Razdelitev v razrede po Ijudski šoli. Na Kranjskeni je naj več šol po deželi enorazrednih; poduk v teb je sicer celodneven za učitelja, za otroke pa poldneven; uavadno dohajajo dopoldne večji, popoldne manjši; dečki in dekleta se skupaj podučujejo. Nekaj Sol je dvorazrednih; pa tam večidel v naj novejšib časib podučitelja ui. Nekaj šol je 3- ali 4razrednih, prej imenovanih glavnih šol. — Več nčiteljskih služeb je izpraznjenih; učiteljev ni. Zakaj? ne jireiskujem tukaj. Samo rečem, kar je. 0 razdelitvi v razrede govori učni in šolski red v VII. poglavji. §. 4 i povč, kcdaj se imajo dečki in dekleta vsaki posebej razločeni uCiti, iD zadnji stavek 45. §. pravi, da se v družbi z dečki spodnjih stopinj starosti imajo učiti tudi dekleta obeh zadnjih stopinj starosti. (Razumeva. se samo po sebi. da je tu govorjenje le o večrazrednih ljudskih šolab.) Zakaj pa gre dečke od dekličev ločiti? Zato! Modro zakonostavstvo odvrača tudi mogočo priliko pravnega spridenja. In o tem nekaj besedi. Na deželi hodijo dečki z dekliči pomešani tudi včasih po eno uro hoda v Šolo v en in isti razred; to zahteva njih starost in navadna stopinja znanosti v teh letib. — Drugače ne more biti, porečete! — Poglejmo pa stvar bolj na drobno in natančneje, kaj vidimo; pri dekličih se dušne lastnosti nekoliko hitreje razvijajo, tudi hitreje rastejo in se iz teh ali drugih razlogov, katere posamesno ne na-stevam, po navadi hitreje brati nauče, kakor dečki, učenci, kateri se pervega razreda derže, kakor klop listja, so večidel dečki, in po deželi je v 2. ali 3. razredu navadno vcč deklic nego dečkov. Da dečki v drugih naukih dekliče prekose, se samo po sebi razume. Tedaj že kar se poduka tiče, je razlika med dečki in dekliči. Kaj pa pravi odgoja? Vsakteri vendar ve, da je z dekliči drugače ravnati nego z dečki. Ne mislim na to, da bi učitelj dekličem prizanašal in prijenjeval kakor se sirn in tje godi po družinah, iz katerih zrastejo potem prav sniešna ženska bitja, niarveč je treba učitelju pri dekličili toliko bolj previdnemu in doslednjeniu biti, ker dekleta še hitreje nego dečki svojega človeka — učitelja — spoznajo in so hudomušne in že maii kerceleji bi radi strahovali, tako da še učitelja ne pogledajo, ako se jim zaraeri, marveč nekako pričakujejo. da bi jih zamere prosil, — a dekliči se sploh pred vdajo, hitreje se reda in bogljivosti privadijo, so bolj rahlega čutenja, ako že niso sprideni: pogled, resen obraz toliko zda. kakor pri dečkih ostra beseda; vse store le bolj iz ljubezni do učenika, in ako si je pridobil njihovega zaupanja, so lnu vdane ž odkritoseično Ijubeznijo; resnobno railo obnašanje sploh jo za dekliške šole. — Živi, razposajeni dečki pa učenika spoštujeje le takrat, kedar se ga boje. Iz teh in drugih razlogov se t\P in tam po deželi tudi v enorazrednih šolah vsak spol posebej podučuje, to je, otroci so razdeljeni v razrede po spolu, a ne po starosti in nčenosti. Ali je pa mogoče po takib razredih otroke od (>.— 14. leta ob enum in vspešno podučevati? Mogoče je, in se tudi v resnici zgodi, in verjemite mi ali nc, kakor vam je drago, otroci se v takih razredih nič manj ne nauče , kakor tam, kjer so razredi po letih in učenosti. Da je nekoliko težejc podučevati, to je res; ako človeka navdaja stanovitna volja in potrebni razuni, že gre; tega sem se sam prepričal. — Stopim onkrat v tako razredjeno šolo (jaz nisera zapovedal tega razredenja , sanio najdol sem ga in ga niseui grajal). Otrok je bilo notri, kakor čebelj v panju; vse je meigolelo; večji otroci so po šoli hodili in tii in tam pri klopeh postajali, eden je še celo šibo v rokah imel in imel okol sebe pii abeceuni tabli zbrane možičke; po nekaterih klopeb so pisali: učenik. kraljiček, pa je stal pred tablo in okoli njega ali blizo njega kakih 20 -30 otrok. Lepi nered, mislim si na pervi pogled; otroci preplašeni uraaknejo se v klopi. A kako se začudim, ko začnem otroke spraševati! nad 100 jih je hodilo v vsaki razred, to je, dopoldan dečki in popoldne deklice in šterkovci pri 6. letih, so se v 3 mesecih naučili že brati. večji pa so se vadili v spisji in računili so z mnogoimnimi števili. -— Kako pa je učitelj vse to mogel storiti in doseči in podučevati ob enem otroke od 6.—14. leta, dase je vendar vsaki kaj naučil? Vidite, to je tako-le: Učitelj si je poprej vse vredil in pripravil: vsak razred je vedel za svojo nalogo; večji otroci so manjšim pomagali, bili so tedaj pravi podučitelji, učitelj je pa vse nadčuval, taru pomagal, tu svaril, tam opominjal, pridne hvalil, zanikarne kaznoval, invseješlov redu, kakor samo po sebi; učitelj je učil po Bell-Lancastrovi metodi; večje otroke je izuril v pomoč malim; enemu oddelku je dajal pismeno nalogo, z drugim oddelkom se je pa sam pečal, vsake pol ure so se role spremenile, in tako so prišli vsi na versto. Po tem navodu sem tudi nekaj časa sam podučeval 140 otrok v starosti od 6.—14. leta. Tako podučevati je mogoče le tam, 1. kjer je učitelj že dalj časa v cnem kraji, in pozna otroke in starše; 2. kjer je šolsko obiskovanje vsaj toliko redno, da večina otrok redno v šolo hodi, in tako iz razreda v razred prestopiti more; 3. kjer sta duhoven in svetni učitelj oba enih misli zastran razdelitve, ker se k šolskim naukom prišteva tudi kerščanski nauk, in pri kerščanskem nauku ne velja vse to, kav se more reči od drugih naukov. Pristopim pa tedaj k glavni točki, katero posebno povdarjam. Za otroški poduk Bcaeeris" paribus (pri enakih okolnostih) vzlasti pri malih otrocih ro ženske ravno tako sposobne kakor možki; v dekliško šolo pa prav za prav slišijo le ženske. — Učiteljev primanjkuje, svet jim je na vse strani odpert: službe se jira povsod ponujajo; a ni tako pri ženskib, tudi izobražena ženska nima vseh služeb na ponudbo; a učiteljska služba ta jini je odperta. Deržava je vstanovila izobražišča za učiteljice, katera so povsod dobro obiskana, tudi nekaj jih vsako leto izpit napravi za učiteljstvo; a kakšaa prihodnjost se jim obeta! Samostalnih dekliških šol na Kranjskem je le malo, gospodičine gledajo, da pridejo v kakošno hišo za guvernant ali pa prosijo križemsvet za službe, — slovenskega jezika se še učiti nočejo, čes, kaj nam bo hasnil? — Razpisujejo se podučiteijske slnžbe na Kranjskem s pristavkotn, da se tudi učiteljicam oddajajo. A pomisliti jc treba, da tam, kjor učitelj ne shaja, tudi učiteljica ne bode sliajala, Drugič nam bodo gospodičine, ki so se ravno toliko učile, kakor učitelji, in svoje izpite nemara še bolje napravile, težko ostale večne podučiteljice, da bi jim kdo valil vse težko delo? — Moj uasvet je tedaj: Po dvarazrednih šolah, kjer iščejo podučitcljev ali podučiteljic, naj bo naj prej plača taka, da bo človek, bodi si možkj ali ženska, sbajati mogel; drugič naj bi se poskerbelo za stanovanje, ker v take kotite, v kakoršnih so tu ali tam prebivali podučitelji, ne pojde sedaj n& raoSki učitelj, še manj pa izobraženo dekle, katero je od dorua navajeno na snažno stanovanje; poprej se naredi hlev in jasli, predaose konj notri postavi; ako to pozneje narejajo, rado konja zebe ali še strada. — Krajni in okrajni Solski sveti naj bi pa potem strogo ukazali, da naj učitelj podučuje moško, ženska pa žensko mladino, — in še le, ako se to zgodi, je upati, da se bodo za spraznjene podučiteljske službe tudi 11* oglašale ženske za spraznjene službe in da v Ljubljani ne bodo samo za druge dežele učiteljev in učiteljic spraševali.