Nazorni nauk v drugem razredu Ijudske šole. 5. Yaja. človeško stanovanje. Rekli sino: Vsak človek, da more živeti, potrebuje stanovanja. Ljudje stanujemo v hišah. Hiše so tedaj človeška stanovanja, to je: ona varna zavetja, kjer se odpočijemo od težavnega dela, in se obvarujemo dežja in mraza. Ljudje si radi hiše zidajo blizu skupaj, da drug druzemu lehko pomagajo. Več hiš skupaj imenujemo vas. — Ivanko, povedi mi, kaj umeješ, kadar izgovoriš besedo vas? — Vasi so različne: majhene in velike. Kdo mi zna imenovati kakšno vas? Itnena vasl pišemo z veliko začetno črko. Kdo stanuje po vaseh? (Kmetje.) — Kmetji obdelujejo polje, zato jih imenujemo kmetovalce ali poljedelce. Kakšne so hiše po vaseb? Navadno nizke. — Iz česa so narejene? Iz lesa (so lesene). — S čim so pokrite? S slamo, pa tudi s skodlami. — S čim pa še pokrivajo hiše? Z opeko. — Ali so po vaseh tudi zidane hiše? Ti France, ti si doma v Dolini. Kaj je Dolina? Dolina je vas. — Čegava hiša v Dolini je zidana? — V velicih vasčh vidimo tudi cerkev in šolo. Kakšna je cerkev? Cerkev je višja od vseh drugih hiš. Iz česa je cerkev; iz česa je šola? Šolo imenujemo tudi učilnico. Zakaj? — Kaj vidite v vaseh navadno med hišami? Vrte, livade in polja. — Kakšna so dvorišča po vaseh ? Prostorna. — Zakaj ? Ker imajo kinetje po dvoriščih navadno še druga poslopja. — Kakšna? Hleve, stoje, skednje, kolarnice, svinjake, kurnike itd. — Kakšne so ceste po vaseh? — Ali so v vaseh tudi rokodelci in obrtniki? Po večjih vaseh je po jeden kovač ali kolar, mesar, čevljar, sem ter tja tudi kak trgovec. Vsaka vas ima svoje ime. Matijček, povedi mi imena vasi, katere poznaš! Kdo rai zna še povedati ime kake vasi? Razven vasi imamo tudi še trge in mesta. Trgi so večji od vasi, a mesto je še večje kakor trg. Kdo mi zna povedati kako mesto? V mestih ne stanujejo kmetje, nego različna gospoda, trgovci, obrtniki in rokodelci. Hiše v mestih stoje druga poleg druge v lepih vrstah. Cesta med hišami se imenuje ulica. V mestih so uradniki, duhovni, učitelji, zdravniki, lekarji, trgovci, obrtniki in rokodelci. Andrejček, naštej mi rokodelce, katere poznaš! Rokodelci so: krojač, čevljar, zidar, tesar, mizar, mlinar, pekar, mesar, kovač, kolar, sedlar, ključaničar, steklar, lončar, tkalec, barvar, krznar itd. Vse te rokodelce zapisali bomo v spisovnice, a to prav lepo in čedno. (Učitelj naj zapiše imena na šolsko tablo in učenci druzega oddelka jih lehko prepisujejo v svoje spisovnice.) — Kakšne so hiše v mestih? Visoke in lepe. —Iz česa so sozidane? Iz opeke in kamena. — S čim so pokrite? Učitelj povč ob kratkem, kako se hiša zida, kdo jo naredi in česa je v zidanje hiš potreba. V razgovor pride: kamenje, opeka, apno, pesek, les, železo; tesar, zidar, ključaničar itd. Različna poslopja: cerkev, učilnica, župnija ali farovž, sodnija, bolnišnica, gostilnica, vojašnica, gledališče itd. Danes smo govorili o vaseh, trgih in mestih. Kako se pišejo imena vasi, trgov in mest? Imenujte mi nekoliko vasi, trgov, mestl — Kaj je vas? kaj je trg? kaj je mesto? — Kdo stanuje v vaseh, kdo v trgih, kdo v mestih. Katero mesto je pri nas na Kranjskem največje? Ljubljana. — Kako se piše Ljubljana? (Učitelj pokaže na šolsko tablo.) Pri popisovanji posameznih poslopij ne sme biti učitelj preobširen; vse naj pove le ob kratkem ter naj stavi kratka in primerna vprašanja, da otroci lehko odgovarjajo tacim vprašanjem. Tako na primer pri popisovanji šole: kaj je šola? Šola je poslopje. — Kje stoji šola? Sredi trga (mesta), ne daleč od cerkve. — Kako je sezidano? Čvrsto, prostorno, svitlo in prijazno. — Koliko nadstropij ima? Jedno ali dve. — Koliko sobV Cimu je šola? Čigavo poslopje je šola? Kdo mora za šolo skrbeti itd. — Take kratke popise naj otroci spisujejo v svoje spisovnice in se jih tudi na izust uče. Pregovori in pravila. Kamen do kamena palača; zrno do zrna pogača. — Ako je v žitnici, še ui v izbici. (Za to ali ono delo je treba še mnogo truda in časa; delo še ni izvršeno.) Uganke. Eden pravi: da bi bila skoraj noč! drugi: da bi bil skoraj dan; tretji: naj bo noč ali dan, zmirom enako trpitn. Kaj je to? (Duri žele noč, da bi mirovale; okno dan, da bi zopet svetilo; tram mora pa noč in dan strop držati.) — Luknjica pri luknjici pa vodo drži; kaj je to ? (Slamnata streha.) — Pri nas imamo enega moža, ki leto in dan ničeser ne je, pa vendar zmirora iz fajfe kadi. Kdo je to? (Dimnik.) — Vrhu strehe sedi in tobak kadi. Kaj je to? (Dimnik.) — Eno prosi noči, drugo dneva, a treko zmirom enako stoji. Kaj je to? (Vrata, okna in strop.) — Kdo zagleda najpred popotnika, pa mu vendar ne da nič jesti ? (Streha.) — Ktera hiša nima oken ne strehe? (Polževa.) — (Tacih in enacih uganek je mnogo med narodom in učitelji bi si za naše domače slovstvo obilo zaslug pridobili, ako bi jih zapisovali in v kacem primernem časopisu priobčevali.) Pripovedka: Kmečki deček je prišel z očetom v mesto, kjer sta ostala več dni. Precej druzega jutra reče deček svojemu očetu: nOče! tukaj ne vidim zjutraj zlatega solnca sijati, in tudi ne slišim ljubih ptičic peti. Tukaj ne vidim zelenih gozdov, ne zelene trave, ki pokriva naše livade in travnike, po katerih se paso pohlevne ovčice. — Tukaj ne vidim zjutraj, kadar vstanem, zelenega gozda, v katerem je vse živo in veselo. Tukaj ljudje hitro hodijo po ulicab, a ne pojo veselih pesen, kakor pri nas doma, kadar orjejo, travo sečejo ali kaj druzega delajo". Oče mu začno pripovedovati, da ne morejo vsi ljudjč živeti v vaseh, in da se tudi v mestih mnogo lepega vidi in mnogo prijetnega sliši, česar v vaseh videti in slišati ni. 8To vse je lepo, kar ste mi pripovedovali o mestu", reče kmečki deček, 8ali vendar sem jaz najrajše doma v našej vasi, kjer je vse tako živo in veselo." Vsacemu se tam najboljše zdi, kjer je njegova zibelka tekla. Pri tej obravnavi naj učitelj na tablo nariše: hišo, skedenj, cerkev, vrata, okna in orodje dotičnih rokodelcev.