Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 183 (8584) TRST, torek, 7. avgusta 1973 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TEŽAVE PRI IZVAJANJU VLADNIH UKREPOV PROTI DRAGINJI Nepristransko nadzorovati zamrznitev cen Bo vlada odobrila povišanje cene bencina? Cene je treba nadzorovati tudi pri grosistu in proizvajalcu, in ne samo pri malem trgovcu - Sindikati odločno nasprotujejo podražitvi tekočega goriva RIM, 6. ___ Po objavi v uradnem listu zakonskega odloka o zamrznitvi cen blaga široke potrošnje pri trgovcih na drobno, grosistih in proizvajalcih, je položaj po vsej Italiji precej nejasen. Po zakonskih predpisih, bi morali imeti danes vsi trgovci na drobno izobešene cenike s cenami, ki so veljale 16. julija. Hkrati pa bi morali prepis cenika poslati občinski upravi. Toda vsi trgovci na drobno niso izpolnili te obveznosti in so bili zaradi tega mnogi od njih prijavljeni pristojnim oblastem, nekateri pa že kaznovani. Po vesteh, ki prihajajo iz vse Italije, se je danes sprožila akcija pristojnih prefekturnih in občinskih nadzornih uradov. Vsi so se v glavnem vrgli na trgovine na drobno. Le malo je vesti, ki poročajo, da so posebne skupine finančnih stražnikov pregledale cene blaga grosistov in proizvajalcev. Hkrati pa se je ustvarila psihoza, ki jo namenoma vzpodbujajo nekateri časniki, proti trgovcu na drobno, se pravi proti zadnjemu členu verige razdeljevalne mreže. In prav ta zadnji člen je tisti, ki gotovo nima največjih profitov pri prodaji blaga, je pa seveda najmanj »zaščiten«. Da bodo vladni ukrepi o zamrznitvi cen učinkoviti, bodo morale pristojne oblasti nepristransko nadzorovati trgovino na drobno, na debelo in proizvajalce. V nasprotnem primeru se bo zgodilo, da bodo trgovci na drobno postali kamen spotike in edini »grešniki*. V tej zvezi je zanimivo sporočilo, ki ga je objavila Vsedržavna zveza trgovcev na drobno. Zveza pravi, da je treba sedaj, ko cene nebrzdano rastejo, opozoriti na nekatera resna vprašanja. Namestnik tajnika zveze je poudaril, da se po pozivu vlade na prodajalce nd drobno, grosiste in proizvajalce, izvaja nadzorstvo skoraj izključno pri pro- dajalcih na drobno. Medtem pa, pravi predstavnik zveze trgovcev na drobno, se cene pri grosistih in proizvajalcih nemoteno višajo. Gre predvsem za testenine, olje, vino, pivo, salame, sir, riž in pralne praške. Po njegovem mnenju, sedanji položaj se lahko hudo zaostri in pripelje do stanja, da bodo trgovci na drobno prisiljeni u-kiniti prodajo blaga, ker se dogaja, da so cene zamrznjene dejansko samo v prodaji na drobno. Zveza malih trgovcev meni, da bodo morale oblasti, če bodo hotele, da bodo ukrepi o zamrznitvi cen učinkoviti, nadzorovati cene tako pri trgovcu na drobno, kot pri grosistu in proizvajalcu. Ob tej prioložnosti je namestnik tajnika zveze omenil tudi morebitno povišanje cene bencina in poudaril, da bi bil to nezaslišan ukrep, ki bi izredno zaostril sedanji položaj in povzročil verižno podražitev blaga široke potrošnje. Po njegovem mnenju vlada ne more za- ATENTAT V GRŠKI PRESTOLNICI: 3 MRTVI IN 55 RANJENIH Palestinske organizacije odklanjajo vsakršno odgovornost za atenski pokol Arabca vrgla ročne granate proti potnikom v čakalnici atenskega letališča v;;rr~> 7 | iš* SUSil htevati, da se bodo potrošniki žrtvovali za velike apetite močnih gospodarskih podjetij. Vest, da bo vlada dovolila podražitev bencina, se je danes hitro razširila. Zdi se, da nameravajo povišati ceno bencina na 180 lir za super bencin in na 170 lir za navaden bencin za liter. Od tega povišanja naj bi dobili 8 lir pri litru petrolejske družbe, za 10 lir naj bi se povišal državni davek na proizvodnjo. Te vesti so sprožile val protestov. Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je danes objavila sporočilo, v katerem pravi, da bi bilo povišanje cene bencina hudo popuščanje vlade izsiljevanju velikih petrolejskih družb. Sindikalna federacija ugotavlja, da hočejo petrolejske družbe še povečati svoje ogromne profite in s tem postaviti težko hipoteko nad celotno politiko dobave, proizvodnje in razdeljevanja energetskih virov. Sindikalna federacija poudarja, da bi predstavljal ukrep o povišanju cene bencina grobo kršitev vladnih obveznosti. Sindikati menijo, da bi podražitev bencina povzročila podražitev številnega potrošnega blaga in javnih storitev. Potem ko pozivajo vlado, naj ne popusti pred izsiljevanjem petrolejskih industrijcev, ugotavljajo, da življenjski stroški, kljub sprejetim ukrepom, rastejo, medtem ko se hkrati zmanjšuje kupna moč delavskih dohodkov. Zato sindikalna federacija potrjuje svojo zahtevo o povišanju najnižjih pokojnin, družinske doklade in doklade za brezposelne. V tej zvezi sindikati pravijo, da so že dokazali vladi, da ta povišanja ne bodo obremenjevala državnega proračuna ter ne bodo vplivala na proizvodne stroške. Sindikati menijo, da bi vlada potreben denar lahko našla izkoriščajoč presežke upravnih skladov INPS, z ukinitvijo maksimalov pri izplačevanju dajatev, z združitvijo vseh pokojninskih sistemov in s strogim nadzorstvom nad plačevanjem socialnih prispevkov. Tajnik CISL Macario Je danes izjavil, da njegova sindikalna organizacija pričakuje, da bodo sindikati na jutrišnjem srečanju z zakladnim ministrom La Malfo načeli vprašanje cene bencina in ga vprašali za pojasnila v zvezi z govoricami, da bo vlada odobrila podražitev. Macario je dejal, da je treba govorice o povišanju cene bencina povezati s pritiskom petrolejskih industrijcev, da pa v sedanjem trenutku boja proti povišanju cen, vlada tega ne more storiti. Po njegovem mnenju se bo o novih cenah bencina lahko govorilo šele po 90 dneh, ko bo zapadel odlok o zamrznitvi cen. Petrolejske družbe še vedno omejujejo dobavo bencina črpalkam. Zaradi tega je 45 upraviteljev črpalk v Bologni prijavilo petrolej- ske družbe sodišču, ker ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti in s tem kršijo zakone, ki urejajo razpečevanje goriva. Prizadeti upravitelji črpalk pravijo, da so petrolejske družbe po zakonu obvezane, da zagotovijo zadostno količino goriva črpalkam za prodajo na drobno. Po pogodbi morajo upravitelji črpalk skrbeti za nameščene naprave. Industrijci pa jim morajo dobavljati gorivo. Če jim goriva ne dobavljajo, so upravitelji oškodovani za dobiček pri prodaji bencina. Kako se bo vse to končalo je težko napovedovati. Vendar pa lahko rečemo, da bi bila podražitev bencina usodna za učinkovito izvajanje vladnih ukrepov proti draginji in inflaciji. Na to so vlado opozorili sindikati, ki so se obvezali, da bodo pozvali svoje strokovne in krajevne organizacije, naj pomagajo pri uresničevanju vladnih ukrepov o zamrznitvi cen. Tretji izseljenski shod v Subidu V nedeljo je Društvo izseljencev iz Beneške Slovenije priredilo v vasi Subid, ki leži nekaj nad 700 m visoko v zapadni Beneški Sloveniji (od koder je zares lep razgled po Furlaniji, zapadni Benečiji in bližnjih Julijcih), tretje emigrantsko srečanje, katerega so se udeležili poslanci Lizzero, Fortuna in škerk, deželna svetovalca Štoka in Volpe ter predstavnik ACLI, ALEF, «Trinko», SKGZ in drugih manjšinskih organizacij. Na njem so z različnih plati preučili gospodarske in narodnostne posledice tega hudega pojava ter se soočili z nekaterimi pobudami, ki naj bi olajšale to hudo zlo. Poročilo o srečanju, kateremu so prisostvovali številni izseljenci, ki preživljajo počitnice v domačih krajih, in domače prebivalstvo, objavljamo na goriški strani. Slika prikazuje predsedniško mizo, za kater osedijo ugledni družbeno-politični delavci iz Furlanije in drugih krajev naše dežele. (Foto Lucidno Ferletič) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiuimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmiiiiiiaimiiiuiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiN NOVA «POMOTA» LETALSTVA ZDA BLIZU KAMBOŠKE PRESTOLNICE Ameriške bombe na kamboško mesto Neak Luong: najmanj sto civilistov mrtvih in 300 ranjenih V" Med branilci Phnom Penha vlada popolna zmeda - Čez teden dni bo moral Nixon ukazati prekinitev bombardiranja Kambodže PHNOM PENH, 6. - Ameriška' letala so »pomotoma* bombardirala neko mesto bližu kambšoke prestolnice in ga povsem uničila: najmanj sto ljudi je bilo pri tem ubitih, okrog tristo pa je ranjenih. Uradna poročila kamboškega vojaškega poveljstva govore sicer o «50 ugotovljenih smrtnih žrtvah*, vendar vsi očividci soglasno menijo, da so te številke zdaleč preveč optimistične. Ranjence nenehno peljejo v bolnišnice kamboškega glavnega mesta, ki so pa že nabito polne, saj so v teku srditi boji med partizani in vladnimi četami za zavzetje mesta. Prizorišče nove indokitajske tragedije je bilo tokrat mestece Neak Luong, na vzhodnem bregu reke Mekonga, kakih petdeset kilometrov jugozahodno od Phnom Penha. Ponoči so nad mesto priletela ameriška letala (ni še jasno, ali je šlo za »leteče trdnjave* B-52, ali pa za moderne nadzvočne bombnike F-lll z vpogljivimi krili) in spustila svoj smrtnonosni tovor. V kratkem je bilo mestece, ki šteje nekaj desetin tisočev prebivalcev, katerim pa so se v zadnjih tednih pridružili še ATENE, 6. — Teroristična akcija dveh mladih Arabcev, ki sta včeraj na atenskem letališču z ročnimi bombami ubila tri osebe in jih ranila 55, je vzbudila val obžalovanja in ogorčenja. Palestinske organizacije so odklonile vsakršno odgovornost, medtem ko v nekaterih arabskih krogih odkrito govore o izraelski provokaciji, katere namen je blatiti palestinsko osvobodilno gibanje. Grška policija je sporočila imeni atentatorjev: gre za Jehada Mohameda, rojenega v Disuhumu v Palestini, ki je sedaj pod izraelsko zasedbo, in Tallaata Husseina iz Kaira. Oba sta stara 21 let. Grški generalni pravdnih jih je formalno obtožil namernega uboja in drugih zločinov, zaradi katerih bi jih lahko obsodili na smrtno kazen. Danes so tudi identificirali tretjo žrtev: gre za dunajskega odvetnika Wolfganga Ullhofna, ki se je z ženo vračal s počitnic na Krtu. Ostali dve žrtvi sta ameriška državljanka grškega porekla Jannette Salad, stara komaj dvajset let, in 53 letni Američan Albert Kersen. Kot je sporočil glasnik grške policije, sta se Arabca pripeljala včeraj' zjutraj iz Bejruta v Atene, kjer sta se ustavila v veliki čakalnici novega letališča. Imela sta točen čilj; zase lati smrt med potniki letala družne TWA, ki je prihajal iz ZDA in bil namenjen v Tel Aviv, s kratkim postankom v Atenah. Toda terorista sta zgrešila svoj namen, ko so po zvočnikih poklicali potnike nekega drugega letala družbe TWA, ki je bilo namenjeno v New York, sta očitno razumela poziv in odmetala nekaj ročnih granat na gručo ljudi, ki se je bližala vhodu na pristajalno stezo. Nastala je nepopisna zmeda, na desetine potnikov pa je obležalo na tleh v mlakah krvi. Posegli so policijski agenti, po kratkem streljanju sta se Arabca skupaj s kakimi desetimi talci skrila za točilno mizo bara, nakar so se začela pogajanja med atentatorji in policijo. Po eni uri sta se Arabca predala policiji in osvobodila talce, šele tedaj so lahko nudili pomoč ranjenim in odpeljali trupla treh žrtev. Od ranjencev je samo starejša ženska še vedno v smrtni nevarnosti, drugi pa bodo okrevali v nekaj tednih ali dneh. Policija je aretirala tudi dve mladi Arabki, ki sta bili z atentatorjema. Njihova vloga pri teroristični akciji pa še ni bila pojasnjena. Nekateri očividci so povedali, da sta ju mladeniča prisilila, da sta jima bili za prevajalki. Današnje celodnevno zasliševanje a-tentatorjev še ni pojasnilo, ali pripadata Itaki palestinski organizaciji, ali pa sta bila izolirana. Vsekakor so vse palestinske organizacije odklonile vsakršno odgovornost. Zjutraj se je razširila vest, da Arabca pripadata »Ornemu septembru*, pozneje pa so to vest demantirali. Vsekakor pa je ta organizacija poslala svojega predstavnika v Atene, da bi se prepričal, o poteku preiskave. »Demokratična fronta za osvoboditev Palestine* je obsodila »teroristične akcije posameznikov v tujini*, ki da so neuskladlji-ve z bojem Palestincev za osvoboditev arabskega ozemlja. »Take akcije — je še rečeno v poročilu — škodijo palestinski revoluciji ter nudijo našim nasprotnikom, sioni.-^im in imperialistom, priložnost, da širijo sovražno propagando proti zakonitemu boju palestinskega ljudstva*. Radio Damask pa je atenske dogodke označil kot »kriminalni napad proti nedolžnim potnikom* ter komentiral, da gre za izvedbo izraelskega načrta, po katerem naj bi privedli svetovno javno mnenje do tega, da obsodi arabski svet. Po poročanju sirskega komentatorja naj bi Izrael to akcijo o-krepil po nedavnih neuspehih izraelske diplomacije, kot na primer glasovanje v varnostnem svetu OZN proti nadaljevanju izraelske zasedbe arabskih ozemelj. Na sliki: aretacija dveh mladih A-rabk, katerih vloga v atentatu še ul bila pojasnjena. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiniiitiiiiiiiimiiiiiiiiiia f« UGOTOVITVAH PRISTOJNEGA MINISTRSTVA Nezadovoljiv lanskoletni obračun gospodarskega položaja na Jugu RIM, 6. — Gospodarski položaj na Jugu v lanskem letu ni zabeležil nobenega napredka. Tako ugotavlja poročilo, ki ga je objavilo ministrstvo za izredne posege na Jugu. Poročilo pravi, da je bilo lansko leto negativno za celotno gospodarstvo južnega predela države in je odražalo splošni gospodarski položaj v vsej državi. Kosmati dohodek se je na vsem Jugu povišal -samo za en odstotek, v primerjavi s 3,8 odstotka v srednji in severni Italiji in 3,2 odstotka državnega poprečja. Celotni kosmati proizvod pa se je povišal samo za 1,3 odstotka, v srednji in severni Italiji za 3,8 odstotka, predvsem zaradi mrtvenja na zasebnem področju. Če bi ne prišlo do precejšnjega povečanja kosmatega proizvoda javnih uprav, bi bil položaj še slabši. Pri slabem razvoju kosmatega proizvoda je vplivalo predvsem nazadovanje kmetijstva, medtem ko je industrija poprečno proizvedla nekaj več kot v srednji in severni Italiji. Kljub temu so se v splošnem obračunu proizvodni izdatki povišali za 4 odstotke, v primerjavi s prejšnjim letom, kar je za malenkost več kot znaša državno poprečje. Med dohodki pa se je potrošnja nekoliko povečala v primerjavi z naložbami in je v glavnem znašala poprečno toliko, kot v ostalih predelih države. Kapital se je tudi lani ustvarjal precej počasi. V lanskem letu se je na Jugu zasebna potrošnja hitreje razvijala lenkost znižale stalne naložbe (kmetijstvo, prevozi, stanovanja ter javna in zasebna terciarna dejavnost). Drugačen položaj je bil v industriji, kjer so se naložbe lani povišale za 10,8 odstotka v primerjavi s predlanskim letom. To je dejansko edini ugodni podatek iz splošnega gospodarskega položaja na Jugu. Gospodarski odnosi med Italijo in Kubo RIM, 6. — Na ministrstvu za zunanjo trgovino so se v preteklih dneh zaključili pogovori z uradno kubansko gospodarsko delegacijo. Ministrstvo sporoča, da so govorili o sestavi sporazuma o gospodarski in industrijski kooperaciji med obema državama, na osnovi pogovorov, ki jih je imela italijanska gospodarska delegacija lansko leto v Havani. Ministrstvo nadalje pravi, da bodo pogodbo med obema državama podpisali v Havani in bo določala širše gospodarsko sodelovanje med Italijo in Kubo. Hkrati pa bodo sestavili italijansko - kubansko komisijo, ki bo proučevala gospodarske odnose med obema državama in predlagala morebitne izboljšave gospodarskih izmenjav. BUKAREŠTA, 6. - Po obiskih na Madžarskem in v ČSSR je generalni tajnik OZN Kurt VValdheim prispel v Bukarešto na pogovore z romunskimi voditelji. Danes se kot javna. Hkrati pa so se za ma- je sestal z zunanjim ministrom Ma- številni begunci, spremenjeno v kup razvalin. Popolnoma porušene so bile občinskj palača, bolnišnica, vojaška baza, pristanišče ob reki in na desetine hiš. Ameriške bombe so razdejale pas, dolg tri kilometre in širok kakih osemsto metrov. V tem predel uni ena sama hiša ostala pokonci. Današnji tragični «incident» je nov dokaz popolne zmede, ki vlada okrog Phnom Penha spričo ofenzive Sihanukovih partizanov. Lon Nolova vojska je v popolnem razsulu, funkcionarji Lon Nolove vlade množično bežijo iz mesta, velik del prebivalstva pa se skuša prebiti skozi bojne črte ter se pridružiti osvobodilnim silam. Ameriško letalstvo, ki je v preteklih dneh vsaj delno zaviralo napredovanje Sihanukovih oddelkov, pa je sedaj nemočno, saj so partizani že na periferiji Phnom Penha, ki je letala ne morejo bombardirati, če nočejo povzročiti pokola, kot se je zgodilo prav danes. Toda že v preteklih dneh so ameriški bombniki napadli bodisi obljudena področja, kot tudi položaje vladnih čet, toda brez katastrofalnih posledic, ki so jih zabeležili v Neak Luongu. Čez dober teden pa bo moral Nixon ukazati ustavitev bombnih napadov (Pentagon je že dal navodila pilotom, naj 14. avgusta opolnoči prekinejo napade na kamboško ozemlje) ter s tem partizanom na stežaj odprl vrata Phnom Penha. Pentagon seveda skuša minimizirati današnji incident. Glasnik o-brambnega ministrstva Jerry Fried-heim je izjavil, da je samo eno letalo vrste «B-52* po pomoti bombardiralo neko kamboško mesto, covescujem, s katerim se je pogo- oziroma da nekatere bombe «niso varjal o mednarodnih vprašanjih ] padle na cilj, ki je bil določen in o sodelovanju Romunije v delu [ za akcijo*. Friedheim je dejal, svetovne organizacije. slike položaja, niti ne informacij o številu žrtev. Glasnik Pentagona je posvetil tudi nekaj besed nameravani prekinitvi bombardiranja Kambodže in dejal, da bo to hudo otežkočalo delo kamboških vladnih sil. Po njegovem mnenju bi te sile lahko tudi držale mesto, toda vse bo odvisno oa »volje, da se bojujejo*. Iz dogodkov zadnjih dni pa se da sklepati, da te volje nikakor ni ter da bodo imeli partizani proste roke, kljub nadaljevanju ameriške pomoči Lon Noto vemu režimu. V takem položaju pa je seveda izključeno, da bi problem Kambodže rešili na miren način, s pogajanji. Sam Sihanuk, ki se trenutno mudi na obisnu v severnokorejskem glavnem mestu Pjongjangu, je izjavil, da se ne bo pogajal z War.hingtonom, dokler bo a-meriška vlada nudila vojaško ali drugo pomoč »izdajalskemu režimu v Phnom Penhu*. Sihanuk je tudi demantiral govorice, po katerih naj bi se srečal s Kissingerjem, ko bo ta po 15. avgustu obiskal Peking. Kamboški voditelj je dejal, da se bodo njegove sile bojevale do konč- ne zmage in do odprave Lon No-lovega režima. Umrl bivši kubanski diktator F. Batista MARBELLA, 6. — V španskem le-toviščarskem središču Marbelli je preteklo noč umrl zaradi srčne kapi 72-letni Fugencio Batista, bivši kubanski diktator. Batista, ki je do leta 1959 vodil Kubo, kjer je vzpostavil režim terorja in zatiranja, je zbežal z otoka samo en teden preden so Castrove čete zmagoslavno vkorakale v Havano. Zadnja leta je preživel na otoku Madera. kjer mu je portugalska vlada nudila »politično zatočišče*. V Marbello je prišel šele včeraj skupaj z drugo ženo ter se nastanil v razkošnem hotelu, kjer je mislil ostati dva ali tri tedne na počitnicah. MOSKVA, 6. — Na povabilo sovjetske vlade je iranski ministrski predsednik Hoveida prispel danes na uradni obisk v Moskvo- iiiiumiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiHnnni DANES * ■ Prefekturni in občinski nadzorni uradi so včeraj začeli nadzorovati izvajanje vladnih ukrepov o zamrznitvi cen. Po vesteh, ki so prišle iz raznih krajev Italije, so v mnogih krajih ugotovili, da trgovci na drobno niso izobesili predpisanega cenika, hkrati pa niso poslali prepisa cenika občin- za tuvciju*. rnevuieun je uejai, i -i-----------------------— - ---------- da v Pentagonu še nimajo točne I ski upravi. Poleg tega so v ne V nedeljo je bil v Devinu veliki ljudski praznik, ki ga je priredil Kulturni krožek Devin - štivan. To je prva velika slovenska prireditev v tej vasi po več letih. Prav tako pomembno pa je, da je bil praznik na dvorišča devinskega grada. Na sliki: pogled na občinstvo med nastopom folklorne skupine Emona iz Ljubljane. Poročilo o piaznlku objavljamo na 2. strani katerih krajih ugotovili tudi druge prekrške, za kar so že kaznovali nekatere prodajalce na drobno. Toda mali trgovci ugotavljajo, da oblasti nadzorujejo samo njihove cene, pozabljajo pa na grosiste in industrije«, ki so, po podatkih Vsedržavne zveze trgovcev na drobno, v teh dneh podražili testenine, olje, vino, pivo, salame, sir, riž in pralne praške. Poleg tega pa so se razširile vesti, da bo vlada kmalu povišala ceno bencina. Cena naj bi skočila na 180 lir liter za super bencin in na 170 lir za navaden bencin. Od tega, naj bi imele petrolejske družbe 8 lir več pri litru, davek na proizvodnjo pa naj bi se povišal za 10 lir. Sindikati so izjavili, da odločno nasprotujejo povišanju cene bencina. V Subidu nad Ahtnom, v Zahodni Benečiji je bil od sobote do včerajšnjega dne tradicionalni shod izseljencev, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi. Na o-krogli mizi, katere so se — med drugimi — udeležili tudi poslanci, deželni svetovalci in predstavniki slovenskih organizacij, so izseljenci poudarili svoje težnje k enotnosti za rešitev svojih perečih družbenih in narodnostnih vprašanj. Dva tedna traja že stavka tržaških pristaniščnikov, ki se upirajo »plazeči se privativaciji* in nenadzorovanemu uvajanju mehanskih sredstev. Včeraj so stavkali ves dan, da je v luki ostalo 26 ladij. Delavci so po zborovanju, ki ga je sklicala CGIL, šli v sprevodu po mestnih ulicah in s svojo udeležbo v manifestaciji izpričali svojo strnjenost ter nasprotovonje natolcevanju za. interesiranega tiska. OB POMOLIH JE BLOKIRANIH 26 LABIJ Celodnevna stavka v pristanišču Delavci so manifestirali po ulicah Delegacijo stavkajočih jo sprejoI inž. Coiautti Minister Preti v naši deželi Minister za promet Preti, ki se te dni mudi v naši deželi si je včeraj ogledal letališče v Ronkah. Predsednik letališkega konzorcija Ferrari ga je ob tej priliki opozoril na nekatera vprašanja, ki zadevajo nadaljnji razvoj infrastrukture ter njene vloge v notranjem in mednarodnem prometu. Ferrari je naglasil nujnost, naj bi država vendarle izplačala že nakazana sredstva, s katerimi nameravajo zgraditi stavbo za gasilce, pomožno vzletišče, kontrolni stolp in urediti rasvet-ljavo na letališču. Konzorcij se nadalje zavzema za ponovno vzpostavitev tretje redne zveze z Rimom in z Milanom, redne zveze z Dunajem, Miinchnom in Prago in za ponovno vzpostavitev nočnega poštnega leta iz Ronk. Minister Preti je zagotovil, da se bo v Rimu zavrel za sprejetje zakonskega predloga, po katerem naj bi država izdala za domača letališča 220 milijard lir, od tega pa za potrebe ronškega letališča 2,5 milijarde. Minister je izrazil prepričanje, da bo omenjeno vprašanje lahko rešeno še v tem letu. Minister Preti se je nato v Trstu sestal s predstavniki lokalnega vodstva železniške uprave, danes pa se bo na videmski trgovinski zbornici razgovarjal s predstavniki domačih poslovnih krogov o problemih in potrebah prometa na Videmskem Tržaški pristaniški delavci so stavkali tudi včeraj. Zbrali so se na sindikalni skupščini v Domu pristaniških delavcev, kjer so jim spregovorili sindikalisti CGIL Na zborovanju so ugotovili, da se spor o uporabi mehanski sredstev zaostruje in resno ogroža celo možnosti zaposlitve v pristaniških družbam Nenadzorovana in privatistič-na uporabo mehanskih sredstev u-tegne namreč odjedati delo prista-niščnikom. Najhuje pa je, da u-prava EPT ne kaže resnega zanimanja za splošna vprašanja modernizacije naprav in pristaniških infrastruktur. Po zborovanju, na katerem so delavci sklenili oklicati celodnevno stavno, so se delavci (bilo jih je skoraj 2.000) podali v sprevodu po mestnih ulicah. Šli so tudi mimo uredništev dveh tržaških italijanskih časopisov (dnevnika in tednika), ki sta te dni zavzela do njihovega boja negativno stališče. Vsekakor pa je bil sprevod resen in discipliniran. Pri-staniščniki so hoteli predvsem dokazati. da so strnjeni okoli svojih sindikalnih voditeljev Zaradi stavke včeraj niso opravili razkladalnih del na 26 ladjah. Enajst ladij je v industrijskem pristani-iču. Delegacijo stavkajočih je pozneje sprejel ravnatelj pristaniške ustanove inž. Coiautti. Povedali so mu, da so pripravljeni na konstruktiven dialog z uslužbenci ustanove. Inž. Coiautti je stavkajočim odgovoril, da vsakršno spremembo glede pristojnosti »pristaniških družb* (se pravi akordnih delavcev) lahko sprejme samo ministrstvo za trgovinsko mornarico, ki ga vodi sen. Pieraccini, to pa pomeni, da bo definitivno rešen spor šele po sestanku v Rimu. S slavnostnim koncertom in ob veliki udeležbi občinstva je ric-manjska godba na pihala proslavljala v nedeljo 5. obletnico svoje obnovitve. Na lepo urejenem prireditvenem prostoru na «Podžrebče-verm, nad vasjo, na katerem je pred dvema tednoma priredilo domače prosvetno društvo «Slavec» tradicionalno vaško šagro, so se začeli že v zgodnjih popoldanskih urah kljub pripeki zbirati prvi obiskovalci, ki so se v pričakovanju kulturnega sporeda zgrnili okrog dobro založenih kioskov. Kulturni spored je s pozdravnim govorom odprl mladi vaški prosvetni delavec Enij Kuret, ki je poudaril pomen praznika v okviru vaške kulturno prosvetne dejavnosti ter nato orisal delovanje ric-manjške godbe na pihala od prvih začetkov in do prve obnovitve pred petdesetimi leti ter nato bogato delovanje po drugi obnovitvi pred petimi leti. Pri tem se je v svojem govoru spomnil vseh, ki so si nesebično prizadevali, da bi vaška godba na pihala, ponos Ric-. manjcev in vseh Brežanov, zažive-] la kot nekoč. NA POBUDO AIESEC V TRSTU IN LJUBLJANI SEMINAR «ALPE -ADRIA» Srečanje se je začelo v glavnem mestu Slovenije, zaključilo pa se bo v Trstu - Razprava o skupnih vprašanjih na prostoru med Alpami in morjem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiininiiiiHiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA NEDELJSKEM PRAZNIKU V RICMANJIII Koncert domače godbe na pihala navdušil številno občinstvo Praznik je priredila godba sama ob 5. obletnici svoje obnovitve Nastopila sta tudi kriška godba ter domači pevski zbor «Slavec> V ORGANIZACIJI KULTURNEGA KROŽKA DEVIN-ŠTIVAN Velik uspeh ljudskega prazniku na dvorišču devinskega grada Udeležilo se ga je kakih 2.000 obiskovalcev . V kulturnem sporedu so nastopili nabre-žinska godba na pihala, pevska zbora ^Fantje izpod Grmade} in «G. Verdi} iz Ronk, folklorna skupina «Emona» iz Ljubljane in folklorni ansambel, ki ga vodi Igo Radovič Veliki ljudski praznik, ki ga je v nedeljo priredil na zunanjem dvorišču devinskega grada kulturni krožek »Devin - Štivan* je izredno uspel. Vse je bilo izdelano do zadnje malenkosti in to se je takoj poznalo. Od 13. ure pa do ene ponoči — praznik je namreč trajal celili dvanajst ur, je vse potekalo po sporedu, z edino izjemo, da so prireditelji prenesli začetek za približno eno uro, to pa zaradi hude vročine, ki tudi Devinu ni prizanesla. Priprave devinskih prosvetarjev so bile torej bogato poplačane; če ne z denarjem, kajti tak praznik terja ogromnih sredstev, pa vsaj z odzivom občinstva, ki je presegel še najbolj optimistična predvidevanja. Na grajskem dvorišču se je namreč zbralo nad 2 tisoč ljudi, kar že samo priča o uspehu prireditve. Ta praznik pa pomeni za nas še nekaj več. Gre namreč za prvo veliko slovensko manifestacijo v Devinu po dolgoletnem premoru. Krožek rDevin - štivan», ki je začel pred tremi leti z manjšimi prireditvami v župnijski dvorani, je tokrat končno pripravil manifestacijo, ki se je bodo domačini dolgo spominjali in ki je ni moglo preprečiti niti rovarjenje fašističnih provokatorjev in mazačev, ki so tudi tokrat tpogumno* dokazali, da se njihova miselnost v zadnjih tridesetih letih ni prav nič spremenila: domače fante so pregovarjali, naj ne sodelujejo pri pripravah praznika, nekega najemnika znanega Na pobudo tržaškega in ljubljanskega odseka Mednarodne zveze študentov gospodarskih in trgovskih ved (AIESEC) se je včeraj dopoldne v dvorani Instituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani začelo strokovno srečanje z naslovom »Seminar Alpe-Adria*. Seminar, ki se ga udeležuje tudi večje število ljudi iz naše dežele, med njimi štirje člani tukajšnjega odseka mednarodne organizacije in 5 praktikantov, bo do srede v Ljubljani, v četrtek pa se bo nadaljeval v Trstu. Včeraj sta bili na vrsti prvi dve predavanji .-predstavnik Zveze delovnega ljudstva iz Ljubljane J. Hartman je razvil temo o »jugoslovanski poziciji v svetu*, nakar je spregovoril predstavnik Višje komercialne šole iz Maribora prof. Mulej o »sodelovanju mad deželami na prostoru Alpe-Adria*. Za ljubljanski del seminarja so na vrsti še druga predavanja z ustreznimi razpravami, v Trstu pa bodo nastopili predstavnik deželne uprave dr. Cian s predavanjem o pristaniških problemih, predstavnik Instituta za mednarodno sociologijo iz Gorice prof. Strassoldo s predavanjem o vprašanjih obmejnih dežel, strokovnjak istega instituta dr. Sussich s temo o stikih med deželami na prostoru med Alpami in morjem in prof. Sambri s tržaške univerze s predavanjem o razvoju industrijskih dejavnosti na omenjenem področju. Seminar se bo zaključil s skupnim ogledom tržaškega pristanišča in čistilnice Aguila z Žavljah. Strožje nadzorstvo nad cenami v trgovinah Včeraj se je na tržaški prefekturi lestal Pokrajinski odbor za cene. Odbornikom je generalni vladni komisar Di Lorenzo poročal o sestanku ki ga je imel v Rimu v zvezi z zamrznitvijo cen za življenjske potrebščine. Sledila je razprava o nadzorstvu nad cenami v naši pokrajini ter je bilo v tej zvezi določeno, da bo 12 skupin ljudi stalno nadzorovalo trgovine, cenike in dejanske cene posameznih vrst blaga. Tržaški pokrajinski odbor za cene bo odslej skrbel tudi za koordina- cijo delovanja nadzornih organov v goriški, videmski in pordenonski pokrajini. Poleg predstavnikov poslovnih krogov in stanovskih organizacij je bil zato v odbor imenovan tudi predstavnik deželne uprave, in sicer funkcionar odborništva za industrijo in trgovino dr. Pastorino. Brezplačni učbeniki za manj premožne dijake nižjih srednjih šol Tržaški občinski odbor je sklenil, da bo s prihodnjim šolskim letom povečal sklad za nakup učbenikov za dijake nižjih srednjih šol. Za brezplačne učbenike bodo lahko zaprosili otroci staršev, katerih obdavčljiva osnova za družinski davek ne presega 2.100.000 lir. O uspešnosti svojega delovanja je nato najvemeje spregovorila godba sama z res odličnim koncertom. Pod vodstvom svojega dolgoletnega neumornega učitelja Kri-žanovskega je zaigrala vrsto koračnic ter umetniških skladb, med katerimi je občinstvo s posebnim navdušenjem pozdravilo izvedbo venčka narodnih »Slovanski svet* ter »Prebujenje pomladi*, venčka partizanskih skladb «Po gorah in dolinah* ter odlomek »Vesele vdove*. Po nastopu domače godbe se je občinstvu predstavila tudi godba na pihala »Vesna* iz Križa, ki je pod vodstvom Hermana Sulčiča zaigrala vrsto veselih koračnic ter skladbi »Na modri Donavi* in »Alte Ka-meradan*. Glasbeni del sporeda je zaključil združeni nastop obeh godb s skladbama »Gorenjska* in »Po-zor*. ib losaofc Zbrano občinstvo je navdušeno sprejelo tudi nastop domačega pevskega zbora »Slavec*, ki ga vodi Drago Petaros. Zapel je «Mi vsa-jamo*, »Doberdob*. »Tam kjer pisana so polja*, «Dobil sem pisemce*, »XIV. divizija* in »Na poljanah*. Sledila je prosta zabava s plesom ob zvokih domačega glasbenega ansambla «Pomlad.» Belci v izvršnem odboru Krščanske demokracije Na zadnjem srečanju vsedržavnega sveta Krščanske demokracije v Ravenni je bil parlamentarec C. Belci izvoljen za člana vsedržavnega ravnateljstva stranke. V okviru ravnateljstva pa je bil Belci imenovan tudi za člana izvršnega odbora KD, ki ga sestavljano politični tajnik Fanfani, upravni tajnik in osem voditeljev stranke. V izvršnem odboru stranke bo C. Belci opravljal posle, ki so vezani z vzgajanjem kadrov. Temu dejstvu pripisujejo pri tržaški KD velik pomen, v tej zvezi pa stranka naglaša tudi pomen prisotnosti tržaškega predstavnika v vrhu stranke. Belci je po rodu iz Istre, v naše mesto pa se je presilil leta 1947. Dve leti pozneje je stopil v pokrajinsko vodstvo stranke, od leta 1957 do leta 1962 pa je vodil tajniške posle. Od leta 1959 dalje je član vsedržavnega sveta Krščanske demokracije (razen presledka od leta 1964 do leta 1966), leta 1963 je bil izvoljen za poslanca in pozneje še dvakrat potrjen na tem mestu. Med tem časom (aprila 1970) je bil imenovan za podtajnika na ministrstvu za zunanjo trgovino. MiiiliiillllllilliiililllllllilIlIllliiliHiiilliiliinuicuiiiiiniuiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii V ULICI FLAVIA Smrt 16-Ietnega motorista zaradi trčenja v tovornjak Morda je nesrečnega fanta v temi povozil še drug avto V večernih urah se je pripetila hu-1 rega voznik ga ni opazil, ga povozil da prometna nesreča, pri kateri je in se je takoj oddaljil. umrl 16-letni dijak Franco Deponte iz Ul. Cubi 2. Vozil se je po Ul. Flavia namenjen domov, s svojim motornim kolesom vrste guzzi 50 kub. cm, ko je trčil ob zadnji del tovornjaka fiat 615, ki je bil parkiran na desni strani cestišča. Fant je utrpel hude lobanjske poškodbe, močne udarce v vrat in v trebuh ter zlom obeh nog. Ko so prihiteli na kraj reševalci Rdečega križa je bil že mrtev. Nesreča je nastala, ker ni mladi Deponte opazil tovornjaka zaradi o-kvare pri javni razsvetljavi, žarnica, ki razsvetljuje tisti del ceste, se je namreč pokvarila in tako je fant zavozil naravnost v tovornjak, ki je bil sicer redno parkiran. Karabinjerji menijo, da je morda nesrečni fant oble žal na asfaltu v temi, na kar je zavozil čez njegovi nogi avto, kate- Včeraj dopoldne je neki «cestni gusar* podrl 70-letno Mario Carme-lo Zanetti iz Ul. Piccola Fornace 7. Ko je prečkala cestišče pri glavni ribarnici jo je podrl na tla in se naglo oddaljil. Ženska je utrpela samo laže poškodbe, zaradi česar so jo v bolnišnici samo obvezali. Zvečer pa se je resneje poškodoval 57-letni Giovanni Corsi iz Ul. Fabbri 4. Prečkal je Ul. S. Martiri, ko je naglo privozil s svojo giulio 33-letni Antonio Pulci iz Drevoreda III. armata 11. Svojega hitrega avta ni utegnil zavreti, tako da je moža podrl. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer s0 mu ugotovili, poleg raznih udarcev, tudi zlom leve stegnenice, za radi česar se bo moral zdraviti najmanj tri mesece. i**-* i § - .ta*"m* fNi w 'jSf % i ■ i ■ in parkirani avtomobil. Riccardo je takoj priskoči) fantu na pomoč in mu obvezal poškodovano levo nogo, da bi preprečil izkrvavitev, kajti fant si je pri nesreči hudo poškodoval gleženj. Takoj po tem so poklicali rešilec Zelenega križa, ki je fanta prepeljal v bolnišnico. Tu so ga prepeljali v operacijsko sobo, kjer so mu nudili pomoč. Zdravniki so ugotovili (Mškodbe kit na nogi. Prognoza je okrevanje v tridesetih dneh. Na kraj nesreče je prišla patrulja cestne policije, ki je naredila zapisnik o nesreči. IR1 predstavlja nadaljnji korak k povezavi italijanskega avtocestnega omrežja s srednjeevropskim, hkrati pa izvajanje programa, ki ga je parlament začrtal z zakonom 385 od 28. marca 1968. leta. Izleti SPD orKani-*-- »i *-, 12. avgusta vzpon na Vis-Jof-Fuart ter 16., 17. in 18. avgusta vzpon nn ’ -Nv. Oba iz-I leta spadata v okvir »Poti prijatelj stva* in bosta všteta s prisotnostjo »Planinstvo in spori za kogar*. Prosvetno društvo «Brlškl grič* Iz števerjana priredi 15. in 16. avgusta avtobusni izlet v Jugoslavijo. Obiskali bodo Reko. Plitvička jezera. Karlovac (kjer bodo prenočili). Zagreb. Kum rovec. Rogaško Slatino in Savinjsko dolino. Za dve kosili, eno večerjo in prenočišče je poskrbljeno. Vpisovanje sprejemajo pri odbornikih društva. Zainteresirani naj se čimprej javijo za vpis, ker je število prostorov v avtobusu omejeno. popitega vina, ga bo namreč drago stalo. Danes vrnitev otrok iz kolonij Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ sporoča, da se bodo danes vrnili iz kolonij v Gorjah in Savudriji otroci z Goriškega in iz Benečije. Avtobus iz Savudrije bo v Gorico dosrel približno ob 11. uri na Travnik. Iz Gorij pa se bodo otroci vrnili ob 14.45 in jih bo avtobus pripeljal k Rdeči hiši. Kino U ori ca VERDI 17.00—22.00 »I sette diavoli del Tail-kik*. Igrata P. Chin in L. Chan. Barvni film. CORSO Zaprto do sobote zaradi popravil. MODERNISS1MO 17.00—22.00 »AUe dame del castello piace molto fare quello». E. Fenech in J. Ott. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 letom. CENTRALE 17.00—21.30 «Deserto di fuocn*. J. Wang in P. Martell. Barvni film. VITTOR1A Danes zaprto. Jutri ob 17.30—22.00 »Zeta uno». B. Skay in J Howdan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Iršič EXCEl,SIOR 17.30— 22.00 »Decamero-ticus* Barvni film. AZZURRO Zaprto. PRINCIPE 18.00-22.00 »Unico indizio una sciarpa gialla*. Barvni film. Atu« (inricfi SOČA »Ljubezenski stroj*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Spolno osveščanje*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20 30. DESKLE Prosto. RENČE »Plamen in puščica*, ameriški barvni film ob 20.30. PKVACINA Prosto. KANAL Prosto. .....................im..........■■■■■................................IHIIIUIIII..IU TRAGIČNA NESREČA V SUBIDU PRI KRMIM Gradnja avtoceste Videm-Karnija V Rimu so oddali dela za izgradnjo prvih 40 km avtomobilske ceste Videm — avstrijska meja. ki jo po zakonski odločitvi parlamenta gradi družba IRI. Odsek, ki se bo pričel pri videmski krožni cesti, bo stal 54 milijard lir in se bo zaključil pri Karniji. Na njem bosta dva velika mosta čez Tilment in predor v bližini jezera Cavazzo. Cesta bo nadaljevanje avtomobilske ceste Palmanova - Videm in bo široka 33 metrov. V vsako stran bodo po tri vozne steze in odstavna steza. Na tej cesti bosta dve cestninski postaji: ena severno od Vidma, druga pa pri Osoppu - Humi-nu. Tretja cestninska postaja je v načrtu pri Amaru ter bo zgrajena v naslednji fazi, ko bodo gradili odsek Karnija - Trbiž. Prvih šest kilometrov bo sestavni del videmske krožne ceste, ki bo zgrajena po vzgledu avtocestnega oboda v Bologni. Sestavljena bo iz štirih stez, od katerih bosta dve služili za avtocestni, preostali dve če obvezati s svojo prisotnostjo na na zn kr i ovni promet. STRELA UBILA KMETA Mož se je pred neurjem zatekel pod drevo Huda nesreča je v soboto dopoldne doletela slovensko kmečko družino v Subidu pri Krminu. Ko je 71-letni kmet Emil Sfiligoj iz Subida št. 26, odšel v popoldanskih urah na bližnjo njivo kosit, ga je strela smrtno zadela. Emil Sfiligoj, ki je živel na kmetiji z ženo, je v soboto popoldan, kot to dela skoraj vsak dan, odšel na polje, da bi pokosil nekaj trave. Medtem pa so nebo prekrili temni oblaki in pričelo je deževati, Sfiligoj, ki še ni končal z delom, se je pred dežjem zatekel pod veliko drevo. To pa je bilo usodno. Prižetega ob deblo je zadela strela in ga takoj ubila. Proti večeru je Sfiligojeva žena vprašala pri sosedih, če se je njen mož vrnil. Na njihov negativni odgovor je mati obvestila dva sina, ki sta takoj začela z iskanjem Milo je že pozno, vendar Sfiligoja še niso našli Takrat sta se Marjan in Alojz Sfiligoj odločila, da o dogodku obvestita bližnjo postajo ka- shodu izseljencev, da bi se pričela Sedim ji gradbeni napor družbe rabinjerjev Po dolgem iskanju, ki so se ga udeležili tudi vaščani, so ob treh zjutraj našli mrtvega Sfiligoja, Huda nesreča je ponovno zadela to družino. Lani je tretji kmetov sin, 39-letni Nino, izgubil obe nogi, ko se je na polju ponesrečil s traktorjem Nemško turistično letalo nepričakovano pristalo pri Mirnu Včeraj popoldne je povsem nepričakovano pristalo na letališču pri Mirnu nemško turistično letalo s tremi potniki. Sprva je kazalo, da so prisilno pristali zaradi okvare na motor ju. Po pogovoru z njimi, ki so dobili regularno dovoljenje za pristanek, so jim letališke oblasti dovolile odhod v Ronke. ki so bile cilj njihovega Doleta. Edina nevarnost prt vsem je bila možnost prekoračenja jugoslovanskega zračnega prostora, kar pa se ni zgodilo, čeprav pilot kraja ni poznal. 1. Zaključil se je v Pulju 20. festival jugoslovanskega igranega fiima. Letos so nas čakale na festivalu novosti glede na prejšnja leta. Predvsem so predvajali dosti manj filmov (14 plus 2 izven konkurence, medtem ko jih je bilo lani skupno 24, čeprav jih je žirija prepustila v konkurenco le 16 in je izključila nekatere med zanimivejšimi, tako da so jo doletele vsestranske kritike). Srednji nivo predstavljenih del je bil po priznanju vse jugoslovanske kritike dosti nižji kot prejšnja leta (prikazali so tudi najnižjo proizvodnjo; verjetno so manjkali le filnr, kot Zorana Galiča delo s Kirkom Douglasom, ki je že izšlo v Italiji z naslovom «Un magni-fico ceffo da galera*). Druga novost je v tem, da ni bilo več nekaterih znanih režiserjev, katerih dela so medtem doživela politično kritiko; lani so najavili za letošnji festival Dušana Makave-jeva film «Slatki», ki ni bil sploh realiziran, in Želimira Žilnika »Sloboda ili strip», ki so ga prepovedali. Letos se je dokončno uveljavila smer partizanskega filma skupaj z izrazito komercialnim*. neangažiranimi deli, medtem ko so skoraj popolnoma manjkala politično - socialna dela. S kakšnim kriterijem je treba oceniti letošnji puljski festival’ Mislim, da se je treba izogniti dvema nasprotnima napakama. Po eni strani je treba zavrniti zgolj kronistično, nekritično stališče, ki sprejema kot danost sedanje stanje jugoslovanske kinematografije. Ko bi se lani ravnal tako, ne bi bil edini, ki je ob festivalu precej negativno ocenil zmagovalca, filma Aleksandra Petroviča »Mojster in Margarita», ki je doživel negativne kritike šele ob beneškem festivalu in ki ga zdaj v Jugoslaviji zavračajo kot protirevolucionaren film. Kdo ve, kaj nas še pričakuje v prihodnosti? Zato je najbolje, da takoj izrazimo dvome o nekaterih tendencan sedanje jugoslovanske kinematografije; prihodnost bo povedala, če imam prav ali ne. Po drugi strani bi bila napačna ideologi-zacija, se pravi ocenjevanje filmov z abstraktnim merilom. Včasih so namreč tudi »napačne* i-deje zanimive, kolikor so simptom neke družbene realnosti. Zato ne bom napadal v tem ali o-nem filmu sledi buržoazne miselnosti, kajti večkrat je ta miselnost odsev ekonomsko - socialne in človeške realnosti, ki zahteva še nove spremembe. Dosti nevarnejše se mi zdi prekrivanje in olepševanje realnosti. Kaj se je torej zgodilo v Jugoslaviji med lanskim in letošnjim festivalom? Diskusije o ekonomskih izbirah, o politični liniji in o nacionalističnih težnjah so privedle tudi na kulturnem in filmskem torišču do določenih opredelitev. Zavrnjena je bila tista smer jugoslovanskega filma, ki je v družbi poudarjala protislovja in individualne probleme bolj kot kohezijo in kolektivne izkušnje. To kohezijo in te izkušnje je pa treba po mnenju sedanje u-smeritve jugoslovanskega filma iskati v poveličevanju preteklosti narodnoosvobodilnega boja, do katere je treba še danes gojiti navdušenje množic, kar bi moralo prispevati k dosežku čim večjega ravnovesja in enotnosti v današnji družbi. Privilegirano je torej obujanje NOB, zapostavljena je razredna analiza sedanje družbe in razmišljanje o vodilni vlogi delavskega razreda, o njegovem odnosu dq celotne družbe in predvsem do sloja intelektualcev. Preden pre demo k letošnjim filmom, bi si radi ogled-li nagra de žirije, ki so precej zanimive Žirija je zadnji moment spreme-nTa svoje odločitve za nagrade najboljšim režiserjem, tako da so mnogi časopisi slabo razumeli in so napačno pisali, da «Sutjeska* ni zmagala. Ni res; treba je namreč ločiti med «velikimi arenami* za najboljše filme, in »arenami* za najboljše režiserje. Prvo nagrado, veliko zlato areno je pač dobila «Sutjeska» Stipe Deliča, srebrno »Bombaši* Predraga Goluboviča in bronasto «Živjeti od ljubavi* Kreša Golika. Za te nagrade je menda žirija sledila kriteriju popularnosti filma, medtem ko se je za nagrade najboljšim režiserjem skušala držati e-steskega kriterija. In .pri ten..nagradah je res prišlo do čudne spremembe v zadnjih urah. Sprva žirija ni podelila zlate arene za režijo, srebrna je šla Krstu Papiču za »Predstavo Hamleta u Mrduši Donjoj* in bronasta Matjažu Klopčiču za «Cvetje v jeseni*. Dokončna odločitev pa je naslednja: zlata arena in 20.000 din Matjažu Klopčiču, srebrna arena in 10.000 din Krs'u Papiču, bronasta arena in 5.000 din Stipe Deliču za »Sutjesko*. Nagrada za najboljši scenarij je šla Branimi-ru Ščepanoviču za »Sutjesko*. Za žensko interpretacijo so podelili zlato areno Ružiči Sokič za film «Žuta», srebrno areno pa Mileni I Zupančič za «Cvetje v jeseni*; ti I OVEN (od 21. 3. do 20. 4.). Previdnost bo najboljše orožje proti tujim vmešavanjem v vaše poslovne zadeve. V družini bodite taktni. BIK (od 21. 4. do 20. 5.). Za tiste, ki se ukvarjajo z razumskim delom, bo zelo ploden dan. Dosegli bodo nove uspehe. V čustvih se ne zaganjajte predaleč. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.). Zaradi vaše pozabljivosti se bo kaj napak zavrtelo. Drugič več pozornosti. V družini bo treba kaj reševati. RAK (od 22. 6. do 22. 7.). Vaša delovna sposobnost bo r. sno prež kušena Potrudite se, da vas bodo dobro podili. Izogibajte se nepotrebnim sporom. nagradi se nam zdita zelo posre- I čeni. Za moško interpretacijo je I žirija najprej navedla celo vrsto igralcev, ki so se izkazali (Lju-biša Samardžič, Ivica Vidovič, Bata Živojinovič za filme »Bombaši*, «Sutjeska» , «Ukleti smo, Irina*; Boris Buzančič za «Ti-mon»; Polde Bibič za «Cvetje v jeseni* in «Begunec»; Rade Šer-bedžija za »Živjeti od ljubavi*, «Predstava Hamleta* in »Begunec*), nato je podelila zlato areno Ljubiši Samardžiču za »Bombaše*, «Predstavo Hamleta* in »Sutjesko*, srebrno areno pa Ivici Vidoviču za film »Kužiš stari moj*, medtem ko so nekateri .pri-.,, čakovali, da bo podeljena "Tomi' slavu Pinterju za »Timon* in »Sutjesko*. Zlata arena za scenografijo je šla Niku MeMu «Cyet . je v jeseni*, za glasbo pa Tomislavu Zografskemu za «Ukleti smo, Irina* (dosti lepša je pa bila glasba Urbana Kodra v »Cvetju v jesen'*). Končno so podelili diplome Lordanu Zefranoviču za inovacije v režiji filma «Kronika jednog zločina*, Vlasti Knezovič za debut v filmu «Živjeti od ljubavi*, Alenk: Rančič za kralko vlogo v «Živjeti cd ljubavi*. Boru Begoviču za kratke vloge v filmih «So», «Bombaši» in «Sutjeska» ter Gligoriju Pakovskemu za zvočno registracijo in montažo filma »Ukleti smo, Irina*. Na koncu se LEV (od 23. 7. do 22. 8.). Zelo naglo se bodo razvijali dogodki, ki bodo terjali celega človeka. Na vas je, kako se boste obnesli. Zadovolj stvo v ljubezni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.). Nudijo se vam dobre priložnosti za ekonomsko uveljavitev. Prevelika občutjivost kvarno vpliva na sleherno vašo sodbo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10). Naložili vam bodo zelo naporno (je 10, tcda tudi finančn* učinek bo temu ustrezen Pozanimajte se, kako je z vašimi čustvenimi odnosi. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21 11. ). Obeta se vam novo sode: o vanje. Bodite primerno pozorni in žirija zahvaljuje juge« jvanski ljudski armadi za izrednj prispevek k razvoju kinematografije. Mislim, da je deloma kriza sedanje jugoslovanske kinematografije odvisna od dejstva, da pri jugoslovanski kritiki in kulturnem javnem mnenju pogosto manjka nekaka «politika avtorjev*. »Poli-tique des auteurs* je v francoski in angleški kritiki privedla včasih do zablod, je pa v neki meri potrebna za ustvarjanje vitalne kinematografije. Tukaj mislim predvsem na sprejem, ki ga je lani doživel film Puriše Djordje-viča «Kiša», o katerem sem pisal pozitivno; gotovo «Kiša* ni med največjimi Djordjevfčevimi filmi, si ni pa zaslužil popolhe ' indife-rence, kakršno je doživel. Letos je,- seveda v dosti manjši meri (saj je colo zmagal zlato areno), to doletelo Klopččevo «Cvetje v jeseni*, v katerem so mnogi videli le akadermčno iskanje, ki ga niso povezali s prejšnjim avtorjevim delom Zato bomo poročal; o ten festivalu, izhajajoč od o-sebrristi pomembnejš h jugoslovanskih režiserjev, ne glede na to, ali so nastopali ali ne, saj je h:i letošnji festival rrav tako značilen po odsotnostih kot po prisotnostih. taktni. V družini bo prišlo do mo tenj ali sprememb. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.). Ne računajte na kompromise, kajti zadeva bo terjala kaj več. Nepričakovano srečanje, ki vas bo razveselilo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. L). Zelo koristno sodeolvanje, ki pa ni se znalo spremeniti v ne preveč lojalno tekmo. Prijeten večer v veseli družbi. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.), Razširili boste svoje poslovne stike in tokrat vam bo šlo vse po sreči. V družini prijetno vzdušje in razumevanje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.). Z nekim poslovnim tovarišem boste skle nili sporazum n tesnejše sedriova nie Pazite, da ne bi šli predaleč i/ družini zadovoljstvo. SERGIJ GRMEK (Nadaljevanje sledi) ■■■ ■'■'-i-ji-*...1 & m I* M Predsednik Tito in Richard Burton med pavzo snemanja prizora o Titovi ranitvi v filmu «Sutjeska» .........................................................mm...........■■■■■■■lil......................................... Horoskop Z velikega nedeljskega vseljudskega praznika v Devinu Udeležence je pozdravil domačin Kocman Godba na pihala iz Nabrežine med izvajanjem koncerta raznih umetniških skladb in koračnic Z-»na folklorna skupina iz Ljubljane je izvajala več slovenskih in jugoslovanskih narodnih plesov in najbolj navdušila vse NOV PRIROČNIK O GOBAII I Jože Grom: NASE GOBE ! Moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade* je zapel več slovenskih narodnih pesmi ■ Nastop »folk* skupine iz Nabrežine je navdušil vse prisotne TOREK, 7. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA OTROKE LTNCANTO DELLA FORESTA Film v režija A. Ancillotta 19.45 športne vesti in ital. kronike Napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 «UN PACCHETTO Dl DIAMANTI* Film v režiji D. Camfielda V glavnih vlogah nastopajo Francis Matthews, Ros Drink-water, Robert Urqua-rt, Gerrard Sim Paul Temple in žena Steve odpotujeta v spalnem vozu proti Iverness. V vlaku se detektiv kmalu seznani z nekaterimi zagonetnimi in dvomljivimi osebnostmi. To so Svann in Stanley Allen, dva pijanca, ki pravita, da potujeta nekam m partijo golfa, slavni kirurg, sir Harold Malyon, Freddg Priče, star znanec sodišč, zdaj strežnik v spalnem vozu, par zaljubljencev in policijski narednik Waterhill, ki po službeni dolžnosti varuje dragoceno pošiljko diamantov, vrednih 100 tisoč funtov šterlingov. Sredi noči Temple zagleda Freddyja kako nekam hiti, kmalu nato pa diamanti izginejo. Vrata, kjer so bili spravljeni so zaklenjena, okno pa odprto. V shrambi za prtljago Temple odkrije Freddyjevo truplo. Nekdo je Freddyja umoril, da bi si lahko nadel njegovo uniformo in zbežal. Kmalu Temple odkrije, da so diamanti skriti med kremplji nekaj golobov - pismonoš, ki so se tudi nahajali v shrambi za prtljago, kakor tudi da je eden od igralcev golfa vpleten v zadevo. 22.00 SANJE V »laboratoriju sna» na edimburški univerzi prisostvujemo napol spečemu stanju Joarme, študentke, ki se je prosto voljno podvrgla eksperimentu raziskovalcev. V določenem trenutku se zdi, kot da bi se dekle, ki je padlo v globok sen, imelo prebuditi: njena zrkla so se pod vekami začela zelo naglo premikati, pritisk krvi se je zvišal, dihanje je postalo neenakomerno. Vse to dokazuje, da Joanne sanja. Zakaj se oči, ko človek sanja, premikajo? Ali tudi slepci sanjajo? In astronavti med vesoljskim poletom, ali so tudi oni sanjali? Ali si lahko zamislimo, da sanjajo živali, kolikor se tudi nji hova zrkla med spanjem naglo premikajo? Fiziološki in psihološki mehanizmi sna predstavljajo pravcato zagonetko za uče njake in o tem obstojajo številne teorije. V tej oddaji bodo med drugimi sodelovali tudi raziskovalci: R. J. Berger z uni verze v Santa Cruz, M. R. De Lucchi iz ustanove NASA, W. Dement z univerze v Stanfordu, S. Molinari z bolonjske uni verze in J. Oaswald z univerze v Edimburgu. 23.00 DNEVNIK Napoved vremena in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 NEAPELJSKA FARSA La fucilazione di Pulcinella Vloge: Pulcinella kmet in Pulcinella dezerter — Nino Taranto Rosa — Anna Maria Ackermann Carmosina — Emilia Sciarrino Menella — Isa Danieli Major — Gennaro di Napoli Stric Matija — Carlo Taranto Eugenio kurir — Geranarino Palumbo Anselmo — Giacomo Furia Babbasone — Franco Javarone Režija: Gennaro Magliulo 22.30 «GREM SI OGLEDAT SVET, RAZUMEM VSE IN SE KMALU VRNEM* — 3. nadaljevanje Zakonca Cavalol prideta na Bali in se prepustita čarobni magiji otoka, veselim sprevodom k morju, cvetličnemu prazno vanju, glasbi. Potem so tu še lepa dekleta, to pa je nekaj, kar Lina nikakor ne dovoli Gastonu, da bi izkoristil. In ko se mož odloči, da bo na otoku postavil tavamo in se tu za stalno naselil, mu pripravi toliko težkoč,,.da je Gaston kaj kmalu primoran spremeniti svoj načrt. Med sabo se prepirata, padajo očitki vseh vrst, nagajati sl, očitata drug drugemu, natolcu jeta in tako potečejo njune počitnice, „ki sta jih prebila na Ba ■liju. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 19.15 OBZORNIK 19.30 VELIKI IN MAJHNI (Zgb. ) 20.00 ZGODOVINA KOZMETIKE 30.20 KARAVANA 20.45 RISANKA 21.00 DNEVNIK 21.30 L. N. TOLSTOJ: VOJNA IN MIR Barvna TV nadaljevanka 22.40 DIAGONALE 1 Podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša bo govoril 0 prenosu tehnologije in znanosti iz razvitih dežel v dežele v razvoju. 2. ker sta v javni razpravi dokumenta o načrtovanju družine in odpravi plodu, b0 drugi prispevek načel to pereče vprašanje; zvedeli bomo, kaj so doslej storili na tem področju v Jugoslaviji; 23.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.06 RISANKA 21.15 POROČILA 21.30 »TAT* Celovečerni film. V glavnih vlogah nastopajo Hen.ry Fonda. Vera Miles, Anthomy Quayle in Harold Stone. Režija; Alfred Hitchckook 23.00 DRAGI LAŽNIVCI - kviz TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slov. viže in popevke; 12.50 Motivi na klaviaturo; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade noslušalce; 18.15 Komorni kon--ert; 19.00 Odmevi kmečkih pun-ov v slovenskem pripovedništvu, 19-20 Za najmlajše: S pravljico o-krog sveta; 20.00 Šport; 20.35 ,J Viassenet: «Werther» - 3. in 4. lej.; 21.35 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 15.20 Kulturni pregled, 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7 15 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 tir za vaš spored*; 10.00 Ansambel Billy Strange; 10.15 Z nami je.. ; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 16 15 Današnji pevci; 17.40 Zbor «G. Candotti* iz Codroipa; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Sopranistka Marta Vuga Horvat; 19 00 Parada orkestrov; 19.30 Primorski Inevnik; 20.00 Domači pevci; 21.00 Dober večer v glasbi; 21 40 Zbori v večeru; 23.00 Matija Bravničar; 23.35 Jazz. NA •1Ai N I oD-rp«m 7.00, 8-00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.40 Puccini: «Tosca» - drugo dejanje; 11.30 četrti spored; 14.00 Plošče; 15.00 Poletni program /a mladino; 17.05 Sončnica; 19.10 Neapeljske pesmi; 19.25 Komorna glasba; 20.20 Donizetti: «Elisir d’amore»; 2220 «Andata e ritor-no» z D. Modugnom. II PR' l-RAM 7.30, 8-30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 8.40 Kako in zekaj; 8.54 Orkester; 9.50 »Madamin* - na daljevanka; 10.10 Plošča za po letje; 10.35 Spored s Sandi o Mon dami; 12.40 »Alto grad mento*. 13 50 Kako in zakaj; 15 00 Sten dhal: «La certosa di Parma* 4 nadlj.; 15.45 Glasbeno govorni spored: 17 35 Posebna oddaja 20 10 Andata e ritorno; 20.50 Pio ŠČ6.' III PROGRAM 1000 Koncert; 1100 Albinonije ve skladbe, 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 tnterrnezzo; 14.30 Haen del: Israele in Egitto oratorij. 16.10 Plošče; 17 20 Strani iz a) burna; 18 00 Koncert; 18.45 Zgo dovina in legenda Ažurne obale, 1915 Vsakovečerni koncert; 21.30 «11 dottore di vetro* opera. SLOVENIJA 7 00, 8.00. 11.00, 14 00, 16.00, 20 30 Poročila; 910 Glasbena ma tineja; 10.05 Počitniško popotova nje; 10 20 S pesmico v počitptški dan; 10 40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe; 11 15 Poletna potepanja: S Koroške v Istro, 12.20 Z nami doma in na poti, 13.10 Melodije za opoldan; 13.3(1 Kmetijski nasveti: 13.40 Sloven ske narodne pojo: Komorni moški zbor iz Celja, p.v. Egona Kuneja ter solisti; 14.30 Priporočajo vam 15.10 «Ali jih poznale?* (izbor skladb za mladino); 15 40 »Na po ti s kitaro*; 16 30 Glasbeni inter mezzo; 16.40 Sopranistka Regine Crespin; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek J. Trdina: Dve bajki; 18.10 Popoldanski koncert, 19.15 V torek nasvidenje; 19.45 Tipke in godala; 20.00 Lahko noč otroci! 20.15 Ansambel Toneta Kmetca; 21.00 Lahka glasba slo vensk:h avtorjev; 21.30 Radijska igra W. Dchilling: Atentat na domoljuba; 22 30 Melodije v rit mu; 23.15 Od popevke do popev ke; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Skladbe Maxa Regerja. Ne vemo sicer ali se je povsod na svetu ali samo pri nas zanimanje za gobe tako razmahnilo. Dejstvo pa je, da se danes za gobe pri nas zanima staro in mlado in da spada gobarstvo med sodobne oblike rekreacije, obenem pa med koristno prehrambeno panogo. Spričo velikega zanimanja izredno velikega števila ljudi za gobarstvo (spomnimo se samo na izreden naval na gobarsko razstavo v Ljubljani vsako leto), je nastala potreba tudi po priroč nikih, ki govore o gobah in ljudi seznanjajo z njimi. Zlasti še, ker so med gobami tudi strupene, nepoučenost ljudi pa je zahtevala že dokaj smrtnih žrtev. V slovenščini smo zadnja leta dobili že nekaj knjig, ki govore o gobah in z njimi seznanjajo nabiralce gob in ljubitelje rekreacije po gozdovih. Dve ali tri tovrstne knjige pa so očitno premalo. Zato prav gotovo ni odveč če je Mohorjeva družba izdala svoj gobarski priročnik, ki ga je pod naslovom Naše gobe napisal znani zeliščar in organizator vsestranskega izkoriščanja gob Jože Grom. Pravzaprav je Mohorjeva družba izdala šele prvo knjigo Gromovega gobarskega priročnika, ven dar je že ta knjiga dovolj, da spoznamo koristnost te izdaje. V priročni žepni obliki brošira ne knj ge v plastificiranem ovitku je avtor prikazal 157 gob, ki so značilne za slovenske gozdove in slovensko pokrajino. Vsaka stran knjige je posvečena eni gobi. Zgoraj je barvna fotografija gobe, posneta v naravi, spodaj pa je najnujnejše besedilo, ki nabiralca seznani z rastiščem do-tične gobe, z opisom, uporabnostjo, vsebuje pa še posebna opozorila. Tako je kratko in jedrnato predstavljena vsaka od 157 gob, ki pa jo seveda še najboli natančno prikazuje slika. Druga knjiga Gromovega gobarskega priročnika bo opisovala nadaljnjih 150 gob, tako da bo v obeh knjigah predstavljenih kakih 300, za naše kraje najbolj značilnih gob. Tretja knj’ga priročnika pa bo vsebovala natančna navodila za kuhanje, konzerviranje in morebitno gojenje gob. Gobarstvo združuje prijetno s koristnim, ugotavlja avtor v svojem uvodu. Poudarja pa, da je poznavanje gob pri nas še dokaj šibko. Ker je tega krivo pomanjkanje dobrih priročnikov, smemo biti prepričani, da bo novi gobarski priročnik Jožeta Groma opravil svoje kulturno poslanstvo. Sl. Ru. Z Dubrovniških poletnih iger. V programu je bil tudi nastop teatra iz Londona. Na sliki prizor iz Shakespearovega dela «Pcriklej» .............................Hlinili.im............ OB ZAKLJUČKU FESTIVALA JUGOSLOVANSKEGA FILMA V PULJU Nekaj o odnosu filmskega ustvarjalca do jugoslovanske sodobne družbe Nagrade žirije za najboljše filme so šle najbolj popularnim delom, za najboljšo režijo pa onim z najustreznejšo estetsko kvaliteto ATLETIKA ŠPORT ŠPORT ŠPORT V NEDELJO SO SE ZAKLJUČILA POLFINALNA TEKMOVANJA ZA EVROPSKI POKAL v Četrto mesto in odlični rezultati za Jugoslovane «Primer Fiasconaro» res usoden za Italijo? V' Štafeta 4x400 metrov postavila nov jugoslovanski rekord - Luciano Sušanj najboljši na 800 metrov - V Oslu val protestov zaradi izključitve italijanskega tekača - Jugoslovanke so si zapravile četrto mesto le za točko TEN I S CELJE, 6. — Drugi dan celjske- [3000 m steeple: 1. ga tekmovanja je gladko zakril sku- ' 8’30"4, 4. Svet (J) pinski vtis iz prvega dne. Res odlični rezultati v štirih panogah in dva nova jugoslovanska rekorda! Poleg tega je prišlo v nedeljo do predvidenega prodora finskih atletov, ki so kmalu nadoknadili zamudo prvega dne in imeli na koncu 4 točke in pol naskoka nad obupanimi Poljaki, ki so prvič v zgodovini atletskega pokala ostali izven šesterice najboljših. Jugoslovani so tekmovali z enakim elanom in Švico pustili 20 točk ra seboj. Nedelja je bila zanje res praznična. Domačin Peter Svet se je z vzorno zagrizenostjo držal najboljših na 3000 m steeple in popravil za sekundo že 9 let stari državni rekord. Za Sveta je bila ta komaj druga tekma na tej progi! Četverka v štafeti 4x400 metrov 'e ob koncu tekmovanja nevarno lovila nemške tekače in kljub drugemu mestu zabeležila nov državni rekord s časom, ki je vreden finala tudi na evropskem prvenstvu. Kocuvan, čikič, Alebič in Sušanj so vsi pokazali izredno formo. Še Prej je Sušanj po taktičnem teku dal Jugoslaviji edino posamezno zmago v teku na 800 metrov. Prvi so začeli in zadnji končali skakalci s palico. Malo niže od Predvidenega je kot prvi zapustil družbo prav domačin Lešek. Zelo lepo je preskočil 450 cm, na višini 470 cm pa je imel v drugem in tretjem poskusu smolo. Višinsko je bil precej nad letvico, ni pa imel dovolj stranskega odriva in padel je nanjo. Višino 520 cm so premagali v treh. Poljak Kozakiewisz in Nemec Ohl sta trikrat podrla 525 in Kalliomaki je sam naskočil 530 cm (525 je izpustil). Že prvi poskus je bil uspešen, skok pa tako dovršen, da je obetal še pravo predstavo. Res je Kalliomaki ukazal nov finski rekord 543 cm. Prva dva poskusa nista uspela zaradi tehničnih slabosti ob odrivu od palice, v tretjem pa je nekoliko sreče le pomagalo Fincu. Letvico so nato postavili na astronomsko višino 5,56 m novega evropskega rekorda. Sam Kalliomaki se je zavedal, da Preko te zapreke ne bo šel, in po dveh popolnoma neuspelih skokih je raje prenehal s svojim izvajanjem. Na izredni ravni je bil tudi ■ vrtet; kopja. Slabe prve mete je najprej poživil svetovni rekorder Wolfer-mann, takoj pa mu je odgovoril Siitonen. V nadaljevanju je finski Predstavnik dosegel celo 89,02 m in zadal Wolfermannu še en poraz. Vsekakor je bil tudi svetovni rekorder odličen. Jugoslovanski predstavnik je lepo napredoval od pr-Vega do tretjega mesta nato pa m več našel pravega ritma. Povsem finski je bil tudi met diska. Kahma je takoj potrdil svoj sloves in dosegel skoraj 65 metrov-Poškodovani Pečar je po dveh slabih metih vendarle dosegel 57,58. Zmaga Sušanja je bila taktična mojstrovina. Jasno je bilo,^ da nin-če ne bo hotel močno začeti. Vsi so zaupali svojemu finišu. 200 metrov pred koncem je kazalo, da je Sušanj prepočasen, na ovinku^ pa ,le njegova Sprinterska moč prišla do izraza in zmaga je bila veliko bolj očitna kot se je predvidevalo. Čas seveda ni imel tukaj velike vloge. Nu podoben končni sprint je misln tudi Korica na 5000 metrov, Nor-P°th in Pavarinta pa sta bila hitrejša. Zmagal je Norpoth, Finec Pa je dosegel enak čas. Ostale panoge so nekoliko zaostale- Tako ni uspelo Poljaku Joachi-niškemu potrditi svojega slovesa v troskoku, Finec Karttunen pa je b*l razmeroma počasen na 200 metrov. Res je v obeh primerih pikal rahel nasprotni veter. .REZULTATI *00 m: 1. Karttunen (F) 20”95, 5. Kocuvan (J) 21”42 JOO m: 1. Sušanj (J) 1’48”89 5000 m: 1. Norpoth (ZRN) 13 47 8, J- Korica (J) 13'48”8 400 ni ovire: 1. Hewelt (P) 50 3o, 6 Penca (J) 54"33 ga? Premoč Sovjetske zveze ni bila nikoli v dvomu, niti pred tekmovanjem samim. Proti Veliki Britaniji pa so Italijani le imeli nekaj Kantanen (F) 8’34”4 (nov jugoslovanski rekord) troskok: 1. Joachimowski (P) 16,36, 2. Spasojevič (J) 15,78 disk: 1. Kahma (F) 64,92, 4. Pečar (J) 57,58 kopje: 1. Siitonen (F) 89,02, 5. Vu-kinrrovič (J) 76 m palica: 1. Kalliomaki (F) 543 cm, 6. Lešek (J) 450 cm 4x400 m: 1. ZRN (Kohler, Niickles, Honz, Schloske) 3'3”04 2. Jugoslavija (Kocuvan, Cikič, Alebič, Sušanj) 3’3’48 (nov jugoslovanski rekord) B. K. * * * OSLO, 6. — Razočaranje za italijanske navijače: atleti so v tem polfinalu atletskega evropskega pokala dosegli le tretje mesto in si tako zapravili možnost, da se še enkrat pomerijo v finalu z ostalimi velesilami. Kako je pravzaprav prišlo do te- iiiiiiiiiiMHiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHimiiiuHmHimm|ll>l>*lll,lll,l"B nega vedenja vseh tistih atletov in spremljevalcev, ki so po zadnji panogi pripravili nesramen spektakel in se sprli najprej s publiko, nato možnosti (sami so bili v zmago1 pa s policisti, ki so jih morali mi prepričani): boj je bil res izena- -!L! čen vse do nedeljskega teka na 800 metrov, ko je sodnik izključil iz tekmovanja Fiasconara zaradi treh nepravilnih startov. Ta odločitev se je marsikomu, in ne samo Italijanom, zdela precej čudaška in predvsem nepotrebna v takšnem tekmovanju. S Fiasconarom, ki je bil poleg Aržanova favorit v tem teku, pa je Italija zgubila vsaj pet točk. Sedaj se Italijani sklicujejo na ta dogodek kot na odločilni trenutek polfinala: mnogi njihovi atleti so nastopili preveč živčni in pokazali manj, kot znajo. Rezultati so tako povsem izostali. Vse to je verjetno res in opravičilo do neke mere velja. Istočasno pa je dokaz, da so ti atleti psihološko nezreli. Ni pa mogoče opravičiti nešport- Tekmovanje za Davisov pokal Čehi odpravili Italijo s 4:1 Tudi Romunija in ZDA v polfinalu Usodo Italijanov je zapečatil Hrebec z zmago nad Ba-razziitlijem - Skoraj štiri ure trajajoč set v Čilu PRAGA, 6. Češki tenisti so po predvidevanjih premagali Italijo in se uvrstili v nadaljnji, medcelinski del tekmovanja za Davisov pokal. Usodo Italijanov je zapečatil tretji dan tekmovanja, ko je Corrado Ba-razzuti, sijajni zmagovalec Kode-ša v sobotnem dvoboju, klonil v samih treh setih Jirži Hrebcu s 7:9, 1:6, 4:6. V zadnjem dvoboju je nato Kodeš premagal že v usodo vdanega Zugarellija s 6:1, 6:3, 0:6 in 6:2 ter tako postavil končni rezultat 4:1 za domačine. V medcelinski polfinale sta se uvrstili še Romunija in ZDA. Romunija je le v zadnjem dnevu strla odpor Sovjetske zveze, ki je po igri dvojic vodila z 2:1. V najbolj pričakovanem dvoboju je Nastase premagal Metrevelrja, Ovici pa je nato z zmago nad Kakulijo osvojil odločilno točko za Romunijo. ZDA so si že po prvih dveh dneh zagotovile zmago nad Čilom in to je bilo pričakovati. Dvoboj pa bo ostal v analih tega športa zaradi izrednega rekorda. V igri parov je čilska postava osvojila drugi set z rezultatom 39:37 po treh urah in 45 minutah igre! Priprave novogoriških Vozil Dobra igra proti Renčam Priprave nogometašev Vozil iz Nove Gorice, se odvijajo po že vnaprej določenem načrtu, katerega bodo skušali proti koncu priprav še popestriti. Prvi nasprotnik je bil tokrat moštvo Renč, ki tekmuje v Primorski nogometni ligi, v kateri je minulo sezono osvojilo tretje mesto. Trener Mladenovič je na tej tekmi preskusil kar 22 igralcev, ki bodo prišli v poštev za 1. moštvo. V prvem polčasu so igrali starejši i-gralci, to je tisti, ki so v minuli sezoni nosili glavno breme v prvenstvenih borbah, dosegli pa so le skromen rezultat 1:0, proti sicer žilavimi in borbenimi nasprotniki. V drugem delu pa so zaigrali mlajši igralci, to je lanske rezerve, ter najboljši mladinci in obe novi okrepitvi. V tem delu smo tudi prisostvovali boljši igri, predvsem pa bolj borbeni, kar je na- vdušilo več kot 200 gledalcev. Skupni rezultat pa vseeno kaže, da so se v klubu oprijeli dela z vso resnostjo in zato tudi upajo na uspeh ob koncu sezone. Končni izid: Vozila — Renče 4:0 (1:0) Rajmund Kolenc NOGOMET Nov odbor Pro Gorizia Cluba Prejšnji teden so na redni seji Pro Gorizia Cluba izvolili nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen Giuseppe Marega. Odbor pa je nadalje tako sestavljen: Rajmond Gorjan, Antonio Costantino, Marino Bulfoni, Giulio Luciani, Rolan-do Temil in Ezio Perič. riti. Rezultati so b;li na vsak način slabši kot v Celju: slabo vreme je oviralo potek vseh panog. Edini, ki so zabeležili zadovoljive rezultate, pa so bili Bariban v troskoku s 16,58 m, Puttemans v teku na 5000 m (13'25"2) in Mennea v teku na 200 m (20”7, pred Jenningsom, 20”8). Slednji je tako dosegel edino zmago za Italijo v drugem dnevu, najzaninrvejši rezultat cazzur-rov» pa je zabeležil Fava na 3000 m z zaprekami, ko je s časom 8’28"8 popravil lastni državni rekord. Rezultati drugega dne: 200 m: 1. Mennea 20”7 800 m: 1. Aržanov (SZ) 1’46”4, Fia- sconaro diskvalificiran 5000 m: 1. Puttemans (Bel.) 13’ 25’’2, 4. Del Buono 13'35''4 3000 m zapreke: 1. Bite (SZ) 8*27”, 3. Fava 8’28”8 400 m ovire: 1. Stukalov (SZ) 50”5, 4. Giovanardi 52”6 palica: 1. Isakov (SZ) 510 cm, 2. Buli (VB) in Fraquelli 500 cm troskok: 1. Bariban (SZ) 16,58 cm, Mazzuccato 15,33 m disk: 1. Fejer (Mad.) 60,54 m, 2. Simeon 59,54 m kopje: 1. Lusis (SZ) 85,52 m, 6. Cramerotti 70,18 m štafeta 4x400 m: 1. SZ 3’7"4, 2. Italija 3'8 * * • SITTARD, 6. — V ženski polfinalni skupini v Sittardu sta si pravico do nastopa v finalu tekmovanja za evropski atletski pokal priborili Zah. Nemčija in Velika Britanija. Tretja je bila Francija, četrta Nizozemska, peta Jugoslavija, šesta pa ČSSR. Jugoslovanske atletinje so si zapravile četrto mesto le za las, saj so jih Nizozemke prehitele za pičlo točko. Metdem ko je bil rezultat prvih dveh ekip pričakovan, preseneča dobro tretje mesto francoskih predstavnic. Jugoslovanske tekmovalke so o-svojile dve prvi mesti. Urbančiče-va je zmagala v metu kopja, Fo-čičeva pa v skoku v daljino. Vera Nikolič je v teku na 800 metrov zasedla drugo mesto za Nemko Falckovo, prav tako pa je odnesla častno uvrstitev tudi Pavli-čičeva v teku na 200 metrov. Razočarala je Hrepevnikova, ki je v skoku v višino zasedla zadnje mesto, čeprav je bila odločna favoritinja v tej disciplini. REZULTATI 100 m: 1. Richter (ZRN) 11”7, 4 Pavličič (Jug ) 12"2 200 m: 1. Telliez (Fr.) 24”4, 2. Pa vličič (Jug.) 25” 400 m: 1. VVeinstein (ZRN) 54”4, 6 Avdibašič (Jug.) 58”9 800 m: 1. Falck (ZRN) 2’04”7, 2 Nikolič (Jug.) 2’05"5 1500 m: 1. Tittel (ZRN) 4’16”7, 5 Pergar (Jug.) 4'29'T 100 m ovire: 1. Vennon (VB) 13”7 3. Pilav (Jug.) 14”4 4x100 m: 1. ZRN 44”, 5. Jugosla vija 46”6 4x400 m: 1. ZRN 3’39”3, 6. Jugo slavija 3'53” višina: 1. Wartel (Fr.) 186 cm, 6. Hrepevnik (Jug.) 173 cm daljina: 1. Fočič (Jug.) 608 cm krogla: 1. Fibinger (ČSSR) 19,29 m, 6. Mrinjek (Jug.) 42,70 m disk: 1. Westermann (ZRN) 61,90 m, 6. Ronutti (Jug.) 42,70 m kopje: 1. Urbančič (Jug.) 58,96 m FINALISTI ZA EP Po dveh dneh polfinalnih tekmovanj atletskega turnirja za evropski pokal so si priborile pravico do nastopa v finalu, ki bo od 7. do 9. septembra v Edimburgu, te države: MOŠKI CELJE: Zahodna Nemčija In Francija OSLO: Sovjetska zveza In Velika Britanija NICA: Vzhodna Nemčija in Finska ŽENSKE SITTARD: Zahodna Nemčija in Velika Britanija BUKAREŠTA: Vzhodna Nemčija in Romunija VARŠAVA: Sovjetska zveza in Bolgarija Tretji in četrtouvrščeni v vsaki polfinalni skupini se bodo prihodnje leto udeležili direktno polfinalnega dela tek movanja za evropski pokal in jim ne bo treba tako opraviti vse dolge poti od kvalifikacij do četrtfinala. KOLESARSTVO Na nedeljski dirki veteranov Poprečen nastop kolesarjev Adrie Zmaga odličnega Bortolazza - Macarol najboljši med Tržačani Kolesarji lonjerskega kluba A-dria so se v nedeljo na naporni dirki v Trstu še dobro odrezali v hudi konkurenci. Pravzaprav bi lahko 'napravili kaj več, toda v končnem sprintu so morali podleči hitrejšim nasprotnikom. Zmagal je turinski predstavnik Bertolazzo, ki je celotno progo prevozil sam. No, nekaj časa je vseeno vozil v glavnini, toda to se je zgodilo takrat, ko je imel eno minuto prednosti in je pri Proseku zgrešil pot. Zato se je iz ubežnika spremenil v zasledovalca, ujel svoje tovariše, nekaj kilometrov vozil z njimi, nato na zopet pobegnil in zmagal z dobro minuto prednosti. Bertolazzo je v nedeljo osvojil svojo enajsto sezon sko zmago. Nedeljska dirka veteranov za pokal Zerial se je pričela pri podvozu na Trbiški cesti. Pri vzponu proti Razklanem hribu je imel tu; rinski kolesar 20 sekund prednosti pred skupino, ki so jo sestavljali Boscolo, Macarol, Maver, Bollato, Battistutta, Tedesco, Roda, Soligo in Michelotto. Vsi drugi kolesarji pa so imeli takoj v začetku velik iiiiiiiiiiiiHiiimiilijmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiuiiiiiiiiiiimiiiuuiHmiMiiimmimmimiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniimiiiiiiiiiulmHiiHHiiiiii AVTOMOBILIZEM PO DIRKI ZA VELIKO NAGRADO NEMČIJE Potrjena premoč vozil tyrrell Stewart na pragu končne zmage S Škot tovariš om se je enakovredno boril le njegov klubski Cevert - Polemično tretje mesto Ickxa i V *■ /„. ■..-oJ- Sušanj, zmagovalec teka na 800 m v Celju ADENAU, 6. — Z zmago na nedeljski avtomobilski dirki za Vh Nemčije si je škotski as Jackie Stevvart praktično zagotovil naslov svetovnega prvaka med vozači avtomobilov formule 1: do tega za ključka je možno priti ne samo zaradi velikega naskoka na lestvici pred najhujšimi tekmeci, ampak predvsem zaradi očitne prednosti vozil znamke tyrrell, ki so tudi tokrat osvojila prvi dve mesti. Ste-vvart ni imel torej velikih težav: že v prvem od 14 krogov zelo razgibane krožne steze NUrburgringa si je zagotovil nad 7” prednosti nad Ickxom in ostalimi (razen klubskega tovariša Ceverta, naskok pa je nato s pazljivo in brezhibno vožnjo stalno večal. Najboljši med zasledovalci (vedno z izjemo Ceverta) je bil Ickx, ki je tokrat na stopil z vozilom mclaren in takoj dokazal, da je njegovim slabim dosežkom botrovala letos predvsem slabost ferrarijev. Belgijec pa se je moral vseeno potruditi, da je v zadnjih krogih obdržal prednost nad Pacejem, ki je s silovitim finišem osvojil četrto mesto in dosegel najboljši čas na krog. Peti je bil Wilson Fittipaldi, ki je prehitel brata Emersona. Lanski svetovni prvak je tokrat povsem razočaral, kot opravičilo pa ima poškodbo na nogi (zaradi incidenta med VN Nizozemske). Stewart se torej bliža svojemu tretjemu svetovnemu naslovu. Za sedaj pa se lahko ponaša kot rekorder med zmagovalci VN: že 27-krat je osvojil prvo mesto in tako pustil za seboj vse najboljše ase vseh časov (Clark je namreč zmagal 25-krat, Fangio 24-krat, Moss 16-krat itd.) Vrstni red VN Nemčije: 1. Stewart (tyrell) 1.42’03" (poprečna hitrost 188 km/h) 2. Cevert (tyrrell) zaost. J ”6 3. Ickx (mclaren) 41”2 4. Pace (surtees) 5. W. Fittipaldi (brabham) 6. E. Fittipaldi (lotus) Lestvica svetovnega prvenstva: 1. Stewart točk 60 2. Cevert 45 3. E. Fittipaldi 42 4. Petterson 25 5. Hulme In Revsen 23 * • « Med sobotnimi dirkami je v Ntlrburgringu prišlo do hude nesreče, ki je terjala 12 ranjencev, med katerimi nekaj zelo resno, tz propagando h razlogov so priredili «človeški polet». Neki vodni smučar je namreč privezan na velikega zmaja, ki ga je vlekel avtomobil, poletel nad množico. Nenaden sunek vetra pa ga je potisnil med občinstvo, pri čemer je bilo 12 o-seb ranjenih. ATLETIKA ^ ’ - VARŠAVA, 6. - Atletinje SZ in Bolgarije so se uvrstile v finale tekmovanja za evropski pokal. Končni vrstni red: 1. SZ, 2. Bolgarija, 3. Poljska, 4. Finska, 5. Švedska, 6- Avstrija. - onloho.' ■ rw rhnvri » » » BUKAREŠTA, 6. — V Bukarešti sta si priborili ipr&Mtfč' do 'Hštetbpa v finalu ženskega dela tekmovanja za evropski pokal Vzhodna Nem čija in Romunija. » « • NICA, 6. - V Nici sta med mo škimi vstopili v finale Vzhodna Nemčija in Francija. Med tekmovanjem je švedski atlet Andres Garderund postavil nov evropski rekord v teku na 3000 metrov z zaprekami z 8’06”2, vendar ni še gotovo, če bo atletska zveza potrdila rekord zaradi nepravilne proge. dirkališče «Bottecchia» taka izvajanja. primemo za RIM, 6. — Takoj potem, ko je zmagal na kolesarski dirki po Ape-n!nih, je italijanski kolesar Ralo Zilioli izjavil, da se bo udeležil v nedeljo dirke po Umbriji, dolge 226 kilometrov. S svojo zmago si je Zilioli zagotovil mesto v držav-reprezentanci Poraz Ljubojeviča Ivkov premagal Jana PETROPOUS. 6. - V nadaljevanju partij 9. kola šahovskega turnirja je Jugoslovan Ljubojevič zgubil kot črni z Reshevskyjem, Ivkov pa je premagal Lian An Ta-na. Po tem kolu je Ljubojeviča na vrhu lestvice dohitel Portish. V današnjem, 10. kolu, se bo Ljubojevič pomeril s Savonom, Ivkov pa z Reshevskyjem. zaostanek, ki ga niso več nadoknadili. Med zamudniki je b:l tudi Bo-nanno, ki ga je v začetnih kilometrih vzpona zajela kriza in si je opomogel komaj nekaj kilometrov pred ciljem, kar mu je zadostovalo, da je sam privozil čez belo črto. O dirki sami ni kaj več povedati, saj je bila praktično razdeljena na tri dele: na eni strani Borto-lazzo, na drugi skupina zasledovalcev, ki ga ni nikdar ujela m ni bila sposobna, da bi ostreje reagirala, nazadnje pa še šibkejši, ki so takoj izpadli iz boja. Potem ko je bilo takoj očitno, da ne bo Tu-rinčana nihče več ujel in da je končna zmaga njegova, se je razvnela bitka za častna mesta. Med deveterico zasledovalcev je bilo precej sprinterjev, predvsem med predstavniki Veneta. Lonjerska vozača nista tako imela, razen Macarola, prevelikih možnosti za dobro uvrstitev. Medtem ko se je Macarol boril za osvojitev prvega mesta med Tržačani, je Maver prispel zadnji na cilj med zasledovalci. Kljub ne predobri uvrstitvi pa sta predstavnika Adrie zadovoljila. Macarol se je zaradi vzpona v začetku dirke utrudil in ga je pri Opčinah zajela kriza, tako da je že zgledalo, da bo odstopil. Končno pa je vendar nadoknadil zamujene sekunde in se znova pridružil glavnini, kjer mu je uspelo, da si je nekoliko oddahnil. Maver pa je mirno vozil z glavnino in pomagal v zasledovanju predvsem na vzponih proti Mavhinjam in nato po Trbiški cesti proti Opčinam. Na cilju pa ni mogel napraviti nič, saj je znano, da mu manjka brzina v zaključnih metrih. Vrstni red na cilju 78 km dolge dirke: 1. Bortolazzo (Bianchi Varese) 2.1’ s poprečno hitrostjo 38.679 km/h 2. Battistutta (Aiello Fuxia) 121" 3. Billato (Zanon Padova) 4. Michelotto (Zanon Padova) 5. Tedesco (Doni Videm) 6. Roda (Sillaro Bologna) 7. Macarol (Adria Lonjer) 8. Boscolo (Cottur Trst) 9. Soligo (Zanon Padova) 10. Maver (Adria Lonjer) 13. Bonanno (Adria Lonjer) 7’35" Radi KOLESARSTVO V Pordenonu sc je zaključilo italijansko prvenstvo na dirkališču PORDENON, 6. — V Pordenonu se je v nedeljo zaključilo italijansko prvenstvo v dirka!iščnih disciplinah. Potem ko so se vsa tekmovanja odvijala v redu, je prišlo do hujše nesreče v sprintu profesionalcev, ko je padel Turrini in so morali tekmovanje prekiniti. Turrini je ostal na tleh nezavesten, v prvi vožnji je zmagal Cardi, zdravnik pa ni dovolil, da bi se odvijala tudi druga preizkušnja. Naslov italijanskega prvaka v tej disciplini bodo tako dodelili kasneje. Tekmovanje za italijansko prvenstvo je v Pordenonu odlično uspelo, kljub temu, da so nekateri izjavili, da ni 1. — 1. Quartirolo X • 2. Rusticanella X 2. - 1. Starfire 1" 2. Timone X 3. - 1. Uršo 2 2. Delfino 1 4. — 1. Bambuk 2 2. Birkforbio X 5. — L Saturno X 2. Aghir 2 6. — 1. Crinto 1 2. Stupendino 2 PLAVANJE Priprave za nastop na SP Dva svetovna rekorda Avstralca S. Hollanda Avstralska ekipa bo letos še močnejša kot na olimpijskih igrah v Miinehnu BRISBANE, 6. — Novi svetovni rekorder v plavanju na 1500 in na 800 metrov prosto, petnajstletni Stephen Holland je bil izbran za prvega predstavnika avstralsko plavalne reprezentance, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v Beogradu, od 30. avgusta do 11-septembra. Holland je oba rekorda dosegel na izbirnem tekmovanju za avstralsko reprezentanco. Na 1500 metrov prosto je dosegel čas 15’37”8, na 800 metrov pa 8’17”6. Na istem tekmovanju pa je sedemnajstletni John Kulusalu le za sedem desetink sekunde zgrešil svetovni rekord na 400 metrov prosto. Na svetovnem prvenstvu v Beogradu ne bo nastopala svetovna in olimpijska prvakinja Shane Gould, vseeno pa zatrjujejo avstralski izvedenci, da bo letošnja ekspedicija na SP dosti močnf jšn r>d ek'pe, ki je nastopala lani na olimpijskih igrah v Miinehnu. Dr, Aleksander Sala - Peter Partizanski zdravnik 132 Spomini u bogatega, pa 'udi težkega življenja partizanskega zdravnika Dolžnost šefa sanitetnega odseka VO IX. korpusa je bila zahtevna dolžnost. Doslej sem opravljal le pedagoško delo. Administracije, ki se je med tem že močno razbohotila v sanitetni službi operativne vojske, skoraj nisem poznal. Tako sta mi ta dva meseca do velike zadnje ofenzive na IX. korpus v aprilu mesecu minila v skrbi za bolnico «Franjo» in «Pavlo», ki sta med tem močno narasla in imeli že vsakovrstne potrebe. Večkrat sem obiskoval ti dve ustanovi in se spotoma ustavil tudi v Centralni korpusni apoteki, ki jo je takrat vodil mr. ph. Uroš Kupreht. Bila je na pobočju strme grape nad Gačnikom, majhnim potokom, ki teče pod Plandnico, kjer sem marca 1943, ko sem prišel na Primorsko, sodeloval v boju. Aprila, tik pred končnim porazom okupatorskih sil na Balkanu in drugod v Evropi, se je del nemških sil in njihovih sodelavcev umikal z Balkana proti Italiji. Govorilo se je, da Se bodo umikali največ prek področja IX. korpusa. Naša IV. . Armada jim je bila stalno za petami. Nemci so spotoma uni-^vali, kar so dosegli, da bi tako čimbolj škodovali ljudem In Sv°jim zasledovalcem. Požigali so, ropali in ubili vsakega, katerega so količkaj sumili, da ima zvezo s partizani. Da bi še bolj krili umik svojih sil, so s pomočjo belogardistov, ustašev in tujih kvizlinških enot, posebno želeli uničiti IK. korpus. Ta jim je lahko zelo škodoval, ker je operiral na področju, prek katerega gredo vse poti, važne za umik glavnih sil z Balkana. V aprilu so se torej lotili najširše očiščevalne akcije. Njihov cilj je bil uničiti IX. korpus. V štabu korpusa so vedeli za sovražnikove namene. Zato so začasno razdelili osebje korpusnega štaba po brigadah. Tako je bil sanitetni odsek vojne oblasti dodeljen XVII. SNOU brigadi (Gregorčičevi). Bili smo v Cerknem in se pripravljali na evakuacijo. S kamioni na paro smo se odpeljali proti Gorenji Trebuši. Od tam smo nadaljevali pot peš na Mrzlo Rupo in čez Kozje stene na Otlico. Vse od Cerkna sem smo prav malo počivali. > Na Otlici je bil pravi vrvež raznih enot. Kmalu je pričelo snežiti in primanjkovati hrane. Na srečo so zavezniki poslali z avioni nekaj pomoči, med drugim tudi belo moko. Toda kaj, ko so bile potrebe mnogo večje kot pa pomoč! Tiste dni so pote kali ogorčeni boji v smeri proti Colu in Lokvam. Borci so bili močno izčrpani. Nekega dne zjutraj so me klicali, da bi pregledal borca, ki so ga našli mrtvega na hlevu v seniku. Umrl je ponoči, verjetno od utrujenosti. Na Otlici smo ostali nekaj dni. Nato smo spet krenili na pot nazaj proti Mrzli Rupi. Na Kozjih stenah in posebno po severnih pobočjih Trnovskega gozda je bilo še dosti snega. Ko smo počivali vrh Kozjih sten, so me klicali, da bi pogledal borca, ki ni mogel več naprej. Sedel je na skali in izgubljeno gledal predse. Nič mi ni odgovoril, ko sem ga vprašal, kako se počuti. Cez čas je globoko vzdihnil in se počasi začel nagibati na stran. Nekdo ga je prestregel. Bil je mrtev. Naša brigada je bila v predhodnici, kolone, ki se je pomikala od Otlice prek Kozjih sten in čez Mrzlo Rupo proti Vogal-cam. Hodili smo po poti, ki sem jo nekoč aprila 1943 že napravil prav tako z Gregorčičevo brigado. Takrat smo šli po isti poti proti Oblakovem vrhu. Kraj sem dobro poznal. Kot spomladi pred dvema letom tudi to pot nisem vedel, kam pravzaprav gre mo; to je vedel le štab brigade. Že se je danilo, ko smo se spuščali poprek po pobočju nad Gačnikom. Hodili smo počasi, saj smo bili na moč utrujeni. Tedaj je čelo kolone zavilo prek potoka Gačnika levo v pobočje, poraslo z gostim grmovjem. Se malo, pa smo bili na robu vzpetine. Za nami je zaropotalo kot v najhujšem boju. V bližini so se našli tov. Kajtimir (Albert Jakopič), komandant brigade Stjenka (Anton Sibelja) in drugi. Pozivala sta borce na Juriš. Bila je nevarnost, da nas Nemci povsem razbijejo. Nemci so rinili za nami, toda naprej niso mogli. Ves dan smo bili tako obkoljeni. Z nami so bili visoki funkcionarji iz glavnega štaba in pokrajinskega komiteja. Med njimi so bili France Bevk z ženo, Boris Kraigher, Tomo Brejc, dr. Bogdan Brecelj, Franc Kimovec ter nekaj njihovih spremljevalcev. Nemci so nas zasipali z minami, ki so jih pošiljali celo s položajev na nasprotni strani Oblakovega vrha. Znašel sem se na vrh hriba zraven težkega mitraljeza. Trije borci iz ruskega bataljona so držali položaj proti Vojskemu. Nemci so nas odkrili in poslali proti nam nekaj min. Po vsaki mini so borci nekoliko spremenili položaj, končno je mina priletela prav na težko strojnico in ranila dva partizana. Zlezel sem do ranjencev. Brž se Je znašel tu še nekdo, pa sva odvlekla teže ranjenega nekaj metrov niže v zaklon med skale. Se vedno Je tu pa tam padla kakšna mina. Ranjenec je že izgubil zavest. Bil je ranjen v trebuh. Po vračal je. Pogledal sem natančneje, kaj je izbruhal, bila je slabo zgrizena pšenica... že nekaj dni v enoti niso mogli kuhati. Jedili so surovo pšenico! Ranjencu ni bilo več pomoči. Dal sem mu pomirjevalno injekcijo. Ni se več prebudil. Ves dan je trajala borba okoli nas. Z vseh strani so nas napadali. Borci to trdno držali položaje. Pod robom, kjer sem se največ zadrževal, se je gozdnato pobočje odpiralo v majhno dolino, po kateri vodi cesta od Gačnika proti Oblakovemu vrhu. Na nasprotni strani doline je spet manjša vzpetina, ki se strmo spušča v globoko grapo. Iz globeli proti vrhu so večkrat juri-šali sovražniki. Nekdo je rekel, da so napadalci pripadniki ita- lijanske fašistične enote «decdma mas». Ni jim uspelo približati se vrhu hriba, ki so ga branili samo štirje borci; ti so ves dan Igrali harmoniko in peli. Kadar je začelo pokati, so pograbili orožje in jeli streljati. Njihovo početje je kljub 'ežkanu položaju, v katerem smo se nahajali, vzbujalo zaupanje m samozavest. Popoldne smo bili še vedno obkoljeni. Streljanje Je le za malo časa ponehalo, potem pa je spet postalo močnejše. Nekdo Je povedal, da je dopoldne padel Stjenka. Njegova smrt nas je močno prizadela. Dobro sem ga poznal še od prej: bil je hraber borec. Ko se Je nagibalo k večeru, sem sam pri sebi razmišljal, kam bi spravil ranjence. Ofenzive še ni bilo konec Enote se bodo morale še naprej prebijati iz obročev. Težbo bi nosili s seboj večje število ranjencev. Ranjence smo zbirali ves dan. Proti večeru jih je bilo kakih 15 do 20, nekaj med njimi *e.o težkih. Med njimi je bdi tudi major Ribačenko, vodja ru-v;«j misije. K sreči ga je krogla zadela v pištolo, Vj jo je ob pasu. Bil je ranjen v nadlaht. Drobci pa ser ir a po.Vc.-.OovaU tudi dolnji del trebušne stene. Majorja Johna, šefa angleške misije, so Nemci ujeli. Pred mrakom sem se spustil po grebenu nad Oblakovim vrhom v smeri proti Dolenji Trebuši, da se še enkrat razgledam, kje smo in kakšen je položaj okoli nas Iz izkušenj sem vedel, da bo v tej situaciji mogoče ranjence skriti le kje sredi strmih pobočij, ki se spuščajo z obeh strand grebena proti globeli pod Gačnikom in proti dolini pod Oblakovim vrhom. Sovražne kolone se bodo morale pomikati ali po dolini ali po grebenu. To Je bilo pričakovati, kajti na strmem pobočju nimajo kaj iskati, razen če bi kaj opazili. Se vedno je pokalo na vseh straneh, zato sem se le počasi od zaklonišča do zaklonišča pomikal proti omenjenemu grebenu. Od nekod Je padlo nekaj strelov prav blizu mene. (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 7. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst ISCO 0 GOSPODARSKIH PREMIKIH V ITALIJI Lira med razvojem in rastočo inflacijo Pozitiven napredek v gospodarstvu v prvih petih mesecih letošnjega leta RIM, 6. — Po preteku šestih mesecev letošnjega leta se je gospodarsko stanje v Italiji v določeni meri pomirilo. Opaziti je namreč, da prihaja na novih področjih do pomembnega pospeška pri razvoju produktivnih dejavnosti, medtem ko so na drugi strani zabeležili odpadanje napetosti na nekaterih področjih delovnih razmerij. Zelo občutne pa so še napetosti v sistemu cen, a na drugi strani pa postajajo vedno bolj zapleteni problemi, ki izvirajo iz mednarodnih monetarnih odnosov. V tej zvezi je statistični inštitut ISCO izdelal noto, ki zadeva razdobje prvih petih mesecih letošnjega leta. Iz poročila ISCO je razvidno, da je italijanska industrijska proizvodnja zabeležila sicer v prvem trimesečju precejšen padec, toda v ■aslednjih dveh mesecih se je občutno popravilo prejšnje stanje. Vzeto skupaj je italijanska industrijska proizvodnja v prvih petih mesecih letos zabeležila napredek 3,6 odstotka v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Te spremembe, pravi poročilo inštituta ISCO, so sicer absolutno vzete skromne, toda na drugi strani potrjujejo boljšo usmeritev od tiste, ki je bila značilna za konec lanskega leta in ki na drugi strani tudi pojasnjuje predhodni značaj krize, ki je bila značilna za prve mesece letošnjega leta. V odgovornih krogih menijo, da je treba pripisati povečano proizvodno dejavnost pomembnemu povečanju notranjega povpraševanja. Prav to povečanje smatrajo v odgovornih krogih kot pomemben znak za prebujanje sedanjega gospodarskega položaja. V noti ISCO je rečeno nadalje, da so zabeležili precejšnje zvišanje zahtevkov na področju povpraševanja po reprodukcijskem blagu. Boljše razmere na notranjem trgu, ki so se odrazile v pozitivnem razvoju notranjega povpraševanja po dobrinah, pa motijo številni drugi činitelji. Ti činitelji delujejo posebno na področju razvoja uvoznih dobrin in kar je še posebno pegativno pri izvozu italijanskih proizvodov v inozemstvo. Povedano na kratko to pomeni, da je italijanska bilanca pasivna prav zaradi teh neurejenih uvozov. Vse to se je odrazilo seveda tudi na kota-ciji italijanske lire v mednarodnem denarnem prometu. Na eni strani je torej obetajoče dejstvo, da skuša italijansko gospodarstvo pomagati s svojimi silami, da bi prišlo do izhoda iz krize, ki ga je zajela, na drugi strani pa je nedvomno poudarjeno tudi dejstvo, se pravi, da splošno razmere na mednarodnem trgovinskem tržišču delujejo s tako močjo, da skoraj onesposabljajo nacionalne, gospodarske in finančne organe, da bi se mogli uspešno boriti proti pritiskom iz inozemstva. Ta boj lahko postane uspešen le, če se v določeni meri onemogoči stihijsko delovanje tržnih zakonov. Italijanska lira se je znašla prav v teh pogojih. Za njih je značilno nenehno upadanje vrednosti a-meriškega dolarja, negotovost glede v-ednosti lire ter morebitna nova revalvacija zahodnonemške marke. V tej zvezi sporočilo ustanove ISCO poudarja, da je zvišanje cen v tem razdobju najbolj pomembna neznanka. Prav to neznanko bi bilo treba že v naprej pobijati, ker bi sicer njen nekontroliran razvoj u-tegnil povzročiti danes še nepredvidene posledice. Nota ISCO meni, da bodo vse pobude toliko bolj u-spešne, kolikor se bo posrečilo o-nesposobiti tiste činitelje, ki danes povzročajo zvišanje cen. Spričo vseh teh dogajanj, se pravi težnje k zvišanju cen ter negotovosti glede valutnega položaja lire, se postavlja vprašanje sprejetju določenih ukrepov, ki naj bi preprečili najbolj negativne pojave, kot so zvišanje cen in opadanje lire, a bi na drugi strani pospeševali gospodarski razvoj. RIM, 6. — Po vesteh iz rimskih sodnih krogov kaže, da je ameriški časnikar Jack Begon, ki je skrivnostno izginil 22. julija v Ri- mu, pripravljal eksploziven članek o investicijah ameriške mafije v Italiji in v Evropi. Govori se, da je pripravljal tudi članek o znanem italijanskem poslovniku Miche-leju Sindoni, a preiskovalci niso našli sledu o tem članku. Po mnenju policije sta o časnikarjevi izginitvi možni le dve domnevi: bil je ugrabljen, ali pa se je skril nekje v tujini. Spričo Be-gonovega sumljivega ravnanja je druga domneva verjetnejša. HAAG, 6. — Štirje pohabljenci so izgubili življenje v požaru zasebnega zavoda za pohabljence v Heerdu na Nizozemskem. USODNA JE BILA NAPAKA SICER IZKUŠENEGA PILOTA V letalski nesreči pri A j dovščini v plamenih umrli trije potniki Letalo je bilo namenjeno v Buje, da bi trosilo propagandne letake - Pilot Klavdij Repic je imel ra seboj že nad 1.000 ur letenja ■ Vzrok nesreče: prenaglo vzpenjanje V nedeljo nekaj pred enajsto uro je huda letalska nesreča, v bližini vasi Planina pri Ajdovščini terjala življenje treh ljudi. Pri padcu letala so ostali mrtvi 41-letni pilot Klavdij Repič, njegova 13-letna hči Mery ter sopotnik 23-letni Lucijan Kozlovič, doma iz Umaga. Z eno-motomim letalom jugoslovanske izdelave znamke libis, gi ima prostore za tri potnike so trosili letake za neko letalsko prireditev v Bujah, v Istri. Letalo pa se je zrušilo sedem minut potem, ko je poletelo z ajdovskega letališča. O vzrokih nesreče je za sedaj seveda še težko govoriti, ker strokovne letalske in sodne komisije še niso končale dela. Vendarle ka- že, da bo resnična verzija, ki smo jo čuli pri preiskovalcih. Zdi se, da se je letalec Klavdij Repič, ki je sicer izkušen športni pilot, prehitro vzpenjal. S tem sta krili, ki sicer nosita težo letala, zgubili na moči. Prvič je letalo nekoliko zakrililo že pri vzponu, zatem pa je po sedmih minutah letenja to postalo usodno. Letalo je treščilo v breg pod naseljem. Takoj se je vnelo. Vsi njegovi deli so zgoreli. Ostalo je le še eno izmed koles, ki se je pri padcu odtrgalo ter nekaj kosov kril. Zogleneli so tudi vsi trije ljudje v letalu. Našemu sodelavcu so predstavniki ajdovskega letalskega centra povedali, da je bilo letalo libis sta- 28 let po «gobi» nad Hirošimo > 2 ro sedem let in da doslej niso imeli z njim težave. Tudi Klavdij Repič je bil izkušen športni pilot z nad 1000 urami letenja. Po vsem tem se zdi nesreča toliko bolj čudna. Med Ajdovci, ki so poznali Repiča kot marljivega in vestnega delavca, je nesreča boleče odjeknila. Boleče je odjeknila tudi med drugimi športnimi letalci. Angelo Lampis izpuščen na začasno svobodo RIM, 6. — Rimski preiskovalni sodnik dr. Amato, ki vodi preiskavo o tragičnem požaru v četrti Primavalle, je danes izpustil na začasno svobodo misovca Angela Lampisa. Nekaj dni pred atentatom je Lampis opozoril Matteia, da mu bo kdo skušal zažgati stanovanje. Ko je sodnik hotel vedeti od koga je dobil informacije, je lampis dejal, da gre za intuicijo. D'Amato ga je dal zapreti, ker ni hotel sodelovati s preiskovalci. Jutri pred zaporom zaključna manifestacija? VERONA, 6. — Odgovorni ljudje antimilitarističnega pohoda, ki se je začel v Trstu, se nadaljeval preko Aviana in ki bi se moral zaključiti v Peschieri del Garda, trdijo, da morajo za nedavne incidente v zvezi s pohodom odgovarjati vojaško državno tožilstvo, prefekt in kvestor iz Verone. V krogih voditeljev pohoda pravijo, da bodo priredili pojutrišnjem veliko manifestacijo na trgu pred vojaškim zaporom, kjer pa ni ljudi, ki niso hoteli obleči vojaške suknje zaradi pridržkov vesti. V zvezi s pohodom je odv. Mar co Panella izjavil na tiskovni konferenci, ki je bila na sedežu PSI, da bo gibanje prijavilo sodišču razne časopise, ker so napačno pisali o dogodkih v neki cerkvi v Peschieri, kjer je bil lažje ranjen eden od organizatorjev pohoda. rfv, V*. Prizor iz spopada med policijo in čilskimi prevozniki, ki so hoteli preprečiti zaplembo svojih vozil. Zaradi spopada je bil položaj tako napet, da je moral poseči sam predsednik AUende iiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii NA TISKOVNI KONFERENCI V LONDONU Pretresljivo pričevanje španskih misijonarjev o portugalskih grozodejstvih v Mozambiku Patra Berenguer in Moura sta zahtevala ustanovitev mednarodne preiskovalne komisije - Pričevanje mladega Antonia • Britanski laburisti zahtevajo poseg OZN LONDON, 6. — Danes popoldne, javil v »Timesu*: gre za imena sta španska misijonarja Vincente Berenguer in Julio Moure sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta potrdila vse izjave patra Hastingsa uglednemu londonskemu listu »Times* o pokolih Portugalcev v Mozambiku. Patra sta obtožila portugalske vojake, da so pobili vsaj 400 oseb na področju med mestoma Tete in Beria. Gre za pokol o katerem je pisal angleški duhovnik, ki je trdil, da so žrtve bili prebivalci vasi Wiriyamu, španska duhovnika pa sta delno popravila Hastingsovo vezi jo in poudarila, da so Portugalci ropali in pobijali v treh vaseh in sicer Wiriyamu, Ju-vau in Chavoli. Berenguer in Moure sta izjavila, da je v omenjenih treh vaseh živelo približno tisoč ljudi, katere so portugalski vojaki napadli 16. decembra lani. Časnikarjem sta pokazala seznam 42 imen, ki je enak tistemu, ki ga je Hastings ob Samo v leUiSBjem*-tettr-«w*~Mrošlmski atom8kt bolnišnici zabeležili smrt 38 ljudi zaradi posledic strahovite eksplozije prve (ameriške) atomske bombe, ki Je nekaj po osmi uri 6. avgusta 1945 spremenila Hirošimo v prah in pepel . ......................................................„.....mu..................mm..................................................................................m..,mmnm.m VPRAŠANJE’ KI SI GA POSTAVLJAJO ZAHODNI ZNANSTVENIKI Intervju pravosodnega ministra tedniku «Giomi - Vie nuove» Zagori o vprašanju italijanskih zaporov Po mnenju ministra sta najbolj pereči vprašanji dela in šolanja jetnikov TOKIO, 6. — Po vesteh iz japonskega zunanjega ministrstva kaže, da bodo z-ačnd gusarji, ki so preusmerili japonski «jumbo» obsojeni na 8 ali 10 let r-arne kazni. BOGOTA, 6. - Okrog 20 ljudi je izgubilo življenje v Kolumbiji v brodolomu prenatrpanega motornega čolna na jez'"’) Calima. RIM. 6. - Od Z7. julija do 5. avgusta je bilo na italijanskih ce-stah 4.743 prometnih nesreč, v katerih je 313 ljudi izgubilo življenje, 7378 pa je bilo ranjenih. V istem obdobju lani je bilo 4.812 prometnih nesreč, 320 mrtvih in 7.644 ranjenih. RIM, 6. - Od 252 italijanskih kaznilnic, 177 ima sedež v starih preurejenih poslopjih, ki so bila prvotno namenjena povsem drugi funkciji: gradovi, samostani, vojašnice in podobno. Od ostalih je bilo 27 poslopij zgrajenih pred letom 1889. Podatke je navedel pravosodni minister Mario Zagari, v intervjuju z urednikom revije «Giorni - Vie nuove». Zagari je poudaril, da je država leta 1959 nakazala 12 milijard lir za kaznilniške zgradbe, vsota pa ni zadostila potrebi, ker so se medtem cene znatno zvišale. Osem let pozneje je država nakazala še sedem milijard lir S to vsoto je bilo doslej dograjenih 18 novih kaznilniških zavodov, 16 zavodov pa končujejo in opremljajo. Minister je poudaril, da so celice še premajhne: okrog 7 kvadratnih metrov površine v samicah (8 kvadratnih metrov v Rebibbii), 9 kvadratnih metrov v celicah za tri jetnike (15 v Rebibbii). 97 odstotkov celic ima avtonomno stranišče, le 15 odstotkov teh pa v posebnem, ločenem prostoru. Po Zagarijevem mnenju pa je vprašanje dela v kaznilnicah veliko bolj pereče od vprašanja gradnje. Ravnateljstva kaznilnic so napredno usmerjena — je poudaril minister — in prosvetljeno tolmačijo določila, da jetnik «plača» družbi svojo kazen z delom, kljub temu pa je zaposlenih le okrog 14 tisoč zapornikov (na skupno 300 tisoč jetnikov, od katerih polovica čaka na proces) kar je res zelo nizek odstotek. Nujno vprašanje je tudi ovrednotenje prejemkov Kaznjencev, ki delajo, in kako jih spremeniti v redne plače (zapornik dobi okrog 400 lir plače na dan, od katerih si država pridrži polovico za vzdrževalnino). Nujna je tudi rešitev vprašanja šolanja jetnikov. Skoraj v vseh zavodih so osnovne šole, medtem ko skoraj ni srednjih in višjih srednjih šol. Zato pa so razširjeni tečaji za specializacijo v raznih strokah: od mehanske do tesarske. Italijanske kaznilnice razpolagajo s 13 tisoč pazniki, ravnateljev in podravnateljev pa je 108 od 277 predvidenih, ker so ostali zapustili državno službo. Učiteljev je nad 500, socialnih asistentov 580 redno zaposlenih zdravnikov pa 350, V zadnjem času so nekatere kaznilnice zaposlile z zasebnimi pogodbami 12 psihologov. Zagari je nadalje poudaril, da si pravosodno ministrstvo prizadeva, da hi pospešilo parlamentarni «iter* zakonov za preosnovo kazenskega zakonika in kaznilniškega pravilnika. Namen teh zakonov je predvsem izvajati določila sedemindvajsetega člena ustave, ki predpisuje spoštovanje jetnikovega človeškega dostojanstva in prevzgojo. »Cilj, ki ga moramo doseči — je pribil minister — je pospešiti stike med kaznilniško skupnostjo in zunanjim svetom. Odpraviti moramo represijo: samo z drugačnim odnosom do zapornika ga bomo lahko prevzgojili in pripravili za delovno življenje v državni skup nosti». Ob koncu se je Zagari dotaknil tudi vprašanja pretepanja jetnikov. V tej zvezi je poudaril, da je nadzorništvo italijanskih kaznilnic sprožilo preiskavo o teh dogodkih, ki so pravno in moralno neopravičljivi. »Komaj bo sodstvo zaključilo svojo preiskavo — je poudaril minister — bo tudi pravosodno ministrstvo dalo tisku v objavo zaključke svoje preiskave*. Sovjetska avtomatska postaja marš 6 bo pristala na prvem zunanjem planetu? Tri avtomatske postaje izstreljene v dveh tednih - Prvi vesoljski sprehod ameriških kozmonavtov Garrioia in Lousmo MOSKVA, 6. — Sovjetska zveza . zbranih podatkov kontrolnemu cen-je včeraj izstrelila proti Marsu av-1 tru na Zemlji. tomatsko postajo marš 6. ki naj bi, po domnevi zahodnih znanstvenikov, pristala na Rdečem planetu. Pred dvema tednoma so s kozmodroma v Bajkonurju izstrelili prvo letošnjo tovrstno avtomatsko postajo marš 4, štiri dni pozneje pa postajo marš 5 Kot običajno je bila sovjetska tiskovna agencija TASS zelo skopa s podatki. Omenila je le, da je cilj odprave raziskovanje prvega zunanjega planeta in prostora, ki ga obdaja, ter medplanetarnega prostora*. Mars 6 — pa je poudarila TASS — je nekoliko različna od avtomatskih postaj, ki sta bili izstreljeni julija: predvideno je, da se bo za zbiranje podatkov poslužila naprav sonde marš 4. Gre za dokaj dvoumno poročilo, ki ga zahodnjaški znanstveniki skušajo pravilno tolmačiti. Po mnenju izvedencev je možno, da bo postaja marš 6 »mehko* pristala na Rdečem planetu (ali bo pristal manjši in okretnejši »pristajalni modul*) in da se bo poslužila naprav postaje marš 4 za nadzorstvo in oddajo Prvič v zgodovini sovjetskih vesoljskih poskusov so sovjetski znanstveniki namestili merilne naprave tuje izdelave na svoje avtomatske postaje. V okviru sovjetsko - francoskega načrta za raziskovanje vesolja so namestili posebne naprave, ki bodo zbirale podatke o sončnih radijskih valovih z enim metrom valovne dolžine, o kozmičnih žarkih in sončni plazmi. Doslej so sovjetski znanstveniki namestili francoske inštrumente le na satelite, ki so krožili okrog našega planeta. Izstrelitev postaje marš 6 je bila podobna prejšnjim. Sondo so najprej postavili na »parkirni* krožni tir okoli Zemlje, nato pa so z radijskim impulzom prižgali glavni motor in jo usmerili proti Rdečemu planetu. Tir je le malo odklonjen od predvidenega in postaja bo priletela do Marsa v začetku marca prihodnjega leta. V šestih mesecih bodo sovjetske avtomatske postaje preletele okrog pol milijona kilometrov poti. Prvi sovjetski postaji marš 2 in marš 3 Podpredsednik predsedstvu SFRJ Mitja Ribičič (ievo) Je včeraj odpotoval v Vzhodni Beriin, kjer bo prisostvoval pogrebni svečanosti za predsednikom državnega sveta NDR Walterjein Ulbrichtoni sta leteli približno mesec dni manj, ker je bil položaj »okna* (tako pravijo znanstveniki položaju Marsa na ekliptiki, ki je ugoden za izstrelitev postaj z Zemlje) bolj u-goden. Sonda marš 2 je izstrelila proti Rdečemu planetu plaketo,. v katero so vrezali sovjetski državni grb, od druge pa se je odklopil majhen modul, ki je mehko pristal na planetu. Dvajset sekund po pristanku pa se je nenadoma prekinila televizijska in radijska zveza s postajo. Znanstveniki niso doslej še dokončno ugotovili vzroka okvare, sodijo pa, da ga je treba pripisati močnemu pritisku ih neugodni temperaturi « « « HOUSTON, 6. — Ameriška kozmonavta Owen Garriot in Jack Lousma sta danes končno zapustila vesoljski laboratorij in se odpravila na prvi »sprehod* v vesolje, ki so ga tehniki kontrolnega centra v Houstonu zaradi raznih nevšečnosti že nekajkrat odgodili. Vesoljca sta namestila nad laboratorij nov senčnik, ker so prejšnjega kozmični žarki že načeli, da se je začel razkrajati, čudno je bilo, da doslej ni bilo televizijskega posnetka Garriotovega in Lou-smovega »sprehoda*. Senčnik je morala namestiti prva skylabova posadka, ker se je takoj po izstrelitvi vesoljskega laboratorija odluščil termični ščit. Temperatura v skylabu je tako narasla, da je iz plastičnih panojev začel uhajati plin. Iz previdnosti so strokovnjaki zamenjali zrak v laboratoriju, proti pripekajočim sončnim žarkom pa niso našli boljše rešitve od «starega senčnika*. Garriot in Lousma bi morala preveriti tudi pravilno delovanje ene od dveh ohlajevalnih naprav v laboratoriju. Kaže namreč, da je začela uhajati tekočina za ohlajevanje in ta okvara bi lahko v kratkem onesposobila ves sistem ohla jevanja. V tem primeru bi se kozmonavti morali v kratkem vrniti na Zemljo. Doslej še niso znane ugotovitve tega tehniškega pregleda in je kakršnokoli predvidevanje neumestno. Ameriški znanstveniki so doslej vedno učinkovito premostili vsako nevšečnost in verjetno jo bodo tudi tokrat, da ne bo treba Beanu, Garriotu in Lousmi predčasno nazaj............ nekaterih žrtev. Pokol je preživelo vsaj pet ljudi, ki so pripravljeni pričati o portugalskih grozodejstvih v Mozambiku tudi pred mednarodnim sodiščem. Dve priči sta še vedno v mestu Tete. Pater Berenguer je povedal, da je dan po pokolu zbral pričevanja številnih beguncev o krvoločnem napadu portugalske vojske. Poudaril je, da je prosil generalnega vikarja svoje kongregacije, naj mu dovoli, da obišče razdejane vasi, a predstojnik je njegovo prošnjo zavrnil. Dva tedna pozneje, je povedal misijonar, je prizorišče pokola preletela s helikopterjem zdrav-stena odprava, ki so jo organizirali Portugalci. Na helikopterju je bila neka nuna po imenu Lucia, ki naj bi mu povedala, da je videla na stotine mrličev. Na njegovo prošnjo naj o zadevi obvesti časnikarje ga je nuna odločna zavrnila, da kaj takega ne bo nikoli naredila »čes, da se noče vmešavati v politiko*. V tej zvezi sta patra tudi napadla mozambiški kler, ki je tesno povezan z Lizbono. Ob zaključku tiskovne konference sta Berenguer in Moure zahtevala, naj portugalska vlada dovoli časnikarjem, da si ogledajo kraj pokola v spremstvu misijonarjev ne pa v spremstvu vojakov, če je Lizbona res tako gotova, da so pričevanja o grozodejstvih v Mozambiku le izmišljotina. Pater Berenguer je živel v Mozambiku od leta 1967 do 16. aprila letos, ko se je vrnil na dopust v Španijo. Ker je pred časom ostro obsodil zločinsko dejavnost portugalskih vojakov v afriških kolonijah, mu je mozambiški guverner sporočil, da njegov povratek ni zaželen. Patra Moura pa so pred časom izgnali, češ da je pomagal mozambiškemu osvobodilnemu gibanju Frelimo. Misijonarja sta izjavila, da bosta v prihodnjih dneh obiskala vrsto evropskih držav, da bi sprožila mednarodno preiskavo o portugalskih grozodejstvih v Mozambiku. Izjave španskih misijonarjev je potrdil londonski nedeljski list »Sun-day Times*, ki je objavil pričevanje 15-Ielnega fanta, ki se je po sreči rešil iz vasi Wiriyamu. Posebni dopisnik britanskega lista je po dolgem iskanju srečal fanta. Mozambiška vlada pa je časnikarja izgnala in mu zaplenila magnetofonski posnetek intervjuja, beležnico in filme, ki jih je posnel na kraju pokola. Pričevanje mladega Antonia, ki ga je časnikar napisal po spominu, je kratko, a pretresljivo. Mladenič je živel v Chavoli skupaj z očetom, materjo in bratoma. Portugalski krvniki so mu poklali vso družino. «Ukazali so nam, naj se zberemo sredi vasi — je pripovedoval Antonio — in naj ploskamo z rokami. Med Portugalci sem prepoznal nekega Afričana, ki je vohunil zanje v naši vasi. Nenadoma so začeli streljati. Padel sem, •ker me je svinčenka zadela v ramo. Nato so prekrili grmado trupel s travo in jo zažgali. Plazeč se po trebuhu sem se prikradel do grmovja, kjer sem se skril. Tudi moj prijatelj Manuel je pobegnil. Videl sem ga kako je pomagal nekemu ranjencu, ki je prosil za vodo. Dal mu je požirek nato pa je zbežal. Ob tem se je vojak približal ranjencu in ga ubil s strelom v glavo. Tedaj sem tudi_ jaz zbežal! Britanska laburistična stranka je danes poslala peticijo Organizaciji združenih narodov in zahtevala naj začne preiskavo o portugalskih zločinih v Mozambiku. Laburistična stranka trdi, da je ta poseg nujen, da se rešijo življenja številnih očividcev, ki jih skuša portugalska vlada likvidirati. ka, ki naj bi bil skupaj z drugima fantolinoma odgovoren za požar zabavišča Summerland na otoku Man. Po pričevanju ravnatelja kampinga v Douglasu, naj bi trije fantje odpotovali dan po tragediji, čeprav so le dan prej plačali predujem za enotedensko taborjenje v kampingu. Izreden poseg litovskih kirurgov MOSKVA, 6. — Izreden poseg litovskih kirurgov: da bi nemoteno operirali mlado žensko na jetrih so ji za eno uro izključili organ iz krvnega obtoka in ga nadomestili s prašičjim. Poseg je bil uspešen in ženska se je že vrnila zdrava domov. Z razliko od kirurških posegov na srcu in na ledvicah, ko se kirurgi pdšlužijo posebnih strojev za nadomestitev teh organov, so ope- Požigalčev «identikit» LONDON, 6. — Britanski tisk je danes objavil »identikit* lO letnega deč- NAPOVED Paul Getty lil. bo osvobojen najkasneje do 30. avgusta, svojci oa bodo plačali zanj milijardo lir odkupnine; Liz Tay lor in Richard Burton se ne bosta ločila; konec aprila ali prve dni v maju prihodnjega leta bo predsednik Leone odpotoval v Washington. To je del napovedi za prihodnje mesece predsednika italijanskega združenja vedeževalcev Fran-cesca Fumarole. Če se odpravljate na dopust v drugi polovici avgusta, se odločite za Jug, ker bo v severnih italijanskih deželah vreme zelo slabo, pravi Fumarola. vsekakor pa pohitite! Zakaj? Vlada bo začasno «ukrotila» inflacijo in okrepila gospodarstvo, a bo prisiljena podražiti bencin za 25 lir liter. In končno še o notranji politiki: KP1 bo nekoliko spremenila svojo linijo, ker bo tajniško mesto prevzel Pajetta. Enrico Berlin-guer bo namreč v smrtni nevarnosti in zato bo strankin CK izvolil novega tajnika. PRIJAVA Guverner Virginije Lindmood Holton je prijavil policiji prikazen, ki straši v njegovi u-radni rezidenci. Gre za prikazen neke izredno lepe ženske, ki je skrivnostno umrla pred 160 leti. Kaže, da je ženska dokaj nagajiva, saj premešča slike po svojem okusu poleg tega pa maže srebrni pribor guvernerjeve žene. «Vlada se mora odločiti: ali odžene prikazen, ali nama priskrbi drugo stanovanje,» je odločno zahteval guverner. VZORNA LJUBEZEN Neki Turinčan se je včeraj odpravljal na dopust. V avto je najprej naložil prtljago, nato še psa, mačko, sina in ženo. Ko je šel, da bi zaklenil vrata stanovanja je srečal mater. Kam pa z njo, se je vprašal Ni dolgo premišljal. tPojdi in si poišči prenočišče!» je ukazal materi, zaklenil vrata stanovanja. sedel v avto in se odpeljal. Nesrečno starko so našli sredi ulice, ko je blodila križem po mestu in ni znala, kako bi si pomagala. Brezsrčneža pa išče policija. racije na jetrih veliko težje, ker ni nobenega stroja, ki bi jih nadomestil. Od tod pomembnost pose-ga litovskih kirurgov. . DŽAKARTA, 6. - Protikitajskl izgredi v Indoneziji: skupina mladih Indonezijcev je včeraj napadla kitajsko skupnost. V spopadih je bilo več Kitajcev ranjenih.