w^gfM£$
iiiNi
Hg§lk ^SgsSsašs^gi^^rafe
a
pohninA piAčAnA v ooTOvmi
Pošt. ček. rač. — NAROČN nečlane 3 din LIST IZ VSAKO S(
PONEDELJEK 1. JANUARJA 1940.
Na pragu Novega leta stojimo. Nehote meri naš pogled v njegovo bodočnost, pre-vdarja, kaj nam prinese dobrega in zlega.
Ne moremo se otresti kljub vsemu nasprotnemu videzu svetlega upanja, da bo to leto za nas blagoslovljeno.
Zunaj svet rožlja z orožjem. S silo rešuje pravico in širi krivico. Zmeraj več jih zapleta v svojo krvavo žaloigro, zmeraj več dragocenih človeških žrtev zahteva. Vedno več jih je, ki v nekem brezmočnem obupu pričakujejo posplošenja teh temnih dni tudi za nas.
Sovražniki miru in reda, protivniki božji in nasprotniki Cerkve si veselo manejo roke in v grožnjah pričakujejo prihodnjih mesecev obračuna. Obračunati hočejo z vsemi, ki nočejo kloniti pred krivico. Že zbirajo žrtve, že sestavljajo čme liste, že v duhu delijo tujo last in zasedajo oblast. Komunizem drzno dviga glavo. Zapeljanci in zapeljivci po gostilnah z nasmeškom napovedujejo, da bodo skoro »moskovali«. Zajčji značaji strahotno ponavljajo njihovo besedo in suženjsko klonijo pred boljševiškimi propagatorji svojo hrbtenico.
Tak je trenoten razgled. Navidez ni rožnat, ni lep. Delavskemu stanu po vseh prestanih krivicah in trpljenju obljublja dobo še slabših časov boljševiškega pekla. Obljublja sicer raj na zemlji, toda krvo-prelitja delavskih vrst v sto in stotisočih, tiranija brez primer in siromaštvo, kakor ga svet še ni videl iz krajev boljševiških pogromov, izpričujejo ravno nasprotno. Nič ni vredna tam pravica do življenja, ne spoštuje se tam ne krepost, ne starost, nič ne velja katerakoli druga človeška pravica.
Pokret Zveze združenih delavcev je postal zato, da delavca reši te največje prevare vseh časov, da ga otme boljševizmu. Zato, ker so drugi to dolžnost zanemarjali, smo jo morali prevzeti nase mi. Tudi takrat ob našem nastanku so mnogi govorili, da je zmaga boljševizma neizogibna. Pripravljali so se s kompromisom na njegov prihod, iz strahu so se umaknili z dosledno načelno borbo iz borbe. Zajčje bojazljive narave so tudi takrat pred boljševizmom krivile svoje hrbtenice. Mi jih nismo. Mi smo vstali zoper boljševizem v vseh oblikah in ves čas dosledno vztrajali v brezkompromisni borbi zoper njega. V čast si štejemo, da smo dosledno zvesti svojemu kulturnemu in socialnemu poslanstvu, še danes isto tako brez kompromisni nasprotniki vsakega boljševizma. Za nas je veljalo in velja tudi v teh časih: »samo za enega je prostor, ali za po krščanskih načelih urejeno stanovsko družbo, ali za boljševiško tiranijo.«
Trdno smo vervali ob nastanku, vervali ves čas našega organizacijskega prizadevanja in verjetno še danes, da je strašno zlo boljševizma mogoče premagati z ztraj-nim delom in neizprosno borbo. Ce površen pogled na trenotne prilike v nekaterih vzbuja nasprotno mišljenje, da napovedujejo v toku časa skorajšnjo zmago brez-
božnega boljševizma, hočemo mi ob nastopu novega leta še bolj jasno poudariti, da naj bo zlasti to leto za naše gibanje izrazito po tem, da bomo v njem vse sile zastavili, da ga v naših prilikah obrez-močimo.
Videz je eno, resnica je drugo. Danes je boljševizem tako razgaljen in pred vsem svetom osramočen, da še nikoli ni bil tako. Pokazal je svoj nečloveški ostuden obraz v Španiji in je bil tam tepen. Pokazal je svojo breznaeelnost v zvezi z narodnim socializmom, pogazil je široko-ustno geslo o samoodločbi malih narodov. Zavezniški Češki je zvestobo odpovedal, slovansko Poljsko je pomagal uničiti, na malo Finsko je navalil z vsemi razpoložljivimi silami. V Franciji je pokazal svoje izdajalske karte, v vsem kulturnem svetu je zgubil zadnje simpatije. Z nami so zato enakih misli postali tudi mnogi drugi pri nas doma in pričeli so z nami hoditi isto borbeno pot proti brezbožnemu marksizmu. V borbi zato nismo več osamljeni doma, pa tudi tujina je svoje stališče bistveno spremenila. Ravnotežje sil se je bistveno premaknilo tako, da kaže tehtnica, da je boljševizem prelahek in pregnil, da bi mogel držati borbo.
Čeprav torej komunizem dviga glavo, čeprav nekateri domači zapeljanci po zatohlih pivnicah napovedujejo čase krvavega »moskovanja«, ko bi tudi pri nas nič ne pomenilo komu življenje vzeti, koga oropati, koga onečastiti, kaj oskruniti, se ni treba bati. Glave dvigajo pač samo nespametni. Verjetno je zelo, da ta dvig pomeni le končen popolen zlom boljševizma in marksizma sploh.
Nas vseh važna naloga je, da k temu zlomu doprinesemo svoj dobršen delež. Ko bomo gradili za delavski stan novo pravičnejšo družbo, bomo zato v tem letu vse sile posvetili temu, da delavski stan iz sedanje krivične liberalnokapitalistične družbe ne zabrede niti za kratek čas v še krivičnejšo boljševiško. Svetlo upanje imamo, kakor smo rekli na početku, da nas bo to leto našemu cilju znatno približalo.
V Novo leto gremo brez strahu!
Rešite delavsko vprašanje!
V četrtek, dne 21 XII. 1939. dopoldne se je v prostorih Centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu vršila konferenca predsednikov in tajnikov Delavskih zbornic v zvezi z nastalimi problemi, ki zadevajo predvsem delavstvo in nameščenstvo v nastalih prilikah.
Konferenca je zaključila svoje delo z resolucijo, ki je bila izročena predsedniku vlade g. Cvetkoviču in se glasi:
Gospod predsednik!
Vsled porasta cen življenjskim po-
Seja glavnega odbora jugorasa
Pred božičnimi prazniki je zasedal glavni odbor Jugorasa.
Sejo je otvoril namestnik predsednika glavnega odbora tov. Ljubomir Mitič, tajnik beograjske Delavske zbornice s pozdravom na navzoče.
Takoj na to ,so tov. Ljubomir Mitič, Zarija Popovič generalni tajnik in tajnik Centralnega tajništva Delavskih zbornic in Mileta Ačimovič podali svoja poročila o poslovanju organizacije od septembra t. 1.
Na osnovi teh poročil se je otvorila diskusija, v kateri sta sodelovala med drugimi tudi tov. Albin Gaser, in predsednik glavnega odbora ZZD tov. Prezelj France.
Po dvodnevnem delu je odbor zaključil svoje delo z enoglasnim sprejemom resolucije, v kateri se zahteva takojšnja rešitev deloma že prej predloženih
zahtev in novih, ki so v zvezi z današnjim stanjem. Zlasti se podčrtava povišek minimalne plače
Nato so bili vsi člani odbora sprejeti pri ministrskem predsedniku Cvetkoviču, ki se je z vsemi rokoval in razgo-varjal s posameznimi delegati ter se končno z vsemi slikal.
V zadevi minimalnih mezd in resolucije, ki jo je sprejel odbor je predsednik Kraljevske vlade g. Cvetkovič obljubil, da se bodo minimalne mezde zvišale, kakor tudi osnovna minimalna mezda za vso državo. S tem v zvezi se bo po njegovi izjavi vršila sredi januarja 1940. posebna anketa glede trajne ureditve eksistence delavca in sicer jo bo sklicalo ministrstvo soc. politike. Na posamezna vprašanja delegatov je g. ministrski predsednik Kraljevske vlade dajal pojasnila in zagotovila, ki imajo pozitivno vrednost.
trebščinam, pozivov na vojaške vaje in drugih izvanrednih pojavov v zvezi gospodarskih in vojnih zapletljajev v svetu poslabša se od 1. septembra t. 1. iz dneva v dan temu sporedno tudi že drugače težak položaj delavstva in na-meščenstva.
Delavske zbornice preko Centralnega tajništva Delavskih zbornic vrše intenzivno akcijo in so izvršile nešteto intervencij pri resornih ministrstvih ah na žalost vse te tako aktualne akcije niso rodile pozitivnega uspeha.
Vsled tega in z ozirom na veliko odgovornost pred delavstvom in name-ščenstvom se je vršila konferenca predsednikov in tajnikov Delavskih zbornic iz Ljubljane, Novega Sada, Sarajeva, Beograda in Skoplja. na kateri so se enoglasno odločili, da Vam g. predsednik predlože to spomenico v imenu navedenih zbornic odnosno Centralnega tajništva Del. zbornic s prošnjo, da takoj intervenirate in seznanite Ministrski svet s teškim položajem in resnim stanjem delavstva in nameščenstva posebno pa o pokretu ekstremistov, ki to teško stanje zlorabljajo in ustvarjajo med delavstvom nemire.
*
Gospod predsednik!
Prosimo, da se takoj in neodložljivo rešujejo sledeča vprašanja:
1. Da se s spremembo Uredbe o minimalnih plačah poviša osnovna urna mezda v čl. 1. od 2.— din na 3.50 din in da se rok 60 dni in šest mesecev za za minimalne plače črta iz Uredbe.
2. Da se s posebno Uredbo maksimirajo cene vsem onim življenjskim po-
trebščinam, katere neobhodno rabi delavstvo in nameščenstvo.
3. Da se delovni in plačilni odnosi delavcev v državnih gospodarskih podjetjih prilagode današnjim prilikam in potrebam, ker državna gospodarska podjetja morajo predvsem vršiti socialno funkcijo v gospodarstvu in družbi.
4. Da se vpostavi z zakonom zavarovano pravo Delavskih zbornic iz § 39 odst. 2 zakona o zaščiti delavstva in da ministrstva konzultirajo Delavske zbornice pred izdanjem raznih Uredb in Zakonov.
Tako Del. zbornice niso bile vpošte-vane pri izdanju posebnih Uredb zadnjih mesecev posebno ne pri Uredbi proti draginji in v onem delu Uredbe o prenosu kompetenc na banovino Hrvaško, v katerem je spremenjeno strukturno delovanje službe za posredovanje dela.
5. Da se takoj skliče Centralni odbor za posredovanje dela in da se ta odbor po zakonitih predpisih dopolni z imenovanjem novega člana v predsedništvo namesto Bogdana Krečiča.
Predvsem prosimo, da se skliče konferenca o delovanju ustanov za posredovanje dela in da se izpremeni Uredba o prenosu kompetenc in razveljavi oni del, ki se nanaša na teritorije izven banovine Hrvatske.
Na žalost, Delavske zbornice bi drugače morale radi kršenja § 39 Zakona o zaščiti delavstva predložiti tožbo državnemu svetu.
6. Da se objavi Uredba o reguliranju službenega odnosa delojemalcev pozva-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
V IVOVO LETO!
potAMčznA fcvuKA flAne t-oio
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — rač. št. 17.548. IN A: Za mesečno. Z H A J A B O T O
LETO IV.
ŠTEV. 1.
LJUBLJANA,
Razkrinkana jugoslovanska strokovna zveza
ŠTABA PESEM
Nič novega ne bomo povedali tistim, ki JSZ poznajo. Za te je namreč že sdavnaj jasno in neizpodbitno gotovo, da v njenih vrstah ni tako, kakor bi moralo biti in kakor bi ona sama pred javnostjo hotela stati.
Jugoslovanska strokovna zveza je ves čas po vojni švedrala po raznih krivih potih in ubirala smer, ki ni bila ne katoliška, ne delavska in ne strokovna.
PRI NEMCIH SE UČE RAZBIJANJA
JSZ je po vojni zabredla pod vpliv levičarskega gibanja nekaterih nemških strokovničarjev, ki so tam rušili enotnost katoliškega Centruma. Dosledno so oni tam, pri nas pa JSZ sprejemali marksistično razredno bojno teorijo za svoj nauk. V teh vrstah je vladalo prepričanje, da krščanstvo ni zmožno, da s svojimi načel preoblikuje in pravilno urejuje tudi časovne prilike. Mislili so, da je krščanstvo samo za drugi svet, tega more urediti prav samo Mara. Žid Manc je svoj nauk postavil na temelj popolnega brezboštva in skrajnega materializma. Ta nauk je bil tako vodilen postal tudi za gibanje v vrstah JSZ. Kakor sličen pokret v Nemčiji ruši enotnost Centruma, tako JSZ pri nas začne dosledno po isti poti rušiti enotnost politične stranke našim katoliškim kulturnim organizacijam, napada bivšega Orla, nato prosvetno zvezo, razne katoliške stanovske organizacije in njihovo časopisje.
PBAVE »FARBE« NE POKAŽE
Delavstvu, organiziranemu v svojih vrstah svoje preusmeritve ne prizna. Taktično se zvija, da je njena borba proti katoliškim pokretom le borba proti duhu kapitalizma v teh pokretih. Kakor kakšno pravljico pripoveduje, da so vsi napadi nanjo le zato, ker hoče biti strogo svobodna strokovna organizacija, neodvisna od politične stranke, a istočasno od bivše politične stranke SLS. Prav do zadnjega časa njenega obstoja prejema od nje denarno podporo. Obenem, ko od stranke prejema podporo, se že kažejo v njej prvi znaki, da hoče ustvarjati lastno politiko in da postaja organizacija JSZ vedno bolj orodje nekaterih gospodov, ki bi hoteli preko nje splezati do političnega vodstva v narodu in do raznih častnih mest v državi.
IZPRIČUJE PROTICERKVENEGA DUHA
Marksistično razredno bojno stališče nujno tira pokret JSZ proč od krščanske miselnosti in od udanosti do Cerkve. Na sestankih in na zborovalcih padajo tudi take, ki so vernega katoličana nevredne. Okrožnice papežev si v vrstah tega pokreta nikakor ne morejo pridobiti veljave in upoštevanja. Zasmehijivo njeni funkcionarji govorijo o njihovi vrednosti. Glasilo organizacije o njej ne razpravlja. Delavstvo nima, prilike, da spozna globoko vsebino
teh okrožnic in živi v prepričanju, da niso vredne njegove pozornosti. Proti-cerkvenega duha izpričujejo tudi s tem, da se v svoje vrste branijo duhovnikov.
ZA KREKOM SKRITO PODPIRA MARKSIZEM
Sklicujejo se na dolgoletno tradicijo in izrabljajo za svojo propagando ime ustanovitel a organizacije pokojnega dr. Janeza Kreka. Mnogi pa, ki Krekovega duha in delo od pobliže poznajo, so mnenja, da bi se ta veliki javni delavec zjokal nad tem, kar je JSZ napravila iz njegove ustanove, ko bi bil živ. Ime, tradicija in ustanovitelj so jim tu le zato, da lažje prekrivajo svoje prave namene in svojo odtujitev pravi katoliški miselnosti svojega naroda. Prepad med JSZ in med katoliškim narodom postaja zato vsak dan večji, vsak dan glob ji. Odločilni funkcionar 'i izjavljajo, da so jim komunisti bližji kakor katoliške vzgojne organizacije, da lažje sodelujejo praktično z marksista, kakor s katoliškimi pokretaši. Ob danih prilikah se zvežejo v posameznih krajih proti katoliškemu taboru na skupnih listah pripadniki marksizma in delajo za propast katoliških skupin s tako janičarsko srditostjo, kakor jo pre 'e nikoli nismo doživeli od naših nasprotnikov. Še se spominjamo
liki zvonec boljševiško orijentirani marksistični propagatorji. Članstvo JSZ je zgubljalo vero in zaupanje v svoj lasten pokret in v ustvarjajočo moč krščanskega svetovnega nazora. Dočim so vrste nasprotnikov rastle iz dneva v dan, so vrste krščanskih strokovničarjev ostale vedno enake maloštevilne. Funkcionarji posameznih skupin pri vsem poudarjanju strokovni-čarstva niso prav nič hoteli praktično delati za izboljšanje delavskega položaja. Strokovna organizacija se je talko v marsičem izneverila svoji temeljni nalogi. Bilo je nič koliko poizkusov, da bi zavoženo taktiko JSZ spravili na pravi tir in nič koliko prizadevanj, da bi se postavila ta organizacija na dosledno krščanske temelje v borbo proti kapitalizmu pa tudi v borbo proti hujšemu sovražniku — proti boljševizmu. Bili so ti poizkusi žal brezuspešni.
ZASLEPLJENA OSTANE TRDOVRATNA
Ob rastoči indusrializaciji Slovenije in ob vedno večjem številu delavstva je bila zato skrb mnogih zaradi takega zadržanja strokovne organizacije JSZ zelo velika. Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je od pravilne usmeritve delavskega gibanja odvisna vsa krščanska kultura našega naroda in morda
občinskih volitev na Jesenicah in v j celo obstoj naroda samega. Ker smo
Nadaljevanje s 1. strani, nih na vojaško vajo, katera je bila s kompromisom delodajalcev osvojena na konferenci v ministrstvu trgovine in industrije.
7. Da se spremeni § 221 Obrtnega zakona po predlogih Centralnega tajništva delavskih zbornic, katero spremembo so onemogočile delodajalske organizacije in zbornice.
8. Da se proračuni Delavskih zbornic za leto 1940. potrdijo na isti način, kakor je bilo to izvršeno za leto 1939, ker ministrstvo iz nepojasnjenih vzrokov zahteva zmanjšanje proračunov. /
9. Da se<>Volitve obratnih zaupnikov prelože na mesec maj z ozirom na-današnje izredne prilike.
Prosimo, da Kraljevska vlada posveti tem vprašanjem izredno pažnjo in izposluje, da se današnje težko stanje delavstva in namešoenstva in njihovih družin čimpreje izboljša v smislu predloženih zahtev.
Izvolite gospod predsednik tudi ob tej priliki prejeti izraz naše udanosti in spoštovanja.
D. M. v Polju. Pri tem spretno poudarjajo in varajo svoje vrste, da so to storili le iz gospodarskih vidikov in da jih politika ne briga. V politiki priznavajo takrat še zmerom skupno vodstvo katoliškega naroda. Za vsakega vsaj nekoliko bolj uvidevnega človeka pa je bilo jasno ves čas, da Jugoslovansko strok, zvezo razdvaja od ogromne večine katoliškega naroda njena nekrščan-ska marksistična miselnost in da mora dosledno tak duh voditi na kulturnem, na prosvetnem, na gospodarskem, na strokovnem in končno tudi na političnem polju k čisto samo-svojim akcijam.
RUŠI POLITIČNO ENOTNOST NARODA
Tudi nekateri inteligenti v vrstah JSZ in med ostalim narodom so jo previdno toda na vso moč podpirali. Ob bivših državnozborskih volitvah je bilo že izpričano, da so prvi početki samostojnih političnih nastopov ob občinskih volitvah bili samo nekak predznak za odcepitev delavstva v vrstah JSZ od skupne narodne politike. Ob zadnjih državnozborskih volitvah je JSZ po svojih odločilnih funkcionarjih in po svoji politični eksekutivi zadosti jasno pokazala, da noče biti zgolj strokovna organizacija. Odločilno je hotela poseči v razvoj naših domačih političnih prilik, ko so njeni najbolj čislani funkcionarji in člani nastopili v enotnih vrstah na skupni listi z marksisti in z liberalno kapitalističnim predstavništvom. Nič ne spremeni na temu dejstvu zavijanje, da strokovna organizacija JSŽ daje svojim članom proste roke glede politike. Te proste roke so namreč le preveč značilno pograbile po nečem, kar niti slovensko ni. Ni mogoče verjeti, da bi se to moglo zgoditi brez direktive od zgoraj.
Pota, ki jih je začela hoditi JSZ, so bila zato brezdvomno v ostrem nasprotju s kulturnim stališčem katoliškega naroda ter so skušala omajati njegovo politično enotnost in njegovo udarno moč.
ZA STROKOVNI POKRET BREZBRIŽNA
Mesto, da je JSZ izbegavala vsa taka trenja in skrbela res za strokovno poglobitev svojega članstva in za razmah svoje organizacije, je svoje dragocene moči trosila za borbo proti ljudem in organizacijam dosledno katoliške smeri. S svojim prizvanjanjem marksističnemu gospodarskemu programu in s svojim, marksistom podrejenim ravnanjem na terenu pa je močno dvignila zamozavest doslednih marksističnih vrst ter zato katoliški strokovni pokret med nami ni mogel nikakor naprej. V izrazito katoliškem narodu in tudi v izrazito katoliškem delavskem stanu so bili talko nosili ve-
Za zvišanje delavskih mezd
Dne 23. t. m. se vrši v Beogradu v ministrstvu za ,soc. politiko konferenca zastopnikov delodajalcev in delojemalce* radi zvišanja delavskih mezd.
v marksizmu in v vsakem koketiranju z marksizmom predvidevali to veliko nevarnost in ker JSZ od njenih potov ni bilo mogoče odvrniti, smo bili kon čno prisiljeni ustanoviti novo lastno strokovno organizacijo »Zvezo združenih delavcev«. Vse, kar JSZ ni hotela sprejeti v svoj program iz katoliške miselnosti, je prevzela ta nova organizacija in za kar se JSZ ni hotela niti najmanj potruditi, da bi uveljavila v praksi, zato se trudi ZZD.
Ob nastanku naše organizacije pred štirimi leti pa so združeni nasprotniki soglasno ožigosali naš pokret kot političen privesek ,sebe pa so risali, kot nezavisne »svobodne« strokovne po-krete. Mi smo na to že odgovorili. Po svojem programu smo v nujnem nasprotju s sedanjo politično organizacijo javnega življenja in zato tudi ne moremo igrati priveska katerekoli politične stranke. Mi smo za stanovski družbeni red in smo tudi za preureditev politične organizacije v državi tako, da bo ta organizacija orgovarjala naši stanovski zamisli. Nasprotnikov zlasti pa Jugoslovanske strokovne zveze to seveda ni niti najmanj motilo, da bi svoje trditve vedno znova ne ponavljali. Mi smo bili zanje tako le privesek politične organizacije, oni pa »svobodni« strokovni pokreti.
UŽIVA SIMPATIJE NASPBOT-NIKOV KATOLIŠTVA
Ker je bila JSZ pač taka, kakor smo jo tu doslej orisali, je novi pokret Zveze združenih delavcev, ker je bil po svoji miselnosti dosledno katoliški, naletel na najostrejši odpor v teh vrstah. Navidezno krščanska in katoliška JSZ se je zvezala z našimi kulturnimi in verskimi nasprotniki in v borbi proti nam korakala v prvih vrstah. Znamenje je to, da je bilo krščanstvo v JSZ le drugotnega pomena in za privesek, ker so drugi momenti bili močnejši — zanjo.
Šli smo vsak svojo pot. JSZ je hodila po svoji marksistični smeri, mi v sklopu katoliške skupnosti. Mi smo podpirali v tej skupnosti vse, kar je
Zagrebška DZ izstopila iz glavnega tajništva
Kakor poroča Hrvatski Dnevnik, ja 28. dec. zagrebška Delavska zbornica izstopila iz glavnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu. Zadnje čase je bilo mnogo poskusov, da bi zagrebška Delavska zbornica ostala član tajništva, da bi bila ohranjena enotnost delavskega gibanja. Toda sam slučaj osrednjega tajništva je pokazal, kakšen je položaj Hrvatov v tej ustanovi. »Nato list navaja, da funkcionar te ustanove ni niti en Hrvat ter le en Slovenec, ki pa je bil potreben za prevajanje slovenskih dopisov.« In prav hrvat-ska in slovenska zbornica sta nosili glavno breme izdatkov glavnega tajništva.
Tudi splitska zbornica je prijavila svoj izstop iz centralnega tajništva.
SKAD „Zarja“ črtana iz seznama pomožnih sil slovenske Kat. akcije
Narodni odbor Katoliške akcije v Sloveniji je na seji 16. dec. 1939. soglasno sklenil, da se SKAD »Zarja« v Ljubljani črta iz seznama pomožnih sil Katoliške akcije.
Imenovano društvo je zadnje čase rušilo katoliško edinost; težko se je pregrešilo proti dolžnosti, sodelovati z drugimi katoliškimi akademskimi društvi pri osvajanju okolja; pri razporejanju akademskih katoliških sil se ni ravnalo, kakor bi se moralo ravnati kot pomožna sila Katoliške akcije.
Narodni odbor Katoliške akcije v Ljubljani.
lavskega stanu in JSZ zato ne more več hoditi v skupnem sklopu slovenskega ka^oliSkega občestva in ga odklanja; Odklanja zato tudi po svojem glasilu sedanje politično vodstvo katoliškega tabora in napoveduje svojo pot. »Delavska pravica« sama sebe proglasi za pokretaški list, v katerem JSZ samo še gostuje. Pokret pripravlja, lastno politiko, ki naj ga v prvi vrsti podpre seveda nepolitična strokovna organizacija JSZ. Vsi poučeni pričakujejo zato da bo ob prvi priložnosti organizacija JSZ po raznih stranpotih delavstvo dosledno tirala v borbo proti političnemu narodnemu predstavništvu ter podrla svojo »politično eksekutivo« v njenih ambicijah. Cas namreč nekako napoveduje novo državno pregrupacijo in istočasno tudi razne politične volitve vseh vrst. JSZ bi naj po pričakovanju zopet oblekla jagnjetovo oblačilo nedolžnega intriganta. Formalno ne bi prekršila svojih pravil in prešla čez meje svojega delokroga. Stvarno bi njeni advokati pa še par drugih eksponentov in kandidatov za razna mesta letalo od skupine do skupine, iskalo političnih zvez in prešlo v najostrešo borbo proti oficielnemu predstavništvu katoliškega dela našega naroda v političnem življenju.
USTANAVLJA LASTNO STRANKO
To smo v resnici pričakovali, tega kar se je pa zgodilo, pa nismo. Nismo mogli misliti, da bodo stari lisjaki, iki so desetletja oznanjali svoj čisti strokovni pokret, nezavisen od vsake politike, zagrešili to usodno napako, da bodo celo s protizakonito akcijo za usta-
bilo pozitivno krščanskega in dobrega, novjtev svoje politične stranke preko-JSZ je vse napadala. Katolištvu na- račili 3VOj delokrog. To so kljub vsemu
sprotni pokreti so to prav dobro čutili ter so z razdiralnim delom JSZ iskreno simpatizirali. V svojem tisku v naši medsebojni borbi dosledno
so
in očitno ostali na njeni strani. Tudi te simpatije kažejo duha v vrstah JSZ v pravi in resnični luči.
ZAPUSTI KATOLIŠKO OBČESTVO
Iz katoliškega občestva iztrgani, so začeli tudi to občestvo napadati ter so ga svojemu članstvu risali kot slovenski politični katolicizem. Vsem drugim se gre samo za političen prestiž, za razne osebne interese in zato izdajajo koristi naroda, še bolj pa koristi de-
pričakovanju štorih. Stari lisjak se je končno ujel v svoje lastne laži.
V	SLUŽBI LEVICABSTVA *
Jugoslovanska strokovna zveza je v svojih lastnih prostorih po svojem per-sonaiu z vednostjo odločilnih faktorjev organizacije, izdala letak, s katerim napoveduje ustanovitev nove politične stranke, ki naj bi imela ime »Slovenska stranka«. Ta stranka bi^ morala biti svetovnonazomo brez načel in naj bi sprejemala v svoje vrste vse brež razlike. Nič naj bi zato ne bila odvisna od krščanskih principov, še (Nadaljevanje na 4. strani.)
Naša borba - naša rast
Trbovlje
Pod pritiskom komunistične agitacije se je pred prazniki v Trbovljah in Hrastniku začela rudarska stavka. Vodstvo so prevzeli neodgovorni ljudje, iz česar jasno sledi, da stavka voditeljem ni bila stavka za delavski kruh, marveč stavka za komunizem. Ker je znano, kakšen teror uganjajo komunisti, ni čudno da se je delav-atvo moralo pokoriti teroristom. Saj vemo, kako so ob času najhujše komunistične sile na Slovenskem rdečkarji metali delavce drugega prepričanja iz delavnic in od dela na cesto.
Delavstvo je pokazalo zdrav razum in po praznikih zopet šlo na delo.
Maribor
V nedeljo, dne 31. decembra 1939 se je vršil v Slomškovem domu na Pobrežju sestanek obratnih zaupnikov in njihovih namestnikov iz bližnje mariborske okolice. Navzočih je bilo 30 obratnih zaupnikov, članov strokovne organizacije IZZD. O nalogah, pravicah in dolžnosti delavskih obratnih zaupnikov je poročal tov. Ma-stinšek, kateri je navzoče zaupnike seznanil o pravilnem delovanju in posredovanju delavskega obratnega zaupnika za koristi in pravice delavstva v mejah zakona. Nato je poročal naš strokovni tajnik tov. Rozman Peter iz Maribora. V dobro zasnovanem govoru je razvijal misli o naši socialni politiki in pomenu strokovne organizacije za delavstvo. V svojih izvajanjih je dokazal, da si je delavstvo pač samo krivo ako se mu danes slabo godi. Bolj kot kdaj koli je potrebno, da se delavstvo močno oklene svoje stanovske strokovne organizacije in sicer tiste, ki je zgrajena na močnih in večnih temeljih. Edino katoliška strokovna organizacija Zveza združenih delavcev bo lahko priborila našemu delavstvu boljšo in lepšo bodočnost. Pri slučajnnostih se je razvila živahna debata, v katero je posegel med drugimi tudi tov. Furjan Stefan, ki je opozarjal, da je funkcijska doba obratnega zaupnika veliko prekratka in bi morale pač tu merodajne oblasti zaščititi delavskega zaupnika s tem, da mu njegovo poslovno dobo podaljšajo. Želeti je, da bi se taki sestanki naših obratnih zaupnikov večkrat vršili, ker smo v nedeljo sami videli, da so velevažnega pomena.
Pobrežje
Zveza združenih delavcev in Prosvetno društvo na Pobrežju sta letos skupno priredili Božičnico in obdarovali 54 otrok svojih najrevnejših članov. Darila, ki so jih svojci naših članov prejeli, so znašala v vrednosti nad 2000.— din. Je to res skromen začetek, vendar se naš agilni odbor že bavi z mislijo, da mora biti božičnica v letu 1940 še enkrat bogatejša. Od vseh svojih prireditev bo odbor votiral gotov znesek v ta namen. Radi tega prosi naša podružnica vse svoje članstvo, da privede vse svoje prijatelje in znance, ka-toliško-misleče delavce, v naše vrste. Zavedajte se tovariši, da s svojo malenkostno članarino ne koristite samo svojemu sotrpinu, ampak predvsem tudi samemu sebi. Vsemu članstvu naše podružnice toplo priporočamo, da se v nedeljo, dne 7. januarja 1940 polnoštevilno udeleži igre, ki jo vprizori Prosvetno društvo v Slomškovem domu »Župnik iz cvetočega vinograda«. iZa člane ZZD je vstopnina znižana. Pričetek je ob 19. uri zvečer in bo dvorana toplo zakurjena.	M.
liri
V	nedeljo dne 7. januarja 1940 ob 3. uri popoldne se vrši v občinskem domu v 2i-reh I. rednni občni zbor strokovne organizacije čevljarskih pomočnikov 717ID v 2i-reh. Občni zbor je važen zato, da vidijo vsi člani delo odbora v pretečenem letu in je zato dolžnost vsakega posameznega člana, da se občnega zbora sigurno udeleži. Več na letakih. — Na svidenje!
Ljubljana-splošna
Stopili smo v Novo leto. Pri tej priliki je odbor ugotovil, da so nekateri člani še na dolgu na članarini iz leta 1939. Vse zamudnike prosimo, da svoje zaostanke čimpreje poravnajo.
Sporočamo vsemu članstvu naše podružnice, da smo ustanovili dramatični odsek, v katerem se bo zbirala mladina, ki ima veselje do takega kulturnega udejstvovanja. Vsi, ki se zato zanimajo, naj se zgasijo med 6 in 8 uro zvečer pri podružnici v prostorih ZZD.
Slovenska Bistrica
Čeprav se često ne oglasimo v našem listu, vendar delamo na utrditvi naše podružnice in na zboljšanju položaja našega članstva.
Vsled naraščajoče draginje smo tudi pri nas zavzeli akcijo za zvišanje plač pri našem podjetniku g. Stigerju in dosegli, da so se dam urne mezde zvišale za 50 para, akordantom pa po din 20.— po vagonu. Iz tega je razvidno, kako nujno potrebna je delavcem poštena strokovna organizacija.
Kamniško okrožje
Vse odbornike okrožnega odbora obveščamo, da se vrši okrožna seja 14. I. 1940 ob 9. uri dopoldne na Duplici v gostilni Klemenčič. — Vsak odbornik naj prinese s seboj seznam članov podružnice, ki jo zastopa.	Predsednik.
Duplica
Naša podružnica priredi v soboto dne 6. januarja ob 9. uri dopoldne v Gostilni Klemenčič svojo božičnico.
Po božičnici se bo vršil tudi naš redni občni zbor, ki bo zelo važen, ker bo stari odbor polagal račun o svojem delu in nam bo zastopnik cenntrale podal potrebna navodila za naše delo v letu 1940.
Zato je dolžnost vsakega zadevnega člana, da se občnega zbora sigurno udeleži.
Ljubljana — gradbeni
1. Občni zbor. Bliža se občni zbor naše podružnice, obračun celoletnega dela. Sedanji odbor bo stopil pred svoje članstvo s čistjo vestjo, da je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Iz tajniškega poročila boste slišali, koliko ogromnega dela je imel odbor v pretečenem letu. Najvažnejše njegovo delo pa je bila brezdvomno skrb za zboljšanje socialnega položaja gradbenega delavstva. Kot v posmeh nam vsem je Združenje graditeljev prav sedaj v času, ko rastejo cene vsem potrebščinam, odpovedalo kolektivno pogodbo ter izjavilo, da se ne bo več držalo minimalnih mezd. Na občnem zboru bomo preči-tali članstvu spomenice, ki so bile o tej zadevi odposlane. Na pobudo centrale 3ZD, je kraljevska banska uprava sklicala anketo, o kateri ste gotovo čitali v dnevnem in strokovnem časopisju. Po hudih bojih smo dosegli, da so stavbeniki načelno sprejeli povišanje mezd za 20% na vseh novih stavbah.
Odbor zagostavlja vsemu članstvu, da e tem še daleč ni dosegel svojega cilja. Trkal in trkal bo tako dolgo, da bodo slepci uvideli, da smo mi gradbeni delavci najslabše plačani in najbolj zatirani.
Prepričani bodite, dragi tovariši, da mi ne bomo odnehali toliko časa, da prepričamo vse merodajne činitelje, da se nam godi krivica. Vendar leži tudi v Vas tovariši, v veliki meri odgovornost, kedaj se bodo ti načrti uresničili. Vi morate doma in v javnosti, na delu in pri počitku ta naša stremljenja podpirati. Odbor nima za to svoje delo nobene plače, nobene nagrade. On dela iz čistega idealizma, iz ljubezni do trpečih bratov. Samo z nečem se lahko oddolžite za naš trud in to je, da nam daste moralno oporo, da se udeležujete sestankov, občnih zborov, da plačujete redno svojo članarino in da čitate naše liste. Takrat, ko bomo spoznali, da nam vse delavstvo zaupa, da z nami vred hrepeni po boljših časih, samo takrat bo naš boj uspešen, močan in blagoslovljen. Pridite torej na ta občni zbor, na ta letni obračun dela, da se boste sami prepričali, koliko je bilo naše delo.
Zgrešene so vse tiste ideologije, ki čakajo na sanjarijo, da pride rešitev za delavstvo od drugod, od nekje daleč. Jugoslavija je tako bogata država, tako polna prirodnih dobrin, da bi se lahko vsem dobro godilo. Toda v vseh 20 letih naše narodne skupnosti smo se samo kregali in razdirali. V tej zmedi so prišli na vodilna mesta ljudje, katerim je bilo delavsko vprašanje deveta briga.
Zato smo ustanovili Zvezo združenih delavcev, ki je razprostrla svoje veje širom Slovenije ter se priključila mogočnemu steblu Jugorasa, kateremu na čelu stoji sam predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. Ta iZED je začela pošiljati svoje člane, ročne in umske delavce na razna vodilna mesta. In šele takrat, ko bomo imeli v javni upravi dovolj svojih ljudi, šele takrat se bodo uresničile naše zahteve. Zato možje in fantje, žene in dekleta, strumno v zbor, podvojite, podese-torite vaše delo za organizacijo, da napoči čimprej dan, ki ga vsi težko pričakujemo. Poslušajte naše voditelje, ki so že tolikokrat dokazali svojo skrb in ljubezen do našega delavstva.
2.	Brezplačna hrana v DZ. Našemu članstvu sporočamo, da imamo na razpolago precejšnje število listkov za brezplačno hrano (kosila in večerje) v javni kuhinji Delavske zbornice. Potrebni in vredni člani naj se zglasijo pri tov. predsedniku, ki te listke hrani. Pripominjamo pa, da bomo te listke pričeli deliti po 7. januarju t. j. po občnem zboru.
3. Uradne ure. Da dobijo naši člani lahko potrebne informacije, plačajo članarino itd., je odbor sklenil, da bo naša pisarna odprta vsako sredo in vsako soboto od 3. do 5. ure popoldne, kjer se lahko člani zglasijo pri odbornikih podružnice.
4. Društvena knjižnica:	Po	občnem
zboru prične poslovati društvena knjižnji-ca. Naši člani, ki imajo v redu plačano članarino, dobijo knjige brezplačno na posodo. Knjižnica se nahaja v prostorih naše podružnice.
Murska Sobota
Občni zbor naše podružnice se vrši v četrtek dne 11. januarja 1940 ob 5 uri popoldne. Na občnem zboru bo poročal strokovni tajnik tov. Peter Rozman iz Maribora in zato pozivamo vse naše članice in člane, da se občnega zbora sigurno udeležijo. Na svidenje!
Gračnica
Občni zbor naše skupine se vrši v nedeljo dne 7. januarja 1940 ob %9. uri v hotelu »Stara pošta« v Rimskih Toplicah. Vabimo vse naše zavedne delavce, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Hvaležni smo Delavski zbornici, da nam je šla na roko v našem boju za zvišanje plač radi draginje in bi bilo želeti, da se tudi od delodajalcev -— netovarnarjev — zahteva, da svojim delavcem prejemke zvišajo, ker ti take stvari zelo radi preslišijo. Naš odbor se svoje dolžnosti v boju za korist delavstva dobro zaveda in je zato tudi marljivo na delu, ker ve, da je zadovoljno delavstvo najboljši branik proti demagogiji komunizma.
Kar je treba pri nas v dravski dolini zelo grajati, je destvo, da se noče spoštovati nedelje in praznike in morajo ponekod delavci delati, medtem ko drugi zopet postopajo brezposelni in ne morejo dobiti zaposlitve. Naša krščanska organizacija bo pokrenila vse potrebno, da se tako pohujšanje ukine.
V	najkrajšem času bomo priredili skiop-tična predavanja, na kar naše člane in prijatelje že sedaj opozarjamo. V kratkem se bo vršil tudi občni zbor naše podružnice. Dan in uro bomo vsemu članstvu še pravočasno sporočili.
Predoslje
IZIadnji čas se tudi v naši okolici zbujajo naši naprednjaki; že kar tri sestanke so imeli da bi bilo več uspeha, pa žali-bog vse se jim je izjalovilo, ker danes jim je tudi pri nas odzvonilo. Dobijo se še ljudje, ki jim verjamejo, mislimo pa da bo pri nas te pisane družba kmalu konec. Naša ZZD gre neustrašena po začrtani poti, čeprav bi bili tudi že nekateri naši tovariši radi v naši družbi, ampak se bojijo, da bi jih kdo ne zasmehoval.
Zato želimo vsem delavcem in delavkam članom naše ZZD, srečno in veselo Novo leto.
Prosimo, da poravnate članarino za leto 1939., da bomo stopili v novo leto čisti.
Logatec
Občni zbor naše podružnnice se vrši v soboto dne 13. I. 1940 ob 8. uri zvečer v gostilni Dimnikar. Pride zastopnik centrale. Udeležba obvezna.
Sevnica
Na parni žagi so naši zaupniki zahtevali povišanje plač in tudi nekaj dosegli. Povišal je plače podjetnik od 25 do 50 par na uro. Vendar je to odločno premalo in bomo zahtevo za boljšo plačo še obravnavali pri pogajanjih za kolektivno pogodbo.
Vsem tistim pa, ki še niso organizirani, prožimo roko. da vstopijo v ZZD., da si priborimo boljši položaj.
tr v-inita-Tu Vinkle imamo paznika, ki bi bolj spadal k srednjeveškim valptom kot pa za paznika v tovarni, v dvajsetem stoletju.
P^ed leti je delavke v tovarni pretepal in žalil z ogabnimi psovkami. Takrat je imelo podjetje radi teh njegovih dejanj sitnosti z oblastjo: sam pg z odvetnikom.
Nekaj časa je bil mir pred njim. Sedaj se je pa zopet spozabil tako daleč, da je poleg grdih kletev prijel za bič in grozil z njim delavcem.
Za taka dejanja pribijamo mi delavci na tem mestu, da smo se organizirali v naši ZZD, da vse take nastope odpravimo, ki žalijo čut dostojanstva našega slovenskega delavca.
Organizirali smo se, da si priborimo položaj, ki nam pripada ter, da zatremo komunizem tudi tam, kadar prihaja od zgoraj.
Tržič odgovarja
(Nadaljevanje.)
»Pravica« pravi po svojem dopisniku is Tržiča dobesedno to-le: »Načelnik tega podjetja je višja osebnost tržiške občine, nekdanji vrli zastopnik kršč. socialistov v Tržiču, današnji tlačitelj nižjih slojev.« Tako pokaže dopisnik s prstom na osebo, katero misli. Na očitke v tem stavku bi se dalo polemizirati na dolgo in široko. Odgovoriti pa hočemo le na kratko. Dopisnika povabimo, naj se informira o načelnikovih dohodkih pri zadrugi »Runo« in mestni občini. Glede izdatkov pa naj pride pogledat v njegovo kuhinjo v lonce, kaj se kuha (lahko tuli v nedeljo ali praznik), naj pove, kdaj in kje ga vidi na zabavah ali v gostilnah sploh, naj pogleda njegovo pohištvo in premoženje; pri tem pa naj ve, da zanj sploh ne velja osemurni delavnik, ampak od ranega jutra in pozno v noč, v petek in svetek. To vse za svoje tovariše, za napredek kraja in za vse one, kateri so ga postavili na mesta, ki mu jih očita in »zavida« dopisnik »Pravice«. Razumljivo je, da poleg te zaposlenosti ne more več opravljati še ročnega dela. Torej, če štrapacira samega sebe, ima pravico zahtevati tudi od drugih, da izpolnjujejo svojo dolžnost napram družbi.
V	zadrugi, čeprav je to po zakonu skupna lastnina, mora vendar nekdo biti, ki skrbi, da se izvršujejo sklepi načelstva in da se vzdržuje gotov red v obratu in poslovanju zadruge, ker drugače je obstoj zadružnega podjetja nemogoč. Prigodi se celo, da delavci, člani zadruge ( posamezniki) izražajo svoje nezadovoljstvo s sabotažo, ker se pustijo vplivati od nasprotnikov zadruge, češ da je samo ročno delavstvo tisto, potom katerega zadruga napreduje. Tako si domišlja vsak, da je celo podjetje odvisno od njega in si ne pusti nič reči. Če tu ne bi bilo odločne besede načelstva ozir. načelnika, mora zadružno podjetje propasti. Radi tega se načelnika ne more imenovati tlačitelja nižjih slojev, zlasti ne, če načelnik ob vsaki priliki poudarja, da je delavec in ne kaj drugega in smatra vse pridobljene naslove za minljive, le poklic delavca za gotovega.
Kljub temu se je znal uveljaviti tudi v gospodarskih krogih. O, da bi JSZ vzgojila mnogo takih ljudi! Tovariši okrog JSE bi potem ne stali ob strani, ampak bi odločujoče sodelovali pri našem slovenskem zadružništvu in pri drugih neštetih ustanovah ter tako praktično reševali socialno vprašanje. Omejili pa so se le na kritiko, ki jo predvajajo v taki obliki, da rušijo narodno skupnost, s čimer tudi delavstvu več škodujejo, kakor koristijo. Tovariši imajo to bolezen, da ne upajo prevzeti pred marksisti odgovornosti, ker bi od le-teh mogoče morali slišati kako zbadljivko. To se pravi, ne stojijo na lastnih nogah in kot taki so delavcu samo škodljivi, čeprav se štejejo za patentirane zastopnike delavstva. Resnični delavski prijatelj je tisti, ki upa delavcu povedati resnico, čeprav je grenka in če tudi ga naivni dopisnik »Pravice« zato smatra za tlačitelja delavstva. Delavstvu je treba kruha in ne fraz!
Zahvala
Podpisani brezposelni rudar iz Senove-pri Rajhenburgu, ki sem bil odpuščen brez lastne krivde se iz srca zahvaljujem podružnici ZZD na Senovem za izplačano božično podporo, predvsem pa tov. pred-seniku Mihi Ban. Ob tej priliki želim vsem tovarišem srečno Novo leto.
Volčanšek Anton.
Podpisani Kotnik Peter, hišnik DtZ v Ljubljani se tem potom najiskreneje zahvaljujem za izplačano božično pomoč in za plačo za čas, ko sem bil na orožnih vajah.
Sedanja uprava DZ je s tem dokazala, da njej ni za lastno korist, temveč, da pravično postopa s svojimi uslužbenci.
Delavska stavbna zadruga.
Okrožno sodišče v Ljubljani je z dn« 28. 10. registriralo Delavsko stavbno zadrugo s sedežem v Ljubljani. Na ustanovnem občnem zboru je bil izbran za predsednika gornje zadruge tov. Kozamernik Viktor, predsednik Delavske zbornice ▼ Ljubljani. Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da jim preskrbuje cenena in zdrava stanovanja in da v ta namen zida ali nakupuje hiše, katere potem članom prodaja, oziroma prepušča v najem, ali jim oddaja v njih prostore v najem. Posreduje članom, nakup stavbnih parcel in cenen krediti za stanovanjske hiše, ki jih sami grade. Poslovni delež znaša din 100.— Pristopnina din 100.—, katera lahko plača član tudi v obrokih. Jamstvo je enkratni vpisani poslovni delež.
'Zainteresirano članstvo vabimo, da pristopa k tej zadrugi, ki je namenjena v prvi vrsti stanovanjskim koristim našega slovenskega delavca. Vsa pojasnila morete dobiti v prostorih ZZD, Miklošičeva c. 22-11. v Ljubljani.
predsednik: Kozamernik Viktor.
Razkrinkana Jugoslovanska sfrnkovna zveza
(Nadaljevanje z 2. strani)
manj pa od katoliških načel. Bila bi naj prav za prav nekaka odskočna deska, s katere bi med naš narod prišli na vodilna mesta ljudje, ki jim je bolj-ševiška miselnost zelo blizu, če že -niso popolnoma v boljševiški službi. O enem teh letakov je poročal »Slovenec« in je takrat primerno ocenil zadržanje »nepolitične« JSZ. Naši čitatelji so naj-brže dotični članek že čitali. Mi k njemu nimamo prav za prav ničesar pristaviti. Za poštenega slovenskega delavca, ki je bil tako leta in leta od svoje matične organizacije varan, mora biti to odkirito izrazito politično dejanje njegove centrale proti enotnemu pol. slov. predstavništvu težek udarec. Ni mogoče, da bi mogel še nadalje v njej vztrajati in z njo sodelovati ter hoditi po zgrešenih potih, kamor ga hoče njegova strokovna organizacija tirati.
Naš list bi se tudi ne pečal tako na dolgo s tem značilnim činom krščan-sko-marksistične JSZ, ko bi zadnja »Delavska pravica« z dne 21. t. m. ne prinesla izpod peresa samega predsednika JSZ g. Srečkota Žumra vodilnega članka JSZ in politika«. Ta članek, ki hoče zabrisati mučen vtis, ki ga je moralo dejanje vodstva JSZ napraviti na članstvo v teh vrstah, pa je take vsebine, da nikakor ne moremo in ne smemo mimo te celotne zadeve. Še enkrat smo morali zato ponovno v tem članku prehoditi pot, po kateri hodi zadnjih 20 let JSZ. Še enkrat smo morali orisati duhovne temelje njene odcepitve od ostale katoliške skupnosti in prikazati, kako so ti duhovni temelji nujno vodili do praktične borbe in trenja z vsem katoliškim organizacijskim življenjem slovenskega naroda.
STARE BAJKE OBNAVLJAJO.
Članek predsednika Žumra ponavlja isto neresnico, kakor jo je JSZ ves čas servirala naši javnosti. Pravi, da JSZ ni politična in da se v fpolitično opredeljenost svojega članstva ne vtika. Pravi dalje zopet, da je kajpada naša ni mogla trpeti nezavisnega delavskega Zveza združenih delavcev nastala iz političnih potreb stranke, ker stranka gibanja. Trdi, da je iz tega nujno nastal odpor v članstvu JSZ proti sedanjemu političnemu vodstvu in da je zato to članstvo brez kakršnekoli krivde JSZ začelo iskati nove politične smeri in »da življenje samo sili delavstvo, da se tudi politično udejstvuje«. JSZ novo politično gibanje, ki ga napovedujejo letaki iz pisarne JSZ, nič ne
Najmoderneje urejena lekarna
Dr. G. PICCOLI
L|UBL|ANA,Tvrševa 6. naspr. Nebotičnika
Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specialitet. — Oddajajo se zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. — Priporoča naraven pristni malinovec na malo in veliko ter najfinejše sveže norveško ribje olje.
Naročila točno proti povzetju
briga. Zanj JSZ ni odgovorna. »S tem gibanjem JSZ kot sindikat ni, in ne bo sodelovala. Iz tega stališča pa dovolj zgovorno sledi, da se je omenjeni letak sicer lahko delal v tej pisarni toda brez vednosti vodstva JSZ in če izjavim še to, »pravi Žumer«, da sem njegovo vsebino spoznal šele iz Slovenčevega članka, mislim, da je na ta napad na'JSZ zadostno odgovorjeno.«
Ko smo brali Žumrov članek, se nismo mogli načuditi njegovi drznosti. Ne vemo, ali smatra g. Žumer članstvo JSZ in slovensko javnost za tako neumno, da bo takim štorijam nasedla, ali pa g. Žumer sam v lastni organizaciji igra tako nepoučenega in skrajno nevednega predsednika o delu in o razmerah v centrali svoje organizacije, da more kaj takega zapisati.
KONEC SLEPOMIŠENJA!
Če g. Srečko Žumer ne ve, kaj počenja pisarna JSZ z vednostjo njenih vodilnih organov, mu bomo pač mi nekaj teh zanimivosti povedali.
V	pisarni JSZ so tipkah za ta letak matrice na stroju, ki je last organizacije. Matrice za letak je tipkala uradnica JSZ. Letake so shranili v omarah JSZ. Da bi kdo nepoklicanih do teh letakov ne mogel priti, so pri omarah zamenjali ključavnice in ključe. Poleg tega je pisarna JSZ izdelala na večih straneh prvo številko glasila nove »Slovenske stranke« »Slovensko politiko«. Ta list je izšel koncem novembra. Bil je pisan tako kakor je to zahteval program letaka, o katerem je pisal »Slovenec«. List in letak je raznašalo pomožno osobje JSZ. Glavo za list »Slovenska politika« je v pisarno prinesel vpliven član in vršilec zelo važne fun-cije v centralnem odboru. V prostorih JSZ je bila policijska preiskava. Nekaj uradnikov je bilo odvedenih k zaslišanju na policijo. Eni uradnici JSZ je bilo rečeno, da pri zaslišanju ne sme izpovedati resnice. Pod pretnjo zlih posledic ji je bilo to zabičano. Po preiskavi v prostorih je vodilni uradnik dal nalog, da morajo skriti kartoteko »Delavske pravice«. (To menda zato, ker je letak bil razposlan na njene naročnike, člane JSZ). So še nekatere druge zanimivosti, ki osvetljujejo celotno politično akcijo JSZ v zelo jasni luči. Mi smo prepričani, da g. Žumer ni mogel biti o vsem tem tako poučen, da bi smel kot resnico zapisati, kar je zapisal v zadnji »Delavski pravici«. Ni mogoče, da bi predsednik organizacije ne vedel za delo organizacijske pisarne, ki ni trajalo samo en dan ampak več dni zapovrstjo in pri katerem ni sodelovala samo ena pisarniška moč, ampak skoro celoten aparat. Še manj je verjetno, da bi predsednik organizacije niti po policijski preiskavi ne vedel, za kaj se je preiskava vršila in da bi bil vsaj ob tej priliki ne spoznal vsebine usodnega letaka. Da bi bil pa Srečko Žumer za svojo organizacijo tako brezbrižen, da bi šele po 14. dneh iz dnevnika »Slovenec« zvedel zato, kaj se dogaja v njegovi organizaciji, tega pa o njem tudi ne verjamemo.
5
tetka, Magostoulieuc ucua teta Žele, „$tweuet" - „Siouet*ski dom"
Ut „dGHiGfyd"
fkestm Utaniima (juttfaMfo
JE naj večji slovenski pupilarno varni denarni zavod. --
Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe.
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
/
titestaa a&ina tjuMjauska
GOSPOD! — GOSPA!
Za Vas, za Vaše otroke — dijake, za vse družinske člane
papir, pisarniške potrebščine
(nalivna peresa, vse tehnične potrebščine, šolske in vse tu in inozemske knjige)
Za okras in uporabo kristalne vaze in garniture; odlične izdelke iz keramike: vaze, svečnike, kipe; umetniške izvirne slike.
Kje dobite vse to v naj večji izbiri? — Pri
NOVI ZALOŽBI
V LJUBLJANI — Kongresni trg 19
JSZ NI VEČ STROKOVNI POKRET
Smatramo, da g. Žumer tudi samemu sebi ne verjame. Prepričani smo, da po navedenih dejstvih noben razsoden človek njegovim trditvam o nepolitičnosti JSZ verjeti več ne more. JSZ se je tako končno ujela v svojih lažeh. Pred nami stoji kot posebna slovenska politična frakcija s protinarodno miselnostjo in z marksistično ostjo. JSZ
je končno razkrinkana. Sama sebe je do golega razdedinila dr. Krekove dediščine. Nič več ni pravi strokovni pokret, še manj je to krščanska strokovna organizacija! V tej obliki tudi nima več pravice do življenja. Resno delavstvo, pravi krščanski strokovničar v njej nima več kaj iskati. V njej bodo ostali samo še tisti, ki so za resnico slepi.
Drse, skoro popolnoma tiho so se odprla ena izmed
Rov se je zasul
Roman.
Iz francoščine prevedel Tone Cokan.
DVOJE DELAVSKIH MLADIN I.
V	premogovniku Žrelo.
Deževnega jutra, v osrčju črne dežele, so se šumeči roji otrok odpravljali proti šoli. Oči so imeli uprte v žareči prah, ki se je dvigal iz sajastih rudnikov.
Prihajal je od vseh strani velikega premogovnika »Zrelo«, ki po pravici zasluži to ime, odkar je strašnega dne leta 1890 v enem izmed svojih rovov požrl 50 ubogih rudarjev.	,
V	svoji pisarni, ki je imela stene prevlečene z juto in okrašene z grafikami, je inžener Trdin, raven, spoštovanja zbujajoč, kakor si predstavljamo mladega vodjo, stoje pred svojim pisalnikom preletaval plačilne liste. Za hip se je ustavil, da je pogledal skozi okno množico otrok, ki je šla mimo. ' Noge šolarjev so povzročale prav tak neprestan šum, kakor dež na cin-kastih strehah pisarn.
Slišal ni mnogo več, kot udarjanje cokel, ki se je izgubljalo v šumu prebujajočih se cest.
. Spomnil se je, da mora še dopoldne pregledati 200 seznamov in je začel zato zopet delati.
List Izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.
vrat.
»Si ti Gornik? T^koj!«
Inžener se je nadejal obiska rudniškega vodje za redno jutranje poročilo.
Toda to ni bil on, ampak nek delavec, pripravljen za vhod v jašek. Oblečen je bil v debelo modro obleko, v rokah je držal čepico in usnjeno čelado. Mladost je še kar kipela iz njega, vendar je že bil nekoliko upognjen radi stalne sklonjenosti v neštevilnih prostorih v osrčju zemlje.
»A! Prav! Tišlarjev sin!«
»Dobro jutro, gospod inžener.«
Inžener je bil priljubljen, dasi je bil nepristopen in je mnogo zahteval. Pravili so, da je pravičen in to budi zaupanje pri delavcih. Kadar so se pritoževali nad kakim vodjo in če so dodali s tišjim glasom: »Treba je reči, da je pravičen,« se to pravi, da vodja ni imel svojega mesta le v vodstvu rudnika, ampak tudi v spoštovanju in morda celo v srcu delavstva.
Mladi rudar, ki je vstopil, je imel važno poročilo, ali pa je moral povedati kočljivo prošnjo, kajti njegove oči, okoli katerih so bili radi zemeljskih temin že temni kolobarji, so se nekako bleščale radi tesnobe ali volje pod gostimi obrvmi.
»Stvari, ki jih ni ravno najlažje povedati, gospod. To je poročilo o Poljancu ... dobro veste.«
»Peter Poljanec iz Vaše skupine?«
»A.«
»No?«	1
»Nočem slabo govoriti o njem« —
Besede so se stisnile na ustnicah Ludovika Tiš-lerja, ki se je gotovo pripravil na to kar mora povedati.
»Nas druge,« je rekel, »vedno prigovarjajo k delu in zopet k delu. Ne da bi se pritoževali, gospod inžener. Toda treba je število tovornih vozičkov. Kaj Pa hočete z njim narediti? Saj ga že med dvema udarcema s krampom zgrabi kašelj. Treba ga je čimprej preskrbeti, in so jutra, ko je tako bled, kakor je rekel moj oče, da si ne upa niti nad črni kamen... To ne more dalje trajati gospod inžener... Ne, to ne more dalje trajati.«
»In vi bi koga tako hitro vrgli na cesto kot tega? Ne pozabite, da je bil njegov oče 40 let v istem rovu, da črn prah ubije človeka, nekega lepega dne zrak ne gre več, pljuča so zapečatena in ni prav nič čudnega, da včasih otroci to občutijo.
In sedaj naj bi rudnik odslovil sina, ko se je oče že izčrpal. Popolnoma brez misli govoriti! Vi udarjate s krampom, vi kopljete premog, a glava, ta ne dela pri vas prav nič, srce pa še manj in sedaj bi se vam zahotelo, da tega ali tega lahko odpustimo iz službe!
Sicer pa je to stvar, ki jo morate urediti z vašim rudniškim vodjo.
Je to vse kar je vas pripeljalo?«
(Nadaljevanje prihodnjič.)