|th>|> vsak četrtek. Cena ma le 3 K let*. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko In droge tu|c države 4 K 80 vin.) - Poiameine itevilke ae pro-===== da|a|o po 10 vin. ■ Slovenskemu ijudstfu ¥ pouk iu zabafo. Splil In dopisi ae potlifajo: Urednlitva -Domoljuba", Ljabljana, Kopitarjeve ulice st. 2. Naročnina, reklamacije Id Intaratl pa: Upravnlilvn .Domoljuba", Ljubljana, = Kopitarjeve sile« it. 8. m .15. 0 UablM M15. aprila 1909. Leto IIII Zo Izboljšanje hlevov. V/ govora poslanca Pišeka v državnem zboru. V novi kužni postavi so vse mogoče varnostne naredbe navedene. Najvažnejša pa. da hi se skrbelo za zdrave hleve, kar je prvi predpogoj, ker se brez tega vse varnostne naredbe izvršiti ne morejo, to se i" pa pozabilo. Kakšni pa so hlevi iri svinjaki na kmetih? Tlakovanih tal navadno ni, ni kanalov, in ravno v tleh je po navadi gnezdo kužnih bolezni. Ker se mora vsaka kužna bolezen že v kali za-t:v;i. je razvidno, da je brez zdravih hle-v ' vsako zabranjevan e kužnih bolezni onemogočeno. 'Tako je!) Dokler ne bodo imeli kmetje dobrih hlevov, so vse varnostne naredbe in predpisi, naj se še tako vestno in natančno izpolnujejo, popolnoma brezuspešni. Zaradi tega opozarjam visoko vlado, da je treba malemu kmetovalcu v prvi vrsti v tem smislu pomagati. Država in dežela morata dati za napravo dobrih hlevov potrebna sredstva kmetovalcem na roko. Vlada nai daje podpore za prezidavo hlevov ali pa za nove zgradbe. Kakor je pospeševala država vinogradnike, naj podpira tudi živinorejce! V resnici je vsled slabih hlevov in svinjakov mali kmet vedno v nevarnosti, da gospodarsko propade. Umna živinoreja se v slabih hlevih ne more go iti jn vrh tega je vedno v nevarnosti okuženja. Ako pa mali Kmetovalec sklene hleve popraviti ali na "ovo sezidati, jc pa to zanj naravnost gospodarska katastrofa. Takrat se mora zadolžiti za tretjino ali polovico vrednosti Negovega posestva. Ako je pa že zadolžen. kakor je po navadi, pa posojila dobiti jjc more in zaradi tega se tudi nezadol-PCM kmet ne more spuščati v nevarnost, p bi sj naložil z novimi stavbami nezno-pmi bremena. Podpore za hleve se mo- rajo računati med one koristne investicije, ki so v duhu pametne gospodarske politike. S tem bi pridobila tudi država, ker bi ji ne bilo treba dajati velikih odškodnin za okuženo živino. Povzdignilo bi se število živine in naša država bi ne bila odvisna od drugih držav, recimo v slučaju vojne ali kake druge nezgode. Po njegovem govoru je zbornica soglasno spre ela to-le resolucijo: Vlada sc pozivlje, da podeljuje kme-Lom za zgradbo in prezidavo vzornih hlevov državno podporo. izobrazili. IZ PRETEKLOSTI BOSNE-HERCE-GOVINE. Bosna stoji danes v ospredju avstro-ogrske kakor tudi evropske politike. Ve-levažni zgodovinski čin, ko je naš cesar lani oktobra proglasil Bosno - Hercegovino za dedno habsburško deželo in tako postal pravni vladar v teli zemljah, do-čim jc bil prej le nekak upravitelj, je obrnil pogled skoro cele Evrope na Balkan. Balkanski polotok imenujejo evropski državniki »čarovniški kotel« Evrope, ker v teh deželah, zlasti turških, vedno vre in se nikdo ne upa enkrat za vselej rešiti tega zakletega turškega vprašan a. Vsako nepričakovano poročilo z Balkana vznemiri Evropo. To se je zgodilo tudi lani ob aneks.ji Bosne in proglasitvi Bolgarije za neodvisno kraljestvo. Ni naš namen, da bi tukaj razmišljali o perečih zadevah bosanskih, ki jih mora rešiti naša država. Tudi pogajanja evropskih vlad z našo, srbsko in rusko vlado nas ne brigajo, ker se o ti stvari lahko vsakdo pouči iz dnevne politike. Naša naloga je popisati staro preteklost Bosne in Hercegovine ter na kratko pokazati, kake nove brate smo si pridobili Jugoslovani v omenjenih krajih. Kakor nam piše pl. Andrejka v svoji kn igi »Slovenski fantje v Bosni«, začenja se ta dežela takoj na drugi strani Save doli na Hrvatskem, ki tvori torej mejo med Hrvatsko-Slavonijo in Bosno. Tu se prične pravi balkanski polotok. Med Bosno in med Jadranskim morjem leži hrvatska dežela Dalmacija. Proti vzhodu Bosne je Srbija in še dalje Bolgarija, na jugu Bosne pa Črnagora in potem Turčija, za to pa Grško. Vse te dežele so torej na Balkanu, ki je nekaj matrši kot naša monarhija. seveda brez Bosne in Dalmacije. Vseh ljudi na balkanskem polotoku je okoli dvajset milijonov, njimi dvanajst milijonov Jugoslovanov. Bosna sama zase je nekako petkrat večja kot naša Kranjska, ljudi ima pa komaj štirikrat toliko, t. j. okoli 1,900.000. Vsi prebivavci Bosne in Hercegovine so Srbohrvati, po veri se pa ločijo v katoliške Hrvate, pravoslavne Srbe in moha-mcdance. Zelo veliko Srbohrvatov v Bosni jc mohamedanske vere, skoro tretjina vseh prebivavcev, t. j. 600.000 duš. Hrvati in Srbi so bili že v pradavnih poganskih č.asih razdeljeni v posamezne župe ali županije z lastnim velikim županom. Večje in močnejše županije so se kmalu postavile drugim manjšim na čelo in njihovi veliki župani so imeli že nekako kneževsko oblast. Poseben ugled so si pridobili glavarji zetske županije (današnje Črnegore). V Dalmaciji ;e bilo več žu-panij, v Bosni tudi, ki so živele med seboj v slogi, časih se pa tudi krvavo udarile, kot je bilo o tistih neomikanih časih navadno. Po raznih bojih z Grki, Benečani in Nemci se je Hrvatska jako povzdignila. Hrvatski knezi so vladali po Hrvatskem. Dalmaciji in velikem delu Bosne. Namestniki knezov so bili bani. Okoli leta 900. je na Hrvatskem divjal tudi verski boj. Bratje Hrvatov na vzhodu so že sprejeli krščanstvo. ki so ga jim oznanjevali eari-graski razkol.ui duhovniki, ki niso prizna.-\ ali več rimskega papeža, marveč cari-grajskega patrijarha za svojega vrhovnega glavarja. Tudi za Hrvate je bila nevarnost. da se nagnejo tudi k Carigradu, ali uspešnejše delovanje katoliških misijonarjev in domoljubnih hrvatskih škofov, večji vpliv zahodne rimske omike in nagibanje hrvatskih knezov k nji je konečno utrdilo rimsko cerkev. S tem pa jc zazi-al med katoliškimi Hrvati in razkolnimi Srbi še večji prepad, ki se je tembolj širil, čim je rastio nasprotstvo med Rimom in Carigradom. Hrvatska jc bila kraljevina že okoli leta 930. v ti časti jo je pa potrdil papež (iregor Ml., ki je poslal Zvonimiru zlato krono in druga znamenja kraljevega dostojanstva leta 1076. Smrt kralja Zvoni-mira in notranji strankarski prepiri na hrvatskem so bili vzrok, da so si velikaši zbrali ogrske vladarje za hrvatske kralje, pri čemer e pa ostala Hrvatska vseeno popolno neodvisna. Med tem časom so vladali bosanski bani na znotraj svojevoljno, čeravno so bili na zunaj v toliko odvisni od Hrvatske, ker so morali priznavati hrvatskega kralja za svojega vrhovnega gospodarja. Srbska država, ki se je polagoma razvila iz zetske županije ali današnje Črnegore in se razprostirala po celi Stari Srbiji. Ma-cedoniji in današnji kraljevini, ie časih potegnila nase tudi Bosno, ali le za kratko, kajti bosanski ban Štefan Tvrdko se c leta 1376 radi grozeče turške nevarnosti dal venčati za bosanskega kralja, ho-teč na ta način združiti vse srbske in hrvatske dežele v veliko državo, ki bi lahko kljubovala Turčinom. Toda ti so ga prehiteli. Ze trinajst let pozneje so niohame-danci navalili na srbsko carstvo Lazar-jevo. Na Kosovem polju se je leta 1389 bila bitka na življenje in smrt. Srbom jc poslal krali Tvrdko na pomoč vojvodo H ranica in hrvaškega bana. Tudi Vlahi in Bolgari so prihiteli s svojimi četami. Sto-tisoč Srbov proti tristotisoč Turkom. Srbe ie vodil car Lazar. Turke sam sultan Murat. Srbi so izgubili carja Lazarja, vse plemstvo in najboljše čete. Turki pa Mu-rata in cvet svoje armade. Vidov dan. 15. junija, jc bil konec srbske neodvisnosti. Tudi Bosna je bila na vrsti, da položi glavo pod turško sekiro. Le velikanske izgube Turkov na Kosovem so preprečile njihovo prodiranje proti Bosni, ki je torej za enkrat ušla sužnosti. Bosanski kralj Štefan Tvrdko je bil dober vladar, ki bi razširil svojo oblast tudi na Hrvatsko in Dalmacijo. Toliko sla-bejši so pa bili nasledniki njegovi, ki niso znali, kako bi se zatrli notranji nemiri. Verske zmede so pospeševali krivoverski bogumili, katere so izgnali iz Srbije. Za vladanja Štefana Tomaša je že začela bledeti bosanska slava in zadnja leta njegovega vladanja so jasno kazala na grozečo nevarnost Turčinov. Zaman jc Bosna prosila pomoči pri evropskih državah. Njegov naslednik Štefan 1'omaševic je moral prepustiti Bosno sultanu Mohamedu II.. ki jc priJrl / veliko močjo nadenj leta 1463. , , • , Tako je torej Bosna po dolgi slavili zgodovini prišla Turkom v pest. ki so s svojo vlado prinesli v lepo Bosno tudi svojo turško omiko. Najprej so se prilagodili i: vir; gospodarjem krivoverski bogumili, ki so d< malega sprejeli mohame-dansko vero. Nekaj lej pozneje Je padla tudi Hc vcš^v;!:.:. k v dosedaj vladali v ;v .Je. ai: nemški hereogi . - \nji: dežela Herce-\ .. iJ::m. Kmalu na to so :.:J premožnejši sta-- ;- 1: v turško vero. ■•.:-■- ■ p >sestva in ča- samosvoji vsled as.: govina. a! vrgli ph.šč novi bosai da b1 si s sti. Kar je b • '■.' '". vebkašev. ti so se izselili na ii ..>-; . \ abogo kinetsko ljudstvo jc ostal na grudi, ki .io je obdelovalo bogat.n: "l s •:". veleposestnikom). Tedaj se je začela /a Bosno dolga šti-ristolctna sužnost. \" kateri sc ie lepa dežela spremenila v nesrečno dolino solza. Krščanski narod je bil Turkom uboga raja. ki naj dela. plačuje davke, daje tretjino, časih celo vse svoje premoženje, (iorje raji. če je zamrmrala. ko je kak aga pridr-vil s četo vojakov v krščansko vas in zahteval več davkov, kot mu .iili je šlo. Zgodilo sc jc, da je slaba letina uničila ves poljski pridelek in izročila cele pokrajine grozni lakoti. Pa ti pride aga s četo vojakov v vas in zahteva, da ima biti ob ti in ti uri žita in drugih pridelkov. Oh! Ubogi ljudje so sami stradali in le boren kos črnega ovsenega kruha je bil pri hiši za osmem, desetero glav. Ali aga ni poznal šale Ko ob določeni uri ni bilo zapovedanega na mestu, prihrume vojaki v vas in povežejo vse moške in jih po dolgem mučenju deloma pobesijo. deloma pokoljejo, mladeniče pa odvedo seboj. Kako je uboga vas plamtela v krvavordečih plamenih in nudila brezsrčnemu agi in njegovim hlapcem vesel pogled turškega maščevanja nad upornimi gjauri. Le Bog sam ve. koliko nedolžnih Hrvatov iu Srbov jc moralo na take grozne načine dati svoje glave dušmanu. ki je potem v svarilo drugim iste dal natakniti na kole. V minulem devetnajstem stoletju je zasijala toli zaželjena zvezda-odrešenica krščanski raji v Bosni in na Balkanu sploh Najprej so začeli otresati turški jarem Srhi v današnji Srbiji. V uporih I 1804 JS79' 1867 i" v vojski 1876 in 1877 so popolnoma štrli turško oblast. \ zgled Srbov m junaški boji Črnogorcev, ki niso nikdar pripognih hrbta pod polumesec ie ojuna-cil tudi Bosno. Leto 1875 jc prineslo zopet vso grozo turškega preganjanja kristjanov v Bosni vhdTi iZd,ale Pr0Šnie pri evropskih vladah jc narod posegel po samopomoči. Upor se je začel junija 1. 1875 v Hercego- Ini"' n?" je,hliskoma razširil P<> celi Bosni. Od vseli strani so prihajali v Bosno slovanski prostovoljci ubogim kristjanom na pomoč. Izdatne podpore v denarju orožju so prihajale iz Rusije, Srbije. Črne gore in Hrvatske kraljevine. Sultan j^o- n so j0v '"povesta vojsko navadi zel,, veseliti '•"Podila .slal veliko vojsko nad ustaše, ; soteski Dugi potolkli. Sedaj tudi Srb.ja in Črnagora Turkom Črnogorci so Turke po Nt;: naklcstili. Srbi sc pa niso 1110 zmage, kajti turška premoč jc Srbe nazaj in velikanske čete l urkov hi poplavile malo državico, da n, RuSjja |i(j; sredovala in dosegla za Srbe premirja. ' Med tem so zastopniki evropskih ve-k s;I sc pogajali s Turčijo, kako preuredit notranjo upravo bosansko v k . .st ki% .kinov. Ošabni Turki sc niso hoteli podati nasvetom velesil in Rusija, ki - e že od nekdaj lastila pokroviteljstvo ua • Hovam na Turškem, je tedaj sultanu / .Tožila j \ojsko. Ko se tudi sedaj ni hote a Turčija mlati nasvetom, ji napove Rus i.» vojsko, v kateri so Rusi po velikih težavah in gubali T určijo popolnoma premagali in io prisilili, da je prosila za mir. \ tem miru, k; se jc sklenil marca -1878 blizu Carica! da. so morali Turki priznati Srbom in Črnogorcem precej nove zemlje n popol-no neodvisnost, ter odstopiti elik kos svojega cesarstva, iz katerega so l^si osnoval' Bolgarijo, ki se je lani ;>r;igku:la za neodvisno kraljestvo. Po Bosni naj n pa Turki vse tako preiutredili, kot so etiopske države pred vojsko od - zahtevale. Tej mirovni pogodbi, ki bi silno pomnožila ruski vpliv na Balkan;., so se v stavljale evropske velesile. Prišlo je do berolinskega kongresa, kjer so zmanjšali obseg nove Bolgarije m naročili \vstr$. da nai zasede Bosno iu lic r cev, napravi red v teh deželah. To n, naša država res zvršila avgusta tembra I. 1878 in začela uravnav dene turške razmere v Bosni. .V.jarei >•» Avstrijci vsaj deloma osvobodi kmete, povzdignili trgovino in obrt, nove ceste, železnice iu mostove čistiti večja mesta starih turških Tako je dobila lepa Bosna z č.io svobodo in upanje do boljših dni. \s,t kdo. ki pozna politiko velesil, je vedel. Ja Avstrija ne bode več dala Bosne z rok, in da mora priti nekoč do odločnega koraka. do spojenja Bosne z ostalimi deželami habsburškimi. To se je tudi /godilo lani oktobra meseca. Aneksija Bosne je največji važnosti za v se Jugoslovane naše monarhije, ki smo se sedaj znatno ojačili. Na velikanskem ozemlju, broječetn nad loiumO kur. (torej polovica sedanje Avstrije). lwe Hrvatsko - Slavonija, Dalmacija. Hanat. Istra. Slovenija. Bosna in Hercegovina. I" v teli deželah stanuje nad sedem milijonov lirvatsko-slovenskega naroda, ki si je med vsemi avstroogrskimi narodi po duhu m jeziku najbolj soroden, in ki jc vsled svoje zemljepisne celote poklican, da tvori ne-razdružljivo iu silno državno telo, ki bilo na sigurnejša opora Habsburžanov morju in na Balkanu ter obenem mogo«11 jez, ob katerem bi se odbijali vsi ski. nemški in madjarski valovi. ino tei učilo i: iu s iti ziiie-| napravili ii začeli kolib, »pet ve- Političen pregled. »SLOVANSKA ENOTA.« Častno je nastopala »Slovanska eno-do zdaj. Nemci so jo hoteli spraviti v jstrukcijo, da bi potem očitali Slovanom, i so oni krivi, ako vlada odgodi ali raz-isii državni zbor in potem vlada s S 14, pomenja prikrit absolutizem. In oči-I bi Slovanom veleizdajo, češ, da so /bili državni zbor v tako resnem času. v ivanska enota« pa ni nasedla nemškim ilctkarjeiri, marveč v kratkem času, kar jstoji, se je pokazalo, da je vodila smer •.trijske politike. Kot Jugoslovani smo iko zadovoljni in ponosni, da pripada lična vloga v Slovanski enoti« Jugo-ivanom. Prva in glavna naloga »Slovan-enote« je. da pokaže javnosti skupno /druženo moč slovanskih državnozbor-strank. Državni zbor bo zopet sklican 27. a in sicer zato tako pozno, ker jc to i veliko poslancev. BALKAN. Sprememba berolinske pogodbe. \vstroogrski zastopniki pri tujih drli so dobili nalog, da poprosijo pri i. da se razveljavi člen 25. berolin-godbe. Ruski zastopniki pri vladah nato dobili ukaz, naj poskrbe, da se ko razveljavi tudi 29. člen te pogod-oinejuje pravice Crnegore. i tla ■ pt s() :)ta ki Položaj v Srbiji. /adnje dni so bili v mnogih mestih 1 shodi, kjer so ostro napadali doseli; - pustolovsko srbsko politiko. Narod V ' politiko, ki bo dvignila gospodar-dežele. Povsod že prevladuje razpo-i'iije za mir. Srbski narodnjaki pravijo, ii vlada zarotnikov, ki so dejansko go-idarili v Srbiji zadnjih šest let, povzro-> že dovolj nesreč. Razoroževanje. srbska vlada je razpustila čete, ki so sestavile iz Makedoncev, Starosrbov I lošnjakov. Razpuščeni sta tudi 20H0 močni četi ruskih prostovoljcev. Srbsko posojilo. 1'elajo set priprave, da bi Srbija do-'l(l rodbina je nemškega rodu. Zato da dobi tudi Srbija kakega nem-^ Princa za vladarja! FRANC JOŽEF BOSANSKO HERCEGOVSKI KRALJ. A vstroogrski poslanik pri Vatikanu se pogaja z apostolsko stolico, da ta podeli cesarju Francu Jožefu naslov bosansko hercegovski kralj. Papeževo dovoljenje za to je potrebno, ker je zadnji bosanski kralj leta 1401. dal papežu pravico, da določi naslednika. CESAR OPUSTI VLADARSKE POSLE? Neki nemški časopis poroča, da nameravajo prirediti našemu cesarju veliko slavlje ob priliki, k'o dobi naslov bosanskega kralja. Neposredno na to pa da odstopi cesar popolnoma ali deloma od vlade. FRANCOSKA REPUBLIKA SE MAJE. V Hipodromu na Francoskem se je vršil shod 6000 oseb. Navzočih je bilo tudi mnogo državnih uradnikov v uniformah. Sklenili so. da če štrajkajo državni uradniki. proglasijo štrajk tudi delavci. Več govornikov je med viharnim odobravanjem napadalo republiko, korumpirani parlament in framasone, ki vodijo državo ter goljufajo delavstvo, sami pa se debele in si razdeljujejo med seboj najbolj mastne službe. Francoski republiki se godi čisto prav. To so sadovi njene brezverske šole. KATOLIČANI V LAŠKI ZBORNICI. I. aprila je nastopil v laški zbornici vatoliški poslanec Kameroni. Imel je po-polen uspeh. Konstitucionalni centrum je živahno odobraval njegova izvajanja, socialistična levica pa je tulila kar se je dalo. Posebno razburjena sta bila socialna demokrata Kieza in Podrcka, poitaljančeni Slovenec. Kameroni je priznal Rini za središče Italije in je — popolnoma v smislu Vatikana povdarjal, da katoličani v zbornici stoje na stališču politiške in verske svobode. S tem je izvil svobodomiselnemu bloku iz rok orožje. Rekel je. da ie smešno zahtevati od njega, da še posebej prizna Rim za središče Italije, ko se je vendar dal voliti za poslanca v laško zbornico, da tako sodeluje pri postavodaji za laški narod! SLOVANSTVU SIJE ZOR? Anglež Viljem Stead je napisal znamenit članek o bodočnosti Slovanstva. Iz tega, da so Slovani najbolj mnogoštevilen narod in da se še vedno med vsemi narodi najbolj nitvože, izvaja, da Slovani polagoma dobe zmago brez vojske in boja. Aneksija Bosne in Hercegovine pravi, da je prvi znak osvoboditve Slovanov in njihove konegne zmage v Avstroogrski. V bližnji bodočnosti, pravi, da bodo pokrivale zveze slovanskih skupin prostor od Peterbur-ga do Prage in Adrije. Tako pride do mogočnega slovanskega kraljestva, ki bode več pomenilo kakor sijaj starega Rima ali vsemogočnost Anglije! LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J (Dalje.) Spominja se prijateljev in jih mnogo imenuje po imenu, katerim naj Lucij izroči zadnji pozdrav in blagosiov: Unu, Akvili in njegovemu stričniku Pavlinu. Naroča mu, naj piše Lin vsem krščanskim občinam, katere je bil Pavel sam ustanovil, da daruje zdaj zanje svoje življenje in naj neomajno stojijo v veri, upanju in sveti ljubezni. Zdaj pač lahko vzklikne: »Izbojeval sem dober boj, dopolnil svoj tek, ohranil vero; pripravljena mi je krona pravičnih, katero mi da nebeški Sodnik. Pa ne samo meni, ampak vsem, ki ljubijo njegov prihod. Tudi tebe čaka, moj Lucij, če ostaneš zvest; kajti prišli bodo tudi zate dnevi težke izkušnje. In takrat zmaga le pogum in ponižnost. Vse si upam ž Njim, ki mi daje moči.« Verige zarožljajo na tla. Pavel še enkrat objame in blagoslovi Lucija, ki polju-buje z rosnimi očmi njegove ranjene roke, nato ga odvedejo beriči. Lucij ostane sam v zaporu, katerega je svetnik toliko mesecev posvečeval s svojimi molitvami in trpljenjem. Zanj se je pričela še-le zdaj prava muka jetništva, ona zapušeenost, ki se tako zelo protivi človeški naravi. Ko napoči pozni večer devetindvajsetega junija, zopet zahrešči zapah. Med vrati stoji Tigrin. »Če vabiš tudi mene v smrt, dobrodošel!« dč tribun. »Le počasi, srček moj,« se smeje mož, oči v idno pri najboljši volji. »Tudi nate pride vrsta, kakor danes na ta dva, ne bo mi žal, če ujamem tudi za tvoje truplo toliko sesterc, kolikor sem jih do-bii za njuno. Vi kristjani morate biti res čarovniki in potrebujete za ta posel kosti in krvi svojih umorjenih znancev. Vidiš, za vsako kapljico krvi, in celo za vsak žebelj, s katerim smo vašega kolovodjo pribili na križ, sem prejel prav čedno vsotico denarja.« »In kako je umrl moj dragi sojetnik?« »O. vse je šlo hitro in pravilno. Prc-tor, ki ie bil povabljen od cesarja na obed, se ni maral dosti pričkati z njim. »Daruj Jupitru, ali pa umreš!« je dal Pavlu na izbero. Ta je hotel braniti svojo vero z dolgim govorom, pa pretor ga ni utegnil poslušati. »Peljite ga pred ostijska vrata in mu vzemite glavo!« se je glasila njegova kratka, pa točna razsodba. Vlečejo ga torej iz mesta, in zaradi starega prijateljstva capljam tudi jaz za njim; kajti še zmerom rad pogledam za ptički, ki so sedeli v moji kletki, in so mi v zabavo, če znajo v takih trenotkih pogumno nastopati. In moram reči, da Pavel ni nič manjši junak kakor Peter. No, pa vendar, pri zdravi pameti ni mogel biti; objel in poljubil je rablja ter moža spravil v precejšnjo zadrego. Ko mu ta vkljub temu od- itiaa 284 seka glavo. tedaj brljuzgne mleku namesto krvi v njegov plašč. Pa si to sam videl? 1. prisegal ravno ne bom. toda. pri Herkuiu. tako se mi ie vsaj /delo. Ce je bila tudi res čarovnija, pomagalo mu itak n: nič. On je zdaj mrtev, mlek • ali kr: mi je gori ali doli. jaz se ne brigam več 7&nj. Toda pravzaprav sem te prišei vpraša:, ali res nc moreš več plačati najemščinc za ono okence v svoji sobi ? Povedal sem ti že. Ja bi bilo zoper mojo vest. če bi t; zastonj užival to dobroto. Lucij izjavi, da zdaj nima ničesar več in ne ve. kdo bi zanj maral plačati. . .;.;'.entne ob -;a vrata ::: »diuc. Odslej Lucij sam životari v temnici. Prve ' >-'-- ------• ■■ : . Se .: -st: k a prenaša svojo S*. Si' V; .' e: e. lica mu je ljuba in ako se je vtisni 1 v njegov duš > na krvav - • nn.ič; t št\ -.- >beh api - zlasti Pav 'la. ki je prebil na tem Iiko gorja. Al: t i tolažilni spomini -na razbi inia; in neprodirna te- hlega pro st >rč ■ a postaja jetniku lo dne neznosne jša. Z vsemi sj|n- mi svojega mladega življenja koprni tri-r:::: > zrak:, in svetlob:. Je i: res "d v sega sveta zapuščen in pozabljen? Rimski kristjani pač ničesar ne slutijo o njem; :.:.: Pav!.:: ;•> najbrž po smrti svojega strica zapustil mesto, če ni navsezadnje -gve kod ujet ali celo mrtev. In njegova mamica, kje neki bi bila? Obljubila mu je. Ja se precej vrne v Rim. k r sestra L učil a na varnem. Ce je že v mestu, se ji morda ni posrečilo najti nje-c ■ ega bivališča, ali pa je že prejela muči rišk krono ; 11 se zdaj veseli v nebesih Beri:::ka -• - Vanjo skoraj ne nrsli več. Ze zdavnaj v. >e razkadile one častiželjne v: e. katere je pričarala predenj ceza-rejska vcdeževalka. In Tamara? Spominja se ;e večkrat, in če moli za svojo ma-nI. sestra vklepa vselej tudi njo med <:• "eče prošnje. 2e dolgo časa mora h -:ristjana. In če še vedno biva v Jeruzalemu? AH pa pri svojem očetu in bratcu v Ar.ti: >':::;.? In je oče še vedno oni trdovratni rabi? O, potem bojuje ona težke za sv.;.;-5 vero. Marsikdaj jo vidi v • k: mu odpira nočni zapah jetnilke celice, kakor takrat v Kajiovi " > . : :a k: .-.a jutro izgine sladki sen. ie sc vedno zapuščen v nizki temnici: tedaj se mora z vso močjo okleniti vere v božjo rr.;-.; ;n t-revidnos:. katero mu je vlu v >rce Pavel, da ga ne zagrnejo va-y i - na ::: trpljenja. Tudi v tei strašni ieči ;e Bog pri meni.: vzdihne stokrat in stokrat sam pri sebi. -.Pavel me je učil: A nJem živimo, se gibljemo in smo'. On me vidi in vž, kaj ie zame najboljše. Kaj mi more škodovati, če umrjem tukai zapuščen in pozabljen od ljudi. Pa me le On ne zabi in ne zapusti! Te misli ponavTa vselej, kadar trka na njegovo srce dvom ali celo obup. Ali ki;ub temu se novi iz-preobrnjenec. v čigar duši še vedno ni dodobra izumrlo hrenenenie po svobodi in zemeljski sreči, večkrat le s težavo ukla-nja previdni roki božji. C as mu poteka tako leno in mrtvo. \ tem zidoviu ne vidi ni jutra, ni večera, kaiti malomarni hlapci mu le neredno pri-naiav tisti kosec kruha in vrč vode. Cto-tovo ie minulo \ eiiko tednov in mesecev, •. v ;cč:. Poletje se mora nagibati /c l:"k ncu. kaiti hladna sapa. ki uhaja pri vratih skozi špranje, inu naznanja, da so jeli zunaj pihati mrzli zimski viharji. In spet se vleče; > dnevi, tedni, mese-t ii...ki jc s idrnjaje prinesel jetniku vrč / vodo. pove. da ravnokar poteka apr 1. T >rci cel- leto. idkar so ga potisnili v r! In šele samo eno leto! Dobro sc ..:< ::; ::;a. kak > je sedel z L učilo poleg cvetočega bezgovja. in prav dozdeva se • .;. Ja srka vase siadkoopojni vonj cvetlic ter čuje z zelenega lavorja milo slavcev ■ petje. O. ptičic ljubki glas! O. nežni j n cvet e! O. radostna pomlad! O. sinji .1 neba in s linca zlati soj! Ah. bo li še kda; vse to videl, slišal, čutil? Orenke -nize mu lijejo na lice. Nekoč se ie pričkal s >v,.io sestrico za priprosto šipkovo ro-.' co ter jo njej na kljub poteptal. O. kaj bi zdaj dai za to skromno cvetko in kako srčno bi želel videti one ljube oči, katere je takrat njegova deška razposajenost napolnila s solzami! In še vedno mu počasi lezejo dnevi iu tedni. Zunaj žge vroče poletno solnce. Lucij pa se hladnokrvno vdaja nadaljni usodi. »Tako bo tudi vnaprej, si misli, dokler mi strupeni jetniški zrak ne izglo-da mladega življenja. Tu zapazi nekega dne na sužniku. ki mu je donašal borni živež, čudno izpre-membo. Navadno je pomolil jetniku skozi vrata skledico juhe. kosec kruha in vrč vode. pri tem pa niti besedice ni zinil: danes pa odpre vrata na široko ter postoji. kakor da hoče reči: Zakaj me danes ničesar ne vprašaš0 1 ucij se torej ivunač; ter ga vpraša, če je že blizu zima. Stižnik ve mu nasmehne. rekoč: F.h. zima! Saj niti sredi junija nismo! Mar bi me vprašal, kdaj dobimo novega cesarja, ko se je božanski Veron danes ponoči sam usmrtil! Veron mrtev ? plane Lucij pokonci. Da! Mrtev kot miš! odgovori suženj. roda bolje bi rekel: mrtev kot ščnie ali tiger: vkljub svoiemu božanskemu naslovu je bil boli podoben tema dvema živalima kakor miški, ki bi bila pravzaprav čisto nedolžna živalica. da ni tafca. In se je sam spravil s sveta? Kako je vendar moglo priti do tega? ( No. stvar se je izvršila nekako tako. odgovori možakar ter pljune predse. »Sam si je zasolll juho, to se ?/r^ri;1"®zadi,-e 80 s-1 h'li vsi ljudje siti. \ Galn;je odpade! oj njega Jnlii Vindeks v ^pamii na Galba s svojimi legijami, kar ga ie silno raztogotilo. Obema ie hotel it; naproti s pretorijanci ter ju zopet pridobiti zase s svojim petjem in brenkaniem Toda pretornanci niso kaj prida pričakovali od 'h- rer ,KV,lien-:- in spakovanja in so oklicah Oalbo za cesarja. To da tudi senatu poguma, ki takoj proglasi Nerona za sovražnika domovine. Ukaže mu celo navezal, na pleča sramotilni jarem in ga po-ter ^kozi mestne ulice. Verjemi mi, da se rad pustim desetkrat bičati ko bi mogel videti ta prizor z lastnimi očmi Zadnjo noč pa je temu zmagalcu sveta upadel ves pogum. Pribežal je na pr|. stavo svojega nekdanjega sužnja Paona vzdihoval in tarnal, kako more svet zapu' stiti tako velikega umetnika, ter si slednjič porinil meč skozi nenasitno grlo. Ho; to bodo poskakovali bogovi od veselja' ko zagledajo med seboj tega častivrednega tovariša! Po hodniku prilmi '1'igrin in se že od daleč hudtije nad svijim nikom: I. kje pa postopaš, nemarnost lena? Misliš, da si zdaj. ko je Oalba postal naš cesar, prost in svoj gospod? Ca-kaj. konopec te nauči pokorščine! Ti pa tribun Lucij, si lehko vesel izpremembt na cesarskem prestolu. Stara izkušnja nn uči. da se tisti, katere smatra k k česat /a svoje smrtne sovražnike, po njegovem padcu povzpno do najvišjih služeb in časti. Tudi tebi iz srca želim to srečo kadar boš imel vsega v izobilju, se večkrat spomni, kako vestna in poštena duša je bil oni ječar. Pri Herkuiu, v. isto pravico mi lahko izročiš upravo te ali me dežele kakor pristnemu rimskemu plemiču. Ker si bil zaprt samo na pov elje Ti-i gelinovo in nimam z njim, kakor tudi i njegovim božanskim pokroviteljem zdaj ničesar več opraviti, lehko svobodno za-pustiš svoje dosedanje bivališče, kadar st ;i zljubi. Na pot ti dam celo nekaj Jostoj-nejše obleke tvoja je tačas precej trpela in vsotico denarja, kar mi o primerni priliki s poštenimi obrestmi po-\ meš. Luciju so prišle vse te novice tako iznenada. da ne ve. so li sanje ali trola icsnica. Veron mrtev! On prost! Precej časa mine. preden se more vživiti v sv.; novi položaj. Z veseljem pozdrav. ječar-] jevo ponudbo, kajti lastna obleka mu j na životu napol strohnela in segnila. t ko odide Tigrin po platneno tuniko i: plašč, kakršnega so v onih časih meščan nosili namesto praznične toge. pade tribur na kolena ter poljublja tla celice, v kateri .ie okusil toliko nebeških milosti in zemeljskih grenkosti. Ko zapušča cirkus. \ idi. da se je skoraj odvadil hoji iu da oči le iztežka pre našajo dnevno svetlobo. Vad oči si je mo ral položiti razprostrto dlan. da jih ne ranijo ostri solnčni žarki, in kakor slepec otipava pot s palico, katero mu jc podari ječar. Toda kam sedaj? Rojstna hiša if nedvomno zapuščena. Na misel mu Sinr^ gostoljubni Akvila. o katerem .ie že mnog' čul od Pavla, iu takoj ie storjen sklep, <«; sc zateče v njegovo hišo na aventinskeiij griču. Ali težko bi bil dospel vsled svoji oslabelosti do nameravanega cilja, da « srečal nekega dečka, ki ga ie prijazno na govoril, rekoč: Ali si mar slep. dob' mož? Ce ti je drago, te hočem spreir Tati po cesti!« ' Ne slep. liubi deček, samo solnce nj jemlje vid! Mnogo mesecev sem preživs v temni ječi. Ce me moreš peljati s Akvili, izdelovalcu šotorov, ki stanuje [a aventinskem griču, mi storiš hvaležfj delo usmiljenja!« O. k Akvili!« se vzradosti dečetc Potem pa natihoma pristavi: -Gotovo s i utš sobrat in si moral trpeti preganjanje ;aradi svoje vere. Toda oglasiva se naj-jrej pri moji materi, ki ima blizn Zmagoslavnega mostu prodajalnico s sadjem.« Mali Kar pelje .tribuna k svoji materi Carini, ki ga povabi v stransko sobico voje prodajalne in ga pogosti s svežim iccivorn in kozarcem krepilnega vina. In to sliši, da je bil njen gost sojetnik apo-itola Pavla, mu hoče iz spoštovanja po-jubiti noge in .'e vsa v zadregi, kako bi redno in dostojno počastila »spozna-ravca«. Lucij se mora braniti na vso moč preobilnega izkazovanja časti. Gospa mu jove, da se ie Pavlin takoj po smrti svo-ega strica, torej že pred celim letom, vr-lil v Palestino; ondi se baje gode strašne eči; več izve o teli dogodkih od Akvile. ) njegovi materi in sestri ne ve nikakih zanesljivih vesti. Zagotavlja ga pa, da se ie nahajata v nobeni rimski ječi, kar bi bila otovo slišala pri službi božji, kjer se vse-tj prečitajo imena krščanskih jetnikov in [riporočajo v molitev. Nato spremlja Kar tribuna na Aventin. ipotoma vidita po mestnih ulicah burne 'rizore; ljudstvo se raduje smrti nasil-ega cesarja in zahteva takojšnjo smrt jegovih pristašev. Po Salarijski cesti leče toipa pijanih pretorijancev oneča-teno truplo Tigelinovo in poje Neronu :r bivšemu mestnemu prefektu sramotil-e pesmi. Vojaki nepretrgoma tulijo na ast novemu cesarju. Lucij se umakne z ečkom razgrajajočim trumam v stransko lieo. »Glej, mali,« pripomni svojemu mla-(.mu spremljevalcu, »tak je konec greš-ega življenja!« Akvila in njegova žena Priscila sprej- meta došlega gosta z veselim srcem pod svojo streho. Akvila je bil poprej Jud, pozneje Pavlov izpreobrnjenec, zdaj pa je bogat in ugleden tkalec šotorov in zalaga s svojimi izdelki rimsko vojsko; njegova žena je rojena Rimljanka. Oba sta zdaj goreča kristjana, katera sv. Pavel večkrat omenja v svojih pismih. Globoko gi-njena poslušata tribunovo poročilo o zadnjih tednih apostola narodov, ki se je tolikokrat mudil v njuni gostoljubni hiši in večkrat cclo sam pomagal v delavnici. Končno dč Lucij, da takoj, ko se zadostno okrepi, odrine v Sabinske gore, da poizve po svoji materi in sestri; potem pa da ga kliče prisega k njegovi legiji v Palestino. »Ravno prav,« odgovori Akvila. »Cez mesec dni moram itak poslati precejšnjo množino tkanine za šotore v Cezarejo, kjer sc še vedno mudi dvanajsta legija, iu takrat te povabim za svojega spremljevalca. Vespazijan si je tačas osvojil že vso (ialilejo, obmorska mesta, pokrajine na vzhodnem bregu Jordana in najbrž tudi Idumejo. Zdaj namerava naskočiti od vseh strani zapuščeno glavno mesto; nudi se ti ugodna prilika, da se udeležiš tega boja in vidiš na lastne oči strašno šibo božjo, ki bo zadela moje zakrknjene rojake. Ze zdaj je padlo več kakor sto tisoč Judov pri obrambi Galileje in vzhodnojordanskih dežela. Bogve, kaj vse je zadelo Simeona in druge brate v Peli. kjer biva zadnje leto tudi Pavlin! Ce bo le količkaj upanja, jim hočem poslati iz Cezareje pomoči.« Ze naslednji dan nese mezeg Lucija v Sabinsko pogorje. Kako se tribun uža-losti in prestraši, ko najde ondi domačo pristavo upepeljeno, vrtove pa opustošene in pomandrane! Celo žlahtne oljike, od katerih je dobilo posestvo svoje ime, ležijo posekane, in divje rože prepletajo trohneča debla. Pastir, ki je pasel v bližini svoje koze, mu vč povedati samo toliko, da je nekako pred letom dni pri-drla semkaj peščica konjenikov in iztikala po hiši, dvorišču in vsej dolinici za onima ženama, ki sta gospodarili na tej pristavi. »In so potem ujeli ženi?« vpraša Lucij. »Ne! Obe sta še pravočasno izvedeli pretečo nevarnost in pobegnili s starim Menalkom čez gore. Ko vidi to načelnik jezdecev« — po opisu Tigelin — »se tako raztogoti, da veli zapaliti hišo in posekati drevesa,« pripoveduje pastir. »In kje sta sedaj ženi? Bili sta moja mati in sestra!« 0 tem ne vč pastir ničesar. Lucij povprašuje po gorah več ur hoda naokrog, toda zaman. Neka sled mu kaže v Um-brijo, druga v Neapol. Odloči se za drugo, toda brez uspeha. Slednjič mora hiteti v Puteolc, odkoder ima odpluti Akvilova Iadja_ proti Cezareji. Se o pravem času dospe do pristanišča in najde ondi svojega prijatelia pripravljenega za odhod. »Angel, ki je spremljal Tobija, ali pa sicer kak duh iz nebeških trum, varuje zdaj tvoje drage, mladi prijatelj,« tolaži Akvila potrtega tribuna; »kmalu jih zopet vidiš, če je volja -nebeškega Očeta, brez čigar privoljenja ne pade niti las z naše glave.« (Dalje prihodnjič.) Shodi S. L. S. V Ribnem pri Bledu jc tel političen shod deželni poslanec Piber. \ Tomačevem pri Ljubljani so preda-ili v izobraževalnem društvu državni »slanec Gostinčar, deželni poslanec Dim-k in Gostinčar mlajši. — V Mošnjah je edaval ženam in dekletom g. poštar SI. ivnikar o gospodinjstvu. — V Komendi bil političen shod, na katerem sta govo-a dež. poslanec Lavrenčič in Benkovič. Smrtna kosa. Na Trsatu pri Reki je nI naš rojak p. Rajko Podlipec, franči-an. v Divači je umrl veleč. g. župnik kob Sedmak, v najlepši dobi življenja, -II let. Pokojni g. župnik je sin dolgo-nega blagajnika slov. kršč. socialne eze Jožefa Sedmaka. — Umrla gg. naj čivata v miru! Zadružna šola je napravila poučni iz-^pod vodstvom g. ravnatelja Remeca v l iberalna stranka celjskih advokatov sklicala javni shod v Celju. Ko sta prišla Poslanca Pišek in Terglav na shod, *e ju ustrašili liberalci in izjavili, da »d iu namenjen pristašem Kmečke zve-Shod je zapustilo mnogo naših somiš-likov in sedaj so zborovali učitelji in iski liberalci dalje. Sklenili so postaviti Vse! okrajih kandidate za deželnozbor-vohtve. Volivci »Kmečke zveze« bodo Razgled po domovini. že poskrbeli, da ne bodo kmetov zastopali v deželnem zboru slovenski liberalci. Ploj že straši po ptujskem okraju in okoli Ormoža. Mož, ki je uskočil iz kmečke zveze med liberalce, ne zasluži zaupanja kmečkega ljudstva. Zato je postavila »Kmečka zveza« za ta okraj dva delavna, izborna moža, g. župnika Ozme-ca iu g. župana Meškota za kandidata. Katoliški, štajerski Slovenci ptujskega okraja za ta dva moža pogumno v boj! Veliki teden smo imeli ugodno vreme. Po vseh ljubljanskih cerkvah je bilo mnogo občinstva, ki je pobožno prisostvovalo pomenljivim cerkvenim obredom. Zlasti so imeli božji grobovi na veliki petek mnogo obiskovalcev. Tudi procesije so se vršile z veliko slovesnostjo. V kranjski liberalni stranki zadnji čas precej poka. Odstopil je notar Plantan kot deželni poslanec dolenjskih mest in kot občinski odbornik v Ljubljani. Ravnatelj obrtnostrokovne šole Šubic tudi ne mara več sprejeti odborništva. Tržni nadzornik Ribnikar je baje odložil predsedstvo liberalne delavske organizacije. Najbrže so si sedaj v laseh stari in mladi liberalci. Kdo bo premagan se ne ve, skoro gotovo tokrat še mladi. Državni poslanec dr. Krek se je nedavno udeležil zborovanja moravskih ka- toliških kmetov v Brnu. Pretečeni teden jc predaval v Leonovi družbi na Dunaju o krščanski demokraciji na Slovenskem. Zopet zmage S. L. S. Naši somišljeniki so zmagali sijajno v okrožni zdravstveni svet vipavski. Liberalci so videli naše može prihajati v obilnem številu in so sc kar hitro porazgubili. — V Cerknici, dosedaj eni nepremagljivih liberalnih trdnjav, so naši možje zmagali v sedmih pod-občinah. Ta teden se volitve nadaljujejo. Če bodo vsi volivci S. L. S. storili svojo dolžnost, bo naša zmaga popolna. Podružnica »Slomškove zveze« za ljubljansko okolico in Kamnik se je ustanovila pretekli teden v Ljubljani. Došlo je toliko gdč. učiteljic in gg. učiteljev, da je bila dvorana kršč. socialne zveze polna. Na občnem zboru so bili navzoči trije c. kr. okrajni šolski nadzorniki: gg. Maier, Gaberšek in Stiasny. Slednji je predaval o reformi ponavljavne šole. Če se to vse izpelje, bodo tega napredka najbolj veseli naši kmetje. Tudi krščansko učiteljstvo stopa vedno odločnejše na dan. Socialni kurz S. K. S. Z. se vrši te dni ob veliki udeležbi v Ljubljani. Med predavatelji beremo imena naših strokovnjakov: dr. Krek, dr. Lampe, dr. Pavlica, dr. Brecelj, dr. Pogačnik, dr. Cepuder, dr. Pegan, Podlesnik, Kregar, Kalan, dr. Hoh- atrai 2l6 njec. dr. Benkovič. dr. Korošec. Pušenjak. dr. A. Ušeničnik. Rašica, Povše. dr. Zit-irk dež. odbornik in profesor Jarc. Umivanje nog. Obreda umivanja nog. ki ga ie opravil na veliki četrtek premil. g. knezoškoi dr. Anton Butiaventura Jeglič v ljubljanski stolnici, so bili deležni sledeči starčki: Jernej Koprive, iz Ljubljane, oi let: Janez Jazbec iz Novega mesta. iet: Andrej šorl iz Rupe pri Kranju. let: Tomaž Makovec iz Borovnice. 86 let: Tomaž Kerč iz Predoselj, >5 let: Janez Pipan iz Zapog. >5 let: Janez Pnmec iz Liubljane. >4 let: Jožef Jagodic iz 01-ševka pr Šenčurju. >„' let: Jernej Vrečar iz Ljubljane. >.? let: France Gabrič iz Kv;a. let: Lovrenc Zorman iz >en-čuria'pri Kranju. M let: Jurij Zorman iz Slavine, 75 let. Skupna starost imenovanih starčkov znaša 1008 let. Koza požrla 140 kron. Y vasici Gams .a Zg cnjem štajerskem .e obesi i v hlevu hlapec suknjo, v kateri je imel listnico s 140 kronami. Koza je prišla do žepa. potegnila l.stnico ven in jo pričela prežve-% .vati. K je prišel hlapec v hlev. je pač rv>., prazno mošnjo, papirnati denar je ... v">za že požrla. Neodvisne kmete« štajerske bode . . :.beralna Narodna stranka- pri Ker vidijo, da narodnost- Na-. .. stranke več ne vleče, ker že dolgo .. . cKs:<:ira. bodo zopet privlekli na dan program neodvisnih liberalnih kme-. bi vjeli kaj volivcev. Toda vse .'.kc e iv>_ • nič pomagale. Ljudstvo bo w\ . kak.-r / enim:, tako z drugimi, - >\. c može. kandidate, ki jih bo . Kmečka zveza . Prav kakor r.-. sk : t... I pamo. da bo štajerske s j :t.. kakoršna .ie kranjske : e dvislie . F'ismo brez na\edbe kraja prišlo v pra\e roke. Iz Bovškega poročajo: Mislil . vek. u.i i v če. ali vendar se je - J i . Ja K ; - i:,. :/ 1 rsta in brez vsake .:Je. ; - \ :--ke namenjeni osebi s tem-le naslovom: Naj prejme gospa Ma-i. : . ia mati Žagar lišt\ . in moja K-s: . . Zin n en soprog Matija. Primorsko. Ali je mogoče še kaj več zahtevati d naših poštnih uradnikov? '»'t slim, da ne! Zastopnikom deželnega odbora v za-stopu zdravstvenega okrožja senožeškega je imenovan g. Jakob Turk. nb"inski sve-i' va ec v Hrenovkah. Odstopil je ves liberalni cerkniški ';srajr: cestni za.-vača in Gorenje Ležeče. S potrebnimi deli prično takoj. Južna železnica otvori imenovano postajališče le pod pogojem, da je pri napravi ne zadenejo nobeni stroški. Nova pošta v Istri. S 1. aprilom je pričela poslovati na novo ustanovljena pošta v Podgorju. Od drugih pošt so se ji priklopile vasi: Zazid. Zabrežec. Zani-grad. Podpeč. Praproče. Omotice in Jelovice. Za župnika \ Bazovici je prezentiran veleč. g. Ignacij Počivalnik, doslej dekan v Krkavcih. Zopet eden. Sodrug Viljem Otin-ther, blagajnik socialnodemokraškega kluba na Dunaju, je poneveril 18.000 K društvenega premoženja. Koliko truda je bilo treba, da se je spravil skupaj tako lep kupček in sedaj pride eden izmed najbolj poštene. — kot pravi »Naprej« — stranke in ves trud je zastonj, denar pa fuč<. O izseljevanju v Zedinjene države iiazpošilja notranje ministrstvo sledečo in-lormacijo: Ker narašča zadnje mesece izseljevanje v Zedinjene države in ker se za to sodi. da so naseljevalne razmere v Ameriki ugodne, se naglaša. da to ni resnično. Razmere se sicer res počasi izboljšujejo v industriji in na denarnem trgu a zdatno se razmere niso izpremenile 'na bol.se in ni pričakovati, da se izboljšajo v bodočih mesecih. Izdatno izboljšanje se marveč pričakuje, ko se ustvari nov ca-nnski tarif. Le malo delavskih kategorij bo dobilo ono delovno razmerje, ki ga pr čakujejo. Zdaj lahko upajo na zaslužek|e ženski posli, a le. če znajo aiu.^ko in nemško. Nekaj kmečkih dela v... rabij.t tudi po nekaterih krajih v Ohio. lilin„Nl M.nnesoti. Severni in Južni Da , t j ter v Montani, če se razumejo na poljedelstvo j| živinorejsko delo, dasi prei sta i, vsled krize domače delavne moči. Las: ki fiin„ plačujejo mesečno 18—25 dolarje s pr| sto hrano in stanovanjem. Za de - na jar. mah se pa iščejo predvsem mlade moči, k znajo angleško ali nemško, p .delci* ii Jrugi izučeni delavci nimajo zd. j prilike!, da dobe delo. ker dobe tako de le stari člani ameriških delavskih unij. N. delo na, ne računajo neizučeni delava. dninarji, kar velja za tvornice, stavbe .: za rudni-ke: kakor se tudi ne rabijo tre . ci. inže nir.i:. zdravniki, arhitekti. \ I'.misvlva-niji. kjer je dobilo prej veliko , -eljencev delo po premogokopih. plavžih. --rnicali, se zdaj le malo pozna, da st- je -;,j izbolj-šalo. Podjetniki gledajo, da obdrži- staro delavstvo, zato lahko delajo, n. a rabjd novih delovnih moči. Še slabše so razmere v Kaliforniji in s »scdnili državah, kjer e veliko brezposelni!- avstr iskih J> iavljanov. Za 'o se in v a n; i jitjit zdaj svariti pred izseljevanjem. Nov slovenski list \ Ameriki. N.v-jork.i je pričel izhajati nov slov. v :i b nabožne vsebine. Namenjen je v vi vi sii za slovenske izseljence, ki s > raztreseni p;» Zedinjenih dr/. \. h. 1.-: zhaji pod imenom Ave Mati a in je >b enem tudi glaslo dra. be sv. Rafaela. posebnem oddelku se bo poročalo - liehvanji in napredovanju družbe med aM eriš-;imi Slo\ ene . o njenih trudili iu prid -uvali. o delavskih razmerah, o izseljenske;-! Hi banju in sploh o vsem. kar spada v delokrog družile. List bo tudi v zve / li;> goljtibom v Ljubljani. Prav to:-, i pripo ročamo našim rojakom Ameriki M li>l Podpirajte in naročajte ga! Javen shod je imela Narodu sira --zadnjo nedeljo v Celju. Vsled As'a ga nameravali udele/ ti tudi -k»\ensld k m u t e. da si liberalno politik (gledajo pri vrelcu. Toda generali so se zbali pre-s »jevanja svojih besed in dejanj -d slovenskih kmetov in so jih izgnali, las« so kmetje lahko spoznali, da - - liberalni® voditeljem ljubi le takrat, kadar iabij""f liorve glasove, ne; pa kadar postavlja« kandidate. V tem slučaju Je liberalna M spoda najrajša sama med seboj. I Burja. Cvetno nedeljo je ra/.saiw po Trstu in okolici taka burja, kot se« kmalu. Napeljati so morali po več kraj« vrvi. da so se ljudje oprijemali zalije. Kei drugače bi ih silna burja neusmiljeno P1} metala po tleli. Ta burja je bila ena naj lr.'iših v letošnji zimi. Razsajala je po « adrijanski obali in dosegla je brzino u kilometrov na uro. a proti poldnevu-celo 120 km. Temperatura se je z"iza "a I \V nad ničlo. Morje se je strašans penilo iu valovilo tako, da parniki '»• mogli dohajati v luko. Nova slovenska cementna tv0'n' Tvornico cementnih izdelkov in nnietnei kamenja na Dunajski cesti v Ljubljam kupil od dosedanjega lastnika SebastJ' l nterhuberja gospod Andrej Zaje. cem«- (ar na Pešati pri Dolu v zvezi z gospodom Jurijem Mornom, dosedanjim .voditeljem betonskega velepodjetja v Brnu. Tu je sedaj prva slovenska tovarna te stroke v I juhi ani in na Kranjskem. Vinsko razstavo in vinski semenj z vinsko poskušnjo in premovanjeni vin v zve/i priredi kmetijska podružnica v Novem mestu dne 17., IS. in l(J. aprila. Namen te prireditve je, seznaniti širše občin-s' ii z dolenjskimi vini in gostilničarje in v nske trgovce privabiti k poskušnji in k nakupu dolenjskih vin. Krščansko-socialna zveza v Ljubljani ji i/dala poziv našim društvom, naj prireja o vcsel.ee v prid šentiljskiiu Slovencem, katere preti nemška in protestantska pr' pagauda popolnoma uničiti, šenf Iljski Slovenci si nameravajo z darovi zgraditi Narodni dom«, kjer sc bodo zbirali in utrjevali v ljubezni do milega slovenskega naroda, od katerega jih hočejo Nemci od-t: ati. Izobraževalno društvo v (iorjali pri Bledu jc že naznanilo veselico in pred-m.i.o v pomoč našim obmejnim bratom. Občinske Uprave« II. in III. letnik na razpolago šc v več izvodili, in sicer znižani ceni 4 krone za letnik. Kdor i eden ali oba letnika, naj se kmalu .si na uredništvo Občinske Uprave«, \ler ne poide zaloga. Naročnina naj se ovoli poslati obenem z naročilom, sprotno pa se išče celoleten prvi letnik >a tudi posamezne številke proti od-liiiiii. Prosimo obvestila ali pošiljatve li na uredništvo Občinske Uprave«. O/imina je letos izborno prezimila. isti rž in pšenica izvrstno vzpevata lic dolgi zimi. Ker so bila tla pod sne-iii zamrznjena, niso mogle miši do sc-' Letos utegne žito bogato obroditi, poročila iz cele dežele v tem oziru >dna. Ccpilni tečaj za vinogradnike. V to- k. 'ue 20. t. 111. ob deveti uri zjutraj pri-i c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, i'oli Skalicky, pri državni osrednji ii'ci v Bršlinu pri Rudolfovem tečaj za io cepljenje in kaljenje (štratiiiciranje) eriškili trt (ključev). Ker jc ta način i eiiia zelo enostaven in si ž njim lahko i: z majliniini stroški sam pridela pobile cepljene trte za nasaditev novih m gradov, bilo bi želeti, da se naši vi-•iradniki tega tečaja v obilnem številu ■I že in da se ta način cepljenja pri nas ko udomači, kakor n. pr. na Nižje - Av-■ isl-.em, kjer pridelajo mali posestniki na tisoče cepljenk na leto, med tem ko jih pri nas kmetje kupujejo! Denar in hranilnice. Ze od lanske je-111 s■-•ni so mnogi ljudje svoje prihranke lyd raznih ustmeno in pismeno razširil' vesti iz hranilnic vini jemali, ter so večidelj v druge hranilnice nalagali, l»-i celo doma imeli po več tednov. Pri 111 so imeli mnogo stroškov za pota in l;|i so znatne izgube pri obrestih. Tc '•me znašajo žc mnogo tisočakov kron. ecni so pa tisti, ki niso dvignili svojih narjcv iz hranilnic, kajti na obrestih ni-in;di nobene zgube, in tudi ne nepo-'"idi potov iu stroškov zanje. Gorenjske novice. I* St. Vida nad Ljubljano. Zdaj je lahko vsakemu jasno. Šent-vidski gospod nadučitelj Zirovnik se je pri vsem svojem dosedanjem neutrudnem ro-vanju zoper sveto stvar delal dobrega katoličana, zatrjevaje, da je zvesti sin katoliške cerkve. Dne 7. aprila pa se je tudi na zunaj pokazal drugačnega, pokazal se je odkritosrčnega. Ta dan je imelo v Ljubljani »Vdovsko učiteljsko društvo« svoje zborovanje. Po zborovanju je pričel gosp. Zirovnik nekemu svojemu tovarišu, ki je pristopil »Slomškovi zvezi«, neumestno očitati, češ, da liberalnemu učiteljstvu zadostujejo le državni zakoni, »Slomškarji« pa da potrebujejo dva jeroba, namreč državne in cerkvene zapovedi, (j. Zirovnik je torej javno priznal, da on ne potrebuje cerkvenih zapovedi, temveč da mladino lahko vzgojuje tudi brez vere. Šentvidci, zapomnite si to! Žirovnikova prizadevanja. Liberalni listi so dobili iz Št. Vida poročilo, da nameravajo tukajšnji klerikalci spraviti nad-učitel a Zirovnika iz Št. Vida baje zato, ker je kandidiral proti dr. Žlindri«. Temu poročilu dostavljajo, da tukajšnje ljudstvo nc pusti Zirovnika iz Št. Vida. Tukajšnje ljudstvo si bo le oddahnilo,akose ta novica uresniči. Saj bo že minulo kmalu dve leti, odkar sta tukajšnji občinski odbor in krojni šolski svet izrekla Zirovniku popolno nezaupanje ter poslala prošnjo za premestitev na deželni šolski svet. Liberalci, svobodomiseln in Sokoli, ki vsi imajo v Zirovniku velikega zaščitnika, bodo seveda. ako se novica liberalnih listov uresniči. armada brez generala. Toda ta armada je, tako majhna, da se ne more prištevati med ljudstvo. Zirovnik, ki je menda sam duševni oče te novice v liberalnem Oorenjcu« in »Notranjcu«, naj pove. kdo je tisto ljudstvo, ki ga ne bo pustilo iz. Št. Vida. Morda bivši Kolbctov študent. Poli-čarjev Miiče, Lovrencov bi rt, Pokret iz Vižniar. šentviški zdravnik in še nekaj polomljenih Sokolov? Te ljudi zagovarja Zirovnik v enem zadnjih »Narodov« s samimi neresnicami. Tako n. pr. jc neresnica, da je pisal »Domoljub«, da sc jc v Lovren-čevi gostilni plesalo na pepelnično sredo popoldne. V »Domoljubu« pa je bilo napisano, da se je plesalo predpoldne, kar je tudi res. Kar pa piše Zirovnik o naših organizacijah, na to se nam ne zdi vredno odgovarjati, ker vsak pošten Šcntvidčan ve, kako velikanska razlika je med našo in Zirovnikovo organizacijo. V liberalnih listih pravi Zirovnik, tla bo moral iti, ker je kandidiral proti dr. Žlindri (tako imenuje velezaslužnega našega častnega občana dr. Šustcršiča). Po Št. Vidu pa liberalci in tudi on sam pripovedujejo, da bo moral iti vsled tega, ker je baje skušal zabraniti, da ni prešlo šolsko premoženje zavodom v last. Ta gorostasna laž se je mogla poroditi samo v Zirovnikovi domišljavi glavi. Zirovnik ima pri šolskem premoženju prav toliko opraviti, kakor zadnji njegov učen-ček. Ce bi bilo po Zirovnikovem, bi bilo šolsko premoženje že zdavno skopnelo. Zirovnika in njegovo kompanijo poživljamo. da naj nam dokažejo, če se je le en vinar šolskega premoženja porabil za druge namene, kakor za tukajšnje ljudsko šolstvo. Ako to dokaže o, jim obljubimo sezidati sokolski dom, Zirovniku samemu pa bomo kupili novo sokolsko uniformo. — Razumemo, zakaj je občinski odbor in krajni šolski svet protestiral proti takemu učitelju, ki ne pripoznava cerkvenih zapovedi. In ta človek pravi, da ga ljudstvo ne pusti iz Št. Vida! M.ada »Bogomila« kaj krepko napreduje. Takoj na prvo povabilo se je odzvalo 164 deklet in žena. Prepričani smo, da se število članic še znatno pomnoži. Da šentvidske mladenke in žene dobro ume-vajo, kako potrebno je zanje izobraževanje, kako draga jim je starodavna »TSlaž Potočnikova Čitalnica«. »Čitalnica« pa hoče poskrbeti, da članice »Bogomile« ne bodo le plačevale njej članarino, marveč da bodo kolikor-mogoče veliko deležne dobrot, ki jih deli društvo. Ne bo dolgo temu, da bodo članice naše »Bogomile« imele svoj tambu-raški klub. Polagoma pa še kaj drugega. .Na belo nedeljo priredi »Bogomila« javno predavanje, za žene in dekleta. Na obilno svidenje! Umor. Na veliki petek zjutraj so našli v Dravljah ubitega 70 let starega posestnika Andreja Dolenec, po domače Tome, iz Dravelj. Poleg mrtveca je ležal debel lesen kol. Do danes še ui znano, se je li zgodil uboj ali roparski umor. Par sumljivih oseb so odvedli v preiskovalni zapor. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Kovorja se nam poroča, da imajo tam vkljub hudi zimi sto dobrih panjev na razpolago. Ako želi kdo kak panj čebel kupiti, naj se obrne kar v Kovor, pošta Tržič na Gorenjskem. Izjava. Ker se vesti, ki krožijo zadnji čas glede naznanjenih obrtnikov brez obrtnega lista, umevajo v tem smislu, kakor da bi bila te obrtnike ovadila naša »Zadruga« (»Kmetijsko društvo«), izjavljamo, da s tem nismo v nobeni zvezi in da bomo proti vsakemu, kdor bi take vesti širil dalje, postopali sodnijskiin potoni. Za odbor »Kmetijskega društva v Bohinjski Srednji vasi«: Andrej Mikelj, načelnik. Vič - Ulince. Ker imamo pri novi cerkvi premnogo vsestranskih stroškov, si za letos še nismo mogli omisliti takega božjega groba, kakor ga imajo po drugih župnih cerkvah. Vender so za hišo in čast božjo vneti župljani prispevali toliko, da smo Juzttsu izpostavljenemu v sv. R. T. v monštranci napravili dostojno prebivališče pri stranskem altarju. Z darovanimi novci smo nabavili cvetlic in toliko raznega zelenja, da je bilo videti, kakor bi mili Jezus bival v prijetnem gozdičku, katerega so razsvitljevale neštete lučice. Nad vse nas je pa ganila in presenetila častna straža, katero so v petek popoldne in soboto preskrbeli naši vrli »Orli« čuječ po dva in dva v lepi uniformi pred sv. R. T. Pri veličastni procesiji, ki se je v najlepšem redu vršila v nedeljo zjutraj so pa Št <4 2^8 OornOljab 1909 Št. 15 ti nastopili skupno kot četa v uniformah in častitljivo korakali pred sv. R. i S svojim javnim nastopom so pri vseh verno mislečih župljani.h pridobili na zaupanju in spoštovanju. Jezusu v sv. R. T. pa odkrili svojo ljubezen in udanost. Vstali Zveličam — premagalec smrti, greha in vsega hudega jim bo to vdanost gotovo povrnil s tem, da jih bo utrdil v dobrem, da jih bo obdržal stanovitne na začeti poti čednost-nega življenja, da se bodo kot ponosni »orli« dvigali vedno više in više do ciljev svete vere, preziraje pa vse, kar je nizkotnega in nečastnega za vsakega mladeniča. Od Kranja. Nedavno sem se peljal na Brezje, znano božjo pot. kamor hodi na tisoče in tisoče romarjev iz vseh slovenskih pokrajin. Dober voz imam, a na potu proti Brezjam so se trla kolesa, da smo morali stopiti raz voz. Tudi na Turškem ni tako zanemarjenih cest! Ali Brezje ne spadajo pod nobeno občino? Ali tarnošnji soseščani nimajo toliko usmiljenja do nas romarjev, da bi blato, ki sega skorej do kolen, spravili proč? Gostilničarji, ki z našimi trdo zasluženimi denarji zidate salone (!) ali nimate par krone od velicega dobička, da mi vsaj v blatu ne utonemo? Po drugih božjih potih smo prijazno postrežem in vsem je prav: ali hočete nekateri res odvrniti romarje od te božje poti? Kaj pa bi bilo Brezje brez božje poti? Za danes samo toliko v imenu premnogih romarjev piše prijatelj tega božjepotnega svetišča. Dolenjske novica (z raznih krajev Dolenjske d Iz Poljan pri Orteneku. Pri nas smo ustanovili jako potrebno gasilno društvo. Seveda nas je že prva nabava gasilnega orodja veliko stala; ker bo treba ves denar s prostovoljnimi doneski spraviti skupaj, zato prosimo dobrih src, ki bi hotela pri tej občekoristni napravi kaj pomagati. d V Srobotniku pri Velikih Laščah je umrl Franc Jelene, po domače Sraboški Francek. Bil je po vsem Dolenjskem znani živinski mešetar, ki jc imel to posebnost, da pri vseh mešetarskih naporih nikdar ni zaklel. Izmed sto mešetarjev je komaj eden take narave, da brez kletvine pogodbo napravi. Naj v miru počiva! d Z Gore pri Sodražici. V kratkem dobimo tu svojo župnijo, katero res silno potrebujemo. Prosimo tozadevne oblasti, da stvar kar najbolj mogoče pospešijo. — Po večletnem prizadevanju se je naposled vendarle odkazala deželna podpora za dovršitev cestnega oddelka od okrajne ceste Sodražica-Loški potok do Gore. Hvala poslancema Jakliču in Bartolu, ki sta se res za to veliko trudila. Tistih pa, ki še sedaj delajo zgago proti tej cesti, naj bo sram!Vsak slepec lahko vidi, da iščejo svojih, ne pa ljudskih koristi! d Iz Siemenskih hribov. Pri nas smo vedno delali obode, a letos se je pa to delo vkljub nizki ceni znatno znižalo. Pre-kupci in trgovci namreč obetajo silno nizko ceno; les pa je vedno dražji in tako se delo ne splača. Zato smo sklenili, da ustg novi,no Obodarsko zadrugo- Združimo se obodarji. ker le v združitvi ,e naša re- S"Uj ()d Sv. Gregorja se nam piše, da so dne I'), m. m. na občnem zboru prosto-vol nega gasilnega društva izvolili namesto umrlega Fr. Oblaka novega nacel-lurija Parovška; tudi namesto pro-■ ~ podnačelnika je Društvo ostane nika Jurija Parovška; uiui namesto prostovoljno odstopivšega bil izvoljen Jož. Adamič, zvesto svojemu geslu: Bogu v čast bl:žnjeniu v pomoč! d Iz Rake. Nov božji grob krasi sedaj tukajšnjo cerkev. Za ves trud se je zahvaliti častiteinu gospodu župniku Josipu Borštnarju. Delo ,e krasno in lep dar za \ stalega. Tu jc umrl dne 5. aprila gospod Alojzij Hrastnik, posestnik, gostilničar in mesar. Bil je obče priljubljen, kar jc pokazalo tudi ljudstvo, ki ga je spremilo v obilnem številu k zadnjemu počitku. Več let je županoval tudi vseh. Sožalje žalujoči rod- raški občini v zadovoljnost bini. d Iz Št. Lamberta. Zopet nekaj novega. oziroma prenovljenega. Orgije v naši farni cerkvi so prenovljene, očiščene in uglašene, tako da sedaj pojo kakor nove. Pomagal nam je tu orgljarski mojster Milavec iz Ljubljane, ki jc poslal k nam izvrstnega delavca, ki je orgije tako uglasil, kakor se spodobi za službo božjo o velikonočnih praznikih. d Svibno pod Kumom. (Razglednice iu poštni pečat.) Po celem svetu se dandanes potegujejo za svoj jezik, in sicer hoče imeti vsaki narod vse dopise bodisi od sodnije ali od drugih privatnih uradov v svojem jeziku. Svibenčanje hočejo biti pa v prvi vrsti »deutsch« in potem šele Slovenci, kajti imajo na svojih razglednicah kakor tudi na poštnem pečatu še danes najprej Scharfenberg in potem šele Svibno. Slovenci, ne pustite si vzeti pravice, katero vam določa zakon in zahtevajte. da se na poštnem pečatu piše najprej »Svibno«! d Iz Loškega potoka. Občni zbor društva »Tabor« je pokazal delo preteklega leta: Društvo je priredilo 12 predavanj (predavali* so gg.: Smolnikar, dr. Sclnvci-tzer, I). Bajec, Vovko, Plahutnik, Škulj |7|). Sest veselic z igrami, petjem in dc-klamacijami, dva izleta, tri odborove se e. Članov 290. Knjižničar je izkazal lepo delo. Nad 300 lepo urejenih knjig, več zemljevidov, anatomičnih slik itd. Knjig je bilo prebranih do 1050. Čitalnica vsebuie redno 12 časopisov, ki deloma krožijo po vaseh, zlasti med mladino. Blagajnik je tudi nastopil z veselim obrazom: Nakazal prometa 1000 K, čistega preostanka 308 K 2/ h, ki so obrestonosno naloženi v domači hranilnici. Inventarja se je tudi že precej nabralo. Sicer gole številke, a podajajo natančno sliko, kako je društvo spolnjevalo v prvem letu svojega obstanka stavljeno si nalogo. Delavnemu odboru se je izrekla laskava pohvala. V novem odboru pa vidimo same mlade moči. Upajmo, da bo šel tudi ta odbor z vnemo na delo da bo prišlo društvo še do lepših uspehov, orej kdor še ni v krogu našega »labora«, naj se hitro vpiše. d Iz Tržišča na Dolenjskem, o sv. Ju. riju nas zapuste č. g. župnik Perpar. Gre. do v zasluženi pokoj. Kot zadnji spomenik svetotrojiški cerkvi, katero so kai lepi, prenovili, in župljanom v spomin, so kupili uionštraiico. prekrasno delo g. Kregarja iz Ljubljane. Stane nad 1100 kron in je epa izmed najlepših na Kranjskem. Hranil-niča in posojilnica v Tržišču je storila lep korak naprej. Tik žttpnišča in farne cerkve je kupila na dražbi enonadstropno hišo iu zraven stoječe kleti. Tako ima naša lepo razcvita oča zadruga svoj lastni dom, ki ji bode v velik liasek in v korist katoliškemu zadružnemu gibaniu v Tržišču. d Št. Lovrenc ob Temenici. Razg janje v cerkvi. Vsem jc še znano, kako lazgrajači iz Št. Lovrenca razbijali shod na Čatežu. Pripovedovalo se je, da so postavili celo pred gostilno straže, ki bi naj pivce opozorile, kdaj se bodo poslanci vračali, da bi jih še enkrat zasramovali ali pa še kaj hujšega storili. Lavorike žalostnih junakov ne dajo miru mladim fantom, ki hočejo še službo božjo motiti, Ze pred blagoslovom oljk je nastal cvetno nedeljo tak ropot v stranski zakristiji da ie župnik tja stopil in jih opozoril na svetost kraja. »Kdor noče mirovati gre ven.« Za enkrat se je vse pomirilo. Med blagoslovom je postajalo razgrajanje in ropotanjc vedno hujše. Dvakrat je poslal župnik cerkvenika med razgrajače, da naj mirujejo. Ccrkvenik pride nazaj ii pove, da je vse zastonj, ker odraščali fantje hujskajo otroke. Vzeli so jim pušle i« zdaj bijejo z njimi. Cerkveni ključar Jan. Kovačič in Fr. Lah iz Korenitke. sta mirila. Tu se pa zadere, kar je značilno za naše razmere. 1.kleten fantek nad ključarjem župne cerkve, da on nc bo nobenemu branil. Hrup je postal tako silen, da je bilo nemogoče blagoslov nadaljevati. 2up-nik je moral od altarja delati red med razgrajači. Nekaj časa je bilo mirno, f ' govorom so šli menda v gostilno. Župnik jih še enkrat opozori na državni zakon. Pomagalo ni nič. Celo mašo so razgrajali-Po maši so pa čakali ključarja Jan. Kova-člča in Fr. Laha, ki sta jih mirila. Vzeli so malim otrokom pušlje. Lah jim je s težavo ušel v Martinovo gostilno, Kovačica pa je eden udaril s pušljeni po glavi, da se je opotekel, drugi ga je takrat prijel in gel, ostali so ga bili s pušlji, kolikor so mogli. Kovačič je ves stoičen in ima vsc obleko strgano. Magdalena Kužnik .ic svarila fante. Eden zavihti pnšclj proti njej. Ni se ustrašila. »Tukaj sem, pa me udari-1 Posredovanje župana Kcka :c ostalo brezuspešno. Napad je bil med mašo dogovor jen. Odkod taki pojavi med našo mM' "o? Odgovor je lahko dati: 1. Starši g vorijo proti duhovnom. 2. Zapeljevan mladine. Mletrii otroci ostanejo zunaj ce kve iu delajo škandal. 3. Okoli cerkve I Pet gostiln. Navadno se toči med vsaK mašo. Fantje, ki pridejo iz gostilne, vsa« nedeljo motijo službo božjo. Glavarstvo ' dobro ve in ničesar ne stori. Na ta »<£ se bo vzgojil čuden rod ljudi. G sodnM* razpravi in kazni bomo natančno P01 čali. Notranjske novice. n Čebelarski shod v Št. Petru na Notranjskem. Ker sc 4. t. in. radi burje iti žametov ni mogel shod vršiti, se vrši v nedeljo 18. t. m. z istim vsporedom v on-dotni šoli. Ker je stvar zelo važna za vse oiidotne čebelarje, se pričakuje, da se shoda vsi čebelarji udeleže. Shod se sedaj vrši pri vsakem vremenu. idrijske novice. n Nezgoda v rudniku se je pripetila veliki teden. Rudarji so se peljali v jamo. Kar se utrga težka veriga, ki na nji visi šala«. »Šala« se je sicer kmalu ustavila, ker ima za take slučaje varnostno napravo, a veriga je padla na delavce in enemu strla nogo, druga dva pa dobro oplazila po plečah. Sploh se veliki teden primeri rada kaka nesreča v našem rudniku. n Na dopust ic šel g. dr. Bevk, ravnatelj tukajšnje mestne realke. Začasno vodstvo tega zavoda je kot na starejša učiteljska moč prevzel profesor verouka gosp. Plečnik. n Krasno procesijo smo gledali veliko soboto zvečer v Idriji. Udeležba je bila ogromna, razsvetljava po hišah vsa čast vrl,in meščanom je bila lepa, god-1 a i:i petje izborilo. Da se je par zagrizen-eev med temi socijalistični konsuni med procesijo zavilo v temo, to priča pač le o njihovi prosvitljenosti. n Umrl je v najboljših letih c. kr. gozdar v Idriji, g. Josip Basiaeo. Pokopan e bil veliki petek. Iz raznih krajev. Kajro. Lepo cerkveno slovesnost, o kateri naj zvedo tudi bralci Domoljuba . smo obhajali združeni z drugimi narod- nostmi tudi Slovenci v Kajri (Egipet) o prazniku sv. Jožefa. Ze 1. 1871. je sv. Dežela postavila v predmestju Izmailija cerkev v čast sv. Jožefu, kot podružnico župnije Muski, ki šteje okoli 25,300 katoličanov. Ker pa cerkvica ni zadostovala ved-neiuu naraščaju prebivalstva, sezidala je sv. Dežela novo hišo božjo s samostanom po načrtu bratov Leonori iz Rima. — Zanimanje za to cerkev je bilo v Kajri splošno, ne samo med katoličani, ampak tudi med drugoverniki; saj je pa tudi največja katoliška cerkev v Egiptu 60 m dolga iu .in m široka; kupola in zvonik nad-kriljujeta najvišja poslopja v mestu. Iz zvonika vidi oko opazovalca pred seboj mesto z brezštevilnimi minareti in ravnimi strehami, grad z angleško posadko; v daljavi v puščavi opazi večne piramide, znamenje nekdanje slave Egipta; tam vidi reko Nil, ki počasi vali svoje valove med rodovitnim poljem, krasnimi palačami in vrtovi proti morju. Stavba cerkve je toliko napredovala, da jo je pre-vzvišeni nadškof Avrelij Briante, apostolski delegat za Egipet, dne 18. marca slovesno blagoslovil. Popoldan istega dne se ji cerkev v navzočnosti zastopnikov egiptovskega kralja, ministrov iu konzulov evropejskih in nekaterih izvenevropejskili držav iu mnogobrojne množice občinstva slovesno izročila službi božji. Po kratkem nagovoru predstojnika sv. Dežele, ki je mestu Kajro častita! radi te velike stavbe in povdarjal. da je cerkev mednarodna, določena za vse tukajšnje narodnosti, bil je slovesen nagovor v francoskem jeziku. Slovesni blagoslov ob veliki asistenci, obdan od štirih škofov in duhovnikov različnih katoliških obredov, je podelil prevzv. Prigdian Oiaunini, apost. delegat Sirije, ki je imel na praznik sv. Jožefa slovesno pontifikalno mašo. Med osmino je bila vsak dan slovesna sv. maša v raznih ka- i toliških obredih: v armenskem, grško-inclhitskein. maronitskem, kaldejskent, si-r.janskem in koptskem obredu. Različni krasni obredi ene katoliške sv. cerkve! — Kakor v prvotni, oznanuje se tudi v novi cerkvi beseda božja vsako nedeljo v slovenskem, nemškem, francoskem, italijanskem in angleškem jeziku. Cerkev se je zidala iz milodarov, ki jih sv. Dežela pobira po vesoljnem kat. svetu za vzdrževanje misijonov, cerkva, šol in sirotišč v Egiptu in Palestini. - Dne 25. marca je izdala egiptovska vlada postavo, ki prepovedi! e v Egiptu vse časopise, ki pišejo zoper kralja, vlado, nravnost in zoper katerokoli vero. Radi te postave so bile v mestu velikanske demonstracije, ker arabski časopisi v zadnjem času zelo ostro pišejo zoper angleško vlado; nekaj jih je bilo že ranjenih; baje so napadli tudi enega ministra. Kakor se sliši, namerava, vlada izdati stroge postave zoper demonstrante, ako ne bodo mirovali. Govori se, da nekaj vre med Arabci; pa tudi angleški vojaki so dobro pripravljeni za vsak slučaj. South Range, Mich., Amerika. V Ameriki je še vedno huda za delo; zato svarimo rojake, naj nikar ne hodi.o tja, zlasti ne v mesta, kjer so tovarne, ker je tam na tisoče brezposelnih delavcev, ki trpijo veliko pomanjkanje. Le tam. kjer so bakreni rudniki, delajo s polno močjo, kakor na primer tu pri nas v South Range. Pred desetimi leti je bil tu še sam gozd; sedaj je čedno mesto s kakimi 400 hišami, nekaj zidanih, nekaj lesenih. Naših družin je kakih petnajst. V petih bakrenih rudnikih dela čez tisoč delavcev, iu dozdaj brez prestanka. Drugod je pa joj! Zato je treba dvakrat in trikrat premisliti, preden se kdo v teh razmerah za Ameriko odloči. GORIŠKA Iz kobariškega kota. Tukaj ob meji smo dobili vojake planince, kakor prejšnja leta. V Kobaridu, na Livku in Breginju bo luistan ena po ena stotnija. Celo poletje bodo imeli vaje ob meji našega mirnega soseda. Laški »alpini« so imeli svoje vaje konec februarja. Ob naši meji jih ie bilo več kompanij. Ob tej priliki je strah pred vojsko ženskam" tu ob meji čisto pretresel možgane, da so celo že naprej slišale, kako bodo žvižgale kroglje. Ko so italijanski voaki bili nastanjeni po laških obmejnih vaseh, so se ženske in tudi možje meniji takole: Sedaj pridejo še naši vojaki in vojska je gotova. Strah pa je kmalu minul, ker italijanski vojaki so bili odpoklicani nazaj v gorko Italijo. --Več s t o t o v dobrega gorskega sena se dobi po Koba-liškein, posebno v Kotu. Goričani in Kranjci ga iščete celo zunaj države, ali bi Ka ne hoteli priti iskat k nam? Ce bi se kdo lotil te kupčije, bi dobro opravil, kajti cena je nizka. Poskusite! V inašnika posvečen bo na belo nedeljo v knezoškofijski kapelici č. g. Leopold i lr o j. Prevzvišeni ktiezonadškof mu je podelil subdijakonat. C. g. C i g o j je letos edini slovenski novomašnik na Goriškem. Pomanjkanje duhovščine na Goriškem je že sedaj občutno. Ce bi še dolgo šlo tako naprej, bi kmalu ne bilo več dušnih pastirjev. To je sad agitacije svobodomiselcev med našim dijaštvom, ki ga odvračajo od duhovskega stanu. Njihov namen namreč c: Ce zmanjka duhovnikov, bo liberalno iičiteljstvo lahko delalo, kar bo hotelo. Toda dijaštvo je kmalu spoznalo puhlost svobodomiselnih fraz in sedaj je tipati, da se jih zopet več posveti duhovskemu stanu. Požar. V Gor. Trebuši je v nedeljo dopoldne pričelo goreti v .krčmi Matije Vončina, kjer se nahaja tudi šola. Iz šole so rešili le uradne spise, zgorela pa je knjižnica. Škoda 7000 K je za Vončino tem občutnejša, ker ni bil zavarovan. Sv. Lucija. Dne 25. t. m. bo takoj po blagoslovu v prostorih g. Vuga shod tolminske »Kmečke zveze«. Na shod pride govornik iz Gorice. Kmetje, pridite na shod v obilnem številu, da se pogovorimo o naših zadevah. Treba je, da poživimo delovanje naše »Kmečke zveze«. — Mnogi kmetje dobivajo brezplačno in ne da bi bili naročili iz Gorice neki list pod imenom »Kmečki glas«. Ta list je glasilo Mer-moljeve liberalno agrarne stranke. Nekateri kmetje so list enkrat poslali nazaj, pa ga vseeno dobivajo še naprej. Svetujemo vsem pametnim in zavednim kmetom, da ta list vrnejo, sicer jih bo upravništvo smatralo za naročnike in bodo morali tisto robo, ki ni za nič, še plačati. Le proč s tistim »Glasom«, pa naročite si rajši »Domoljuba«, ki je za majhen denar res izbo-ren katoliški kmečki list. Kmečki penzijor ali zavarovanje. Goriški kmet je v zadevi starostnega kmečkega zavarovanja pokazal mnogo treznosti in zdrave sodbe. Treba je, da se da vsakemu našemu kmetu prilika, da se najnatančnejše seznani z načrtom zavarovanja. V to služijo predavanja in shodi »Kmečkih zvez«. Zaupniki »Kmečke zveze« za goriško okolico so povdarjali potrebo knjižice, ki bi na prav poljuden način razložila načrt zavarovanja. Okoli 20. aprila izide v Ljubljani brošurica o sta- Strmi •M l>om«u)a*» rostnem zavarovanu, ki jo je spisal in izdal poslanec dr. Krek. Cena ji je le 20 v. Priporočamo prav nujno vsem Kmečkim zvezani« iu tudi izobraževalnim društvom. da to knjižico, ki ne stane več ko 2(1 v., v čim največji množini razširijo med ljudi. Mladeniški shod bo na belo nedeljo popoldne v št. Andrežu pri Gorici. Goriškim kolesarjem! V Gorici je_obstojalo in še obstoja kolesarsko društvo Gorica-, ki je zadnji čas prijadralo s svojo barko popolnoma v liberalno vodo. To društvo, ki bi po svojem namenu moralo biti strogo nestrankarsko, je pristopilo liberalni Zvezi narodnih društev v (iorici. Ta liberalna zveza pa ima nalogo širiti med goriškim ljudstvom svobodo-rniselstvo. Ker pa gre ta reč prepočasi izpod rok, so liberalci začeti za širitelje liberalizma m svoboJoniiselstva porabljati celo kolesarska društva. Društvo Gorica je izvolim tudi za svojega častnega člana Andre a Gaberščeka. S tem je rečeno dovolj. Kolesarji poštenega prepričanja. ki nočejo biti priveski liberalne stranke in njenega gospodarja Gaberščeka. naj izstopijo iz Gorice- ter pristopijo k kolesarskemu odseku, ki ga snuje -Slovenska kršč.-soc. zveza v Gorici. Vsak kolesar z dežele, če ie vpisan v kakem zvezinem društvu, ali iz mesta, če se vpiše kot član Zveze . je dobro došel! Oglašati se je na tajništvu S. K. S. Z. v Gorici, listmeno ali pismeno. Kolesarski odsek dobi posebne znake in dovoljenje za prehod čez mejo. Narodno gospodarstvo Za živinorejo. Poslanca Demšar iu dr. Krek, sta vložila v državnem zboru tale predlog: Kranjska je del alpskih dežel in po svoji legi za kmetijstvo pripravna. Vsled različnega sveta je posebno sposobna za vspešno živinorejo. Pred kakimi 40 leti ob času dobrih pašnikov smo imeli za takratne razmere precej lepo živino. Pozneje je naši živinoreji škodovalo gozdno in lovsko gospodarstvo, ki je pahnilo našo živino iz zračnih pašnikov v soparne hleve. Ziv ina e postala mehkužna in vsprejem-Ijiva za kužne bolezni, ki so se prenašale iz sosednih dežel Hrvaške iu Bosne. Naša živina je telesno pešala in hlevi so se praznili. Ko se je pred tremi leti zanesel k nam konjski smrkelj, je napravil na Gorenjskem liKMKKi K škode. Poskušali smo redno povzdigniti živinorejo. toda poskusi se niso popolnoma obnesli, ker nam je vedno primanjkovalo dobre plemenske živine. Ce pogledamo v statistična poročila I. 1890., vidimo, da se je nasproti letu 188(1 število živine zvišalo za 1-6 odstotka. To zvišanje se je pokazalo zlasti v reji mlade živine, med tem ko je padlo število bikov za 13 odstotkov, pri kravah za dva odstotka. Pri tem zvišanju torej ne moremo govoriti o kakem napredku z ozirom na tako neugodno število bikov in krav, to je ravno dobre ple- menske živine. Te razmere se do danes še niso veliko spremenile. Slabe cene pri živini, zlasti pri manjvredni živini so marsikaj spremenile v našem kmečkem gospodarstvu: namesto živinoreje se je v nekaterih krajih začelo sejati več žita. Ti poskusi se tudi ne obnašajo. \ remenske nezgode zadnjih len. mokrota in toča. pretočeno leto silna susa so nas o tem prepričale: seveda je vsled teli nezgod tudi živinoreja mnogo trpela. Skušnje nam torej kažejo, da imamo v kmetijstvu še najbolj gotove dohodke pri dobri živinoreji. Kranjski deželni zbor sc bo potrudil \ zvezi s kmetovaici povzdigniti našo živinorejo. da našim kmetovalcem zagotovi ta edini kmetijski dohodek. Toda žalibog. da je naša živinoreja preveč zaostala, da bi jo mogla dežela v zvezi z denarno slabotnimi kmetovalci oživeti. Pri nas imamo večinoma mala in srednja posestva, tako da je pri nas malo nad sto posestnikov, ki imajo nad 20 govedi v hlevu. Mi potrebii'emo denarja za zboljšanje pašnikov in za nakup čistokrvne plemenske živine iz. drugih naprednih živinorejskih krajev. To nam bo pri sedanjih raz-nierali mogoče doseči le po zadružništvu. Pot. ki jo spoznamo za edino pravo, smo že nastopili in smo v zadnjih treh letih ustanovili pet živinorejskih zadrug. Kakor je država podpirala druge dežele pri pov-zdigi živinoreje, tako upamo, da bo tudi nam naklonjena pri tako važni nalogi, ker je ravno Kranjska poklicana, da dela s povzdigo živinoreje v blagor južnih dežel v državi. Podpisani predlagamo: Od vlade se zahteva, da skrbi za povzdigo naše živinoreje s tem, da podeli izdatne podpore živinorejskim zadrugam. Fr. Demšar. Za Krotek m. Dober svet. A.: »Danes gre pa tudi vse narobe! Ziutraj mi je poginil pes, potem sem izgubil dva goldinarju in sedaj se mi ie zlomila inarela!« ■ 15.: »Veš kaj, da se nesreča vkup drži, posodi mi deset goldinarjev!« V obrokih. Sodnik: »Vi ste dali svoienui tovarišu zaušnico ter plačate pet goldinarcv kazni!« Zatoženee: »Ali mu jih snieni plačati v obrokih?« Sodnik: »Ne, ker um tudi zaušnice niste dali v obrokih!« I/, otročjih ust. Mati: »Lcj, Jožek v mleku je miš utonila. Jaz ga ne maram, daimo ga gospodu Učitelju. Kar precej ga nesi. sai če človek za to ne ve. nič ne de!« (prj lujj. tel.ui.) Jožek: »Gospod učitelj, mati Vam to-le pošljejo iz hvaležnosti za Vaš trud,- Učitelj: »Kako pa, da imate naenkrat toliko mleka odveč/« Jožek: »Odveč ga ravno ni ampak miš je bila notri pala in utonila pa kdor ne ve, nič ne de. so diali uriti'« Lahko umljivo. »Jaz ne razumem, 'zakaj ud,e toliko oz.iio, da ie meso predrago Nas s dzo?dr™rra,st "z vc,it' iai,k°1 <> S polenugo kilo na dan: Moja žena ga ne mara, devetero otrok ga ne dob h d e dekli ga ne potrebujete in tako en je zame prav zadosti!« m tako ga Kako sc razloči očitna od tajne šele'' Ce je bila seja tajna, izve se najpozneje čez eno uro, kaj se je sklenilo; če je bila pa oOmi.i bce se šele drugi dan po časopisih. Pred sodnijo. Sodnik: »Vi ste zate./eni, da ste tegale človeka pretepli, ki vam vendar še nikoli nič hudega prizadejal ni!« , ,■,.. ženej: I, gospod sodnik, bilo je ravno n; nje , pa n i bil o d r n g e g a č G j.Na prilikah!« Vode se je zhal. A.: »No. Zugelj, z; nočete več rib loviti?« — Zugelj:. »Veste za. ka.i? I'o pravici rečeno, meni ie bilo . eL>; slabo, ko sem toliko vode pred h-, videl !'< Po pravici povedal. Radijev Janez i hil šel ua ž.egnanje«. Tam se je z drugim i ,m, stepel, ki so ga tako zdelali, da so ga i ,-.ili prinesli d> mov. Pride k njemu zdrav mk n pravi: lanez. sedaj imaš menda zado-i ; nL. boš več pretepal se?« Janez: •((• pod d: ktor, prej ne, d a b o m z o p e t z d , | St;:tnik. »Zakai imajo višji častim konja?« Prostak: »Vem, gospod Stotnik, pa si ne upam povedati!« St tnik: I., povejte brez skrlii! Prostak: Zato. s» za pešhojo p r e debeli ! Ni se prikupil. Gospodična: Mi i iis-I j te. da sem lepša, kakor moja pri m i Gospod: »Jaz Vas kar zavidam; Vi s;, naj* lepša gospica, k; r jih poznam. Ste ' .mic rasti, imate najb Ii bistre oči in najlepša ta n a dolg o i n š i r o k o !« Pri izpraševanji. Nevesta: »Gos» župnik. rada bi vedela, če me bo vzel ženin i/ ljubezni, ali le zaradi denarja. / -Daj svoj denar ubogim; če te potlej • ■no, vzel te bo gotovo iz ljubezni. Za dve besedi se stori vse iu vse J z a d e n a r. * * » Kdor hitro živi, mora počasi umirali. Opozarjamo na prilogo gospoda Ic-karja Cizmar-a pri »Zlatem orlu« v Uub-ljani. Ne verujte, da zlo preide samo od sebe. Le ste bolni, morate takoj iskati polnoči. kajti zanemarjena bolezen je tem liujša. Kašelj, bolečine v prsih, zasliženjt. Poman kanje teka. hripavost, nočni pot. •slabost, medlost so često znaki nevarne bolezni. Ako se pokažejo taki simptomi. Iu-' čakajte, ampak naročite si takoj Orke-"vs Lindenhonig-sirup, ki olajša kašelj. Pomirja kri, lahko pretrga sliz. ustavi no-c'u.pot. poboljša tek. poveča telesno težo. olajša dihanje, odpravi zaspanost in za-brani razvoj bolezni. Ce naročite eno steklenico za poskušnjo za 3 K. eno veliko steklenico za 5 K. naslovite pismo ali postno nakaznico na »Apostel-Apotlieke« v Budimpešti, .losefsring M. Depot 29. St. 15 Domoijab iyuv ir« 291" m (3/ermva/lo^ m železnato J{ina-Vino m Hip;ijeninria razstava na Dunnju 1006: Državno oalikov oije in čfutm (lip om k Blati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom iri maloSrvnim zelo priporočeno <>ti zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovani). Nad 6000 zdravniških spričeval. «4 J. 8ERRAVALL0, c. in kr. dvorni dobavitelj TRST-BarkovlJe. - O kerija, Preiskava univerz, profesorja sanitet. svetu ka dr. Huerpe. tir Sura v zalogi Avgusta Hirsehwald, Berolin 1908. Iluepp' (lo pe na podlagi lastnih, skrbnih preiskav do ugodne sodbe tega za ljudsko hranitev in \ narodno-gospoda^kem oziru važno postalega k viru ga dodatka, ki je imel pravzaprav za posled co, ..si se junije večja množina mleka h kavi; s Iem popravlja v knjigi „Handbuch der Hvgiene* se na-ijočo, neugodno sodbo o tem pridelku, katero j snel brez nadaljnih poizvedb po drugih piscih. V ilnost in zanesljivost preiskave povečuje dejstvo, . II izhaja od suiovine in zasleduje izdtlovanje le(;a aparata od začetka do konca, način, ki je za preiskavo jedil gotovo oznamenovati kol najbolj namenu ustrezajoč. lJo kritiki v književnosti se na-ii:ijnjočih sodb o tem dodatnem sredstvu, razlaga II obširno svoj način preiskave in pojasnuje uspehe preglednimi tabelami. 1007 1 — 1 Pri želodčnem in črevesnem kataru zdravilno močni učinek staroslovite I ranc-Jožefove grenčice priznan brez primere. Ta mineralna voda se prav dobro uživa ter učinkuje brez bolečin pri dražlji-vih črevesili. Za vsak dan zadošča: poi kozarca pred zajtrkom. M 333 (10) Rahitis. uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po iivožnje kri in tvori hitro močno in zdravo meso ftottoun emulzija učinkuje istotako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, ka kor je že tisoče prepričal v preteku 32 let. 2249 2 Tudi poleti se jemlje z najboljšim uspehom «>«ma> && "M* •*»<•«> >M> Cena originalne steklenice : 2 K 50 vin. : Dobi se v vseh lekarnah. 1'rist a le s t<> znamko ribičem kol garancijskim znakom Scottovega ravnanja. Prememba posesti. Tvornico cementnih izdelkov in umetnega kamenja na Dunajski cesti 73, nasproti topničarski vojašnici v Ljubljani, je kupil od lastnika Seb. Unterhubcrja gospod Andrej Zajec, cementarna na Pešati pri Dolu v zvezi z go-spodom Jurijem liornom, doslej voditeljem betonskega in cementarskega vele-podjetja v Brnu. Našim bralcem toplo priporočamo domačo tvrdko. Opozarjamo tudi ua današnji oglas med inserati. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Line, 10. aprila 1909: 84, 20, 49, 34, 64. Trst, 10. aprila 1909: 64, 8, 16, 39, 24. ŽITNE CENE. Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev. Za 100 kilogramov. Ljubljana, 13. aprila 1909. Pšenica, domača.......27-— Rž............20-— Oves...........19-— Ajda, črna.........20— Ajda, siva.........19*— Proso, rumeno.......16-— Proso, belo.........19--— Ječmen..........18-— Fižol, koks.........29— Fižol, mandalon.......26.— Fižol, ribenčan.......27-— Dncortnn v Prav 'ePcm rodov. kraju blizu okrajne rUSCSIvU ceste v bližini Celja se radi preselitve poceni proda. Obstoji iz lepega gosp. poslopja: 2 hiši, prostoren obokan hlev za 20 glav živine, 6 deov kozolca, svinjaki, drvarnica. Poleg hiš vodnjak, klet pri vinogradu. K posestvu spadajo lepi gozdovi, njive, travniki. Redi se lahko 1 > glav živine. Obseg okolu 23 oral. Cena 25.500 K- Več pove Fran Sitter, gostilničar na Opoki pošta Store pri Celju. 518 tfflrfflN IMflČ 40 pogoreli mlin, 25 min. »DuIlU mOl od Podrožcice ob dež. cesti, pripraven za umetni mlin ali kaj enakega s poleg stoječo hišo, se ceno proda 992 3—1 Nlalo posestno ob isti cesti: hiša s 3 sobami, kuhinjo, hlev. klet. svinjak, vse obokano, sadni vrt, dalje b eral polja, 1 oral gozda, pravica do obč. pašnika, se proda pod ugodnimi pogoji. Več pove lastnik Makso Kometter, Bistrica, p. Sv, Jakob v Rožu, KOroško. Najnižje ccne pri Janezu' na Vodnikovem trgu I Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina JANKO ŽELEZNIKflR Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega <»35 blaga za moške lit ženske obleke « ' od najceneje do najtine je vilte, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLHGOI Ta trgovina nI v nikaki zvezi z ono pri Janezu" v Lingarjevih ulicah. Ifi&e se k 12 govedom in 12 prašičem neožvnjen »linfcLj v starosti 40—55 let, trezen, ki lllOSKI) se dobro razume na 1031 4 - 1 oskrbovanje živine, posebno mlade, in zna tudi molzti. Mesečna plača 40-50 kron ter vse prosto. Nastop službe lahko takoj. Oni, ki imajo veselje do tega opravila, naj pošljejo svoje ponudbe na upravo .Domoljuba". Zaožllte vsak dan likerski kozarček dr Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom! Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vam ojači, utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa i/rečno pristni dr« Holmci-ov Haematogen in zavrnite ponarejanja ! 522 1 Marmelade trpežne, brez napak marelčne \ malin ove rdeče gr; zdjiČne J K 8 višnjeve kosmuljne I vedro f> kg poštnin? prosto na vse poštne postaji. Marmelade /a poskušnjo 8 vrst zgoraj navedenih marmelad po elji kupovalcev K 7-— poštnine 104 prosto. - Marmelade jabolčne . . . . I k 5ls melange .1 češ Ijove fino stisnjene „ 41 borovni aste cele gosto zakuhane . . . . „ 6'9'J vedro kg poštnine prosto na vse poštne postaje. K 7-45 » 8" ' » '-'SO „ 8-25 t. 25 brusničar kompot marelčasti „ češpljev „ tnalinov sok, čist paradizničev sok brusničarski sok ■i kg poštnine presto. Vse vrste konzerv zajamčene najboljše kakovosti pošilja po povzttju Tovarna konzerv Hermann Taussig Praga, Karolinental. Za c. in kr. vojaške menage. Pri večjih naročilih izjemne cenc. Reference vojaških zavodov na ra>pulago. Tovarna konzerv Hermann Taussig Praga, Karolinental. Puške! Lancastsr . od K 26'— Flobertpuške „ „ 8 50 Pištole . . „ , 2-Samokresi . „ „ 5' — Poprave ceno. lilustri-rani cenik franko. B 2370 F. Dušek, Opočno 123, Češko. tu Iranko raoj veliki ilustrirani cenik z nad 3000 podobami ar, zlatnine, srebrnino itd Prva tovarna ur v Briixu št. 936 (Ceiiro) c. In kr. dvorni založnik. ciarsk Sricarska riik. ank.-remon. ara, sistem Roskopf K 5'—, S comi-.di K 14'—. Registr. Adler-ftoskopf aik. ank.-rem. ora K 7'— t^rara srebrna rem. u^a K d 40. >lifcak risikol Zamena dovoljena 4622 ali '"enar nazaj. 80 7 MiOgO denarja se prihrani, ako kupujete svoje utj sukneno;blago naravnost iz tovarne po najnižjih cenah, pri strogo solidni tvrdki Etzler&Dostal Razprodajalnica avstrijskih suknenih izdelkov Brno,Švedskaul.5,XViL Vzorci na vpogled poštnino ornoto, 945 6—1 Le za 15 K 50 v pošiljam po povzetju zavoj iu in ccfitja za bluze in obleke. Dalje pepika za oble>c, ba» hante, obeljeno p atno, oksford, robce, kanafas itd Vse izboruo odbrano In pri-stnobarvno Vzorci se nc pošiljajo. Za neprimerno denar nazaj. iOi8(4-i) Anton Pražak tkalnica Nachod. inm flarilo Vam pošljemo zistiinj In poštnine prosto, ako nam poš jete v svrh t rrzpc -šiljanja ur šili cen kov iOOnasovov (samo pokrajin ne glavnih mest) od zisebnih in državnih uradnikov, učiteljev, duhovnikov, gosp idarjev, gospod in tovarniških uradnikov, boljših zasebnih urad/iikov, trgovce/, obrtnikov itd iz Vašega bivališča In bližnje okolice, napisane lep•> in raz očno na eni poli pap;rj4. 100-i (i-l) Oddelek patento-vanih novostij DUNAJ II, Uniere Donanstrasse 39 D. VVDR0U JOHNI •• PRiD/tTEK "M* Vlydrova tovarna hranil Praga VIII. Strai 292 Za kolarski obrt sc sprejme 905 2-1 HnuBORG - mmm • ume. . -2 poniQčnma m Z učenca pri Mih. Podboršek, kolar, Ulik, Vodice.^ .Hmerlka" "iT z nalnovoiSIml leta 1905 in I906 zgrajenimi velikanskimi parniki .. Jaiserin Auousta-Victoria" MS 'Si Pojasnila daje zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26-1 r fi • I '..Li:.... Kolodvorskeul.St.28Odhod Fr. Seunig, Ljubljana Najboljši čas za razpošiljanje iglastih dreves se je pričel in traja do konca ma|a. Smreke, jelke, beli in irnl borovci, erikanski borovci itd. itucesni am Visoko 10 ■:0-luu- ;t v cm 20 50 • 150 J 50 'J. 0 550-300 3 10 i O KO kom. K l 'iu ■ — . — „ I 0- - 115-■ 180 — u> to ve vsak otrok. Pa tudi to se vc, da se ■ ■■ ravno takrat najložje prehladi. Kdor je pa že ■ ■ prehlajen, ali zelo občutljiv, ta naj na vsak način rabi Faveve pristne sodenske-mlneralne ■ pastile, ki ravno tako zanesljivo odvrnejo, g kakor tudi odpravijo hude in kronične ka-lare. Faveve pristne sodenske veljajo K 1*25 ■■ zavojček in se dobe v vseh lekarnah, dro ■ ■ ■ gerijah in trgovinah mineralnih voda Gene- ralno zastopstvo za Avstro Ogrsko \V. Th. 5131 i 15 Guntzert, Dunaj IV/1, Or Ncugasse 17. i kom K o 0 . ti'30 . 0 "5 . 13" . I'50 . 1JJ . 2 -kilerib barva »e , in zlalorumeoL. b — Zbirka mm slepnrstoo, solidno delo. Ta^o jamstvo sc še n' nudilo. Pooblaščeno v v vseh državah Vedno ostra, je ni trebi brusiti, se le obdrgne Do m 4 bite torej za l -1 K 2 4 britve izborne, izvršitve za najtršo brado. Dobi se če sc pošlje denar naprej s poštnino -»»v ali popov-zetiu, s čim nastanejo poštni stroški za 71 vin. Arnold Ldwi, Dunaj 1.1. Johanncsgasse 5 i. Ponaredbe se zasledujejo narocue ceniK m zlatnine in tpebrniat, ki ga pošljem zastonj In po-3134 štnlne prosto. 26 2 Velika zaloga ur, latnj švicarskega Izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena ln se jamči. — Ne naročajte ur od tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, »rar in edini zas'opnlk ivlcarik« t«-«.rn. or -- '.*ubt Ktar, trcM Kolesarji! Najlepša in najboljia kolesa ro nijnižjih cenah pod večletnim jann»vom voz-nine prosto do meje in carinc prosto, najtrpež-nejšo pneumatiko, kakor tudi vse dele pošilja po celi AVSTR0-0GRSKI najslovltejša in najprl-ljubljene]ša Najbolj B'o«i in se zahteva: Monopol Kdo s prostim tekom K 99--. Tisoči priznanj Plašč K 2-40, 4 :>6 z jamstvom, zračne cevi K 2' 2()}jamst Napeto zadnje kolo s prostim tekom in zavoro zadaj K 14—. Ponlklanakrmi azdržnji K S'25 l garnitura cmail varstv. pločevin K r05. Glavni cenik zastonj. Razpošilja proti naprej- ali naplačilu. MULTIPLEX FAHRRAD INDUSTRIE Berlin SW/46, Gitschinerstr. 45. dt - v s Eksotične (inozemske) v TO najlepših vrstsh izbere med tetnnomodrozeleno, srebrnobelo Visokost 11 10" cm, cena komadu Ki'-« .,„,„, ilu kosov tuzeinskih in inozemskih Igličastih dreves 5i-3»'cm visokih 11 o k io kosov 5 K, v. kosov K Gozdne sadike smrek, belih in črnil, borovcev, i. •-'. » in 4lctne isadi« Oo kom od K i' — do K 1 . mecesni ln Menic sadike ,000koin K lr do K 4 . hrastiči l. - in 3letnc sadike 1000 komadov k r. - do k i k n H n i h dreves, »H. k. debel«,I. in p»ldehelnih »rtUlIIM jabolka OJ liO vin viŠK. hruške, orehi. fc$p'je. kostmi .breskve, marelice od 1 K naprej. 100 kom. lepili, visokodebelnih lablan *i°o!oo^!'komadov lepotilnih in drevo- __divjih kostanjev, okr. akaci|, rednih dreves, ia,ir,Cv, jesenov, hr«»to», krist. trnja, kakor tudi razna ialnn drevesa cena k -m Bu vin. affihMh lepotilnih grmičev, 100 kom od K i <■— višje. Zbirka HO komadov lepoti ni h In dievoredtlih dre.es v I" vrstah in 100 kom lepotilnih grmičev v r vrstah K 7o . Ista obstoječa iz le vsakih 50 kom K 40- & "Jio"; a k a c i j e v i h sadik ;L 'ffl 3,ooo.< 00 I. * in ■ letnih sadik, n 00 kom. od K t - do K <»•--. 2 do letne presajene i'(0 komadov K do K • ■ Naj- b -Jišc za n|A#|:Aia v zalogi le še cirka ' . miljona, mejo je y 11? U I CJ t? , o u komad v K 6 do K t>v-Mnogo naših p. n odjemalcev je i/razilo bojazen, da je te prepozno /a razpošiljanje raznih rastlin in dreves. Na to si u mouth Rok«, kokoii pritlikavke, eno pleme (i pe elin, -t kokoši) k 1 i do 5o l jajce za valjenje 30 do 8'» vin Peking, Ayslesbury in Bisamrace pleme, po K t;>. i jajce za valjenje K l. Bron-čevibatveni in virginski purani, eni-denske orjaške gosi, pleme po K to. 1 jajce za va jenje po K f.'»0 naprej. Ilustrovani glavni katalog pošilja gratls grofa Žige Batthyanyja graščinska uprava Csendlak pri Radgoni. 1009 l l . t«»>>s- 't Izborno priložnost za nakup za trgovoe manufaktnrnega blaga in za krošnjarje. Razpošilja se tndl zasebnikom. 40-45 metrov ostonKouKiS- sortirano v blagu za bluze, 7» cm širok, krasni vzorci modnega cetirjtt /a hiSna i.blačlla, srajce in b'uze, Izboro obeljinc. domače platno, kanalas. za po steiine prevleke, oksforda za srajce ln predpasnike Krlzet za spodnja krila v temnih in rudečih barvah, lepi vzorci. Modrikasto blago za kiihinjsle predpasnike in domače obkke. Ako ne ugaja, oenar takoj nazaj NajmanjSe naročilo 1 zavoj 40-45 metrov K i:, po povzetju Zavoji se po lel|i tudi sortirajo. «25 3 I Tkalnica R. HORNER, Nactiod, ČeJko. Pri naročilu dveh zavojev poitnlne prosto. Posestvo na prodaj. Anton Muren, Tihaboj, obfiina Mirna, okraj Trebnje, proda prostovoljno svoje posestvo. Poslopje z gospodarskim orodjem je v prav dobrem stanu in se nahaja ob cesti Sv. Križ-Mirna. Zemljišče meri približno 20 oralov. Cena po dogovoru. 942 3 1 Dona, zraK in svetlobo! Pomen teh treh elementov je danes gotovo \sa-kemu znan zlasti na zdravniškem polju, kjer se pokažejo izvanrednl u'inki vribanja in kopanja v slučajih, ko vsa druga zdravila ne pomagajo več. V zadnjih letih sc je pri-druž I tem trem glavnim zdras-stvenim črnite-Ijem še četrti dosti važn. element IT ELEKTRIKA. 1" Njeni u&inkina raz-li&nih poljih industrije ao nepreseg-Ijivi. Tudi zdravniška veda uporablja električni tok in to v vaeh slučajih, kjer oelo voda, zrak in iv-t'----- svetloba vefi ne učinkujejo z najboljšim uspehom. Vsak bolnik bi moral vedeti o tem važnem zdravstvenem činitelju, in vsled tega smo si nadeli nalogo razširiti ta način zdravljenja med vse ljudske sloje potom kn|ižice. Vsak bolnik, ki trpi na narvosnosti, ne-vraeteniji, bolečinah v hrbtenici in glavi, želodčnih in črevesnih bolestih, ohromelosti, vsakovrstni oslabelosti itd., naj takoj pošlje po to knjižico z mnogimi zdravniškimi nasveti. Poslani spodajšni kupon s polnim imenom in natančnim naslovom zadostuje, da mu pošljemo t4 strani broječo ilustrovano_1008 1 ' I KNJIGO ZASTONJ | ..Abhandlung iiber moderne Elektro-Tfaerapie'. gratis in franko pod zaprto kuverto. Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj I. Schwangasse I., I. nadstr.,fodd. 1.3 s. S Kupon za brezplaCno knjigo. 9 Na 11. IV. 1909. « eiektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju l, « Schvvangasse I, 1. nadstrop., odd. 1 3/s. h ''rosim pošljite ml knjigo „Elnc Abhandlunfl - «»>er modeme Eleklro-Theraple" eratis in Iranko pod zaprto kuverto. I Ime: * Naslov: .................................................................. Svarimo vsakogar, ki kaftlja, če je hripav, zaalezen, nima pravega teka, če zapazi, da pojemlje teža telesa, če se ponoči poti, se čuti slaboten in izpehan, ali zapazi nevarne znake na družini, naj takoj naroči Orkeny-jev lipo« med (sirup), da prepreči nadaljno razširjanje bolezni. 901 8 — 1 Orkeny-jev lipo« med (sirup) prekaša vsa podobna sredstva, pomiri kašelj in b'ju-vanje krvi, izvrstno topi sliz, zboljša tek in odpravi nadležni slabeči nočni pot. Na angleški razstavi odlikovan z zlato kolajno. jVzorčna steklenica stane 3 K. 1 večja steklen ca 5 K, in 3 velike steklenice, poštnine prosto 15 K. Naroča se proti povzetju ali če se pošlje denar naprej pri edinem izdelovatelju Orkeny|eva lekarna pri ..Apostolu". BudapeSta, Joselsring 64, — Depot 29. Ljubiteljem cvetici Za okno In vrt, po zimi In po letu cveti Redke In začudenje vzbujajoče velikocvetne vrste begonlj, glokslnll, kan, zlalo-ln srebrno listnih koladi), kal, georgin, lili), vrtnic, azalk, alpskih cvetic, fukslj, pelar-gonlj. palm, cvetic vzpenjatk, trajno grmičevje, lepotilno in plodonosno. Krasne novosti, prvovrstne, letos cvetoče, kakor tudi izredno krasni .Radij". Potrebujejo ilovke, posebno dobro učinkuje razno anojivo. Vse nenavadno ceno! Mraz ne Škoduje. Bogato ilustrovan cenik v barvah z navodilom o gojitvi zasloni .J. SUZfl, PotStun nad Orl. CeSko. G ššr 10-1 Teikofie v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico, zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranijo, če se le malo časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Brady-jeve kapljice za želodec. Bradyjeve Želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabranjujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico ln škodljivo vretjein so priznano izborno sredstvo. Izdeluje se samo v lek. ,Prl kralju Ogrskem', Dunaj I, Fleischmarkt 1/387, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis 3019 3 ex#iaibf Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak toreMVozne liste in pojasnila daje amo 383 26-1 obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane gostilne pri JIGOVCO" \z hvaležnosti do naših cenjenih, mnogoštevilnih odjemalcev, ki so pred vsem pripomogli, da se je naše podjetje tako izredno razširilo ln dobilo značaj svetovne hiSe, smo sklenili, izdelati zopet popolno zastonj vrsto naših slovito znanih slik za dobo Štirih tednov. Onim bravci tega časnika, ki še nimajo take slike zastonj, pojasnjujemo, da se v tej ponudbi ne gre morda za kako navadno barvasto sliko, ali za kako brezpomembno sličico brez vsake vrednosti, marveč pošljemo vsakomur okolu 40/50 cm veliko, neretuširano in brez kartona — torej sliko skoro naravne velikosti zastonj kdor nam pošlje svojo sliko ali kogar izmed svojcev — Marsikdo bo neverjetno zmajeval z glavo napram tej ponudbi in si mislil: Nemogočih stvari ne more napraviti človek. Mi pa moremo. To storimo deloma iz hvaležnosti za vsa počaščenja od strani naših odjemalcev, deloma pa zato, da seznanimo z izdelki naše po vsej Nemčiji in Avstro-Ogrski slavno znane in sodno protokolirane tvrdke vedno širše kroge. Za plačilo prosimo samo to, da se naša tvrdka priporoča v krogu znancev in prijateljev ter se ji pripomore še do večjega slovesa. — Da razpršimo vsak dvom o morebitni nereelnosti naše ponudbe, izjavljamo tem potom, da smo voljni plačati vsakomur svoto 50 kron v gotovini, kdor nam dokaže, da slike, ki jih v smislu te ponudbe pošiljamo zastonj, niso povsem podobne nam poslanim slikam. — Pošljite nam tedaj sliko — bodisi staro ali novo, naj si bo prsamna ali skupina — poleg svojega natančnega naslova, in dobili boste od našega zavoda, proti povrnitvi naših stroškov v višini 60 vin , ki se lahko v znamkah prilože k sliki, čimpreje sliko skoro v naravni velikosti poštnine prosto. Prepričati se velja! Ob vposlatvi slike naj se izvoli paziti na to, da se večje slike kot oblika poselnic fran-kirajo z 20 vin. (inozemlje dvojnol in da se pri slikah, ki prestavljajo skupino, z -t- označi oseba, ki naj se poveča. Doprsne slike se lahko napravijo v vsakem poljubnem formatu. Najboljši dokaz za priljubljenost in zmožnost naše tvrake ponatiskujemo spodaj nekaj zahvalnih pisem, ki nam dohajajo v veliki množini vsak dan. Določenega roka štirih tednov za to ponudbo zastonjskih slik ne bomo kršili pod nobeni u pogojem. Vsakdo naj se torej požuri, da se posluži te izredne prilike tembolj, ker pač ni lepšega okraska za sobo, kot je slika ljubega sorodnika, prijatelja ali dragega pokojnika. 1036 1-1 ednarodni portret ni zavodi Dunaj, VII.|I. Zieglergasse 26—98. Telefon 10.181. Priložnostna ponudb« c ostanki Sifona hupi i ii111 ji . om llkin <11 |HISU't|ll<> |U lilo. v al, . 1.111« I, II I|lll.l"| 1 III lloltf * '"' .lolno 1'i'iihi . I.i I. koi '.I. ' i' (•' ■>•<.» i.1 »li I; J.| ,1 II lipi I Ol U. .1.1' i I ' .n > I • .1 p i .kllllll" II' 1'Mll • . I I 1.111 I '| 1.1 o II . i m' p i in. iiio ili i.ii nn;.i| Kari Kolin, tkalnica za plotno NmoIiimi a«. in:!. fcoftho. Ceno posteljno perje. , .......................i \ nnllielrim K .'d1. i loi slv.-iiu skiiiil|i-iii-i|ii i-i-naK bi-U-tpt K h. slon..........i« i"''..... pi>"|i'|i'i|i K .»i. ............ tl„,-,i,i K iv nnlMISi-.pi NKiih IIm-lin K H. » V piilui Iv S. U •> t-'«»••>■« j'....... ■ "d' ,-. i,«i n.iilnlii- posluhu1 prost" DovrSene postelje |;iS"!",""!'oio ,,,-I.UI. I..!..-1............................. """o'!"!: ,| 11« iuiiu-ii.-hii mM mi......m ""'»M I p.-inli« i>l * >" " • iln/hinmn v.1«......,». "»P?!11'"! * K2 .............................. k " VVTlTu, 'Vi- -m? K ™ h POS.HIU- Pl'l"»> h 1 " " Im.i . ■• K i v K \ Proti pov »l|u rmpollllti poMnln« proilo pn nnioOilii ml u' Iv ilnln" M Hi rm-r v DoSonict St. 1011. ČcSkt los. , ... . ,: , I,- h ■::! m ali s.- MlIUO .IHIIIMIIII , , i,.,'."• . i„;.', ...... .,:• i ^ .u i;. 11'|.' Jivnt.-. I (,,. 1 !•! 1*1. . \ r ,i.l M lll.il l>' |. ^ - . V .. M si. t v .• s \r >. eovartl tavlvak VMAlVovll ,.< .., ! s», i,«,., » , • aifi m i )V\\\% (PTli i mi h m KJE? f Ril,;: Tt&j r tetf, i«r v • .v ' T'>~ .. v;r-.- . s,. I .Im.iU l|rno 1SS2. SVio"" oljnate barve ... .it/inuMv,. S. >»-: w pfvfcaš.-.;.- vwko v k : nuuhtti' ,-.-:■•. * M- lin- :$ino '■•'>« po ntcklh ccuah Adulf Mauptmann. Ljubljana r.» v a i.m »tri !.rrf. v c -1 7 ' o c."si i k ar s k kj»r»w h prtfdtuetov k t • it >i -----l 11 lov nj- i2borno, uspen S Bure.i u , irsnm na s -j oso r 2stfklenc 3K iO 3 steklen ce 5 K 80 po poletju ..! v. I j r denur naprej .Manj kot 2 steklenic --. il)a. Ptos.sno da se narofa naravn F. JURIŠICA, vkarnarja v Pakracu i (Slavonija 65 V, \ m' . ^ lovskih puSk. dvoiovk. risank-. tri>-u-ii,, sAmokrosov. >. R n t o n S o d i a Borov'.1!* Koroiko I L Te! Tovsna za stroje in motorje Tel. 13 Ing. E. PIm & Comp, Dunaj XUII„ mmu e Motori za bencin. petroKn in pfin. Patentirani motori za rudn. olje In plin tRoh6'.- und Sauggas Anlagen). 12 Pora! motori Lolfomob!!! " Ki;n:ljt :e-s Najujodneji po;:. ■r^k Irtriesi i raj iast#paiii se i5:«;o' ^ ^ m i* Jff AnaCsillag! f O i 0 e 0 t* 9 r* m ' * IM cm - - orjaškimi lerelej« »kirvi lasmi, t k s r - r> i : 14 mesečni rafci r>.* - j,-r i t-t-rr iznašla sama, " ; ■■''■*■'* t Upadanji ta*, a 1 - rut nepo«anje« :: cjači!e» las sčj, r~ mo *kih l .M 1 t-K. - i ■ .* ..! . ase« : »-,1 - »ie.k P*"»«t ■ • . - „ . » c n j e m ; .. .„ . Vaaltfc 1 abte iu ar.-« £••"■- 1 !<«.• 1 it? a, ..,„ " • (M* : Mli]«, *•:>;■•• , •*»« 1 iKi .»i , f t m a t j .s llt|, , . .. : . * • "'•"» *- 11« • : irr: r ■'•-•" » •*« 1-41 c ^ » .* < * CM !.» , j ,4 li/, . M . , . . , »«1» tw» s 1»,utanua : »*. -a.» e. -. .s-,;: ; '. •V® ' • =»» » » srw S-lk ."J M l .J »S »-»,». J ; T Vfi trt'i : A . 1 .< »».M . ■ r . ::ua r. Ana Csillag, Dunaj I Graben šiew. li. 1 1 rušil! u : Tvornica cementnih izdelkov in umetnega kamenja ter marmorja : ž ZAJEC & HORN W -- Ljubljana, Dunajska cesla 73. X & Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi za kanale, stopnice, plošče za tlakovanje cerkva, vež, šol v krasnih ^^^ barvali in vzorcih: podboje (bangerje), križe, nagrobne spomenike, fa sade, korita za živino, mejnike, kilometerske kamne itd. Opozarjamo ^^^ na p ekrasen umeten marmor za oltarje in obhajilne mize ^^ — = Ceniki in vzorci na zahtevo ! — Josip Kordin Ljubljana, Pred škofijo št. 3 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih II i.- kakor detelje, velikanske pese in korenja za krmo, vseh vrst trav, travnišnice, jesenske repe, šolale, kuhinjskih zelišč in :: kmetijskih semen po nizkih cenah. :: Poštnim potom se izvršujejo na-:: roCila točno in solidno. :: 256 12-1 Za bolne! Za trpeče! Za zdrave! Proti Se tako trdovratnim in zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo- in zobobola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nog;,h, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni tako| 2251 bolečine lajšajoči 16-1 IchtyoraentoI Pater,lovjn v vseh državah. Mnogkrat premovan. Nedosežen po zdravilnem učinku I Uspeh iznenadenl Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljainica in tovarna: kemični laboratorij Ukarja S. Edelmana-a v Boho-rodczany (via Lemberg) oddelek 26. Franko se pošilja od 5 st klenic nadalje proti vpnslatvi 6 K ali po .jovzcl.u /a 20 h več, 10 slekl Iranko 0 K, 25 .teki. Iranko 23 K. &b*ni/tc iy y/ktneriJvo Materi ii?/tjo dujbrv, po oeril in -1 ra rteslyii>typotovali ruy\se ol'rnr/'e\ MlmafUa&t*. tsfotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki. Skupna rezerva sklepom 1907 Sez stotlsoč kron. Upravno premoženje sklepom 1807 3,600.000 kron Zadružnikov čez 550. (jlnunn posojilnica reg. zadr. z neom. zavezo v LJubljani pisarna na Kongresnem trgu št 13 nasproti nunske- cerkve obrestuje hranilne vloge po 4%7o t. j. K 4 75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva viožltve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 3418 t Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 6. ure popoldne. TekočI račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. Račun poštne hranilnice št. 49086. Telefon št. 135. Samo K 48 80 stane oprava /a gospode, obstoječa iz: 1 Gerstlovega površnika (zadnja novost), 1 Gerstlove obleke 'komp!), 1 Gerstlovlb hlač (posebej), 1 Gersflovega modnega telovnika (ličen», izgotovljena v najnovejši fazoni, skupaj K 48-80 Gerstlove špecialltete: 1 Gerstlov modni površnik .... K 26' — 1 Gerstlov derby površnik . . . » 30 — 1 G<»rstlova modna obleka .... „ 26 — i Gerstlo^a obleka Iz kamgarna „ 30* — 1 Gerstlove hlače iz karngarna . . „ 7-50 Gerstlov oddelek za otroke: 1 jopica............K 9 - 1 mornarski kostum ...... „ 7 — 1 površnik za otroke , 12' 1 kostum na gube....... „ 6*50 1 dežni plašč..........„ 7- - I. nadstropje. l asten odde ek za mero pri naročili.i do najfinejše izvršitve Točno razpošiljanje po povzetju po vseh deželah. Za nepovoljno denar nazaj. Navodila o meri in ilustro vani ceniki vzorcev zastonj. Zaloga oblek 6ERSTL, Dunaj, D 956 (i i) Mariahilferstrasse 136. Pazite natančni na ime in štev 136. Semenska trgovina MAKSO SEVER, Ljubljana 719 1 za nadrobno prodajo poleg frančiškanskega mostu priporoča vsakovrstna zanesljiva semena in drevesni vosek v posodah = po 30 v, 60 v in K 1"20. - LKjtnoijito 1509 Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne piOšče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P. VIDIC & KOMP. LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 1 *t 15 Ceno češ ko pcsteijno perje. S if r.1 i i "i h.-.;« IC —. n ; -i -*- f :. — i' - < .z «<;« u;-. f - - » -tli- z-- i* j Žitih : ■ • Z'. - ; 1 - Elci: . Ši;-Ii Lr.-H i- :- Idi - >43 gar Službe išče mladenka 2-'. r.s«'.. <" tj: 5"; v tr;r. " . » •.. t: b:l dobrih star.iev 3-1 Valentin Rihar Polhovgradec. zioina , cesa ia Tarna Cunard Line Bližnji odhod Lz domače luke Trvta: O.rzf.r.A 'i: aprila. Slavor.ia i nra;a : /A. Iz Liverpola : L,'r.a;tx.:;l: največ.: .r. naj-&arr..>: sveta; čr.e 17. apnJa. 8. maja. 15%. .tfauretania 24. aprila ia 15. 1909. ?-. ;.-. vož.-e karte pr. Andrej Odlasek, L;-b- a.-.a i'.v; -i.25 i.iz- cerkve Srca Jezusovega. 2 hiši se prodasta. Več s? zve v Ljubljani, Trnovski pristan it. 14. 202 13—1 K;e se dete najboljši poljedelski stroji, kakor miatilnice, gepeljni, fcistiiaice, prei« za sadje i. t. d.? 1703 Edino le pri: 26—9 FR. STUPICA * Ljubljaai, lar. Terezije cesta tteii I., Valvasorje« trg it«,, t. ic z t k a j zato, ker so dotični stroji: it cajtoljSib tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker ie istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega. ker se jib izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah, Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po-trebioin, portiand-cementa. traverz. železniških i:n in droge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih kržev, tehtnic t P. b. občinstvu vljudno naznanjam da mi |« podelila c. kr. vlada koncesijo za posredovanj« za nakup la prodajo raznih zemljiifi, ■ tavbiič, posestev, gozdov, travnikov, njiv i. t. d. Kdor želi kaj bupiti aH prodati, naj s< zvoll blagohotno obrniti na mojo posredovalnic njer dobi pojasni'a. bodisi glede nakupa ali prodaj Se priporočam LoPtnO Reboh 3136 1 Kranj, Glavai trg IBS. Steckenpferd- lilijno- mlečno- milo MajmiiBjšB milo za kožo kakor prod m&u- ' 532 Dobiva se povsod! 2:-i aaarjnrarm i . v, niti Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405, registrovana zadruga z neomejeno zavezo ~~ v Ljubljani 52 1 v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti štev. ladajatail to s«fkmI utdstii: Dr. Iffaaall ftltaik je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad ... K 65,000.000- obrestuje hranilne vloge po 4y2% brez vsakega odbitka rentneoa davka, katerega plač je posojilnica sama za vložnike. stanie S5! S V^11' T 1 Mma mm™ '"i"1 »""«»1« °<> <" vloge do dne dviga. stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad. i 17 nnn nno- Posojilnica sprejema tudi vsak drugi nafrt glede amortizovanja dolga. 8. do 12. m od 3. do 4. ure, Izven nedelj in praznikov. l ~ -----— -- VlanaJa: ,Ka<«l|Jka Tltbarvo'