Stev. 108.
V Ljubljani, sobota, 14. maja 1921.
PoStnlna platana v gatovink
Leto I.
izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— za pol leta K 72’—
Bredništvo In uprmnKtvo * Kopitarjevi ulici štev. S — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon *= uprevnlštv« štev. 328 «=
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— sa en mesec K 12*--
V UPRAVI STANE MESEČNO k10"- DELAVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN.
A. Gosar:
Socializem — organizacija.
Socializem je organizacija v kultur-J*0?', gospodarskem, političnem in vobče s°cialnem ppgledu.
k u 1 ♦ 3 dosedanja izobrazba in Sf.. *ura sploh je bila individuali-u Njen cilj in namen je bil dvigniti zir? moralično posameznika, pre-in u -^a- P°P°lnoma družabne potrebe mafor«H. Zato opažamo vsepovsod tako lod °-Uv^evnos*;i *n smisla za socialne na-di 1!1j^0^nosti posameznikov, kakor tu-dr	^	stanov in slojev ter človeške
“e sploh. Vsakdo misli samo nase in J® sVQje koristi, za tuje potrebe in težave »“»a niti smisla niti volje, da bi jih ^val in uvaževal.
^ .Vsa naša izobrazba je tako zasnova-{jj.g^.^avnana, da usposablja človeka za Var\r -rcn življenjski boj z njegovimi to-^ is>i ne odpira in ne bistri pa mu pogle-n' P°iave in težave družabnega življenj ■ -Ljudi i najvišjo izobrazbo v strokah, livi.Se. neposredno tičejo tudi socialnega nilf ^a' n’ pr* Pravn^e< inženirje, zdrav-ulKe itd., pušča v tem pogledu v popolni ev,ednosti in nepoznavanju najvažnejših 8°c»alnih problemov.
r T° našo pristno liberalno izobrazbo in kitaro hoče in mora socializem temeljito ^formirati. Uravnati jo hoče tako, da ne bo služila samo osebnim koristim poedin-marveč bo storila, oziroma usposobila v*akega izobraženca ne le za dobrega čla-človeške družbe, marveč tudi za l°brega socialnega delavca. ■^Jibi je treba ljudi, ki bodo žrtvovali sile in moči za pravično ureditev razmer. V to pa so brezdvoma le t ifn* Pfedvsem izobraženci. Zato jih I reba vzgojiti in izobraziti, da bodo kos . °ll nalogi in da ne bodo svoje izobrazbe or&bljali za izkoriščanje svojega bližnjega m povečavanje socialnega prepada med nimi stanovi in sloji, kot se to dan-?an®s navadno dogaja. Predpogoj za to pa
• . ®°dernim socialnim nazorom odgovar-i,0ca organizacija vsega k u 1 -
p e ^ a dela.
Podobno kot o kulturnem velja tudi o tr°k P0(*arskem življenju. Tudi tu je s,et>a organizacije, zakaj tudi v gospodarja naše dobe vlada čist liberalizem, pogina svoboda in prostost v zbiranju in l°®adenju premoženja in imetja, neglede ^ .družbo, njene potrebe in koristi, Proiz-la se vedno in povsod le tisto, kar naj-v j. nese in konsumira se le ono, kar naj-i 'l.Priia, oziroma kar se da najlažje na-pa naj je to z družabnega stališča r° in koristno ali ne.
^ Tako je dandanes pravzaprav napač-*o«i vsaj netočno, ako govorimo o na-*tv	gospodarstvu. Pod gospodar-
<j j®® razumemo smotreno uravnavo pro-ejr^iie, prodaje in konsuma v okviru po-socialnih in nekaterih drugih enot, d^° se s manjšimi materialnimi in
* °vninji žrtvami doseže čim večji uspeh. U5 K da bi smeli upravičeno govoriti o
odnem gospodarstvu, je torej nujno rebno, da je enotno in smotreno ureje-0]_ ysa produkcija, prodaja in konsum v std»lr^ nar°da kot celote. Tega pa bi v »narodnem« gospodarstvu za-iskali. Ono je le več ali manj slučajen ejl^k raznih zasebnih gospodarskih ‘ne gospodarstev, manjka pa mu enot-jj0' ^rodovim potrebam in zahtevam od-j^^ajoče ureditve, manjka mu organi-v8rl,e- To pa mu daje socializem, ki hoče in Gospodarsko življenje v okviru naroda s]L Celokupne človeške družbe podrediti orn^10 družabnim interesom ter ga tako
Vdirati*
jjje r Čisto političnem življenju po-tjj. ,a moderna oblika parlamentarizma in *»02Vftnega demokratizma popoln ^ 2Pad or ganične človeške v skupino poedincev, katerih (j^^^ži v enoto nič razen zakona. Mo-Jjj^i demokratizem je pretrgal vse vezi, ( so doslej spajale posamezne člane po-j^iih stanov v trdno enoto, in vidi v njih ,°*o Se državljane, ne meni pa se za nji-ftJ£»-Sta,,ovsko socialno pripadnost. Da'/ Povse.m naravna posledica tega obstoja moderni demokratizem papirju, v. resnici Da vlada v mo-
** '* * '• -•—C — .«*■ ‘h * -
derniK državah kapital in njegovi razmeroma maloštevilni lastniki.
Tudi tu zahteva socializem bistveno izpremembo. Atomizirana, to je v skupino poedincev razdrobljena človeška družba naj se zopet organizira po stanovih in ti naj dobijo kot organični deli celokupnega naroda zastopstvo v njegovem parlamentu, ki ne bo več samo izraz bolj ali manj slučajnih številk, marveč bo v njem odsevala tudi stanovska grupacija prebivalstva v državi.
In končno zahteva socializem, da se poleg kulturnega, gospodarskega in poli-
tičnega življenja organizira tudi ves ostali socialni živelj. Stanovska razdelitev in organizacija prebivalstva naj bi prišla tudi sicer do veljave in izraza. Zato zahteva socializem, da se dajo vsem stanovom poleg posebnega stanovskega prava tudi ločeni stanovski za-stopi, ki naj bi v javnem življenju odločali ali vsaj vplivno svetovali v stanovskih zadevah.
Na ta način bi se vse javno in stanovsko življenje organiziralo in uredilo, kakor zahtevajo to družabne koristi.
nesrečna carinska politika.
B e 1 g r a d, 10, maja.
Danes so poslanci dr, Gosar, Gostinčar in tovariši vložili na ministra financ kot predsednika gospodarskega sveta, dalje na ministra za poljedelstvo in socialno politiko sledečo interpelacijo:
»Naša carinska politika pomeni nasproti neposedujočim delavnim slojem največjo socialno krivico. Namesto da bi država iskala sredstev za kritje svojih potrebščin tam, kjer se je med vojno in po prevratu nagromadilo ogromno premoženje, ki donaša svojim lastnikom na škodo delavnih slojev v obliki obresti dividende, trgovskega dobička itd, vedno nove dohodke, nalaga potom carine na najvažnejše življenjske potrebščine revnim slojem kruta bremena, ki silijo in tlačijo de-| lavno lujdstvo v vedno obupnejši položaj, i Drugod po svetu pojenjuje draginja in po-i ložaj širokih mas se boljša, pri nas pa po-i stajajo ravno vsled naše napačne in krivične carinske politike razmere vedno bolj žalostne in neznosne* Skrajni čas bi že bil, da se ta naša carinska politika revidira ter tako spremeni in uravna, da bo ščitila v prvi vrsti kosumente in delavce ter šele za tem, oziroma le kolikor dopuščajo to obči interesi, tudi razmeroma maloštevilne podjetnike in trgovce.
V direktnem nasprotju s to očividno in nedvomno potrebo pa smo izvedeli, da se je pri sestavljanju nove carinske tarife za nekatere najvažnejše potrebe določila neprimerno visoka, dosedanje postavke znatno presegajoča carina.
' Predvsem moramo z vso odločnostjo protestirati proti temu, da se ne pritegnejo k posvetovanjem o carini tudi zastopniki konsumentov in delavcev. Ta način ravnanja dokazuje, da smatra vlada najvažnejše narodno-gospodarske stvari samo za zadevo kapitalističnih krogov, dočim vidi v konsumentih in delavstvu samo objekt izkoriščanja, brez pravice sodelovati in soodločevati v zadevah, ki so zanj življenjske važnosti.
K poedinim tarifnim določbam glede nekaterih najvažnejših potrebščin, kolikor so nam znane, moramo opozoriti zlasti na sledeče:
Zelo visoko se menda namerava obremeniti s carino uvoz surovega železa. Surovo železo spada med one potrebščine, ki igrajo v gospodarskem življenju sploh, zlasti pa v poljedelstvu in v stavbni industriji vrlo važno vlogo. S takim ocarinjanjem te potrebščine se bo vse po-
ljedelsko orodje močno podražilo, kar bo seveda vplivalo tudi na cene poljskih pridelkov. Stavbeno gibanje, ki bi ga bilo treba v sedanji dobi splošne stanovanjske bede pospeševati in podpirati, pa bo radi tega zamrlo in še bolj zaostalo.
Visoko se dalje namerava — kolikor nam je znano — obremeniti s carino uvoz čevljev in tkanin, To so vse potrebščine, ki imajo tako splošen pomen, da bi se bilo brezdvomno treba najprej ozirati na potrebe konsumentov in šele za tem na želje producentov. Nobenega dvoma ni, da se dosedaj pri nas teh dveh potrebščin tako malo proizvaja, da domača produkcija nikakor ne zadošča domači potrebi.
Iz tega razloga je jasno, da bi se smela na čevlje in tkanine naložiti le razmeroma nizka carina, ki bi sicer omogočala domačo produkcijo teh stvari, ne bi pa preveč oškodovala konzumentov.
Podobno velja tudi glede s u k n a , vsled česar bi bilo treba, da se na preprostejše, splošno porabno sukno naloži kolikor mogoče nizka carina.
Glede nameravane carin« na stroje za obdelavo lesa moramo pripomniti, da se cela vrsta specialnih strojev te stroke v Jugoslaviji sploh ne izdeluje, Vsled tega ni upravičeno, da se namerava ta vrsta strojev izvzeti od splošne določbe, po kateri naj bi bili podvrženi carini samo stroji, ki se pri nas izdelujejo.
Končno moramo izrecno protestirati proti temu, da se nameravajo v novi carinski tarifi opustiti vse dosedanje prednosti zadružništva. Če se je še na splošno sprejelo načelo, da mora carina ščititi domačo industrijo, potem bi se pač morale tudi zadružništvu pustiti dosedanje posebne predpravice. Z narodno-gospo-darskega in poleg tega še socialno-politi-čnega stališča je zadružništvo brezdvomno tako važen faktor, da zasluži posebno državno zaščito in varstvo.
Iz vseh navedenih razlogov vprašamo g. ministra:
a) ali je voljan storiti vse potrebno, da se bodo v bodoče k sestavljanju carinske tarife povabili tudi zastopniki konsumentov in delavstva?
b) ali je voljan skrbeti, da se za spredaj označene potrebščine nc bo uvedla previsoka carina?
c) ali hoče skrbeti, da se pustijo zadružništvu glede carin vse dosedanje prednosti?«
I
Kapifulaciia Hemčlje.
LDU London, 13. maja. (Reuter) Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici: Vlada smatra za neumestno, ukiniti svojčas izdane zakone v varstvo obnovitev, preden zadobi zagotovila o izvedbi plačilnih pogojev, katero je podpisala Nemčija. Carinske pristojbine ne namško blago pa se znižajo na 26 % in vsote, ki jih dobi Anglija na ta način, ne bodo tvorile izdatka k splošni taksi na nemški izvoz, temveč, .se bodo vštele v to takso,
Kossgres katoliSkll: de« laesitll! šmMm b Mmčip.
; j	Wiirzburg, 8, maja
Dne 5. t. m. je začel v Wiirzburgu zborovati II. kongres katoliških delavskih društev v Nemčiji* Ta društva so nekake izobraževalne organizacije katoliškega delavstva. Poleg visokih zastopnikov državnih in cerkvenih oblasti se je udeležilo kongresa 300 delegatov domačih in več delegatov holandskih in avstrijskih katoliških delavskih organizacij. Sv. oče Benedikt XV. je poslal kongresu pozdravno brzojavko.
Po pozdravnih govorih vladnih, cerkvenih in mestnih zastopnikov je govoril delegat Jo o s, ki je naglašal, da je bilo mesto Wxirzburg na višku svojega razcveta v času, ko na svetu še ni prevladoval kapitalizem, ko je svet imel še dušo. To dušo je svet v zadnjih 50 letih izgubil in da jo zopet najde in uporabi v obnovnem delu — to je cilj in naloga katoliških delavskih društev. Ako se to ne posreči, je vse izgubljeno. Katoliška misel mora ljudi šele zopet izpremeniti v ljudi, ona mora življenju zopet vrniti smisel in notranjo vrednost. Katoliško delavstvo začenja boj proti duhu slasti in duhu kapitalizma, ki danes vladata svet; ta boj hoče dobojevati.
Holandski posl. H e r m a n s , predsednik hol, delavskih društev, je naglašal važnost kongresa, ki naj dovede do združitve vseh katoliških društev v Nemčiji. Preko tega pa mora potem priti mednarodna združitev vseh katoliških delavcev. Prava internacionala je možna le na temelju katolicizma.
Naslednji dan, 6, maja, je kongresu došlo naznanilo, da se je skupni zvezi kat. del, društev priružila berlinska Katol. del, zveza in poslala na kongres svojega zastopnika. Prečitali so pismene pozdrave stopnika, Prečitali so pis, pozdrave katol. del. dr. iz raznih dežela. Preds. kongresa Konigbauer, predsednik bavarskega deželnega zbora, je podal namen kongresa, ki naj postavi temelje za sodelovanje katoliških delavskih društev na obnovi Nemčije, Ti temelji morejo biti samo krščanski ideali. Samo velika katoliška socialna misel more prinesti svetu mir, samo ta misel more dovesti do mednarodnega sporazuma.
Potem so govorili nadškof H a u c k , vladni predsednik pl. H e n 1 e , župnik N a b o r iz Berlina. Strokovni tajnik K a i -s e r iz Kolna je govoiil o razmerju med krščanskimi strokovnimi društvi in katoliškimi delavskimi društvi. To razmerje je neke vrste sobojevništvo. Delavstvo je sedaj na višku svoe moči in mora dokazati, da zna to moč tudi rabiti. Nad nazadovanjem socialdemokratičnih strokovnih društev se bomo smeli veseliti šele tedaj, kadar bo to prišlo v prid rasti krščanskih strokovnih društev. Krščanska strokovna in katoliška delavska društva morajo složno delati pri obnovi domovine.
Posl, gospa E b e r 1 e ,je zahtevala, naj se žena kolikor mogoče vrne družini. Več drugih govornikov je v podrobnostih razpravljalo o delu za obnovo Nemčije. Vsi so poudarjali brezpogojno zvestobo in ljubezen katoliškega delavstva do domovine. To v prvi vrsti naglasa tudi resolucija, ki so jo sprejeli. Resolucija zaključuje tako-le:
Kljub vsem zunanjim uspehom nasilja smo prepričani, da bo končno tako v notranjosti posameznih narodov kakor v njihovih medsebojnih odnošajih misel krščanskega^ solidarizma premagala duha kapitalističnega nasilja nad narodi. Trdno verujemo v okrepitev katoliško - socialnega gibanja v vseh deželah in pričakujemo od njega praktično sodelovanje pri rešitvi notranjih težav, ki danes še nasprotujejo pravemu svetovnemu miru prava in pravičnosti.	*	*	•
REDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
LDU London, 13. maja. (WoUt) Zveza železniških delavcev je sklenila, da prepreči transport importiranega ali od stavkokazov naloženega premoga.
■ • ♦ 'v£
Širile JBOin £*S“
Stran 2.
»Novi Sas«, 3ne Ti, majat '192f,
Stev. 108.
tpotitični dogodki.
'-f- Kranjski občinski odbor za državni naziv »Srbija«. 13. t. m, se je vršila v Kranja prva seja novoizvoljenega občinskega odbora. Kakor poroča »Jutro«, je odbor po burni razpravi z 18. glasovi sprejel predlog prof. Marinkota, naj se država imenuje Srbija. Ali ti gospodje v Kranju nimajo pametnejšega dela?
Novoizvoljeni župan pri D. M, v Polju je napravil grozen strah vsem »Sla-bostojnim« v naši občini in tudi izven nje. Najbolj je pa to hudo, ker je župan izvoljen od tistih slojev, ki nič nimajo, od beračev. Mi dobro vemo, da jim je naša »Delavska zveza« trn v peti. Pa to nas ne spravi iz ravnotežja. Gotovo srno/bili izne-nadeni nad tako lepim, prvim uspehom, 5ami nismo pričakovali tega. Tu se vidi, da odkrita in poštena beseda tudi nekaj zaleže. »Slabostojni« so letali od hiše do obetali vse mogoče, da jim pustijo župana obetali vsemogoče, da jim pustijo župana in še svetovalce, samo da ne bodo volili s temi pr.... klerikalci. Ali armada delavstva je stala nepremagljiva, stremeč le aa svojim ciljem, katerega je tudi dosegla. Danes leži vsa do nazega razkrinkana »veza samostojnih, demokratskih, narodno socialnih in tudi soc. demokratskih mogot-eev na tleh ter cvili in javka v zadnjih zdjhljejih, Poskušali so različne spletke, da bi omajali zavednost te ali one struje, a vse je bilo zaman. Kljub vsem naporom so pogoreli. Sedaj vpijejo, da je to največja lumparija, da smo se zedinili glede obč, svetovalcev s komunisti. Pozabili so pa, da so komuniste milo prosili, da naj gredo z njimi v boj proti nam. Pa vodstvo komunistične stranke je dobro vedelo, da je uajvpčji sovražnik celokupnega delavstva stranka »Slabostojnih«, katera ima za delavca le bič. Sedaj pošiljajo po časopisju neresnične vesti v daljni svet, da bi oprali svojo sramoto. Tako piše »Jugoslavija« v 1113. štev. pod naslovom: Komunisti jv objemu s klerikalci, da je bil »aš župan izvoljen s komunističnimi glasovi in da so komunisti glasovali zanj. To je gola laž, naperjena proti komunistom, Dalje, da sta bila za svetovalca izvoljena jjjva komunista in trije klerikalci, To je zopet laž, ker so bili izvoljeni trije komunisti in trije naši somišljeniki. Tetka »Jugoslavija« naj bi si vendar preskrbela poročevalce, ki ji bodo poročali resnico, ne pa same lažj. Tako pa ima v dveh stavkih tri laži. — Tudi »Jutru« ni naša volitev ivšeč, dasi ima sicer še precej objektivno jporočilo. Samo to se je dopisnik zmotil, da je bila volitev odbora razglašena šele 5. maja, ko je pa vendar že 3. maja vedel vsak otrok za rezultat, samo »Slabostojni« y svoji, brihtnosti ne, dasi je Hrome že tisti večer <od veselja poskakoval, češ: zmaga je naša. Le počasi, gospodje! Mi prav iz srca želimo, da bi se volitve razveljavile, ker sedaj ste nam dali orožje v roke, s katerim vas bomo porazili popolnoma. Prepričani bodite, da bomo mi še veliko pridobili, vi pa veliko izgubili. Nič ne bo pomagalo vino iz kleti kašljanskega oberko-mandanta Pežjaka. Tudi Tone iz Zadobrove id je že precej tisočakov zaslužil pri klerikalcih, si bo lahko kupil novo kolo, da 'ga bo »znucal« pri volitvah, kot kurir JDS in SKS, čeprav živi od klerikalcev. Mi pa, tovariši, bodimo pripravljeni na boj, če ga sam vsilijo. Sprejmimo ga in pokažimo, da se jih ne bojimo.
Lfj Veleizdajalski proces na Hrvaškem. Državno pravdmštvo je vložilo obtožbo proti upokojenemu vseučiliškemu profesorju dr, Šuflaju, Milanu Galoviču, dr* .Vilarju
in dr,, ker so se pregrešili proti oblasti in domovini s tem, da so leta 1919 in 1920 bili v bodisi nepotrebni bodisi potrebni zvezi z zastopniki takozvanega hrvatskega komiteja na Dunaju in Budimpešti.
-f Lenin in kapitalizem. Ker je Lenin, da obudi gospodarsko življenje, sklenil kon&promis s kapitalisti in jim dovolil ogromne ugodnosti, ga del lastnih somišljenikov ostro napada. Glasilo delavskih strokovnih organizacij »Mahovik« mu očita, da pomaga kapitalizmu do nove zmage,
^Dnevni dogodki
— Vevče. Občni zbor skupine Jugoslovanske strokovne zveze se bo vršil dne 16. maja 1921 ob 8. uri zjutraj v dvorani Ljudskega doma pri D, M. v Polju, Dnevni red: Poročilo načelstva in nadzorstva, volitev odbora, sprememba pravil in slučajnosti, Člani naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže! — Odbor.
— Kovani avstrijski drobiž. Finančna delegacija je uradno objavila, da se avstro-ogrski drobiž, ne bo več sprejemal pri državnih blagajnah. Malo čudna je ta objava, tembolj ge radi tega, ker so ravno državne blagajne izdajalo še železen drobiž. Tako sta nam javila dva davkoplačevalca iz mariborskega okraja, ki sta dne 9. t. m. plačevala davke in jim je blagajnik ostanek izplačal v železnih 20 vin. ce torej davčni uradi nočejo več sprejemati starega avstro-ogrskega železnega drobiža, pa ga naj tudi ne izdajajo.
— PodraŽen tobak. Finančna uprava namerava zopet podražiti tobak. To pot se bo to zgodilo na čisto poseben način. Sla-bejše vrste tobaka, ki ga kade revnejši sloji, se bodo podražile, medtem ko cena finemu tobaku ostane ista. Tako bo plačeval zvišane davke proletarec, verižnik in bankir bo pa plačeval po starem. Tako dela vlada bankokratov!
— Nemški kapital zgradi novo veliko papirnico na Hrvatskem. Generalni tajnik nemške Gospodarske zveze za Balkan in orijent, dr. Aleksander Miiller, je prispel iz Draždan v Zagreb. Kakor poroča »Agra-mer Tagblatt«, zgradi nemški konsorcij s pomočjo jugoslovanskega kapitala novo veliko tovarno za celulozo in papir v hrvaškem Zagorju. Ustanovni zbor delniške družbe se vrši te dni. — Tudi nacionalizacija našega gospodarstva —.
— Boj za minimalno plačo žensk in otrok v Ameriki. V ameriški državi Ohio je na dnevnem redu socialne politike zakon, $ kateri mse uvaja minimalna plača za ženske in otroke. Poslanska zbornica v Columbu je dotični zakonski načrt že sklenila in ga mora odobriti samo še sent. Tu so kapitalistični delodajalci napeli vse sile, da stvar še zavlečejo in res se dotični senatov odsek pod raznimi pretvezami ne skliče, dasi se bliža parlamentarno zasedanje koncu, Ohijsko ženstvo je zato poslalo deputacijo v Columbo, ki se je oglasila tudi pri guvernerju Davisu. Le-ta se je brez pridržka izjavil za zakon in objavil tudi v listih izjavov v kateri se zavzema za predlogo.
— Tržno poročilo iz Maribora. Trg je vedno dobro obiskan od prodajalcev in ku-povalcev. Posebno ob sobotah je živahno. Zadnjo soboto je bil obisk naravnost velik. Vsega je bilo v izobilju. Špeharji so pripeljali na trg 45 svinj. Cena jim je bila 32 kron. Slanina se je prodajala po 42 do 46 kron kilogram. Posebno dosti je bilo krompirja, a vseeno je bil drag. Merica se je prodajala 15 do 18 kron. Tudi drugih živil je bilo v izobilju. V ceni so poskočila jajca, prodajala so se komad po 2 K 50 vin.
Tudi mleka, masla, sira je bilo v izobilju. Največ pa je bilo zelenjave.
Ljubljanski dogodki.
Ij Sv. birma v stolnici. Na binkeštno nedeljo dopoldne ob pol desetih slovesna škofova maša, po maši — okrog polenaj-stih — se prične delitev sv, birme. Ta predpoldne se deli zadnji blagoslov dvakrat, drugič k sklepu. Popoldne ob pol treh slovesne večernice, nato ob treh začetek birmovanja, p« birmi slovesne litanije. Bin-koštni ponedeljek ob 10, uri slovesna sv. maša, po maši, okrog 11, ure, začetek birmovanja, zadnji blagoslov na koncu birmo-vana. Natančnejši spored je nabit na cerkvenih vratih, obenem tudi kratko navodilo za botre.
Ij Na binkoštno nedeljo popoldne ob pol šesti uri bo v stolnici slovesen blagoslov nove zastave stolnih kongregacij,
Ij Pozdravljeni češki bratje! Hoteč proslaviti svojo 60 letnico na dostojen način, so češki bratje sklenili podati se na turnejo po Jugoslaviji. Danes se pripeljejo v našo slovensko prestolico, da med slovenskimi brati prežive žal da samo par kratkih ur. Iz srca želimo, da bi se med nami ugodno počutili in odnesli najlepše spomine od nas. Bog vas živi!
Ij Koncert v hotelu »Tivoli« v nedeljo dne 15, t. m. dopoldne od 10. do 1. opoldne. Popoldne od 4. do 9. zvečer. V ponedeljek 16. t, m. dopoldne od 10. do 1. opoldne, Popoldne od 4. do 9. zvečer. Vstopnina prosta, (k)
lj Stanovanje okr. glavarja, »Slovenec« poroča, da so bile vesti o stanovanjskem nasilju proti vpok. okrajnemu glavarju ljubljanske okolice g. Franu Lasiču ne-osnovane. G. Lasič ima dve sobi in stranišče, souporabo kuhinje je pa sam od- t klonil.	‘
lj Poskušen umor In samomor. Gdč, Krista L. je že dve leti nastavljena pri S* Jurmanu, optiku v Šelenburgovi ulici. Ko je danes zjutraj delala v trgovini, je prišel okrog pol devete ure v prodajalno Engel-beri Svetlin, pomožni uradnik pri vzdrževalnem odseku poštnega ravnateljstva. Ta gospod je hodil že pol leta za njo in jo nadlegoval s svojo ljubeznijo. Ker ga je gospo* dična dosledno odbijala, je sklenil, da se maščuje. Danes zjutraj je prišel torej y trgovino in ne da bi kaj govoril, ustrelil na gospodično z revolverjem, nato pa oddal dva strela nase. Krogla je zadela gospodično v desni kolk. Njemu pa je šel en strel skozi prsi, drugi pa skozi desno sence ia je bil na mestu mrtev ter so ga prepeljali v mrtvašnico, njo pa v bolnico. Rana, ki j« je zadebila gdč. L., ni nevarna. Zanimiva je, da je bil Svetlin dober prijatelj narednika, ki se je pred kakim mesecem ustrelil na Karlovški cesti.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Čata«,
Tiska Ingosiovanska tiskarna v Ljubljani.
  :____
Kolesa, pnevmatiko, motocikle
vse deSa in opremo priporoča
J. GOREČ
LJUBIJAMA, Gosposvetska cesta Stav. 41
Za pleskarska ia Ma dela
se najtopleje priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini
TONE MALGAJ
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ul. 6
trnard
&
VOZNI RED bnBopnrotJrodov za Severno Ameriko In Onirio.
CHERBOURG—NEW YORK—CANADA.
Spremembe se pridržijo brez posebne objave.
NaSvečJS in Mjhilrejši parobrod! na svetu.
Od Cherbourga do New Yorka		Parobrod
sobota	21. maja	Imperator
sobota	28. „	Mauretania
sobota	4. junija	Aquitania
sobota	18. „	Imperator
Četrtek	33. „	Sazonia *)
sobota	35. „	Aquitania
Nafvečji in najhitrejši parobrodl na svetu.
InfOPItlfiriitl nnliliko * š-eflitimaclle: Vsak potnik mora imeti predpisani potni IlilUt iiluUlU 611 tiUluiuu. list, vidiran od najbližjega amerikanskega konzulata (Zagreb, Jezuitski trg 1), dalje od konzulov istih držav, skozi katere se mora potnik voziti do lukeukrcanja.— Do nadaljnjega se morajo vsi potniki JI. in III. razreda podvreči 12 dnevni karanteni v luki ukicanja, vsled tega je potrebno, da se potniki, ki potujejo preko Cherbourg-a zglase za odhod pri zastopstvu 18 dni in
e s gas oni, ki potujejo preko Trsta 14 dni pred odhodom parnika, a___________
*) Parobrod ..Sazonia1' vozi do luke Halifaz (Canada).
Natančneja pojasnila daje:
ZistopsivD Conam Uoe, Ljoliioa, Kolodvorsko ulica 26.
EL Bulwer:
A
76
Poslednji dnevi'o Pompejih.
Vrnimo se v perislil in poskusimo podati čitatelju pregled cele vrste sob, ki so se razprostirale neposredno pred stopinjami obiskovalcev.
Predvsem so se nahajali v portiku stebri, na katerih so viseli venci cvetlic; stebri sami so bili spodaj rdeče pobarvani, na stenah naokoli pa so se nahajale različne presne slike. Zadaj za Zaveso, ki je bila akoro popolnoma odgrnjena, je oko zagledalo tablinum ali vzprejerono sobo (katera se je dala po volji zapreti s pomočjo steklenih vrat, ki so bila sedaj pomaknjena nazaj v zid). Na vsaki strani tablina so se »ahajale majhne sobe, med katerimi je bila ena nekaka shramba za dragulje; te sobe kakor tudi tablinum so bile v zvezi z dolgo galerijo, ki se je na obeh koncih odpirala na terase, in med terasami in v Zvezi s osrednjim delom galerije se je nahajala sobana, v kateri se je vršila pojedina. Čeravno so bile vse te sobe v isti višini s cesto, so bile eno nadstropje visoko nad vrtom in terase v zvezi z galerijo so se končevale v hodnike, ki so počivali na stebrih, kateri so spodaj na levi in desni obdajali vrt.
Spodaj in v isti višini t vrtom so ms
nahajale sobe, o katerih smo že povedali, da so bile namenjene za Julijo,
V ravno'‘omenjeni galeriji je Diomed sprejemal svoje goste.
Trgovec se je delal zelo učenega in zaradi tega se je tudi kazal, kakor da se v veliki meri zanima za vse, kar je grškega, posebno pozornost pa je obračal Glavku,
»Vidci boš, prijatelj,« je rekel in pokazal z roko naokoli, »da sem tukaj nekoliko klasiški, malo kekropski, kaj ne? Dvorana, v kateri bomo imeli večerjo, je povzeta od Grkov. Nekak Oekus Cyzicene je. Plemeniti Salust, v celem Rimu ni take sobe, kakor mi pripovedujejo,«
»Oh!« je odgovoril Salust in se nekoliko nasmehnil. »Vi Pompejci združujete vse, kar je v Grški in Rimu najboljšega; želel bi, Diomed, da bi združeval jedila tako kakor arhitekturo!«
»Videl boš, videl boš, Salust,« je odgovoril trgovec, »v Pompejih imamo okus, pa imamo tudi novce.«
»To sta dve izvrstni stvari!« je odvrnil Salust, »vendar glej, krasna Julija!«
Glavni razloček v načinu življenja med Atenci in Rimljani je bil, kakor smo že prej omenili, da so se pri prvih ženske redkokdaj ali nikdar udeleževale gostij, pri poslednjih pa so bile navaden okras pojedine; vendar še je gostija vedno zgodaj končala, kadar so bile navzočno*
Oblečena v krasno belo oblačilo, 'pre-vezeno z zlatimi nitmi in biseri, je lepa Julija vstopila v sobo.
Komaj sta jo gosta pozdravila, so vstopili Panza in njegova žena, Lepid, Klodij in rimski senator obenem; nato je prišla vdova Fulvija, za njo pa pesnik Fulvij, sličen vdovi po imenu, ako ne tudi. v čem drugem; za njima je prišel vojak iz mesta Herkulaneum v spremstvu svoje sence, pozneje pa manj odlični izmed gostov. Jone še ni bilo.
Vljudni starodavniki so imeli navado bahati se, kadar je bilo le mogoče; glede na to je bilo znamenje slabe vzgoje, ako se je gost vsedel takoj po vstopu v hišo pogoščevalca. Po pozdravu, ki ga je navadno spremljalo isto presrčno stresanje rok, kakor je še dandanes v navadi, in včasih tudi bolj prijateljski objem, so si nekoliko časa ogledovali sobo, občudovali bronaste kipe, slike ali pohištvo, s katerim je bila okrašena, navada, ki je po naših angleških pojmih zelo neolikana, po katerih se kaže dobra vzgoja v nebrižnosti. Za cel svet ne bi izrazili dosti občudovanja iz bojazni, da se ne bi utegnilo misliti, da še nikdar nismo videli kaj takega!
»Krasen kip Baba je to!« je rekel rimski senator.
»Sama malenkost!« je odvrnil Diomed.
»Kako čarobne slike!« je rekla Fulvija,
nik.
»Sama malenkost!« je odgovoril last-
»Izbrani svetilniki!« je vzkliknil vojak/ »Izbrani!« je ponavljala senca.
»Malenkost! Malenkost!« je ponavljal trgovec.
Mejtera je prišel Glavk do enega iz* med oken galerije, ki je bila zvezana s terasami, in Julija ob njegovi strank
»Ali je to atenska čednost, Glavk, je dejala trgovčeva hči, »ogibati se onih ki smo jih nekdaj obiskovali?«
»Lepa Julija — ne!«
»Vendar se meni zdi, da je ena Glav-kovih lastnosti!«
»Glavk se nikdar ne izogiba prijate* lju!« je odvrnil Glavk z nekolikim poudarkom na poslednji besedi.
»Ali se sme Julija prištevati V vrsth njegovih prijateljev?«
»Za samega cesarja bi bila čast imeti prijatelja v tako ljubki osebi!«
»Izogibaš se mojemu vprašanju,« je odgovorila zaljubljena Julija. »Povej mi pa, ali je resnica, da občuduješ Neapoli-tanko Jone?«
»Mar na« lepota ne sili k občudovanju?«
»Oh! Ti zviti Grk, Še vodno se ogibaš pomenu mojih besedi. Vendar povej mi v resnici, ali sme biti Julija v resnici tvoja prijateljica?.«
(Dalje.)]