St. 33 PttiM tMiiiieu (iHti cimsltiBU »KtO v Trstu, V nedeljo, 7. februari« 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI Ust izhaja vsak dan z ju 3 mes«ce L 22.—, pol fe L «50 ve«. — Posameftv v šlrokostl 1 kolone oamrtnlce, zahvale, posla. HJka. NaroCnlna : r» i L celo leto I " ^„a H'-lf ^ t^RL.3 - lSubuJ Mali oglasi ;/SOijf o«, m t>« DINOST Uređniltvo in upravništvo« Trat (3), ulica S. Francesco d'Aaaisi 30. Ta« lefoa 11-57. Dopisi aaj sa pošiljajo iakljaCno uredništvu, oglaai, reklamacije in danar pa upravniltvu. Rokopisi s« na vratajo. NafranklranK pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk Tiskam« wEdinost'. PodurednlStvo r Gorici: nlica Olore* Csrducci IttT. 7, I. nadstr. Glavni In odgovorni urednik : prof. FiHp Pario, mu v Na srbi t ljudst go\ a Konec občinske samouprave Po poslanski zbornici je pretekli to-den tudi senat s 108 glasovi proti 36, sprejel zakon o občinskem načelniku in občinskem svetu v občinah, ki stojo jo manj nego 5000 prebivalcev, timski listi -o prorokovali, da bo ministrski * zakonskem načrtu je minister za notranje zadeve, on. Feder-zoni trdil, da vlada povsod v državi veliko navdušenje za novi zafcon. Glede italijanskih občin utegne imeti minister za notranje zadeve mogoče prav, čeprav se nam zdi ta njegova trditev precej neverjetna. Kar se pa naše narodne manjšine tiče, smo uverjeni, da bodo naše občine sprejele novi zakon in njega posledice z veliko skepso in tudi — žalostjo. Na eni strani je naše ljudstvo tako tesno zraslo z občinsko samoupravo, da se bo od nje le točko ločilo. Za naše ljudstvo je bila občinska samouprava poslednje in edino polje, ki mu je se ostalo za več ali manj neovirano uveljavljanje njegovih pravic, ako odštejemo ona dva sedeža v poslanski zbornici, ki radi tega, ker sta samo dva, le malo zaležeta. V pokrajinskih upravah naše ljudstvo nima besede in ravno tako ne thdi v drugih samo-j noravnih ustanovah, v kolikor še ob-i uja <», in sedaj ne bo imelo besedo j svojih lastnih občinah, drugi strani krije novi zakon v oliko težkih neznank za nase vo, da je docela na mestu nje-skepsa napram njemu. Novi zakon o občinskem načelniku določa med drugim, tla mora imeti občinski načelnik zrelostno spričevalo a kega srednješolskega zavoda aii pa tako spričevalo, ki je po mnenju Šolskega skrbništva enakovredno spri-j •"-.»valu zrelosti. Predpisana spričevala] i ' t i.'O ' bna onim, ki so se kot čast-' niki .li podčastniki udeležili poslednje vojne v bojni črti in pa onim ne, ki so najmanj eno leio uspešno opravljali službo župana. Mesto občinskega načelnika je brezplačno. Le v izjemnih slučajih in ako to dopušča finančno stanje občine, laliko naznači prefekt občinskemu načelniku na račun upravljane občine odškodnino za njegov i rud. Glasom pravilnika, ki bo izdan k zakonu, bodo menda državni uradniki izključeni od imenovanja za občinskega načelnika in istotako ne bo menda smel biti nikdo občinski načelnik v lastni občini. Kdo bodo torej občinski načelniki v naših občinah? Ali bodo opravljali sVo-fo službo zares brezplačno in kako jo bodo opravljali, ali pa jim bo naznačena odškodnina in v kakšni višini? — To so one težke neznanke novega zakona, katere je seveda danes težko ugibali, četudi se da že marsikaj o njih domnevati. Nadalje določa novi zakon, da naj pomaga občinskemu načelniku pri upravi občine občinski svet, ako smatra prefekt to za potrebno. Občinske svetovalce, katerih mora biti najmanj šest, imenuje prefekt s posebnim odlokom in sicer eno tretjino na lastno pesi, ostali dve tretjini pa na predlog gospodarskih in strokovnih organizacij in drugih domačih društev. Katera društva in organizacije imajo pravico predlagati občinske svetovalce, o tem odloča istotako prefekt. Na vsako me--tO v občinskem svetu morajo dotična društva in organizacije predlagati tri kandidate, med katerimi izbira potem prefekt. Občinski svet je le posvetovalnega značaja: izreka svoje mnenje v onih zadevah, katere mu predlaga občinski načelnik, kakor in kadar se njemu zljubi, zakaj občinski načelnik je primoran vprašati občinski svet za njegovo mnenje le pri odobritvi proračuna, pri aktivnih in pasivnih obveznostih, ki obremenjujejo proračun za ver kot petletno dobo, pri najemanju posojil, pri nalaganju davkov in ob prodaji občinskega premoženja. Ako se v teh slučajih mnenje občinskega sveta križa z namerami načelnika, tedaj je ta primoran zabeležiti to okolnost v protokolu svojih tozadevnih sklepov. Iz gorenjega je torej razvidno, da je občinski načelnik neomejen gospodar v občini. Le ako smatra prefekt to za potrebno, mu postavi ob stran občinski svet, ki pa ima zgolj posvetovalen značaj. Torej od dosedanje občinske samoupravo ne ostane niti senca, ampak naše občine bodo popolnoma izročene občinskemu načelniku, kateri bo imenovan s kraljevim odlokom za dobo petih let. Kakor pri občinskem načelniku, tako vstajajo tudi pri občinskem svetu pred; nami razne neznanke novega zakona:j Ali bodo smatrali prefekti sploh za, potrebno postaviti v naših občinah ob stran občinskih- načelnikov posebne, občinske svete? Katera društva in or-; ganizacije bodo imele v tem slučaju; pravico naznačevati kandidate v ob- j činski svet? Ali zadruge ali izobraževalna društva ali — fašji? — Pa tudi' o teh neznankah bi bilo danes neumestno ugibati, ker nam to itak pove i bližnja bodočnost. Kakor smo rekli že uvodoma, se bodo! naše občine le težko poslovile od dosedanje samouprave in le težko sprijaznile z novim zakonom. S ponosom labko trdimo, da so bile naše občine vedno na višku svojo naloge in da so se vedno zavedale težkih in odgovornih dolžnosti, katere jim je nalagala pravica do lastne samouprave. Če se morajo danes mnoge nafte občine boriti s težkimi gmotnimi prilikami, niso temu krive one same, temveč vojna in njene posledice. Zato si želimo in pričakujemo od izvrševalcev novega zakona, da bodo s pametnim in treznim postopanjem pri izbiranju in naznačevanju občinskih načelnikov skuSali doseči vsaj to, da bo moglo naše ljudstvo preboleti to zgubo brez večjih potresov. To pa se bo zgodilo edinole tedaj, ako bodo imenovani na mesta občinskih načelnikov jnožje, katerim bo blagor njim poverjene občine najvišja skrb. _ Mussollni o protiitaliianskl propagandi v Nemčiii Vprašanje Nemcev v Poadižju „Na nemški bojkot bomo odgovarjali z bojkotom na kvadrat, na morebitne nemške represalije z represalijami na kubus» — V Bolcanu se postavi spomenik Cesare Bat listi j u KIM 6 Tiskovni urad fašistovske Nemci so šli dalje. Na Številnih zbo-stranke objavlja, da je fašistovski di-; rovan jih po Nemčiji so širili geslo: No-rektorii na včerajšnji seji proučeval j ben Nemec ne sme v Italijo! Zakleli „ J . ... > - 1..- __ J. itoltianslcp 17.- vprasanje volilne propagande, ki jo širijo v državi fašistovski nasprotniki, ter je sklenil naslednjo resolucijo: Direktorij fašistovske stranke poziva pokrajinske fašistovske voditelje, da onemogočijo vsako nadaljnjo volilno agitacijo, kajti nikakor ni potrebno, da izrazi italijanski narod potom glasov- so se, da bodo bojkotirali italijanske iz delke itd. Naj ne mislijo, da živi Italija od nemških letovifičarjev in turistov. Italija živi od drugih dobrin. Vendar pa naj si zapomnijo: Ako se jutri ta bojkot uresniči in ga molče odobrijo tudi odgovorne nemške oblasti, odgovorili bomc mi z bojkotom na nic svoje zaupanje fašistovskemu re-' kvadrat in na morebitne nemške režimu in to že spričo dejstva, da je par- presalije bomo odgovorili z represali-la men tarna fašistovska večina do se- jami na kubue. (Dolgotrajni aplavzi daj popolnoma izvršila svoje dolžnosti zbornice). kot fašist o v s k a revolucijonarna usta-j vodajna zbornica. i v RIM. 6. Danes se je vršila v zbornici' BEOGRAD, 6. (Izv.) Vodilni radikal-ski krogi si mnogo obetajo od misije, ki jo je Pašić poveril ministru Pavlu Radiću radi izjav njegovega strica. Pavle Radič je v spremstvu ministra ^ikiča in Košutića odpotoval v Zagreb naproti St. Radiću, ki se v pondeljek vrne domov s svoje agitacije. Smatra se, da bodo ti trije zahtevali od S. Radića, da popravi mučen vtis, ki ga je izzval s svojimi govori na agitacijski poti po Bosni in Dalmaciji. Danes je imel S. Radić shod v Čapljini. __ Današnji Pribičevičav shod v Zagrebu. BEOGRAD, 6. (Izv.) Jutri ho imel Sveto-zar Pribičević shod v Zaprrebu, kamor jo že dospel nocoj v spremstvu poslancev Pivka, \Vilderja, Kalemberja, Brankovića, Tadića in drugih, prvakov SDS. SresJ&a blagajnica oropana za 64.309 Din. BRCKA, (i. (Izv.) Danes ponoči so neznani zlikovci vlomili blagajnico sreskega poglavarstva ter odnesli t>4.000 Din. O roparjih ni dosedaj ne duha ne sluha. Francoska zbornico PARIZ, 6. Zbornica je včeraj popoldne nadaljevala razpravo o finančnih načrtih. Predsednik Herriot je prečitai novo besedilo čl. 58, da se imajo davki, takse in pristojbine plačati v dveh enakih obrokih, katerih prvi zapade 30. aprila, drugi pa 31. oktobra vsakega leta. Kljub nasprotovanju finančnega ministra Doumerja in poročevalca finančne komisije Lamoureusa je bil nato s 323 glasovi proti 221 odobren popravek, ki ga predlagal posl. Vincent Auriol, in ki določa, da morajo davkoplačevalci plačati tretji del dohodninskega davka še pred 30. aprila, tudi če davčni seznami še niso bili objavljeni. Posl. centra, Balanant, jo nato *ecl- dov bo sklican za 12. fabr. v ČenavtJ. Razpravljal bo o prodnjl Nemčije ter sklical tekom enega meseca izredno konferenco Društva narodov. Včeraj je ministrski predsednik Held lagal, naj se izjave parlamentarcev J f . . .. . .. rrlA/l,. vrilViniriK rl rv/l L'ntr T n .l.T Trt tifl Q - bavarski zbornici izjavil: Mi mora- Uanes se je vrsna > mo napeti v9e sile, da ublažimo polo- razprava o zakonskem načrtu, ki prea- na južnem Tirolskem ter da osvo- videva ustanovitev državne ustanove ^ Nemce v poadižju. «Ballila», ki bo vodila telesno in moralno vzgojo mladine. Poslanec Ferret-j glede njihovih dohodkov za odmer j a-hje dohodninskega davka objavljajo v uradnem listu. V izjavi vsakega poslanca naj bo navedeno, koliko je znašalo njegovo premoženje 1. avgusta Proti tam nezaslišanim izjavam mo-jL 1914 priCetku vojne) in koliko konov. Državna ustanova «Ballila» bo i Vprašanje južnega lirolsKega je bilo,'po katerih bo morai Vsak poslanec . jmogla čim bolj širiti fašistovski duh v rešeno potom samtgermaineke mi-'izjavi povedati pri katerih trgovskih, šolah in telovadnicah; raditega se mo-frovne pogodbe med Italijo m Avstrijo.Mitlanenih in bančnih društvih oz. ood-m poveriti vodstvo «Ballile» pravim i KezasMŠana je trditev, da, vrši fašistov- fj^k je soudeležen, bodisi kot član vzgojiteljem. Kakor ta zakonski načrt, ska vlada nasilja nad tirolskimi Nem-, upravnega sveta, ali pa kot tehnični tako'je zbornica odobrila tudi izpre-jci. Ž njimi postopamo kot z Italijan- ■ svetovalec. Posl. Vaillant je utemelje-menitev v zakon kr. odloka glede usta-1 skimi državljani. V Poadižju Izvajamo j val svoje zahteve s tem, da je pravično novitve Italijanske akademije. | le italijanske zakone. Ako ne bi tega;in koristno, če poznajo volilci natančno Farinacci je pred sejo predložil zbor-! storili, bi imeli na meji državo v dr- ekonomsko stanje izvoljenih pred, po ničnemu predsedništvu interpelacijo, v.žavi. Poudarjam: Italijanska politika!iu tekom izvrševanja poslanskega kateri je nujno prosil Mussolinija, da I v Poadižju se ne bo tudi za naprej ^man(iata. Kljub temu, da predlog go-pojasni zbornici stališče Italije napram prav nič spremenila. Strogo m točno tovQ ni bil po volji vsem> ga je vendar Nemčiji z ozirom na protiitalijansko bomo tudi tam izvajali fašistovske ^" zbornica odobrila z velikansko večino; propagando in izjave bavarskega mini- kone. Poadiije bomo poltalijančili,: od 444 prisotnih poslancev jih je 442 sirskega predsednika. Na današnji kajti ta pokrajina je zgodovinsko ita-! giasovaio za predlog, proti pa samo 2. zbornični seji je podal Mussolini ta-le lijanska. Ravno o hrennerski mejimo-j pARIZ> 6t Danes zjutraj je zbornica odgovor: Z ozirom na Farinaccijevo interpelacijo hočem podati že danes jasne izjave, kajti v kratkem se bo zbornica razšla in se bo zopet sestala šele v drugi polovici aprila. Fašistov-ska vlada je tekom zadnjih treh let ramo reči, da jo je začrtala nezmot- razpravljaia 0 trgovskih dobičkih. So-Ijiva Božja roka. Nemci ne predstav-}cfjaiistični poslanec Auriol je predla- IZ__- „ •• Tk^ a rl «Jtl*« niLn l/ A rlna mu r» i _ _ _ . ljajo v Poadiftju nikake narodne manj-1 gal . llaj šine, temveS le etnično relikvijo. Samo j razpravo 180 tisoč Nemcev se nagaja v Poadižju. | izJelala zbornična "komisij a ter In trditi smem, da je od teh 180 tisoč ubirala zelo umerjeno politiko napram j.Nemce v 80 tisoč Italijonov, ki pa so Nemčiji. To so nam priznali mnogi! bili ponemčenL ~ • " Hočemo, da ti poslednji zopet najdeio svoja stara italijanska imena in svojo domovino. Ostali pa so preostanek barbarskega vpada. Naj se moj ^ovor smatra kot politično in diplomatsko stališče Italije napram sedanjim do- so objektivni Nemci. V preteklem letu smo mi kot prva država sklenili s po^ vojno Nemčijo trgovinsko pogodbo. In potem? Po locarnskih dogovorih in po sklenitvi trgovinske pogodbe se je pričela v Nemčiji kakor na dogovorjeno bi se zbornica povrnila na razpravo o finančnih načrtih, ki jih je naj pusti za sedaj vladni načrt na strani. Glavni referent fin. komisije je v znak protesta zapustil dvorano. Predlog, naj bi se čl. 66, ki govori o trgovskih dobičkih vrnil fin. komisiij, je zbornica zavrnila s 380 glasovi proti 169. Prvi poraz Baldwinove vlade ---- ------ _ „ LONDON, 6. V zgornji zbornici je do- znamenje protiitalijanska kampanja. 3 godkom v Nemčiji. NeKi faAistovsKi žiyel Baldwinov kabinet mal nepo-tem so hoteli Nemci ustrahovati po- dnevnik je ravnokar pisal: Italija ne memben poraz. S 35 proti 33 glasovom nosno fašistovsko Italijo. Razširili so bo nikoli odstranila svoje zastave z je zgornja zbornica pozvala vlado, da laž, da smo v Bolcanu odstranili spo-; Brennerja. Jaz pa odgovarjam: b asi- jzpoini neke odškodninske obljube, ki menik pesnika Walterja von der Vogel-j stovska Italija bo nesla svojo trikoloro jih je dala že pred davnim ea9om. Ta vveide. Mi tega nismo in tudi ne bomo če treba, še dalje! (Dolgotrajni aplavzi., zahteva je bila sprejeta, Čeravno se je storili; vendar pa hočemo na onem|Poslanci zapojejo fašistovsko himno).; lord-kancelar zelo upiral, bolcanskem trgu, kjer so nameravali! S tem odgovorom se je Farinacci Nemci zgraditi spomenik nemške zma- popolnoma zadovoljil ter je pozval po-ge postaviti veličasten spomenik Ce- slance, naj pričnejo zbirati prispevke sare Battistiju, ki je žrtvoval svoje za spomenik Cesare Battistija, ki se bo življenje za osvobojenje Poadižja. I postavil v Bolcanu. Seja lusoslooenske nor. skupftine Ostra Spahova kritika vladnega delovanja BEOGRAD, (>. (Izv.) Za današnjo sejo nar. skupščine ni bilo pravega zanimanja. Kot edini govornik je nastopil načelnik Izpod! proti St Radiću na seji radikalskega kluba BEOGRAD, 6. (Izv.). Politična situacija je Še vedno nejasna. Radićeva Komunisti izključeni iz Labour Party LONDON, 6. Izvršilni odbor delavske stranke objavlja, da so krajevni odbori vsi soglasno izvršili sklep liver-poolske strankine konference in komuniste izključili iz stranke. Nekateri odseki, med njimi trije v Londonu, ki se branijo izvesti izključitev, bodo korporativno izključeni iz stranke. Mednarodna ureditev delavnika LONDON, 6. Časopisje opozarja na uslfmanskega kluba poslale Spaho, ki® ? Dalmaciji m drugih ^ ^ prestoInega govora, ki obljub-je v svojem govoru kritiziral deiovinje,k^ih povzroča vedno večjo n^ado-^ skoraPjšnjo konferenco za ureditev vlade. V svojih izvajanjih proti proračun- voljnost v vseh vodilnih krogih. To se|^elovnega' razmerja;f zlasti Plovnega skem predlogu je posebno napadal postav-j je pokazalo tudi na današnji seji I časa. Tozadeven dogovor bodo sklenile ke ministrstva za vere ter navajal, da nje-j dikalskega kluba kjer so vsi govorniki !Anglija> Francija, Nemčija, Italija in gova stranka ni verska in da nima ničesar zahtevali od vlade, da najde izhod iz ' ___________ proti temu, da se ukine muslimanski od-ileiek v tem ministrstvu, ako ima to služiti interesom štedenja v državni upravi. Jugoslovenski delegaciji na washington-skih pogajanjih želi govornik kar najboljši • _ ________ ± _______ Jt — M -J a f • «« n n n n 4 sedanjega mučnega položaja. Posebna pozornost glede te seje je bila posvečena govoru Ljube Jovano-viča, ki je sicer ob zapustitvi prosto- uspeh, akoravno je prepričan, da finančni rov radikalskega kluba izjavil novi-minister Stojadinović ne bo uspel v svojih ■ narjem, da je bil njegov govor interna prizadevanjih, ker se je v Parizu zameril1 - J * j » © celemu svetu ter izzval proti sebi ves francoski tisk. Koncem svojega govora je Spa-ho še enkrat poudaril, da njegova stranka ni verska, ampak nacijonalna. Po govoru Spaha se je seja zaključila. Narodna skupščina se bo zopet sestala v pondeljek. ____ Lorkovića zadela kap. ZAGREB, 6. (izv.) Danes je predsednika Hrv. fed. zveze in predsednika bivše Hrv. zajednice dr.ja Ivana Lorkovića zadela srčna kap. Njegovo stanje je zelo opasno. klubova zadeva. Iz okolice Jovanovića se pa vseeno doznava, da je trajal njegov govor nad eno uro in da je kritiziral proračun, nato pa sedanji politični položaj ter delovanje vlade In posameznih ministrov. O prosvetnem ministru S. Radiću se je Jovanović izražal precej ostro, navajajoč, da uničuje S. Radić s svojimi izjavami sadove, ki jih je prinesel narodni sporazum, ki mora biti podlaga notranje politike Jugoslavije. Belgija. Osemurni delavnik je bil najprej določen na washingtonski konferenci, ki ga pa razen Cehoslovaške še nobena država ni ratificirala. Vprašanje delovnega časa je zelo aktualno, zlasti vsled dvoličnega zadržanja Nemčije. Države pričakujejo, kako se bo na londonski konferenci izjavila Nemčija, da bodo temu primerno zavzele stališče. _ Nemčija bo predložila jutri prošnjo za sprejem v Društvo narodov? PARIZ, 6. V diplomatskih krogih potrjujejo vest, ki jo je prinesla agencija «Havas» glede prošnje za sprejem v Društvo narodov, ki jo bo nemška vlada gotovo v pondeljek vročila tajništvu Društva narodov. Svet Društva naro- Rakovski dospel v Pariz PARIZ, 6. Sovjetski poslanik Rakov-ski je danes zjutraj dospel iz Moskve v Pariz. _ Krasin nevarno zbolel PARIZ, ti. «MaUn» sporoča, da sa sovjetski poslanik v Londonu, Krasin, nahaja sedaj v Parizu in da je nevarno bolan. _ Diplomatski incident med Rusijo in Lotvinsko BERLIN, 6. Iz Rige poročajo, da so pri Uxkullu na progi Riga-Moskva tolovaji napadli na vlaku dva diplomatska kurirja sovjetske vlado. Enega roparji umorili, drugega pa težko ranili. V hudem boju, ki se je vnel, sta Rusa ustrelila dva napadalca. MOSKVA, t>. Agencija «Tass» sporoča, da je ljudski komisar za zunanje zadeve izjavil, da je bil oboroženi napad, katerega žrtev sta bila dva sovjetska diplomatska kurirja, brez-dvomno organiziran. Za ta čin, ki je v mednarodni praksi brez primere, smatra sovjetska vlada lotvinsko vlado za odgovorno. Lotv i 11 s k i poslanik v Moskvi je ljudskomu koinisarijatu izrazil obžalovanje lotvinske vlade. Moskovski list «Izvestja» izraža v današnjem uvodnem članku upanje, da bo sovjetska vlada podvzela vse potrebne korake, da ustvari gotove garancijo za osebno varnost svojih zastopnikov in diplomatskih agentov. Sovjetsko javno mnenje da bo pomirjeno šele tedaj, ko bo sovjetska zveza do-bilajie garancije, poleg tega pa popolno zadoščenje za napad na svoje diplomatske kurirje, ki je bil izvršen na lotvinskem ozemlju. Vihar na otoku Madagaskar T A N A N A RIV A, 5. Silen ciklon je razsajal na otoku Madagaskar o:l "0. januarja do 2. februarja. Vse brzojavne in telefonske napeljave so poškodovane. Mesto Vapomnndrv, ki se je nahajalo v središču ciklona, je popolnoma ^razdejano. Pisšfi® 82 i^gdsiauiie LJUBLJANA, 3. 2. 1920. Še nikdar niso rodili Radićevi govori tako močnega odziva v srbski javnosti kakor njegovi sedanji govori v Sarajevu, Mostaru, Dubrovniku in drugih krajih Dalmacije. Je to nad vse razumljivo. Ko je nastopil Radić v Sloveniji, niso imeli radikali posebnega vzroka, da se zanimajo za Radićev govor, ker v Sloveniji ni radikalna stranka mnogo interesirana. Neprimerno večjo pozornost pa je moral že vzbuditi Radićev nastop v Vojvodini. Tu imajo radikali preko 20 svojih poslancev in zalo ne more biti za nje vseeno, če postane njih novi tekmec v Vojvodini tudi St. Radić, ki dosedaj tu ni dobil mandata. Zlasti pa je morala radikale vznemiriti Radićeva agitacija, da piidobl za sebe Bunjevce, Madžare in Nemce, ki so pri zadnjih volitvah nenormalno slabo odrezali. Vznemirjenost radikalov je tudi upravičena, ker s* Nemci in Madžari zlasti interesirani na šolskem vprašanju, kjer jim more ravno Radič kot prosvetni minister najbolj ustreči. Če so imeli radikali vzrok, da so bili vznemirjeni vsled Radićevega nastopa v Vojvodini, pa imajo mnogo večji vzrok, da z vso pažnjo slede Radićeve-mu nastopanju v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Ker vse te pokrajine smatrajo radikali za srbske pokrajine, ki tvorijo bistven del sile radikalna strahke. Zato je razumljivo, da so Radićevi govori v Bosni in Dalmaciji naredili silen vtis v Beogradu in da je danes ves politični položaj pod vtisom Radićevih govorov. Da, stvar je zavzela že tak obseg, da je zagrozil minister za socialno politiko, Sirnonović, z demisijo, če Radič ne neha s svojo agitacijo proti Srbom. Nastop ministra Simonov iča je deloma zelo razumljiv, .ker je med drugimi krilaticami in nevarnimi stavki Radić tudi silno apeliral na muslimane, da se izjavijo za hrvatsko fronto. Muslimani se- morajo opredeliti, ali so Hrvati ali so Srbi, ker nejasnosti se ne more več trpeti. Položaj pa je danes tak, da postane Bosna hrvatska ali srbska pokrajina, če se muslimani celotno izrečejo za hrvatsko ali srbsko fronto. Zato je razumljivo, če beograjsko «Vreme* protestira proti temu, da Radič kot minister osrednje vlade propagira med muslimani hrvatsko fronto. Kot minister ne sme poznati Radić nobenega plemena, temveč se mot a vedno zavedati, da zastopa vso državo. Tako vzklika «Vremo» in dostavlja, da radikalna stranka ne bo trpela, Tla bi se z ministrskega položaja agitiralo za kakršnokoli plemensko fronto. «Vremenu« odgovarja v uvodniku «Jutarnji list» in pravi, da je v bistvu sporazuma, da sme vsaka stranka agi- •EDINOST* V Trstu, dne 7. februarja 1926, tirati za sebe po vsej državi. Kakor niso i>lli Hrvati nervozni, ko so prirejali radikali v Čisto hrvatskem Zagrebu in Cl9to hrvatskih Križevclh svoje agita-cijske shode, tako se tudi radikali nimajo razburjati, če priredi Radić »hode v Dalmaciji in Hercegovini, kjer žive Hrvati. Kar se tiče muslimanskega vprašanja, pa pravi «Jutarnji list», da so radikalni ministri ravno tako agitirali med muslimani za radikalno stranko in it komitata «Gajreta», (muslimanskega prosvetnega društva) je bil vsak dijak izključen, če je napisal prošnjo v latinici mesto v cirilici. Ni pa ostalo le pri časopisni polemiki, temveč se stvar razvija dalje. Z Radićevimi govori se je bavila konferenca radikalnih ministrov in nato še radikalni klub. Na seji kluba je zlasti ostro nastopil proti Radiću Ljuba Jo-vanovič in zahteval, da vlada decidirano izjavi, če se strinja z Radićevimi govori ali ne. Pred vsem pa mora vlada povedati, Če res misli na volitve, kakor pripoveduje Radič. Odgovor radikalnih ministrov je bil za Radića pve-cej nepovoljen, ker so ti izjavili, da se vlada nikakor ne strinja z Radićevimi izjavami in da bo tozadevno Izdala poseben komunike. Ravno tako pa ni res, da bi vlada mislila na volitve. Te so popolnoma nepotrebne, ker je skupščina ne samo dela zmožna, temveč tudi dela voljna. Po prvih vesteh o Radićevih izjavah je sploh izgledalo, ko da nastane neizogiben razkol v vladi. Toda stvar se je skoraj umirila in vodilni radikalni politiki izjavljajo, da ni jemati Radićevih izjav preresno. Dejansko je tudi res, da se sploh ne more govoriti o nasprotju med radikali in HSS, temveč le o nasprotju med Radićem in radikali. Radikalni listi tudi z zadovoljstvom podčrta vajo, da se radićevski ministri zelo trudijo, da ublaže Radićeve izjave in da ves spor likvidirajo. Kakor pa že bo dosedanje nesoglasje j rešeno, je eno Že danes gotovo. Politi- j ka sporazuma od sedanjega nesoglasja j ne bo trpela, ker radikali ko radičevci j zagotavljajo, da so odločno za politiko} sporazuma, ki da je edina, za Jugosla-j vijo možna politika. In v tem je najbolj razveseljiv dokaz, da se je naša notranja politična konsolidacija že pričela in da so vsa nesoglasja samo dokaz napredujočega razčiščevanja situacije in da postaja jugoslovenska politika vedno bolj realna in zdrava. R. S. državen političen zločin pod več ali manj odkritim, Oziroma prikrivanim pokroviteljstvom vodilnih državnih činitelj ev. le to torej slučaj, ki menda jaima primere v vsej zgodovini. SNOWDEN O KOMUNISTIČNI POLITIKI Filip Snowden, znani voditelj angleškega delavstva, podreja v publika- vojaštvom: vse to so dela istega odločnega sistema. Snowden ne soglaša s .tistimi voditelji angleške delavske stranke in strokovnih organizacij, ki menijo, da najboljša politika je, če se komunizem prezira. Nasprotno sodi on. Nič drugega da ni treba, nego da se metode spravijo na beli dan, pa bodo kmalu neškodljive. Angleški delavec ciji «Weltbtihn©» vse politično delo- noče odprtih oči postati žoga divjih vanje komunistične internacijonale jrevolucijonarjev. Angležko ljudstvo se proti angleški delavski stranki (Labour-; ni borilo skozi stoletja za pridobitev Party) zelo ostri kritiki. Piše: «Trajni demokratične moči, da bi jo potem vr-napadi na voditelje tu gori imenovane; glo od sebe in jo zamenjalo s krvavo stranke; poizkusi komunistov, da bi se! državljansko vojno. Snowden zaklju-vrinili v to stranko, da bi jo potem raz-'čuje: «Če pridejo velike narodne in dejali; napori ruskih strokovnih!gospodarske spremembe — in jaz veru-družb, ki so igrača tretje internacijo- jem, da morajo priti — ne bodo dose-nale, da bi vdrli v mednarodne stro- žene s kako oboroženo revolucijo, kovne organizacije; delovanje komuni- marveč z modrim porabljanjem demo-stov ob vsaki stavki; propaganda medikratske moči na ustavni podlagi!* Dijaška B^atiCfi V Trstu ur1, dovoljen tudi dostojnim mar I fitlll * V svrho primerne razdelitve podpor' __ m. d- «Vttava» . Konkonel ima danei med prosilce, katerim naj bi že v za- j popoldni ob 2. uri v prostorih gostiln© Fer-Četku leta bila zagotovljena za dobo luga na Konkonelu, občni zbor s sledečim prihodnjega šolskega leta podpora, je dnevnim redom; poročilo priprav, odbora. Dijaška Matica uvedla sistem, da po-' odobritev pravil in poslovnika, volitev oddaljuje redne podpore le v začetka joj,[bora, slučajnosti. - Pripr. odbor. _ skega leta. V ta namen je bil — kakor prejšnja leta — tudi letos določen rok za vlaganje prošenj, in ta je potekel s koncem avgusta p. 1. Kljub temu prihajajo na Dijaško Matico neprestano nove prošnje za podporo, redne in izvanredne. Vodstvo «Dijaške Matice« opozarja, da nima nobenega smisla prošnje za redne podpore vlagati v te- spomr ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično vcri&tvo nogometa in Savoa sodnikov javljata, da se radi nepričakovanih tehničnih ovir izvršijo v današnjih prvenstvenih tekmah sledeče spremembe: Tekmo Volga-Adria ob 15. na igrišču Volge sodi g. Vlado Kras. Tekme II. divizije pa: na igrišču A dri je ob 11. uri Tommaseo- DNEVNE VESTI skmh MHK na vm Mt i ™""1 le izšlo. To izdanje Je prirejeno v ^ eliko začudenje je vzbudil «Stražin» obliki revije! no finem papirju, s plat-j napad tudi pri udeležencih dramske-uicami ter obsega 54 strani. Format je ga tečaja, ki niso ničesar slišali, kar bi zelo pripraven toliko za čitanje kolikor odgovarjalo vsebini napada, tudi za hi an j en je izdanja. Vsebina ob- Poslali so pismo s spodaj navedeno sega vse članke, ki so bili v naši j ubi- izjavo našemu goriškemu uredništvu, le j ni številki od 17. januarja t. i., in tudi Ker so mnogi izmed njih čitatelji «Go-prispevke, ki so bili objavljeni v «Do- riške Straže» in nekateri celo vneti pri-datku k jubilejni številki® dne 24. ja- staši krščansko-socialne struje, jih je, nuarja t. 1. Delo krasi poleg tega 22 slik, neprijetno in bolestno dirnilo, ko so se ki pojasnjujejo zgodovino lista «Edi- sami osebno prepričali, da «Stra-ncsi» in našega javnega življenja v ža» ne piše resnice in se v «plemeniti zadnjih 5© letih. j tekmi» poslužuje krivičnega očitanja. Cena posameznemu izvodu je L 6 Piiobčujemo v celoti izjavo s podpisi. (15 dinarjev), po pošti proti povzetju Manjka še kakih petnajst podpisov iz L 8. Naročila sprejema in izvršuje po bolj oddaljenih krajev, katere bomo po gornjih pogojih npravništvo «Edinosti»f j potrebi priobčili prihodnjič, kjer so posamezni izvodi tudi na pro-, IZJAVA daj. _____j Podpisani izjavljajo, da ne odgovar- lin naslov Zveznega Kreditnega ST^SST ZffHOdfl U ggnefkai! I mecl ^veh predavateljev Zveze prosvet- v nih društev ni ves čas dramskega te- Zvezni kreditni zavod v Benetkali po- ; čfija v Biljani dne 23 in 24. januarja šilja zadrugam m drugim sličnim Kor- rabn begede < all 8pioh na kak poracijam okrožnico, v kateri se skli- „„ — _ cuje na odlok-zakon od dne 10. januarja 1926, št. 47., ki se tiče odplačila, ______ oziroma dvignitve obveznic. Znano nam riVka straŽa"> izmislil" tako neresničen je sicer, da se glasi odlok, da morajo ad proti predavateljema, ki sta nas stranke dvigniti do 18. t. m. obveznice, ihottfltt poučiti lG 0 dramski umetnosti, dane v različna kritja zavodom ki so Biljana dne 2 februarja 1926. dovoljevali predujme na vojno škodo. Simčie Valerij, Dobrovo; Kožlin Jož-Marsikatera stranka je prejela tudi od kf) Biljanft; ignaclj Kožlin, Biljana: finančne intendance obračun, pisan na PrinCie Miroslav> Biljana; PuSnar različnih obrazcih, iz katerega bi mo.^^^ Dobrovo; Ignac Prinčič, Bi- ku leta ker jih ne more jemati v pre-; Zarj »|n ob ig urf Adria.JadraiJi obc tekm| tres. Pa tudi prošnje za izvanredne j sodl g< Boris FIosiliCar. Tekmo ob U. nrl .podpore — in čeprav za skromne zne-1 na igrišču Primorja (Prlmcrjo-Magdalena) ske — ne morejo biti uvaževane, ker sodi g. fiuman Srečko. Tekma Prosek-je «Dijaška Matica» sedaj skoro brez Rocol je prenesena na konec turnih tekem sredstev. S takimi prošnjami se po-i11.- divizije. Izpiti za nove nogometne sod« vzroča vodstvu «Dijaške I\1atice» le ne-inik« s* Javljeno, ob 13. uri ca potrebno delo in stroSk* za odgovor, poštnino itd. Zato se odslej na nove vloge sploh ne bo več odgovarjalo, razen v najnujnejših slučajih, in naj to obvestilo velja kot opozorilo vsem prizadetim o brezpredmetnosti novih prošenj, dokler se stanje «DijaSke Matice» ne zboljša. To priliko uporablja «Dijaška Maticam, da naslovi na naše rodoljubno občinstvo topel poziv, naj ji v izdatnejši meri priskoči na pomoč. Potreba je ogromna. Število naših dijakov se stalno krči, ker ni sredstev za. vzdrževanje. S strahom gledamo v bodočnost. predstavijo točno cb določeni uri sledeči komisiji: Sauciii, Piesničar, Cnharija. Pre-garc in Žerjal. izpiti bodo skupni, teoretični in praktični. T.V.N. in S.S. OSREDNJE SFORTTJO VOIJ3TVO Uradno poročilo. Seja dne i. februarja 192<"r. Verificiranje in izkaznice igralcev. M, v, ne se, drf se bodo za II. divizijo nogometnih prvenstvenih tekem sprejemali, udi ževali ter predlagali za verificiranje skn/i celo dobo prvenstva novi člani, kateri lahko nastopijo takoj, ko so v posesti legitimacije. Za 1. divizijo ostane sklep. po k.»-terem se bodo sprejemali novi člani h returne tekme do 17. t. m. Za obe divizni «Dijaska Matica« mnogokrat ne more pomagati prosilcem niti v najnujnejših I pa velja sklep, da igralci, ki na i*n i slučajih. Naše občinstvo se je doslej — niso opremljeni s predpisano legitima« moramo to ugotoviti ob tej priliki - zelo Častno izkazalo nasproti tej na-jne 0n Vodstvo «Dijaške Matice*. ni red je doloCen po poslovniku. O.S način napadal alt zaničljivo govoril o je na oaioK-zaKon uu prečastiti duhovščini. Ne moremo ra-|prii v arja 1926, št. 4,., ki se tiče odplačila, . Rako slovenski list «Go-j^em1 selu ob 11 uri predpoldnel imnio Hvio-nitvp Obveznic. Znano nam * ,,, . ___________jNaaanjem beiu on ii. uu pieupoiunej TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA šolskem poslopju v Politične vesti MADŽARSKA FALSIFIKACIJSHA AFERA Opozicijske stranke ubirajo ostre strune tako v svojem tisku kakor tudi v narodni skupščini, kjer je prišlo te dni do viharnih spopadov med vladno veČino in opozicijo. Seveda je dopuščena domneva, da nekaterim opozicijskim skupinam ni v prvi vrsti do razkritja te škandalne afere, marveč da jim je to ugodna prilika za strmo-glavljenje sedanje vlade. Takozvani legitimisti, pristaši mladega pretendenta Otona, obsojajo to afero zato, ker se je z denarjem, pridobljenim na tak zločinski način, imela izvesti akcija, ki naj bi drugega pretendenta, nadvojvodo Albrehta, postavila na madžarski prestol. Boj legitimistov ne bi bil potemtakem naperjen toliko proti j zločinski akciji, kolikor proti njenemu] namenu. Socijalist Pever je izjavil v skupščini, da opozicija ne more dopustiti, da bi vlada igrala preiskovalnega komisarja v tej stvari, ko je bila obveščena o pripravah zanjo. Preči tal je izjavo, v kateri je rečeno, da polilična odgovornost za obtožnico pada na ministra za pravosodje. Govornik je trdil, da obtožnica s stališča političnih zvez afere predoča dejansko stanje, ki ni v skladu! z resnico. Opozicijske skupine ne mo-. jejo dopustiti, da se javnost krivo informira s pomočjo obtožnice, torej pod[ .videzom avtentičnosti. Govornik je do-J kazal neresničnost raznih navedb v ob-j tožnici. Vlada, katere glavar je takoj t« žko kompromitiran, naj zapusti svoje mesto. Pod težo takib očitkov skuša vlada javnost pomiriti z zagotavljanjem, da s predložitvijo obtožnice ne bo prenehalo nadaljnje zasledovanje afere. Važno je priznanje ravnatelja poštne hranilnice, Barossa, da jc vedel za ponarejanje frankov, taji pa, da bi bil vedel, da se tistih 400 milijonov kron. ki jih je posodila poštna hranilnica, porabi za falsificiranje francoskih nov-čanic. Ta trditev pa ne more biti resnična, ker je Baross tedaj, ko je šef policije Xadossy zahteval od njega tistih 100 milijonov, že vedel o aretacijah v Haagu. Dejstvo, da sta mu Na-dossy in \Vindischgraetz pripovedovala o vseh fazah falsifikacijske afere, da bo bili zaboji s ponarejenimi novčani-cami nekaj Časa v njegovi predsobi, opravičuje domnevo, da sta mu Na-, Biljana; Prinčič Ma-z obveznicami in mnogokrat je treba rija ^ Biljana; Kožlin Blaž, Biljana; več mesecev, da dobi dotični zavod, Marija Marinie (.} Biljana; Markočič svoje kritje. J Kari, Biljana; Sirk Mihael, Biljana; V takih slučajih ima liipotečni za-jgimMe j Biljana; Leopolda Kožlin, vod v Gorici popolnoma drugačno P®- Biljana; Marinič Anton (*); Biljana; So-slovanje. Stranki in zadrugi naznam, solič Karol Biljana; gimčič Ludvi-da leže te in te obveznice za te m te kH {m) BUJ Zora Mikulin> Biljana; zneske kot depozit pri njem. Zvezni Sfi]i ^ Frallce, Biljana; Sirk Anton, zavod pa sploh ničesar ne naznani m,Bilja Karol Sirk Dobrovo; Franc zraven tega se nahaja še v Benetkab. Sfil oj Dobrovo Emilij Sfiligojj Do_ Kako naj stranka reši do 18. t. m. obveznice, za katere niti ne ve, ali so bile sploh že odposlane v Benetke. Tudi Zvezni kreditni zavod v Benetkah naj blagovoli kakor hipotečni zavod naznaniti stranki in zadrugi, ko- brovo in Markočič Anton, Biljana. Igrišča ADKIA Nedelja 7. februarja lifcdt:. Danev ne src-ča točno oh 15. uri popoldi x i t,"i na svojem igrišču dru^odivizijska čel poučno kmetijsko predavanje. Kei je Adr z Jadranom iz HerpelJ. Slednja, i snov predavanja «Pomen in važnost )ge nallAitt na krmilu tonrtekem druge «; kmetijsko-gospodarskih udruženja zelo!viriieT bo ime?a v m|ftdih Adrijaših tn zanimiva, pričakujemo obilo udeležbe kost, ako sklepamo po sudnjem izidu /; tudi iz bližnjih vasi. Predaval bo inž.Sja - Jadran (0:0) in Zarja - Ad.in Čok, strokovnjak v kmetijstvu. Pričakuje se lepa tekma. Ob 11. na.-io| --f rdeče-runi eni Tommaseo proti izredii «UGRABiiJBNS SAB1NKE* PRI SV. j lahki Zarji. Tudi tu bo tekma nudila t JAKOBU. i dalcem marsikaj, ker četa Tommase«. V četrtek 11. t. m. uprizori dramatični| nastopala do«lej nepopolna, noc'e v. krožek «Citalnice» veiezaniinivo kome'dijo! r®dl zanemarjanja prepuščati tork« «Ugrabi jene Sabinke*. To nejasko delo. ki j Kurentom. je zaradi svojega humorja stalno na odrih. S. d. Atiiia - II. divizija bo gotovo ugajalo naJeinu občinstvu. Igro! Sledeči naj bodo danes ob 14.;it> na s režira g. Terčič. V glavnih vlogah nastopijo | ^ftu: KreSevlč 11, Pečar), Vrtovec I, v « gg. Sila, Terčič, Gvardjančič. Mare, Ban ini Petelin, Kosif, M orel, Smrdel 111. Vi p.e Silova, KreševiStepaniiSm in(vec 11. Keršev. n. - Kapetan Sme PregarČeva. Inscenacijo izdela K- A. Criu- del lil naj poizkusi natančno to form. goj. __! le hrambo naj spopolni po volji. ACria - Volga. Zavlačevanje konca tour-tekem bo imf POZDRAVI VOJAKOV Naši fantje vojaki pri S. topničarskem po i !ku v Speciji pošiljajo stariSem, bratom ko,ie' • At,L!"a frf'dil ob sestram, sorodnikom, posebno pa de-, vremenu sprejme zaključni boj proti )»■ kletom najprisrčnejše pozdrave: Crnjarič emnoiiioclri. \ olgi. Z večnim odlaganj. Vincenc (Puži), Ennanini Marij (Volosko;,Me rastlo pnjako^anje „Ha k, bo v nekaki Baspor Anton (Klana), Sinčič Anton (Za- odločilen. Zmr.gu Adrije bi biči), Folverter Opatijah Klančlč Gabrijel (Miren), PiSot Ignacij Selo pri Vipavi , (Miren), Čeč Franc (Postojna), Rcpir Anton (Cepen . KalCič Mihael (Sj?kani§ko), Kriiman Marij Bisković (Poreč), Ronič (Lavinj), Pošfić Vincenc (Rukavac), Ivan Ruži«* (Rat), Vn- Pripomba. Imena označena z zvezdico (*) so imena dosedanjih pristašev kršČan-sko-socialne stranke. Najmanj od vseli pa je bilo radi liko obveznic ima v kritje posameznih j «Stražinega» napada osupnjeno tajnl-t nusavati j\mh num- zahtevkov, in naj stranke pozove, da gtvo Z. P. D., ki je že navajeno na vse; lVn/i^ Opatij^^LojzV Mat"tb Brezn i! regijo te svoje obveznice, ker bi jih si- drugačne napade od ravnoiste strani, j -- "cer zavod prodal po dnevnem tečaju. Ofenzivo proti odposlancem Z. P. D. jej Javna knjižnica v Bojanu Za tako operacijo pa mora imeti stran- otvoril namreč ka tudi čas, da si preskrbi eventuelno «Maii list denar. podlagi tegi Pozivamo s tem splošnim člankom so predavatelji Zvezni kreditni zavod, naj blagovoli kar tako____,______________ ____________________^ rUJtyv nemudoma naznaniti strankam Ste- ških bank naokoli po deželi, njihova ^jj^vedno novi ?lani: vpisnina znaSalšportno karnevalsko kraljestvo jt vilke obveznic in višino, da lahko za ~ J -- 1 !---------^ J — - - ' * ftu Adrije tu prine? i«to na prvo mesto redova nja in Adria b' tem lepo prerezala medcilj — konec t«Mi» tekem. Nastopila bo v približno sled« sestavi, na vsak nafin pa s sledečimi iftr;: ci: Rupena II, Pofkaj, Cesar (?), Vrbe« )kštolfa, Mahne, KoSuta II, Rupena 1. \ ] tove«. terjal. Imenovani odidejo izpr* 'grostilnp I).K.P. pri Sv. Jakobu dane-r « ' 10.30 dopoldne na posta jo v Hocolu i t» • tam ob 11.30 z vlakom v Gorico. Športni! je celo tako za «špas» namiga V kratkem se bomo natančneje ba- val<» v teh dveh listih, da so Zve zini vili z obračunom finančne intendance predavatelji framasoni, morda celo ko-z ozirom na različne obrazce, ki jih ta munisti. Oh, vas prosim, nič hudega, rabi, z ozirom na delna izplačila, ki jili samo za «šalo». Dovtip posebno sedaj finančna oblast nakazuje, ter lia splo- v pustu je na mestu, posebno ko poli- Šno z odlokom-zakonom št. 47 t. 1. telimo, da bi to biia doba plemenite tekme,.... («Goriška Straža» od 6. 1. št. 1) V krščansko-socijalnem glasilu «Go-riška Straža» od 30. januarja št. 8. je bil priobčen sledeči člančič: •Vsi so iz enega tabora. — Poslanec dr. VVilfan je ob grobu pokojnega dok-'kričečih fraz, sinovi svojega ljudstva cijski organi radi tega delajo preiskave! Toda tekma te «plemenite» sorte mora biti! Naše ljudstvo, med katero prihajajo neprestano Zvezini predavatelji prav do zadnje vasice in sela naše dežele, je takoj spoznalo to tiskano resnico čisto posebne baže, ko je videlo, da so prihajali ti obrekovani predavatelji tiho, skromno na navadnih dvokolesih, brez torja Kržišnika slavil „junaško četo duhovnikov". V nedeljo pa je mladi agitator Zveze prosvetnih društev govoril v Biljani z vso otroško ihto proti istim duhovnikom in je udrihal, kolikor so mu mlade moči dopuščale, po njih ter jih obkladal z danes kot psovko rabljeno besedo „farji". Ali naj kaj dostavimo? Dogodek sam govori že dovolj jasno!» med lastne brate brez tujih nadutih prepričanj, z isto gorečo vero, ki je vko-reninjena med našim ljudstvom, ter preti vsem s trdno vero v prav gotovo boljšo bodočnost našega ljudstva. Puščice, izstreljene v teh napadih, so padale nazaj na nasprotnike in že daT nes vidimo po celi deželi, kako so jim Škodovale. Taka vrsta «plemenite tekme» se Predavatelja Zveze prosvetnih dru- lahko nadaljuje; napadanec je prav za- štev, ki sta predavala dva dni v Biljani o dramski umetnosti, režiranju iger in maskiranju, sta kar obstala spričo «Stražinega» napada, ker se jima ni niti sanjalo, da bi napadala duhovščino, 1.) ker nimata kot odposlanca ZPD sploli ne navade napadati s psovkami preč. duhovščino in • 2.). ker je bila snov predavanja taka, dovoljen z napadi, ki mu množijo vrste. Kaj naj rečemo o pisavi «Straže»? Njene besede: Pisanje samo že govori dovolj jasno! Narotaite in Sirite „EDINOST" in sicer da bo?*te imeli veliko knjižnico,! v»e bo prišlo do svojejta — poskrbelo ^e b« . ki bo razpolagala z vsakovrstnimi in $te-j«ia rim veličastne je poslovimo o«l K>i-vilnimi knjigam! renta. K - «Trieste»; ob t Dobili smo sedaj tudi dobrodelno zvezo. ttVal» ('re«enre, - «Libertas»; ob } - t Kar je v Italiji Azione Cattolica, v Nemčiji | <>ai» i. - *Asas»._ pa Caritasverband, to naj bi bila pri nas B — w. « p Slovanska dobrodelna zveza. Zveza bo či-[|X CFS3SKG8S sto cerkvena ustanova. — Goriški knezo- _ _______ ____ nadškof je potrdil pravila in imenoval za j ŽELEZNI&KA NESREČA v PRESTRANRU prva tri leta preč. p, dr. Antona Pavlica z» ; Osebni vlak trčil na postaji ob tovorni predsednika. Tlak. - Tri osebe ranjene. V časopisu «Nova Pota^> št. III letnik 3926, katerega izdaja Forojuliensis so bila Predsinočnjim i^e je pripetila v Prestian-. ku železniška nesreča, ki bi bila skoie objavljena pravila Zveze. Zveza zasleduje (inio!a usodne posledice. Osebni vlak M predvsem dobrcKlelne namene. i 9740, ki je privozil ob 18.30 iz Postojne, je | bil na postaji pomotoma napeljan na ur, na katerem je lokomotiva premikala dolgo Drultven« vesti — Komsumno društvo «Jadran» pri Sv. Jakobu vljudno v«bi vse svoje člane na sknpno sejo, katera se bo vršila v torek dne 9. t. m. ob navadni uri. Ker je na dnevnem redu tudi sestava odseka za novi odbor, se pozivajo člani, da se seje vsi in gotovo udeležijo. — Odbor. — Pustna prireditev M. d. «Sparte» v Skednju, katera se je imela vrfiiti v dvorani ex «Subietta» pri Sv. Ani, se radi zaprek ne bo vršila. — M. (L «Tabor» - Sežana ima danes, v nedeljo, sestanek s predavanjem o Prešernu. Vabljeni »o vsi stari in novi člani ter prijatelji društva. Začetek točno ob 8. uri pop. — Odbor — T.VJL. «Sirena» naznanja, da priredi v soboto dne 13. t. m. in pa pustni torek dne 10. t. m. zabavna večera v dvorani »Escelsioru v Barkovljali. 1'ričetek ob 20. vrsto tovornih vozov. Dasi je osebni vlak vozil počasi in jp strojevodja pred postajo še zmanjšal brzino, je vendar trčil s precejšnjo silo o4> tovorni vlak. K nreči js strojevodja. ko je zapa/.il. da je tir zaseden, naglo spustil protiparo in s leni preprečil strašno nesrečo. Radi močnega «unka Je pri osebnih vozovih popokalo mnogo fllp, nekateri tovorni vozovi pa so bili več aii mani hudo poškodovani. Tudi lokomotivi sta trpeli precejšnjo Škodo. V osebnem vlaku je bilo le malo potnikov in nihC* od njih ni zadobil resnih poškodb; dve osebi sta bili lahko ranjeni od steklenih drobcev. Nekoliko hujše se je pobil 30-letni fe-lezničar Friderik Campaaai iz Trsta, ki te je nahajal v prvem voau osebnega vlaka; radi sunka je butnil ob nasprotno steno in se močno udaril v prsa in trebuh; pobu tega je imel radi razburjenja hud živčni V Trstu, dne 7. februarja 1926. «EDINOST» napad. Bil je prepeljan v tukajšnjo bolniš- ki »o ga poklicali na lice mesta, nato je nico. bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se Oeebni vlak št. 9740 je prispel v Trst z bo fnoral zdraviti kake tri tedne, veliko zamudo. Izid preiskave, ki Jo je iz- Qko m ^ |,jia skoro iztaknila. vedlo železniško ravnateljstvo, ni Še znan. _ x M__x. „ . . * Da nesreča res nikoli ne počiva, je iz- Nesreča pri dala. kusila včeraj popoldne 26-letna Kornelija Včeraj zjutraj je 17-letnega delavca Pe- Schillan, stanujoča v Pončani št. 173. — tra Vesnavez, stanujočega pri Sv. Mariji Schillanova se je mudila pri svoji materi, Magdaleni zg. št. 100, doletela v Skedenj- stanujoči v ulici Broletto št. 18, in ji po-skih plavžih huda nezgoda. Pri delu v magala šivati perilo. Ko je mali nekaj re-strojnem oddelku se je nehote preveč pri-! zala ■ škarjami, se je Kornelija, ki je ser bližal nekemu stroju in gonilni pas ga je; dela poleg nje, pripognila. da pobere kos zgrabil za rokav, ga potegnil za seboj in perila; pri tem pa se je zbodla s škarjami ga naposled treščil s tako silo na tla, da v desno oko. Zadobila je tako nevarno po-si je mladenič zlomil in tudi drugače hudo škodbo na roženici, da bo po mnenju poškodoval levo roko. Siromak je dobil zdravnikov v mestni bolnišnici, kamor se "prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, i je zatekla, najbrž izgubila oko. Mesti i Goriškega Goriške mestne vesti LJUDSKO GLEDIŠČE — TRG. DOM Občinstvo se opozarja, da se vrši danes popoldne ob 4. uri varijetetna predstava z lepim sporedom. Okolttani, ne zamudite prilike in pridite! resko ko — Porotne razprave v Gorici. Obravnava proti Mozetiču Mariju iz Kenč. obtoženemu ulioja, kakor smo na kratko že poročali, se je v petek predpoldne končala. Porotniki so potrdili vprašanje glede zakonite samoobrambe. Vsled tega je bil otoženec opi oščen. V petek popoldne se je začela razprava proti 43-Ietnemu Frančišku Trkmanu, ki je obtožen roparskega umora. Dogodek je kolikor toliko že znan. ker je bil svoj čas objavljen tudi v «Edinosti . Dne 27. julija 1021. je sedela večja družba v gostilni Kovana na Colu. Frainih Alojzij je imel večjo vsoto denarja, ki ga je bil pravkar izterjal, pri sebi. To je najbolj zapeljalo njegovega soseda pri mizi. tla je sklenil si prisvojiti denar, kar je tudi storil, ko sta se vračala domov. Trkman trezen. Tratnik pa že pre-rej vinjen. Na cesti, ki pelje iz Cola v Dol-Otliro, se je dobilo drugo jutro truplo nesrečnega Tratnika v krvi na tleh. Dobil je par udarcev s kamnom po glavi in umrl. Denarja ni imel več pri sebi. Drugi dan je bil Trkman aretiran. Pri njem se je ni dobil denar in krvavi sledovi, ki so pričali, da je on roparski morilec. Trkman, ki ga zagovarja uradni za'go-vornik Vinci, pravi, da ga je res umoril, da se je pa moral braniti, da je dotični večerji ko Tratnika spremljal domov, prišlo med njima do prepira, ki ga je pa začel Tratnik sam, in v teku se je zgodilo, da ga je počil glavi, da je sebe rešil. Denar mu je potem; pobral, da bi mu ga drugi ne vzeli, in ker ga je hotel izročiti vdovi. Zaslišane so bile razne priče, dobro ni; izpovedala skoro nobena o njem. Porotniki! so si tudi ogledali kamen s krvavimi znaki, i s katerim je umoril Trkman Tratnika. — Vprašanje nžitnlne. Trgovska /bornira se. v kolikor se je moglo zvedeti, zanima za užitnino in upa doseči novo vizijo cen z ozironi na splošno gospodar stanje goriškega mesta, ki je vse prej rožnato. — Ncv komisar v Trgovski zbornici. O tem, da je bii odvetnik Marij Versegnassi izgnan iz fašistovske stranke in pozvan, naj odloži vsa javna mesta, ki jih opravlja, smo že pisali. Posledica tega je bila,; da je moral odstopiti kot izredni komisar j Trgovsko-obrtne zbornice. Višja oblast je j Imenovala na izpraznjeno mesto Pier-aj Agnilina Grassi-ja, ki je tudi že prevzel ■ -vojo novo službo. — O umorjencuj Zdravščine na poti. se Še niso izsledili. na delu. preiskava se vodi z vso energijo, in številne so že aretacije oseb na levem i?! desnem bregu Soče. Vse se je aretiralo, karkoli je bilo v zvezi s tatvinami lansko in predlansko leto. Pravo zbirališče in skrivališče zločincev so kaverne ob cesti proti Zdravščini. Govori se. da je bil nesrečnež, ki je bil umorjen na cesti, tako-rekoč po nesreči zadet: ni bila smrt njemu namenjena, marveč nekemu železniškemu uslužbencu, ki je že večkrat opazil v omenjenih kavernah sumljive ljudi in nato tudi opozoril oblasti. Najbolje bi bilo. da bi oblasti dale zasuti oziroma zazidati dotične kaverne! _ SV. LUCIJA. Prireditev stricev. Pravijo, da bodo pri Sv. Luciji ob Soči vlekli letos na pepelnico idoli. Najbrže, da bo res tako. Ker se pa tudi svetolucijski strici ne marajo dolgočasiti ta pust z golim premišljevanjem, kam jih dovede «ta lejdih stan, so sklenili naprositi ^Narodno Čitalnico pri Sv. Luciji, da jim priredi 'dne 14. feb. 2G na debelnico») v dvorani gostilne « Mikuž malo zabave, da jih malo razgiba. Naša sekc ija stricev ne more priti do spoznanja, da stoji v «burji in viharju« .osamljena, zato vljudno vabi vse deklice, stri<- bo dekoriran s posebno za to priliko se Vam bo že seda j skominalo. Vam izdamo pa tiho bodite!) to le vest: Najlepši stric ho dekoriran, za to veliko priliko ustanovljenim redom svetega «Skinčevega koledarja». — Odbor. I VIPOLŽE. Na svečnico 2. t. m. je priredilo tukajšnje društvo «Vrtec» veselico z bogatim-sporedom. Igrali so burko v treh dejanjih «Moč uniforme». Domači pevski zbor je pod spretnim [vodstvom pevovodje zapel par lepih zborovih pesmi. Ugajala sta tudi pev. zbor in godbeni krožek «Edinost» iz Bi-Ijane, katerima srčna hvala za sodelovanje. Igra sama nam jenudila dovolj smeha in užitka, čeprav oropana lepih kupletov. Le nekoliko bolj živo bi se morala igrati. V daljšo kritiko se ne spuščam, na splošno pa lahko pohvalim mlade in še ne izkušene igralke in igralce. 2elini jim še nadaljnih uspehov. Deklamacije so se prav lepo slišale iz ust mladih deklic. Društvu pa priporočam zopet kaj novega, da nas zopet v kratkem razveseli. Le pogumno naprej zastavonoša solnčnih Brd! Zdravo! — Gledalec. P r i p. u r. - Zopet nov zgled treznosti in spoznanja v naših krajih, ki nam kaže, da rastemo. Naša mladina v Vipolžah je pokazala, da pust ni le prazna zabava, ampak da je lahko tudi lepa. V Vipolžah je bila lepa. — Čast fantom, zgled drugim našim društvom! IZ AJDOVŠČINE. i Naš odsek Z. P. D. priredi v soboto dne 113. in v nedeljo dne 14. t. m. svojo pred-pustno veselico. Po daljšem odmoru, ki pa potekel brezdelno, bomo imeli torej ^opet priliko se zbrati pred našim gledališkim odrom, s katerega nas bodo zabavali naši vrli pevci in stari znanci iz nekdanjega dr. krožka s svojimi kupleti in burkami. Da bo obilo zabave, nam pričajo take vrste prireditve iz prejšnjih let. Pevski zbor nam bo zapel Venturinijevo tega prepiraj «Kain?» in Švabov pevski valček «Dobro s kamnom poj jutro», v komični igri pa bomo videli, kako si išče naš Jakec ženo v posredovalnici. Celo tiskarski škrat si je dovolil malo 1§. T. M. OB 1#. PR. P. se bo vršila v sobi tukajšnje preture prisilna dražba nepremičnin, ki tvorijo tab. št. 1500 in nerazdeljeno polovico tab. It. 1073, 1078 in 1074 k. o. Vrdela. Na tab. št. 1500 je hifia polit. št. 591, h kateri pelje via delle Linfe, pri Sv. Ivanu. Pri hiši je tudi hlev in vrt za sočivje. Vse skupaj je cenjeno na L 6.656.77 in najmanjši ponudek znaša polovico cenilne vrednosti. Podrobnejši podatki so na razpolago v sodni pisarnici in pri odvetniku dr. Josipu Wilfanu. 155 DVE deloma opremljeni hiši, sredi večjega trga, pripravni za trgovino ali hotel, se prodata z gospodarskim poslopjem, obsežnim dvoriščem in velikim vrtom. Pojasnila daje Birsa, Gorica, Via Morelli št. 36, I. ' 159 MLADENIČ, premožen, želi znanja z resno, pošteno in idealno gospodično, staro od 20 do 30 let, srednje izobrazbe. Le resne ponudbe če mogoče s sliko, ki se vrne, pod «Resnost» na upravništvo. Tajnost zajamčena. LEPO POSESTVO v Sloveniji, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, gozda, njiv, sadonosnika in travnika, ob okrajni cesti, na zelo prijetnem kraju, se proda. Cena po dogovoru. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov pove upravništvo. 161 MESTO hišnice v boljši hiši, pri majhni družini, iščem. Sosič, Scala santa 199. 162 (Dalje na IV. strani) MALI PHOMECN, češki, boljše vrste, 4 cilindri, se proda po nizki ceni. Via Foscolo prodajalna muzikalij. 153 GOSPOD, dobro poznan, ki je v pondeljek pobral torbico v cerkvi Sv. Antona novega, naj jo odda v sakristiji, da se izogne ovadbi. 158 MOTOCIKLI Guzzi - Ariel - IIarley-David-son, modeli 1926, najpopolnejši. Takojšnje oddaje . Obiščite izključno zastopstvo Cremascoli - S. Giacomo in monte št. 20. 157 URAKSKI pomočnik z večletno prakso se ki se je dobil blizuj sprejme takoj proti dobremu plačilu, smo že pisali. Storilci, Ivan Bizjak, Postojna 191. 154 Oblasti so zelo pridno - __ ——— ---DELITEV SKUPNIH ZEMLJIŠČ, občinskih pašnikov in gozdov. Prošnje na kompetentne oblasti, koplje map, registrov In izvlečkov. Nasveti in pojasnila brezplačno v Gorici, Corso Vlttorio Em. III št. 19, pritličje (v hiši Hipotečnega zavoda)). 156 PRSNI SIRUP priporočljiv proti krinične-mu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se v lekarni C.astellano-vich, Trst, Via Giulian i 42. 31 ODVETNIŠKA pisarna sprejme uradnika ali konclpijenta. Naslov pove upravništvo. . LUKSUZNI v Sežani, VOZIČEK pri cerkvi. se proda 12. t. m. 163 SOBE masivne od L 1500 dernejše kuhinje od 800 sa 16 naprej. Najmo-naprej. Via Te- 37 KAVARNIŠKA popolna oprava se proda po zelo ugodni ceni. Naslov pri upravni-štvu. 112 GOSTILNA Sancin v Dolini št. 05 se proda. Pojasnila se dobijo istotam. 142 BABICA, avlorizirana sprejema noseče. Govo ri dovctiskc Slavec vi« Giulia 29. 64 Danes ob 2L uri na trstenišhem igrišča Val (res 4 rt't) - Libe rt as cb J. urt „VAL-'-ASAS" ZAHVALA za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja povodom bridke izgube nepozabnega očeta, deda in pradeda Ivana Gaberščeka (Podšolar) gostilničarja v Tolminu Tem potom izrekam vsem najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujem se vsem onim, ki so v tako obilnem številu spremili predragega pokojnega k večnemu počitku. Posebno zahvalo pa izrekam prečastiti duhovščini, častniškemu in profesorskemu zboru, kr. uradnikom, organizacijam in korporacijam, darovalcem vencev kakor tudi kr. karabinirjem, finančni straži in pevskemu zboru za ganljiva žalostinke. TOLMIN, 4. februarja 1926. MlrkO, sin. PODLISTEK E. PHLILIPS OPPENHEIM: Men Maj gospoda Mm Mm Prevel France Magafna. ttlo je vse, kar sem želel slišati o vas,» mu je pegel Cra\vshay v besede. «L"pam, da se bova še srečala v Londonu? »Mislim da ne. Dokler me potrebujejo, ee ne bom ganil nikamor.« Craw?hay se je ozrl okoli. Pokrajina je bila res lepa, toda razen par sklonjenih postav na oddaljenih poljih ni bilo videti člo~ veškega bitja. «Ne boste vztrajali dolgo tukaj,» je rekel. «Preburno življenje ste imeli, da bi mogli ostati v tej samoti.>/ Sir Denis se je smejal mehko in v njegovem »mehu se je razodevala resnična sre-ča. «V-M*i se, da niste lrec!» je dejal. «Bil sem odsi iea desei dolgih let in vendar morem dihati ta zrak, potepati se po obrežju tu-j kaj, sprehajati se po pustinji, brskati med« mojimi podrtijami, pogovarjati se z župnikom, poslušati modrovanje seljakov — vse to morem. Crawshay, in biti pri tem srečen. Zadostuje, da uem v Irski... Pojdite vi nazaj v svojo okajeno, omadeževano, z mesti nakaženo deželo in troftite svoj denar po restavracijah in gledališčih, če hočete tako, jaz najdem svojo zadovoljnost tukaj.» Sir Denisove besede so zvenele prepričujoče, toda njegov drug se je samo nasmehnil, ko je iz razpadle lope pripeljal svoj avtomobil. «Naj bo, kakor hoče,» je rekel, ko je stisnil gostitelju roko, «vsekakor ne bom nič presenečen, če se nekega dne srečava v našem infamnem brlogu! Obiščite me, če pridete, ali boste?»> •Seveda!« Je obljubil Sir Denis. «In — izročite moje pozdrave Nori!» - 13. poglavje. Po prvem objemu je Rihard Beverley( prijel svojo sestro za roki in ji pogledal v j obraz. i «Katarina!» je vzkliknil. «Kaj ti je? Tako bleda si. Londonski zrak ti ne prija!» Ona se je neskrbno nasmehnila. «Vročina zadnjega meseca je kriva,» mu je povedala. «Kmalu bom zopet dobra. Ti pa izgledaš jako dobro.» «Počutim se izborno,» je priznal, «za-radi tebe sem pa res v skrbeh.» «Popolnoma nič ini ni^ je zagotavljala, «kvečjemu to, da želim kakega dela. Se nekoliko dni, pa bom dobila tudi to. Dobila bom iz Amerike osemdeset strežnic, ki so že na potu z zdravniki in vsemi potrebščinami. Odpluli so včeraj in jaz jih bom šla počakat v Havre.» «To je lepo od tebe,» je dejal Rihard. «Kaj, ko bi si napravila majhen obed?« «Gotovo si lačen. Takoj pojdem dol in ga dobim. 2e zdaj se počutim boljše. Oh, Dick, zdi ae mi, da mi Škoduje dolg čas v tem aaiHotarjenju.j* Držeč se za roki sta odšla po stopnicah v obednico in z veseljem obedovala. Proti koncu ji je stavil vprašanje, ki mu je bilo več nego enkrat na jeziku. ■■f m » J v, ': ■ ■ -■j-" f » v. ju" se nadaljuje z velikim Corso um. Em. HI 16 Corso Uiti. Em. IS! IS BABICA sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Madonnina 10, II. 145 TRGOVINA V AJBOVfiČINI se odda takoj v najsm. Oprema in Btanovanje. Najpro-metnejSl del v Ajdovščini. Pojasnila daje Jeras Lucija v Ajgovščini. 151 ■ — ■ [ GLASOVIRJE, harmonij«, orkestrone itd.! v vsakem stanju popravlja in ugiasbij Andrej Pečar, v Gorici, Via Corno 17/11. | G- DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio St. 5 ! (prej Via Bacchi) Telefon 27-8!, uvoz- iz- j voz. Velika zaloga papirja « zavijanje, pi- { samega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov j raznih velikosti lastnega Izdelka. 51 Nekateri primeri s Perilo na meter ŽIVINOZDRAVNIŠKA SREDSTVA proti! vsaki živalski bolezni se dobijo v lekarni! Custellanovicli. Trst. Via Giuliani 42 60| MADAJPOLAM 80 cm za perilo MADAPOL^M 80 cm fin PLATNO MADONNA 75 cm trpežno PLATNO DOMAČE za cunje, reklamna cena PELLE DUOVO za perilo. 80 cm PLATNO DOMAČE, težko, za rjuhe, 150 cm po L 3*30 5'50 .. 3 5« 3'90 „ „ ,. 7*90 PRTIĆI, veliki, beli BRISAČE, gobaste, bele BRISAČE, cržpe. dcbtle PRISTNI GFADEL za moSke spodnje hlače BLAGO ZA PRTE, dobra vrsta 150 cm CREPE lanen, za brisače po L 2 70 „ 350 „ *'40 „ 11- .. 12- POSEBNA PRILIKA Izključna kakovost tvrdke OHLER: 1 peče, 10 metrov Modepolnma najboljše vrste L 30*50. — Vsak klijent sme kupili le «no pečo. Ne prodaja me na debelo. Moške srajce Zefir, crepes in tiskano blago se znižanih prodajajo v pritličju po posebno cenah. Žensko perilo SRAJCE ali fciač«, Chiffon, trpežne, A four po L 8'50 SRAJCE ali hlače, Chiiion. vlož- ki idi t- filet SRAJCE ali hlače, Chiffon. ve- in Čipk up e SRAJCE ali hlače, vezene z vložki Valencienoes SRAJCE nqčne, Chiffon, moderni kroji SRAJCE nočne, Chiffon, risane a jour rso Hrli1— 16'— 18'— SRAJCE nočne, batist, vezene, z čipkastimi vložki po L 21' SRAJCE nočne, Chiffon. z dolgimi rokavf, elegantne „ COMBINE' \ezen. moderni vzorci t> COMBINE', batist z vezeninami in čfpkami „ COMBINE' culotte, batist, zadnji vzorci, z a jour-jem ln vloiki L 20'— L 17* 23'-13'-22'- VELIKA PARTIJA MAJFIHSJi£G/l PERILA iz balista in svile, bogato vezanega in čipkanega (ročno delo) po polovičnih cenah Moško perli© SRAJCE moške z oprsjem pi-cuet ali svetlim. najlineiSa ?rsta L 31'50, 27'50, 2390 SRAJCE moške, zefir, prej po L 42'-— sedaj » » 29 80 SPODNJE HLAČE moške, dolge. dobra vrsta *Vo L 15'— SRAJCE, dtškt 980 2 različna tipa srajc, zbrana v merah, po polovičnih cenah Robci 2ENSKI. z robom i >our, iz balista in madapolama t —'*> ——' 2ENSKJ, s švicarskimi vezeninami, krasne risbe H ducata L T59 tENSKI, iz batista, z vezenim robom L —,05 MOŠKI, najboljša vrsta, rob z a jour-jem 41X41 Po L 170 1*30 MOŠKI, platneni, z barvanim robom. po L 2*— 1*10 —'90 ŽENSKI, iz pristnega lana, 14 ducata L 27 — 24'— 17'50 Pletenine PODSUKNJICE bombažasle po L 6 50 5*20 3*90 FODSUKNJ1CE volnene po L 23'— 14*50 12'— CULOTTES, bombažasti L 9'50 7*80 CULOTTES, najbolja volna L 25'— Rokavice RftttAV1CE ženske iz sukanca L 5'— | ROKAVICE, ženske, irhaste. dolfie L 32'-ROKAVICEi ženske, ilac* I vrsta .. 1T50 ROKAVICE, molke. *lac*, I. vrsta .. 2*50 ROKAVICE! ženske, frhaste, pralne 2S'- | ROKAVICE, moške, irhaste, pralne 32'- «EDIHOST» 7 Trat«, dne 7. lebrunrja 192«. |>ređpustno burko, ker je na lepakih spremenil ubogega Jakra v jazbeca, kateremu ra ni niti najmanj podoben. Oni, kateri ae niso utegnili zaročiti in poročiti v tem Erfcupustu, ker morda niso znali, bodo do-ili dober pouk od lepega JurČka, kateri Una svojo posebno metodo, da pride do £aroCenke. Vse to bo prepleteno z veselimi feupieti. Krona vsemu pa bo spevoigi-a «DlJakova zarubitev», pri kateri je zanl-Uiivo to, da jo je naštudiral in jo bo spremljal oni isti g. V u ga, ki jo je spremljal £red 27. leti, ko se je prvie pela na dijaški Veselici v Tolminu. Pa tudi med pevci bodo deloma sodelavci pri isti spevoigri (pred 25. leti. Slučaj je tudi ta, da se nahaja ftted nami tudi soprevajalec te igre. Torej zanimivosti polno. Pridite in vse boste .videli in slikali.... 8z tržaške pokrajine NABREŽINA. Dramatični odsek «Javne ljudske knjižnice* priredi na pustno nedeljo dne «14. t. m. v dvorani kavarne velezabavno Saioigro Petrovič-SkrbinSkov «Vozel». Igra, ki se vrši v treh dejanjih, skoz in skoz napeta in zabavna ter je v resnici pravi vozel, ki se šele v zadnjem dejanju razvozla. Kdor se želi prav pošteno zabavati iv tem pustnem času, naj ne zamudi prilike, temveč naj obišče to prireditev. — Odbor. ŠTANJEL. ; Bralno in pevsko društvo v Štanjelu priredi danes, v nedeljo, 7. t. m. ob 15. uri v grajski dvorani veselico s sledečim sporedom: 1) Anna Valfura: «Ai soltadi morti per la Patria»; 2) St. Mokranjac: II. Šopek srbskih nar. pesmi - meš zbor; 3) E. Adamič: « Vragova nevesta« - meš. zbor; 4) [Bethovem: «Sveta noč» - moški zbor; 5) fFr. Ferjančič: «Vr jutranji zarji», meš. zbor; flF$| A. Lajovic: «Pastirčki», meš. zbor; 7) J. Stoka: «Moč uniforme« - burka v treh dejanjih. detih, čim oves dospe. Pričakujemo ga, — Ljubljanski sejem n krzno, ki se ^llaZLaKIaIiA naldalle v 14 dneh. tvrM1 dne 25. januarja t. 1. ni bil tako po- I*IBSKQraCinG ODI^KS " *___ _ ____a*_ _ ________- amkim lr A Ir rvn MMAMTA. Seika pokrajina GORNJA PIVKA. Iz naše Gornje Pivke prihajajo večkrat vesti v javnost, toda le o društvenem delovanju. Lepo je, da se mladina izobražuje. Da bi se pa kdo kaj oglasil ali pobrigal za naše gospodarstvo, o tem ni niti govora. Res je, da imamo gozdove, kateri nas sedaj preživljajo, toda pogoreli bodo. Le preračunajte, gozdni posestniki, koliko jemljete letno iz njih in videli boste, da bo kmalu po njih. Koliko nas je, ki zasadimo posekane lehe? Koliko nas je, ki bi lahko pogozdili naše kamenite griče po zgledu gozdiča med našo in kneško vasjo? Koliko je naših travnikov, ki dobijo to, kar jem: Ijemo iz njih? Imamo polja; ali se ne bi ilali izboljšati in povečati pridelki? Le vprašaj našega kmeta. Kaj ti bo odgovoril? «Gnoja je premalo!« Gotovo ga je premalo, ker pustimo gnojnico, da teče od «rnoja. To, kar vozimo na njive, je potem j skoro suha stelja. Le poglejmo naše hleve in gnojišča! Preštejmo, koliko jih odgovarja dobrim in ostali, bomo skoraj na ničli. Možje! Ali ne bi mogli doseči, da bi dobili moža. ki bi nas o teh gospodarskih panogah nekoliko poučil, kakor v naši sosednji občini, kjer se zbirajo v večernih urah fantje in mladi možje iz Knežaka in Bafia ter poslušajo dvakrat na teden predavanja o izboljšanju polja, travnikov, o živinoreji, sadjarstvu, gozdarstvu i. dr. Kakor se sliši, bodo ta predavanja v zvezi s tozadevnimi praktičnimi vajami, katere bo organiziralo reško oskrbništvo. Možje, ali ne bi bili lahko tudi mi kaj takega de-le#ni? Pobrigajmo se! — Občinarji! Zimski čas je, večeri so dolgi — v roke gospodarske knjige in liste, in berite jih! Zagorec " Vesti iz Istre IZ KOZINE. Pevsko in bralno društvo «Venec* na tfvoziui priredi danes, v nedeljo, 7. t. m. ob 4. pop. v prostorih hotela «Isonzo» (g a Hofer) pustno veselico s sledečim pevskim sporedom: 1) Lajovic: «Medved z medom», meš. zbor društva «Venec»; 2) Adamič: «V snegu* - meš. zbor društva «Zvezda» iz Herpelj; 3) Zganec: a) «Vu jeseni«, b) «Fti-ček» veli« - meš. zbor; 4) Smetana: ((Potporni« iz opere «Prodana nevesta« - izvaja društv. tamb. zbor; 5) Lajovic: «Kiša>> -meš. zbor; 6) Bajuk: «Djevojka je ružu brala« - meš. zbor; 7) Gerbič: «Gondolir-jeva« - žen. zbor; 8) Adamič: «Ne. maram za te!« - skupen meš. zbor («Zvezda» in «Venec»). — Po sporedu prosta zabava, pri kateri udarja tamb. zbor. Društvo goji, kolikor je pač na deželi mogoče, prav marljivo in resno našo narodno in umetno pesem, zato najvljudneje vabi ljubitelje glasbe k obilni udeležbi. — Odbor. TRIL KMET. DRUŽBA V TRSTU, nI. Torre bianea St. II, Tel, 44-31. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. F. C. — V Trstu, 6. II. 1926. fcito. — Poslovanje na italijanskih trgih je bilo začetkom tedna spričo negotovosti v cenah, negotovosti ▼ deviznih tečajih in neodločnosti kupcev jako mrtvo. Med tednom se je položaj radi neznatnega zvišanja ameriških cen popravil in razpoloženje za pšenico je bilo precej čvrsto. Pojavili so se na trgih tudi mlinarji. Cene so za par lir poskočile. Domača pšenica je notirala L. 198—204 franko odhodna postaja. Ameriški pšenici je konkurirala ruska, katero je bilo mogoče dobiti za L 200 franko vagon Genova. Ponujali so tudi poljsko pšenico po L 194 franko Trbiž in saško po 262/6 šilingov Genova cif. — Koruza.*— Kupčija je radi občutnega pomanjkanja denarja popolnoma mrtva in cene nazadujejo. Blago je mogoče dobiti po vsaki ceni. Jugoslovenski trgovci ponujajo koruzo že po L. 75 franko Postojna transit, toda Trst niti na tako nizko ceno noče reagirati, ker še svojih prejšnjih zalog ne more po pošteni ceni oddati. Ljubljanski trgovci z žitom so odposlali svoje agente po Goriškem in Krasu. Poročila pa pravijo, da se ti agenti vračajo praznih rok nazaj v Ljubljano, ker se naši podeželski trgovci nočejo zalagati z blagom, katerega cena vedno sili navzdol.. Gene za koruzo od 100 kg naprej nekoliko nazadovale, ne pa v oni meri, ki bi bila opravičena z ozirom na padanje cen v veletrgovini. Moka. - Mlini so z gotovim blagom precej založeni. Ponudba je tudi precej velika, a cene so kljub temu neispremenjene. Notira: pšenični zdrob L 270—275, tip 00 L 270 do 275, št. 1 sup.: 255—200, št. 1: 235—240, št. 2 A L 220—225, št. 2 B L 200—210. — Koruzni zdrob L 135—150, sijana koruzna moka L 125—135. Testenine ekstra L 260 do 280, najfinejše 230—250, drobne testenine L 210—230 za metrski stot. Zelenjava in sadje na trgu Cavour. -Cene na debelo. Pri prodaji na drobno je dovoljen 20-odstotni povišek na v sledečem odstavku navedene cene. — Cesnik L 200 do {>00, pomaranče (q) 120—150, pomaranče (zaboji) 25—45, repa 170, kislo zelje 130 do 170, artičoki (za 100 kom.) 30—60, korenje L 80, brokoli 100—120, glavnato zelje 150 do 1C0, kariijol 180—200*, ohrovt 70—140, radičeve korenike 120—150"', čebula 100 do 120*, dateljni 420*, suhe smokve 240—350*, memben kakor ostala leta. Na sejmu je bilo okrog 1000 lisic, 500 kun in 2000 zajcev. Ostalega blaga je bilo zelo malo. Izmed kupcev, ki so ta sejam posetili je bilo nal-jveč domačih, a prišli so tudi iz Nemčije '(Lipsko), Avstrije in Italije. Zadnji so se, ko so videli, da plačujejo domačini znatno višje cene kakor oni, takoj odstranili. Dosežene cene so bile izvanredno visoke. Naj zadostuje, ako plačuje Amerika — ki je znana kot glavni odjemalec krzna — za lisičje kože največ 4K dolarja, kar odgovarja 265 dinarjem, a domačini so za prvovrstne gorske plačevali do 300 dinarjev. Ravnoiste so bile cene za ostalo bla^o. Izkazalo se je, da so domačini plačali tako visoke cene, kakoršnih ni mogoče doseči v nobenem drugem inozemskem kraju. Borsna poročila, DEVIZE: Trst, fi. fehr. AmsUrdam od 990.— do 1000 — Belgija »d 112.60 d* 113.25; Pari* 93*5 do 93.75 London od 120,75 do 17.0.95 : New York od 24.75 do 24.9 Španija od 348.— do 353,— ; Švica od 478.— do 480.— ; Aton« od 35.50 do Berlin od 583.— do 593.— ; BukaroSt od 10.25 do 10.75 Praga od 73.50 d* Ogrska od 0.034* do 0.O35G; Dunaj od —.847 do — .352» Zagreb od 43. SO do 44.—. Renečijsk« obrosnlco 63.10. DAROVI Mesto cvetja na grob mali Dragici Trebeč darujeta Slava TauČer L 15 in Tončka Merlak L 10.— vkupno L 25.— za škedenj-sko podružnico «Šolskega društva*. Cezar Kariž daruje L 16.— za otr. vrtec v Skednju N. N., L 30.— za lonjersko podružnico ^Šolskega društva«. M. B. T. za december-januar L 100.— šentjakobski podružnici «šoI. društva«. «Primorsko» v Mačkovljah se je nabralo L 25.— za «Šolsko društvo«. Društva posnemajte! Ob priliki svatbe gg. Garlatti Miljutina ,— Slavice Angeli in Garlatti Mariči — De-benjak Jožeta se je nabralo v Kanalu L 141.— in 13 Dinarjev za «Šolsko društvo«. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala! HIŠA posajuje 159 Li. VALCINI Vfa Iren to della Croce 10 (bili« gleda iSti Ranem) Ob priliki plesni prireditev odprto celo noč. Orkestron automatiten, nemške znamke, popoln se proda po nizKl ceni. j start. Trst. Via Toirebianca 27,1, o. i Odlikovana hrojačnlca • - I, »ar 9 JEZIKI TOREK 203 februarja Novi teiaji ŠOLA BERLITZ | S Zasebne in skupne lekcije 1 Via Torre bianca N. 21 - Tst S Vpisovanje dnevno od 9-21 9bim JEZIKI s zaslužnim križcem ter z zlato svetinjo na svetovni razstavi v Rimu se priporoča cenj. občinstvu Dele solidno in to?no. Cena zmerne. Lastnik Martin PoznaJelSak 171 Trst. Via Carducci 36 • Vi - i i - - .....— - ■ — —— NAZNANILO Naznanjam, da sem odprl v Trstu, Via Utilne 67 prodajalna vseh kuhinjskih potrebščin, stekienine in porcelana v bogati izberi in raznovrstne železnine. Postrežba točna. Cene zmerne. Priporoča se vdani (186) OSKAR W£3SS Predno nakupite kuhinjske potrebščine, obiščite dobroznauo tvruko v Trstu, Piazza San Giovanni št. 1 ki ima vedno v zalogi kuhinjske potrebščine vseli vrst aluminija, emajla, porcelana, stekienine itd., pripravne tudi za priložnostna darila. 192 Prepričajte se o n'rkih cenah in totni postrežbi — z usnjarno, 5 sobami, takoj prosta, električna razsvetljava, sadni in zelen jadni vrt, v obljudnem večjem kraju vzhodne Štajer- j u idejnu , _______ ___, ske, železniška postaja, brez konkurence, koromač 120* salate 120—130*, limone za! se radi družinskih razmer ceno proda. ___ ' • - * T A A V iOA £ i A# & fl jkM #1 C nnlr t nn J-I C1 A?« Loterijske številke izžrebane dne 6. februarja 1926. Bari 78 S5 78 74 23 Firenze 59 33 56 24 25 Milano 17 11 29 35 55 Napol! 81 88 43 41 76 Palermo 45 84 90 11 27 Roma 4 6 64 5 54 Torino 23 77 22 7 66 Venczia 34 62 37 1 83 SEMENA glavate solate (rice), ljubljanske le-denke, kraljiee majnika, solatine, peter šil j a, zgodnje majske repe (ravtce), holandskega moto vil ca, vse vrste redkvic, zgodnjih vrzot in zelja, kumare, nizkega in .visokega graha in šplnače smo ravnokar prijeli iz Nemčije. Vsa ta semena so zajamčena Iz Er-fnrta, zadnjega pridelka in najboljše kakovosti. Ravnokar smo še prejeli: Zamaške (šure) in žico za cepljenje, Kape istrske, okollčanske in kraške, toporiSSa, gnojne vile, cepilae nože in vrtne škarje. Oves za seme iz Češke Z ozirom na mnoga naročila češkega ovsa za seme, ki so nam dospela zadnji teden, javljamo tem potom, da smo sprejeli vsa dospela naročila in jih bomo izvršili po železnici po želji priza- zaboj 32—35*, mandarini (stot) 120—440*, jabolka 180—300*. orehi 400—440, krompir 73—90. hruške 280—450*, grah v stročju 240*, paradižniki 320—300*, suhe slive 400; do 250*, radič 400—500, radič rdeč 340—540, korenjček 80—1H0, kisla repa 90, sladka repa SO, vrhnata ropa 20—80, zelena 220 do j 250, špinača 180—550, topinambour 60—65,: motoviljc 450—560 in brukseljski ohrovt L 480—550 za metrski stot. — Cene z zvezdico zaznamovanih predmetov se razumejo brutto za netto. Drobna finančne in sospođarsKc ml\ Vprašanje vplačevanja italijanskega dolga Konsolidacija italijanskega vojnega dolga v Angliji pomeni korak naprej k stabilizaciji italijanskega narodnega gospodarstva. Sedaj, ko so vsi najvažnejši dolgovi urejeni — na par milijonov francoskih frankov obsegajoči dolg Italije v Franciji se ni treba ozirati — je potrebno pojasniti našemu ljudstvu, — ki misli, da bo konsolidacija vojnih dolgov povzročila povišanje že visokih davčnih bremen — način odplačevanja teh dolgov. V prvi vrsti je potrebno navesti, da je Italija že skozi več let stavila v državni proračun po 1200 milijonov lir, namenjenih za odplačevanje zapadlih obresti v Angliji in Zedinjenih državah. Medtem ko je državna zakladnica plačevala zapadle obresti Angliji v obliki specijalnih zakladnih bonov, so jih Amerikanci pripisovali kar k glavnici, ki jo Italija dolguje. Preostanek neizplačanih obresti se je porabil v druge namene in je služil tudi odplačevanju italijanskega notranjega dolga. Za odplačevanje vojnih dolgov ne bo torej za prvih pet let potrebno izven že gori navedenih nobenih drugih sredstev. Italija bo letos plačala Angliji 2 milijona funtov šterlingov ali po sedanjem tečaju funta šterlinga 240 milijonov papirnatih lir, Ameriki pa 5.5 milijonov dolarjev ali 125 milijonov lir (velik del prvega obroka je bil pokrit z znanimi darovi) in 7 milijonov dolarjev ali 175 milijonov lir obresti za po Morganu dovoljeno 100-mil i ionsko Italijansko državno posojilo. Skupaj bodo znašala letošnja plačila 540 milijonov papirnatih lir. — Pri tem moramo pomisliti, da je postavljenih v državni proračun za leto 1925—1926 «i00 milijonov lir, izvirajočih iz nemških reparacij Letošnja plačila ne bodo torej prav nič vplivala na položaj državne plačilne bilance. Plačila drugega in tretjega leta poraste jo za 2 milijona funtov ali 240 milijonov lir. V četrtem ali petem letu bodo znuSala po 810 milijonov lir. — Iz tega sledi, da se v prvih petih letih ne bo uporabila niti celokupna glavnica, ki je bila namenjena za izplačevanje obresti. — Plačila bodo šele po preteku 5. leta večja, kajti od tedaj naprej bo treba plačevati Amerikancem vedno večje obroke, medtem ko bodo obroki, ki jih bo Italija plačevala Angleški vedno isti. Za dobo prvih petih let" se torej ni bati nobenega povišanja davkov, ki bi služilo odplačevanju italijanskih vojnih dolgov. "P. C. Diskontna politika nemSke Reichsbanke. — Predsednik nemške državne banke Dr. Hjalinar Schacht je nedavno pred predstavnikih saških trgovinskih zbornic imel pomemben govor, v katerem je naglasil, da bo državna banka dajala samo take kredite, ki so popolnoma utemeljeni. Gospodarstvo ne le da ni izkoristilo celega kon tingenta kreditov, marveč povpraševanje je celo nazadovalo za 10%. Reichsbanka ne bo več eskomptirala menic koncernov, kaor tudi ne menic gradbenae in avtomobil ne industrije, ker je že večkrat morala konstatirati, da so se te menice zlorabljale. Kdor hoče graditi, mora imeti za to dovolj sredstev. V Nemčiji obstoja 82 avtomobil-nih tvornic, katere večinoma slabo uspevajo. Reichsbanka bo primorana pritiskati na kreditne pogoje pri najemanju ameriških posojil, ako se bo nemško gospodarstvo v tako naglem tempu zadolževalo v inozemstvu. Anz. Gas. Graz, Sackstr. 4 poči Sichere Poireftno druffto vSaMiisii vabi na redni ohlm zbor ki se bo vršil danes, v nedeljo, 7. februarja ob 13 30 v gorenjih prostorih „Obrtnijskega društva" v Barko vijah. DNEVNI RED 1.) Nagovor predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Volitev predsednika. 5.) Slučajnosti. NB. Po § 34 društvenih pravil se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi članov. (169) Konsumno društvo v Lonjerlu registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na ki se bo vršil dne 21. februarja 1926, ob 9 uri zjutraj v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika ; 2. Poročilo tajnika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Odobrenje računov za leto 1925; 5. Prečitanje revizijskega poročila; 6. Volitev nadzorniitva in namestnikov; 7. Razni nasveti. Na obilno udeležbo vljudno vabi (223) ODBOR. CENTRALNA POSOJILNICA O. X. v Gorici, Corso O. Verdi 32 obrestuje HRANILNE VLOOE m po 4%% tistih, a to je, davek plačuje zavod sam. Advokat Br. Konratl M& u LJubljani \ naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno v Ljubljani 225 ^ v Tavčarjevo ulico štev. 10, pritličje, levo, vrata 2 • ____ □ □□□□□□□ T 9 SKEESJ 3 9 BS5SS511 &3&./E IB CS2T! ¥ TRSTU I registrovana zadruga z neomejenim jamstvom VSA PtERLUSai DA PAlESTRiNA 4, pritličje Obleke po meri, dežni plašči, paletots, črna obleke. Sogata S" izberaiu-ia inozemskegablaga KROJAČNICA ZANARDO Corso V. E. lil štev. 28, I. n. Š* Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1926 po 5 ; 2^0/ 3 a = & ° - | večja vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. S Davek na obresti plačuje zavod sarn. 3 Trgovcem in obrtnikom olvarja tekoče čekovne račune. | Spttlema tudi vic& no tefttfl račun v Dinarjih ter iih sSr«tuJe nalugodnelSc. - ■ Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, | aH dragocenosti in vknjižbe. Eskotnptira trgovske efekte. " Uradne ure od 9-1 in od ilh-3lh pop. Poštno-hran. raiLn št 11 1327. Telefon 16-04. Previdna gospodinja ne rabi za prlprai/o kave drugega dodatka kakor IVI lesenih škatlah, ker je najboljši in najcenejši Zadostuje najmanjša mera in kava dobi najlepšo barvo, najboljši okus in najboljšo hranilno vrednost Zaloga pri tvrdki M. imm TRST. Via Solitarlo h Telefon štev. 11-47. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA | I PODRUŽNICA V TRSTU I CENTRALA V LJUBLJANI 3 Glavnica is mero Mm 6tJ.000.000'- Telefon: 5—18, 22—93 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, ^eraomelj, Kranj, Logatec :::::::::: Maribor :::::::::: HajprlRlađnelfl zgeza i Jugoslirollo Blagajna je odprta od S1/,—12l/a In od 141/.—16 4i Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split :::::::