o d d post®m
(iHtwwinmnimnwwww
• Posamezna Stevllkat :	1 krono.
■
S	,?A0OB*	tntae* »■»> <■>, m
•	m	;n»uik««. »k 11 Bi e
k Cii mioa acolcdnjtg« ia* Ud it—
•	Mloietco	180 K« j#4l«t»o 90 K«
•	cetrUfttoo	4*> ts***<rao 15 E«
•	In-e? siri no tiearoraor*. Pri nttnti:
:	ob)*ti mri.
• Krn- »• p« »*»•'« ,UI0U‘,
S SUR1B0B, JariM»»»
UMDKlJriO h nlnji » M kora, Jviiim «L fe. 4, 1 ud-■trapj*. Taleltu InUrark. it. SM. CPHAVA m nah;jt * Jvfiiw| alid it. 4, pritlicj r. !■—a. Td*> Sm it. M. SHS poltaočakOTat m-- m it*f. 11.787.
TU »w*ilU km <«■«$■ m M
usdnt. — JBokepiai *• ** mfaj«.
Maribor, nedelja 21. avgusta 1921,
Kraljev pogreb dan žalobe. ,
rad, 19. avgusta. Na prestolnici in v vsej državi ustavljeni dne 22. i m. bodo v ves dan vsi obrati.
ne«. V z Mikoltf: ma teže neboma Zaradi
Posamezna številka i
Številka: 188.
fiozmsjitev v Prekmurju.
Maribor, 20.- »vjusta.
Kakor javljajo iz. Varaždina, kjer Je, začasno sedež komisije za določevanje državno meje med Jugoslavijo in Madžarsko, so so že pričela prva razmejitvena d<jia na naši prekmurski me-.n. Ta inomeut in pd druga obletnica o-vouojonja, ki 5e pretekla prošlo nede-•y®> nam daje priliko, da obrnemo svojo pozornost na Prekmurje. Ni še dolgo, Kar;sjno v našem listu opozorili na pi-madžarskega novinstva, zlasti o-ut*ga v obmejnih krajih, ki skuša madžarsko javnost zainteresirati za rekti-iikčtcijo prekmurske meje. To delo je ^'pi ifeo razpoloženja, ki vlada v Budimpešti hi v vsej Madžarski, nedvomno zelu 'lahko, saj se ob izvedbi trianonske mirovne, pogodbe .lepo blešči madžarski •'ovinizem in ga lahko opazijo tudi oni, K} menijo, da bodo Madžari postali na--J- lojalni in prijazni sosedje. Madžar-*sa javnost sprfinlja razmejitev na na-raejah z enako živim interesom ka-w ono na češkoslovaških mejah. Zna-9° h,: da Madžari vzdržujejo v Pariza jn Londonu svoje publiciste, ki sprav-l,'a.jo >-4arnošnjo javnost tendencijozne jm-lo naših in češkoslovaških mejnih '^devah. Nedavno je bila o tem v češki skupščini vložena interpelacija, na ka-4® ..odgovoril zunanji minister dr. Bones. V svojem odgovoru je izjavil, da madžarska propaganda v Angliji in 1‘ranči ji vzdržuje z ogromnimi denarnimi žrtvami Id deloma gredo iz fonda cesarja- Kavla, da- pa tej pro-B.^sandi ni treba pripisovati znatnejša pomena. K tej Beneševi izjavi {fnko[ pripomnimo, da češkoslovaška •i^vnpet od.loo.rfo odklanja vsako izpre-*ttOnij3o sedanjih meja in tako • bodo ^diajski upi tudi tokrat splavali po '"Odi. Enako odločno izjavo naj slišijo ^ladzarj in zastopniki zavezniških sil j'-, naše strani. Jugošlovenska javnost ne T* priznala nobenih. koncesij Madža-m poživlja vlado, da ne odstopi ni-p Pedi naše zemlje. Kar se tiče meje v 4'ekinurju, je.naša zahteva, da se mo-? razmejitvena komisija držati .strik--?° določb mi,rovne pogodbe in da mo-.?• Postopati z najstrožjo objektivnost-, j?* Madžarske zalifceve gledo meje pri -olpji Lendavi so popolnoma neosno-ker P.rx določevanju državne me-** ne'more odločevali zgolj etnografski 7*,r. temveč, je treba v zadostni meri ^ te vali tudi politično-gospodarske in ^ometne momente. Trenutno sicer šo n°' vemo,, s kakšnimi zahtevami bo natopila madžarska delegacija, toda so-TO dosedanjem ma.dž:yskem tipa-Jlnj smerno pričakovati, da nas danes ;i'i jutri iznenadi jo predlogi, ki jih bo-*“» m»raliWpz pardona odbiti. Daai-Javno smo prepričani, da razmejitvena komisija vzlio raznim Gossetom ne bo kotila novih nasprotij na mejah, arn-^ak bo priznala'in potrdila z mirovno Zgodbo ustvarjeno stanje, in četudi maramo precenjevat! pomena mad-f;|,rskega pisarenja o prefkmnrski meji, ('Iit;enio vendar merodajnim krogom
'‘nkokrat ponavljamo svarilo:	Ca-
' eant eonsnles!
*. Sredstva, ki so jih' poslužh.jo mad-'^ska propaganda, ilustrira lopo in Vzorno .slovensk;o pisani list »Domovi-aa*» ki ga izdaja v Budimpešti prek-juiirski renegat profesor Šandor M i-»• človek, ki pred osvobojenjem 0l>i čjhnil ni, da je slovenskega rodu, daje plačevati od madžarske vlado JJ ()oln) prodale svojega lista z lažmi, kažejo ne le avtorjevo neznačajnoet, niarveo, tudi slab kulturni nivo prek-^urekega ljudstva, kojega madžarski sritatopi npajo krmiti fl tako smrdlji-0 duševno hrano.
Prod nami laži
LDU Beograd, 19. avgnsta. . dan pogreba, dne 22. t m. bodo v
Žalno zasedanje narodne skupščine.
LDU Beograd, 19..avgusta. Danes smrti kralja, ki spadajo v kompetenco dopoldne je dospel iz Novega pred- skupščine. Za jutri, soboto popoldne sednik narodne skupščine dr. Ribar, ob 17. uri, je sklicana seja narodne Takoj je sklical za jutri dopoldne ob skupščine, na kateri bo dr. Ribar ob-9.30 uri konferenco skupščine, na kateri javil kraljevo smrt in imel govor, se bodo določile razne modaKtete glede
Žalni venci neosvobojenih.
L,DU Beograd, 19. avgusta. Eden izmed najtužnejšib napisov na vencih, ki so bili položeni na mrtvaški oder kralja Petra, je ta-le: • 9Svojemu nepri> čakanemu kralju: Istra, Trst, Gotica*. Zadarčani so položili venec * napisom: „Svome kralju još neoslobodjeni Zadar*, Danes in včeraj stojijo ves dan množice
pred cerkvenimi vrati, da pridejo na vrsto in se poklonijo mrtvemu kralju. Akotudi se ljudje v cerkvi ne zadržujejo, temveč takoj odhajajo, je vendar število obiskovalcev tako veliko, da so prostor iri ulice pred cerkvijo vedno polne. Sodi se, da se bo več desettisoč ljudi udeležilo pogreba kralja Petra.
Nadaljne odredbe o pogrebu.
LDU Beograd, 19. avgusta. Včeraj Sta bili dve ministrski seji, na katerih se je razpravljalo o udeležbi naroda .na pogrebu ter o sprejemu inozemskih osebnosti. Ministrski predsednik P^šič je poročal o zdravstvenem stanju kralja Aleksandra. Končno je. ministrski svet sklenil, da bosta .ministra za notranje posle in za pravosodje sestavila besedilo kraljeve proklamacije, ki &e bo objavila narodu. Besedilo bo potrdil ministrski svet in ga brezžično poslal kralju v Pariz.
V ‘
Žalna seja zagrebške trgovsko-obrtne zbornice.
LDU Zagreb, 16. avgusta. Včeraj je trgovska in obrtniška zbornica imela žalno sejo. s katere so poslali brzojavne izraze sožalja.	i	:•••	*•-	;
Zagrebški Čehi izrazili sožalje.
LDU Z s g r e b, 19. avgusta.. Včeraj je posebna deoutacija tukajšnje češkoslovaške kolonije v imenu češkoslovaškega »udrMženja. izrazila namestniku Demefro-viču svoje najgloblje sožalje. ob smrti kralja Petra.
Split pri kraljevem pogrebu.
LDU Split, 19. avgusta. Pogrebnih svečanosti v Beogradu se bosta iz Solita udeležila predsednik pokrajinske uprave Desnica in župan Tahagli#..
Split za spomenik kralju Petru.
LDU Split, 19. avgusta. Splitski občinski odbor je sklenil, da se jutri predloži izredni seji občinskega sveta predlog, da' se določi 100.000 kron za spomenik kralju Petru.
Bolezen kralja Aleksandra.
Kraljeva zaprisega se odgodi.
LDU Beograd, 19. avgusta. Predsednik 'narodne skupščine : dr. Ribar je včeraj dospel v Beograd. Tudi mnogo drugiii poslancev je prišlo v prestolnico. Zdi se, da se je opustila misel, da bi krali Aleksander prisegel na ustavo pred posebno delegacijo vlade in narodne skupščine v Parizu. Kr^lj bo prisegel, kadar bo ozdravel in prišel v Beograd. Dotlej pa bo ministrski svet po ustavi vrši! kraljevsko oblast. O lem vprašanju bodo zopet razpravljali na
ministrski seji, ki je odrejena za jutri dopoldne.
Zdravstveno stanje kralja Aleksandra.
LDU Beograd, 19. avgusta. Pres-biro poroča iz Pariza: Včerajšnji buletin o stanju kralja Aleksandra se glasi: Zdravstveno stanje Nj. Veličanstva kralja Aleksandra se ni izpremenilo. Davi je znašala temperatura 38, žila 110. Neob-hodno je potrebno, da ostane visoki bolnik še nekaj časa v postelji. Podpisi: profesor dr. Bernard, prof. Pam-bellac, prof. Perriand.
Naše čete zapuščajo Baranjo.
d LDUm? e ^ !,r 3 ri’- 1 (Pr«sbiro). LDU B e o g r a d, 19. avg. , Jutan-.ji Po naredbt v!ade seje pričela evakuacije list- se bavi danes z vprašanjem evaku-Pečuha in Baranje davi ob 2. uri in bo acije Baranje in zaključuje da ie na^a
?a°ni?S{£trinhV¥er' -Veil?	P°litika	dve	in	^t*	stala
ranje odide ob 8 uri zvečer s svojimi vedno na stališču, da je treba dogovore
uradniki v Dardu. Nase čete za puste eva- izvršiti točno. Pri tem se opaža zani-kuacijsko področje v pondeljek. Evaku- mivo ■ dejstvo, da angleška komisija 0,'Jk! 3?ctniad.zor°Vi3,3 fi^entna komisija, vedno izgublja ravnotežje objektivnega Prebivalstvo je silno razburjeno. Do 600(L opazovalca in da nastopa proti nam oseb tamošnjegai prebivalstva je zaprosilo in našim interesom. Zdi se, di vodijo naše oblasti za dovolienie.. da bi se sme- Angleži to politiko radi pečuških pre-le nasehtr ca našem teritoriju. Vlada je mogovnikov, ker bi jih mogli dobiti podvzela vse korake, da se namestijo vsi popolnoma v svoje roke, ako bi nri-begtinct, Izmed pečuskih rudarjev jih padli Madžarski, Angleži se trudiio da ostane «a delu samo 1000, 3000 pa jih hi Baranja pripadla Madžarski, kei snada prepeljejo s posebmm vlakom v Jugo- Madžarska pod njihovo gospodarsko *,3V1>0’	interesno sfera
Stojan Protič na potovanju.
LDU Beograd, 19. avgusta. „Ju-tarnji list* javlja, da je včeraj prišel iz Rogaške Slatine v Zagreb bivši ministrski predsednik Stojan Protič. VCeraj je konferiral z več osebnostmi in odpotuje danes na Plitvička jezera, odkoder se bo vrni! jutri irJaitoi nadaljeval pot v Beograd.
Konferenca inšpektorjev dela.
LDU Brod ob Savi, 19. avgusta. Te dni se bo začela tukaj konferenca vseh inšpektorjev dela v paši državi. Razpravljali bodo o raznih vprašanjih, ki se tičejo delavstva. Dosedaj je prispelo »emkaj it nekoliko inšpektorjev na predkonfertaco.
pravi »duhoviti« prof, - v Donavi nepreneho-. voda, tako tečejo nepre-. j laži v kranjskih listih«« . »Resnica mora priti na dan... Zato moramo zopet in zopet —« tudi če bi se nam to ne zljubilo — neumorno in neutrudno oznanjevati naše resnice.«
S takimi frazami nastopa človek, ki prinaša v svojem listu laži, ki se dajo kar z roko ujeti in ki jih producira po-največ vedoma, ker tako hoče njegov; renegatski mentalitet oziroma ga vežejo dolžnosti do ljudi, ki ga plačujejo; deloma pa nevedoma, ker kaže v neki* terih rečeh popolno neznanje.
Ta plačenec madžarske vlade se trudi 'dokazati, da slovenski narod sploh' ne obstoja; pozna samo Kranjce, Šta-jt<i'ce itd., Prekmurci so mn posebna narodnost z imenom Vendi; dela razliko med njimi in s »szlavi« (Slovani), za* kaj Vendi pripadajo na podlagi narodne samoodločbe (!) — MadžarskL To pravi list »Domovina«, »novine za s z 1 o v e n s z k i narod«. Itd. Človeku, ki;se je uči! zgodovino in ki pozna nar oionalne probleme, se ta zmeda pojmov ogabi, zato ne bo nikogar med nami, k! bi skušal iznajdbe prof. Mikole resno pobijati. Precej lopovščino mora biti v tem človeku, da si upa očitati drugim lač, ko ve sam — če mu razum normalno funkcijonira — da v interesu političnih ciljev laže in zavija dejstva. Človek pa bi mu stavil samo par vprašanj, med njimi:
J.; Če dspos »Kran jci« zatirajo ubogi »vendski narod« v Prekmurju, kje je .bil profesor Mikola, da se ni zganil, ko so ga zatirali Madžari, mu vsiljevali svoj jezik in svojo nacionalno voljo v vseh šolah, uradih in zavodih?! Ali ni bil takrat ta. zagovornik »pravice . in resnice* med onimi, ki so govorili Vend nčm ember«?
2. Ako odpremo madžarsko uracfn« statistiko, kje najdemo »narod Ven-dov«, ki ga je baje varovala madžarska svobodoljubnost* Ali ni res, da Madžari uradno niso hoteli priznati niti Ve.ndov niti Slovencev, pač pa so pr hm ali Hire(!) in cigane, a 72.000 prekmurskih Slovencev so prišteli med ?drugo«?
3. Ali ni brez pomena ustvarjati »nov narod«? Bi bilo primernejše, ako bi g. prof. povedal, da se lahko prekmurski Slovenci takoj pretvorijo v čistokrvne Madžare?! Ce so Prekmurci v resnici za Madžarsko, čemu hoditi po ovinkih in ne naravnost?
»Domovina« in prof. Mikbla — to so pojavi prekmurske preteklosti! Žalost*-na je bila doba hiranja in umiranja te domala pozabljene veje naše jugoslo-venske nacije in zato so žalostni ti pojavi. Mi smo pa uverjeoi, da se bodo v Budimpešti že v doglednem času prepričali o jalovosti svojega ribolova. Ne !c, da je mreža slaba in vaba neprivlačna, tudi ribe so postale razumnejše in vpoštevajo svoje izkušnje. Naloga našega razumništva in naloga vseh rodoljubov v Prekmurju je, da smotreno in trezno vzgojeno nepoučeno ljudstvo in mu odpiralo oči, da bo spoznalo svoje zalezovalec. Ne zanesimo se samo na mejnike, ki nam jih začenja staviti mednarodna, komisija. Vzgojimo si v Prekmurju in na vsej severni meji nacionalno krepko in odporno obmejno ljudstvo, zavedajoč se, da je mejno prebivalstvo prednja straža, naše svobod' in neodvisnosti.
Podpirajte Jug. Matico!
Venezia Giulla.
»Neue Zurioher Zeiftung«, ki j® sicer nevtralen list, je dosedaj napram Jugoslaviji nastopal 1® malo simpatično, prinaša v svojih zadnjih številkah dva članka o Julijski Benečiji, iz katerih j© razvidno, kako neznosne so gospo-daTske in politične razmere v tem »osvobojenem« našem Primorju. Razumljivo je, da si tudi neslovansko prebivalstvo teh krajev, pravi omenjeni list, želi pošten mir z Jugoslavijo, kajuti edino v tem vidi bodočnost Trsta; le ijugoslavija zamere šentandrejski kolodvor — pljuča vsega mesta — nanovo oživiti. Ce govori Italijan o »Venezii Giulii«, misli s tem samo Trst. Trst so koprneče sanje mlade italijanske generacije, Trstu je posvetil D’ Annunzio svoj himnus, in samo radi Trsta se je udeležila Italija vojne proti osrednjim državam. S pomočjo irredente, ki se je posebno izkazala v času, ko. so skušali doseči Slovani vpliv nad mestom in p<> odločitvi svetovne vojne, se je posrečilo, da vihra danes na San Giustu italijanska trikolo ra.
Trst je bil med vojno v sled svojega *aledja, s katerim sta ga vezali dve veliki železniški progi, brezdvomno največja trgovska luka ob Adriji, kateri niti Benetke z vsemi svojimi privilegiji, s katerimi jih je Italija obdarila, niso bile nevaren konkurent. Bar.voj Trsta v zadnjem desetletju pred vojno Je obetal temu mestu veliko bodočnost
—	Leta 1913. se jo usidralo v tržaški luki 14.000 ladij s 5 in pol milijonov ton <tar je zavzemal Trst med kontinentalnimi Inkami osmo mesto, kar je povzročala osobito diferencialna carina, povspcševanje ladjedelnic in davka arrrosta industrija. Razumljivo je torej, da je s tem dobil Trst nekak nirnbns, za katerim so se po vojni trle cele množice italijanskih trgovcev, da uživajo sadove zmage in še pred par meseci so radi plačali samo za posredovanje na-kupa kakega skladišča po 20.000 lir. Sedaj pa je potrkala na vrata kriza. — Skladišča so sicer polna, v lukah leže cele gore porcelana in češkoslovaškega sladkorja, dnevno prihajajo velike la-Sje,a v trgovini vlada popoln zastoj.
Temu pa ni vzrok samo splošna gospodarska kriza, temveč pred vsem bližina Benetk. Ta luka jo uživala svoj jča« v Italiji posebne ugodnosti. »Socie-)ta Venezia« je dobila razen velikih snb-sidij še 25 odstotni popust za ekspertno falago, in trgovino s Švico je posebej še ^pospeševala v to svrho novo zgrajena jjnka. Umljivo je, da skušajo Benetke ■vkljub političnemu preobratu obdržati jvse te ugodnosti in bo vlada le težavno um tem zamogla kaj spremeniti v prid flSrsta. Tako leži v tržaški luki 50 ladij, M ne morejo odpluti, in veliki andrej-iski kolodvor počiva, ker promet preko •Opčin še vedno ni vzpostavljen., Stabi-Simento teonico, ki je 1. 1913. gradil toliko ladij, kot vse ladjedelnice Ttalije
JStrmlški:
Na Pohorju-
'■	Sero	Tenientibn* ossa.
(Kdor pride prej, prej melje).
F' Silno sem sd bil zaželel v teh1 ravno-ifcar kar preslanih pasjih (dnevih osvežujočega zraka. Saj v dolini ni bilo mogoče več dihati: podnevi jo žgalo solnice, ponoči pa je izhlapevala razgreta zemlja, osušeno drevje ni moglo dajati Teo hladil, ne moči, še naši možgani so ®e jeli tajati in mehčati pod uplivom neznosno vročine.
Na planine si je zaželela moja duša, na planine je zahotelo moje telo. Gledajoč »kozi okno svojega stanovanja na Široki in potegnjeni hrbet pohorskega hribovja sem zahrepenel po beli cerkvici sv. Areha, po tisti mehki zeleni tratici, kjer tako nežno pihlja hladna sapica, kakor bi te-božala, trudnega in betežnega, mehka roka ljubo mamice.
Pa ava se napravila, namreč žena in fea, in sva priromala, res da znojna in premočena, toda z vriskajočim srcem, polnim navdušenja in nadebudnih želji, da maju sprejmejo s pravim SPD >lauinskim pozdravam, do tega doma-ega vsem teko priljubljenega plamin-cega zavetišča.
Že prejšnji dan sem bil stopil, kakor
■	bila vedno moja navada, do znane iriborske lekarne na Aleksandrovi ■iti ter v izložnem oknu na barome-'ski omarici e pravim objektivnim
skupaj, je odpustil v juniju 1500 delavcev in je moralo sedaj, ker je državna subvencija izostala, svoj obrat popol-noma ustaviti. leta usoda bo zadela prej ali slej tudi tržiške ladjedelnice. Tudi terminska trgovina s kavo je zelo izpodkopana in mnogo velikih trgovskih hiš je svojim upnikom izplačalo samo 50 odstotkov.
V vseh krogih je vsled tega zavladalo malo več treznosti, ki se občuti tudi že v političnem življenju. Zahteva po univerzi je utihnila, nacionalizem popušča in fašisti, molče. Trst žeja po svojem zaledju in po tarifami politiki, ki bi mu omogočila boj proti Benetkam. Da so k temu potrebni v prvi vrsti dobra otdnošaji z Jugoslavijo, so že vsi uvideli in svoječasni avstrijakanti bodo kmalu vsaj za Trst sklepali zvezo s Slovani. Zelo pomenljivo se izraža švicarski list tudi o Pulju, ki je bil nekdaj glavna stanica mogočnežev, a je danes brezpomemben. Luka je pusta, le par starih križark in torpedovk zastopa italijansko mornarico; arzenal izumira
Italijanska vlada se trudi, da povzdigne v Pulju industrijo — govori se o neki tovarni za čokolado in bombaž,
—	in obnovi gospodarsko življenje, pa ni upati, da bi to uspelo, kajti Pulju manjka prejšnja garnizija, ki jo s svojimi 20.000 odjemalci prinašala v mesto krog 30 milijonov kron. To občutijo trgovci v prvi vrsti, v drugi vrsti pa tudi konkurenco mnogoštevilnih Italijanov. Odkar so se istrski Slovani čutili kot političen element, so v prvi vrsti skušali dobiti Trst in Pulj. V tem mestu so po polomu italijanske občinske uprave,J. 1912. tudi zmagali; to pa je izpodkopavala ljuta protiakcija Italijanov, ki je vzbudila sumničenje pri avstrijski vladi, katera je mesto vsled svojega »italijanskega lica« pitala z nezaupnostjo. Ce tudi Italija sedaj spremeni ulice v najkrasnejše drevorede in obnovi vsa javna poslopja, vendar leži na vsem tem pomanjkanje. — Davčna bremena so neznosna; glaso-virji, kolesa, reklamne plošče, hotelski računi od 1 liro navzgor, vse je obda-čeno.
Po teh dejstvili torej ni čuda, če se prebivalstvo »Venezie GraTie« smatra bolj za premagano kakor pa za osvobojeno.
Merežkovskij in Gorkij.
Velika lakota v Rusiji je znova obrnila oči sveta na Rusijo. Kaj bo z Rusijo? So ljudje, ki tipajo, da se bo zgodil Čudež in bo nekega lepega dne izginil boljševizem, Rusija bo vstala velika in obnovljena. Drugi ne verujejo, da bi boljševiški režim kar zlepa izginil in Se manj, da bi ga uničila sila. Kakšna je tedaj bodočnost te velike slovanske države? Zadnje dni se je oglasil ruski pisatelj D. S. Merežkovskij, avtor mnogih globoko zasnovanih in evropsko zna-
zadoščenjem ugotovil, da bo prihodnji dan deževalo ali celo razsajal vihar. Napravil sem se pa vendar na gore, zakaj nisem egoist. Prepričan sem bil namreč, da ne bo dežja, če ostanem doma, da bo pa gotovo grmelo in treskalo, deževalo in lilo kakor iz škafa, če se le pokažem na Pohosju.
Prišedsi do koče, sem razprti! svoj tovor ter so zleknil na zeleno rušo^Na zahodnem obzorju čisto-modrega neba je plaval majhen bol oblaček, mimo in voličasitno, kakor znani labnd v ribniku mariborskega, mestnega parka. Oblaček ti, ovčica bela, pod nebom plavaj le naprej, tako sem zapel, pri srcu mi je bilo pa. nemirno, ker se mi je dozdevalo, da oblaček ne ostane dolgo časa ovčica bela, ampak, da postane iz njega lahko silni orjak, ki bo pošiljal na razgreto in suše razpokano zemljo o-ffonj in žveplo, vihar in točo, mesto toliko zaželienepra blagodejnega dežja.
»Bog daj, gospod Semec in planinski pozdrav! Dosti dela, kaj? Saj me še poznate od lani, veste, od takrat, ko sva s prijateljem Lojzetom praznila jeruzalemske steklenice in naju je tista židovska debeluška izza priprtega okna »Planinke« zmerjala s kričači in motilci gorskega miru in sprave. Takrat me je bil pregnal dež in tudi tokrat mo bo.«
»Ej, poznam vsakega, da se je le enkrat oglasil pri nas. Imen si pa. ne z^po^iiu. Da Jg. danes deževalo 'iu . /
nih del o ruskih ljudeh in ruskem duševnem problemu. Napisal je pisvo nemškemu pisatelju Gerharti! Hauptmannu, katerega je pisatelj Gorkij v imenu »civilizacije in človečanstva* prosil za pomoč nemškega naroda. Gorkij ie prijatelj boljševiške vlade, Merežkovskij njen načelni nasprotnik. Prvi reprezentira revolucionarnost sedanje dobe. drugi predstavlja sintezo kulturnih vrednosti prollega časa. Prvi je genij-samouk, drugi genij-učenjak. Prvi je bosjak, drugi knez. Prvi je brezdomovinec, drugi Ras. Zanimivo je to pismo Merežkovakega, zato ga prinašamo:
„Ko sem čital Vaš odgovor na oklic Maksima Gorkija, sera čutil potrebo, da Vam pišem. Vi ste rekli, da bo ves svet poslušal klic milijonov ruskega naroda .ne-le z ušesi, temveč tudi s srcem*. Obračam se k Vašemu srcu, g. Hauptmann; kako ste pač mogli verovati, da je Gorkij odkritosrčen?
Rusijo loči od človeštva tista meja, ki leži med tem in onim svetom. Vse, kar se danes dogaja v Rusiji, je tako nezaslišano, da si vi inozemci, ki še niste nikdar bili »onstran*, tega ne morete ne predstaviti in ne razumeti. Samo tako si labko razložim, da tako globok poznavalec človeškega srca, kakor ste Vi, ni mogel razumeti, da Gorkij ni prijatelj, temveč sovražnik, domač, hinavski, potuhnjeni, zato pa tem hujši sovražnik ruskega naroda.
Predvsem je treba pribiti: propast teh milijonov nam ne vzbuja večje groze nego vse drugo, kar je v Rusiji bilQ in je.
Kar so ruski morilci začeli, to so drugi dovršili. Lenjin je ruskemu narodu obesil vrv okrog vratu, drugi so jo zadrgnili.
.Kajo, kje je troj brat Abel?" — »Ne vem. Ali naj bom pastir svojega brata.* — Ako se še danes tako odgovarja na vprašanje o Rusiji, n že v doglednem času ne bo več moglo odgovarjati na ta način.
Ne-le ta ali oni narod, temveč vsi narodi in celo človeštvo je v ruski tragediji pokazalo, da nima vesti — in to je najstrašnejše.
•Moramo pribiti tudi drugo resnico: prej nego bo zrušeno sovjetsko nasilje, bo milijonom propadajočih ljudi ravno-tako malo pomagano, kakor obešencu, ko ste mu na vratu prerezali vrv. Ko j« Križani dejal na križu »Žejen sem*, so mu vojaki ponudili na sulici gobo, ki je bila namočena v kis. Tako bodete ponudili tudi vi gobo s kisom.
Je že prepozno: resnica se ne da potlačiti. Resnica je, da ne umirajo na gladu samo ti milijoni Rusov, marveč da umira z njimi ves ruski narod. Da, ves. Dogaja se zločin, kakršnega ni bilo od začetka sveta; peščica zločincev mori veliki narod, vsi drugi narodi pa si umivajo roke ali pa pomagajo morilcem.
grmelo? Vse mogoče. Egoisti pa ne smemo biti. Dež je silno potreben, pa ne samo v dolini. Tudi naš studenec vsa.hu j e. Glejte, kako se balinata z o-blaki jug in sever. Pred četrt ure ni bilo videti niti enega oblačka. Ce zmaga jug, bo dež, če pa sever, ostane lepo.«
»Niste slab prerok. Tudi jaz bi sodil, da zna deževati, če se bo zoblačilo; če bo pa jasno, bo sijalo solnce. Pa brez zamere. Kaj pa s prenočiščem? Cujem, da je vse polno. Kako? Skupno ležišče? Res nimate vsaj kake luknje? — Ženo imam in oba sv A precej sramežljiva«
—	»Obrnite so na Tončko.«
»Kaj pa z najinimi šili in kopiti, kje bi jih smela shraniti?«
»Obrnite se na Ivanko.«
»Kako pa kaj s kosilom?«
»Obrnite so na Marico.«
. »Kdo so, prosim, te gorske vile?«
»Zadnja je knhar’ca, druga j« kel-marca, prva pa gostom postelje ravna.«
»Bi dobila lahko kozarec sveže vode?«
»Prosim, obrnite ee na —■ tiudima-na, saj se ne sponmim, kako je ime dekli Toliko bab je v hiši, kozarce moram pa sam pomivati. Postopite malo, sam stopim po svežo vodo.«
In napila sva se vode, zakaj ura So ni bila deset in sploh nisva pijanca. — Držim se, saj do večera, hvalevrednega in zelo koristnega nauka: voda iz studenca, živela abstinenca.
poslovila
Od strahu lahko izgubiš razum; tudi mi vsi izgubljamo razum. Dokler ga še nismo izgubili docela, dokler še imamo trohico zavesti, nam mora biti jasno, kar se nam često dozdeva nejasno in moramo se spomniti, na kar pogosto pozabljamo: da ni mogoče rešiti žrtve, dokler ne iztrgamo morilcu bodala. Lakota je bodalo v rokah boljše-vikov. Oni potrebujejo lakoto kakor morilec bodalo. Oni se drže na površju s pomočjo gladu. Oni more, strahujejo in vladajo z gladom. Svojim ljudem dajejo dovolj hrane, druge pa drže na mejah umiranja od lakote — to je cela skrivnost njihovega nasilja in ta je tako priprost8.
Oni se ne bodo nikdar odpovedali lakoti kot svoji zaveznici. Ne smemo pa pozabiti še na eno: Prenapete*! so vedno prenapeti. Mora biti zares bedast kdor veruje v njihovo poboljšaoje, * njihovo »evolucijo*. In vsa Evropa j< tako bedasta.
Ali ne vidite, gospod Hauptmann v nesramnih solzah in planetarnem javkanju Gorkija miren smehljaj Len-jina? Z milijoni propadajočih ni im« nobenega usmiljenja, zato ga nima tudi s temi milijoni. Vprašanje je le, ali mu je potrebna njihova propast. Izgleda, d* mu je groza in strahota te lakote same orožje, s katerim žuga ostalemu svetu-Vrgel je v vodo svoj trnek in čaka, da se nabode kaka riba. On ve, da bo imel, če sploh dobi živila, ravno dovolj za prebrano svojih ljudi, za druge P> le toliko, da jih bo mogel obvladati * pomočjo gladu. Tudi »garancije* m0 ne delajo skrbi — on obljubi vse, k?.f kdo hočt; ne boji a« nobenih garanciji ker ve, da je od njega odvisno, ali ji" izpolni ali ne.
Oprostite, goapod Hauptmann, da so nekatere besede preostre. Drznil se® s« vse to izpovedati, ker verujem v veliko srce velikega umetnika.
Naše časopisje o smrti kralja Petra.
»iJugoslovenski Lloyd« posvečuje spominu kralja Petra članek, v katerem omenja, da je umrl neumorni boritelj za svobodo, edinstvo, čast to slavo svojega naroda. Čudno je, da je bilo njegovo življenje popolna slika, našega narodnega življenja. Usoda mu ni dala sreče v življenju, toda dodelila tnn jo naj večjo srečo, da je mogel umirajoč upreti pogled na uspehe, kronane a svojimi mukami in trudom. Umrl je, ko je videl, da se bo ob njegovem grobu po-klonil u jedrn jeni narod.
»A g r a m e r Ta g b 1 a 11« posvečuje uvodni članek novemu kralju Aleksandru. Kot vojskovodja slavne srbske vojske si je izvojeval odlično mesto v zgodovini. Bolezen mladega kralja napolnjuje vsakogar z žalostjo, toda k' sreči bolezen ni resnega značaja, tako
prijaznega oskrbnika in od manj prijaznih gorskih vil, ki so nama prepričevalno priporočale, naj ne hodiva prezgodaj nazaj, češ, najprvo kosijo letoviščarji, potem pa da pridejo na vrsto drugi. Ivanka? ta najlepša vseh gorskih vil, je namreč prepričana, da so vsi, ki niso letoviščarji, to so namreč pravi in umetni hribolazci, samo ljudje druge vrste.
Ravno sva hotela kreniti v gozd, ps zagledam veleuglednega znanca, katerega sem se prav iz srca razveselil. S«j je bil, da izvzamem oskrbnika, edini, ki sem ga poznal. >
>Kedaj ste došli, gospod nadsvetmk', kalko ložirate in se zabavate?«
»Zrak je čist, voda mrzla, tudi kuhinja je prav dobra, velike in ne predrage porcije, vince, ka.i bi mu dejal, ampak človek, domač človek, se ne počuti med temi krščenimi in nekržčenimi, nemškimi ali hrvaškimi Židovi nič domačega. Pa še te ženske! Vso jim jo letoviščar, samo da čebru ja nemško; drugi naj pa čakajo in prosjačijo. Mene vrgli sinoči iz sobe, češ, da pride gospokT soprog neki Židinje in da ta mora imeti sobo; jaz sem moral spata na skupnem ležišču. Kurat. S. odide danes popolndne. Obrnite se na Tončko, da vama rezervira saj to sobico z ono posteljo. Predsedniku mariborske SPP pa že ob priliki povem svoje mnenje. Dobro ee imejta.'.'. *■	,	\
.TABO R\
■ m ■ m
da bo skoro mogel prevzeti v svoje roko krmilo države. To je v sedanjih kri-tičuih časih zunanjega položaja nujno po nebno. Dobro je, da se je povedala rejnica, da je mladi kralj bolan, ker je tako odvzeto orožje iz, rek našim ne-prijaieljem v notranjosti, ki so se v svojih sovražnih namenih bojevali proti naši državi. Toda tudi mahinacijam naših sovražnikov ne bo nič koristilo, ker je ravno smrt sijajnega vladarja dokazala, da zna biti naš narod v težkih časih v državi edinstven in je tako, zainteresiran za celokupnost, pozabil na male interese. Ravno radi tega gledamo s polnim zaupanjem v bodočnost naše države, ker upamo, da se bo mlaoi kralj skoro vrnil v našo sredino ter « čvrsto roko upravljal državo in jo vodil v lepo bodočnost.
»Obz-or« piše: S smrtjo kralja Petra je prekinjena politično mrtva sezona. Smrt kralja sicer ni izzvala nobenih zapletljajev, ker ‘je vprašanje pre-stolonasledstva rešeno, četudi med možnostmi, ki bi mogle vplivati na razvoj Političnih razmer. Tako ni bilo primerno, da vlada ni taikoj javila, da. regent radi bolezni ne bo prišel k pogrebu kralja oecta, enako tudi ni javila prihoda kneginje Jelene in.princev Arse-ua in Pavla ter se zdi, da beograjska POročevalna služba ni v redu, ali pa da ministrstvo ne računa dovolj z javnostjo, V vladi beograjskih krogov ne vlada ona enodušnost, ki je potrebna v važnosti trenutka, zlasti ker se kraljeva oblast nahaja v rokah ministrov in je regent v inozemstvu A Pričakovalo se je, da bodo radikalci nastopili samor stojno in da bo prišlo do preloma z de-, mokroti. Kakršnekoli pa maj bi bile raz* mere, smatramo sedaj prelom za preura njen in se gotovo ne dogodi v času, ko so napete naše zunanje razmere in ko stojimo pred kronanjem kralja Aleksandra. Mi smo zagovarjali reviaijo ustave, toda tudi*zato »edaj ni pripraven čas,, ko je treba mesto boja za rev.i-zi.ro n.stave doseči sporaanm in stopiti s tem #porazumom pred narod. Povsem jasfto je, da stopamo danes na novo podlago političnega življenja. Kralj Peter sieer ni sodoloval pri razvoju razmer, toda bilo je dovolj, da je živel. Sedaj lega ni in verjetno je, da bo stopilo ostrejše naglašanje strankarskih temlene in pri naših sosedih ostrejši nastop onih sfcrujj na katere smo doslej naleteli. Radi tega je potrebno, da z ozirom na inozemstvo ne bo v teh kri-ličnih časih niti zmešnjav niti bojev, da v diplomatičnih sporih ne ostanemo premagani. Tri vprašanja so sedaj, važna: vprašanje Baranje, italijanske evakuacijo in Albanije. List upa, da se l>o v zunanjih vprašanjih dosegel splošen sporazum, notranja politika pa je odvisna od Lega, ali bo demokratska stranka (pristala na revizijo ustave.
Notranja in zunaaja politika.
*	Ev*k«aeija Baranje. 18. avgusta dopoldne je ,bila seja ministrskega sveta, na kateri m je V prvi vrsti razpravljalo o ibolezni kralja Aleksandra. Vlada je sklenila, da se odpošljeta iz Beograda v Pariz dva adravnika specijali-sta kirurga,‘in sieer dr. Vojislav Subotič in dr. Koen. Zatem se je govorilo o evakuaciji Baranje. Prevladalo je mnenje, naj se Baranja ne evakuira, dokler Madžarska ne izvrši vseh obveznosti n«, podlagi trianonske mirovne pogodbe. Po trianonski mirovni pogod-hi mara Madžarska izvršiti razorožitev svoje vojske ter evakuirati zapadno Madžarsko, ki ima po isti pogodbi pripasti Avstriji. Na popoldanski seji ministrskega sveta, ki je bila nenadoma sklicana za 16. uro, fc je pretresavalo vprašanje izpraznitve Baranja. Ker je naša vlada lani meseca junija prevzela in podpisala obveznosti, na podlagi katerih ima izprazniti Baranjo v času med 18. do 24. avgusta t. L, je vlada po ponovnem razpravljanju in zaslišanju ekspertov sklenila na svoji popoldanski seji, da se izda narediba, po kateri se ima pričeti z evakuacijo Baranje. — Evakuacija se mora izvršiti po navodilih, ki so bila že ,prej določena. Evakuacija ibi se imela na temelju obveznosti, podpisanih od našo vlade, pričet j ,.. že danes ab 12. uri. Radi tega ise bo pri-celo„ i^Praznjevanje Baranje takoj, ko prejmejo naše pristojne oblasti v ta-
mošnjih krajih sklep vlade o izpraznjeni ju. Nadalje je bilo na ministrski seji določeno besedilo kraljevega manifesta, ki se bo izdal na narod. Manifest je kratek in vsebuje med drugim obvestilo, da bo kraljevo oblast vršila do povratka kralja vlada. Manifest bo natisnjen v »Službenih novimah«, ko pride iz Pariza odobren j e.
* Predaja Zapadne Ogrske Avstriji. Z uveljavljenjem trianonske mirovne pogodbe istočasno ko zasedejo Madžari našo Baranjo, izpraznjujejo na drugi strani Zapadno Ogrsko, ki po trianonski mirovni pogodbi pripada avstrijski republiki. Madžari so se izpraznitvi tega ozemlja dolgo upirali, vendar pa jim vse ni niič pomagalo. Deželo prevzemajo od Madžarov antantne čete, od katerih jo l>odo šele dobili Avstrijci. Evakuacija in zasedanje s strani antantnih čet se vrši čisto mirno. Zapadna Ogrska, bo dobila pod Avstrijo svojo posebno deželno vlado ter postala ipod imenom »Burgenland« članica zveznih avstrijskih dežel.
* Poljska in gornješlezijsko vpraša-nje. Origod-itev rešitve gornješlezijske-ga vprašanja je vzbudila tako v širokih ljudskih masah poljskega naroda, kakor tudi v vladnih krogih veliko ne
■	zadovoljnost in ogorčenje. Ministrski svet je v posebni seji razpravljal o tej zadevi ter sestavil tozadevno noto, katero je izročil antantnim zastopnikom v Varšavi. V noti opozarja poljska vlada antanto na zelo resne posledice, ki bi Urliko nastale vsled zavlačevanja goruješlezijskega vprašanja ter nadalje na. možnost nove vstaje poljskega .prebivalstva, v Gornji Šleziji. Nota napravlja. utis, da poljska vlada preti in da je tpripraivljena v slučaju potrebe nastopiti tudi na lastno pest.
* Položaj na Irskem. Po zadnjih ve-, steh, ki prihajajo iz Irkse, izgleda, da iz sporazuma med Irci in a ngleško vlado ne bo nič. Irci vztrajajo na stališču, da se mora Anglija odpovedati vsaki kakršnikoli nadoblasti na Ireiko ter jo priznati kot mednarodno popolnoma neodvisno republiko. Tega pa Anglija seveda noče«storiti, ampak pripravlja nove čete, ki jih misli poslati nad upornike.; Po vsem tem izgloda, da se bodo sovražnosti med obema narodoma krha-ki zopet obnovile. Zanimivo pa je to,-da. ekstremistični lirski voditelji nimajo za sebbj večine irskega naroda ter odklanjajo tozadeven plebiscit, katerega predlaga angleška vlada.
Zanimivosti.
Vesten slnsa. Dober sluga je velika dobrota, nasprotno pa je premoder sluga večkrat nesreča za človeka. Neka posebna vrsta te kategorije pa iso boli in so še častniški sluge pri vojakih. Navadno so se častniški sluge izbirali zelo natančno. Tak sluga je moral biti odkritosrčen, i>ošten in do gotove meje prefrigan, na kar je bil izbranec navadno zelo ponosen. Svest si svoje osebnosti kot neposreden »družabnik« svojega gospodarja, je nosil glavo visoko pokonci in se je rposebno v vojnem času, ko je marsikateri užiVal razne izjeme in ugodnosti, katerih drugi »navadni« vojaki niso bili deležni, smatral za me-kakega višjega dostojanstvenika v vojski, za katerega je tudi podoKcir bil ničla. Človek se je pri tej vrsti začenjal šele z »lajtnantom«! Da pa je imel marsikateri s slugo obdarjen častnik vsled prevelike brihtnosti svojega »o-prode« včasih kaj neugodne neprilikcf priča sledeča zgodbica: V nekem malem mestu je živel polkovnik, še srečen samec, kateremu je usoda naklonila jako zvestega, ipokornoga in tudi »brihtnega« slugo. Ta mu je v zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti prinašal vsak dan jedila iz bližnje gostilne. Nekoga dne je dobil, polkovnik povabilo na o-bed k neki tamkajšnji ugledni in imenitni dami. Vabilo je seveda sprejel. Dopoldan določenega dne pa mu je postalo nenadoma slabo in bil je primoran odpovedati poset. Napisal je torej pismo ter naročil slugi, da ga odnese tej in. tej goapej ter naj mu obenem prinese obed. Sluga, ki je poznal vse »skrivnosti« svojega gospodarja, je vedel, da je njegov gospodar ta dan povabljen na obed. Neisel je torej pismo •in .posodo h dotični gospej. Gospa je p recitala pismo in ga hotela odsloviti. Brihtni sluga pa ji je odvrnil, da mu je polkovnik naročil, naj mu prinese
obed. Gospa ga je v prvem trenutku začudeno pogledala, potem pa .se mu na vas Ha« nasmejala ter naročila, da mu dajo obed, kakor je bil pripravljen. — Obložen s celo kopico skled in skledic ter vinskih steklenic se je vrnil sluga s samozavestnim nasmehom k svojemu gospodarju. Polkovnik ga je začudeno vprašal, kako da je dobil danes iz svoje cbične gostilne tako fin obed. Ko pa mu je sluga raztolmačil, kakšno osoleno juho mu je v svoji brihtnosti skuhal, je bil ves iz sebe. Da se pa ljubeznjivi dami primerno zahvali, je kupil takoj krasen šopek in ji ga poslal po svojem slugi. Ko se je ta čez pol ure vrnil, je izročil polkovniku, ki ga je že vznemirjen pričakoval, 60 frankov. Sluteč zopet kak nov dokaz »duhovitosti« svojega zvestega služabnika, ga je vprašal seveda,odkod je dobil ta denar. »Dama je šopek plačala«, je odgovoril sluga z vid-rini zadovoljstvom, da je .svojega gospoda rešil neobičajnih izdatkov. — Ko je namreč izročil šopek dami, mu je ta dala. 5 frankov napitnine. Nevajen tako visoke napitnine, je mislil, da je to za. šopek ter je gospo z naj pošte ne jšim obrazom in nad .vse odkritosrčno opozoril. da stane šopek (iO frankov in dama niu je na ita »duhovit« odgovor tudi res izplačala to sveto. Kako se je polkovnik potem pri gospe j opravičil, pa kronika ne piše.
Dnevna kronika.
Mar bor, 20 avgusta.
Nali javnosti I V pondeljek se vrši pogreb prvega kralja naše svobodne in ujedinjene države, naše od davnih vekov suženjstva zasanjane Ju goslavlje, Osvoboditelja Petra I. Velikega. Ta dan bo dosegla žalost našega naroda od Triglavado Timoka vrhunec, zato bodo počinali v vsej državi vsi javni uradi in obrati, trgovine bodo zaprte. Pozivamo torej tudi vse ostalo, občinstvo in vsa privatna podjetja, da proslave ta žalni dan s praznovanjem. Obenem pa poživljamo tudi še vse one, ki doslej iz malomarnosti ali vsled drugega vzroka še niso razobesili žalnih zastav, ali zastav s florom, da to vsaj na ta dan store ter s tem pokažejo, da so lojalni in zvesti državljani, ker se sicer ne bodo mogli ubraniti vtisa, da ignorirajo narodno žalovanje nalašč in premišljeno.
-j- Radi kraljevega pogreba v pondeljek naš list ne bo izžel. Prihodnja številka izide kakor običajno v torek popoldan.
— V pondeljek trgovine zaprte. Trgovski gremij naroča, da morajo biti trgovine v pondeljek dne 22. t. m. na dan pogreba njegovega veličanstva kralja Petra 1. zaprte.
— Delegacija češkoslovaške republike, ki se. udeleži pogreba Nj. Vel. kralja Petra 1., pasira danes zvečer ob 23. uri Maribori. Pozivamo narodno občinstvo, da se v kar največjem številu udeleži sprejema.
— Onim, ki se vdeleže pogreba Nj. Veličanstva kralja Petra I. je znižana voznina na železnicah na eno četrtino.
— Vredno pohvale. Edine trgovec v Mariboru, ki je čutil dolžnost napram kralju osvoboditelju Petru 1. primerno urediti svoje izložbeno okno je bil g. Gabrič, cvetličar v Šolski ulici in zasluži zato vso pohvalo.
— Nemško novinstvo in kralj Peter. Nismo še pozabili, da avstrijska žur-nalistika nikdar ni bila objektivna nasproti Slovanom, ampak je namenoma in smotreno potvarjala dejstva in zgodovinske dogodke na tako tendencijozen način, da je bilo takoj videti: Slovani so sami lopovi in barbari, Nemci pa čista kultura in značajnost. Motil bi se, kdor bi mislil, da se je nemški menta-litejt pod vplivom velikanskega preobrata le količkaj popravil. Komentarji, ki so jih napisali dunajski in graški židovski ter klerikalni žurnalistični šmoki o smrti našega velikega Osvoboditelja, oživljajo staro nemško sovraštvo proti našemu narodu in zlasti še proti naši dinastiji. Mi se ne čudimo, če Nemci besne, da so izgubili kuratelo nad nami — kdor dobi
zasluženo kazen, ni rad pravičen nasproti tožitelju in sodniku — toda z ozirom na to, da so Nemci narod centralne Evrope in ne centralne Azije,, bi že smeli pričakovati nekoliko več objektivnosti od njih. Najgrši napad je objavila dunajska ,Volks-Zeitung“, ki prekaša celo medvojne napade na kralja Petra. Kako daleč so dunajski listi od resnice, dokazuje že to, da v svojih izvajanjih pobijajo drug drugega. Ta tendendjoznost, ki je v očeh vsakega kulturnega človeka čisto navadna lumparija, nam nazorno pred-očuje toliko hvalisano nemško objektivnost in poštenost. Nemci, očetje najgr-šega materijalizma, so vedno in povsod orezsrčni egoisti in se v svojem sovraštvu do Slovanov niso niti za pičico iz-premenili. To bi bilo treba pri nas pov-dariti ne samo enkrat na dan.
— Ženstvo ob smrti kralja Petra. — Kolo sester je imelo v sredo popoldne v Zagrebu svojo žalobno sejo. Otvoritev seje je bila zelo ganljiva. Govorilo je več govornic o velikih zaslugah kralja Osvoboditelja, ki je žrtvoval svoje življenje za narodno osvobojenje in uje-d in jen je. Sprejet je bil sklep, da se od pošljeta dve delegatinji z vencem k pogrebu kralja. Obenem se je odposlala sožalna braojavka princezinji Jeleni. Včeraj je imela žalobno sejo »Dobro -tvorna zadruga Srpkinja«.
— Potrebščine za mrtvaški oder kralja Petra. Potrebščine, ki so se uporabile za mrtvaška oder Kralja Petra, so isto, kakor so se uporabile za mrtvaški oder bivšega avstrijskega cesarja Fr. Jožefa. Potrebščine so iz Beograda naročili takoj v pondeljek ter je vlak z njimi pasiral Maribor že v sredo.
Himen. Poročila sta se v Mariboru g. Ivan Volker in Lujza pl. No-wakowska. Bilo srečno.
— Sličica z ulice. Pred izložnim oknom neke knjigarne, v katerem visi zemljevid naše države, stojita diva obrtna. vajenca in iščeta, razna po imenu znana mesta. Oba resna in brihtna.-— Starejši kaže s prstom- in pravi: »glej, tam je Ljubljana, tam Zagreb, tu Osi jek, tam Beograd.« Mlajši se dvigne na prste in brumno vpraša: »Cuj, a kje je Jugoslavija?« Nekdo je pripomnil: Ta se vsaj zanima in vpraša starejšega. So pa mnogi, ki govore in pišejo o naši državi, o naših vodilnih možeh itd., ne da hi poznali dejanske razmere malo bolje nego ta vajenec Jugoslavijo. Več zanimanja in več vpraševanja, pa bo manj nesporazumi j en ja!
— »Stierhaltungsgenossenschaft in \Vindiseh Feistritz«. Pod .tem imenom jo mariborsko okrožno sodišče registriralo slovenjebistriško zadrugo. Čudimo se, da za naše okrožno sodišče ne velja odredba o uradni rabi slovenskih krajevnih imen. *
— Sodišče postavlja pangermane za ikuratorje. V Mariboru ima Nemec Iv. Girstmayer, ki prebiva v Gradcu, več velikih in lepih hiš, ki predstavljajo večmilijonsko vrednost. Ker se mu je zmedel um, mu je okrajno sodišče v Mariboru s sklepom z dne 5. julija 1.1. L V. 8—21—6 postavilo oskrbnika za njegovo tukajšnje premoženje. Če bi se zgodil obraten slučaj v Avstriji, je toliko kot gotovo, da avstrijsko sodišče ne bi imenovalo slovenskega kuratorja. Toda v Mariboru vladajo drugačni pojmi: za skrbnika je bil e citiranim odlokom postavljen veliki mariborski pan-german — dr. Oskar Orosel, odvetnik v Mariboru.
— Naivno vprašanje v Dramlje. Zadnji »Slov. Oostpodar« ima dolgo listnico uredništva, v kateri pošilja Draanelj-čatnom nedolžno vprašanje: .»Ali je dražba Jamovič - Drofenik - Puklavec že prodala svoi vinograd Nas zanima". Tudi mi imamo tako nedolžno vprašanje, ki nas zeOo zanima: kako je »Straža« objavila Jarnovičevo pismo predno ga je adresat g. Puklavec, sprejel? Kje je
v	Dramljah tisti poštenjak, ki odpira pisma?
— Na fantovskem večeru g. dr.
Joško Bergoča se je nabralo 712 K v prid prim. dijakov na tuk. realki. Živela ženin in nevesta Emica.
— Izjava. Bilo bi pod moje častjo, ako bi hotel odgovarjati na obrekovanja, katera objavlja o meni v zadnjem času Jugoslavija*. Samo k trditvi v .Poslanem*, da se nisem skusil svoječasno braniti glede očitanj v" „Stra2i“, ugotavljam, da sera poslal vsak članek v
pogled svoji nadrejeni oblasti, g, odgovornemu uredniku pa popravke, katerih do danes ni priobčil. Objave istih tudi sodnim potom in bilo mogoče izsiliti, ker vsa tozadevna pisma ria g. odgovornega urednika tavajo med Mariboru in Beogradom, ne da bi 2amogla dospeti v roke naslovljenca. Predaleč bi dovedlo, ako bi se kot uradnik na eksponiranem mestu hotel v bodoče pečati s vsakim časopisnim napadom; zato izjavljam, da nanje sploh ne bom reagiral in je stvar moje nadrejene oblasti,, da me sodi ali ščiti. Dr. O Pirkmaier, vodja okraj, glavarstva v Ptuju.
— Hudomušnost tiskarskega škrata. Tiskarski škrat ni znan le kot jako samoglav, ampak tudi kot zelo hudomušen. Da je temu res tako, dokazuje včerajšnji slučaj. V notici »Računski listki" je iz »nekega" gospoda napravil »malega" gospoda, Kaj si je pri tem mislil, ne pove, zato pa naj si čitatelji sami popravijo to njegovo hudomušnost.
— Prijatelje čeških novin opozarjamo, da se na (mariborskem kolodvoru (prodajajo praški »Narodni Listy«, najboljši politični češki list.
— Spremljevalci transportov v Sla-riboni. Transportnih spremljevalcev je na naših kolodvorih kakor muh in večinoma so to sami mladi ljudje, med njimi tudi taki, ki so izučeni v raznih rokodelskih panogah, ki pa vsled lenobe nočejo opravljati pravega poklica in se tako raje ukvarjajo in pok v ar ja jo s spremljanjem transportov, • tihotapstvom itd. Ali ni škoda teh mladih'ljudi? Mnenja smo, da naj bi se za to službo uporabilo raje vojne invalide in sLuejše ljudi, ki si drugod ne morejo služiti kruha, bi pa bili sposobni za to službo.
— Ljudje in živali skupaj. Na našem glavnem kolodvoru se nalaga tudi ži-vma, tako, da se včasih vse meša, kar bi se dalo lahko odpraviti. Kolodvor na Teznn bi bil za živinske transporte kakor nalašč pripraven. Tam bi se dale s primeroma majhnimi stroški napraviti primerne ograje za govedo, konje in prašiče ter vse, kar je pdtrebno za nalaganje in izlagauje živine. Morda bi bila pobreška občina sama pripravljena oskrbeti te priprave, saj bi imela od tega tudi primeren zaslužek. Merodajni krogi naj vzamejo to resno v pretres ter naj poskrbe da se v bodoče loči živina od ljudi.
— Občinstvo, trgovci, mesarji, prekajevale!, peki, hotelirji in gostilničarji, kavarnarji, branjevci in sploh vsi prodajalci življenskih potrebščin, med katere spada tudi klavna živina, se nujno opozarjajo na uredbo o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije štev. 253, ki je razglašena v »Uradnem listu" št. 97 z dne 16. avgusta 1921.
— Nov odvetnik v Mariboru. V Mariboru je odprl svojo otvetniško pisarno g. dr. Slokar, ki je odkupil pisarno g. dr. Mateja Osenjaka.
— Sekvesture nad vinogradi v Lju tomersklh goricah zanimajo našo »Stražo", ki v 90. številki objavlja notico, kateri se pozna, da jo je spisal človek, ki pogosto obiskuje tamošnje vinske kleti, ker s posebno slastjo govori o žejnih grlitj. Mi bi ne imeli nič proti temu, ako bi se z bengalično lučjo posvetilo v te kleti, zakaj v marsikateri bi spoznali se-kvestre, čijih imena leže »Straži" in njenim prijateljem tesno pri srcu. V ljutomerskem okrajnem glavarstvu so sekvestri pd veliki večini klerikalnega mišljenja in bi bilo zanimivo izvedeti, kako se »na katoliški podlagi" gasijo žejna grla in koliko ti znani gg. zaračunajo svoje izlete v sekvestirane vinske kleti. Ce gg. okrog »Straže" žele, da bi se še kaj raz-govarjali o sekvesturah v ljutomerski okolici, pa le korajžno na dan, imamo dovolj hvaležnega gradiva.
Usoda bivših vojnih ujetnikov v Rusiji. Iz ruskega ujetništva se je nedavno vrnil častnik ameriškega Rdečega križa, ki je izjavil zastopnikom pariških listov, da se v Rusiji nahaja več tisoč bivših vojnih ujetnikov, ki polagoma 'umirajo v strašni bedi in v duševnih mukah. O dogodkih v Rusiji je dejal, da bi le genij lahko opisal, kaj se godi v tej nesrečni državi. Amarjkanci, ki so se vrnili iz Rusije, so se vsi zakleli, da bodo preostali del življenja posvetili temu, da
se slična tragedija ne bi mogla nikdar več ponoviti. Dotični častnik je govoril z ljudmi iz Krima, Orenska, Tomska in drugih gubernij. Pripovdovali so mu, da lakote ni kriva toliko suša, kolikor to, da so lani sovjetski uradniki zaplenili skoraj vso žetev in semensko žito. V Rusiji so na dnevnem redu strašni ropi. Vsako noč so slišali streljati na moskovskih ulicah in številne roparje so ranjene zanesli k njim v bolnišnico. Moskovska bolnica pa ne sprejema pacijentov, ker jih ne more prehraniti. Ssoraj vse zdravnike v Rusiji so postrelili. V njihovi bolnici je bilo 90 odst. strežnic, ki so na-domestovale zdravnike. Teror vlada danes še silneje kakor poprej. Najstrašnejšo tragedijo preživljajo pač vojni ujetniki izza zadnje vojne, ki umirajo v ječah zapuščeni in pozabljeni.
— Znani Jože Nachtigall. Pod tem naslovom smo 18. avgusta objavili notico, v kateri se dolži g. Nachtigalla, da je pri predavanju zdravstvenega tedna v delavnici južne železnice imenom delavcev izrazil željo, da bi se predavalo tudi nemško. Kakor pa smo sedaj izvedeli iz verodostojnega vira, je bito to očitanjg neutemeljeno, ker je g. Nachtigall takrat govoril le o potrebi zdravstvenega predavanja za delavce, predlog za predavanje v nemščini pa je stavil mizar Kunst. — Dopisnike vnovič prosimo, da nam poročajo vedno le golo istino in to v interesu stvaii same. Uredništvo nikakor noče komurkoli delati kaki krivice in za to tudi lojalno objavlja gorenje pojasnilo.
— Razveljavljeni mandati. Komunistični mandati občinskih odbornikov v Studencih pri Mariboru so sedaj končno razveljavljeni, kljub temu, da sc se hoteli komunisti po volitvah preleviti v socijalne demokrate. Vsled tega bodo razpisane v kratkem dopolnilne volitve.
— Tehtanje živine. Mesini maigi stralt mariborski je odredil, da se sme na dan živinskih sejmov tehtati živina samo na tehtnici v mestni klavnici.
— Pregled vojnih invalidov, Po
krajinska uprava za Jlovenijo v Ljub Ijani, oddelek za sodjalno skrbstvo, je odredila splošen pregled vojnih invalidov. Po členu 1 te uredbe pridejo v poštev vse vojaške osebe, ki so dobile poškodbe, ali bolezen, ali se jim je -ta poslabšala, ker so izvrševale vojaško službo v svetovni vojni, in v vseh prejšnjih vojnah, nadalje oni, ki so ostali poškodovani, ali se dobili bolezen pri vojakih po svetovni vojni. V smislu člena 2 te uredbe se imajo zglasiti v svrho zaslišanja vsi v mestu Maribor stanujoči vojni invalidi, v dneh od 22. avgusta do najdalje 4. septembra t. 1. od 8. uri do 12. uri dop. in od 14. uri do 18. uri pop. pri mestnem magistratu, Rotovški trg v bivši pisarni oddelka varnostne straže. Vsak invalid mora oddati pri zaslišanju vsa dokazila o vojaški službi in o neusposobljenosti kakor n. pr. izpričevalo o službi v vojski in o izstopu iz vojske, odločbo prvostopnega sodišča, ali poverjeništva za sodjalno skrbstvo o dodeljeni invalidski ookojnini (podpori), stari plačilni nalog (list) invalidsko knjižico, vojaške legitimacije, vojaški predbeležni list, vojaško zdravniško spričevalo, vojaško domo-Dransko ali črnovojniško izkaznico, dekrete in vse eventualne prejšnje super-arbitracijske akte itd. Prijavo lahko redloži osebne invalid sam ali pa kdo drugi v njegovem imenu. Tozadevrfe tiskovine so na razpolago v pisarni zglaševanja. Kdor bi se v določenem času ne zglasil, bo za posledice sam odgovoren.
— Ljubljanski veliki sejem. Legitimacije in znaki za vstop k sejmu, ki veljajo' ob enem tudi za polovično vožnjo v vseh razredih po železnici, se dobijo pri trgovskem gremiju v Mariboru, kakor tudi v knjigarni V. Weixl. Te legitimacije so veljavne za vožnjo po železnici od 20. avgusta do 20. septembra. Ker je le še malo legitimacij na razpolago, naj se za te vsakdo hitro pobriga. Legitimacija z znakom stane 25 din.
— Na šoli za babice v Ljubljani
se začne dne 3. novembra 1921 učni tečaj za babice s slovenskim učnim je? 2ikom. Tečaj bo trajal do dne 30. junija 1922., t. j. osem mesecev. V ta tečaj se sprejemajo ženske, ki še niso pre-
koračile 40. leta svoje starosti in ki so, ako so še neomožene, dovršile 24. leto ter so učnega jezika zmožne v besedi in pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke morajo vložiti pismeno prošnjo za sprejem v babiško šolo pri pristojnem okrajnem glavarstvu, oziroma mestnem magistratu, do dne 10. oktobra 1921. Prošnji naj prilože krstni in rojstni list, eventualno poročni list, ali, če so vdove, smrtni list svojega moža, dalje oblastveno potrjeno nravstveno izpričevalo, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oblastva, (da so zdrave in telesno in duševno sposobne za uk), potem izpričevalo, da imajo cepljene koze ali da so jim bile koze iznova cepljene, izpričevalo o šolski izobrazbi in, če so ubožne, tudi zakoniti ubožni list. Dne 3. novembra i921 ob osmih se morajo prosilke osebno javiti pri profesorju babiške šole (porodniški oddelek splošne javne bolnice v Ljubljani), kjer najprej opravijo predpisani sprejemni izpit. Vse učenke morajo ves čas bivati v internatu. Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo v internat brezplačno, premožnejše pa morajo plačevati hrano, v internatu.
— Ivana Časarja, ki si je v nedeljo pri nogometni tekmi v Celju zlomil nogo, so pripeljali včeraj v Maribor v splošno bolnico.
— Z rešilnim autom v zapor*. Ko je privozil včeraj graški jutranji vlak na mariborski glavni kolodVor, je zapazal službujoči uradu lic nekega ipotnika, ki se je hotel izmuzniti ne da bi pa3ira.l kontrolo. Ker se mu je zdelo to sumljivo, ga je dal aretirati ter prepeljati na policijski komisarijat. Aretiranec ni imel pri sebi nikakih dokumentov in jo tudi glede svojega imena podal napačne podatke. Ko so si ga pa detektivi natančneje ogledali se jim je zazdel znan in res so kmalu ugotovili, da je to 22 lotni brezposelni natakar Ludvik Kemeter, katerega išče policija že dve leti radi raznih tatvin in nekega vloma. Policija je imela že zdavnaj nalog aretirati ga, roda Keme+er so je skrival ter končno pobegnil v Avstrijo. Ko je uvidel, vda je .razkrinkan je tudi sam priznal, da se res piše Ludvik ‘Konifeter; Aret iranca so na to odgnali v sodnijske zapbre, ko pa je prišel do 'Jurčičeve ulice se je nenadoma zgrudil na tla Spremljajoči stražniki so ga spravili v neko vežo ter poklicali rešilni oddelek, ki ga je, prepričan da je dobi' srčne krče, prepeljal z rešilnim autom v bolnico. V bolnici ga je primarij dr. Marinič natančno preiskal ter’ ugotovil, tla je Kemeter simulomi ter bolezen samo lingira, da bi se na ta način rešil zapora. Ko je uvidel, da je že v drugič lazkrinkan je .pričel simulirati blaznost 'ter izjavil, na ima tudi neke na lezljivo bolezen; zdravniki so ga radi ega ponovno preiskali, toda tudi to-
prirejajo kmetje in ubežniki rdeče armade pogrome na Žide.
— Junaški deček. V Do nji Lomnici ha češkoslovaškem je bil nek. 11 leten dečko sam doma, da čuva hišo. Naenkrat zapazi, da se nekdo plazi skozi okno. Ker se mu je dozdevam, da ta obisk nikakor ne more biti pošten, žagi ali pest pepela in ga vsuje čudnemu obiskovalcu v obraz, nato zgrabi dolg kuhinjski noz in ga zabode s vso silo v trebuh. Tat zažene za bežečim dečkom sekiro, ki pa ga mi zadela. Dečko je beza’. k sosedu za pomoč. Ko je prišel sosed, je tat že zbežal. Občudovati pa se mora dečkovo veliko prisotnost duha.
— Našel milijone. Nek pragova: nadzornik je našel v bližini Briiiila v Nemčiji pri pregledovanju proge usnjato listnico. Ko jo odpre, vidi, da vsebuje 4 in pol milijona holandskih forintov Zanimivo pa je, da se nikdo ne oglasi, kot lastnik te vs >Se.
— General Kovesz — trafikant, čudna so pota usode. Prej skoraj vsega -mogočni general' Kovesz, komandant reda Marije Terezije, in kdo ve kaj še vse, je sedaj zaprašil madžarsko vlado, da mu dovoli otvoriti;tobačno trafiko. Vlada mu je tožadevno dovoljenje izdala, in tako je prejšnji general postal prodajalec tobaka. Če je prej prodajalec tobaka postal general, je bilo to veliko, če pa. postane general prodajalec tobaka, je pa še sedaj tudi — dovolj.
— Usoda Esad-paše. Kakor znano,i% je bil albanski voditelj Esad paša približno pred 14 meseci v Pariza umorjen. Ker je njegova rodbina protestirala proti temu, da bi ga pokopali na pariškem pokopališču, prevoz trupla v domovino pa je zaenkrat nemogoč, leže. telesni ostanki Esad Paše še zdaj v mrtvašnici v- Parizu. Upravitelj mrtvašnice žuga, da bo dal krsto pokopati na občinske stroške.
— Preosnova madžarske vojske. Kakor javljajo iz Budiimpešte, je bil narodni skupščini predložen zakonski o-snmtek o preuistroju madžarske vojske. Štela bo 35.000 vojakov. Služberfi jezik bo madžarski. Honvedi spadajo v delokrog ministrstva za narodno obrano. Vojsko tvorijo dobrovoljci, a častniki so vojaki ipo poklicu. Obvezna služba traje za častnike 20 let, za vojake 12 lot. Po šestih letih jih lahko pošljejo na. dopust. V vojski smejo služiti le ne-ožem.jeni moški v starosti od 20 do 2f> . let.
— Težka industrijska kriza v Moravski Ostravi. Industrija v Moravski Ostravi se nahaja v težki 'krizi. Veliko Sofijino železarsko podjetje je čisto u-stavilo obrat, vitko viške železarne pa so prošl.i teden odpustile 1361 delavcev. Število doslej odpuščenih delavcev znaša že ha 3000. Odipoved je prejelo poleg delavcev tudi 140 uradnikov.
— Iz avstrijske Štajerske. Deželna vlada v Gradcu je dovolila, da se sme
krat z negativnim uspehom. Kemetra L)(j nodnj dalje peči trudi rogiiče in slam-so na to zopet naložili na rešilni autojjt<o. ter ga prepeljali končno v sodnijske zapore. Policija jo s to aretacijo vsekakor napravila dober plen.*
— Epileptičen napad na cesti. Včeraj krog 16 ure 'popoldan je dobil v Krčevini stanujoči viničarski sin Ainton Pil lich pred župniščem napad tor se zgrgjdil na 'tla. Pozvan rešilni oddelek se je moral truditi z njim škoro poldrugo uro, predno se mu je posrečilo spraviti ga toliko k sebi, da ga je lahko prepeljal z rešilnim avtom domov.
— Opekel se je. Pri p porabi vrele kolofoni jo se je včeraj močno opekel po desni roki 21 letni kotlarski pomočnik Mihael Globara. Rešilna .postaja, mu je 1 podelila prvo pomoč.
— Razočarala se je. Znano je, da je slovita francoska baletka Izidora Duncan š posebnim entuzijazmom spre- 1. jela vabilo moskovske vlade, naj bi za došla v Rusijo. Kakor javlja »Obščeje Djelo", je gospa Izidora nedavno zaprosila moskovsko vlado za potni list/ da se vrne v Francijo.
—- Potrditev vesti o lakoti v Rusiji.
»Daily Telegraph« javlja, da so se angleški zastopniki v Moskvi uverili, da v inozemstvu o strašnem gladu v Rusiji razširjene vesti nikakor niso bile pretirane. Nasprotno, zdi se, da je katastrofa še veliko hujša kakor jo slikajo najbolj pesimistični krogi. Najvo-čja nevarnost je v dejstvu, da. bo prihodnje leto lakota najbrže še hujša ko letos. Kakor isti list poroča iz Moskve,
Strela ubila orožnika. V bližini Katzelsdorfa.ua Nižjem Avstrijskem je v petek zvečer ubila strela orožnika Patzeltta, ki se j# vračal s službe do mov.
Senzacijonelna poneverba v Budimpešti. Ravnatelj madžarske deželne industrijske banke Alfreid Macha je bil ,v četrtek .na prijavo'grofice S»apa»y a-retiran in oddan di’žavnemu pravdni-Štvu. Grofica mn je izročila v prodajo 7 in pol milijona vredne bisere, izkupiček pa je ravnatelj izgubil na borzi.
Najnovejša poročila.
Mariboru.
avgusta. Dne pu minisl v Mariboru drama-
Dramatična šola v
LDU B e ^ r a d, 19. septembra R bo po sklepu ministrstva prosveto otvorila tična šola.
Za pobijanje tihotapstva.
LDU Beograd, 19. avg. Finančno ministrstvo je v sporazumu z vojnim ministrstvom ukrenilo najenergičnejše korake za pobijanje tihotapstva na državnih mejah in na Jadranskem morju.
Agrarna reforma in cerkveno premoženje.
LDU Beograd, 19, avg. Ministrstvo za vere je sestavilo posebno komisijo, ki bo proučevala agrarno vprašanje z ozirom na cerkveno premoženje.
Jos. Martinc
Maribor «35 CalanterllskB veletrgovina
Proda #e vež lesenih tabojev. Msrib. tiskarna d d.	*
IVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA GUMBE JN KOVINSKE PftSOMBTE s
Telefon štev. 375
SpetScija vseh mt. :*: Carinska agentura in carinska reklamacije. :o: VskladiSčcnjc vsakovrstnega blaga. :oi Mednarodni prevozi, :o: Selitve z patentiranimi pohištvenimi vozovi na vse strani. :o: Špedicijsko dostavno podjetje Južne žoleznlce.
Brzojav. naslov: Spedbalkan,
Predprodaja vozovnic
J* za vse proge južne In državne železnice. :o:
Skladišče spojeno s tirom južne železnice} Aleksandrova cesta št* W.'	'	r
delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani.
Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova cesta «.	U.nnn
Podružnice: MARIBOR, ZMRC8, BEOGRAD, TRST, WIEM.
doflNi« SpaiUdisko podjetje I
S
UHrrBbf, srt. avgnsta t92t
p A B O R-
Stran 5'
-Kultura in umetnost.
x Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov jb Slovencev. Zbirka zakonov, snopič I. v Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena 12 K, po pošti 1 K ve5. iPravkar je izšla »Vidovdanska ustava*, katera se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
x Dr. Ivan Tavčar: Zbrani spisi. VL zvezek, uredil dr. Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1921. Izdala io založila Tiskovna zadruga Strani 435. Cena 74 K, po pošti 5 K več. V zbirki slovenskih pisateljev, ki jo izdaja Tiskovna zadruga, je pravkar izšel I, zvezek Tavčarjevih zbranih spisov, ki jih ureja dr. Ivan Prijatelj. Knjiga je izšla baš za 70-letnico pisatelja So prinaša poleg urednikovega uvoda in njegovih opomb Tavčarjevi najboljši deli iz zadnje dob« »Cvetje v jeseni* in »Visoška kronika*, ki sta vzbudili splošne pozornost in priznanje, ko sta izhajali v •Ljubljanskem zvonu*. Tiskovna zadruga U dr. Tavčarju ni mogla lepše oddolžiti, kakor da je začela Izdajati njegove zbrane Spise, kateri so urejeni po istih načelih ln na enak način kot druga izdaja Jur-fičevih zbranih spisov. Da je izdaja res i, pove že ime urednikovo, naroča pri Tiskovni zadrugi v . Sodna ul. 6.
X Jugoslovanska razstava jse otVorl 29- avgusta v Ncwyorku v vojašnici 31. Polka.
: HašK priredi začetkom prihodnjega meneča mednarodni Lavro tennis turnir v Zagrebu. Tekme brez izenačenja so v vecish točkah zvezane z prvenstvo mJugosIavije ali pa Zagreba.
: Veselični davek pri športnih' prireditvah je s 15. septembrom t 1. odpravljen, toda v Nemčiji, ne pri nas!
: 40 milijonov frankov Kredita je dovolila franoska vlada, za prihodnjo o-limpijado, ki se vrši kakor znano leta 1924 v Parizu-
Sokolstvo.
c o Mariborski Sokol naznanja, da ge *rši v pondeljek ob 9 uri dopoldne v Stolni cerkvi maša zadužnica za Nj. Veličanstvom kraljem Petrom I. ter pozi-lwa članstvo, da sc je polnoštevilno nde-Člani v kroju se zbirajo ob pol 9. ri v Narodnem Domu. — Odbor.
Sah.
Šahovski Kongres v Celju. 14. t. m.
se je vršil v Celju prvi kongres JugosL šahovskega Saveza. Mariborski klub je kot delegat zastopal prof. Favai. 2e pred enim letom se je pripravljalni odbor Saveza osnoval in kot prvi oči-vidni uspeh je prireditev 1. jugoel turnirja v Celju. Največ zaslug ob sedanjem delovanju in posebej ob priredit-
vi	turnirja gre g. prof. Vagaji iz Celja, ki je tudi vodil prvi kongres. Predlog, da se d& dosedanjemu pripr. odboru ab-solutorij, je bil enoglasno sprejet. Spredel se je tudi pravilnik za turnir, ki ga je po češkem nzorcu prikrojil jrosp. Vukovič iz Splita, ki je stavil tudi več predlogov v svrho organizacije Saveza. Izbrani komisiji se da poMomoč za sestavo končnoveljavnega turn. pravilnika. Sprejela se je tudi nomenklatura, ki se bo v začetnicah’ strinjala z nemško. Izvolili so tudi nov odbor: Dr. ing. Vidmar predsednik, Nikola Ron jevič iz Beograda in g. Mahi« iz Zagreba podpredsednika. Dr. Rožič in dr. Božala tajnika, g. Perčka blagajnik', pr. Nicifor-iz Vel. BeČkereka reditelj. Prih. turnir se bo vršil črez 2 leti v Vojvodini. Vsak' klub mora na. leto prirediti vsaj en klubov turnir. Sprejele so se še ueVnterc
Važne resolucije glede	p	reskim
Savezom, o šali, tisku, o almanahu itd. Na koncu je prof. Favai povdaril važnost prvega, kongresa za Tazvoj šah', igre zlasti z ozirom na organizacijo turnirjev, ki nam bodo dali Tmv’17. moj1-strov, da se bodo potem lahko na sve tovnili turnirjili pokazali in proslavili svojo domovino.
Šahovski turnir v Celju. V 4. kolu je dobil Vukovič proti Poljancu, Ferjan proti Kramerju, Peyer proti Kohnu, Rožič proti Ormny-u in Erdey proti Trstenjaku. — Partija Kčnig-Banekovič nedokončanana. Torej je dosedanji rezultat: Vukovič 4, Erdey 3y2, Kramer 2l/s» Ferjan, Rožič 2, Nicifor, Poljanec, Payer In Konig V/2 itd.
Gospodarstvo.
g Reorganizacija carinarnic. -Ker je sedanji sistem carinarnic zelo slab, se bo v prihodnjih dneh izvedla temeljita reorganizacija vseh carinarnic v naši državi. Po novi naredbi bodo obstojali dve vrati carinarnic in sicer večje carinarnice. katerim bo podrejeno večje število manjših. Večje se bodo nazivale carinske centrale, manjše pa bodo pokrajinske carinske oblasti. Ta uredba bo v kratkem izdelana in objavljena.
g »Svetla«. Konkurzno maso »Svetla« je prevzela za 3 in pol milijona kron Zadružna Gospodarska banka tor bo obstajalo to podjetje pod istim imenom kot d. d. še nadalje. Razen Zadružne Gospodarske banke bo zastopana v delniški družbi tudi Slovenska eslfomp-tna banka in Kmn<*ttc'c?;ky zavod za žarnice v Zagrebu.
g Hmelj. Hmeljarsko društvo v Žalcu poroča: obiranje golding-limelja je v polnem teku. Kobule so popolnoma dorašcerie, imajo enako obliko .in lepo barvo, ter so najboljše kakovosti. Vslad.
dežja v zadinjem Sasu l>o cvet' poznega hmelja — četudi ne povsod — lahko prehajal v kobule itn bo torej tudi ta1 vrsta hmelja dala — vsaj deloma toliko, kolikor se je od nje pričakovalo. —* Mnogo prekupcev je zopet oživelo tukajšnji trg. Večja množina lanskega, im še starejšega hmelja se je prodala, če tudi hmeljarji ne silijo k prodaji in Čakajo še na boljše cene. Za 1’ kg lanskega Hmelja se 130 K zamanj ponuja. Letošnjega, pridelka je še prav malo pripravljenega za prodajo. Zanimanje zanj je obče, do prodaje pa še ni prišlo. Hmeljarna ima že obilo posla.
g Češkoslovaški izvoz In uvoz L 1920. Uvoz na Češkoslovaškem je znašal leta 1920 krog 39 milijonov metorskih stotov, od tega 20 milijonov iz Nemčije. Izvoz je znašal 8o milijonov meterakiS stotov. 30 milijonov se je izvozilo y Nemčijo, 24 milijonov v Avstrijo, 3 milijone na Madžarsko, 2 milijona v Francijo. 1,800 tisoč, na Poljsko in 1.800 tisoč v Italijo.
g Alkohol v Rusiji zopet dovoljen. Iz Rigo poročajo, da je ruska, vlada u-kini la prepoved alkoholu. Istočasno dovoljuje onim posestnikom, ki jim je svoj čas vzela zemljo, da smejo razlaščeno zemljo zopet odkupiti.
g Češki oddelek' finančnega mlnistr-siva se s 1. septembrefm t. 1. ukine, ker je ministrstvo dovolilo svobodno trgovino z devizami in valutami. Ist’o?a12o se ne bo več izdajalo čekov po držav nem kurzu.	»
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od yt10.~-%ll. tm in ob Četrtkih od ya19.—Va20. ur*
Glavni urednik: RadiroJ Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Oči«.
Dežni plašči
prvovrstni, pravkar doili. — Velika izbira dežnikov, moškega perila, klobukov, čevljev Itd. najceneje pri tvrdki
Jakob Lab, Maribor, Glavni trg 2.
isssssacasn us IB1 MU —
|-------1-L1-	S3S	lil	ii*iXniii»i.ml I minil BgSfl
Novo dospeti
nala prvovrstne roZene gumba i m« vdlkosfl In po vsakem vacycu » canamt breč konfanrenc«. 'J' . 599 2att«ftUft.c4alkai	Jtodafcaa
Wrn—nm i	. .   ...............
liti it brona, desetletno jamstTo. Okoli 50 ko-mador r**ne velikosti itrm V *alo£i 1113 6-4
„Metallum“ d. d., Zagreb
lllca br. 134. Tetef. 1-98. Zahtevajte cenike!
Čokolada
Kohler
Nestle
Pischinger Talmone * Schmidt
mm
<%
K a k a o
Gala Peter Van Houten Amerikanskl OOr Zahtevajte cenik.
P. ERZIH
io_io Maribor mi Gosposka ulica 28. En gro*.	En	detall.
H0¥0 došlo!
Posteljno perje Fino perje (Daunen) Preproge
Posteljni predložki Oradi za matrace Platno za slatnnjak« Nanking >
Inlet
Brlsalke
Kuhinjske brisače Umivalne rute Vofičene rute Posteljni vložki
po na|nlt|l ceni pri
K. Morsche, Maribor
Gosposka ulica 10. 535
Baroe
lake, krtače, čopiče ia n*
potrebJo.iue za. alikarj« in phi-kaije se dobi prt
R. Schweighof«r
Korotk« ewta 9 <„Pri iOIS 6—6
Zavod za straženje In zaklepanje v Maribora
vsako vrsto stralenf« v »ul«, m kpf* dvoriti, kakor tanil ipreml|M|« Iitnilj. fefl» v««ow. — PojiMiia v ptoarnii »r|r ittnilka ulic« %
UP širite povsod naš liat!
& E. SKABERHE
Ljubljana, Mestni trg 10
manufakturna in ploteninska trgovina na debelo
priporoča svoje bogato skladišče damskih, in otroikih, kakor tudi moSklh nogavic. Za tekočo sezono ima v zalogi vsakovrstne patentirane otroške nogavice
črne, rjave in bele barve.
Pismena nar opla se izvršujejo poštno-obratno in najsolidneje.
fMova trgovina* j
Miloš Oset, Maribor
F. & A. UHER
podružnica MARIBOR Slovenska ul. 8
ImSuje vsa v apedicijsko stroko spadajoča dela najkulantneje. Ima na razpolago velika skladišča za ehranjevanje vsakovrstnega blaga, pohi§tra itd. Pri selitvah v inozemstvo preskrbuje potrebne izvoznice in daje tozadevna pojasnila brezplačno. Selitve v tuzematvu izvršuje strogo po želji strank. Zacarinuje uvozno kakor izvozno blago po »krajno nizkih ceUah.
ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 45, nasproti glavnega kolodvora
priporoča raznovrstno špecerijsko in kolonijalno blago ter deželne pridelke. — Prosi cenjeno občinstvo za obilen obisk. ===== Postrežba točna In solidna.----------------■=•	.
Lastnik in izdaiatelf* .Konzorcij Tabor", — Tiska; Mariborska tiskarna d, 4.
. v..	~rir	_	.	.	_	.	.»	.	.	.•	..
&
»TABO R<
MarJborj 21.' avgusta 1921-
Mala oznanila.
Trgovski pomočnik, soliden,
dober prodai alec, se sprejme (a^oj. Ponudbe na upravo Mirta.	180« 3-1
<Kem več stro|arjev za kože in enega nadstrojtrja. To-
. varna kot Varaždin. 1509
frgovskl pomočnik (spece-nst), slovenskega in nemškega
, jezika popolnoma zmožen, iSče mesto. Ponudbe pod „516* na oglasni zarod Ir. SuSnik, Slovenska ulica 15.	1310
Šivilja prevrtam* vsakovrstna, dela po najnitjih cenah na dom. tudi žensko in moSto perilo. Krekova ul. 18, dvoiiSCe,
118» 2-1
•	.	.	r	.	r
Seifertov biljard, la obrniti, prevlečen s predvojnim blagom, se eeno proda. Gostilna Bauer, Ormož. 1195 S—2
Kupuj«!
buteljk
lam vsako buteljk. Gjuro jGrajska klet*.
množino ’/., pL Valjak.
1^93 3-3
Tapatnlk Fardo Kuhar, Slo-.venskaulica 12, se cenjenemu občinstvu priporoča Prevzame vsa v svoj« itroko spadajoča dela p« najnižjih cenah, 1.211
Par konjev, konj in kobila, za srednje težko vprego, po zmerni ceni na.prodaj. Naslov v upravi'	1174 4—4
Dve HIŠI z velikim vrtom se-ceno prodajo. Eno stanovanje se takoj izprazni. Iyan Lovec, Studencij Aleksandrova ceita Št. 27.	1183
Dvonadstropna hiša v jako
dobrem stanu, s kopalnimi sobami, parketna tla, se takoj proda., Božič, Tattenbsichova ulica 22,	1304
t
Posestvo s sadonosnikom, 5 oralov zemlje, oddaljeno 1*/, ure od Maribor«, se z živino vred proda. Topolovec, Dobravci, poita Hoč«. 1205
Patant-peč r. 6 likalniki se proda. Božič, Tattenbachova uliea 29.	1203
Jetika! Špedjjalist ?.«, pljučne' bolezni dr. Pefinlk ordimr*
^ v torek in p o ek o J 11. do 12. in od 14. do IG. ure v Mariboru, Razlagova ulic* St 21 Vse druge dni Št. Jurij ob juž. že!,	1046
[Brivnica Frana Novaka na Aleksandrovi cesti *t. 22 se
I priporoča.	22
iTočna postrežb« j
I
za kuhinjo in sobo se proda ter odda obenem tudi stanovanje kupcu. Istotam se proda novi damski plaSč ih damski kostum. Naslov pove ■ upravnistvo .Tabora*.	1207	2—1
Izvrsten
sadni kis
(jesih) se dobi pri
lati, ffltMm e. t
118« 2-1
Nahrbtniki
za planine v raznih velikostih iz jadrovine oziroma gumiranega platna, gurta za rol6, trakovi za žaluzija, mreže za konja, žoge za nogomet, gonilni jermeni itd. pri
iv. Kravos, Maribor
Aleksandrova c. 13.
1066 5—6
Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproge Zavese 217 Blago zapohištvo Postsljno perje
izvanredns nizke cene r zalogi pohištva
Karal Preis
maribor
Gosposka ulica št. 20
Pirchanova hiSa,
H PST Svoboden ogled! || Ceniki brezplačno i
Prosim poskusite
našo vedrfb sveže žgano kavo, mešanice najboljših vrst, ki so v lastni žgalnici strokovnjaško sestavljene: NalffnejSa Ellte-meianica % ko X 34'— najtin. mešanica (EarlSliafier) % kg K 32'— najtlnejša Java-meSanlca % kg K 27*— najtin. družinska maianlca v* kg K 22*—
Rio žgana . • « • . Y< kg K 17'—
Pri odjemi od s kg dalje primeren popust.
e
Pošiljanje po pošti na vse kraje 1
$ova specialna trgovina za kavo
Jaš in Lesjak, Maribor
Šolska ulica št. 2.
Poziv na potpisivanje.
Potpisani osnivajn dioničarsko društvo pod naslovom: „Jugoslavenska industrija kemijskih proizvoda dioničarsko drnitvo,
Kart ovac* sa glavnini sjedištem n Karlovcu.
Društvo je osnovalo »u Karlovcn vlastitu tvornicu, koja če se baviti produkcijom plavila za rublje, pečatnog voska, voska za postolare, jaštiia za eipele, kovinskih čistila, nadalje produkcijom raznih kosmetičkih preparata, kao pudera, kreme za zube, krem« za brijanje, raznih vrata parfuma, kolonjske vode, He svih inib u ovu struku zasijecajučih tvari, kao t trgovinom sa ovima na veliko.
Dionička glavnica iznosi K 2,000.000'—
a podljeljena je n 4000 dionaca glasečih na donosioca, svaka po K 500-— nominalne vfljednosti. Na uplati dioničke glavnice partlcipiraf«. jugoslavenski, interesenti sa 65% a njemački interesenti sa '35%-	*
Subskripcija st vrši javno:
a Berlinu, na glavnoj blagajni Disconto-Oeseltschaft,	1508
n Zagrebu, na blagajni Centralne banke d. d., Strossmajerova ulica 2, u Karlovcu, na blagajni podružnice Centralne banke d. d., nadalje
u Krapini, Mariboru, Novom Sadu, Požegi t Varaždinu, na blagajnama dotičnih podružnica Centralne banke d. d., za vrijeme običajnih urtdovnih sati, i to
počevši od 22. do zaključno 31. augusta o. g.
Prilikora potpisivanja imade se odmah na uplatnim mjestima u gotovini naplatiti potpuna protuvrijednost subskribiranih dionica, t j. K 500'-- po dionici u ime nominalne vrijednosti i K 30*— po dionici u ime etnisionog troška, dok če njemački interesenti uplatiti M 250'— po dionici u ime nominalne vrijednosti od K 500'— i M 30*— po dionici u ime emisiotiog troška. —i Preostatalc uplačene prietojb« za tmisioni troSak, dotirat če se, nakon podmirenia efektivnih emisionih izdataka pričuvnoj zakladi druSlv3-Uttmeijitelji si pridržaju pravo imenovanja prvo; ravnateljstva na tri godint i reparticije potptsanih dionica,
Uspjeh emisije osiguran je sindikatom.
Vjekoslav Felgi
indnstriialae i posjednik. Karlovac.
Krešimlr Brovet
inJusUijalac Knrlorac.
tt Brača Brovet
Zagreb.	.	•
M. Kamermann
ireletržac Berlin SW Leibziger*St.
Miloš Ulemek
industrijalac i posjednik, Knrlovac.
Ljubomir St. Kosler
banfcovni ravnalel, Karlovac.
Dr. An+e Oršanič
odvietnik Karlovac.
wFraklsw
Ivomica strojev* i alata d. d., Karlovac,