Preiskava zaradi suma evtanazije v UKC Veliko zanimanje za izlete PD Goriška z 20-odstotno brezposelnostjo
Primorski
dnevnik
št. 4 (21.241) leto LXXI._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati vTrstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal vtiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu
ČETRTEK, 8. JANUARJA 2015
Tudi vsi na Primorskem dnevniku smo solidarni s kolegi francoskega tednika Charlie Hebdo
Frontna linija v osrčju Pariza
Dušan Udovič
Po podatkih organizacije Reporters sans frontieres je bilo v lanskem letu po svetu ubitih 43 novinarjev, 8 njihovih pomočnikov, 12 blogerjev in aktivistov, ki so delali kot novinarji. Nadalje je kar 178 novinarjev, ki so jih zaprli na območju vojaških spopadov, 11 pomočnikov in blogerjev še vedno v ujetništvu. Leto 2013 je bilo s tega vidika še bolj tragično, saj je padlo vsaj 70 novinarjev, izmed katerih jih je 29 izgubilo življenje na prizorišču sirske državljanske vojne, 10 jih je bilo ubitih v Iraku, 6 v Egiptu. Večinoma so bili novinarji ubiti na prizoriščih vojnih spopadov, a kar nekaj jih je bilo ob glavo zaradi pisanja o korupciji, trgovanja z mamili ali ker so pisali o drugih podobnih zadevah.
Podatki so srhljivi in veliko povedo o tem, da je vojno dopisništvo ali pisanje o »občutljivih« temah vselej tvegano. Včasih se srečamo tudi s cinično pripombo, češ, kaj pa rinejo v nevarnost in iščejo nesrečo. A če ne bi bilo takih pogumnih novinarjev, nekaterih resnic javnost ne bi nikoli zvedela in takrat bi demokracija in svoboda šele bili v pravi nevarnosti. Nekaj o tem zelo konkretno vemo tudi pri nas, dovolj je, da se spomnimo na padle urednike Partizanskega dnevnika, potem pa na Mirana Hrova-tina, Sašo Oto, Marca Lucchetto in Daria DAngela. Tudi ti so umrli na fronti, da bi mi vedeli, kaj se tam dogaja. Zato smo danes iskreno solidarni s francoskimi kolegi, ravno ob spominu na naše padle.
Letošnje leto se za novinarje začenja na najslabši možen način. Skupina novinarjev je včeraj padla v osrčju Pariza, za pisalnimi mizami lastne redakcije, postali so žrtve slepega islamskega fanatizma, ki za satirične vinje-te na njegov račun obsoja na smrt in jo tudi seje na najbolj barbarski način. Teroristi so s hladnokrvno eksekucijo s kalašnikov-kami in granatami očitno hoteli pokazati, da lahko udarijo kjerkoli in kadarkoli. Za napad so kot simbolni cilj izbrali časopis, ki je po svoji drzni, brezkompromisni in v vse smeri uperjeni satiri znan v Evropi in svetu.
Morda tudi ni slučaj, da je bil pokol izveden v prestolnici države, ki ima tudi zaradi svoje kolonialne preteklosti približno pet milijonov muslimanov, kar je največ v Evropi. Krvavi dogodek bi lahko deloval kot nevaren detonator za izbruh islamofobije, na katero je Francija vse prej kot imuna.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 ,, ItJ-, JU, UUI
pariz - 12 ubitih v uredništvu tednika Charlie Hebdo sredi francoske prestolnice
Francijo pretresel krvav napad islamskih skrajnežev
čedad - 52. Dan emigranta, osrednji praznik Slovencev z Videmskega
Skrb za ohranjanje slovenske kulture
in besede ter razvojni načrti skupnosti
ČEDAD - Stalna skrb za ohranjanje slovenske kulture in besede in načrti za družbeno-gospodarski razvoj so bili glavne teme 52. Dneva emigranta (FOTODAMJ@N), najvidnejše prireditve Slovencev videmske pokrajine, ki tamkajšnji slovenski skupnosti nudi možnost, da izpostavi svoje načrte in prioritete za bodočnost. Slavnostna govornika sta bila letos Bruna Dorbolo in Ivano Strizzolo. Dan emigranta sta tudi tokrat organizirala videmska pokrajinska odbora SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom Občine Čedad.
PARIZ - Francijo je včeraj pretresel najhujši terorističen napad na njenem ozemlju v zadnjih skoraj dvesto letih. V napadu na satirični tednik Charlie Hebdo je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, med njimi urednik časnika Stephane Charbonnier. Napad so izvedli najmanj trije napadalci, ki so še na begu. Svet se je na napad odzval z ogorčenjem.Urednik satiričnega tednika Charbonnier, znan pod vzdevkom Charb, je v preteklosti že večkrat prejel grožnje s smrtjo in je imel policijsko zaščito.
Francoska policija naj bi povezavi z napadom sinoči identificirala brata, stara 32 in 34 let, ter mlajšega moškega, starega 18 let, so sinoči poročali francoski mediji. Brata naj bi bila francoska državljana, rojena v desetem pariškem okrožju, od katerih je eden že bil obsojen v povezavi s terorizmom, mlajši moški pa naj bi bil iz mesta Reims.
Na 11. strani
Torek v znamenju iskanja in reševanja
Na 4. strani
Repentabor: Pisani o obračunu 2014
Na 5. strani
■ • •	• m	• v v
Cosolini o pristanišču: takoj predsednika!
Na 6. strani
V Sovodnjah se je udrlo cestišče
Začenja se akcija zlati let
Na 13. strani
Na 19. strani
dolina - Včeraj
Tovornjak »zasedel« vaško središče
goriška - Tradicionalni običajob dnevu treh kraljev
Na Vrhu in v Števerjanu odmevali koledniški napevi
GORICA - Na Vrhu in v Števerja-nu so v torek obudili tradicionalni običaj koledovanja treh kraljev. Vrhovski fantje so se po ustaljenem vzorcu sredi dneva zbrali na sedežu društva Danica, od koder so krenili na pot, ki jih je popeljala prav do vsake domačije, kjer so jih ljudje pričakali in pogostili. V Števerjanu je obhod trajal cel dan; obiskali so tudi nekaj domačij v Podgori, Gorici, na Humu in v Podsabotinu, kjer so s svojim prihodom razveselili tudi goste doma za starejše občane. Zbrane prispevke bodo števerjanski koledniki namenili tržaški otroški bolnišnici Burlo Garofolo in združenju Spyraglio.
Na 13. strani
9971234567007
2
Četrtek, 8. januarja 2015
SLOVENIJA
/
investicije - Najbolj zahteven projekt na železniški infrastrukturi
Za drugi tir Koper - Divača glavni problem financiranje
LJUBLJANA - Prvi sestanek delovne skupine, ki išče možnosti za financiranje investicije v drugi tir železniške proge Divača-Koper, ni prinesel veliko novega. Sogovorniki so se strinjali, da mora Slovenija v naslednjih nekaj letih nadoknaditi zamujeno. Skupino je imenoval minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Ministrstvo je predstavilo investicijske projekte na javni železniški infrastrukturi, tako tiste, ki že potekajo, kot tudi tiste, ki jih država v finančni perspektivi 2014-2020 še načrtuje, so sporočili z ministrstva.
Na infrastrukturnem področju je v tem trenutku pripravljenih za okvirno 2,5 milijarde evrov razvojnih projektov z različno stopnjo zrelosti, med njimi so tudi takšni s področja železniškega prometa. To so drugi tir Di-vača-Koper, vozlišče Pragersko, rekonstrukcija odseka Maribor-Šentilj,
Drugi tir je prioriteta, glavni problem pa so potrebna finančna sredstva za izgradnjo
arhiv
pozneje pa tudi drugi tir Maribor-Šen-tilj, Tivolski lok in odsek Poljčane-Slo-venska Bistrica.
Delovna skupina se je strinjala, da je med naštetimi najbolj zahteven projekt drugi tir Divača-Koper. Klju-
čno vprašanje tega projekta je njegovo financiranje. Možnosti, da bi Slovenija drugi tir skoraj v celoti financirala iz proračunskih ali dolžniških virov, ni, saj bi to popolnoma zavrlo vzdrževanje in razvoj ostale, obstoje-
če in tudi prepotrebne nove prometne infrastrukture. Delovna skupina bo zato do februarja identificirala ustrezen model izvedbe projekta ter sestavila finančno konstrukcijo s kombinacijo evropskih sredstev, proračunskih sredstev in drugih virov.
Investicija v gradnjo drugega tira Divača-Koper je skupaj z DDV ocenjena na 1,35 milijarde evrov. Skladno z izdelanim osnutkom investicijskega programa je predvideno sofinanciranje projekta iz evropskih sredstev v višini 385 milijonov evrov, odprto pa tako ostaja vprašanje financiranje preostalega dela v višini 1,015 milijarde evrov (vključno z DDV). Slovenija je projekt drugega tira prijavila tudi v investicijski načrt za Evropo, ki si ga je zamislil novi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Vlogo za razpis za evropska sredstva je treba pripraviti v februarju.
dražgoše - V nedeljo ob 73. obletnici znamenite bitke
Tradicionalna spominska slovesnost
Pričakujejo od 5 do 7 tisoč ljudi - V sklopu 58. prireditev Po stezah partizanske Jelovice tudi 9 organiziranih pohodov in zimski kolesarski vzpon
KRANJ - Ob 73. obletnici dražgoške bitke bo v sklopu 58. prireditev Po stezah partizanske Jelovice v nedeljo v Dražgošah tradicionalna spominska slovesnost Nedeljsko dogajanje v Dražgošah je skupaj s sodelavci in organizatorji številnih pohodov včeraj v Kranju predstavil predsednik organizacijskega komiteja prireditev Po stezah partizanske Jelovice Drago Štefe. Kot je pojasnil, bo slavnostni govornik akademik, politik, diplomat in borec NOB Anton Vratuša, ki bo letos praznoval sto let.
V kulturnem programu bodo sodelovali domačini, ki bodo poskrbeli tudi za tople napitke in domače jedi za tiste, ki se bodo zbrali v njihovi vasi na pobočjih Jelovice. Letos pričakujejo med 5000 in 7000 obiskovalcev, dejanska udeležba pa bo precej odvisna od vremena. V lanskem sončnem vremenu so tako našteli kar 10.000 ljudi, za letos pa vremenska napoved kaže na precej visoke temperature, vendar tudi na možnost dežja.
Kot vsako leto, se bodo številni obiskovalci v Dražgoše podali peš. Planinska društva pripravljajo devet organiziranih pohodov in tudi zimski kolesarski vzpon iz Kranja, Škofje Loke in Radovljice. Najdaljšo tradicijo ima tokratni že 36. pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgoše, ki se ga je, kljub temu, da 32 kilometrov dolg pohod traja od deset do 12 ur, lani udeležilo kar 640 pohodnikov, od leta 1980 pa že skoraj 9500. Jože Stanonik iz planinskega društva Škofja Loka opozarja, naj se pohoda udeležijo le tisti, ki imajo dovolj kondicije za dolgo hojo, vsako leto se namreč zgodi, da nekaj udeležencev omaga. Pohod poteka v vsakem vremenu, letos pa pa je na poti tudi približno 20 centimetrov snega in nekaj ledu. Organizatorji priporočajo čelno svetilko, pohodne palice in primerno obutev ter opremo.
S tradicionalnim pohodom se spomnijo, v kakšnih težkih razmerah je deloval Cankarjev bataljon. Dražgoška bitka, ki je potekala v visokem snegu pri minus 30 stopinjah Celzija januarja 1942 in je bila največja bitka NOB na Gorenjskem ter je spremenila nemški načrt izseljevanja Gorenjcev, je terjala življenja 41 Dražgošanov in devetih partizanov.
Kot je prepričan Štefe, poljanska vstaja in dražgoška bitka pomenita prvi organiziran in pomemben upor proti nacistom, ki so tisti čas zavojevali praktično
že vso Evropo. »To je bilo v tistem času nekaj neverjetnega in to še danes spoštuje vsa Evropa, ki je bila po letu 1945 zgrajena na antifašizmu in antinacizmu,« je poudaril Štefe.
Letos ob spomeniku (posnetek z lanske prireditve) pričakujejo od 5 do 7 tisoč ljudi
Poseg v Gračišču zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom
GARČIŠČE - V stanovanjskem objektu v Gračišču v občini Koper so reševalci in gasilci v torek posredovali zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Reševalci so dve odrasli osebi in otroka odpeljali na zdravljenje v bolnišnico, objekt pa so prezračili in zavarovali, so v poročilu zapisali na Centru za obveščanje RS. Do zastrupitve z ogljikovim monoksidom po podatkih policije najpogosteje pride zaradi nepravilnega ravnanja s kurilnimi napravami ali njihovega neustreznega vzdrževanja, zato policija svetuje redno vzdrževanje in občasno zračenje prostorov. Pri vseh kurilnih napravah je pomembno, da se dimovode oziroma dimnike redno čisti in preverja, da se redno vzdržuje kurilne naprave oziroma peči ter da so naprave in sistemi nameščeni pravilno ter v skladu z navodili proizvajalcev.
Poleg tega je pri kurilnih napravah na trda in tekoča goriva pomembno še, da se v okolici kurišča in same peči ne nahajajo vnetljive snovi ter da se kurišča redno čisti. Pri plinskih pečeh pa je priporočljivo še, da je v njihovi bližini nameščen detektor ogljikovega monoksida ter da se občasno prezrači prostore.
Policijska pisarna v Komnu spet odprla svoja vrata
KOMEN - Včeraj je svoja vrata ponovno odprla policijska pisarna v Komnu, ki se nahaja v prostoru krajevnega urada v zgradbi Občine Komen. V času uradnih ur, vsako sredo med 14. in 17. uro, bo v pisarni prisoten vodja policijskega okoliša Erik Fabčič, so sporočili s Policijske uprave (PU) Koper. Kot so zapisali, so sežanski policisti dosegljivi tudi na telefonski številki Policijske postaje Sežana, kjer se lahko občani za srečanje dogovorijo z vodjem policijskega okoliša ali drugim policistom tudi na drugi lokaciji in ob drugem času.
S 1. januarjem pa je prenehala delovati policijska pisarna v Podgradu, ki je enkrat tedensko delovala od leta 1996. Ob odprtju in prva leta delovanja je bila policijska pisarna relativno dobro obiskana. Z množičnim pojavom mobilnih telefonov in druge informacijske tehnologije ter poznavanjem tamkajšnjega vodje policijskega okoliša pa se je obisk postopoma zmanjševal. To obliko dela bodo nadomestili predvsem s terenskim delom lokalnih policistov, so še sporočili s PU Koper.
zdravstvo - Po navedbah časnikov Delo in Dnevnik
V ljubljanskem kliničnem centru preiskujejo sum evtanazije neozdravljivo bolnega pacienta
LJUBLJANA - V ljubljanskem kliničnem centru preiskujejo sum evtana-zije neozdravljivo bolnega nevrološkega bolnika, sta poročala včerajšnja Delo in Dnevnik. V bolnišnici so že odredili interni strokovni nadzor. Po poročanju Dnevnika so sum nezakonite pomoči pri smrti prijavili policiji, zdravniku pa odredili začasni suspenz.
Kot navaja Dnevnik, naj bi do dogodka v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana prišlo konec lanskega leta. Zdravnik naj bi pri neozdravljivo bolnem nevrološkem bolniku opravil nedovoljeno evtanazijo, in sicer ob želji svojcev. Po poročanju Dela gre za 83-letne-ga bolnika, ki naj bi mu zdravnik z mešanico kalija in morfija skrajšal življenje. Bolnik naj takrat ne bi bil pri zavesti.
Patolog Jože Balažic, ki je kot predsednik komisije za interni strokovni nadzor pregledal dokumentacijo bolnika, je za Delo povedal, da bi bolnik v vsakem
primeru v nekaj dneh umrl ter da ni bil več pri zavesti. »Doživel je obsežno kap, imel je tudi druge težave. Toda to še ne daje nobenemu zdravniku dovoljenja, da bolniku namerno skrajša življenje,« je pojasnil. Po pisanju Dela obdukcije po smrti bolnika ni bilo, saj so na oddelku od nje odstopili.
Interni strokovni nadzor je po poročanju Dela predlagal strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek, ki je kot nadrejeni med prvimi govoril z osumljenim zdravnikom. »Povedal mi je, da se ne čuti krivega in da je delal v dobro bolnika,« je povedal za Delo. Zdravnik je po njegovih besedah svoje dejanje priznal, a ga je pred nadzorno komisijo zanikal. »Dejal je, da tega ni storil in da je tekočina tekla mimo, torej ne v žilo. Zdaj preverjamo, ali je njegova trditev možna,« je za Delo pojasnil Vodušek.
Strokovni direktor UKC Sergej Hoj-ker pa je za Delo dejal, da bo šestčlanska
Na UKC raziskujejo sum evtanazije neozdravljivo bolnega pacienta
arhiv
komisija za izvedbo internega strokovnega nadzora raziskala, ali je bil bolnik v zadnjem tednu življenja obravnavan v skladu z zdravniško etiko in doktrino.
Predsednica odbora za pravno-eti-čna vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije Danica Rotar Pavlič je po poročanju Dnevnika povedala, da se s sumom
aktivne evtanazije v času njenega vodenja odbora še niso srečali. Za zdaj tudi niso prejeli prijave o primeru v UKC Ljubljana. Notranji strokovni nadzor bo po besedah strokovnega direktorja zavoda Sergeja Hojkerja končan v nekaj dneh. Na podlagi tega se bodo odločili glede usode zdravnika, ki je sedaj suspendiran.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 8. januarja 2015
3
čedad - Dan emigranta, najvidnejša prireditev Slovencev na Videmskem
V ospredju skrb za ohranjanje slovenske kulture in besede ter načrti za razvoj
Prireditev pripravljata SKGZ in SSO - Glavna govornika Bruna Dorbolo in Ivano Strizzolo - Tudi bogat kulturni program
ČEDAD - Stalna skrb za ohranjanje slovenske kulture in besede, »ki je glas te zemlje že več kot 1300 let in še vedno priča, kdo smo«, in načrti za družbeno-go-spodarski razvoj so bili glavne teme letošnjega 52. dneva emigranta, najvidnejše prireditve Slovencev videmske pokrajine, ki tamkajšnji slovenski skupnosti nudi možnost, da izpostavi svoje načrte in prioritete za bodočnost. V čedajskem gledališču Ri-stori se je zato ob tej priložnosti kot vsako leto ob pomembnih političnih predstavnikih in upraviteljih z obeh strani meje zbralo tudi veliko število domačinov z vseh koncev videmske pokrajine, od Nadiških dolin do Kanalske doline. Slavnostna govornika sta bila letos predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo, ki je zastopala slovenske organizacije videmske pokrajine, in predsednik Paritetne komisije med državno in deželno upravo Furlanije-Julijske krajine Ivano Strizzolo. Dan emigranta sta tudi tokrat organizirala videmska pokrajinska odbora SKGZ in SSO pod pokroviteljstvom Občine Čedad.
Po uvodnem pozdravu čedajskega župana Stefana Ballocha se je Bruna Dorbolo spomnila, kako so se v teh krajih že od nekdaj borili za to, da se ohrani slovensko narečje, ki se je v glavnem prenašalo samo ustno in v družinah. Da ne bi izgubili svojega jezika, so pred tridesetimi leti v Špetru ustanovili dvojezično šolo, na žalost pa v Terskih dolinah, Reziji in Kanalski dolini še vedno nimajo možnosti dvojezičnega šolanja. Po mnenju Dorbolojeve je prišel čas, da pristojne oblasti končno rešijo to vprašanje. Zaustavila se je tudi pri začetkih delovanja Inštituta in spregovorila o evropskih projektih, pri katerih je imel pomembno vlogo Inštitut. V zvezi s tem je posebej poudarila projekta Jezik_Lingua, v sklopu katerega je nastalo Slovensko multimedialno okno SMO) v Špetru, in ZborZbirk, ki omogoča ohranjanje in ovrednotenje kulturne dediščine. Izpostavila je tudi željo po nadgradnji centra SMO, z večjo povezavo tudi z ostalimi dolinami v videmski pokrajini, kjer živi slovenska skupnost, in Posočjem. Po mnenju Dorbolojeve je treba nadaljevati na poti do turističnega in gospodarskega razvoja teh krajev, da bodo lahko tu ostali tudi mladi. Poudarila pa je, da so taki projekti živ dokaz, kako lahko kultura prispeva k razvoju krajev in skupnosti. Ob koncu se je dotaknila tudi reforme krajevnih uprav in iznesla željo, da bi se lahko med sabo povezale občine, kjer živijo Slovenci, saj v drugačnih in večjih oblikah združevanja potrebe slovenske krajevne skupnosti ne bi bile upoštevane.
Ivano Strizzolo pa je v svojem nagovoru izpostavil potrebo, da se v vse večji meri podprejo ne samo pobude, ki omogočajo ohranitev slovenskega jezika in kulture, temveč tudi tiste dejavnosti, ki omogočajo družbeno-gospodarski razvoj predelov vi-demske pokrajine, kjer živi slovenska manjšina. Zato bi morali na novo premisliti tudi zaščitni zakon 38/2001 in postavki, ki spodbuja družbeno-gospodarski razvoj, nameniti več sredstev. Tudi mladim je treba namreč tomogočiti, da ostanejo na svoji zemlji. Ta teritorij pa je že zaznamovalo izseljevanje, o čemer priča tudi ime praznika, je povedal Strizzolo. Prisotnost Slovencev je temelj avtonomije in specifičnosti naše dežele, je še poudaril, večjezičnost in večkulturnost pa sta pomembno bogastvo celotnega deželnega ozemlja, zaradi česar morajo oblasti skrbeti in podpirati manjšino.
Kulturni program so sooblikovali beneška benda BK evolution in Blue fingers ter protagonisti spevoigre Krajica Vida, ki se sklicuje na legendo o kraljici Vidi, ki je povezana tudi z Landarsko jamo in jo v Na-diških dolinah vsi zelo dobro poznajo. Besedilo zanjo je napisal Aldo Klodič, glasbo
Bruna Dorbolo
fotodamj@n
Osrednji del kulturnega programa je bil namenjen spevoigri Kraljica Vida
fotodamj@n
I ki
fotodamj@n
David Klodič, režijo je podpisala Elisabet-ta Gustini, za scenografijo pa je poskrbela Luisa Tomasetig. V glavnih vlogah sta nastopala sopranistka Elisa Iovele (Krajica Vida) in basist Goran Ruzzier (Atila), sodelovali so še Elena Guglielmotti, Michele Perrone otroški zbor Mali lujerji, mladinski zbor špetrske Glasbene matice in Dvojezične šole, Mali orkester špetrske Glasbene matice in gledališka skupina Dvojezične šole. Prireditev so povezovale Cecilia Blasutig, Katja Canalaz, Emma Golles in Martina To-masetig.
T.G./NM
slovenija - hrvaška - Vloge v nekdanji zagrebški podružnici LB
Odvetnik varčevalcev LB trdi, da Slovenija zavlačuje z izplačili
ZAGREB - Odvetnik številnih varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke Milivoje Zugič je v ponedeljkovem pogovoru za hrvaško regionalno televizijo N1 pozval hrvaške politike, naj se odzovejo na zavlačevanje slovenske strani pri uresničevanju odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu o poplačilu varčevalcev. Napoved visoke predstavnice slovenske vlade za vprašanja nasledstva Ane Polak Petrič v ponedeljkovi izdaji časnika Dnevnik, da bodo izplačila potekala več let, je Zugič ocenil kot pripravljanje javnosti na dodatno zavlačevanje problema varčevalcev LB. »Oni se že vrsto let borijo za svoje prihranke, med njimi so tudi starejši od 75 let, ki se več kot 15 let na sodiščih borijo za svoje prihranke. Nadaljevanje zavlačevanja je nesprejemljivo in neusmiljeno,« je dejal Zugič .
Polak Petričeva je potrdila, da bo Slovenija spoštovala roke iz razsodbe sodišča v Strasbourgu, ki določa, da bodo v Ljubljani do sredine leta sprejeli sistemski model izplačila deviznih prihrankov varčevalcem LB v BiH in na Hrvaškem. Šlo naj bi za okoli 250 milijonov evrov glavnice, ki jim bo treba prišteti še ustrezne obresti za okoli 280.000 bošnjaških in hrvaških varčevalcev.
Vsak varčevalec bo moral dokazati, da je imel devizne prihranke v LB ter da je lastnik prihrankov, ki niso bili izplačani
na temelju drugih določil. »Postopek ne bi smel trajati več kot nekaj minut. Vsak varčevalec, ki ima hranilno knjižico, sebi in banki izkaže, kakšne so njegove terjatve,« je povedal Zugič. Dodal je, da bi morala postopek dokazovanja plačati Slovenija.
Po njegovi oceni so v Sloveniji pripravil tudi zvijačo z obrestmi, ker bodo domnevno oblikovali organ uprave, ki bo določal obresti v primerih varčevalcev s Hrvaške in BiH, čeprav so obresti predpisane z zakoni. »Varčevalci ne bi smeli odstopiti od pravice na zakonske obresti, ker gre za zajetna sredstva. Menim, da bi vsi varčevalci z dodatnimi tožbami morali pritiskati na Slovenijo, ker sodišča ne bodo sodila tako, kot pričakujejo oni. S tem bodo pospešili postopek in pripeljali do učinkovitega izplačila,« je poudaril. Kot je dodal, bi morali pri tem vztrajati tako hrvaška vlada kot tudi največja opozicijska stranka HDZ ter vse hrvaške državne institucije.
Sodišče v Strasbourgu je lani Sloveniji naložilo poplačilo deviznih varčevalcev nekdanje LB, ki še niso bili poplačani, potem ko se države naslednice v okviru nasledstva več kot 20 let niso uspele dogovoriti o razdelitvi jamstev SFRJ za stare devizne vloge. Polak Petričeva je za STA konec lanskega leta zagotovila, da bo Slovenija akcijski načrt za izvajanje postopka predložila do roka, ki se izteče 16. januarja. Odbor namestnikov ministrov SE pa bo marca in julija obravnaval implementacijo.
trbiž - Papež Frančišek obljubil, da bo obiskal priljubljeno svetišče
Sanje o papeževem obisku na Višarjah odslej tudi na spletu
2.000 razglednic, s katerimi so papeža povabili v priljubljeno romarsko svetišče na tro-meji. »Avstrijci, Italijani in Slovenci, enotni pri ohranjanju miru, ti pišejo iz dežele "Brez meja',« je odbor zapisal v vseh treh jezikih v spremnem pismu, ki ga je z razglednicami vred izročil papežu v Vatikanu. Papež je članici odbora Marii Giovanni Elmi obljubil, da bo prišel, če mu bo Bog dal zdravja.
Z video posnetkom, ki si ga je mogoče ogledati na spletnem portalu YouTube, se je odbor želel zahvaliti tudi medijem iz vseh treh držav, ki so ga podprli. Med njimi je bil tudi naš dnevnik.
TRBIZ - Sanje o papeževem obisku na Višarjah so dobile filmsko obliko. Pred dnevi so namreč na Trbižu predstavili sedem-najstminutni video posnetek, ki ga je pripravil
odbor neutrudnih Trbižank in Trbižanov, ki si je pred približno letom dni zamislil akcijo Razglednica za papeža Frančiška: vabilu se je odzvalo 6.000 ljudi in podpisalo okrog
poziv
Na Slavnik samo po označenih planinskih poteh!
KOPER - Markacisti Obalnega Planinskega društva Koper, Agrarna skupnost Podgorje in Krajevna skupnost Podgorje pozivajo planince in izletnike, ki se odpravljajo na Slavnik, naj uporabljajo izključno označene planinske poti, na katerih je tudi urejeno odvajanje meteornih vod. Kot razlog za ta poziv navajajo dejstvo, da zaradi velikega obiska in hoje po bližnjicah in neoznačenih poteh prihaja do intenzivnih erozijskih procesov, ki jih dodatno pospešujejo velike količine padavin. Tako nastaja velika škoda v naravnem okolju in v vasi Podgorje. Kot poudarjajo, bodo izletniki s hojo po označenih poteh pokazali kulturen in odgovoren odnos do narave, ostalih obiskovalcev in domačinov, svoj poziv pa zaključujejo z geslom, da pravi ljubitelji Slavnika, to pokažejo z dejanji.
4	Četrtek, 8. januarja 2015
BHHTrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
dolina - Že spet težave s šoferji in satelitsko navigacijo
Tovornjak več ur ujet v središču vasi
Prihrumel še pred zoro, po zapleteni intervenciji gasilcev odpeljal opoldne
opčine - Tri osebe na pregled v bolnišnico
Zamašen dimnik in nevarnost zastrupitve
Nekoč Ricmanje, včeraj Dolina. V središču vasi se je še pred zoro ujel velik tovornjak s polpriklopnikom madžarske registracije, ki je iz smeri So-cerba ter mimo pokopališča »vdrl« v vas do ozkega ovinka pri Studencu. Na ozki cesti pri dolinski cerkvi je mimogrede poškodoval zidek kapelice, pa tudi komaj popravljeno stopnico ter prometno ogledalo na ovinku. Tam je vozilo znamke Scania zastalo, voznik si ga ni upal več premakniti.
Šofer, ki je bil namenjen v Trst, je »slepo« sledil satelitski navigaciji in ta-
ko povzročil pravi kaos, s katerim so se več ur ukvarjali miljski gasilci. Zraven so bili dolinski karabinjerji, ki so si tovornjak v neposredni bližini karabi-njerske postaje ogledali okrog 6. ure zjutraj ter dolinska občinska policista.
Nekateri domačini so hrup tovornjaka zaslišali že pred 5. uro zjutraj. Gasilci so bili na delu od 6.30, pomagali so si z žerjavom, intervencija pa je bila dokaj zapletena. Polpriklopnik je bil med drugim poln, težki tovor pa je še bolj otežil delo. Naposled so tovorno vozilo z žerjavom previdno povle-
V ovinku ob dolinski cerkvi je težko tovorno vozilo povzročilo tudi nekaj škode
fotodamj@n
kli nazaj do Gorice: okrog poldneva je šofer obrnil tovornjak in odpeljal po poti, ki ga je bila pred dobrimi sedmimi urami pripeljala naravnost v »ozko dolinsko grlo«.
S podobnimi problemi so se več let soočali v Ricmanjah, kjer se je slika naposled le izboljšala, odkar je vožnja z gornje pokrajinske ceste v vas prepovedana. V Dolini pa so se tovornjaki, ki vozijo iz smeri Socerba, po navedbah domačinov v zadnjem obdobju že nekajkrat pojavili sredi vasi. Morda bo tudi tu potrebno ukrepati. (af)
Hiši v Hlavatyjevi ulici na Opčinah
Zaradi morebitne zastrupitve z ogljikovim monoksidom so reševalci službe 118 včeraj okrog 15. ure z Opčin prepeljali tri osebe v katinarsko bolnišnico. Dvostano-vanjski hiši v Hlavatyjevi ulici št. 6 in 8 imata po navedbah karabinjerjev skupen dimnik, ki pa je bil v eni od dveh hiš zamašen. Zaradi tega je v obe hiši uhajal monoksid, to pa naj bi se dogajalo že dalj časa.
Soseda sta poklicala pristojne organe, zaradi morebitne zastrupitve so vse tri odpeljali na pregled v katinarsko bolnišnico: tako 68-letnega stanovalca S.H., na čigar strani je bil dimnik zamašen ter sosednja zakonca, stara 80 in 83 let. Po navedbah službe 118 večjih posledic ni, nekoliko opaznejše znake zastrupitve so zasledili pri 68-letniku. Na delu so bili tudi karabinjerji in gasilci.
fotodamj@n
Slabo vzdrževanje dimnikov in kurilnih naprav lahko povzroči tudi hujše nesreče, požare in zastrupitve, opozarjajo sile javnega reda. (af)
Pri Briščikih nesreča
s krožno žago
Zdravstvena reševalna služba 118 je včeraj dopoldne okrog 10.30 prejela klic v zvezi z nesrečo pri Briščikih. Nekdo si je doma s krožno žago poškodoval nogo. Obveščeni so bili tudi karabi-njerji, ki pa niso intervenirali, saj ni šlo za nesrečo pri delu. Poškodovanca so odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli pod zeleno oznako (za primere, ki niso urgentni).
dolina glinščice - Gorski reševalci
Na strmini rešili poškodovano žensko
Področje, na katerem je potekalo torkovo reševanje
arhiv
Reševalci, ki so bili v torek popoldne na območju doline Glinščice, kjer so sodelovali v iskanju mladega Tržačana (več o tem v sosednjem članku), so naposled rešili žensko, ki se je ponesrečila med izletom. S tržaškimi gorskimi reševalci so sodelovali gasilci posebne enote za reševanje v gorah, rekah in jamah ter služba 118.
52-letna ženska iz Tržiča je pad-
la na območju Na opoki, zdrsnila je na strmini, ki vodi od cerkvice proti razgledišču z obeležjem Comiciju. Ponesrečenko so zavarovali z vrvjo ter jo spustili s skale, s katere sama ni mogla sestopiti, saj zaradi poškodovane noge ni mogla vstati. Po uspešnem reševanju, ki je trajalo od 13.30 do približno 15. ure, so jo na nosilih prenesli na cesto ter jo nato prepeljali v katinarsko bolnišnico.
bazovica, ricmanje, trst - Našli pogrešanega mladeniča
Iskanje s srečnim koncem
Fanta našel župnik v Ul. Capodistria - V obsežni akciji med Bazovico in dolino Glinščice veliko ljudi, pa tudi psi in helikopter
Gasilci so iskalno akcijo usklajevali ob kolesarski stezi nad Ricmanjami, navzoči so bili prostovoljci civilne zaščite
fotodamj@n
Tržaški gasilci so od ponedeljka ponoči do torka popoldne usklajevali obsežno iskalno akcijo, ki je najprej potekala predvsem v gozdu Borovec blizu bazovskega šohta, nakar se je razširila do Boljunca in doline Glinščice ter tudi na obalo. Območje je preletaval helikopter, v gozdu so bili na delu tudi vodniki izurjenih psov. Tržaška starša sta od ponedeljka zjutraj pogrešala 19-letnega sina Gianluco Piria, na koncu pa ga je v mestu živega in zdravega, pa čeprav premraže-nega, našel duhovnik.
Tržaška prefektura je gasilcem posredovala informacijo o izginotju mladeniča v ponedeljek ob 23.30. sporočila gasilcem, da starša od ponedeljka. Mladeničev izklopljeni mobilni telefon je zadnji signal
oddal iz gozda Borovec - med Bazovico in kamnolomi ob Ključu. V akciji je nato sodelovalo okrog dvajset gasilcev (tudi iz Gorice in Por-denona), gorska reševalna služba in civilna zaščita iz Doline ter drugih občin.
V torek popoldne so 19-letnika našli v mestu, in sicer v Ulici Capodistria pod Škednjem. Ležal je na klopi na prostem, opazil ga je tamkajšnji župnik Roberto Pasetti, ki je poklical policijo. Fant je bil v bistvu zdrav, vendar zmeden in premražen. Noč med ponedeljkom in torkom naj bi prebil na mrazu na prostem. Morda se je oddaljil zaradi spora v družini, kar pa ni potrjeno in podrobnosti niso znane, saj so ga policisti prepustili zdravstvenemu osebju. Pregledali so ga v bolnišnici. (af)
/
TRST
Četrtek, 8. januarja 2015
5
občina repentabor - Pogovor z županom Markom Pisanijem ob novem letu
»
Bo Allgemeinde Großrepen plačal davek na zemljišča?«
Repentabrski župan Marko Pisani je moral včeraj ob prihodu na županstvo rešiti prvi problem v novem letu. Prostori bližnje osnovne šole Alojza Gradnika in otroškega vrtca Antona Fa-kina so bili premrzli, da bi lahko osnovnošolci in otroci v njiju sledili pouku in igram. Med počitnicami je zaradi okvare na enemu od grelcev odpovedalo ogrevanje. Župan je podpisal odredbo o začasnem zaprtju obeh poslopij in odredil pregled. Tehniki so ugotovili, kje se je zataknilo, in okvara je bila že včeraj odpravljena, da se bo lahko danes pouk redno nadaljeval.
Leto 2015 se je začelo z majhno nevšečnostjo. Kakšno pa je bilo leto 2014?
»Navsezadnje pozitivno. Na volitvah je bila potrjena kontinuiteta upravljanja, realizirali smo zastavljene cilje.«
Komu ste posvetili največjo pozornost?
»Predvsem ljudem in družinam s socialnimi težavami.«
Katere so bile najbolj kritične točke?
»Nezmožnost racionalnega načrtovanja dela. Zakoni se spreminjajo tako rekoč iz dneva v dan, kar onemogoča načrtovanje.«
Vaša občina ima manj kot tisoč prebivalcev, izvzeta je omejitev pakta o stabilnosti. To predstavlja za vas - v primerjavi z drugimi občinami - lepo prednost.
»Po eni strani res nismo podvrženi omejitvam pakta stabilnosti, moramo pa se soočati z drugimi omejit-vami.Na primer ne smemo zaposliti no-
Marko Pisani
fotodamj@n
vih uslužbencev in niti nadomestiti odsotnih, kar predstavlja za občino, v kateri posamezni uslužbenec opravlja več del, hudo breme.«
Kako ste rešili to vprašanje?
»Poslužili smo se vrednotnic za osebno dopolnilno delo, s katerimi smo v poletnih mesecih zaposlili štiri občane, sedaj pa imamo zaposlene tri občane.«
Kako se gospodarska kriza odseva v vaši občini?
»Konec lanskega leta je prenehalo delovati špeditersko podjetje na tovornem postajališču pri Fernetičih. Tam sicer ni zaposlenih naših občanov, zapiranje podjetij pa je vsekakor zaskr-
bljujoče. Nadalje skušamo rešiti že vrsto let odprto vprašanje kamnolomov, ki predstavljajo lepo možnost za zaposlitev in gospodarski razvoj občine.«
Tudi vprašanje jusov in srenj ostaja odprto ...
»V tej zvezi pričakujemo mnenje ali vsaj kak namig s strani komisije, ustanovljene na deželi. Našega predloga transakcije sodnik za javno dobro ni odobril, tako ostaja vprašanje nerešeno.«
Kaj pa bo z davkom na zemljišča?
»Ta davek je dokaz, kako je v občinah nemogoče načrtovati. Rok za iz-terjatev je zelo kratek, občine bodo v tej zvezi opravljale vlogo "biriča" na račun
države. Pri nas pa se zastavlja ob tem davku cela vrsta problemov.«
Katerih?
»Številni lastniki zemljišč so bivajoči na drugi strani meje; številne parcele nimajo urejenega lastniškega razmerja. Kako naj mi v danih pogojih izterjamo davek? Na primer: jus iz Vogelj ima nekatere parcele v naši občini. Kako naj izpeljemo postopek izterjatve?«
Kaj pa domača jusarska zemljišča?
»Transakcija ni predvidela ureditve lastništva, temveč upravljanja teh zemljišč.«
Ali je potemtakem občina njihova lastnica?
Ne. Lastnik je Allgemeinde Großrepen. A kako naj občina od tega lastnika izterja davek, to bi bilo res zanimivo izvedeti.«
Kaj bi kot upravitelj želeli v letu 2015?
»V prvi vrsti bi zaželel dobrobit naših občanov in uresničitev programov in projektov, ki smo si jih zastavili za letošnje leto.«
Konkretno?
»Prejeli smo prispevek 200 tisoč evrov za posodobitev javne razsvetljave z energetsko varčnimi led žarnicami; za tlakovanje občinskih cest smo namenili 51 tisoč evrov; popravila v šoli in vrtcu bodo stala 25 tisoč evrov; dokončali bomo ureditev tribun in slačil-nic nogometnega igrišča v Repnu, za kar imamo že na razpolago 400 tisoč evrov, uredili pa bodo tudi od 4 do 5 manjših ekoloških otokov za skupnih 40
tisoč evrov.«
M.K.
gibanje cen
Decembra rahlo gor, v enem letu pa -0,2%
Evropske vlade in ekonomiste skrbi pojav deflacije, se pravi padanja povprečja cen blaga in storitev, ki bi utegnilo še dodatno prizadeti potrošnjo ter investicije in s tem zakasniti že težko pričakovan ponoven zagon gospodarske rasti. Deflacijo beleži tudi statistični urad Občine Trst, ki je prav včeraj objavil prve podatke o gibanju cen v minulem decembru. Kljub temu, da so se v povprečju cene v tem mesecu rahlo povečale za 0,2 odstotka, je celoletni obračun negativen, saj so se cene v primerjavi z decembrom leta 2013 znižale prav tako za 0,2 odstotka. K temu je največ prispevalo nižanje cen za telekomunikacije (v enem letu -2,4%), za vodo, elektriko, plin in stanovanja (-0,8%) in za prevoze (-0,6%).
Spričo strmega padca cene nafte na mednarodnih tržiščih, ki bi morala vplivati ne samo na ceno pogonskih goriv temveč tudi na prevozne stroške drugega blaga, je bilo v decembru pričakovati ob-čutnejši padec cen, ki pa ga ni bilo. V zadnjem mesecu so se najbolj podražili stroški za vodo, elektriko, plin in stanovanja (+0,6%) ter za rekreacijo in kulturo (prav tako + 0,6%). V času božičnih praznikov so se za 0,5% podražile hotelske in gostinske storitve, za večino potrošniških dobrin in storitev (oblačila, obutev, pohištvo, prevozi, telekomunikacije) pa so podražitve znašale povprečno 0,1%.
verske skupnosti - Raznolika in sugestivna praznovanja katoliških in pravoslavnih vernikov
Za ene konec, za druge začetek praznikov
S praznikom svetih treh kraljev Katoliška cerkev zaključila božična praznovanja - Srbsko-pravoslavna skupnost včeraj praznovala božič - Grško-pravoslavni blagoslov voda ob prazniku Kristusovega krsta
S praznikom Kristusovega razglašenja ali Svetih treh kraljev se je za tržaške katoličane končalo obdobje božičnih in novoletnih praznikov, za srbsko-pravo-slavno skupnost pa se je božično obdobje komaj začelo, saj so tržaški Srbi prav včeraj obhajali božič
Nadškof Crepaldi: Kristusovo razglašenje za odrešenje vseh ljudi
Slovesno mašo je na praznik Svetih treh kraljev v torek v stolnici sv. Justa daroval tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, ki je v homiliji med drugim poudaril, da je pomen skrivnosti Kristusovega raz-
Grško-pravoslavna skupnost je ob prazniku Kristusovega krsta imela tudi obred blagoslova voda (levo), srbsko-pravoslavni verniki pa so se na božično vigilijo zbrali v cerkvi sv.
Spiridona
fotodamj@n
glašenja in zvezde, ki je vodila modre z Vzhoda k bet-lehemskemu hlevu, v tem, da se je Bog učlovečil, da bi bili odrešeni vsi ljudje in da bi vsi narodi spoznali resnico ter prišli k osvoboditvi, veri in odrešenju, zato so tržaški kristjani in krajevna Cerkev poklicani, da ljudem našega časa prikažejo Jezusa.
Potovanje modrih z Vzhoda pa je po Crepaldi-jevih besedah tudi podoba potovanja, ki ga ljudje in verniki opravljajo, da bi odkrili svoje poslanstvo in božji načrt ljubezni, zato so vabljeni k preverjanju tega, kako živijo svojo krščansko vero. Biti kristjan namreč pomeni duhovno hoditi do točke, kjer se človek pokori Bogu in mu daje vse, saj je vse dobil od njega, je še poudaril tržaški škof.
Za Srbe božič, za Grke Kristusov krst z obredom blagoslova voda
Kot že rečeno, so se za srbsko-pravoslavno skupnost božični prazniki komaj začeli, saj je 7. januar po julijanskem koledarju božični dan, kar upošteva večina pravoslavnih vernikov - poleg srbskih tudi ruski in bolgarski ter skupnost menihov na gori Athos. V cerkvi sv. Spiridona v Trstu je bila tako včeraj dopoldne slovesna liturgija, ob tej priložnosti so prekrili s slamo, ki spominja na betlehemski hlev, v katerem se je rodil Jezus Kristus. Na predvečer praznika, v torek, pa so zvečer v cerkvi potekale slovesne večernice oz. t.i. Badnjak,
ko so po starodavnem običaju blagoslovili hrastove veje, ki so jih verniki potem nesli na svoje domove.
Grško-pravoslavna skupnost pa je božič praznovala že 25. decembra, medtem ko je včeraj obhajala praznik Kristusovega razglašenja in krsta, ki ga spremlja sugestivni obred blagoslova voda. Po dopoldanski slovesni liturgiji v cerkvi sv. Nikolaja se je po tržaškem nabrežju razvila procesija do pomola Audace, kjer je arhimandrit Gregorios Miliaris blagoslovil morje, pri čemer je v morje zalučal leseni križ, za katerim se je v vodo pognal mladi Panaiotis Tantoulas iz Patrasa v Grčiji, ki pa že nekaj časa živi in dela v Trstu. Mladenič je plaval do križa in nazaj k pomolu, duhovnik pa mu je podelil blagoslov.
6
Četrtek, 8. januarja 2015
SLOVENIJA
/
potovanja - Začeli zbirati prijave za izlete Primorskega dnevnika
Veliko zanimanje za vse štiri predlagane izlete
Tura po Poljski že razprodana, za Korziko, Burmo in Sicilijo prostih še nekaj mest
Tradicionalni izleti Primorskega dnevnika so tudi letos zbudili veliko zanimanja potovanja željnih Tržačanov. V novem letu bomo, kot znano, izbirali med štirimi izleti, uradno vpisovanje pa se je začelo včeraj na sedežu Primorskega dnevnika. V dopoldanskih urah sta turistični agenciji Aurora in Adriatic srl (ta deluje v okviru Krožka Krut) sprejeli že kar lepo število prijav, izletniki pa so se odločali med Sicilijo, Korziko, severno Poljsko in eksotično Burmo.
Zadnje tri destinacije ponuja agencija Aurora, Sicilijo pa Krožek Krut oz. njegova agencija Adriatic. Za deželo sonca in morja, tradicije in zgodovine, kakor pogosto imenujejo Sicilijo, se je včeraj dopoldne odločilo že 25 izletnikov, na razpolago je še dobrih deset prostih mest. Pierina Furlan, predsednica Krožka Krut, je včeraj dejala, da so si z dopoldanskimi prijavami že zagotovili minimalno število potnikov za izvedbo turističnega aranžmaja, nove prijave pa bodo sprejemali na sedežu Kruta v Ul. Cicerone št. 8.
Veliko zanimanje je vladalo tudi za izlete turistične agencije Aurora. Za turo po severni Poljski, ki je predvidena od 11. do 15. maja, so včeraj dopoldne zapolnili že vsa razpoložljiva mesta, zaradi česar je agencija zaprosila dodatnih pet mest. Agencija, ki ima za potovanje po Poljski po novem prosta še tri mesta, bo na svojem sedežu zbirala prijave tako za izlet kot za čakalni seznam. V primeru velikega interesa bodo morda razpisali tudi nov termin. Divna Čuk, sveža upokojenka, ki pa še naprej skrbi za izlete Primorskega dnevnika, je povedala, da je tura po severni Poljski novost v Aurorini ponudbi in da so zelo zadovoljni z odzivom izletnikov. Ob včerajšnjem vpisovanju so zabeležili tudi veliko zanimanje za obisk Korzike, ki je predviden konec maja. Zaenkrat se je vpisalo 40 izletnikov, na razpolago je še sedem mest, so povedali pri agenciji. Nekoliko manjše zanimanje so zabeležili za potovanje v deželo najlepših templjev; Burmo -Mjanmar. Enajstdnevno nepozabno potovanje naj bi izvedli na začetku marca. Agencija Aurora ima za ta termin 15 prostih mest, vsi zainteresirani pa so vabljeni na sedež agencije, kjer bodo sprejemali prijave do zapolnitve prostih mest. (sč)
Živahno in »popotniško« je bilo včeraj dopoldne v našem uredništvu
fotodamj@n
pristanišče - Župan Cosolini pisal ministru Lupiju
Takoj predsednika!
Italijanska vlada naj čim prej zaključi postopek za imenovanje novega predsednika tržaške pristaniške oblasti. Tako je zapisal tržaški župan Roberto Cosolini v pismu, naslovljenemu italijanskemu ministru za infrastrukturo in prevoze Mauriziu Lupiju.
V dopisu je spomnil, da se po veljavnih normah postopek za imenovanje novega predsednika pristaniške oblasti začne 90 dni pred zapadlostjo mandata predsednika, da bi tako zagotovili čim hitrejši prestop pri upravljanju pristanišča in bi čim bolj zmanjšali »čas tranzicije«. Ob tem je podčrtal, da so tržaška in miljska občina in tržaška pokrajina pravočasno imenovale tri predvidene kandidate za novega predsednika pristaniške oblasti in tudi tržaška trgovinska zbornica je izdala svoje mnenje s kandidati že pred 60 dnevi. Zato ne more biti nasprotovanj do izbranih kandidatov,
Roberto Cosolini
fotodamj@n
je Cosolini potegnil črto pod kandidaturami.
Tržaški župan, ki je poslal pismo v vednost tudi predsednici dežele Fur-lanije-Julijske krajine Debori Serracc-
hiani, je zavrnil možnost uvedbe ko-misarske uprave v pristanišču, o čemer se je šušljalo pred dnevi. Veljavne norme ne predvidevajo kaj takega, morebitna uvedba komisarske uprave pa bi zavrla sprejem potrebnih ukrepov in sodelovanje s krajevnimi upravami in gospodarskimi silami.
Cosolini je spomnil nadalje, da sta se vlada in parlament odločila za »odprtje« Starega pristanišča, kar predstavlja za mesto veliko priložnost, ki jo je treba čim prej izkoristiti.
O pristanišču bo govor tudi v mestni skupščini. Tržaški občinski svetnik Ljudstva svobode Paolo Rovis je vložil nujno resolucijo, v kateri poziva župana Roberta Cosolinija, naj poseže pri vseh parlamentarcih, izvoljenih v Furlaniji-Julijski krajini, da bi slednji spodbudili italijansko vlado k izdaji odloka o tako imenovani »organizacijski administraciji« prostih con v tržaškem pristanišču.
nabrežina postaja - Domačini opozorili pristojne organe
Okvara na zapornicah
Železniški prehod pri
Nabrežini Postaja
arhiv
Z zapornicami na železniškem prehodu med Nabrežino Postaja in Šempola-jem je bilo včeraj nekaj narobe, nekaj domačinov se je med vožnjo z avtomobilom ustrašilo. Domačinka nam je povedala, da se je okrog 16.30 z avtomobilom pripeljala do prehoda, zapornice so bile po njenih besedah dvignjene, pravočasno pa je opazila vlak, ki ji je zapeljal pred njo. Ustavila je avto in ugotovila, da vozi vlak zelo počasi: najbrž je tudi strojevodja ugotovil, da nekaj ni v redu ter da je položaj nevaren.
Naša sogovornica je najprej poklicala karabinjerje in policijo, slednja je potrdila, da je že prejela obvestilo v zvezi s to zadevo. Na železniški policiji so nam nato zagotovili, da je stvar urejena in da zapornice spet delujejo. Po informacijah policistov naj bi bile zapornice v preteklih urah vseskozi spuščene, ne pa dvignjene, kot je z lastnimi očmi preverila domačinka. Vozniki naj bodo vsekakor previdni, vse to pa kaže, da je načrtovani nadvoz potreben. (af)
Slovenske univerze vabijo
Slovensko ministrstvo za izobraževanje in Zavod RS za šolstvo prirejata danes na Opčinah v sodelovanju s konzorcijem SLOVIK informativno srečanje o univerzitetnem študiju v Sloveniji, namenjeno maturantom slovenskih šol v Italiji. Ob 11. uri bo v Prosvetnem domu splošna predstavitev, nato pa bodo dijaki lahko obiskali info točke posameznih fakultet v dvorani Zadružne kraške banke.
Prevozna izkaznica obvezna samo za imetnike letnih kart
Prevozna izkaznica, ki bi jo po navodilih podjetja Trieste Trasporti morali imeti tako imetniki letnih kot tudi mesečnih in polmesečnih kart, bo obvezna le za imetnike letnih kart. Tako so se včeraj dogovorili župan Roberto Cosolini in predstavniki podjetja. Dogovor pomeni, da je prevozna izkaznica priporočljiva in ne obvezna za imetnike mesečnih in polmesečnih vozovnic (istovetnost pa morajo dokazati z drugim dokumentom), za imetnike letnih kart pa ostaja obvezna.
Predstava o motnjah spanja
Od drevi do nedelje bo v mali Bartoli-jevi dvorani na sporedu predstava Notturno - La ragione al sonno. Delo je režiser Filippo Renda prosto povzel po romanu angleškega pisatelja Jonathana Coea The House of Sleep. Tri nastopajoče like igrajo Alice Redini, Irene Serini in sam Filippo Renda, ki v glavnem nastopajo v monologih: to so psihologinja na kliniki za motnje spanja, ki se marsikdaj ne strinja z izbirami nadrejenega; narkoleptično dekle, ki išče vzroke za svojo bolezen, in fant, ki čaka na kritično operacijo in v pesmi izpoveduje svojo problematično zaljubljenost.
Loterija: 100.000€ v Trstu
Italijanska novoletna loterija se je nasmehnila tudi Trstu. V tej pokrajini sta bili namreč prodani srečki G065741 in D476001, ki sta na seznamu izžrebanih srečk z dobitkom v višini 50 tisoč evrov. Prva nagrada je doletela srečneža, ki je v Rimu kupil srečko P490672: njemu gre pet milijonov evrov.
Srečanje v Državni knjižnici
V Državni knjižnici bo danes ob 16.30 predavanje prof. Laure Paris z naslovom »Rieger: družina umetnikov v tržaškem 19. stoletju«. Srečanje pripravlja združenje Minerva.
Loterija 7. januarja 2015
Bari	67	20	16	58	48
Cagliari	60	84	29	77	72
Firence	7	43	52	20	55
Genova	88	18	13	5	32
Milan	69	24	61	4	29
Neapelj	90	82	88	15	72
Palermo	74	68	55	2	14
Rim	4	55	49	3	5
Turin	54	68	36	22	13
Benetke	31	26	51	80	45
Nazionale	35	76	37	42	58
Super Enalotto št. 3
9 16 19 26 28	46 jolly 71
Nagradni sklad	4.381.182,42 €
Brez dobitnika s 6 točkami	0,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00 €
5 dobitnikov s 5 točkami	31.097,44 €
825 dobitnikov s 4 točkami	200,59 €
26.476 dobitnikov s 3 točkami	12,12 €
Superstar	16
Brez dobitnika s 5 točkami	0,00 €
2 dobitnika s 4 točkami	20.059,00 €
163 dobitnikov s 3 točkami	1.212,00 €
1.923 dobitnikov z 2 točkama	100,00€
9.366 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
17.184 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Četrtek, 8. januarja 2015
7
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 8. januarja 2015
SEVERIN
Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.38 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 20.13 in zatone ob 9.40.
Jutri, PETEK, 9. januarja 2015
JULIJAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj C, zračni tlak 1028,7 mb raste, vlaga 60-odstotna, veter 3 km na uro jug, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
Q Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il ragazzo invisibile«.
ARISTON - Dvorana je rezervirana.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »La sto-ria di Cino«; 18.00, 21.45 »Joe«; 20.00 »L'immagine mancante«.
FELLINI - 16.30, 19.00, 21.40 »L'amo-re bugiardo«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 18.00, 19.50, 22.10 »American Sniper«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.45, 20.20, 22.15 »The Water Diviner«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Big Eyes«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 20.50 »Annabelle«; 18.30, 20.40 »Hobit: bitka petih vojska«; 18.15, 21.00 »Hobit: bitka petih vojska 3D«; 18.45 »John Wiek«; 18.00, 20.40 »Neuklonljiv Jack«; 16.00 »Noč v muzeju: Skrivnost grobnice«; 17.00, 19.00 »Paddington«; 15.45 »Pingvini z Madagaskarja«; 17.40, 20.00, 21.10 »Ugrabljena 3«; 16.10, 18.20 »Veliki hipohonder«; 16.20, 20.30 »Zgodbe iz hoste«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Paddington«; 20.00 »Hobit: Bitka petih vojska 3D«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; 18.15, 20.00, 22.20 »Ouija«; Dvorana 2: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Imitation Game«; Dvorana 3: 16.40 »Paddington«; 16.40, 18.25, 20.10, 22.00 »I cavalieri dello zodiaco - la leggenda del grande tempio«; Dvorana 4: 16.40 »Big Hero 6«; 18.20, 20.20, 22.10 »Si accettano miracoli«.
SUPER - 15.30, 19.30 »Magic in the Moonlight«; 17.15, 21.15 »Storie pazzesche«.
THE SPACE CINEMA - 16.15, 19.00, 21.45 »American Sniper«; 16.40, 19.00, 21.20 »Si accettano miracoli«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il ragazzo invisi-bile«; 21.20 »Lo Hobbit - La battaglia delle cinque armate«; 16.40 »Big Hero 6«; 19.00, 21.30 »The imitation game«; 16.30, 19.00, 21.30 »Come am-mazzare il capo 2«; 16.00, 18.00, 20.00 »I cavalieri dello zodiaco«; 16.20, 18.50, 22.00 »The Water Diviner«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.15 »American Sniper«; Dvorana 2: 17.45, 20.10, 22.15 »Si accetta-no miracoli«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.15 »Come ammazzare il capo 2«; Dvorana 4: 18.00 »Il ragazzo invisibile«; 20.20, 22.10 »Ouija«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.15 »The Imitation Game«.
M Izleti
VZPI - ANPI BOLJUNEC prireja izlet v torek, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu in vabi na tradicionalno kome-moracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je bil tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Info v klubu F. Prešeren ali na tel. 347-1573307 (Walter Maver).
[TD Osmice
Čestitke
Sestrici Isabel in staršema se je pridružil šprinter DAVID. Zelo se ga veselijo in jim čestitajo Vasilij, Lisa, Robin, Patrik in Nina.
S Poslovni oglasi
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU IŠČE
novega upravitelja gostilne.
Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 348 2511687 (Branko)
TRGOVINA RAČUNALNIŠKE OPREME IN ELEKTRONIKE IŠČE resno in zanesljivo osebo s tehničnim znanjem.
Delovni urnik od torka do sobote.
Življenjepis poslati na naslov oglas.annuncio@gmail.com
S Mali oglasi
DIPLOMIRANA IZ TUJIH JEZIKOV in
književnosti pomaga pri podpornem pouku, pisanju domačih nalog in učenju, od osnovne šole dalje. Tel. št.: 320-0335479. PRODAM ford mondeo SW ghia TDI, letnik 2005, sive temne metalizirane barve, v dobrem stanju. Tel.: 3477145565.
[I] Lekarne
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO je v Prečniku odprl Šemec. Tel. št.: 040-200613.
Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. januarja 2015: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Bernini 4 - 040 309114, Ul. Felluga 46 - 040 390280, Milje - lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Opčine - Prose-ška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - lungomare Venezia 3, Op-čine - Proseška ulica 3 - 040 422478 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Oširek Piave 2 - 040 361655.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
9 Šolske vesti
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 12. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4. Sledila bo predstavitev vzgojno - izobraževalne ponudbe na posameznih šolah: na osnovni šoli F. S. Finžgarja v Barkovljah (Ul.
Cerreto 19) v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli F. Mil-činskega na Katinari (Ul. Marcheset-ti 16) v torek, 20. januarja, ob 17.00; na osnovni šoli O. Zupančiča pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4) v sredo, 21. januarja, ob 17.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. PANGERC sporoča koledar informativnih sestankov in vpis v otroške vrtce in šole: 12. januarja ob 16.30 OV Mavrica - Milje; 16. januarja ob 16.15 OV Pika Nogavička - Dolina; 21. januarja ob 16.30 OV Miškolin - Boršt, sestanek v Boljuncu; 21. januarja ob 16.30 OV Kekec - Boljunec; 26. januarja ob 16.15 OV Palčica - Ri-cmanje; 12. januarja ob 16.15 OŠ P. Voranc - Dolina; 12. januarja ob 17.30 COŠ F. Venturini, sestanek v Boljuncu; 12. januarja ob 17.00 COŠ Albin Bubnič - Milje; 14. januarja ob 17.00 COŠ Mara Samsa - I. Trinko-Zamejski sestanek pri Domju; 15. januarja ob 17.30 Srednja šola Gregorčič - Dolina.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bosta informativna sestanka za vpis v prvi razred nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu in na Ka-tinari v sredo, 14. januarja, ob 16.30 na ravnateljstvu v Ulici Caravaggio 4 in v petek, 16. januarja, ob 16.30 v šolskih prostorih na Katinari (Reška cesta 511).
ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ M. Sam-sa in I. Trinko-Zamejski toplo vabi vse zainteresirane na obveščevalni sestanek za vpis otrok v 1. razred v sredo, 14. januarja, ob 17. uri v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju. Bodoče prvošolčke bo uč. Biserka Cesar razveselila z branjem pravljice ob čaju in piškotih.
DIZ J. STEFAN sporoča, da bo dan odprtih vrat v petek, 16. januarja, od 18.30 do 20.00. Profesorji posameznih oddelkov vam bodo na razpolago za katerokoli pojasnilo in informacijo. Toplo vabljeni!
DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 18. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi letnik otroškega vrtca v ponedeljek, 19. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledil bo dan odprtih vrat v v sredo, 21. januarja v vrtcu v Barkovljah (Ul. Vallicula 11) in v petek, 23. januarja, v vrtcu v Lo-njerju (Lonjerska cesta 240). Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki med dopoldanskim urnikom (od 10.00 do 12.00).
Ü3 Obvestila
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo vadba pričela danes, 8. januarja, ob 18. uri. Ob torkih pa bo poleg redne vadbe ob 18. uri potekala vadba tudi od 19.15 do 20.30. Zaže-ljena so predhodna vpisovanja za nov termin. Pojasnila in vpis na tel. 349-6483822 (Mileva).
TERAPEVTSKA VADBA PILATESA, pod vodstvom Mateje Šajna, v prostorih KRD Dom Briščiki se bo nadaljevala od danes, 8. januarja, ob ponedeljkih in petkih ob 9.30 ter ob četrtkih ob 19.30. Vabljeni novi člani ne glede na starost, spol ali telesno pripravljenost. Informacije na tel. 00386 40303578 (Mateja).
ANPI-VZPI NASELJE SV. SERGIJA -SV. ANA - KOLONKOVEC: v petek, 9. januarja, ob 18. uri bo v Ljudskem domu P. Togliatti, Ul. Di Peco 7, »Praznik včlanjevanja in razprava o Ukrajini«. Spregovorila bosta sen. Stojan Spetič in Irina Nazarova, rusko govoreča ukrajinska državljanka iz Mar-jupola.
PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da se bo vadba Pi-latesa v telovadnici nižje srednje šole
v Dolini, spet pričela v petek, 9. januarja, ob 19. uri.
TAIJI (TAJČI) ZA DOBRO POČUTJE -
Društvo Slovencev miljske občine sporoča, da se bo vadba nadaljevala v petek, 9. januarja, ob 19.15 v prostorih ACLI v Miljah. Vabljeni tudi novi člani. Info na tel. 040-330798 (Marina).
ZSKD obvešča, da bosta zaradi praznikov urada v Trstu in Gorici zaprta do petka, 9. januarja.
ŽUPNIJA REPENTABOR tudi letos organizira 8-dnevno popotovanje od 14. do 21. aprila v Maroko. Na razpolago je še nekaj mest. Kdor se želi pridružiti naj sporoči do sobote, 10. januarja, na tel. 335-8186940.
AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Nadaljuje se 17., 24., 31. januarja in 7. februarja! Potekal bo na smučiščih FVJ. Vpis in informacije na tel. 347-0473606.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za tečaje smučanja, ki pričnejo v nedeljo, 11. januarja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 - Opčine, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure, tel. 340-5814566 (Valentina). Ob priliki smučarskih tečajev bo ob nedeljah na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info in prijave na tel. 3355476663 (Vanja).
OBČINA DOLINA IN KULTURNA DRUŠTVA vabijo občane starejše od 65 let na družabnost, ki bo v soboto, 10. januarja, ob 18.00 v prostorih večnamenskega središča na Dolgi kroni v Dolini. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
TI JE VŠEC GLEDALIŠČE? Osnovnošolska skupina SDD Jaka Štoka vabi k vpisu nove člane. Informativni sestanek bo v soboto, 10. januarja, ob 9. uri v Kulturnem domu na Proseku. Za prijave tel. št. 348-8278081.
V BARKOVLJAH, v cerkvi sv. Jerneja, bo v nedeljo, 11. januarja, blagoslov otrok med mašo od 11. ure. Pel bo domači zbor. Po stari navadi bo tudi ofer za pevce.
SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adforman-dum.org. Pričetek 2. februarja.
VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agritur-izma ob ponedeljkih in sredah, od 18. do 22. ure. Vpis od 12. januarja dalje na sedežu Ad Formanduma, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040-566360, ts@adformandum.org. Pričetek 2. februarja.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah v torek, 13. januarja, ob 20.45.
SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika. Namenjene so slovenskim univerzitetnim študentom in študentkam inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v š. l. 2014/15 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3 (Trst) do 15. januarja. Razpis je objavljen tudi na www.slo-venskaprosveta.org.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad v Ul. Cicerone 8 zaprt do 17. januarja. Za informacije so dosegljivi po mailu: info@melanieklein.org.
ZADRUGA NAŠ KRAS, KD Kraški dom in Občina Repentabor vabijo mlade pare, ki bi se poročili na Kraški ohceti (v nedeljo, 30. avgusta) naj pošljejo svoje podatke s krajšim življenjepisom ter z utemeljitvijo razlogov, zakaj bi se »vzeli« po stari navadi. Dopise, s telefonskimi številkami, na katerih so dosegljivi, naj interesenti pošljejo na Občino Repenta-bor, Col 37, 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2015 (do konca januarja).
H Prireditve
KRIŽ - ŽUPNIJSKA SKUPNOST in
Slomškovo društvo vabita na Božično Novoletni koncert Mednarodne Operne Akademije Križ. Koncert bo v cerkvi v Križu v soboto, 10. januarja, ob 20.30 in ga bodo oblikovali Zbor in solisti Mednarodne Operne Akademije Križ ter OPZ Fran Venturini iz Dom-ja. Na večeru bodo sodelovali tudi mladi in študentje iz glasbenih univerz iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Ukrajine, Rusije in Kitajske. Vstop prost.
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na dva božična koncerta: v soboto, 10. januarja, ob 16.15 bo v domu za ostarele Ieralla, na Padričah, nastopila DPS Vesela Pomlad, pod vodstvom dir. Andreje Štucin; v četrtek, 15. januarja, ob 16.15 bo v domu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34, v Trstu, zapela DVS Primorsko, pod vodstvom dir. Aleksandre Pertot. Ob poslušanju lepega petja bomo imeli tudi priložnost, da obiščemo tamkajšnje goste.
ŽUPNIJA SV. ROKA - Nabrežina vabi na tradicionalni božični koncert, ki bo v nedeljo, 11. januarja, ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Nastopajo MePZ Igo Gruden (Nabrežina), MoKZ Stane Malič (Opčine) in MeCPZ Sv. Jernej (Opčine).
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in DSMO Kiljan Ferluga: koncert »S pesmijo vam želimo...« v nedeljo, 11. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah. Sodeluje Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem. Ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah, koncert, v organizaciji SKRD Jadro »Božič vseokrog«, nastopajo MoVS Lipa (Bazovica) & Friends in MlVS Anakrousis (Gropada). Ob 18.00 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu, koncert MePZ Lipa iz Bazovice in MePZ Divača »Benedic-tus qui venit«.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na celovečerni koncert vokalne skupine »La rosa dei venti« v nedeljo, 11. januarja, ob 21. uri v cerkvi sv. Ivana v Trstu.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE prireja novoletni koncert, v nedeljo 11. januarja, ob 18.00 v SKD Anton Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni!
SKD TABOR vabi na Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 11. januarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah Novoletni koncert s Celjskim godalnim orkestrom (dirigent Nenad Firšt).
TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC z vsega sveta v župnijski dvorani in v cerkvi v Nabrežini so na ogled ob sobotah in praznikih do nedelje, 11. januarja, od 16. do 20. ure.
DEŽELNA ZBOROVSKA REVIJA NATIVITAS, v organizaciji ZSKD, USCI FJK in ZePZ Jezero iz Doberdoba: koncert »Božič v raznih pokrajinah« v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neokortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra. V nedeljo, 18. januarja, ob 18.00 v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih, v organizaciji No-neta Primorsko, koncert »Božično skupaj«. Nastopajo OPZ Fran Ventu-rini z Domja, DeVS Primorsko iz Mačkovelj, MePZ Mačkolje in zbor »Tita Copetti« iz Tolmezza.
PIHALNI ORKESTER BREG prireja v nedeljo, 25. januarja, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18. uri koncert »Pozdrav novemu letu«. Koncert spada v okvir prireditev Božič v Bregu. Vabljeni.
Prispevki
V spomin na teto Santino in strica Alfreda daruje Majda Daneu 100,00 evrov za OPZ Fran Venturini -Domjo.
prej do novice
www.primorski.eu1
8
Četrtek, 8. januarja 2015
SLOVENIJA
/
26. trst film festival - Od 16. do 22. januarja v dvorani Tripcovich in Mieli
Letošnji festival »govori« tudi slovensko
Tudi letošnji, že 26. tržaški filmski festival, ki bo v dvorani Tripcovich in gledališču Miela potekal med 16. in 22. januarjem, bo ljubiteljem sedme umetnosti omogočil, da se seznanijo z nekaterimi novostmi slovenske kinematografije. Kar je pravzaprav že ustaljena praksa, saj je tržaški praznik srednjeevropskega filma od nekdaj občutljiv do vsega, kar se dogaja na slovenski filmski sceni. Direktorja Trst film festivala Annamaria Percavassi in Fabrizio Gro-soli sta zato tudi v letošnji spored uvrstila nekaj slovenskih filmov.
V	tekmovalnem programu (celoten spored projekcij in srečanj z režiserji bodo predstavili na sobotni tiskovni konferenci) si bo na primer mogoče ogledati Gozdovi so še zeleni, celovečerni film Marka Naberšnika, uveljavljenega režiserja uspešnic Petelinji zajtrk in Šanghaj, ki je kamero tokrat usmeril v prvo svetovno vojno. Film, ki je nastal v slovensko-avstrijski produkciji, pripoveduje o tragičnem dogajanju na soški fronti, posneli pa so ga na resničnih prizoriščih prve svetovne vojne (Rombon, Mangart, Kluže itd.).
V	uradni spored so uvrstili tudi Drevo, celovečerni prvenec Sonje Prosenc, komorno dramo o družini, ki se znajde v brezizhodni situaciji in lahko varno živi samo za domačimi zidovi, kar pa njenima otrokoma ne prepreči, da bi sanjala. Film je na lanskem festivalu slovenskega filma v Portorožu odnesel tri vesne in nagrado Združenja slovenskih filmskih kritikov.
Tudi med posebnimi festivalskimi dogodki bodo nekateri slovensko obarvani, saj bodo italijanskemu občinstvu pre-mierno prikazali dva slovenska dokumentarca. Živeti kamen je najnovejši projekt Tržačana Jurija Grudna, pripoveduje pa o trdni vezi, ki že stoletja vlada med Krašev-ci in kamnom. V petdesetminutnem dokumentarcu, ki je nastal v koprodukciji Ar-smedie in Deželnega sedeža RAI za Furla-nijo Julijsko krajino, je predstavil predvsem različne ljudi, ki imajo tako ali drugače
Milena Zupančič v dokumentarcu Kaj pa Mojca?, spodaj Antonella Bukovaz in Antonio della Marina v predstavi Pavana za Antigono
opraviti s kamnom: delavce v kamnolomih, kiparje, arheologe, športne plezalce ...
Dokumentarec Kaj pa Mojca? pa je mlada režiserka Urša Menart posvetila ženskam, ki so zaznamovale zgodovino slovenskega filma. V filmu, v katerem nastopajo razne igralke, umetnice in teoretičar-ke, je predstavila njegove najznamenitejše realne in fiktivne junakinje, a tudi klišeje, s katerimi so v različnih zgodovinskih obdobjih predstavljali ženske.
Na filmskem festivalu, ki se bo 22. januarja zaključil s projekcijo filma Warsaw 44 mladega poljskega režiserja Jana Komasa (zgodbo o ljubezni, mladosti in uporu med 2. svetovno vojno), bo prostor tudi za gledališki performans. V Mieli bo namreč 21. januarja na sporedu Pavana za Antigono, nekonvencionalna umetniška stvaritev Hanne Preus, v kateri v glavnih vlogah nastopata beneška pesnica in performerka Antonella Bukovaz ter saksofonist Antonio della Marina. (pd)
gledališče miela - Od jutri
Vabilo na poroko
Kabaret, koncert in celo svatba
Članica Pupkin Kabaretta Laura Bussani
miela
Večer v družbi priljubljenega Pupkin Kabaretta, koncert španskega kantavtorja Tonina Carotoneja, projekcija dokumentarca Io sto con la sposa in celo poročna svatba: nad prihodnjim koncem tedna v gledališču Miela se res ni mogoče pritoževati!
Zanimiv spored dogodkov bodo jutri uvedli »Pupkinsi«. Prvo letošnje srečanje, ki se bo kot običajno pričelo ob 21.01, bo posvečeno prihodnosti in dobrim namenom. Tržaški kabaretisti bodo v družbi članov skupine Niente Band skušali odgovoriti na marsikatero eksistencialistično vprašanje: kdo bo prihodnji italijanski predsednik? Bodo v Italiji ukinili volitve? Je Italicum zeliščni digestiv? Častni gost bo pisatelj Pino Roveredo. Petkov večer bo uvedel aperitiv z igralci, kabaret pa bodo ponovili v ponedeljek, 12. januarja.
V soboto ob 21. uri bodo v dvorani na nabrežju gostili »kultnega« španskega umetnika in velikega ljubitelja italijanske lahke glasbe. Na oder prihaja Tonino Carotone, ki bo s svojimi glasbeniki zapel nekaj svojih uspešnic; največja ostaja Me cago en el amor s plošče Mondo difficile.
»Io sto con la sposa« (Jaz sem na nevestini strani) pa je naslov filmu, ki je nedvomno bil eno od filmskih presenečenj lanskega leta. Dokumentarec o skupini palestinskih in sirijskih beguncev, ki v želji, da bi z Lampeduse prišli do Švedske, »uprizorijo« potujočo poroko, bo na sporedu ob 17. uri. Prisoten bo tudi eden od avtorjev Gabriele del Grande, sledila pa bo prava poročna svatba, zato so gledalci vabljeni, da pridejo oblečeni v neveste in ženine.
Predprodaja vstopnic poteka pri gledališki blagajni, ki obratuje vsak dan od 17. do 19. ure.
briška jama - Sveti trije kralji in Befana
Podzemna prireditev z več kot 1100 gledalci
Pravljična bitja v Briški jami
Briška jama je bila tudi letos očarljivo prizorišče tradicionalne prireditve, ki je bila z današnjim dnem na
sporedu že 31-krat. V jami so se s stropa spustili Befana in Sveti trije kralji, nastopili so tudi dvorni norček, mnoga čudežna bitja in zvezda repa-tica.
Na dnu pa so nenavadnemu podzemnemu spektaklu v organizaciji
fotodamj@n
jamarjev sekcije Boegan društva So-cieta Alpina delle Giulie občudujoče prisostvovali otroci in odrasli - skupno se je nabralo 1122 gledalcev. Otroke so jamarji osrečili s sladkarijami, edinstven dogodek pa so začinili v Vikinge maskirani možakarji, ki so odraslim ponudili običajno alkoholno pijačo »gran pampel«, neke vrste kuhano vino iz skrivnostnega recepta.
križ - Na pobudo Združenja staršev in SKD Vesna
Na praznik svetih treh kraljev obnovili tradicijo koledovanja
Kriške domove je obiskalo lepo število kolednikov
fotodamj@n
Na praznik svetih treh kraljev so tudi letos v Križu obudili tradicijo koledovanja, ki se ga je udeležilo lepo število otrok in njihovih staršev, ki so od poznega dopoldneva do zgodnjih večernih ur obredli vso vas ob prepevanju ko-ledniških pesmi. Koledovanje je v tej vasi v preteklosti potekalo dvakrat - na novoletni dan in na praznik svetih treh kraljev - zdaj pa poteka le enkrat - na svete tri kralje, potem ko so ga sprva prirejale pevke Dekliškega pevskega zbora Vesna pa ga zdaj prireja krajevno Združenje staršev, kateremu se je v zadnjih letih pridružilo Slovensko kulturno društvo Vesna.
Številni otroci, starši in člani društva so se okoli 11. ure zbrali pri cerkvici sv. Roka, od koder so krenili na pot obiskovanja domov vaščanov ob igranju harmonik in prepevanju koledniških pesmi, med katerimi je izstopala zlasti tista o novem letu, ki jo v Križu prepevajo v domačem narečju. Do približno 18. ure so tako obredli vso vas in se ustavili na številnih domovih, kjer so krajani koledni-ke pričakali včasih z denarnim prispevkom, ki so jim ga poklonili, večkrat pa tudi s pogostitvijo z domačimi dobrotami, ki so še kako prav prišle in dodatno obogatile praznično razpoloženje.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 8. januarja 2015
9
GLOSA
»Črno-žolti« Trst in Slovenci
Jo2e Pirjevec
Prijatelj me je prejšnji teden vprašal, ali sem videl oddajo »Črno-žolti Trst«, ki je bila na sporedu na slovenskem programu RAI. Bil je ogorčen, češ, da bi takšne oddaje lokalna slovenska televizija ne smela predvajati, ker da je za nas žaljiva. Ker gledam samo nemško televizijo, seveda omenjenega dokumentarca nisem videl, potrudil pa sem se, da dobim posnetek, ker me je zanimalo, kako so avtorji prikazali naše mesto na začetku prejšnjega stoletja.
Kaj naj rečem? Oddaja ni slaba, kajti, če ne drugega, ni prepojena z običajno italijansko retoriko. Z druge strani pa je tudi res, da odmerja Slovencem malo prostora, kot da bi bili zanemarljiv del tržaške stvarnosti, pri čemer se izgublja v vrsti detajlov, ki so lahko tudi zanimivi, a ne zajamejo bistva tržaškega vprašanja ob zatonu habsburške monarhije.
Za kaj gre? Gre za nenavadno invo-lucijo nekega multikulturnega mesta, v katerem se je uveljavila politična elita, ki je to večplastnost sovražila in jo je skušala zamenjati z eno samo identiteto - italijansko. Paradoks je v tem, da omenjena elita v veliki meri ni bila italijanskega temveč židovskega izvora. Znano je, da so se Židje v 19. in na začetku 20. stoletja, ko so se po francoski revoluciji rešili geta in se začeli gospodarsko in družbeno emancipirati, skušali čim bolj približati vladajočim slojem. V Budimpešti so bili najbolj goreči Madžaroni, v Pragi najbolj zavzeti Nem-škutarji, v Trstu zagrizeni Italijani. Zanje je bila Italija še posebej privlačna, saj je bila s svojo antiklerikalno, poudarjeno liberalno politiko do židovskega elementa dosti bolj strpna kot katoliška Avstrija. V tem kontekstu se je v Trstu po uvedbi ustavnega reda leta 1860/61 uveljavil politični scenarij, ki je bil dokaj nenavaden. Zaradi volilnega zakona, ki je slonel na tako imenovan »kurijalnem« sistemu (kar po-
meni, da so bili premožnejši sloji močno privilegirani), si je v mestu zagotovila oblast židovsko-prostozidarska združba, ki je našla svoj kohezivni element v iredent-izmu. V Slovencih je ta elita videla svojega največjega sovražnika, a ne samo zaradi tega, ker so bili slednji dolgo lojalni do habsburške monarhije in katoliško usmerjeni, kakor trdi eden od intervjuvancev »Črno-žoltega Trsta«. To velja za šestdeseta leta 19. stoletja. V poznejših desetletjih so postali tržaški Slovenci večinoma liberalci ali socialdemokrati, njihov odnos do dinastije pa se je močno ohladil, ker je bilo jasno, da je cesar Franc Jožef glavni steber tistega dualističnega sistema, po katerem so v avstrijski polovici države vladali Nemci, v madžarski pa ogrski magnati. Za Slovence in tudi za Hrvate je bila ta ureditev nesprejemljiva, kar pomeni, da so zahtevali preoblikovanje monarhije iz dvojne v trojno. Hoteli so Jugoslavijo.
Za italijanske liberal-nacionalce so te težnje pomenile smrtno nevarnost. Ker je bil slovenski in slovanski element v monarhiji in v Trstu v vzponu, je bilo jasno, da sloni njihova oblast na trhlih temeljih in da se bo podrla kot hiša iz kart, komaj se uveljavi, kot je na državni ravni tudi na občinski, reforma volilnega sistema s splošno (moško) volilno pravico. Zanje so Slovenci, še bolj kot social-demokrati, ki so bili tudi politično močni, pomenili grozljivega tekmeca. Zato so tudi od šestdesetih let dalje storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da čim bolj zatrejo njihov kulturni, gospodarski in socialni razvoj, pri čemer ni mogoče reči, da bi bili brezuspešni. Vendar ne tako, kakor so si želeli. V tem spopadu je treba videti bistvo »črno-žoltega« Trsta. V tragediji neke elite, ki ni razumela, da sloni veličina mesta na njegovi etnični pluralnosti in se je proti njej zagrizeno borila. Katastrofalne posledice takšne izbire so še danes na dlani.
VREME OB KONCU TEDNA
Do sobote soliden anticiklon, v nedeljo sprememba ^^ufe
Darko Bradassi_
Značilnost tega zadnjega obdobja, ki sega od začetka decembra do današnjih dni, je nedvomno zlasti v višjih slojih ozračja stalno izmenjavanje zračnih mas z zelo različno temperaturo. Vrstile so se otoplitve in ohladitve, mestoma zelo izrazite. Najobčutnejša sprememba je bila tista med božičem in novim letom. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je 23. decembra na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila kar +12,6 stopinj Celzija, ničto izotermo pa na višini 3487 metrov. Zrak je bil na nekaterih višinah za več kot 12 stopinj Celzija toplejši od dolgoletne normalnosti, ničta izoterma pa je bila za skoraj 2.000 metrov višja. Na štefanovo se je začela ohladitev, ki se je nato z doprinosom arktičnega zraka stopnjevala v dneh tik pred novim letom. V torek 30. decembra je radiosonda na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila -9,7 stopinje Celzija, ničla pa se je spustila do morja. Ozračje se je tako v enem tednu ohladilo kar za 22,3 stopinje Celzija! Ničla pa se je spustila za skoraj 3500 metrov. Take vrtoglave spremembe, od nenavadno visokih temperatur do nenavadno nizkih, v tako kratkem času, sodijo v zgodovinske ekstreme.
V prizemlju je bilo dogajanje v absolutnih številkah nekoliko skromnejše, še vedno pa zelo izrazito. Dejstvo je, da so zadnje otoplitve višinskih slojev pogosto prinašale temperaturni obrat. Hladnejši in težji ter bolj vlažen prizemni zrak je v bistvu ostal »stisnjen« pod lažjim višinskim toplejšim. Zato prizemno dogajanje pogosto ni v celoti odražalo jakosti višinskih otoplitev.
Kljub temu so bili zadnji dnevi v letu, ko je nastopila ohladitev, zelo mrzli, temperatura ponekod niti čez dan ni presegla le-dišča in zabeležili smo ledeni dan ali sosledje nekaj ledenih dni. K večjemu občutku mraza je pripomogla tudi burja, ki je bila občasno močna. Indeks wind-chill o občutku mraza, ki ga povzročata močan veter in nizke temperature, se je mestoma spustil, tudi krepko, pod -10 stopinj Celzija.
Zadnji izraziti ohladitvi je sledila z okrepitvijo sredozemskega anticiklona nova občutna višinska otoplitev, ki bo dosegla svoj višek jutri in v soboto. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju se bo temperatura spet približala +10 stopinjam Celzija, ničta izoterma pa se bo povzpela nad 3000 metrov višine. V teh dneh se namreč nad Sredozemljem krepi soliden anticiklon, ki ga v višinah spremlja subtropski zrak.
Taka vremenska slika prinaša od danes do sobote veliko stanovitnost. Sončni žarki pa bodo v takih pogojih le izjema ali jih ponekod sploh ne bomo videli. V nižjih slojih se bodo namreč kopičili oblaki in zelo vlažen zrak, povečala se bo zamegljenost, ponekod bo občasno lahko tudi prišlo do rahlega rosenja. V gorah pa bodo razmere znova pomladne, toplo bo in sončno, marsikje se živosrebrni stolpec niti v nočnih urah ne bo spustil pod ničlo.
Do prehodne spremembe bo prišlo v nedeljo, ko bo naše kraje od zahoda hitro prešla manjša višinska dolina s hladno vremensko fronto. Pojavljale se bodo šibke do zmerne padavine. V popoldanskih urah bo zapihala burja in se bo ozračje hitro ohlajalo, meja sneženja pa se bo spuščala. Po sedanjih izgledih ne gre izključiti možnosti, da bi lahko proti koncu padavin snežilo tudi na Kraški planoti. Ohladilo se bo.
Na sliki: nad Sredozemljem se krepi anticiklon
Kranjska klobasa je že 11. slovenski kmetijski proizvod z evropsko zaščitenim geografskim poreklom
arhiv
slovesu proizvoda, zato bo vlogo za zaščito zavrnila. Sloveniji je komisiji nato uspelo dokazati, da je bila Kranjska osrednja slovenska pokrajina (dežela) znotraj Habsburške monarhije, prav tako pa je komisiji poslala tudi dokaze o specifičnosti proizvoda ter veliko pisnih dokazil o slovesu kranjske klobase kot slovenskega proizvoda, ki sega od druge polovice 18. stoletja pa vse do danes.
Komisija je menila, da je utemeljitev ustrezna, in je februarja 2012 v uradnem listu EU objavila povzetek vloge za kranjsko klobaso. V skladu z evropsko zakonodajo so lahko v roku šestih mesecev od dneva objave ostale države članice in tretje države utemeljeno ugovarjale na objavljeno vlogo. To so storile Avstrija, Nemčija in Hrvaška, nakar so tekla pogajanja.
Z objavo registracije je komisija kranjsko klobaso zaščitila kot slovenski proizvod, pri čemer lahko avstrijski in nemški proizvajalci še naprej uporabljajo ime-
prehrana - Vpis v evropski register zaščitenih kmetijskih proizvodov
Kranjska klobasa 11. slovenski proizvod z geografsko označbo EU
LJUBLJANA - Slovenija je na ravni EU zaščitila tudi kranjsko klobaso. Evropska komisija je odobrila njen vnos v register zaščitenih geografskih označb in jo tako dodala na seznam več kot 1200 zaščitenih kmetijskih proizvodov v EU. To je že 22. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji, so včeraj sporočili iz Bruslja. Za Slovenijo je to 11. zaščitena geografska označba na ravni EU. Geografska označba označuje kmetijske proizvode ali živila, katerih kakovost, sloves ali druge značilnosti so tesno povezani z določenim geografskim območjem, so zapisali v Bruslju.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa so pojasnili, da pomeni zaščita proizvoda z geografsko označbo, da mora vsaj eden od postopkov proizvodnje potekati znotraj določenega geografskega območja, medtem ko surovina za proizvodnjo lahko prihaja izven tega geografskega območja. Pobudo za zaščito kranjske klobase z geografsko označbo je na ministrstvo vložilo združenje GIZ kranjska klobasa.
Ministrstvo je marca 2009 vlogo za zaščito kranjske klobase posredovalo v presojo Evropski komisiji za registracijo na ravni EU. Aprila 2010 je komisija ministrstvo obvestila, da vloga ne izpolnjuje zahtev evropske zakonodaje s področja zaščit kmetijskih pridelkov in živil, ker geografsko območje ne ustreza regiji iz imena, ker vloga ne vsebuje ustreznih dokazil, da se proizvod po sestavinah ali proizvodnem postopku razlikuje od ostalih podobnih proizvodov, in ker ni ustreznih dokazil o
na »Krainer«, »Kasekrainer«, »Schwein-skrainer«, »Osterkrainer« in »Bauernkrai-ner«, medtem ko je Hrvaška dobila 15-let-no prehodno obdobje, v katerem se lahko še uporabljata izraza »kranjska« oziroma »kranjska kobasica«.
Zaščiteno geografsko označbo imajo poleg kranjske klobase še prleška tun-ka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski luk, kraški pršut, kraški za-šink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med.
Poleg zaščitene geografske označbe na ravni EU obstajajo še zaščitena označba porekla in zaščitena tradicionalna posebnost. Zaščiteno označbo porekla so pridobili piranska sol, prekmurska šunka, ek-stra deviško oljčno olje Slovenske Istre, na-noški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med in mohant. Kot zajamčene tradicionalne posebnosti so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žli-krofi in prekmurska gibanica.
PISMA UREDNIŠTVU
Še mnogo takih »norosti« potrebujemo!
Vest, da trije naši župani trezno in daljnovidno razmišljajo glede združevanja naših malih občin, je lep pozdrav novemu letu.
Seveda bo potrebno še analiz, podatkov, potrpljenja, novih zamisli in pogledov, predvsem pa mnogo dela. Zato pa je toliko bolj pomembno, da jih v tem njihovem naporu naša javnost podpre. Vsekakor ne s polemikami, kakor je pri nas v navadi, temveč z opombami, predlogi, vizijami.
Ali bi ne bil lahko tudi cilj, da bi bila združena občina v vsem svojem poslovanju in stiku dosledno dvojezična? Ali ne bi lahko izraženi zamisli stika s prekomejno občino dodali razširjeno vsakoletno Kraško ohcet?
Ko zamisli in želje odgovarjajo potrebam, se dajo, kljub težavam, uresničiti.
Sergij Lipovec
Kvalitetna ponudba slovenskega oddelka-RAI
Iskreno čestitam slovenskemu programskemu oddelku Deželnega sedeža RAI-Italijanska radiotelevizi-

ja za odlično ponudbo temeljitih kulturnih vsebin.
Telednevniki slovenskega programskega oddelka RAI-Italijanska radiotelevizija, na primer, postavljajo vedno v ospredje kulturne dogodke, podčrtujejo kulturne vsebine, predstavijo z veliko profesionalnostjo zanimive kulturne momente našega vsakdana
Želim podčrtati to značilnost telednevnikov slovenskega programskega oddelka RAI-Italijanska radio-televizija, kajti dandanes se, na splošno na ravni medijev, še toliko bolj, na ekranu, le redkokdaj dogaja, da so kulturni momenti in kulturni dogodki, s temeljito profesionalnostjo, postavljeni v ospredje.
Zahvaljujem se slovenskemu programskemu oddelku Deželnega sedeža RAI- Italijanska radiotelevizi-ja za bogato, kulturno, izredno kvalitetno ponudbo.
Elena Cerkvenič
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
10
Četrtek, 8. januarja 2015
KULTURA
/
stalno gledališče fjk - Muzikal za začetek leta 2015
Družina Addams tokrat malo posebna in zapisana ljubezni
Uprizoritev o »čudaški« družini je z aktualizacijo in glasbo izgubila satirično ost
Družina Addams in moč ljubezni. Nezdružljivo. Če pomislimo na izvirno televizijsko serijo ali na uspešen film iz leta 1993, bi lahko rekli, da eno izključuje drugo. V letih '30 prejšnjega stoletja je družina Adam-sovi, kot lahko tudi zapisujemo v slovenščini, bila »čudaška«, v smislu, da ni bila uglašena na splošno doživljanje ameriškega tipa življenja. In zagotavljanje, da ljubezen premaga vse ovire, ne sodi v tipičen repertoar članov razširjene družine Addams. Primerjanje zna biti zelo nehvaležno. To nedvomno velja za muzikal, povzet po znani zgodbi Adamsovih. Poznavalci trdijo, da že broadwayska postavitev ni bila prav posrečena. Na to se je oprla italijanska inačica, ki je v teh dneh (do 11. januarja) na sporedu v tržaškem gledališču Rossetti.
Muzikal Družina Addams se, kot je zapisano v gledališkem listu, opira na like, ki jih je zarisal Charles Addams. Angleške tekste je napisala dvojica Marshall Brickman & Rick Elice, glasbo in songe Andrew Lippa; italijansko priredbo in tekste so zaupali Štefanu Benniju, režijo je prevzel Giorgio Gallione. V nosilnih vlogah para Addams nastopata Elio (Gomez) in Geppi Gucciari (Morticia), kar naj bi predstavljalo posebno vabo za gledalce. V družbi zelo dobrih inter-pretov zvezdnika nista posebej izstopala, posebno Gep-pi ne. Ostale vloge, zelo prepričljivo tolmačene, so tako porazdeljene: Giulia Odetto (Wednesday), Emanuele Ghizzinardi (Pugsley, za to vlogo sta predvideni še dve alternaciji), Pierpaolo Lopatriello (stric Fester), Sergio Mancinelli (babica), Filippo Musenga (Lurch), Paolo Avanzini (Lucas Beineke), Clara Maselli (Alice Beine-ke) in Andrea Spina (Mal Beineke). Obkroža jih skupina desetih plesalcev-pevcev, ki predstavljajo že pokojne člane družine Addams. Omeniti velja domiselne kostume, ki si jih je zamislil Antonio Marras. Tudi
Z leve: Elio, Geppi Gucciari in drugi interpreti muzikala o družini Addams
robertshami
scene Guida Fiorata smiselno uokvirjajo dogajanje, čeprav je menjav z zapiranjem zastora kar nekaj.
Kot vedo ljubitelji originalne zgodbe o zelo svojstveni družini Adamsovih, je njihovo življenje trdno prepleteno z dogajanjem na pokopališču, kjer domu-jejo njihovi predniki in kjer je tudi živim zelo lepo. Kdo pa so Beinekovi? Vsebina muzikala namreč razpleta ljubezensko zgodbo med najstniško Wednesday in Lu-casom. Beineke. Lucasova družina, ki živi v zvezni državi Ohio, kar je s političnega vidika Gomeza velik hen-dikep, je povsem «normalna». Zato se želi tudi mrač-
njaška Wednesday, ki ji je bilo v velik užitek trpinčenje brata, prilagoditi splošnejšim ameriškim normam. In povabi na večerjo Lucasove starše. Srečanje seveda ne more biti sproščeno, vendar se vse sprevrže v iskanje sreče in harmonije v dvoje. Vsi pari se tako ali drugače potrudijo, celo stric Fester se da izstreliti, da bi prišel do ljubljene Lune ... Izvirna satirična ost je precej zabrisana, odrska Družina Addams se je pač uklonila zakonitostim muzikala. In kot povprečen muzikal je treba doživljati to predstavo in ne boste razočarani. (bip)
Pariški Louvre lani najbolj obiskan muzej na svetu
Pariški muzej Louvre je bil v lanskem letu najbolj obiskan muzej na svetu. V njem so našteli kar okoli 9,3 milijona obiskovalcev, v podružnici muzeja v mestu Lens na severu Francije pa so jih našteli še pol milijona. Več kot polovica obiskovalcev je bila mlajših od 30 let. Kar 70 odstotkov je bilo tujcev, največ Američanov, sledili so Kitajci, Italijani, Britanci in Brazilci. Začetki kompleksa, v katerem ima prostore muzej Louvre, segajo v 12. stoletje, ko je bila na obrežju reke Sene zgrajena utrdba. Do francoske revolucije je bila v kompleksu rezidenca francoskega kralja Ludvika XIV., nato so v njem uredili muzej. Med najbolj znanimi eksponati muzeja so Da Vincijeva slika Mona Liza, znameniti kip Nike Sa-motraške iz 2. stoletja in Hamurabijev kodeks iz leta 1754 pr.n.št.. V muzeju hranijo skupaj okoli 35.000 umetnin.
Igralec iz Vojne zvezd Kan Bonfils umrl med vajo
Igralec Kan Bonfils, ki je v filmu Vojna zvezd: Epizoda I - Grozeča prikazen nastopil skupaj z Liamom Neesonom in Ewanom McGregorjem, se je zgrudil med vajo za sodobno izvedbo Dantejevega Pekla v Londonu. Kolegi iz gledališke družbe Craft Theatre in zdravniki nesrečnemu igralcu niso mogli več pomagati, poroča britanski BBC. Vzrok smrti igralca, ki je bil star nekaj čez 40 let, zaenkrat ni znan. Bonfils je nastopil tudi v filmu o agentu Jamesu Bondu Skyfall z Danielom Craigom ter v filmih Lara Croft - Tomb Raider: Zibelka življenja ter Batman: Na začetku. Ponašal se je tudi s številnimi nastopi v predstavah na londonskem West Endu.
pogovor - Aleksander Ipavec - Ipo
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
Novi izzivi in sodelovanja
V soboto nastop v cerkvi v Landarju - Sredozemsko obarvan CD - Z Joem Bastianichem v oddaji na Sky tv
Ustvarjalni stiki z ljudmi, idejami, sugestijami so za Aleksandra Ipavca neskončni vir umetniških spodbud. Tržaški harmonikar je izjemno dovzeten za zanimive in kakovostne priložnosti obogatitve izvajalskega in avtorskega zaklada. Vsako srečanje lahko prinaša zamisli, ki so v tem letu obrodile veliko sadov s koncerti, novimi cd-ji, pomembnimi sodelovanji, televizijskimi oddajami. V soboto, 10. januarja, ob 20.30 bo nastopil s priznanim zborom Polifonico iz Rude v cerkvi v Landarju:
Izvedli bomo skladbo Giovannija Sollime Canti rocciosi, ki je izvirno nastala za orkester in zbor, a jo bomo podali v priredbi za zbor in harmonikarski oktet, ki bo ob tej priložnosti doživela krstno izvedbo. Skladba je bila napisana, ko je gorovje Dolomiti postalo del svetovne naravne dediščine Unesca: govori o hribih in tradicijah, tudi z uporabo lokalnih narečij. V to izvedbo bo uvedel nastop mednarodno uveljavljenega harmonikarja Miljana Bjeletica, ki je profesor na Akademiji v Nišu.
V zadnjih letih je v vašem delovanju pridobilo zelo pomembno mesto čisto posebno glasbilo, kot je harmonika oz. portativ Leonarda da Vincija.
Načrt je renesančni, instrument (izdelal ga je Mario Buonoconto) pa je po mojem mnenju sodoben in omogoča izjemno zanimive pristope, na primer z možnostjo izvajanja mikrotonov, s katerimi si lahko privoščim veliko efektov. Leta 2012 sem prepričal pianistko Paolo Chiabudini, naj sodeluje s podporo čembala. Repertoar sestavljajo skladbe Orologia, Bacha, Vi-valdija, a tudi Gulde in Piazzolle. Redno nastopam v tej posebni zasedbi: med bližnjimi načrti je koncert v gledališču v Spo-letu, ki ga bo povezoval Corrado Augias.
Med novejšimi projekti je tudi sodelovanje s sredozemsko oznako.
Junija sem igral v sklopu pobude Vi-cino-Lontano na predstavi o furlanskih izseljencih v Ameriki, za katero sem napisal glasbeno kuliso. Predstavo si je ogledal tudi tolkalist Alberto Sergi, ki mi je ponudil sodelovanje pri projektu z ljudsko glasbo južne Italije. Bil je tako motiviran in prepričljiv, da sem se podal še na to novo glasbeno pustolovščino s skupino Arakne, ki je že imela nekaj koncertih etap na Folkestu, v Tržiču, v naši deželi in nas bo zdaj vodila v Lugano. Avgusta pa sem po naključju srečal v Štarancanu glasbenike Kočani orkestra in me je splet okoliščin privedel na njihov oder. Povabil sem še omenjenega tolkalista. Iz stika makedonske glasbe in južnoitalijanske folklore je nastala svojevrstna mešanica, v kateri so srca utripala v presenetljivem soglasju. Zato sva povabila Naata Veliova, da bi posnel z nami dve skladbi za cd, ki bo izšel januarja meseca.
Pri vseh projektih ste izvajalec, a tudi avtor. Kako se razvija vaša kompozicijska dejavnost?
Letos sem med drugimi skladbami in priredbami napisal suito na temo štirih elementov. Navadno ustvarjam s harmoniko, tokrat pa sem pisal direktno na papir. Aleksander Ipavec jo je posvetil »Ipotu«, saj gre za zelo osebno skladbo, ki je nastala v posebnem obdobju mojega življenja. Z glasbo sem prepletel nekaj poezij Marka Kra-vosa in aprila sem prvič izvedel skladbo v zasebnem krogu. Zdaj bo skladbo izdala slovenska založba.
Etno zasnova je dejansko vabilo na neskončno, idealno in tudi resnično potovanje skozi kraje in glasbene kulture. Na katerih področjih ste najbolj dejavni?
Veliko igram v Avstriji, kjer imam tri skupine: trio, duo in kvartet z multietni-čno-jazzovskim programom. Nadaljuje se tudi delovanje s skupino Etnoploč z novimi projekti. Med novostmi je še sodelovanje s šefom Joem Bastianichem, ki me je povabil v oddajo On the road, v kateri se srečuje z osebnostmi in glasbeniki. Oddajo bodo predvajali februarja na Sky Arte.
ROP
American sniper
Režija: Clint Eastwood
Igrajo: Sienna Miller, Bradley Cooper, Jake McDorman, Luke Grimes, Navid Nagahban ZDA 2014 Ocena: ★★★★
Chrisa spoznamo že kot otroka, v Teksasu, ko njemu in njegovemu mlajšemu bratu oče razlaga, da se človeštvo deli v ovce, volkove in nemške ovčarje, katerih osrednja naloga je, da pazijo, branijo gospodarje, družine in seveda državo in narod. Ta scena sega v začetek osemdesetih let, ko je Chris še otrok, ostalo pa je samo posledica svetovnih dogodkov. Chris namreč zraste v pravega kavbojca, ki sta mu jahanje ponorelih bikov in streljanje na vaškem prazniku posebej všeč, a ko z bratom in prijatelji preživlja čas na prostranih kmetijah, se v New Yorku dogaja najhujše in 11. septembra Svetovni trgovski center doživi tragični letalski napad. Tako se Chris odločil in vstopi v vojsko. Prijavi se v četo Navy Sealsev in, ker je posebej talentiran za streljanje, že leta 2003 odpotuje na iraško fronto, kjer v kratkem času postane prava legenda. Mit za vse, ki se borijo na njegovi strani, osrednja tarča tistih, ki se borijo proti njemu. Chris Kyle je v Iraku ustrelil več kot dvesto oseb: otroke, matere, očete, med njimi prav gotovo tudi teroriste. Vsakič, ko se je v obdobju šestih let vrnil domov k ženi in otrokom, je z mislijo vselej silil nazaj na fronto, kjer je čutil, da je za ostale člane svoje čete posebej pomemben. Leta 2009, ko res ni mogel več, se je končno odločil, da zapusti vojsko, par let kasneje pa je podlegel strelom vojnega veterana. Eastwoodov film, ki je v Italiji v prvem tednu predvajanja vnovčil skoraj sedem milijonov evrov, se v resnici opira na Kylejev življenjepis, ki ga je Chris napisal pred smrtjo.
Film velikega starega Clinta premore seveda lepoto, izrednost in talent izjemnega, skoraj petinosemdesetletnega avtorja in tudi scenarij, pa čeprav pristranski in patriotski, je dobro napisan.
V pripovedi je tudi nazorno obrazloženo, kako poteka priprava vojaških misij in seveda njihovo vodenje.
Ob ogledu filma pa spomin neizbežno beži dvajset in več let nazaj, ko so tudi v nam bližjih krajih zdresirani strelci zelo precizno streljali s hribov in streh, na cestah Sarajeva pa je pisalo »pazi snajper«. (Iga)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 8. januarja 2015
1 1
pariz - Ubitih 12 ljudi v uredništvu satiričnega časnika Charlie Hebdo
Islamski skrajneži izvršili pokol Preiskovalci na sledi teroristom
PARIZ - Francijo je včeraj pretresel najhujši terorističen napad na njenem ozemlju v zadnjih skoraj dvesto letih. V napadu na satirični tednik Charlie Hebdo je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, med njimi urednik časnika Stephane Charbonnier. Napad so izvedli najmanj trije napadalci, ki so še na begu. Svet se je na napad odzval z ogorčenjem.Urednik satiričnega tednika Charbonnier, znan pod vzdevkom Charb, je v preteklosti že večkrat prejel grožnje s smrtjo in je imel policijsko zaščito. Poleg njega so bili v napadu ubiti še trije karikaturisti Cabu, Tignous in Wolinski.
Francoski predsednik Francois Hollande je v prvem odzivu dejal, da gre za teroristični napad in povedal, da so že aktivirali proti-teroristični načrt. Hkrati so na območju Pari-
za po napadu razglasili najvišjo stopnjo pripravljenosti, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Hollande je v izjavi na kraju napada v stanovanjski četrti še zagotovil, da bodo napadalca preganjali tako dolgo, dokler ju ne bodo privedli pred roko pravice. »Pokazati moramo, da smo enotna država,« je še dejal Hollande.
Po svetu so se z ogorčenjem odzvali na današnji napad v Parizu. Med prvimi se je odzval britanski premier David Cameron, ki je napad označil za odvratno dejanje, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec je ostro obsodil včerajšnji teroristični napad v Parizu. Kot je dejal, ta napad kaže, kako je varnost lahko zelo relativen pojem in da se moramo vsi skozi dia-
Predstavnik UNCHR Antonio Guterres
ženeva - Zaradi oboroženih konfliktov
Rekordno število
beguncev v svetu
ŽENEVA - Obseg beguncev po svetu je zaradi številnih oboroženih konfliktov doživel nov žalosten rekord - do sredine lanskega leta je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) naštel 56,7 milijona beguncev in razseljenih znotraj lastnih držav, kar je najvišja številka po drugi svetovni vojni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Mega krizi v Siriji in Iraku, številne nove krize in stare krize, ki se kar ne končajo, so botrovale nastanku najslabših begunskih razmer na svetu od druge svetovne vojne,« je v torek dejal prvi mož UNHCR Antonio Guterres. Število beguncev in razseljenih je v prvi polovici lanskega leta prvič po letu 1945 preseglo 50 milijonov, je pojasnil.
Kot izhaja iz včeraj objavljenega poročila, so Sirci z več kot tremi milijoni beguncev prvič doslej postali največja skupina pod mandatom UNHCR in predstavljajo približno 23 odstotkov beguncev, ki jim po vsem svetu pomaga komisariat ZN. Pred tem so bili po številu beguncev več kot 30 let na prvem mestu Afgani-stanci. Poleg Sirije in Afganistana so države z največ begunci še Somalija z 1,1 milijona, Sudan s 670.000, Južni Sudan s 509.00 begunci, poleg njih pa še Demokratična republika Kongo, Mjanmar in Irak.
V prvih šestih mesecih leta 2014 je prek meja svoje države zbežalo novih 1,4 milijona ljudi, od tega polovica, 704.000, Sircev. Čeprav je v tem obdobju Pakistan ostal država, ki gosti največ beguncev - na njegovih tleh jih je 1,6 milijona, praktično vsi so Afganistanci -, je največ novih sprejel Libanon. Tja se je v prvi polovici lanskega leta zateklo približno 325.000 Sircev, s čimer se je njihovo skupno število v državi povečalo na 1,1 milijona.
Z naraščanjem števila beguncev po svetu se je znatno povišalo tudi število prošenj za azil. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 se je povišalo za 18 odstotkov na skoraj 560.000, pri čemer je bila najbolj oblegana Nemčija.
»Dokler bo mednarodna skupnost odpovedovala pri iskanju političnih rešitev za še vedno trajajoče konflikte in pri preprečevanju novih, bomo imeli opraviti z njihovimi dramatičnimi humanitarnimi posledicami,« je še posvaril Guterres. Poročilo UNHCR sicer ne vključuje Palestincev, ki spadajo pod drugo agencijo ZN. Po vsem svetu je približno pet milijonov palestinskih beguncev, navaja AFP.
Na fotografiji levo v znak žalovanja črno označene zastave pred Elizejsko palačo; desno, tisoči Parižanov so včeraj v znak solidarnosti z ubitimi šli na ulice;
Danes ob 18. uri prireja italijanski novinarski sindikat FNSI solidarnostno baklado pred francoskim veleposlaništvom na Trgu Farnese v Rimu
ansa
log zavzemati za miroljubno politiko.
Predsednik republike Borut Pahor je napad označil za zavržno dejanje zoper temeljne vrednote sodobne civilizacije, ki mora biti po njegovih besedah deležno najo-strejših obsodb vsega svobodnega in miroljubnega sveta. Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je prav tako odločno obsodil napad in ga označil kot nezaslišano teroristično dejanje, ki je uperjeno proti svobodi medijev, eni ključnih civilizacijskih pridobitev. Tudi Islamska skupnost v Sloveniji in Društvo novinarjev Slovenije sta se pridružila ostrim obsodbam napada.
Italijanski premier Matteo Renzi je obiskal francosko ambasadorko v Rimu in ji izrekel sožalje v imenu italijanske vlade. Italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni je napad označil za teroristično dejanje norih razsežnosti.
Generalni sekretar Sveta Evrope Thornbjorn Jagland je sporočil, da je zgrožen zaradi napada, ki je po njegovih besedah zelo zaskrbljujoč.
Dogajanje v Parizu je obsodil tudi finski premier Alexander Stubb. Odzval se je tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in napad označil kot nesprejemljivo in barbarsko dejanje. Nemška kanclerka Angela Merkel je prav tako ostro obsodila napad v Parizu. Obsodbam napada so se pridružile tudi ZDA. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je napad označil kot barbarski in odvraten na-
pad na svobodo medijev. Napad je odločno obsodil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve je nekaj ur po napadu potrdil, da so v napadu sodelovali trije napadalci. Pred tem so poročali o dveh napadalcih, oboroženih s ka-lašnikovkama in raketometom.
Po navedbah prič sta dva napadalca med napadom vzklikala »maščevala sva preroka«. Poleg tega j e na video posnetku, ki ga je posnel moški iz ene od sosednjih stavb, na spletu pa ga je objavila francoska javna televizija, slišati s kapucami zakrita moška kričati »Alah je velik«.
Eden od novinarjev časnika Charlie Hebdo, ki ga v času napada ni bilo v uredništvu, je za Le Monde menil, da sta bila napadalca dobro obveščena in sta vedela, da je ob sredah dopoldan uredniški sestanek. Na druge dneve tedna v uredništvu po njegovih besedah ni veliko ljudi.
Napdalca sta se sprva zmotila glede naslova in sta vstopila v stavbo na naslovu Nicolas Appert 6, kjer so jima povedali, da je sedež tednika na številki 10. Vstopila sta med uredniškim sestankom. Ena od karikaturistk tednika, Coco, je za francoske medije povedala, da sta jo zamaskirana moška pred vhodom v stavbo prisilila, da je vtipkala kodo za vstop, nakar sta pet minut streljala na prisotne. Govorila sta francosko.
Satirični tednik je doslej že večkrat iz-
zval polemike zaradi obravnave vesti in notranjih zadev. Njegov zadnji tvit je bila karikatura vodje skrajne džihadistične Islamske države Abuja Bakra al Bagdadija. Na njej piše, da v Franciji še ni bilo terorističnih napadov islamistov, moški v opravi Islamske države pa odgovarja: Počakajte, do konca januarja imamo čas!
Včeraj objavljena izdaja časnika temati-zira knjigo francoskega avtorja Michela Houel-lebecqa Soumission (Podreditev), v kateri opisuje Francijo v letu 2022, ko na volitvah zmaga muslimanska stranka.
Tednik je v javnosti postal bolj znan leta 2006, ko je objavil karikaturo preroka Mohameda, ki jo je izvorno objavil danski dnevnik Jyllnads-Posten in takrat sprožil množično ogorčenje muslimanov po vsem svetu. Leta 2011, ko je objavil novo karikaturo Mohameda z naslovom Charia Hebdo, je bil tednik tarča napadov z molotovkami.
Septembra 2012 je Charlie Hebdo objavil karikaturo nagega Mohameda v povezavi z nasilnimi protesti, ki so izbruhnili v nekaterih državah ob predvajanju nizkoproračun-skega filma z naslovom Nedolžnost muslimanov (Innocence of Muslims), ki so ga posneli v ZDA in je žalil preroka.
Tednik, ki izhaja vsako sredo, je po navedbah spletne enciklopedij e Wikipedia v prvotni obliki izhajal med letoma 1969 in 1981. Ponovno so ga oživili leta 1992. (STA)
rim in neapelj - Glasbeni svet je včeraj žaloval
Večtisočglava množica se je poslovila od Pina Danieleja
RIM - Po tragični smrti kantav-torja Pina Danieleja, ki je slovel po svoji glasbeni nadarjenosti in nastopih v duetih, se je Italija zavila v črno. Ob navzočnosti večtisočglave množice ljudi je včeraj potekala pogrebna svečanost v Rimu in v rojstnem Neaplju.
Svetišče Božje ljubezni v Rimu so že navsezgodaj preplavili sorodniki, prijatelji in znani glasbeni kolegi ter oboževalci. Ti so ob spremljavi melodije Danielejeve pesmi Napule e pevcu v slovo ploskali, peli in vzklikali »Pi-no, Pino, Pino«.
Zvečer je sledil še pogreb v rojstnem Neaplju, kjer so se med drugimi zbrali otroci, druga pevčeva soproga, sedanja partnerka ... Včerajšnji dan žalovanja so žal skazile nekatere polemike, namigovanja in ugibanja, kdo je posredno odgovoren za prezgodnjo smrt glasbene ikone.
1 2 Četrtek, 8. januarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
goriška - Na sezname brezposelnih vpisanih 14 tisoč ljudi
»Brezposelnost vsaj dvajsetodstotna«
Državni mediji so včeraj poročali, da je stopnja brezposelnosti v Italiji 13,4-od-stotna. Brez dela je okrog 3,4 milijona italijanskih državljanov, pri čemer imajo še največ težav pri iskanju zaposlitve mladi; brez dela naj bi jih bilo okrog 44 odstotkov. Kakšen pa je položaj v goriški pokrajini? Vprašanje smo postavili pokrajinski odbornici za delo Ilarii Cecot, ki je pojasnila, da je tudi na Goriškem vse več ljudi brez dela. »V goriški pokrajini je v sezname brezposelnih vpisanih 14.000 oseb, kar več ali manj predstavlja deset odstotkov vsega prebivalstva. Ampak: če odštejemo otroke in upokojence, bomo pač prišli do zaključka, da je brezposelnih že vsaj 20 odstotkov ljudi,« pravi Cecotova in razlaga, da imajo tudi na Goriškem mladi velike težave pri iskanju zaposlitve. »Pogodb za nedoločen čas ne sklepa skoraj več nihče; v vseh sektorjih vse bolj posegajo po terminskih pogodbah, ki jih v nekaterih primerih obnavljajo iz leta v letu. To še zlasti velja za kmetijstvo, saj številna kmetijska podjetja zaposlujejo svoje delavce od januarja do decembra, potem pa iz leta v leto obnavljajo pogodbe,« pravi Cecotova in pojasnjuje, da je s terminskimi pogodbami zaposlenih velik del uslužbencev nakupovalnega središča Tiare Shoppning v Vilešu. »Na podlagi podatkov sindikata CGIL je v Tiareju zaposlenih 600 ljudi, družba Inter Ikea Centre Group pa trdi, da je zaposlenih okrog 1200. Očitno v to število vštevajo tudi zaposlene, ki jih jemljejo v službo z "vouc-herji" za nekajurno delo,« poudarja Ceco-tova, ki je pred dnevi pozvala vodstvo družbe Inter Ikea, naj ji posreduje realne podatke o številu zaposlenih.
V pokrajinskih uradih za delo iščejo v tem času rešitve za težave raznih podjetij in delavcev. Med njimi so tudi zaposleni v zadrugi Conncecting People iz Trapanija, ki skrbi za upravljanje centra Cara v Gradišču. »Delavci so brez plače od avgusta; trenutno je v zadrugi Connecting People zaposlenih 70 ljudi, vendar je po zaprtju centra Cie okrog 30 odvečnih delavcev. Zdaj na goriški pre-fekturi razmišljajo, da bi upravljanje centra Cara zaupali Rdečemu križu. To je vse lepo in prav, vendar je Rdeči križ neprofitna organizacija in zato ni dolžen zaposliti delavcev, ki bi izgubili delovno mesto z odhodom zadruge Connecting People,« pravi Cecotova in napoveduje, da bo v kratkem pokrajinski odbor zasedal v tovarni Detroit v Ronkah, kjer so konec lanskega leta prekinili proizvodnjo industrijskih hladilnikov in je 140 delavcev tik pred tem, da se pridruži 14.000 brezposelnim iz goriške pokrajine. (dr)
V vrsti v pokrajinskem uradu za delo
bumbaca
GORICA
Ministrica jutri na šolah
V Gorico se bo jutri pripeljala ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Stefania Giannini. Ob 9.30 jo bodo sprejeli v avditoriju klasičnega liceja Dante Alighieri, kjer jo bodo na dogodku z naslovom Trenutki ustvarjalnosti na šoli pričakali tudi šolniki in dijaki slovenskih višjih srednjih šol; dalje bo obiskala umetniški licej Max Fa-biani (ob 10.30) in univerzo. Krajši postanek je predviden na sedežu univerzitetnega konzorcija, kjer ji bodo prikazali raznoliko univerzitetno ponudbo v mestu, ki ima mednarodni pečat, saj sta del nje tudi sedeža no-vogoriške univerze v Križni in Diazovi ulici. Pobudo za obisk je dala senatorka Laura Fasiolo.
gospodarstvo
Izvoz rešuje tudi Goriško
Italija ponovno na prvem mestu
Izvoz je gonilna sila gospodarske rasti v Sloveniji, tako na ravni države kot se-vernoprimorske regije.
»V Sloveniji izvoz narašča za 5,3 odstotke. Naša regija je še boljša: izvoz narašča za 6,4 odstotke,« navaja Mirjam Božič, direktorica območne Gospodarske zbornice za severno Primorsko, podatke za zadnjih devet mesecev, a v isti sapi dodaja, da so pričakovanja za prihodnje leto zadržana, in sicer predvsem zaradi odnosov, ki jih ima Evropska unija oziroma ves svet do Rusije in Ukrajine. V goriški regiji je namreč precej podjetij, ki so močno vpeta ravno na ta dva trga, kot sta na primer Gostol TST in Gostol Gopan, našteva Božičeva. »Pravzaprav imajo vsa izvozno naravnana podjetja ruski trg v ozadju, nekatera v večjem, druga v manjšem obsegu. Nekatera so bila zlasti na začetku krize močno vpeta na te trge. V zadnjem času so tržišča bolj razpršila, zato mislim, da bistveno ne bo vplivalo na poslabšanje rezultatov,« ocenjuje Mirjam Božič iz Gospodarske zbornice.
Za regijo je izvoz v Rusijo na desetem mestu, na prvem je ponovno Italija, sledita Nemčija in Avstrija, uvaža pa največ v Italijo, Nemčijo in na Hrvaško. (km)
stara gora - Delavca zasuta med delom ob cesti
Umrl pod kupom zemlje
Gmota zemljine je včeraj dopoldan zasula dva delavca, ki sta izvajala dela na podpornem zidu ob cesti v Stari Gori, na območju novogoriške mestne občine. Za 39-letne-ga moškega so bile poškodbe usodne, podlegel jim je na kraju dogodka. Njegov 25-letni sodelavec se je izvlekel živ, a so ga hudo poškodovanega s helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center. Oba moška sta državljana Kosova s prebivališčem v širši okolici Nove Gorice; podrobnejših informacij o njiju policija ni želela posredovati.
Na podlagi razpoložljivih informacij so delavci izvajali dela na podpornem zidu ob cesti, ko se je okoli 10.45 z bre-žine še iz neznanega vzroka usula gmota zemlje in pod seboj pokopala dva delavca. Le enemu izmed dveh je uspelo izvleči se izpod zemlje. Delavca sta bila že nekaj let pogodbena izvajalca Cestnega podjetja Gorica (CPG). Po neuradnih podatkih naj bi bil 25-letni delavec, ki se zdravi v ljubljanskem kliničnem centru, izven življenjske nevarnosti.
V zvezi z delovno nesrečo s smrtnim izidom so policisti poleg preiskovalne sodnice okrožnega sodišča in pristojnega novogoriškega okrožnega državnega tožilstva obvestili tudi pristojno delovno inšpekcijsko službo, ki so se udeležili kraja delovne nesreče. Okoliščine tragične delovne nesreče policisti in novogoriški kriminalisti še preiskujejo. (km)
Kraj včerajšnje tragedije
bumbaca
nova gorica
Peška je bila deveta žrtev na cestah
V šempetrski bolnišnici je poškodbam podlegla 82-letna peška, ki je bila konec lanskega leta udeležena v prometni nesreči v Šempetru. Število žrtev posledic prometnih nesreč na območju novogoriške policijske uprave, ki so se pripetile v letu 2014, se je tako povzpelo na devet.
Do nesreče je prišlo 30. decembra ob 14.20, ko je 63-letni voznik na prehodu za pešce v križišču pri bolnišnici zbil žensko. Hudo poškodovano so jo prepeljali v šempetrsko bolnišnico, kjer pa je po nekaj dneh podlegla poškodbam. Prometni policisti bodo zoper voznika avtomobila podali kazensko ovadbo. (km)
ronke - Nesreča
Moški pod avto, deklica k sreči nepoškodovana
V prometni nesreči se je včeraj okrog 17. uri v Ulici Redipuglia v Ron-kah poškodoval domačin, ki ga je povozil avtomobil na prehodu za pešce. Ob njem je hodila deklica, ki je k sreči avto ni zadel. Moški je po trčenju padel na tla in se poškodoval, zaradi česar so ga odpeljali na zdravljenje v trži-ško bolnišnico. Avtomobil je upravljal priletni voznik; ob njem je sedela njegova žena. Voznik je po trčenju zatrdil, da je moški kar naenkrat prečkal cesto in da ga zaradi tega ni pravočasno opazil. Na kraj so poleg reševalcev prihiteli prometni policisti, ki so sprožili preiskavo o vzrokih nesreče.
ronke - V mestnem središču
Goljufija spodletela
Neznani moški zaman prepričeval priletno domačinko, da mu je z vozilom oplazila bok avtomobila
V resnici gre za kredo
V ronškem mestnem središču je v ponedeljek spodletel poskus goljufije, potem ko je priletna domačinka klicala na pomoč mimoidoče in s tem spravila v beg neznanega nepridiprava. Starejša ženska iz Tržiča se je s svojim avtomobilom peljala po središču Ronk; pred njo je z nizko hitrostjo zapeljal moški, kmalu zatem je ženska slišala udarec po karoseriji svojega avtomobila. Ker je bila prepričana, da sama ni v nikogar trčila, in ker se je spomnila, da so pred kratkim pod pretvezo razbitega vzvratnega ogledalca ogoljufali 80-letnega moškega iz Ronk, je ženska nadaljevala z vožnjo. »Moški ji je tedaj sledil do doma in ji celo cesto kričal. Ko je moja mama pristavila svoj avtomobil ob
robu ceste, je moški trdil, da je bok maminega vozila podrsan. Moja mama je zatem poklicala na pomoč nekaj mimoidočih, kar je moškega spravila v beg,« razlaga hčerka priletne ženske, ki je po odhodu moškega ugotovila, da njen avtomobil ni bil podrsan; na karoseriji je bila le s kredo zarisana črta, ki so jo nato zbrisali s prstom. Hčerka priletne ženske je celo zgodbo objavila na Facebooku, tako da bi bilo z njo seznanjeno čim več ljudi. Tudi po goriški pokrajini se očitno potikajo goljufi, zato je v primeru nesreč ob vsakem dvomu boljše klicati na pomoč sile javnega reda. Če je v domnevno nesrečo vpleten goljuf, bo zbežal še pred prihodom karabinjerjev ali policije.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 8. januarja 2015
13
gorica-tržič - Letni obračun filmske sezone
Udarec nevtralizirali z investicijami v kina
»Če upoštevamo ustaljeno dejstvo, da 30 odstotkov letnega prihodka prinaša ki-nodvoranam praznični čas okrog božiča, potem smo z decembrskim izkupičkom lahko več kot zadovoljni,« pravi Giuseppe Longo, direktor družbe Transmedia, ki upravlja multikina v Gorici in Tržiču. Njegov obračun ob koncu leta pa je še toliko bolj pomenljiv, ker kaže tudi na (dosedanji) učinek, ki ga je na občinstvo imelo pred enim letom odprtje novega multipleksa v okviru komercialnega parka pri Vilešu.
»Glede na leto prej smo lani imeli minimalen osip, dosegli pa smo vsekakor boljši rezultat z ozirom na leto 2012, in to kljub dejstvoma, da je lansko leto povsod zaznamoval nizek obisk kinodvoran - v Italiji je bil osip 7-8-odstoten - in da se je v naši pokrajini povečala konkurenca,« razlaga Longo in si privošči izjavo, da sta »dvoboj« z novim kinom zmagala goriški in tržiški Kinemax: »Nekaj občinstva na račun novega kina smo sicer izgubili - Tržiču je odžrl 10-12 odstotkov obiskovalcev, Gorici pa 4-5 odstotkov -, a smo udarec nevtralizirali z naložbami v naši kinodvorani tako v Gorici kakor v Tržiču. Obrestovalo se nam je, zato bomo po tej poti nadaljevali. Še bomo vlagali, na vrsti so na primer novi sedeži za tržiški Kinemax ...,« napoveduje in besedam pritrjuje s številkami. Decembra 2014 so našteli 6890 obiskovalcev v Gorici in 20.860 v Tržiču, istega meseca leto prej 7631 v Gorici in 21.143 v Tržiču, decembra leta 2012 6070 v Gorici in 18.157 v Tržiču, decembra 2011 pa 7950 pro-
danih vstopnic v Gorici in 20.655 v Tržiču. Iz končnega obračuna izhaja, da je dvorane goriškega Kinemaxa lani obiskalo 56.980 oseb, tržiški multikino pa 156.015 gledalcev. Spet je koristna primerjava: leta 2012 so v Gorici prodali 58.400 vstopnic, v Tržiču jih je bilo 157.881, leto kasneje je goriški Kinemax pritegnil kar 68.200 gledalcev, tržiškega pa je
obiskalo 175.289 ljudi. Vendar razliko v letu 2013 je prinesel film Mattea Oleotta Zoran, moj nečak idiot, ki si ga je v Gorici ogledalo skoraj 10.000 ljudi, v Tržiču pa 9000. Dobro obeta tudi prvi teden novega leta: do torka, 6. januarja, so v Tržiču našteli 7400 gledalcev, v Gorici pa 2450. »Hvala, Clint Eastwo-od!« dodaja Giuseppe Longo.
Vhod v goriški Kinemax na Travniku
arhiv
vrh-števerjan - Ponovno oživili tradicijo
Koledniško voščilo
Števerjanski trije kralji bodo zbrane prispevke namenili otroški bolnišnici Burlo Garofolo in združenju Spyraglio
Vrhovci so po vseh domačijah zapeli tradicionalno koledniško pesem; hišni gospodarji so jih obdarili z domačimi dobrotami in denarjem	bumbaca
ronke - Občina izbrala zadrugo
mm •• V •	•
Knjižnica z zunanjo pomočjo, vendar še brez Slovencev
Ronška občinska uprava je z javnim natečajem izbrala zadrugo, ki bo v prihodnjem dveletju s svojim osebjem nudila pomoč pri vodenju občinske knjižnice Sandro Pertini. Gre za zadrugo La collina iz Trsta, ki bo za leto 2015 prejela 17.324 evrov, za leto 2016 pa 18.300 evrov. Za poseganje po zunanji pomoči so se odločili, ker je drugače zaposlenega osebja premalo; v knjižnici namreč delata le dve knjižničarki. Leta 2013 so zaradi pomanjkanja osebja za nekaj časa knjižnico celo zaprli, zato so že lani posegli po pomoči zunanje zadruge. Ker se je rešitev izkazala za uspešno, so letos lansko izkušnjo ponovili. Zadrugo La collina so izbrali z natečajem, na katerega so se skupno prijavile štiri zadruge.
Občinska knjižnica Sandro Per-tini je sicer pomembno kulturno središče, v katerega ne zahajajo le domačini, ampak tudi prebivalci iz sosednjih občin. Odprli so jo 26. januarja 1991, od takrat pa je knjižnica stalno rasla. V palači iz osemnajstega stoletja tik ob ronškem županstvu imajo na treh nadstropjih 84.000 knjig. Ob časopisih, med katerimi je tudi naš dnevnik, ter 11.000 DVD-jih in glasbenih zgoščenkah razpolaga knjižnica tudi s 5000 slovenskimi knjigami. Ravno zaradi slovenskega fonda je v
Slovenske knjige v ronški knjižnici
prejšnjih letih v knjižnici vedno delal knjižničar (oz. knjižničarka) z znanjem slovenščine, ki je bil zaposlen s sredstvi iz zakona 38/2001. Dobra praksa se je prekinila maja lanskega leta, ko je ostala ronška knjižnica brez slovensko govorečega osebja.
V Števerjanu in na Vrhu so v torek obudili starodavni običaj koledovanja Treh kraljev. Kolednike so povsod lepo sprejeli, sploh je bil razmeroma topel zimski dan kot nalašč za obhod vaških domačij. Mladi in manj mladi Vrhovci so se zbrali v športno-kulturnem centru Danica, od koder so se podali po vasi. V vsaki hiši je zadonela koledniška pesem, ki jo na Vrhu skrbno prenašajo iz roda v rod. V zameno za voščila in zapeto pesem so hišni gospodarji obdarili kolednike z domačimi dobrotami, večinoma z jajci, s klobasami in z denarjem.
Na obhod števerjanskih domačij sta se podali dve skupini kolednikov, ki so obiskali tudi Podgoro, kjer so se udeležili maše. Voščila so ponesli tudi nekaterim družinam v Gorici - še zlasti takim s števerjanskimi koreninami. Koledniki so obiskali tudi nekaj hiš na Humu in v Podsabotinu, kjer so s svojim prihodom razveselili tudi goste doma za starejše občane. Pod večer se je šest kolednikov skupaj s svojima dvema šoferjema odpravilo
SVETOGORSKA-PLACUTA
Obeti za novo leto dobri
Letošnja novost v mestu je bil »pignarul«, ki so ga na pobudo združenja Svetogorska četrt-Placuta in s sodelovanjem zasebnikov in gostincev - tudi iz Slovenije - prižgali pri Kazermetah, tik ob meji pri Solkanu. Praznovanja v jasnem zimskem večeru se je udeležilo preko dva tisoč ljudi. Ker je bila grmada vejevja in drugega lesa visoka sedem metrov, so bili plameni opazni daleč naokrog. Glede na to, da je večerna sapica usmerila dim proti jugo-vzhodu, naj bi bili obeti za novo leto dobri. Po navajanju organizatorjev so na prizorišču postregli z 200 litri jote, 50 kilogrami fižola v kozici, 250 litri kuhanega vina, 30 velikimi picami ...
Trije kralji v Števerjanu
v števerjansko cerkev, kjer je bila na sporedu ponovitev pete maše Aleša Makovca; kar sedem od skupno osmih članov obeh koledni-ških ekip je zapelo skupaj z domačim zborom.
Obhod števerjanskih domačij se je nadaljeval po maši in se zaključil okrog devete ure. Trije kralji so po domovih s kadilom blagoslovili jaslice, na vhodnih vratih pa so s kre-
bumbaca
do pustili napis v dokaz svojega obiska. V vsakem domu je zadonela koledniška pesem, s katero so se Miha, Gašper in Boltežar zahvalili za prejete darove. Zbrane prispevke bodo namenili otroški bolnišnici Burlo Garofolo, kjer so v preteklosti oskrbeli tudi nekaj števerjanskih otrok, in pa združenju Spyraglio, ki nudi prevoz rakastim bolnikom.
1 4 Četrtek, 8. januarja 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Od Benedikta do Frančiška
»Srce mehko, a roka trdna«
Mojca Širok edina dopisnica iz Slovenije v Rimu
Na »radovednem ponedeljku« - tako ga je imenovala predstavnica knjižnice Franceta Bevka, ki je uvedla prvo letošnje srečanje z avtorji - je novinarka in rimska dopisnica RTV Slovenija Mojca Širok predstavila svojo trilogijo o družbeno političnih pojavih na Apeninskem polotoku. Sama sicer ni tako opredelila svojih knjig o berlusconizmu, mafiji in zadnjih dveh papežih, a poslušalcu se je samodejno prikradla takšna oznaka ob njenem brhkem podajanju, razlagi in pojasnjevanju obravnavanih vsebin.
Povod za srečanje je bil izid knjige o papežih Benediktu in Frančišku. Preden je spregovorila o okoliščinah in značilnostih vodenja rimskokatoliške Cerkve ter vzrokih več kot edinstvene predčasne zamenjave na njenem čelu, je avtorica - edina še preostala dopisnica iz Slovenije v Rimu, kar kaže na finančno nevihto, ki je povzročila odpoklic vseh ostalih sedem dopisnikov in dopisnic - podala vsebino predhodnih publikacij, ki so sad njenih vzporednih, ne s poklicem povezanih dejavnosti. Zdi se ji pač nepojmljivo, da bi ne izkoristila svojega bivanja v italijanski prestolnici in posledično seznanila slovensko javnost o sosednji državi. Tu na meji, kjer je tudi sama rojena, nimamo prave zaznave, kako je osrednja Slovenija premalo informirana o italijanskem političnem življenju.
Na kratko: v prvem svojem besedilu pojasnjuje zapleten in večplastni pojav ber-lusconizma vključno z začetnim povezovanjem s TV Koper-Capodistria in nezakonitim nadaljnjim osvajanjem italijanskega TV prostora; mafija in njene inačice že dolgo časa sploh niso na južne dežele vezan pojav, temveč se je preselila do Alp v zasledovanju razpoložljivega kapitala do pomembne vloge, ki jo igra v obdobju gospodarske krize.
V Vatikanu je prišlo do presenetljivega, enkratnega ne pa revolucionarnega razpleta, saj v Cerkvi takšne oznake ne slišijo kaj radi. Sedanji papež Frančišek je na-
stopil po Benediktovem odstopu, ki ni bil, po lastni oceni, več kos spletkam rimske Kurije, saj se je le-ta tako zamočvirila z notranjim šikaniranjem zaradi oblastvenih skomin, da ni bilo videti izhoda. Poleg tega je (bila) Cerkev na globalni ravni neve-rodostojna zaradi zapletov in neetičnega zadržanja njene finančne in vzgojne sfere od Calvijeve afere in vmešavanja v politične zadeve na Poljskem do pedofilskih dejanj v ZDA, v Nemčiji in na Irskem, da se je pokazala nuja po odločnem rezu.
Frančiškov pristop kaže na resno zastavljeno prenovo, ki zaobjema prav navedeni dve polji delovanja in vedenja. Prejšnja dva papeža sta bila seznanjena s stanjem duha in vedenjem svojih predstavnikov med ljudmi, a sta dajala prednost drugim zadevam - svetovno političnim in teološkim refleksijam o vrednotah. Tako poljski kot nemški papež sta karala, opozarjala in pozivala, a oprijemljivih posledic ni bilo.
Kam bo Cerkev popeljal argentinski dušni pastir, ni še povsem jasno. Gotovo je, da se je menjal vedenjski slog, da odpira vrata tudi »grešnikom« na spolnem področju in je kritičen do neuravnovešene porazdelitve materialnih sredstev tako v Italiji kot v svetu. Prav tako je gotovo, da na teološkem področju ne bo pristal na vsebinske spremembe. Njegova ideološka priprava je jezuitskega izvora, srce je mehko, a roka je trdna. Sproža razprave, kot je tista o družinskih vrednotah, a zaključna besedila po opravljenih soočenjih niso spremenila cerkvenih stoletnih stališč. Na drugi strani pa prihaja iz geografskih okolij, zaradi katerih mu je jasna raznolikost katoličanov, katerih raznovrstna pahljača gre od afriškega pastirja mimo južnoameriškega barakarja do evropskega uradnika in severnoameriškega podjetnika, kar so sicer vse samo pavšalne opredelitve. Vsekakor še najbolj preseneča Evropejce zaradi njihove zaverovanosti vase. Odklonil je v stoletjih ustaljeno papeško stanovanjsko namestitev - in to je to! (ar)
goriška - Karabinjerji
Poostrili nadzor, da bi ujeli tatove
V zadnjih dneh so karabinjerji poostrili nadzor nad teritorijem po raznih krajih goriške pokrajine. Posebno pozornost namenjajo Ronkam, Štaranca-nu in Škocjanu, ki so bili od oktobra do decembra pod udarom tatov.
Poostreni nadzori se bodo nadaljevali tudi v prihodnjih tednih, kara-binjerji iz posameznih krajevnih vojašnic jih izvajajo skupaj s pripadniki 13. karabinjerskega oddelka, ki ima svoj sedež v Tržaški ulici v Gorici. Včeraj popoldne so karabinjerji izvedli poostren nadzor v Ronkah, v Sovodnjah in v Ulici Terza Armata v Gorici; pri nadzoru je sodelovalo okrog dvajset karabi-njerjev s petimi vozili. V prejšnjih dneh so karabinjerji pregledali 137 vozil in ugotovili istovetnost 152 oseb.
Pred koncem lanskega leta je pokrajinski karabinjerski poveljnik Anto-nino Minutoli pojasnil, da je za jesenski rafal tatvin na Tržiškem po vsej verjetnosti odgovorna dobro organizirana tolpa tatov. »Po vsej verjetnosti prihajajo k nam po avtocesti, tako da naše kraje zelo hitro tudi zapustijo. V stiku smo s karabinjerji iz ostalih treh pokrajin v deželi in tudi s kolegi iz Veneta, saj smo jim na sledi; enkrat smo jih že skoraj ujeli, prepričan sem, da nam bo prej ali slej to uspelo,« poudarja Mi-
nutoli in opozarja, da tudi s poostrenimi nadzori preprečujejo, da bi se tatovi vračali v naše kraje.
»Zelo pomembno je, da smo ka-rabinjerji in ostali pripadniki sil javnega reda čim bolj prisotni na teritoriju; kot nas opazijo domačini, ki so takoj zatem bolj pozorni na spoštovanje prometnih predpisov, se naše prisotnosti zavedajo tudi tatovi in zlikovci nasploh, ki se raje izogibajo krajem, kjer je nadzor nad teritorijem okrepljen,« zaključuje pokrajinski karabinjerski poveljnik Antonino Minutoli.
Mojca Širok
foto rtv slovenija
Novoletni koncert v Dolu
Društvo Kras Dol-Poljane prireja v soboto ob 20. uri na Palkišču novoletni koncert. Nastopili bodo moški in mladinski pevski zbor prosvetnega društva Kras Opatje se-lo ter solist David Croselli, ki ga bo na harmoniki spremljal Vilijem Gergolet. Priložnost bo za poravnavo društvene članarine.
V Vrtojbi našel granato
V	torek je krajan v Vrtojbi pri zemeljskih delih našel neeksplodirano granato avstrijske izdelave, kalibra 80 milimetrov, težko 7,5 kilograma. Pripadnika enote za varstvo pred NUS severnoprimorske regije sta jo odstranila in odpeljala v ustrezno skladišče. (km)
Manj prodanih srečk
V	goriški pokrajini so zabeležili 9,6-odsto-tni upad prodaje srečk loterije Italia - največji upad v deželi. Lani so jih prodali 13.580, letos pa okrog 12.000.
sovodnje - V Ulici Potok se je udrlo cestišče
Bunker ali jarek?
Luknjo bodo napolnili z gramozom, nakar bodo nekaj dni počakali, da jo ponovno prekrijejo z asfaltom
Na zadnji dan leta se je udrlo cestišče v Ulici Potok v Sovodnjah. Uslužbenci sovodenjskega občinskega tehničnega urada so si takoj zatem ogledali približno meter široki udor in ugotovili, da je pod cesto zazijala kar velika luknja. Zaradi tega so zaprli prometu ulico, včeraj pa se je začel sanacijski poseg, ki ga izvaja sovodenjsko podjetje Malic. Njegovi delavci so že včeraj začeli z delom; najprej je bilo treba odkopati material, ki se je udrl v luknjo, zatem bo treba odprtino napolniti z gramozom.
»Preden bomo cestišče ponovno asfaltirali, bomo počakali nekaj dni, da se gramoz dobro uleže; takoj zatem bomo luknjo prekrili z novo plastjo asfalta,« napoveduje sovodenjska županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da je do manjšega udora prišlo tudi med poletjem; tudi takrat so odkrili del asfaltne kritine, odkopali pogreznjeni material in luknjo napolnili z gramozom.
Udora na stranski sovodenjski cesti sta po vsej verjetnosti posledica prisotnosti jarkov, bunkerjev in zavetišč, ki so jih na tem območju skopali vojaki med prvo svetovno vojno. Očitno se je eden izmed jarkov znašel ravno pod cesto, med lanskim izredno deževnim letom pa je posledično dvakrat prišlo do udora. K sreči se cesta ni udrla med prehodom vozil, tako da se ni nihče poškodoval. Ker bo treba na ponovno asfaltiranje cestišča počakati še nekaj dni, se bo tudi zapora ceste nadaljevala do zaključka sanacijskega posega.
Luknja v cestišču (zgoraj) in bager na delu v Ulici Potok v Sovodnjah (desno)
bumbaca
ajdovščina - Prodaja premoženja Primorja v stečaju
Cestno podjetje Gorica kupilo kamnolom Laže
»Prodaja obratov v Lažah je bila uspešno zaključena. Tik pred prazniki smo prejeli celoten del kupnine in zato sodišču predlagali, da izda ustrezen sklep, da se lahko kupec vpiše v zemljiški knjigi kot lastnik,« je stečajni upravitelj Primorja, Rudolf Hramec, potrdil novico o tem, da je Cestno podjetje Gorica (CPG) kupilo Primorjev obrat kamnolom Laže. Denar iz prodaje bo v celoti namenjen upnikom.
CPG, ki je sicer v 97-odstotni lasti Primorja, je Laže na javnem zbiranju ponudb kupilo za 5,6 milijonov evrov in zraven poravnalo še druge stroške in dajatve kot je DDV.
»Večina tega premoženja je bila zastavljena bankam in nekaterim podjetjem dobaviteljem. Ko bo sklep sodišča pravnomočen, bomo tudi ta denar prednostno razdelili upnikom,« dodaja Hramec.
CPG je sicer imelo v najemu kamnolom Laže in vse pripadajoče objekte, ki jih je Pri-morje že pred stečajem dalo v najem tej hčerinski družbi, kar Hramec ocenjuje kot pravo potezo. Tako so namreč obrati ves čas redno poslovali, Primorje pa je iz tega naslova prejemalo tudi vsakomesečno najemnino, s katero so pokrivali stroške v zvezi s tem premoženjem. »Ključno je, da obrati poslujejo, ker
je bilo premoženje v funkciji, na ta obrat je bilo in je še vezanih tudi preko sto delovnih mest,« opozarja stečajni upravitelj Hramec.
Že nekaj časa je na prodaj tudi CPG kot hčerinska družba Primorja, ki dobro posluje. Po informacijah, s katerimi razpolaga Hramec, je to podjetje tudi leto 2014 zaključilo zelo uspešno, zato bo ob vnovični ponudbi v prodajo po vsej verjetnosti cena za to podjetje ostala podobna lanski, in sicer dobrih osem milijonov evrov. Pred letom dni sicer v prvi ponudbi v prodajo za to podjetje ni prispela nobena ponudba. Odločitev o vnovičnem poskusu prodaje naj bi bila znana v kratkem. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, B. januarja 2015
15
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879.
DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH
ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
ä Gledali
m Kino
0 Mali oglasi
PRODAJAM akacijeva drva in Ekstra deviško oljčno olje tel. 0481-390238 ob uri obedov.
M Koncerti
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 11. januarja v župnijskem gledališču Pija X. v Ul. De Amicis 10, v Štarancanu, prireditev »Bobolar d'oro«. 18. januarja v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Mag-gio 84, v Tržiču »Uonted Musical "ce-lestiale"«, nastopa gledališka skupina Bandablanda iz Trsta.
V	KULTURNEM DOMU V DESKLAH bo v soboto, 10. januarja, ob 20. uri komedija Gorana Vojnovica »Tak si« v izvedbi SiTi Tatra BTC in Kreker iz Ljubljane; informacije in rezervacije kd.svoboda@siol.net.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 10. januarja, ob 20.45 gledališka predstava iz niza festivala furlanskega komičnega gledališča »Teatri Comic Furlan«, ki ga prireja združenje Terzo teatro« iz Gorice. Uvodna predstava bo »Une sblancjade di pasche« (Velikonočno pleskanje) v priredbi furlanske gledališke skupine Baraban iz Vidma; vstop le z vabili, ki jih lahko zainteresirani dvignejo v knjigarni Antonini ali v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 10. januarja ob 21. uri plesna predstava »Magic Shadow«, nastopa plesna skupina Catapult; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481532317, več na www.artistiassociati-gorizia.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 8. januarja, ob 20. uri lirična komedija »Zgodba o pandah, ki jo pove saksofonist z ljubico v Frankfurtu« (Matei Visniec). 9. januarja ob 20. uri pravljična satira »Zmaj« (Jevgenij Švarc); informacije in predprodaja vstopnic na blagajna.sng@siol.net ali 0038653352247.
Prireditve
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 8. januarja, ob 18. uri v sklopu niza »Literarni četrtki« predstavitev knjige »Pasja ulica« Toneta Partljiča. Več na www.ng.sik.si.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »American Sniper«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Si accettano miracoli«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Big Eyes«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.45 -22.15 »American Sniper«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Si accettano miracoli«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Co-me ammazzare il capo 2«. Dvorana 4: 18.00 »Il ragazzo invisibi-le«; 20.20 - 22.10 »Ouija«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.15 »The Imitation Game«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Srečen za umret« (Večeri slovenskega filma).
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica v sklopu koncertne sezone 2014-15: 6. marca ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Si-javuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani; informacije in nakup vstopnic v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445, info@centerbra-tuz.org); več na www.centerbratuz.org.
V	NOVI GORICI: V Kulturnem domu bo 12. januarja ob 20.15 koncert Ruskega komornega orkestra St. Petersburg, solist bo violinist Dmitri Berlinsky; informacije in predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, bla-gajna@kulturnidom-ng.si).
V	GORICI: v cerkvi Sv. Ivana bo v soboto, 10. januarja, ob 20.30 dobrodelni koncert v spomin na Mirka Špa-capana; prireditelji so Zveza slovenske katoliške prosvete, Združenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, AŠZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krožek Anton Gregorčič in stranka Slovenska skupnost.
V	KROMBERKU: v Domu kulture bo v soboto, 10. januarja, ob 19. uri tradicionalni božično-novoletni koncert. Nastopili bodo MoPZ Kromberški Vodopivci, MePZ Slavec Solkan in mladinski pevski zbor OŠ Frana Erjavca.
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo 10. januarja, ob 21. uri koncert skupine I Virtuosi del Carso skupaj s skupino HisTrio. 23. januarja ob 21. uri iz niza »Jazz in Progress 2014-15« koncert skupine Mingus in Wonderland; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861.
»BOŽIČ VSEOKROG«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji SKRD Jadro, ZSKD in USCI FJK bo v nedeljo, 11. januarja, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ron-kah. Nastopata MoVS Lipa iz Bazovice in MlPZ Anakrousis iz Gropade.
»BOŽIČ V RAZNIH POKRAJINAH«: koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji ZePZ Jezero iz Doberdoba, ZSKD in USCI FJK bo v soboto, 17. januarja, ob 20.30 v župnijski cerkvi Sv. Martina v Doberdobu. Nastopajo MeMlPZ Neo-kortex iz Sovodenj, MoPZ sv. Jernej iz Opčin in MePZ Pod Lipo iz Špetra.
V	SOVODNJAH: novoletno glasbeno srečanje bo v nedeljo, 18. januarja, ob 17.30 v občinski telovadnici. Nastopajo solisti, zbori in plesalci domačih društev, Kraški muzikanti, moška vokalna skupina Sraka in pihalni orkester Kras. Prireja občina Sovodnje.
fl Razstave
V	GORICI: v muzeju Sv. Klare na Verdijevem korzu je na ogled razstava fotografij »Dolgo stoletje«, ki jo je pripravilo združenje Isonzo Soča; do 25. januarja ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-18.00
V	TRŽIČU: v kavarni Carducci v Ul. Du-ca dAosta 83 je na ogled razstava grafičnih del Cristiana Lebana; do 8. januarja od torka do nedelje 7.30-22.00, rezervacije vodenih ogledov z umetnikom po tel. 348-2217955. 10. januarja ob 19. uri bo odprtje razstave Marca Arrigonija »Graffiti d'autore«.
V	NOVI GORICI: v Goriški knjižnici knjižnici Franceta Bevka na Trgu Ed-
varda Kardelja 4 bosta do 9. januarja na ogled razstava reliefno tiskanih vo-ščilnih razglednic iz zbirke Ines Ro-poša »Vesel Božič in srečno novo leto!« in do 10. januarja fotografska razstava »Drevesa umrejo z lepim srcem: Fotografije in refleksivno lirični utrinki Darka Komaca«.
V	NOVI GORICI: v Mestni galeriji na Trgu Edvarda Kardelja 5 bo v petek, 9. januarja, ob 19. uri odprtje sedme bienalne razstave »Pogled 7. Pogled na slovensko likovno umetnost doma in v zamejstvu: Popolnoma sveže«. Razstavo in njen pomen bosta predstavili kustosinja Galerije Božidar Jakac Barbara Rupel ter kustosinja in direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc.
V	GORICI: v Kulturnem domu v Ul. Brass 20 je na ogled likovna razstava »Arrigo Tonutti - Poklon umetniku«; do 10. januarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami.
V	TRŽIČU: v beneški palači, Ul. S. Am-brogio, je na ogled razstava »L'emi-grazione friulana verso gli imperi centrali«; do 10. januarja 10.00-12.00 in 16.30-18.30.
NA SVETI GORI: v frančiškanskem samostanu bo do 11. januarja na ogled razstava jaslic. Sodelujejo tudi vrtec in osnovna šola Josip Abram iz Pevme in vrtec iz Doberdoba.
V	GRADIŠČU: v galeriji La Fortezza, Ul. Ciotti 25, je na ogled razstava novejših del Franca Duga; do 11. januarja ob četrtkih, petkih in sobotah 10.3012.30, 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 10.30-12.30; informacije in ogledi po domeni po tel. 347-4637937.
V	GORICI: v državnem arhivu v Ul. Ospitale 2 je na ogled razstava del arhitekta Antona Laščaka; do 31. januarja ob ponedeljkih in sredah 8.0016.30, ob torkih, četrtkih in petkih 8.00-14.00; 12. in 26. januarja vodena ogleda ob 15.30; vstop prost.
V	KRMINU: v Muzeju teritorija v palači Locatelli je na ogled razstava petdesetih umetnin Laure Grusovin; do 18. januarja od četrtka do sobote 16.00-19.00 ter ob nedeljah 10.3012.30 in 16.00-19.00.
V	GORICI: v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju 13 sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria Attem-sa Svetokriškega«; do 25. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Muzeja novejše zgodovine Slovenije »Preko-morci«; do 30. januarja ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445).
H Šolske vesti
SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE V GORICI vabijo na »Dan odprtih vrat« licejskega pola (Humanistični in Znanstveni licej S. Gregorčič, Klasični licej P. Trubar) in tehniškega pola (Nova tehniško-ekonomska smer za turizem I. Cankar, Tehniški zavod upravna smer, finance in marketing Z. Zois, Tehniški zavod informatika in telekomunikacije J. Vega) v sredo, 14. januarja, od 18. do 20. ure v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali šolo, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v vrtcu Mavrica v Bračanu v torek, 13. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pikapolonica v Pevmi v sredo, 14. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v četrtek, 22. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Rin-garaja, Ul. Brolo v Gorici, v torek, 27. januarja, ob 17. uri; v vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v sredo, 28. januarja, ob 17. uri.
DNEVE ODPRTIH VRAT za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, prireja Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v ponedeljek, 12. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Abram v Pevmi v ponedeljek, 26. januarja, ob 17. uri; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v četrtek, 29. januarja, ob 17. uri.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO OTROCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, da prisluhnejo pouku v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 14. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 15. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v sredo, 21. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 26. januarja, od 10.45 do 11.45; v otroškem vrtcu Ringaraja, Ul. Brolo v Gorici, v sredo, 28. januarja, od 10.30 do 11.30; v otroškem vrtcu Sonček, Ul. Max Fabiani v Gorici, v četrtek, 29. januarja, od 10.30 do 11.30.
»PRISLUHNEMO POUKU - DANES SMO UČENCI«: Večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, da prisluhnejo pouku v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 13. januarja, od 8.30 do 10.00; v osnovni šoli Zupančič, Ul. Brolo v Gorici, v petek, 16. januarja, in v ponedeljek, 19. januarja, od 8.30 do 9.30 (predhodna najava v vrtcu Ringaraja); v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v torek, 20. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Abram v Pevmi v torek, 27. januarja, od 8.15 do 9.30; v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v petek, 30. januarja, od 10.30 do 12.00.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. letnik vrtca, na informativne sestanke: vrtec Čriček v Doberdobu v četrtek, 15. januarja, ob 17. uri; vrtec Barčica, Ul. Capitello v Romjanu, v ponedeljek, 19. januarja, ob 17. uri; vrtec Ziv Zav na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17. uri; vrtec Čira Čara v Sovodnjah v torek, 27. januarja, ob 17. uri.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB vabi starše otrok, ki bodo v šolskem letu 2015-16 obiskovali 1. razred osnove šole na informativna srečanja: v OŠ Prežihovega Voranca v Doberdobu v torek, 20. januarja, ob 17. uri; v OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah v sredo, 14. januarja, ob 17. uri, v OŠ na Vrhu v sredo, 21. januarja, ob 17.45.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB prireja v šolskih prostorih v Doberdobu informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v šolskem letu 201516 obiskovali 1. razred nižje srednje šole. Za starše OŠ Voranca v torek, 13. januarja, ob 17.30, za starše OŠ Ljubke Šorli v četrtek, 15. januarja, ob 17.30.
VEČSTOPENJSKA DVOJEZIČNA ŠOLA V ŠPETRU prireja dan odprtih vrat v večnamenski dvorani v Špetru v petek, 16. januarja, ob 18. uri. Vabljeni starši otrok, ki bodo v bodočem šolskem letu obiskovali 1. letnik vrtca, 1. razred osnovne šole in 1. razred nižje srednje šole.
RAVNATELJICA IN UČITELJI DVOJEZIČNE OSNOVNE ŠOLE V ŠPETRU vabijo starše bodočih prvošolcev na informativni sestanek, ki bo v prostorih osnovne šole v Špetru v četrtek, 22. januarja, ob 18. uri.
RAVNATELJICA IN PROFESORJI DVOJEZIČNE NIŽJE SREDNJE ŠOLE V ŠPETRU vabijo starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih Gorske skupnosti v Špetru v ponedeljek, 12. januarja, ob 18. uri.
M Izleti
SPDG prireja v soboto, 10. januarja, udeležbo na »36. Pohod po poteh Cankarjevega bataljona, s Pasje ravni v Dražgoše«. Pohod je nočni, v zimskih razmerah in primeren za planince z dobro kondicijo. Po pohodu je predvidena udeležba na proslavo ob 72. obletnici Dražgoške bitke. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku danes, 8. januarja, ob 19.30 na društvenem sedežu; informacie po tel. 320-1423712 (Andrej) ali andrej@spdg.eu.
□ Obvestila
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo zadnji dan vpisovanja v nedeljske tečaje alpskega smučanja (začetni in nadaljevalni) danes, 8. januarja, med 19. in 21. uro na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici. Organiziran bo avtobusni prevoz, dejavnost se bo pričela 18. januarja.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
ONAV GORICA - Vsedržavna organizacija pokuševalcev vin organizira tečaj v pokušanju vin v Enoteki v Krmi-nu. Prvo od 18 srečanj bo 9. februarja; vpisovanje in informacije na mar-kovicdaniela@yahoo.com.
POKRAJINSKA MADIATEKA UGO CASIRAG HI v Ul. Bombi v Gorici obvešča, da je študijska soba odprta od ponedeljka do petka 10.00-19.00; izposoja in povračilo DVD-jev ter uporaba spletne povezave so možni v urniku 15.00-19.00.
ALCI obvešča, da bo v soboto, 10. januarja, od 15. do 18. ure na sporedu januarska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Reziji zaprti do petka, 9. januarja.
Pogrebi
DANES V LOČNIKU: 10.10, Anna Er-zettis (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V FARI: 10.00, Lucio Clede (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V GRADIŠČU: 11.00, Aurelio Gerin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 10.30, Marcella Valotto vd. Lollis (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev; 11.00, Giuseppe Boschet-ti (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču; 11.30, Armando Soranzio (iz tržiške bolnišnice ob 11.30) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Alberto Be-nussi, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev.
DANES V VILEŠU: 14.30, Giovanna Calligaris vd. Sclaunich v cerkvi, sledila bo upepelitev.
t
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga
Fani Visintin in Lakovic
Z ljubeznijo se je spominjajo
mož Julco, sin Fabrizio, snaha Marina, vnukinji Lara in Ines ter ostali sorodniki.
Pogreb bo v petek, 9. januarja, iz mrtvašnice tržiške bolnišnice v cerkev v Doberdob ob 11. uri. Namesto cvetja darujte za Onkološki center v Avianu.
Doberdob, 8. januarja 2015
Pogrebno podjetje Sartori Odilo
1 6 Četrtek, 8. januarja 2015
SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918)
/
PREDEN LISTJE ODPADE BOMO DOMA
Miro Simčič
se nadaljuje
Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba
tkxiV Publishing
Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si
V Sredipolju je v velikanski marmornati piramidi pokopanih čez sto tisoč italijanskih vojakov, toda samo na 40 odstotkih grobov so zapisani ime, priimek ter čin padlega vojaka oziroma častnika. Če uporabimo Gallupovo načelo, da se statistično da zanesljivo določiti številčne vrednosti nekega vzorca že po nekaj zanesljivo raziskanih odstotkih istega vzorca (na tem načelu temeljijo vsa raziskovanja javnega mnenja na svetu) in za osnovo vzamemo znanstveno ugotovljen podatek o 186.621 padlih vojakih, katerih smrt je bila ugotovljena na osnovi preverjenih dokumentov in pobranih ploščic, pridemo do novih osupljivih ugotovitev.
Vzemimo, da so ti padli predstavljali le 40 odstotkov »bojnih nepovrnljivih žrtev v boju«, potem znaša stoodstotna masa »dokončnih žrtev v boju« (ubiti in umrli zaradi ran na fronti) kar 466.581 mrtvih. Če temu dodamo še umrle zaradi nesreč, posledic ran in bolezni pozneje v zaledju, se ta številka glede na podobna razmerja v prvi svetovni vojni lahko poveča celo za polovico. Od tod izvira naše prepričanje, da je število mrtvih, pri katerih je bil vzrok smrti posledica sodelovanja na soški fronti, krepko preko 500.000, po vsej verjetnosti pa celo preko 600.000.
»Vzorec« 100.000 padlih vojakov, pokopanih v Sredipolju, je dovolj velik, da ga lahko po Gallu-povih načelih vzamemo kot resno osnovo za analizo. Veličastna piramida je bila zgrajena leta 1938, ko se je Mussolini pripravljal na novo vojno in fašistična propaganda ni poznala mej, toda tega podatka o 100.000 pokopanih vojakih ter o razmerju štiri proti šest med znanimi in neznanimi vojaki ni doslej demantiral nihče. Pri Camillu Pava-nu lahko izračunamo enako razmerje med znanimi in neznanimi padlimi vojaki (42 proti 58 odstotkov), kar potrjuje našo tezo.
»Bojne nepovrnljive izgube« pa so le del izgub. Samo v Kidričevem je na primer pokopanih prek 3000 avstro-ogrskih vojakov, ki so zaradi posledic ran in bolezni na soški fronti umrli v bolnišnici v Strnišču pri Ptuju, to pa je bila zgolj ena od številnih bolnišnic v širšem zaledju soške fronte. Samo v Goriški pokrajini je 42 grobišč, kjer so pokopani padli vojaki dvojne monarhije, med njimi tudi številni Slovenci. Na osnovi predstavljenih podatkov in utemeljenih domnev, tujih izkušenj in spoznanj si lahko bralec sam ustvari podobo o številu žrtev.
Vsako raziskovanje se začne s postavljanjem tez. Lahko gremo po induktivni poti, torej od posamičnega primera do splošnih ugotovitev. To bi bila najboljša pot in po njej so šli raziskovalci Inštituta za novejšo zgodovino, ko so ugotavljali število mrtvih v drugi svetovni vojni in vzroke za te smrti. Podlaga je bil vprašalnik s triindvajsetimi vprašanji. Za prvo svetovno vojno bo kaj podobnega težko narediti, čeprav številni dokumenti, ki bi vnesli več svetlobe v to dilemo, še vedno niso preučeni.
Ostaja še deduktivna pot, in sicer, da raziskujemo od splošnega k posamičnemu in jo kom-
biniramo s podatki, pridobljenimi z induktivno metodo. Vsili se nam primerjava razmer na področju vojskovanja v celotni prvi svetovni vojni s soško fronto, kar seveda odločilno vpliva na število žrtev. Ali je bilo v bitkah na soški fronti kaj takega, po čemer se je to bojišče bistveno razlikovalo od drugih? V glavnem ne! Je bilo manj kruto, uporaba vojne tehnike in vojskovanja manjša kot drugod? Je bila uporaba topništva manjša, saniteta boljša, higienske razmere ustreznejše kot drugod? Soška fronta je bila sicer postransko bojišče prve svetovne vojne, toda izredno kruto, na Krasu je bila v nekaterih bitkah dosežena celo najhujša koncentracija topniškega ognja v tej vojni nasploh; topništvo je bilo tam toliko učinkovitejše zaradi kamnitih okruškov, reševanje ranjencev in bolnikov iz skalovja pa je bilo bistveno težje kot v ravninskih predelih. Higienske razmere so bile zaradi pomanjkanja vode in nepokopanih trupel obupne, kar je prispevalo k množičnemu širjenju nalezljivih bolezni.
Da ne bo pomote, ne trdimo, da gre za dokazan podatek o 500.000 ali celo 600.000 padlih na Soči, temveč to postavljamo kot tezo, ki se nam na temelju drugih spoznanj o prvi svetovni vojni zdi verjetna. V vseh osnovnih značilnostih ni bilo posebnih razlik med celotno prvo svetovno vojno in med soško fronto. Povsod so bile metode vojskovanja podobne, strategija in taktika sta izhajali iz istih šol, metode logistike so bile podobne, uporabljena je bila podobna vojna tehnika, razlike ni bilo niti pri sanitetni službi. Še več, nekatere naravne danosti v Posočju so bile slabše kot drugod, saj je brezvodni Kras izjemno neugodno vojskovališče za napadalca in za branilca, da o visokogorju niti ne govorimo. Tudi s pogrešanimi ni bilo nič bolje kot drugod, kvečjemu so mogočni možnarji v prah in pepel spremenili veliko več vojakov kot na drugih frontah. Tudi ujetnikom na soški fronti niso prizanašali bolj kot drugod. Italijani so jih največkrat zapirali v taborišča pod odprtim nebom, samo na Vršiču pa je od pomanjkanja dobesedno shiralo 12.000 Rusov, ki so se znašli v avstro-ogrskem ujetništvu. Ni torej nobenih dokazov, da je bilo soško bojišče bolj prizanesljivo, kot so bila druga.
In koliko Slovencev je padlo v prvi svetovni vojni? Statistični letopis 2003 opozarja na fenomen, da je bilo ob popisu iz leta 1921 na ozemlju današnje Slovenije kar 22.000 moških manj kot ob popisu leta 1911. Podatek je preverjen, zanesljiv in opozarja, da se je takrat s slovensko moško populacijo zgodilo nekaj grozljivega. Po drugi svetovni vojni je popis zamujal celih sedem let, danes pa vemo, da so Slovenci drugo svetovno vojno plačali s preko 90.000 mrtvimi, toda leta 1948 je bilo na Slovenskem celo 2000 moških več kot ob prejšnjem popisu leta 1931. Primerjave so težke, saj popisa ni bilo celih sedemnajst let. Obe vojni sta se po značilnostih precej razlikovali. V prvi so civilistom dokaj prizanašali, v drugi pa so tudi oni postali običajna tarča nasprotnikov na obeh straneh. Omenjeni demografski podatki pa opo-
zarjajo, da se je v prvi svetovni vojni na naših tleh zgodila demografska katastrofa, ki ji v slovenski zgodovini ni primere, in da je bila osrednja žrtev te katastrofe moška populacija. Demografi ocenjujejo, da je v prvi svetovni vojni slovenska populacija, ki je takrat štela 1,3 milijona ljudi, izgubila od 40.000 do 50.000 oseb.
Zanimivo je, da so slovenske dežele v prvi svetovni vojni plačale zelo različen krvni davek. Največjega je plačala Koroška, kar 36 padlih na 1000 prebivalcev, sledi ji dežela Kranjska s 24 padlimi na tisoč prebivalcev, Goriško-Gradiščanska je imela 20 padlih, še najmanj pa sta jih imela Istra s 13 in Trst z 12 padlimi na tisoč prebivalcev. Najvišjo ceno so plačala nemška okrožja z 29,1 padlega vojaka na tisoč prebivalcev, toda tudi slovenska so jim čvrsto sledila s 27,5 padlega vojaka na tisoč prebivalcev. Po podatkih o padlih vojakih iz dvaindvajsetih okrajev in enega avtonomnega mesta, kjer je prevladoval slovenski jezik, je bilo umrlih vojakov skoraj 36.000. Toda smrtna kosa je zelo kruto morila tudi med primorskimi begunci v taboriščih znotraj cesarstva, da o posledicah španske gripe niti ne govorimo. Po nekaterih ugotovitvah je pomorila dvakrat več ljudi kot sami spopadi na fronti. V Evropi naj bi španska gripa pomorila 20 milijonov ljudi, v svetu pa celo 70 milijonov. V krajih moje matere in očeta, na Krasu in v Istri, so v kratkem času, v nekaj tednih, pomrle cele družine.
Na vprašanje, koliko žrtev je zahtevala soška fronta, in tudi celotna prva svetovna vojna na naših tleh, ni preprosto odgovoriti. Temeljita multi-disciplinarna raziskava pa bi nalila čistega vina in prekinila jalove razprave, ki ne vodijo nikamor. Mnenja smo, da posledice prve svetovne vojne za slovenski narod niso bile nič manj usodne kot posledice druge. Na naših tleh je takrat živelo 700.000 ljudi manj kot danes, zato so bile posledice teh izgub še toliko hujše.
Pisma s fronte
Pisma avstro-ogrskega vojaka s soške fronte, Tomaža Koširja, kolarskega mojstra iz Stročje vasi pri Ljutomeru, ki je padel sredi septembra 1916 pri Lokvici na Krasu. Povzeto po reviji Borec, Revija za zgodovino, literaturo in antropologijo.
3.8.1915
Ljubi moji domači! Zakaj mi draga žena nič ne pišeš, jaz Tebi vsaki drugi dan, to zadno karto sem ti pisal iz Divače al jaz ne dobim nobenga odgovora. Ostanem sedaj tukaj, ne smemo nikamor, silno dolgi čas. Mislim, da bodo razmere postale v kratkem drugačne, in potem boš prišel moj mam-ček zagotovo k meni, imam silno dosti s Teboj za govoriti.
5.8.1915
Moj zlati mamček! Tvojo karto sem s veseljem sprejel in smo zelo veseli, da ste vsi zdravi, za voljo paše pa narediš kakor znaš. Da si telko drv kupila
Ob naslovu: vojna je pustila za seboj veliko ruševin (prizor iz Gorice); zgoraj: delegacija antante pred znamenitim vagonom, v katerem je bilo podpisano premirje
je dobro. Če denar potrebuješ piši. Tukaj je slabo, smemo samo kuhano vodo piti, drugih pijač nobenih. Ako se zdravstveno stanje izboljša prideš k meni, jaz bom že za vožnjo poskrbel. Sem zdrav samo sedanji časi so hudi. Ako bomo naprej še zmagali se v zimi vidimo.
Bruck, 13.9.1915
Ljuba mi žena! Bodi mi iz srca prav lepo pozdravljena, tak kak tudi najni mali otroci, kak še se ti kaj godi mislim da ni preveč hudo.
Tukaj je lepo in ni preveč mrzlo. Ljuba mi ma-mika kako je to hudo ako mož in žena tako ločena živita, kolko jazpretrpim, in v takih razmerah. Ljuba moja draga otroka sta še pridna, le ubogajta da bo atek pred rešeni. Draga mamika pazi na otroke da še jaz enkrat žive vidim.
...ako mi ne bo dopuščeno pa boš prišla k meni in sicer bodi pripravljena za ta drugi teden. Tukaj ne bom mogel ako prideš k meni celo noč pri Tebi biti samo do enajste ure po noči. Taki so tukaj časi....sto in sto pozdravov in poljubčkov Vam pošilja Vaš atek iz tega tužnega kraja. Bog vas zdrave drži in pripelaj Vašega ateka k Vam.
8.12.1915
Moja ljuba žena in otroci! Zaradi živeža ukreni vse potrebno že sedaj da ne bodete lačni. Kaj je bilo prašički, kdo Ti je drugi pomagal kot oče. Jožko hodi v šolo in se pridno uči. Pri kom pa sedaj pu-cika spi sirotika mala. Jožko rad imej Milico in nje ne sovraži veš ka še je mala. Na orodje mi pazite.
...Tako težko mi je po Vas kak še mi ni nikoli bilo. Pred sem bil pri vojakih sem imel v slabem in dobrem času prijatelje tukaj pa sem tako sam kak bi bil v puščavi, edini človek je vahtmeister s katerim se že od pred poznama, da je oženjeni, potem pa sem ponoči v čisto sam. Prosim Vas molteBoga da bo to čimprej končano da se vrnem spet k Vam moji ljudi.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, B. januarja 2015
17
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Bela pravljica 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Naš športnik 2014, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.10 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.30, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Un passio dal cielo 23.20 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.50 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco dell'angelo 10.00 13.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.05 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Nan.: Zio Gianni
0.20 Novice 18.25 Nad.: Sissi 20.15 Nad.: Un medico in famiglia 21.15 Film: Miss Marple - Un cavallo per la strega (krim.) 23.30 Serija: Sulle tracce del crimine
_RETE4_
6.50 Serija: Zorro 7.10 Serija: Hunter 8.05 Nad.: Cuore ribelle 9.30 Serija: Carabinie-ri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Film: Il giardino del gesso (dram., '64) 19.35 20.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nad.: Centovetrine 21.15 Nad.: Downton Abbey
21.10 Film: Come d'incanto (kom., '07, i. A. Adams) 23.20 Obiettivo Pianeta
_RAI3_
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Cultura -Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Disney Classic Cartoons 20.35 Nad.: Un posto al sole
21.10 Film: John Q (toiler, '02, i. D. Washington) 23.10 Serija: The Newsroom
_RAI4_
11.50 15.40 La vita segreta di una teenager americana 12.35 18.00 Xena 13.20 Private Practice 14.05 20.25 Under the Dome 14.50 Web Series Collection 14.55 Greek 16.25 The Lost World 17.15 Novice 17.20 Streghe 18.50 Continuum 19.40 Stargate Atlantis 21.15 Teen Wolf 22.00 Supernatural 22.45 Film: Presagio finale (triler, '06, i. P. Perabo)
_RAI5_
14.15 Oceani 15.15 Wild Italy 16.10 Gledališče: Alice Underground 17.45 Prima della prima 18.15 Novice 18.25 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.30 Europa tra le righe 20.40 Passepartout 21.15 Opera: Gli Stivaletti 0.10 David Letterman Show
RAI MOVIE
13.55 Film: Ancora 48 ore (akc.) 15.35 Film: 14 anni vergine (kom.) 17.10 Novice 17.15 Film: K-19 (zgod., '02, i. H. Ford) 19.35 Film: I fichissimi (kom.) 21.15 Film: Wargames -Giochi di guerra (zf, '83) 23.15 Film: L'al-bero del male (horor)
RAI PREMIUM
11.15 Nad.: Un posto al sole 12.15 22.55 Acchiappo i sogni 12.40 15.25 GranPre-mium 13.00 19.15 Nad.: Terra Nostra 13.55 Serija: Medium 15.20 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 Nad.: Capri 16.40 Nad.: Legami 18.20
LAZD
LAEFFE
13.0017.55 Jamie Oliver - Il mio giro d'Eu-ropa 14.00 Jamie - Menù in 15 minuti 15.0018.55 Il cuoco vagabondo 16.00 Città nascoste 17.00 Grand Designs Australia 20.00 Bourdain - Cucine segrete
23.50 Film: L'uomo del giorno dopo (pust., '97, i. K. Costner)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55, 0.30 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza
21.10 Film: Salvate il soldato Ryan (voj., '98, r. S. Spielberg, i. T. Hanks, M. Damon)
_ITALIA1_
6.45 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.20 Nad.: Everwood 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.05 19.00 Nan.: Simpsono-vi 14.30 Nan.: I Griffin 14.55 Serija: Arrow 15.45 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Serija: Dr. House - Medical Division 18.15 Nan.: Love Bugs 19.25 Serija: N.C.I.S. - New York 21.10 XLove
_IRS_
12.50 Film: 40 gradi all'ombra del lenzuo-lo (kom.) 14.55 Film: Il testimone (dram.) 16.50 Film: Polvere di stelle (kom.) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: Le relazioni pericolose (dram., '88) 23.30 Film: L'importanza di chiamarsi Ernest (kom., '02, i. C. Firth, R. Witherspoon)
_laz_
7.00 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.55 Film: Fifa e arena (kom.) 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira - Il diario 14.00 Kronika 14.35 Show: Cuochi e fiamme 15.45 Serija: Il commissario Maigret 17.45 Serija: Il commissario Cordier 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 16.00 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 9.00 12.00, 13.00 I menù di Benedetta 10.00 19.00, 21.10 Chef per un giorno 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 14.00 SOS Tata 23.10 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Borgo Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Un anno di cronaca e sport 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Ring
21.00 Film: Anime erranti (dram., '03)
22.45 Fischia il vento 23.40 Dok. film: The Summit K2
_CIELO_
12.00 MasterChef USA 14.00 15.00 MasterChef Australia 14.45 Novice 16.00 17.45 Fratelli in affari 16.45 Buying & Selling 18.45 Affari al buio New York 19.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Il ponte del drago (akc., '05) 23.00 Dok.: Senza tabu
_DMAX_
12.35 Affare fatto! 13.25 20.20 Rimozione forzata 14.15 19.30 Banco dei pugni 15.10 Come andra a finire? 16.00 Top Gear USA 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Bad Dog 21.10 Houdini 22.40 Nudi e crudi 23.30 Video del tubo
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.05 Odprta knjiga 11.50 Kaj govoriš? 12.05 Glasnik 12.30 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.40 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.05 Risanke in otroške odd. 16.15 Točka preloma 17.25 0.30 Ugriznimo znanost 17.55 Infodrom 18.20 Nan.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet
SLOVENIJA2
6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Inf-odrom 9.30 23.45 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.10 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, zasledovalna tekma, 35 km (m), prenos 14.10 Biatlon: SP, štafete (m), prenos 15.35 Nordijsko smučanje: SP, smučarski teki, 15 km (ž), vključitev v prenos 16.40 Svet v letu 201417.35 Mostovi - Hi-dak 18.10 Dok. serija: Po Braziliji z Mic-haelom Palinom 19.05 23.00 Točka 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Moja najhujša mora (kom., Fr., '11) 21.35 Nan.: Sodobna družina 22.00 Nad.: Ana Karenina
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 22.15 Avtomobilizem 14.45 Dok. odd. 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Alpe Adria 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Film: O Bog! (kom.) 23.20 Lynx magazin
_POP TV_
7.00 Risane in otroške serije 8.30 14.30 Queen Latifah Show 9.15 10.20, 11.25, 13.10 Tv prodaja 9.3015.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.35 16.15 Nad.: Barva strasti 11.40 17.15 Nad.: Toskana, ljubezen moja 13.25 Show: Kuhajte kot Heston 14.00 Ana kuha 17.00 18.55, 22.55 Novice in vreme 20.00 Serija: Epilog
IRIS
Četrtek, 8. januarja Iris, ob 21. uri
VREDNO OGLEDA
Le relazioni pericolose
ZDA, 1988
Režija: Stephen Frears Igrajo: Glenn Close, John Malkovich, Michelle Pfeifer
Plemkinja Marteuil in plemič Valmont se na pariškem dvoru pred francosko revolucijo blazno dolgočasita. Dneve enoličnega aristokratskega vsakdana si krajšata z igricami moči in zapeljevanja.
Svojo pozornost namenita Cecile in Dancenyju mlademu paru.
Ko se on ob uspešnem zapeljevanju najbolj krepostne mlade plemkinje nenačrtovano zaljubi, se sproži plaz maščevanj, podtikanj in razkritij, ki se končajo v krvi.
KANAL A
7.0018.00, 19.45 Svet 7.50 Risanke 9.0016.35 Serija: Veliki pokovci 9.30 13.50 Serija: Detektiv na Floridi 10.20 Serija: Alarm za Kobro 11 11.15 13.20, 13.35 Tv prodaja 11.30 17.05 Serija: Naša mala klinika 12.20 Serija: Trafika 12.45 Serija: Svingerji 14.45 Film: Potovanje z mamo (kom.) 18.55 Serija: Komisar Rex 20.00 Film: Kenguru Jack (kom.) 21.35 Film: Telesni čuvaj (akc., '11, i. D. Washington) 0.05 Serija: Imperij pregrehe
PLANET TV
21.05 Film: Rada bi zanosila (kom.) 23.25
Serija: Nepremagljivi dvojec
11.00 Tv prodaja 11.30 Nad.: Moja družina 12.05 15.15 Nan.: Zasebna klinika 12.55 22.50 Nan.: Prijatelji 13.2518.00 Nan.: Castle 14.20 23.20 Nan.: Pod lupo pravice 16.10 Ellen 17.05 Nan.: Vojaške žene 18.55 Danes 20.00 Film: Melanie se poroči (kom., i. R. Witherspoon) 22.00 Nan.: Ljubice
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Medpraznični radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Dolgo devetnajsto stoletja - pogovor z Markom Maninom; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni, 16. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pome-riggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 8 Četrtek, 8. januarja 2015
APrimorski
r	dnevnik
Hirscher 1. med Avstrijci
ZAGREB - Avstrijski as Marcel Hirscher je z osvojeno 15. zmago na slalomih za svetovni pokal na Sljemenu nad Zagrebom postal najuspešnejši avstrijski slalomist vseh časov. Petindvajsetletni Salzburžan je na večni lestvici smučarjev prehitel kar dva rojaka Maria Matta in Benjamina Raicha. Hirscher se je po številu zmag izenačil s Hrvatom Ivico Kosteličem. Na večni lestvici slalomistov vodi Šved Ingemar Sten-mark s 40 zmagami, drugi je Italijan Alberto Tomba s 35 zmagami, tretji pa mestu pa Luksemburžan Marc Girardelli s 16 zmagami.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R
Maniaju ni uspelo
MACERATA - Lorisu Maniaju ni uspelo. V četrtfinalu državnega pokala je njegova Latina v torek s 3:0 (25:21, 28:26, 25:21) izgubila proti Macerati. Ta je bila favorit, a je pred dvema tednoma proti Latini v tekmi A1-lige doma izgubila s 3:1. Ostali izidi: Trento - Piacen-za 3:2, Perugia - Verona 3:0, Modena - Ravenna 3:0. Pol-finalna para (v soboto): Trento - Perugia, Modena - Ma-cerata. Finale bo v nedeljo v Bologni.
košarka - Pallacanestro Trieste v A2-ligi Gold doslej zelo presenetil s 7. mestom
Nad pričakovanji
V ligi A2 Gold se je v nedeljo končal prvi del prvenstva. Tržaški Pallacanestro Trieste je po štirinajstih odigranih tekmah s štirinajstimi točkami (sedem zmag in sedem porazov) na nepričakovano visokem 7. mestu. Dal-massonova ekipa je v resnici slavila osemkrat, rekordno zmago v Forliju pa je košarkarska zveza izničila, ker je bil Forli zaradi neplačanih pristojbin izključen iz prvenstva. V nadaljevanju bo torej v prvenstvu le še 15 ekip in ena sama se bo v playoutu borila za obstanek v poenoteni A2 ligi z zadnjeuvrš-čeno iz lige A2 Silver. Trenutno je na dnu lestvice Veroli, ki je zbral samo štiri točke in ga je pravkar zapustilo več igralcev. Društvo ima že od samega začetka velike finančne težave, s podobnimi težavami pa se soočata tudi Bar-cellona (igralci so za ta teden prav zato napovedali stavko) in Napoli. Upati je, da ne bo prišlo do kakega podobnega primera kot v Forliju. Ne glede na takšen morebitni razplet bi tržaška ekipa ne smela imeti problemov z obstankom. Trener Dalmasson je v nedeljo po tekmi sicer izjavil, da se cilj v primerjavi z začetkom prvenstva (ko so mnogi imeli Trst kot enega izmed kandidatov na izpad) ni spremenil. Dal-masson je dejal, da se ekipa lahko enakovredno kosa z ostalimi, če igra na višku svojih sposobnosti, proti močnejšim ekipam pa za zmago mora dodati še kaj več. V resnici so Verona, Turin, Brescia in Ferentino res telesno in tehnično veliko boljše, vse ostale pa so na dosegu Tržačanov.
Pallacanestro Trieste je uspehe doslej gradil s čvrsto in požrtvovalno obrambo, v napadu pa računal predvsem na talent mladega Tonuta in Američana Hollowaya (tudi na torkovi tekmi med italijansko in tujo selekcijo sta bila med najboljšimi). Na tako dobre nastope tako enega kot drugega ni verjetno računal nihče, kot tudi ne, da bodo tržaški igralci sposobni braniti tudi deset centimetrov višje nasprotnike.
Ali naj se torej v Trstu zadovolijo le z obstankom? Menimo, da tako v društvu kot med navijači na tiho tli upanje v eno zadnjih pozicij, ki vodijo v končnico. Sedmo ali osmo mesto je s podobno igro kot doslej še povsem dosegljivi cilj. Ko pa bi to ne uspelo, bi se moralo društvo odločiti za čim višjo minutažo mlajših igralcev, ki prinaša nagrado federacije. Finančno uravno-vešenje za to sezono namreč še ni dokončano - predsednik Ghiacci nam je dejal, da bi se zadeva morala rešiti že ta mesec (čeprav glavega sponzorja ni na vidiku), denarna nagrada in/ali in-kaso tekem končnice - koliko ljudi bi prišlo, če jih je bilo na nedeljski tekmi 3800? - pa bi bila dobra popotnica za naslednjo sezono.
Marko Oblak
primorski_sport
facebook 4
Američan Murphy Holloway (levo) je v A2-ligi Gold po prvem delu najboljši skakalec (12,5 skoka na tekmo) in najkoristnejši igralec, Stefano Tonut (z žogo desno) pa je 4. strelec v ligi (19,9 točke) in 2. po številu pridobljenih žog
fotodamj@n
reli dakar
Že prva smrtna žrtev
CORDOBA - Eden najzahtevnejših relijev na svetu Dakar je v tretji etapi zahteval letošnjo prvo smrtno žrtev. Premierni nastop na Dakarju se je tragično končal za poljskega motorista Micha-la Hernika.
Prireditelji so so pozno sinoči 39-letnega Poljaka mrtvega odkrili približno 300 metrov od začrtane trase na 206. kilometru etape med San Juanom in Chilecitom. Vzroki za nesrečo zaenkrat še niso znani, prav tako pa ni znakov nesreče, so pa truplo prireditelji našli brez varnostne čelade, njegov motor ni oddajal predpisanega signala za pomoč v sili. Prav zaradi tega so uvedli preiskavo, saj so okoliščine smrti nenavadne.
Poljak iz Krakova je na reli-ju nastopal prvič, nosil je številko 82. Na reli se je pripravljal dve leti. Doslej je na Dakarju življenje izgubilo že več kot 60 ljudi, od tega 25 dirkačev. Reli je v Južni Ameriki na sporedu sedmič, na tem delu sveta pa je to peta smrtna žrtev.
Pred Poljakom so se smrtno ponesrečili Francoz Pascal Terry (leta 2009), Argentinec Jorge Martinez Boero (2012), Francoz Thomas Bourgin (2013) in Belgijec Eric Palante (2014).
Zmagovalec 4. etape je bil sicer Španec Joan Barreda Bord. Na 315 kilometrov dolgi preizkušnji med Chilecitom in Copiapom je voznik Honde za 1:59 minute prehitel rojaka Marca Como (KTM), tretji pa je bil Čilenec Pablo Quin-tanilla (+2:49/KTM). Slovenec Miran Stanovnik je bil 44. (+42:11).
Poraz Ljubljančanov
LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije so v tekmi 1. kroga 2. dela evropskega pokala v Stožicah izgubili proti nemškemu Brose Baskets Bambergu s 65:71 (15:26, 28:39, 35:58). V ljubljanskem taboru so se zavedali, da jih čaka težek obračun, saj jim je nasproti stala ekipa, ki jih ne dosedanjih dveh medsebojnih tekmah dvakrat premagala, tudi samozavest Olimpije pa je bila po štirih zaporednih porazih že nekoliko načeta. Bamberžani so veliko dela za zasluženo zmago opravili že v prvem polčasu. Vrata do uspeha so si na stežaj odprli v tretji četrtini, ki so jo dobili z 19:7 in po 30 minutah vodili 58:35, kar je bilo na koncu dovolj za zmago.
Union Olimpija: Marinelli 2 (2:2), Hrovat 11 (2:2), Brodnik 2, Vučetic 2 (2:2), Muric 5 (3:4), Mahkovic 3 (3:6), Omic 10, Prepelic 7 (2:2), Marinovic 3, Kanacevic 20 (3:5).
Handanovic najboljši
Romo po torkovem krogu v nogometni A-ligi od Juventusa spet loči le točka, ker Turinčanom doma ni uspelo premagati Inter (1:1). Po končani tekmi kroga je bil bolj slabe volje trener gostov Mancini. Inter je namreč v drugem polčasu zamudil kar nekaj priložnosti za gol v protinapadu, a je tudi res, da je bil njegov najboljši igralec vnovič vratar Samir Handanovic, zato je rezultat v bistvu pravičen. Od vodilnih je poleg Sampdorii (0:3 v Rimu proti Laziu) doma spodrsnilo Milanu (1:2 proti Sassuolu, ki igra brez tujcev). Z napovedanim bojem za ligo prvakov najbrž tudi letos ne bo nič, kljub okrepitvam (Cerci) med zimskim prestopnim rokom. Poraz Udineseja doma proti Romi (0:1) je vzbudil polemike zaradi spornega gola in nedosojene 11-metrovke v korist gostiteljev, a je Roma boljše moštvo. Chievo je proti Torinu igral neodločeno 0:0, od Slovencev je tokrat po vstopu na igrišče v 71. minuti igro zelo poživil Dejan Lazarevic, zanemarljiv je bil doprinos Valterja Bir-se, standardni pa Boštjana Cesarja. Fiorentina je doživela hladno prho v Parmi (1:0), v splošno sivino je potonil tudi Jasmin Kurtic, ki ga je trener v drugem polčasu tudi zamenjal. Govori se o njegovi selitvi k Torinu, kjer naj bi pristal tudi Josip Iličic.
Vrstni red: Juventus 40, Roma 39, Lazio in Napoli 30, Genoa in Sampdiria 27, Milan in Palermo 25, Fiorentina 24, sassuolo 23, Inter in Udinese 22, Empoli, Torino in Verona 18, Chievo 17, Atalanta 16, Cagliari 12, Parma in Cesena 9.
sm. teki
Neustavljiva Norvežanka Marit Bjoergen
TOBLACH - Norvežanka Marit Bjoergen je dobila tudi četrto tekmo novoletne turneje v smučarskem teku. Bjoergnova je za pet kilometrov teka v klasični tehniki v Dobiaccu porabila 12:48,5 minute in še naprej ostaja v vodstvu Tour de Skija. Z 10,8 sekunde zaostanka je drugo mesto osvojila Norve-žanka Therese Johaug, tretja je bila še tretja Norvežanka Heidi Weng, ki je zaostala 13,1 sekunde, ostaja pa na drugem mestu seštevka turneje. Bjoer-gnova je v svetovnem pokalu dobila že 88. tekmo.
Moško tekmo na 10 kilometrov je dobil Kazahstanec Aleksej Poltoranin. Drugo mesto na četrti etapi novoletne turneje je osvojil Rus Jevgenij Be-lov (+0,5), tretji je bil Norvežan Martin Johnsrud Sundby (+4,2).
Tour se bo danes nadaljeval na istem prizorišču z zasledovalnim tekom na 35 km prosto za moške ob 12.15 in 15 km prosto za ženske ob 15.20.
NBA - Phoenix Suns je premagal Milwaukee Bucks s 102:96 in tako na zadnjih 11 tekmah zmagal še devetič. Goran Dragic je za zmagovalce prispeval 16 točk, šest sokov in tri podaje.
TENIS 1 - Slovenec Blaž Kavčič je končal nastope na turnirju ATP v Dohi. V osmini finala je moral priznati premoč tretjemu nosilcu Čehu Tomašu Berdychu z 1:6 in 2:6.
TENIS 2- Francoz Jo-Wil-fried Tsonga, številka 12 moškega tenisa, je moral zaradi poškodbe desne roke odpovedati nastop na odprtem prvenstvu Avstralije.
ZOI - Po Pekingu je kandidaturo za zimske olimpijske igre 2022 oddal tudi kazahstan-ski Almaty. Mednarodni olimpijski odbor bo prireditelja iger izbral 31. julija letos.
smučarski skoki - Novoletno turnejo osvojil Avstrijec Martin Kraft
Prevc tretji Slovenec na zmagovalnem odru
BISCHOFSHOFEN - Avstrijski smučarski skakalci so na novoletni turneji še sedmič zapored pokorili konkurenco. Za njihovo sedmo zaporedno zmago in 16. skupno, s čimer so se izenačili s Finci in Nemci, je poskrbel Martin Kraft, ki je dobil prvo tekmo v Oberstdorfu, nato pa prednost držal vse do konca in tekme v Bischofshofnu. Na njej je zasedel tretje mesto, a je imel pred njo dovolj veliko prednost, da se je veselil svojega največjega uspeha v karieri. Še nikoli ni tako dobro skakal niti njegov rojak Michael Haybock, ki je na turneji zasedel drugo mesto, na zadnji tekmi v Bischofshofnu pa je tudi prvič v karieri dobil tekmo svetovnega pokala, z dvema odličnima skokoma je premagal neuničljivega Japonca Noriakija Kasaija, ki se je moral v skupnem seštevku novoletne turneje zadovoljiti s četrtim mestom.
Pred njega se je poleg Avstrijcev uvrstil še slovenski junak Peter Prevc. Skakalec iz Selške doline je hitro prebolel
slabši nastop v Innsbrucku, zaradi katerega je že pred zadnjo tekmo odpadel iz boja za skupno zmago, in v Bischofshof-nu spet pokazal raven, ki ga drži v svetovnem vrhu. Po prvi seriji je zasedal četrto mesto, v drugi pa nastopil še bolje, na koncu je za tretjeuvrščenim Kraftom zaostal le za desetinko točke.
Prevc je postal tretji Slovenec z uvrstitvijo na stopničke novoletne turneje. Prede njim je to uspelo Primožu Peterki, edinemu slovenskemu zmagovalcu, ter Petru Žonti. Prevc je tudi napredoval svetovnem pokalu, pred poleti v Kulmu zaostaja le še za Haybockom in Kraftom.
Peter Prevc
ansa
Ammann ostaja v bolnici
SALZBURG - Štirikratni olimpijski prvak v smučarskih skokih, Švicar Simon Ammann, ki je grdo padel na torkovi sklepni tekmi novoletne turneje v Bisc-hofshofnu, do nadaljnjega ostaja v bolnišnici. «Njegovo stanje je stabilno, z zdravniki in osebjem se normalno pogovarja in lahko premika vse okončine. Zaradi težkega padca ostaja v bolnišnici na opazovanju,» je povedala predstavnica švicarske zveze Christian Stahl in napovedala.
/
ŠPORT
Sobota, 10. januarja 2015 1 
19
nogomet - Bivši trener Triestine Stefano Lotti tudi o Krasu
»Če bi se rešili oboji, bi bila res prava senzacija«
Oboji zdaj okrepljeni - Za obstanek potrebnih 38 točk
Enajst skromnih točk. Prvi del sezone se je tako za Kras kot za Triestino zaključil z res slabim izkupičkom in zelo redkimi trenutki veselja. A Repenci in Tržačani si ne delijo le mesta na lestvici. Sličnih stvari je še nekaj. Tako je na primer v obeh društvih prišlo do zamenjave na klopi (pri Krasu je Arandželo-viča nasledil Tonči Žlogar, pri Triestini pa je prvenstvo začel Lotti in zdaj ekipo vodi Ferazzoli) in na domačem igrišču sta obe ekipi še brez zmage.
Kljub položaju - obstanek je kar osem točk višje - so v obeh taborih še optimisti. Prvenstvo je namreč kot maraton. Ekipe so doslej pretekle 21 kilometrov, za dokončni obračun, ko čaka nastopajoče še enako dolga trasa, pa treba počakati na ciljno črto. In pri maratonu marsikaterega tekača kriza zajame po tridesetem kilometru. Ali bo to obveljalo tudi v nogometni D-ligi smo vprašali Štefana Lottija, ki je kot že rečeno sezono začel na klopi Triestine, a se je zaradi skromnih rezultatov ekipe po nekaj mesecih odločil, da odstopi. Lotti vsekakor ohranja vlogo znotraj društva, kjer je tehnični vodja in se posveča mladinskim selekcijam:
»Gotovo v obeh taborih ni razlogov za veselje. Sam dobro poznam vzroke, zakaj je tako pri Triestini, kjer smo ekipo sestavili pozno in v le nekaj dneh. Takrat so bili vsi najboljši igralci že zasedeni, tako da smo se morali nekako znajti; ravno zato nas začetni neuspehi niti niso pretirano presenetljivi. Morda pa je težje najti razloge za skromne nastope pri Krasu, kjer so ekipo sestavili pravočasno. Najbrž je kakovost letošnje D-lige marsikoga presenetila. Z ukinitvijo II. divizije se je veliko kakovostnih nogometašev preselilo v D-ligo. Vse najboljše ekipe razpolagajo z nekaterimi zelo dobrimi igralci in mi smo določene luknje v kadru zakrpali šele zdaj. In to očitno velja tudi za Kras. Menim, da sta se obe ekipi okrepili med zimskim prestopnim rokom - za Triestino sicer ne izključujem, da bo prišlo še do kakega prihoda, o tem se še pogovarjamo - in gresta v drugi del sezone bolje pripravljeni.
Očitno težave niso bile zgolj na klopi, saj se rezultati pred in po zamenjavi trenerja bistveno ne razlikujejo tako pri Triestini kot pri Krasu.
Vsekakor. Trenerjeva vloga je pomembna, a izidi kažejo, da v obeh primerih težave niso bile pri strokovnem vodstvu ekipe, temveč , da sta bili ekipi objektivno sestavljeni pomanjkljivo. Enostavno so bile slabše od nasprotnikov.
So možnosti za neposredni obstanek v obeh primerih konkretne ali gre zgolj za utopijo?
Prvenstvo je še dolgo. Mislim, da bo za neposredni obstanek potrebnih okrog 38 točk. V drugem delu prvenstva bosta morala tako Triestina kot Kras igrati zelo zanesljivo, skorajda izvrstno, da ta cilj dosežeta. A potencial za uspešen lov na obstanek imata.
Glede na sedanje stanje na lestvici lahko trdimo, da bi kvečjemu le ena od dveh ekip lahko ta cilj dosegla, torej da sta si Kras in Triestina direktna konkurenta.
Seveda obema želim, da bi jima uspel preobrat v drugem delu sezone. Objektivno gledano pa bi pomenil dvojni neposredni obstanek pravo senzacijo. A pustimo se presenetiti.
Novinarji radi postavljamo zgolj hipotetična vprašanja o tem, kate-
Stefano Lotti
rega igralca bi radi trenirali ali podobno. Tokrat bi vas vprašal, katerega Krasovega igralca bi potrebovala Triestina in katerega Triestininega Kras.
To so tudi vprašanja na katere trenerji neradi odgovarjajo. Vsekakor bi zelo rade volje znova privabil k Triestini nekatere mlade igralce Krasa, ki sem jih že v preteklosti treniral. Tu mislim na primer na Maia ali Boškoviča.
Na vrhu lestvice se bije hud boj med Biancoscudati iz Padove in Alto-vicentinom. Slednji se je z zmago v zadnjem krogu približal tekmecem na sami dve točki. Kdo bo prevladal?
Mislim, da bo na koncu le prišla na dan Padova, ki razpolaga z res širokim in kakovostnim izborom igralcev. (I.F.)
ZAMEJSKO PRVENSTVO
Bodo mlajši šahisti spodnesli starejše?
V soboto (začetek ob 15.00) bo v agriturizmu Žbogar v Sama-torci zamejsko prvenstvo v pospešenem šahu (čas za razmislek 15 minut), ki ga organizira kraška sekcija SST 1904.
To je po daljši prekinitvi že osmo tovrstno prvenstvo V prejšnjih petih letih je v moški in absolutni konkurenci šestkrat zmagal mojster Pino Lakovič iz Gorice, lani pa drugokategornik Mitja Oblak. V ženski sta dvakrat zmagala Tjaša Oblak in Lejla Juretič, po enkrat pa Ajlin Visentin, in Cristina Sustersich.
Na prvenstvu bodo, kot običajno, igrali tako starejši kot tudi mlajši igralci, ki bodo tudi v moški (in absolutni) konkurenci skušali spodnesti starejše šahiste. Jim bo v osmem poiskusu vendarle uspelo?
Zaželeni so predvpisi na naslov elektronske pošte moblak@li-bero.it. (Marko Oblak)
zlati let 2014 - Podelitev bo 28. januarja
Priprave stopajo v operativno fazo
Upokojili smo oskarje, prihaja zlati let, smo zapisali 20. novembra lani, dan po uradni predstavitvi novega imena nagrade, ki jo uredništvo Primorskega dnevnika, tokrat četrtič v partnerstvu z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, že vse od leta 2002 podeljuje najboljšim košarkarjem, nogometašem, odbojkarjem in odbojkaricam naših društev v članski in mladinski kategoriji. Nagrajevanje, ki smo ga zadnje leta obogatili še z novimi priznanji, stopa zdaj v operativno fazo. V prihodnjih dneh bomo objavili seznam kandidatov in kandidatk za nominacijo. Strokovne komisije, ki smo jih sestavili v ta namen, bodo na podlagi tega seznama na individualnem glasovanju nominirali pet najboljših za vsako kategorijo. Končni seznam nominirancev bomo prav tako objavili že pred samim nagrajevanjem, vse nominirance pa povabili na nagrajevanje, kjer bomo razkrili tudi končni vrstni red, posebej pa nagradili po tri najboljše člane oziroma članice in najboljšega mladinca oziroma mladinko. Nagrajevanje bo letos na vrsti v sredo, 28. januarja na Proseku.
Koga volimo
V poštev za nagrado zlati let pridejo slovensko govoroči športniki iz Italije, ki so v letu 2014 vsaj pol sezone odigrali v dresu enega od slovenskih društev v Italiji, včlanjenih v ZSŠDI. Za mladinske kategorije velja letos starostna omejitev od letnika 1996 do 1999.
Ekipe
Na nagrajevanju zlati let bomo razglasili tudi najboljšo člansko in mladinsko ekipo v letu 2014. Od letos velja pravilo, da za ekipno nagrado konkurirajo vsa naša moštva, razen tistih,
ki so bila že nagrajena na čezmejni primorski prireditvi naš športnik 2014, ki je bila konec preteklega meseca v Gorici. Letos so tam priznanje prejeli košarkarji Jadrana in nogometaši Krasa, ki jih torej za nagrajevanje zlati let ne bomo jemali v poštev.
Druga priznanja
Nagrado zlati let bomo tudi letos podelili še nekaterim drugim športnikom, ki (pretežno) pripadajo svetu individualnih športov. Tako bomo tudi letos nagradili najboljšega trenerja, športnika, ali športnico, ki se je posebej izkazal/a na mednarodni ravni, podelili bomo tudi priznanje mladi up, namenjeno mladim športnikom in športnicam, rojenim med letoma 1996 in 1999 in nagrado brez meja, ki je namenjena slovenskemu športniku iz Slovenije ali italijansko ali drugače govorečemu športniku, ki brani barve enega od naših društev. Tudi za vse te nagrade pridejo v po-štev samo športniki in športnice, ki so aktivni v športnih društvih v okviru ZSŠDI.
Nagrade ZSŠDI
Med nagrajevanjem zlatih letov bo ZSŠDI tudi letos nagradilo zaslužne trenerje in odbornike, kar je tradicija, ki sega še iz časov, ko je Združenje to nagrado podeljevalo v okviru prireditve naš športnik.
košarka - Breg v deželni C-ligi že jutri
□ Obvestila
Začeli bodo z ogrevanjem
V gosteh proti predzadnjemu Cervignanu, nato še proti Tolmezzu - Od februarja za play-off
Po dolgem premoru bo med košarkarskimi ekipami, ki nastopajo v deželnih prvenstvih, prvi nastopil Breg. Ze jutri ga čaka na papirju nezahtevna naloga proti Cervignanu (v gosteh ob 21. uri), ki je v zadnjem krogu starega leta izgubil proti zadnjeuvrščenemu Ronchiju. Trener Tomo Krašovec je pred takim tekmecem, ki lovi pomembne točke za obstanek, vsekakor previden. Med nosilci Cervignana je gotovo center Di Just, ki prednjači tudi na lestvici strelcev C-lige. »Kvaliteta je na naši strani, vendar bo tekma zagotovo napeta,« je prepričan trener. Po božičnem premoru so fantje že trenirali 2. in 3. januarja, nazadnje tudi v torek, 6. januarja in včeraj. Zagotovo ne bo Spigaglie, ki ga še vedno mučijo bolečine v križu, ostali pa bodo na razpolago. Med razpoložljivimi igralci bo tudi Kos, ki se je nazadnje pridružil ekipi, in Gelleni, ki naj bi jutri tudi prvič v tej sezoni nastopil v dresu Brega.
Dolinsko moštvo je med članskimi ekipami slovenskih klubov v letu 2015 na najboljšem izhodišču. V deželni C-ligi je na tretjem mestu (z 8 zmagami in 4 porazi), spodbudno pa je, da je vsaj dru-gouvrščeni Codroipo na dosegu roke. »Proti Codroipu smo izgubili samo zaradi naših napak, v obrambi smo popustili čisto na koncu,« se poraza zelo dobro spominja trener Tomo Krašovec, ki ga torej zaostanek štirih točk pred vodilno dvojico - (težko dosegljivim) Tarcentom in Codroipom - sploh ne skrbi. »Lovimo playoff, vsaj četrto mesto moramo osvojiti pred koncem rednega dela. Vendar je o vsem še prerano govoriti, saj do konca prvenstva
manjka še sedemnajst krogov,« pravi trener. Cilj kluba je namreč play-off in nato čim višja uvrstitev, torej tudi napredovanje. Ker želijo biti ob začetku play-offa v optimalni formi, so temu prilagodili tudi pripravo. Pravo formo bodo lovili šele od začetka februarja dalje. »V teh prvih štirih mesecih smo se spoznavali, zdaj pa želimo pripraviti ekipo tako, da bo pokazala res, kar zna,« je še napovedal trener.
Po vsej verjetnosti bo Breg redni del prvenstva, ki se bo zaključil čez 14 dni, končal na tretjem mestu, saj ga tudi naslednji teden čaka šibkejši tekmec Tol-mezzo. Tak razpored bo fantom tudi omogočil, da se popolnoma vrnejo v igralni ritem. (vs)
Tomo Krašovec
fotodamj@n
AŠD SK BRDINA obvešča, da se nadaljujejo vpisovanja za tečaje smučanja, ki pričnejo v nedeljo, 11. januarja. Info na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 - Opčine, ob ponedeljkih, od 20. do 21. ure; tel. 340-5814566 (Valentina). Ob priliki smučarskih tečajev bo ob nedeljah na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info in prijave na tel. 335-5476663 (Vanja). AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na snegu, ki vsebuje 5 celodnevnih lekcij, s pričetkom v soboto, 10. januarja. Vpis in informacije na tel. 3470473606. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja ob sobotah in nedeljah od 10. oz. 11.januarja 2015 dalje v kraju Forni di Sopra. Možnost avtobusnega prevoza. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali na 3358180449 ali 3402232538.
ŠZ GAJA Odsek za orientacijski tek, v sodelovanju z ZSSDI, organizira v nedeljo, 11. januarja, tekmovanje Brez meja. Zbirališče bo ob 9.00 v športnem centru Gaje na Padričah. Prvi start bo ob 10.00. Več informacij dobite na spletni strani www.origaja.it.
PLANINSKI SVET
Novoletni pohod na Medvedjak
Po veseli silvesterski noči in bogatem novoletnem kosilu se prileže kratek zimski sprehod. Zato si je Slovensko planinsko društvo Trst že pred leti omislilo novoletni popoldanski pohod na Medvedjak, da bi si na vrhu prijatelji in člani segli v roke in si zaželeli srečo v nastopajočem letu. Saj toplo, iskreno novoletno voščilo planincem najlepše zazveni prav na osvojenem vrhu. Medvedjak sicer ne sodi med veličastne vrhove, saj se ne more bahati z izredno nadmorsko višino
in s strmimi stenami, a je vrh in njegova osvojitev predstavlja doseženi cilj.
Letošnji pohod je bil že šestindvajseti po vrsti. Kljub ostremu mrazu in močni burji zadnjih dni, se je vreme v prvih popoldanskih urah novoletnega dne omililo in pohodniki, ki so se zbrali na Poklonu pri restavraciji Furlan na Repentabru, so doživeli pravo zimsko idilo. Gozd in steze , prekrite s tanko snežno odejo, so se lesketale v soncu, ko so se med sproščenim klepetom vzpenjali proti vrhu. In ko so dosegli cilj, so iz nahrbtnikov potegnili najrazličnejše dobrote. Ob
pogrnjeni mizi so si nato nazdravili, si voščili, zapeli in prijateljsko po-kramljali. Ko se je začelo sonce nagibati k zatonu in je pritisnil mraz, so naglo sestopili. Ob slovesu so si še zaželeli, da bi se čim prej srečali na naslednjem izletu.
20 Četrtek, 8. januarja 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V.
Nad vzhodno Evropo in deloma Balkanom je območje visokega zračnega tlaka. Nad Skandinavijo in srednjo Evropo pa je oslabljena fronta. Od zahoda doteka nad naše kraje v nižjih plasteh ozračja bolj vlažen zrak.
V gorah bo dopoldne jasno, s koprenasto oblačnostjo. V popoldanskih urah bo lahko oblačnost prekrivala sonce. Po nižinah in ob morju bo spremenljivo zaradi nizke oblačnosti. Zvečer bo oblačno, ponoči bodo po nižinah in ob morju možne rahle padavine ter rahel sneg do dolin.
Pretežno oblačno bo, ponekod na severu in vzhodu države bo občasno lahko tudi delno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem okoli 9 stopinj C.
Dopoldne bo jasno do delno oblačno, po nižinah bo megleno, vendar se bo tekom dopoldneva megla razkrojila. Točka zmrzovanja bo ponoči na 800 metrih, čez dan na 2000 m.
Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponoči bo ponekod v severni in zahodni Sloveniji rahlo deževalo.
i= £ Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.38
Dolžina dneva 8.54
Luna vzide ob 20.13 in zatone ob 9.40
Občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale predvsem kot nerazpoloženost in težave z zbranostjo. Priporočamo večjo previdnost.
Danes: ob 5.01 najnižje 36 cm, ob 10.24 naj.	višje 89 cm, ob 17.15 najnižje 2 cm, — ob 23.51 najvišje 88 cm.
Jutri: ob 5.37 najnižje 37 cm, ob 10.52 najvišje 85 cm, ob 17.42 najnižje 7 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C.
Kanin - Na Žlebeh Vogel..............
Krvavec . Cerkno . . Rogla . . . .
90	Piancavallo.....'!". . .	30
50	Forni di Sopra......	. . . 40
40	Zoncolan...........	. . . 40
60	Trbiž................	. . . 40
60	Osojščica...........	50
55	Mokrine............	55
Bližnji vzhod v primežu močnega sneženja
JERUZALEM - Bližnji vzhod je zajelo močno sneženje, ki povzroča številne težave. V posebej težak položaj so vremenske razmere spravile sirske begunce na vzhodu Libanona, katerih šotore na težko dostopnem območju je pokrila snežna odeja. Območje je že v torek zajelo obilno sneženje, ki je prineslo približno 35 centimetrov debelo snežno odejo. V pričakovanju sneženja so medtem v Izraelu že sprejeli številne ukrepe, saj si ne želijo ponovitve scenarija iz decembra 2013, ko je med drugim zaradi snega na cestah v Jeruzalemu in okolici več ur ostalo ujetih več sto voznikov. V mestu bodo obe glavni cesti zaprli za promet, takoj ko bodo začele padati prve snežinke.
V Bostonu odprli najstarejšo časovno kapsulo doslej	
- , % ¡7 ui» & i fii'r*^ ' i -> 'f	BOSTON - V Bostonu so v torek odprli časovno kapsulo, to je škatlo, kije napolnjena z raznimi predmeti iz leta 1795. Okoli 4,5 kilograma težko škatlo so zabetonirali v temelje državnega kongresa, pred torkom pa sojo enkrat že odprli, in sicer leta 1855, ko so vsebino očistili, popisali in dodali dodatne spominke.Škatlo so odprli na novinarski konferenci v bostonskem muzeju likovnih umetnosti. Odstranjevanje predmetov iz škatle je trajalo celo uro in muzejsko osebje je med drugim prineslo na dan pet starih časopisov, pečat Massachusettsa in 24 kovancev.
Mi gremo naprej!
Ob 70-letnici časopisa nudimo naročnikom poleg običajnih ugodnosti še vrsto novosti. Tudi na spletu.
Primorski dnevnik je prisoten na spletu že od leta 1998. Naša spletna stran postaja, tudi s pomočjo bralcev in naročnikov, vsako leto bogatejša, zanimivejša in bolj obiskana. Vsak dan jo dopolnjujejo sveže novice, fotografije, komentarji, filmi in ankete. Na njej z veseljem objavljamo tudi fotografije in prispevke, ki nam jih naši zvesti bralci občasno pošiljajo.
Na spletu lahko dobite tudi spletno verzijo dnevnika, do katere imajo naročniki, ki so naročeni na tiskano izdajo, dostop brez doplačila.
Možna pa je tudi naročnina izključno na spletno izdajo časopisa. Poleg običajne celoletne (€ 180) ali trimesečne (€ 60), nudimo naročnikom tudi mesečno naročnino (za € 30) na spletno izdajo dnevnika.
V teku leta 2015 bomo uvedli tudi možnost nakupa s kreditno kartico posamezne številke spletnega časopisa.
Pripravljamo tudi nadgradnjo tehnologije spletne strani, s katero bodo naročniki že v letu 2015 lahko prebirali dnevnik na treh različnih digitalnih platformah: računalnikih, pametnih telefonih in tabličnih računalnikih.
APrimorski
r	dnevnik