roštnina plačana v go+ovinL
Leto XVI., št. 279
Ljubljana, nedelja 1. decembra 1935
Cena t Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 31266. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova UL 3. — Tel. 3492, 2492, Podi-užnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št.
2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.130, Wien št. 105.241.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—• Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1.
Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo.
Prvi december
Tako rekoč na predvečer našega letošnjega praznika uedinjenja je v Leipzigu izšlo obsežno delo odličnega nemškega političnega publicista Hilber-ta im der Maur: »Jugosloveni nekdaj in danes«. Delo se bistveno in razveseljivo odlikuje od onega, ki smo o njem pisali na tem mestu pred par dnevi. V dveh debelih knjigah je nanizan ogromen zgodovinski materijal in zlasti dogodkom o postanku naše države, o njenem formiranju in njenem stabiliziranju na mednarodni pozornici so posvečene obširne razprave. Knjigi sta napisani kot informativno delo za nemško javnost pod devizo, da vsak narod spoštuje sebe samega, če spoštuje zgodovino drugega. S pridom ju bo čital vsak, ki se hoče poučiti o nastajanju mladega naroda in njegove države, katere obstoj in moč v marsičem daie celokupni evropski situaciji in evropski politiki nove oblike.
Kakor pa se morda čudno zdi, je ta nemška knjiga pravo narodno berilo tudi za jugoslovenskega človeka. Marsikatera podrobnost je morda v njej netočno prikazana, tu in tam je ena ali druga črta v našem razvoju, ki se nam zdi važna, zabrisana, nejasna. Toda veliki dogodki ustvarjajoče žive sile in zgodovinske nujnosti so "rikazane s toliko sugestivne objektivnotJti, da je to delo poučno ne samo tujcu, ki od zunaj gleda našo Jugoslavijo, nego tudi Ju-goslovenu, ki včasih sredi težkih gospodarskih in političnih razmer, oghišen od separatističnega kričanja, zapada v črnogleda razpoloženja.
Mož. ki gleda na naš narod in njegovo državo z nevtralnimi očmi in ki "e na>oisal svojo preiskan našega nacionalnega in državnega ždtja in bitja s hladno objektivnostjo, v zaključnem poglavju svojega dela, polin notranjega prepričam ja obračunava z vsemi tistimi, ki so kdaj računali na razpad ali raz-rahljanje Jugoslavije ter ugotavlja, da so »jugoslovenska plemena en *—od, ki hodi svojo, sigurno ne lahko pot. k na.ciji dosledno in premočrtno, pa naj to kdo priznava ali zanikuje; zmaga jugoslovenske narodne misli je nujnost, pa. naj to kdo spoznava, ali ne. Jugoslavija torej ne rarpada, pa če to komu ugaja ali ne. Jugoslavija je tu, pa naj se to vzame prijazno na znanje, ali pa ne. Jugosloveni nekdaj niso bili niti geografski pojem, navzlic temu so se našli. Sedaj posrtajajo nacija, za katero velja geslo stoletja: en narod, ena država!«
Knjiga nemškega publicista bo zunaj v velikem svetu razbila marsikateri predsodek in mnoge zablode o naši državi. Nam samim daje v roke argumente, ki imajo morda zaradi tega tehtnejšo moč, ker so zbrani od tuje roke. Dokazov o nepremagljivi sili svoje nacionalne misli naš narod za sebe seveda ne potrebuje. Neodoljivi instinkt očuvanja samega sebe in nepremagljiva volja, ustvariti si boljšo bodočnost, sta v globini njegove duše porodila misel uedinjenja, ki se je sprva pojavljala le v proroških napovedih in oznanjeval-sklh intuicijah narodnih duhovnih velikanov, pa je v času največjega trpljenja in ponižanja narodne duše zmagovito prodrla na plan in po nujnosti svoje prirodne moči ustvarila dan 1. decembra.
Karkoli so si do tega dne posamezni deli naše na.cije kot samostojne teritorialne, plemenske, državnopravne edi-nice priborili individualnih pravic, na ta dan so se jih odrekli, ne morda v prilog temu ali onemu privilegiranemu delu, nego edino v prilog novi skupnosti kot nositeljici pravic in uspehov vseh ter zato množiteljici pravic in zaščit-nici interesov vsakogar izmed njih. Tako je 1. december, dan narodne zmage, bil tudi dan žrtve srbske in črnogorske siimostojne kraljevine, tisočletne hrvatske državnopravnositi, starega ideala o zodinjeni Sloveniji, na oltar nove domovine, nove večje pravice in lepše bodočnosti. Kar nas je ločilo ter dvajalo v preteklosti, je na današnji dan pred 17 leti umrlo, da da življenje novi državi in novim silam celokupnega naroda.
Kar v zgodovini umre, to se nikdar več povrniti ne more in 1. december je stvaritev, ki se da izbrisati in uničiti samo s katastrofo obstoja našega naroda. Prvi december nam je ustvaril nacionalno državo. Oživotvoril je jugoslo-vensko idejo, ki v svojem bistvu znača notranjo usodno povezanost Slovencev, Hrvatov in Srbov, njihovo enako pravico in skupno vodstvo nove države, katere bistvo je protivno vsakemu enostranskemu privilegiju kateregakoli njenega dela in katere bodočnost je od-visrna od uravnoteženja moraličnih, kulturnih in gospodarskih sil vseh delov naroda, ki so v svoji skupnosti nosilec jugosiovenske suverenosti.
S 1. decembrom 1918. je doba naše nacionalne revolucije zaključena. To je mejnik, ki loči preteklost od bodočnosti in je izhodišče za izgraditev ter spopol-nitev nacionalne svobode, politične in gospodarske neodvisnosti. Je temelj, na katerem počiva obstoj jugoslovenskega naroda kot celote in vsakega iz-
NEVTRALNA VLADA V GRČIJI
Prvo vlado po obnovi Konstantin Demercis
Atene. 30. novembra, a. Kralj Jurij H. je danes zaključil svoja pet dni trajajoča posvetovanja z vodilnimi politiki vseh strank in se odločil za nevtralno vlado. Opoldne je še enkrat sprejel v kratki av_ dienci odstopivšega predsednika vlade ge. nerala Kondilisa, za njim pa atenskega vseučiliškega profesorja Konstantina De. mercisa, ki mu je predložil sledečo listo nove vlade v podpis:
predsednik vl^e, vojni minister in za. stopnik zunanjega ministra: Konstantin Demercis,
minister za mornarico in zastopnik notranjega ministra: P. Triandafilakos, do. sedanji podpredsednik državnega sveta,
letalstvo: Abarikopulos, dosedanji adju_ tant kralja Jurija
monarhije v Grčiji je sestavil univ. prof. in ima po svoji sestavi nevtralen značaj
iT.<*twv A Ren a kis. bivši raometni Nova vin da ie bila ob 18. zapriseže
kmetijstvo: A. Benakis, bivši prometni minister,
narodno gospodarstvo in zastopnik pm. metnega ministra: H. Kanelopulos, bivši minister,
prosveta: D. Bala no«, vni verzi tetoi pro.
fesor,
socialna politika: Dekazos,
finance: Mankavinos, dosedanji šef dr.
žavnega računovodstva;
podtajnik v predsedstvu vlade: K. Geor-gopulos,
pravosodje: Logofetfs, dosedanji pravni svetovalec v mornariškem ministrstvu;
podtajnik v finančnem ministrstvu: Va-loritis.
ričakujejo afiesinsko ofenzivo
Prihod abesinskega cesarja na severno fronto smatrajo Italijani za znamenje, da se pripravlja abesinska
ofenziva
Asmara, 30. novembra o. Iz italijanskega glavnega stana poročajo, da je ras Se-jum umaknil svoje čete južno - zapadno od Makale v gorske predele Tembiena. Premikanje čet se vrši po večini ponoči, da bi s tem onemogočili napade italijanskih letal. Podnevi se skrivajo abesinske čete v gozdovih in po soteskah. Abesinske čete se zbirajo na področju Amba Alagija, kjer se bo zbrala glavna sila abesinske severne armade. V zasedenem ozemlju Tigre se življenje vedno bolj normalizira Trgovine so zopet odprte in sejmi se vrše redno ter so po večini dobro obiskani. Po mnenju italijanskih vojaških krogov bodo Abesinci sedaj najbrže izpremenili svojo vojno taktiko ter po koncentraciji svojih čet prešli v protiofenzivo na vsej severni fronti. Njihove ofenzive pa ni pričakovati prej preden ne bo neguš. ki se mudi sedaj v De-siji, organiziral reden dovoz hrane m munieije. Dosedanja preskrba abesinskih čet je bila namreč prepuščena posameznim plemenskim poglavarjem, ki so zaplenili ves živež v pokrajinah, kjer so se nahajali.
Komunike št. 59
Rim, 30. novembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je objavilo naslednji komunike št. 59:
Maršal Badoglio je poslal tole brzojavko:
Na bojišču prvega armadnega zbora se nadaljuje čiščenje terena pri Umbortu. Eri-trejski armadni zbor nadaljuje svojo akcijo v Tembienu. Zapadno od slapu Geve je prišlo do spopada med italijanskimi četami in abesinskimi vojščaki. Abesinci so izgubili 10 mrtvih.
Na somalskem bojišču so se domačinski poglavarji vdali našim oblastvom v pokrajini Ogadnu. Neka naša eskadrilja je odletela iz Goraheje in obstreljevala utrdbe pri Dagaburju. Ta eskadrilja je tudi uničila kolono, tovornih avtomobilov.
Na eritrejskem bojišču nadaljuje letalstvo svoje redne izvide.
Skrajna poostritev cenzure
Asmara, 30. novembra, o. Maršal Badoglio je včeraj pozval k sebi vse inozemske novinarje in jim sporočil, da bo odslej izvajal nad njihovimi poročili najstrožjo cenzuro. Svoj ukrep je utemeljil s tem, da so inozemski novinarji poročali o premikanju čet, kar velja za vojaško tajnost, in s tem opozarjali sovražnika, ki je mogel na ta način preprečiti vsako italijansko akcijo. Maršal Badoglio je izrecno izjavil, da bo smatral vsakega na abesinski fronti mu-dečega se inozemskega dopisnika kot osebno odgovornega za vse, kar poroča njegov list, ne glede na to, ali prihajajo te vesti od dotičnega dopisnika ali ne. Vsakega novinarja, ki bo poročal za Italijo neugodne vesti, bo smatral za sovražnika Italije in ga bo postavil pred preiki sod. Novinarje je seveda to sporočilo skrajno presenetilo, ker je popolnoma neobičajno, da bi
med njegovih delov. Prvi december se revidirati ne da, ne da se porušijo tudi same osnove življenja za Srbe, Hrvate in Slovence.
Mnogo bo še posla, preden bomo med nami likvidirali vso dediščino razdvojene preteklosti Mnogo bo treba naporov, da se prava narodna misel uveljavi na vseh poljih našega skupnega življenja. Marsikaj se je v tem oziru grešilo in mnoga pritožba, ki v živčni razdra-ženosti pogosto dobiva nedopusten izraz, je žal neupravičena. Ali delo za naše notranje ozdravljenje se da uspešno in zmagovito dooknčati le v duhu onega velikega dne, ko se je narod srbskega, hrvatskega in slovenskega imena znašel v spoznanju, da mu je rešitev in bodočnost samo v eainstvu.
se tujim novinarjem predpisovalo, kaj smejo poročati in kaj ne. Zastopniki vodilnih svetovnih novunskih agencij so imeli takoj po sprejemu pri maršalu Badogliu posvetovanje, na katerem so sklenili, da se bodo zoper to postopanje pritožili na Društvo narodov io na mednarodno novinarsko zvezo. Obenem so sklenili, da bodo tudi še nadalje po svoji vesti in dolžnosti vršili svojo odgovorno službo in poročali o vseh dogodkih, pa naj bodo za Italijo ugodni ali neugodni. V novinarskih krogih so prepričani, da se hoče maršal Badoglio na ta način znebiti neprijetne kontrole tujih novinarjev in jih posredno prisMiti, da se umaknejo z italijanskega bojišča.
Neguš v Desiju
Addis Abeba, 30. novembra, o. Neguš je s svojim spremstvom prispel v Desie. Za njegovo potovanje so bili odrejeni najstrožji varnostni ukrepi. Vzdolž vse poti iz Addis Abebe do Desija so bile pripravljene kaverne, v katere se je umaknil s svojim spremstvom čim so se pokazala italijanska letala. Ni še znano, kako dolgo namerava ostati v Desiju. V abesinskih vojaških krogih pričakujejo, da bo že v par dneh odpotoval na severno fronto, kjer bo osebno vodil priprave za odločilno abesinsko ofenzivo.
Skupna akcija rasa Kase in rasa Sejuma
Addis Abeba, 30. novembra. AA. Odldel.
ki rasa Sejnima so v svrho izvidniških operacij zapustili postojanke, ki so jih zavzeli ob boku italijanske vojske. Ras Sejum je zapustili šiako in Boro ter se približali rasu K asi, s katerim mora po navodilih iz Addis Abebe nastopiti skupno v odseku okrog Maj Gohare in vzdolž poti v Kasajamo.
Pohod Abesincev proti severu
Asmara, 3o. novemb. AA. Uradno javljajo, da so italijanska letala na 6vojih izvidnik poletih dognali, da se nahajajo med Amba Alagijem in jezerom Ašangi precejšnji abesinski oddelki in da del oddelkov prodira proti severu. Prav tako so ugotovili, da Abesinci niso izpraznili ozemlja južno od Azbija.'
Pariz, 30. novembra. AA. Havasov posebni vojni dopisnik poroča iz Adidis Abebe:
V glavnem stanu abesinske vojske v Desiju spominja vse na trenutke pred veliko ofenzivo. Vsak čas srečaš večje oddelke vojske, ki odhajajo iz Deeija m hite na bojišče. Na severnem bojišču pripravlja abesinsko vrhovno poveljstvo napad na vojsko maršala Badogiia.
Tropska
na frontah
Pariz, 30. novembra. AA. Na severno bojišče so nujno poklicali zdravnike Irske misije, da hitro organizirajo več poljskih bolnišnic za čete rasa Sejuma. Pravijo, da je dosjej obolelo že nad 10.000 abesinskih vojakov armade, ki operira okoli Dola, za tropsko malarijo. Tudi italijanske čete na tej fronti zelo trpe zaradi tropske mrzlice. Žrtve so na obeh straneh velike. Posebno v ogadenskem okrožju se bolezen strašno širi. V Addis Abebi so ugotovili več primerov legarja.
S somalske fronf
Džidžlga, 30. novembra. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča ia glavnega štaba generala Nasibuja, poveljnika južne abesinske vojske, da je neresnična italijanska vest, po kateri bi bili Italijani prodrli severno od Dagaburja. Abesinske sprednje čete stoje južno od črte Gorahe. ja.Anela. Po bitki pri Aneli, kjer »zmagali Abesinci, se Italijani v tem odseku
Nova vlada je bila ob 18. zaprisežena, prvo sejo pa je imela ob 18.30 v poslopju zunanjega ministrstva.
V političnih krogih zatrjujejo, da bo Demercisova vlada vsekakor poizkusila delati a sedanjim parlamentom, vprašanje pa je, ali se ji bo k> tudi posrečilo. Dose_ danji predsednik vlade general Kondilis je že danes izjavil, da njegova skupina ne bo sodelovala v sedanjem parlamentu, ker stoji na stališču, da je 10. oktobra odigral svojo vlogo. Dosedanji podpredsednik vlade Teotokis je sklical sejo svojih prijate. ljev za jutri dopoldne, Tsaldarisova ljud. ska stranka pa bo po vsej priliki podpira, la novo vlado, čeprav še ni o tem nikake. ga končnega sklepa. Le venizelisti kažejo popolno zadovoljstvo s sestavo nove via. de.
Konstantin Demercis
Predsednik nove grške vlade Komstan. tin Demercis je bil rojem 1. 1876 v Atenah in je iz stare družine. Njegov ded se je udeležil vstaje 1. 1820 ter je padel pri obleganju Akropole. Demercis je študiral v Atenah, nato pa pet let v Monakovem. Po vrnitvi v domovino je postal docent rim. skega prava na atenski univerzi. L. 1910 se je začel udeleževati političnega življenja in je postal kot liberalni kandidat atenski poslanec. L. 1912 je objavil dve knjigi o državnih financah. L. 1913 je sto. pil v Venizelosovo vlado kot mornariški minister. L. 1914 je obrnil liberalni stran, ki hrbet, 1. 1917 pa je stopil v Zaimisovo vlado kot minister za vojsko in mornarico. Potem je ustanovil napredno stranko.
Po odstopu predsednika republike Kon-duriotisa 1. 1926 je Demercis kandidiral za predsednika republike; njegovo kandidaturo so postavile vse politične stranke-Nato se je umaknil iz političnega življenja in delal le kot profesor rimskega prava na atenski univerzi.
bojišča za sedaj zadovoljujejo z letalskim obstreljevanjem.
Italijani napovedujejo bombardiranje Džidžige
Džibuti. 30. novembra, o. Iz Hararja poročajo, da so italijanska letala metala na Džidžigo letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se umakne iz mesta, ker ga bodo Italijani jutri bombardirali. Trgovci in tujci beže preko meje v Angleško Somalijo. Karavanska cesta iz Džidžige v Harar je zatrpana z neštetimi karavanami. Tudi abesinske čete so se umaknile iz mesta ter se u ta borile v bližnjih gozdovih.
Pred novimi operacijami Italijanov v Ogadenu
London, 30. novembra, g. Kakor poroča posebni poročevalec »Daily Mafla« iz Addis Abebe, je blizu Dagaburja zbranih okoli 20.000 abesinskih vojakov. Vrhovno poveljstvo je izdalo povelje, naj se do zad. njega dihljaja upirajo italijanskemu prodiranju, da bi tako ostala proga Hargei-sa—Džidžiga—Harar odprta. Kakor zatr. jujejo, nameravajo Italijani začeti svojo ofenzivo v Ogadenu v dveh smereh in sicer z eno kolono na severu od Goraheje, z drugo pa približno 70 km daleč od Sa. sabane.
Pomanjkanje živil v Somaliji
Aden, 30. novembra, g. Italijani ©e morajo na južni fronti boriti z velnikim pomamjika-njem živiL, ker tukajšnje izvozne tvrdke prodajajo blago samo za gotovino. Italijanom v Somaliji primanjkuje že nekaj časa žita, sladkorja, mila in drugih zelo vaaaiih vsakdanjih potrebščin, kar vpfcjfta seveda znatno tudi na vojaške operacije. Kaikor zatrjujejo, se ceste, ki eo jih zgnadtMi Italijani, niso obnesle, ker so jih poplavila on. porušili na kilometre daleč zadnji najiivi. Razumljivo je, da vse močno vpliva tudi na zdravstveno stanje italijanske vojske.
Pokolj v Ausi
Džibuti, 30. novembra. Kakor zatrjujejo. so 25. novembra oboroženi vojaki •iz Ause napadli abesinske oddelke, ub3i 130 Abesincev in zaplenili mnogo pušk.
Nad 8.000 novih vojakov na poti v Afriko
Pori Said, 30. novembra. AA. Pretekli teden se je peljalo skoz Sueški prekop v vzhodno Afriko 8258 italijanskih vojapov, 15.333 kosov vojnega materiala vseh vrst 100 ton pšenice, 900 ton krme itd.
Ladje, ki so se vračale v Italijo, so pripeljale 1.220 delavcev iz vzhodne Afrike.
Vito Mussolini, ravnatelj lista »Popolo d' Italia,« sin pokojnega Arnalda Mussoli-nija, brata predsednika vlade, odide v kratkem v vzhodno Afriko, kjer bo služii pri ^ letalstvu.
Mussolini mora popustit!
Poostritev sankcij proti Italiji smatra Anglija za najboljše sredstvo, da se Mussolinija prisili k popuščanju
London, 20. novembra, d. Na svoji včerajšnji seji je vlada pod predsedstvom zunanjega ministra Hoareja v odsotnosti ministrskega predsednika Baldwine razpravlja, la predvsem o vprašanju sankcij. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Vansit-tart je poročal o svojih razgovorih z italijanskim poslanikom Grandijem, zunanji minister Hoare pa je sporočil, da namerava angleška vlada zaradi nekaterih italijanskih protiukrepov izvesti nadaljnje vojaške in gospodarske odredbe. Nadalje je sporočil, da se bo ženevski odbor osemnajstih na svojem prihodnjem sestanku bavij z razširjenjem sankcij na prepoved uvoza nafte v Italijo. Razpravljal bo o načinu izvedbe kanadskega predloga, ki se tiče prepovedi uvoza petroleja premoga, železa in jekla v Italijo ter o možnosti prepovedi uvoza bakra. bombaža, volne, strojnih delov in nekaterih drugih proizvodov, potrebnih za izdelovanje munieije in vojnega materiala.
Današnji listi poročajo, da vztraja Anglija slej ko prej na poostritvi sankcij, da pa tozadevnega predloga ne bo predložil angleški delegat, marveč delegat kake druge države, da bi se s tem še bolj poudaril kolektivni značaj sankcij. Anglija bo seveda vsak predlog takoj podprla Velika negotovost vlada v Londonu v pogledu zadržanj« Zedinjenih držav. Čeprav ameriški listi in nov i neke agencije poročajo, da bo Amerika podpirala prepoved izvoza petroleja, dvomijo v Londonu, da bo Rooseveltu uspelo uveljaviti take ukrepe in preprečiti ves izvoz, ker za to nima potrebnih zakonskih pooblastil. Angleški listi podčrtavajo ne glede na to. da bo šla Anglija v pogledu sankcij do najskrajnejše meje. >News Chronicle« poroča, da bo prepoved izvoza petroleja v Italijo uveljavljena vsekakor še pred božičem, ako si Mussolini do 12. decembra, ko se bo sestal sankcijski odbor, ne bo premislil. Ta kratek rok do sestanka sankcijskega odbora bo Laval v sporazumu z angleško vlado uporabil za mirovna posvetovanja v Rimu. Zaradi tega je angleška vlada naročila svojemu abesinskemu strokovnjaku Petersonu. ki se mudi v Parizu in sestavlja predloge za likvidacijo abesinskega spora, naj ostane še v Parizu in naj bo v stalnih stikih s francoskim zunan jim ministrstvom.
Lavalova zavlače-valna taktika
Pariz, 30. novembra, o. Če ne bo prišlo do krize vlade zaradi morebitnega neuspe-
ha v poslanski zbornici prve dni prihodnjega tedna, bo Laval osebno odpotoval r, Ženevo na zasedanje sankcijskega odbora* ki bo razpravljal o poostritvi sankcij proti Italiji s prepovedjo izvoza petroleja* Istočasno si bo seveda prizadeval doseči mirno poravnavo spora in bo poizkušal kar najbolj zavleči poostritev sankcij. Vladm listi naglasa jo v zvezi s tem, da bi poostritev sankcij mogla povzročiti skrajno napetost. in opozarjajo na koncentracijo italijanskih čet zadnje dni vzdolž francoske meje in ob vsej italijanski obali, zlasti ^ južni Italiji. Če bo Italija smatrala poostritev sankcij s prepovedjo^ izvoza petroleja za ukrep vojaškega značaja in s tem v Rimu že par dni sem neprestano groze, potem gre Evropa brez dvoma težkim in nevarnim časom naproti, ki bi mogli dovesti do splošne katastrofe. To preprečiti, je sedaj glavno prizadevanje diplomatov. V političnih krogih smatrajo, da hoče Anglija a svojo zahtevo po poostritvi sankcij prisiliti Mussolinija k popuščanju. Zanimivo je v zvezi s tem zadržanje ameriških Zedinjenih držav. Vse kaže, da to moral predsednik Roosevelt na pritisk gospodarskih krogov popustiti in najbrže dovoliti več svobode za izvoz v Italijo ter omejiti zgolj izvoz izrazito vojnih potrebščin, med katere pa ▼ Ameriki petroleja ne prištevajo. Te vesti ix Washingtona so izzvale v Londonu veliko vznemirjenje. Z angleške strani se zatrjujejo, da v tem primeru ne bo preostalo ni« drugega kakor blokada Italije. Angleške vojne ladje bi morale v takem primera ustaviti in zapleniti vsako ladjo, ki bi hotela v italijanske luke. kar bi brez dvoma do skrajnosti poostrilo že obstoječo napetost med Anglijo in Italijo.
Petrolejska prepoved
neprijateljska kretnja
Pariz, 30. novembra w. Ministrski predsednik Laval je imel dopoldne ponoven razgovor z italijanskim poslanikom Cerut-tijem." Kakor zatrjujejo v političnih krogih, je italijanski poslanik obvestil Lavala, da je v zadnjih dveh dneh glavni tajnik italijanske delegacije v Ženevi Bova, opozoril po Mussolinijevem naročilu člane odbora osemnajstih na resne posledice izvajanja sankcij, posebno pa zapore petroleja. ki bi jo Italija smatrala kot »ne-prijateljsko kretnjo.« Francoski ministrski predsednik je po vsej priliki ponovno pozval Ceruttija, naj svoji vladi priporoči, da čimprej jasno opredeli svoje pogoje za ureditev vzhodnoafriškega spora.
Okrog reorganizacije JNS
Konferenca pri Nikoli Uzunoviču — Narodna skupščina se bo sestala šele januarja — Pospešeno organiziranje JRZ — Jevtič v Južni Srbiji
Becgfad, 30. nov. p. Prvotno je bilo nameravano. da se sestane Narodna skupščina sredi decembra k formalni seji, na kateri bi izročila predlog državnega proračuna za 1935-36 finančnemu odboru Sedaj p<i se potrjujejo vesti, da bo skupščina sklicana šele v prvi polovici januarja. S tem očividno računajo tudi posamezni odbori, katerim so bili izročeni nekateri zakonski predlogi v proučevanje. med drugimi predlog v gospodarskih zadrugah. Ti odbori do danes še niso pričeli s svojim delom. Le odbor za zadruge je sklican za 5. december. Kar se tiče takozvanih političnih zakonov, je računati tudi z njihovo odloži tv jo. Prišli bodo najbrž na vrso šele po sprejetju proračuna, torej najprej meseca aprila.
Te dni so biJe mnogo opažene konference pri bivšem predsedniku vlade g. Uzunoviču. 2e dalj časa se v vrstah JNS razpravlja o potrebi reorganizacije stranke, ki naj bi omogočila večjo aktivnost strankinega de-ia. Navzlic sistematični borbi proti JNS, ki se je pričela z nastopom Jevtičeve vlade, in kljub temu, da so se zlasti volitve vršile proti stranki, se organizacija JNS ni razbila. V mnogih krajih je delo stranke zopet obnovljeno in le redki so srezi. ker so strankine organizacije prenehale. Sedaj se od povsod javlja nova volja za delo.
Strankinemu vodstvu se očita, da je bilo preveč pasivno, in izraža se spiošna želja, da bi se izvršila njegova reorganizacija, ki bi zagotovila nov razmah v aktivnosti stranke. iz vseh delov države izražene želje so bile predmet ponovnih razprav v klubu senatorjev JNS, ki jo povodom zadnjega zasedanja senata izbral poseben akcijski odbor, da v sporazumu s predsednikom stranke pripravi rešitev tega važnega vprašanja. Člani odb-ora so zadnje dni opetovano kon-ferirali s predsednikom Uzunovičtm. kar je vzbudilo v politični javnosti veliko po. zornost. Udeleženci teh razgovorov zatrjujejo. da potekajo razgovori ugodno.
Konference poslancev JRZ. ki se zadnje dni vršijo v Beogradu za vsako banovino posebej, so posvečene pred vsem vprašanju organizacije nove stranke. Akcija za ustanavljanje JRZ po srezih je prenešena sedaj na narodne poslance in mora po navodilih vodstva biti izvršena do konca leta. V vodilnih krogih JRZ se tudi zatrjuje, da so sedaj ustvarjene garancije, da se bodo v bodoče činitelji in govorniki JRZ se strožje držali programskih načel stranke, nego do sedaj.
Kakor poročajo" današnji listi, je bivši predsednik vlade g. Jevtič odpotoval v spremstvu nekaterih poslancev v Južno Srbijo, kjer namerava prirediti več konferenc.
O sklepih ministrskega sveta
V javnosti ne vladajo vedno jasni pojmi o tem, kaj je sklep ministrskega sveta. Zato naj navedemo kratko pojasnilo. Pred ministrski svet prihajajo predvsem splošna vprašanja, ki so v zvezi s celokupno politiko kr. vlade. O njih se po stvarni razpravi pokaže mišljenje članov kabineta- ki je merodajno za odgovornega voditelja celokupne vladine politike, predsednika vlade. V diskusiji se sevega izražajo razni nazori in išče se vedno kompromisni rezultat. Ako ta aH oni član vlade ne bi hotel ali mogel prevzeti soodgovornosti, mu preostane kot edino sredstvo ostavka. Taki sklepi ministrskega sveta se kratko beležijo v posebnem zapisniku.
Druga vrsta sklepov se nanaša na resore posameznih ministrov in se štejejo sem predvsem one zadeve, za katere mora, P° zakonu, zahtevati minister soglasje ministrskega sveta. V kolikor so te zadeve finančnega značaja in še posebno pri onih. pri katerih država prevzema gotove obveznosti (sem spadajo n. pr. tudi državna naročila za premog) mora biti predlog resornega ministra in sklep ministrskega sveta v posebnem aktu pismeno formuliran in od vseh ministrov podpisan. Ti podpisi se dajo v važnejših zadevah po ustnem referatu pri-siadetega resornega ministra in morebitni razpravi v sami seji ministrskega sveta. V manjših zadevah gre akt kot okrožnica od ministra do ministra na podpis. Glavna kontrola. kateri pripada čuvanje formalne pravilnosti takih aktov, v kolikor so zvezani z državnimi izdatki, bi odklonila svoj vizum in s tem preprečila izvršitev dotične-ga sklepa, ako bi manjkali podpisi poedi-nih ministrov.
Ako torej član kraljevske vlade ne odobrava sklepa ministrskega sveta, odnosno
predloga resornega ministra in hoče ta sklep preprečiti, potem mu ne preostane drugega, kakor da iz tega, kakor se pravi, napravi vprašanje in postavi predsednika vlade pred alternativo, da ali izdejstvuje pri resornem ministru umaknitev ali spremembo predloga, ali pa da ministrski svet svoje odobritve na tak predlog ne da. Ako niti eno niti drugo ni dosegljivo, potem preostaja,jo le osebne konsekvence, ki jih lahko prizadeti minister izvaja. Ako se za te konsekvence ne odloči, potem mora, ako hoče ostati v vladi, sopodpisati sklep ministrskega sveta.
V zadevi redukcij naročil premoga za državne železnice n. pr. je bil v avgustu mesecu storjen na predlog ministra prometa sklep ministrskega sveta in od vseh ministrov podpisan. Akt je bil v redu in zato se je nova razdelitev naročil tudi mogla izvesti. Sedanji zapletljaj radi kočevskega rudnika je nastal iz formalnih razlogov. Minister prometa je izdelal predlog za povišanje naročil od 200 na 800 ton kočevskega premoga (kakor tudi za povišanje v nekaterih premogovnikih v drugih krajih). Predlog se ni obravnaval na seji ministrskega sveta, nego je šel kot okrožnica na podpis posameznih članov vlade. Ker akt ni dobil vseh podpisov, je minister prometa, ki je za november bil že izdal povečana naročila, moral ta naročila za december zopet preklicati.
Gospodinje, glejte na svojo korist:
ADRIA žitna kava je izvrstna pa poceni!
ruga Lavalova zmaga
Po Finančno-politični debati Je poslanska zbornica izrekla Lavalu že v drugič zaupnico
Pariz, 30. novembra, d. Lavalova vlada je snoči ob zaključku velike finančne debate v parlamentu izvojevaia novo zmago nad opozicijo. S 324 glasovi proti 247 je bil sprejet naslednji sklep, ki ga je predlagal cen trum.
Zbornica ugotavlja izreden in začasen značaj odrejenih vladnih ukrepov ter izreka vladj zaupanje, da bo nadaljevala delo za obrambo franka in povečanje cen kmetijskih proizvodov, pri čemer jo poziva, naj nemudoma odredi olajšave, ki jih določa zakon za male uradnike, male rentnike, bivše bojevnike in železničarje.
Pred glasovanjem je vodja socialistov Leon Blum ponovno napadel politiko vlade ter je izjavil, da niso njegovi pristaši niti za deflacijo niti za razvrednotenje. Nacionalistični poslanec Franklin.Bouillon je poudarjal, da se mora pojasniti, ali naj ostane vladna oblast še nadalje v rokah Nacionalne unije ali pa naj se izroči marksistični ljudski fronti.
Ministrski predsednik Laval je nato na kratko apeliral na razsodnost parlamenta ter izjavil, da so bile zasilne odredbe izdane zaradi preprečenja poletna državnih financ. "Vlada ne more nadaljevti svojega dela v negotovosti, zaradi česaT mora poslanska zbornica točno povedati, kaj hoče. Če koga veseli postati njegov naslednik, mu je prosto.
Nato je bilo izvrženo glasovanje, pri katerem se je pokazala večina 77 glasov za Lavala.
Seja je bila potem zaključena. Poslanska zbornica se bo sestala zopet v torek dopoldne. ko se bo pričela razprava o interpelacijah zaradi oboroženih strankarskih formacij.
Francoski tisk danes splošno sodi, da sta predsnočnji in sročnji uspeh Lavala v poslanski zbornici znatno ojačila njegov po. ložaj in da pomenita rezultata obeh glasovanj jamstvo za zmago vlade tudi v debati o desničarskih organizacijah.
Bitka za frank je dobljena, pravi »Petit Parisien«, in vlada lahko 6edaj nadaljuje svoje delo na finančnem polju. V torek bo na dnevnem redu čisto politično vprašanje, vse pa kaže. da se bo tudi to vprašanje uredilo tako, kakor je treba. »Journal« ugotavlja. da je vlada snoči dobila 324 glasov, prav toliko kakor meseca junija, ko si je izvojevaia izredna pooblastila. Zmaga vlade bo gotovo znatno ojačila tudi frank. »Matin« pripisuje Lavalovi zmagi v parlamentu naravnost izreden pomen. Opozicija je izgubila vsako nado. da bi v torek dosegla kak uspeh. »Echo de Pariš« pravi, da bi poslanska zbornica izvršila naravnost samomor, če bi hotela v torek vreči vlado, ki je tr! dni prej dobila tako znatno večino. »Oeuvre« ugotavlja, da je vladna ve-
čina sicer padla na 77 glsov, a je še vedno zadostna in ustreza tudi pričakovanju optL
mistov v vladnem taboru.
Radikalno-socialistično glasilo »Republi-que« pravi: Laval ima pravico vdajati se lepim nadam glede poteka politične diskusije, ki je napovedana za prihodnji torek nikakor pa ne sme pozabiti, da se radikali ne mislijo izneveriti obljubi, ki so jo dali 14. julija ter da bodo ostali zvesti Narodnemu bloku dela in miru tudi v bodoče.
Tudi glavno socialistično glasilo ugotavlja, da je Laval dosegel lep uspeh, ki ne bo ostal brez vpliva na nadaljnjo politično borbo v parlamentu.
■ Kino „ADRIAN"
Št. Vid
Danes ob 4., 6., 8. uri filmska drama v sredo in četrtek ob 8. uri zvečer vesela filmska revija
NE POZNAM — A LJUBIM TE.
Predprodaja od 9. do 11. dop.
Razširjenje obramb* nega sveta v Italiji
Rim, 30.. novembra. w. Na današnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno raz. širjenje vrhovnega obrambnega sveta. Razen večjega števila posredno interesi. ranih ministrov bodo pripadali temu odboru v bodoče tudi vsi maršali, vsi veliki admirali, vsi letalski maršali, generalni štab milice in njihov načelnik ter vrhovna inšpektorja za vojaško vzgojo naroda. S tem razširjenjem hočejo pridobiti izkušnje teh visokih predstavnikov režima. Vrhovni obrambni odbor, ki je med. ministrski organ, je podrejen neposredno ministrskemu predsedniku. Ministrski svet je nadalje sklenil čim bolj razširiti vežbe v streljanju med prebivalstvom. Strelskih vaj se bodo morali v bodoče obvozno udeleževati vsi državljani do 32. le_ ta.
Novi češkoslovaški
poslanik v Varšavi
Praga, 30. novembra. d. predsednik Poljske republike je izdal agTement biv-šemiu narodnemu poslancu in bivšemu češkoslovaškemu notranjemu ministru dir. Juriju Slaviku za češkoslovaškega poslanika v Varšavi.
RAVNOKAR PRISPELI NOVI MODELI
S C H A U B
RADIOAPARATOV
BREZOBVEZNO VAM PREDVAJA:
1*
TEHNIK"
J. R A N J A I,
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20 Telefon: 34-19.
leležke
Enotno glasilo slovenskih mačkovcev
Zadnji »Bojevnik« objavlja pod naslovom »Celjski dogovora z debelimi črkami naslednjo objavo: .Predstavniki konzorcijev slovenskih listov, »Slovenska zemlja,« »Bojevnik« in »Ljudska pravica,« stoječi soglasno na miselnosti slovenske kmečko - delavske politike in imajoči enake poglede glede izvedbe te politike, so na svojem sestanku dne 24. XI. 1935 v Celju sklenili, da se čimprej snidejo po trije predstavniki zgoraj navedenih listov in v roku 30 dni, t. j. do 24. XII. t. 1. izvedejo likvidacijo listov na ta način, da ostane za vso Slovenijo en list, ki naj bo edino glasilo za vse pripadnike slovenskega kmečko delavskega gibanja in ki naj v tem duhu piše.«
O ozadju tega sklepa in poteku celjskega sestanka smo že poročali. V »Bojevniku« čitamo v opozorilu čitateljem med drugim tudi ta-le komentar k celjski resoluciji. »Z novim letom dobimo za vso Slovenijo en sam list, ki bo glasilo slovenskega kmečko - delavskega gibanja. Kako se bo novi list imenoval, še ni odločeno. Naši zaupniki so si mnogo prizadevali, da je prišlo končno do celjskega dogovora.«
Kaj bo z listom dr. Mačka
Iz zelo zanesljivega vira smo priobčili informacijo, da bo dr. Maček skoraj pričel izdajati svoj posebni dnevnik v Zagrebu, ker hoče biti neodvisen od novinarskega varuštva listov, ki izhajajo v tiskarni
Pri vretju v črevesju in zagatenju
zanesljivo učinkuje že ena čaša naravne
FRANZ-JOSEFOVE
greneice.
Ogl. reg. S. br. 1»183/35
»Tipografija.« »Obzor« sedaj v obliki pol-službenega komunikeja to našo vest odločno demantira itn pravi, da je brez podlage. Dr. Maček da ne namerava izdajati dnevnika, niti nima nikake zveze z dozdevno akcijo za ustanovitev kakega novega dnevnika. Bivša HSS bo pričela, kadar pride čas, z izdajanjem svojega tednika, kakor je to bilo pred 6. januarjem 1929.
Že v par tednih se bo pokazalo, ali je imel prav naš informator, ali pa ima prav »Obzor.« Do takrat je vsaka nadaljnja polemika o tej stvari odveč.
Razveljavljen razpust hrvatske pevske zveze
»Obzor« poroča: »Banska uprava v Zagrebu je lani razpustila »Savez hrvatskih pjevačkih društava« z utemeljitvijo, da je prekoračil svoj delokrog. Proti razpustu se je Savez pritožil na ministrstvo notranjih del, ki pa je odlok banske uprave potrdilo. Proti tej odločitvi je Savez vložil tožbo na državni svet, ki je sedaj tožbi ugodil in razveljavil rešitev ministrstva notranjih del. Savez hrv. pjevačkih društava prične takoj s svojim delovanjem.«
češki kardinal o vojni
V vojaškem seminarju zveze češkoslovaških oficirjev v Pragi je imel novi kardinal praški nadškof dr. Kašpar govor o temi »cerkev in obramba države«. Najprej je na. glašal, da Jezus ni nobenega stanu tako odlikoval kakor ravno vojaški stan. Na temelju naukov katoliške cerkve je kardinal nato razložil načelno stališče cerkve do države in do dolžnosti, ki jih država nalaga svojim državljanom. Po svojih naukih cerkev ni upravičena, da bi izrekla absolutno prepoved vsake vojne. Ako ne moremo posamezniku prepovedati, da bj se branil proti krivičnim napadom, tem manj moremo državi odrekati pravico, da se brani. Naša 6veta dolžnost je, da se branimo proti nemirnim sosedom Krščanska morala opravičuje tudi napadalno vojno, ako ne pomagajo nobena druga sredstva in ako gre za to. da se popravi krivica in da se vrne oropano imetje. Katoliki so dolžni svoji vesti, da načelno zagovarjajo vzgojo mladine za obrambo države
Še en politični pokret
Narodni poslanec za erez vlaeen':ški MKlan Petkovič je imel s Tuzlii sestanek svn>jdh prijateljev. na katerem je priporočal ustanovitev noveea »kmetskesa nacionalnega pokreta«, ki naj bi se razšiTil po vsej diržav in med vsemi kmeti brez ozira na vensko in plemensko oripadnoei. Prosrram bazira na načelu državnega in narodnega edinstva.
T-
SUKNO DOBITE POVSODi
1
To velja. Ali mi, kot tovarnarji, Vas lahko bolje in ceneje postrežemo.
CENE NAŠIH STOFOV SO OD 80.— DO 180.— DINARJEV.
Industrija volnenih tkanin
VLADATEOKAROVIClKOMP.
cJcivacin
Kongres za zaščito
Otvoritvi so prisostvovali Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. • Vis. kneginja Olga in predsednik vlade z ministri
Beograd, 30. novembra, p. Na izredno svečan način je bil danes opoldne v Kolar-čevi ljudski univerzi otvorjen prvi kongres Unije za zaščito dece. Svečani otvoritvi so prisostvovali Nj. Vel. kraljica Marija. Nj. Vis. kneginja Olga, patriarh Var-nava, predsednik vlade dr. Stojadinovič z več člani vlade, predsedstvi senata in narodne skupščine, zastopniki vseh veroizpovedi, ves diplomatski zbor in velika množica občinstva.
Pri vhodu v dvorano so pričakovali Nj. Vel. kraljico člani predsedstva s senatorjem dr. Šilovičem na čelu, otroci pa so tvorili špalir. Publika je kraljico navdušeno pozdravljala. Ob njenem prihodu je mladinski zbor zapel državno himno. Pred- j sednik kongresa senator dr. Šilovic jc v
otvoritvenem govoru najprvo pozdravil visoke goste in se zahvalil zlasti Nj. Vel. kraljici za njeno visoko pozornost in zaščito ter za njeno pobudo, ki jo je daia za čim boljšo organizacijo zaščite jugo>s>loven-ske dece. Med viharnimi ovacijami je b'l nato posla.n udanostni brzojav Nj. Vel. kralju. V imenu vlade jc govoril minister za telesno vzgojo Komnenovič. ki je izjavil, da bo vlada podpirala vsako delo na tem polju. Predsednik beograjske občine Vlada Ilič je govoril o prizadevanju občine za izboljšanje položaja otrok, nakar je pozdravil kongres v imenu bolgarske zveze za zaščito dece bolgarski poslanik Ka-zasov. S tem je bil slavnostni del kongresa končan, nakar so sledili razni strokovni referati. Kongres se bo jutri nadaljeval.
„Naša misel" nacionalnih akademikov
Izšla je prva številka štirinajstdnevnika »Naša misel r, novega glasila naše nacionalne akademske mladine. Na štirih straneh prinaša obilo izbranega in informativnega gradiva, ki bo živo zanimalo ne samo dijaško mladino, marveč prav gotovo v veliki meri tudi vso našo inteligenco. V zaključnem članku, ki je posebej namenjen v informacijo čitateljem, je nekoliko programa, želja in teženj:
»Že dolgo časa smo omladinci močno občutili pomanjkanje lastnega glasila- •. Potrebujemo borbeno, polemično in dnevne pojave zasledujoče glasilo. Zato smo tudi sklenili, naj ima »Naša misel« obliko lista, ne pa revije. V tej obliki bo lahko mnouo bolj tekoča- živahnejša in zanimivejša. Na univerzi smo do danes stali takorekoč ne-oboroženi. »Naša misek bo dokazala, da nas
ni malo in da smo duhovno in v delu močnejši od mnogih krieaeev. Nismo glasilo nikake organizacije, stolpci so odprti vsej ju-goslovenski omladini brez razlike.«
Toplo, prisrčno je pisan uvodnik, ki poudarja zvestobo Jugoslaviji- pokojnemu in mlademu kralju. >Ob velikem prazniku^: (1. decembra) je naslov drugega članka, ki daje rojstvu novega glasila mlade generacije poseben poudarek. Sledijo razni drugi članki iu drobne informacije: o uredbi o tehniških fakultetah, o delovnem pravu in docentu dr. Bajiču, o borbi med nemškimi akademiki zaradi reorganizacije njihovih društev in še mnogoter zanimiv drobiž. »Našo misek ureia poseben odbor, letna naročnina pa je celih 18 Din, dočim velja posamezna številka 1 Din.
Vojaški ukrepi
v Egiptu
Kairo, 30. novembra, d. Egiptska vlada se je sporazumela z angleškimi vojaškimi oblastai glede vojaških odredb za eventu. elno obrambo Asuana v gornjem Egiptu. V Asuanu bodo zbrali večje oddelke angleške in egiptske vojske ter celo vrsto protiletalskih baterij.
Italijanski konzul v Port Saidu je pozval vse italijanske državljane v mestu in okolici, naj dvignejo svoje vloge v egiptskih bankah ter jih deponirajo v italijanskem konzulatu. Njegov poziv je izzval veliko senzacijo, ker je zbudil bojazen pred resnimi zapletljaji med Italijo in Anglijo ter obenem z Egiptom.
Reuterjev urad poroča iz 'Aleksandri-je, da pri merodajnih faktorjih v Egiptu ni opaziti nobene skrbi ali nemira zaradi morebitnega napada Italijanov iz Libije. To čustvo varnosti izvira v glav-ned odtod, ker bi zadela italijanske čete pri morebitnem prodiranju proti Egintu na zelo hude težkoče.
Hude posledice
prekrokane noči
Sombor, 30. novembra, c. Snoči sta trgovec Stevan Mesaroš in njegov prijatelj Ivan Osvart popivala po S«mboru. Ko sta se v temini noči razšla, sta Mesaroša napadla dva mask i ran a razbojnika, ga zvezala, mu odvzela 40.000 dinarjev in ga tako pretepla, da je obležal brez zavesti.
Njegovega prijatelja je med tem z>a»k»,a druga nesreča. Hoted &i je skrajšati pot diomov in je krenil čez železniško progo, m. kretnici pa je stopil tako nesrečno, da se mu je noga zagvozddla med tračnice in je ni mogel izvleči. V tem trenutku je privozin tovorni vlak in mu odrezal desno nožo na<d koienom. Oba so našli še le zjutraj im j« prepeljali v boikiico.
Navodila za udeležence novinarskega koncerta
Prosimo, pridite pravočasno, da ne bo mučne gneče pri garderobah. Garderobe bodo v pritličju in podpritličju. Vhod za sodelujoče je s severne strani (nasproti vojašnice).
Z vstopnico ima vsak udeleženec znižano voznino na tramvaju: na koncert ] Din, po koncertu 2 Din ne glede na dol.
žino proge-
Vstopnice, kar jih je še, se dobe danps od 8. do 12. in 15. do 18- v Matlčii knji, garni na Kongresnom trgu. Večerna blagajna na Taboru bo odprta od 19. nre da. Ije.
Po koncertu bo v vseh prostorih Tabora družabni večer s plesom. Mize bodo v stranskih dvoranah že pripravljene.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: M Slo vreme bo še ostalo. Večinoma, oblačno, pone-kod padavine; v dolinah č&ž, na gorah sneg.
Somalsko bojišče
Debela črta pred-stavija približno mejo, do kamor je italijanska vojska pod poveljstvom generala Grazianija prodrla iz Somalije v abesinsko pokrajino Ogaden, črtkaš ta proga pa postojanke, na katere so se umaknili Italijani po vpadu abesinske vojske rasa Deste pri Dolu v Italijansko Somalijo in po večdnevnem deževju, ki je zamočviril ogaden. sko puščavo.
DlfcEDAVA	*	O
HARAR Di°Di,SA \
v
/ ! ^
»SCIA BAJOOA
M0GADJ$C/0
- 3
Nedelja, 1. XiJ. 1935.
a ii kraji in
Jablana v cvetličnem lončku
čudežno oplojena je rodila dva lepa sadova

- '

l&teZi
: ažišž?
(jSl__
Litija, konec novembra Med našimi prijatelji narave, vrtov in sadja je zbudil veliko zanimanje lep uspeh upokojene učiteljice gdč. Helene Arkove, rodom iz ribniške doline.—
cvetličnem lončku je vzgojila ja-dano-»a kateri je letos pridelala dva krasna plodova, težka po četrt kilograma- Gospodična Helena je neumorna; bavi se s cvel-iicacii, ima lasten čebelnjak, zdaj pa se
je lotila še nege jablane v cvetličnem Ion-
Člvll
Drevesce je imel ie lansko leto eden tukajšnjih naših praktičnih sadjarjev. Ker mu ni obrodilo, ga je hotel že zavre«. Prav tedaj je prišla mimo gospodična Helena_ m dejala- da ga bo poizkusila obuditi k življenju. Postavila ga je doma na svetel prostor. Pridno mu je zalivala, prav posebno še tedaj, kad3r je močil naravo dez. Drevesce je stalo namreč ves ča« na enem m istem prostoru, sicer bi se pretreslo, v pomladi bi odpadli cvetovi, kasneje pa jabol-čka. V poletnih vročih dnevih ga je zahvala tudi po trikrat na dan, ved.io z nekoliko mlačno vodo. Na {>onilad je bilo veliko veselje, ko je pognslo prvo cvetje. Na eni vejici pet, na drugi štiri cvetovi. ^Čebelice, čebelice!...« je tedaj zaman klicala marljiva vrtnarica skozi okno. A onraševalk ni bilo... Pa je sama vse onrašila... Kmahi so se pojavile bunčice, jablana ie nastavila .j plodove. TJevieo bo prevrnila velika teža, če ; bo obrodilo vseh drvet plodov, je tarnala gospodična Helena. Zato je skrbno opazovala, k?ko se razvijajo plodiči. iu se odločila: »Pustila bom na vsaki vejici le po eno jabolko!«: Od ča?a do časa je odščipni-l-> najslabejši plod- dokler ni o=talo na vsa-ki vejici le po eno jabolko, ki ie krepko dočakalo tudi jesen in je prineslo gospodarici spričevalo vestnega sadiaria. po vse t okolici pa je zgled, kaj doseže vnet in vztrajen prijatelj narave.
Zdaj so plodovi še v varnem okrilju v naročju mamice—jablane, kjer jih obiskujejo naši sadjari. Ugibajo pa zaman, kako sadno sorto ie pridelala samotna stanovalka v stari Koblerjevi hiši na Glavnem trgu. Te dni bo »trgatev« in naša Liti jarka bo pohitela v LiubPano k učenim pomologom, da ugotove dvojčkoma sadni izvor in poreklo.
hor ki še vedno službuje, a ima že 43 let službe. Razveseljivo je dejstvo, da je Podporna društvena blagajna pred nekaj dnevi na svojem občnem zboru ugotovim zboljšanje, ker se je osnovna glavnica zvf šala. Tako je tovarna tudi za svojo 7« letnico storila dobro delo-
■ KINO UNION H
Telefon 22-21
Danes ob 15., 17., 19. in 21 uri Film, ki ne potrebuje reklame
Kraljevi valček
Willy Forst, Panl Horbiger, Carola Hohn, Heli Finkenzeller.
Predprodaja od U. do 12-30 in od 15. ure dalje.
bistroumen mož, je bil že od mladih let neustrašen in vedno dosleden narodnjak in naprednjak, sai je že nad 40 let naročnik naprednega časopisja. Svojo nezlomljivo značajnost je kazal vedno in povsod tudi takrat, ko je bil še nameščenec tobačne tovarne. Pri vsem svojem javnem delovanju je kazal pretirano skromnost, vedno je podrejal svoje lastne interese splošni
£7z7 O/curv
Smrt vrlega
■saESSn
iiškega ©brata
I3S? IS letnici tovarne keniičnift izdelkov v Hrastniku
Tovarna v Hrastnika
Hrastnik, 30. novembra.
Eno najstarejših industrijskih podjetij v naši ožji domovini je gotovo tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, ki praznuje •stos 75letnico svojega obstoja. Njeni za. četki gredo do leta 1845, ko je pod jetrn zidarski mojster Franc Gossleth v Trstu prevzel od nekega Angleža tovarno za ii-de-lovanje kalijevega eolitra. Naprava v Trstu se je že v nekaj letih razširila v tovarno kalijevega solitra za erar, ker je bil ta proizvod monopolskj artikeL Naključje je naneslo, daje dospela leta l*w>6. v Trst neka ladja, ki je vozila samo zarad' obtežbe neko neznano rudo. Gosslethu se je ta tovor ponudili v nakup in, ko je h >ž dognal, da je kromova ruda, je kuri; ves tovor Pričeli eo v tovarni produk-' kromovega kalija, ki so ga tedaj prodajali sa.mo oa škotskem. Tri leta po-ie Gos&letli ves svoj obrat preseli'
M
KINO UNION - Tel. 22-21
>s ob 10.30	Jutri ob 14
11 -Matineja smeha: ? barvanili šal Micky i n Bodo. Vsi pro?*ori po 4.5(1 Din.
Smssa

t Hrastnik, ker je imel tam na razpolago premog in več vodne sile Gcssleth in Freiiherr von Bruck sta biLa tudi ustanovitelja in prva delničarja hrastniškega rudnika. Z obratom so začeli v Hrastniku leta 1&G0, ko je bilo urejeno tovarniško poslopje ter zgrajene tudi uradniške in delavske hiše. Deset let pozneje se je podjetje rz premeni! o v delniško družbo ter začelo s proizvodnjo žveplene kisline, sprva iz žvepla, pozneje pa iz žveplenega krš-ca. Od takrat datira tudi produkcija solne kisline iz Glauberjeve soli. Uporaba žveplenega kršca je dala leta 1S73 pobudo za fabrikacijo žiezook-sidnih barv, ki so jih naročali zaradi prvovrstne kakovosti tudi iz Anglije in Amerike. Z izdelovanjem su. perfosfata — umetnega gnojila so pričel: leta 1890. Istega leta je bila ustanovljena podružnica tovarne v Celju za izdelavo žveplene kisline, podružna tovarna se je takoj Po vojni pretvorila v posebno delniško družbo.
V Hrastniku pridobiva tovarna iz lastnega kamnoloma prvovrstni apnenec, ki ga tik ob kamnolomu žgo v treh modernih pe«&h v apno- Nova podružna to varaš v Celju za proizvodnjo sni perfosfata je za. čela obratovati leta 1927. Tovarna v j Hrastniku se je iz malih razmer razvila v veliko podjetje. Z žeJezniško postajo je zvezana po normalnotirni progi, ki so jo zgradili leta 1874. Kot prvo podjetje v državi je pričela tovarna pred štirimi leti z izdelovanjem opojnih drog iz sirovega opija, pridelanega v Južni Srbiji. Podružnica v Celju pa izdeluje v zadnjem času n»vo fosfatno gnojilo samo iz doma. čih dalmatinskih sirovih fosfatov. Tovarna jih koplje v lastnem rudniku v Erve-niku blizu Knina. prej s« vsa fosfatna gnojila izdelovali iz sinov in, ki so jih izvažali iz Afrike.
Tovarniški ©brat je za kraj velikega Pomena. Tovarna ima svoj lastni vodovod, ki je bil prvi v Hrastniku. Pozneje se je tovarna priključila akciji za zgraiditev modernega vodovoda za ves Hrastnik. Mnog' uradniki in delavci so službovali v tej tovarni dolga desetletja. Najstarejši vetera' ni. kakor tovarniški inšpektor Ivan Kiler, ki je služboval nad 50 let, so v zadnjih letih umrli, žive pa še upokojeni ravnatelj Rurger, ki je služboval nad 50 let, njego* bivši kočijaž Janez Soper, ki je star 87 let in najstarejši prebivalec spodnjega Hrast* nika, ter tovarniški pisanonoša Anton Pa-
<m
Ljubljana, 30. novembra.
V visoki starosti S3 let je v soboto 23. t. m. preminul g. Jože Cadei daleč naokrog znam Trepalov oča iz Ledin nad Idrijo. Visokorasel, širokonleč Trepalov gospodar, prava grča naših gora se je z neprikritim zdravim humorjem na mah prikupil vsakomur, kdor je kdajkoli bil gost prijazne in
gostoljubne kmetije.
S pokojnikom je legel v grob košček samonikle zgodovine naših vasi. Kljub skopemu površju skraševane zemlje ledinske občine je vrli Trepalov oča z vsestransko podporo še pridnejše. pred leti umrle gospodinje dvignil obširno posestvo na zgleden primer, kako donosna je lahko kmetija, če ji umno gospodarijo zmerom pridne
neutrudljive roke.
Nemalo tragike se jo bilo zgrnilo tudi na sivolasega pokojnika Po komaj nekaj letih zakona mu je umrla prva žena. pu-stivši nedoraslega sinčka Franceta. Blagoslov drugega zakona je pomnožil družino za tri otroke. Najstarejši, hči edinka Mar» janica se je s čebeljo pridnostjo in umnim znanjem gospodarstva primožila na znano Smukovo posestvo v Idriji. Drugi, sin Ivan je v Ameriki, najmlajši Jože je bil za očetom zagospodaril na domu ter v kratkem času še k repke je dvignil kmetijo. Toda kad bolezni iz vojne je mladega gospodarja zrušila, medtem ko je tolikanj ljubljeni sinček umrl že prej. Za možem je kmalu šla v prerani grob mlada gospodinja, pu-stivši siroto Minko.
Obsežni kmetiji gospodari zdaj Frince. Trepalov dom, ki je žc od nekdaj slovel v vsej idrijski okolici in daleč po Poljanski dolmi je bil kakor prej tudi v novih razmerah deležen večkratnega priznanja in odlikovanja oblastev za umno poljedelstvo in živinorejo. V vzorno urejenem hlevu je še danes do 30 glav zgledno oskrbovane živine in vsa domačija je bila poslednja leta osivelemu starčku upravičeno zadoščenje, da nista bila zaman dolgoletni trud in ljubezen do zemlje.
Bodi Trepalovemu očetu ohranjen svetal spomin 1
blaginji, nikoli se ni silil v ospredje, temveč je vzorno skrbel za svojo družino in delal nesebično za narod. Nad 30 let je bil odbornik občine Vič, 3 leta tudi žurvan; več let je bil načelnik Glavnega odbora za osuševanje Barja, mnogo let član cestnega odbora, predsednik kraj. šol. odbora, predsednik C M podružnice, soustanovitelj Sokola na Viču itd. S svojo soprogo Marijo, rojeno Svetličevo živi v vzorni harmoniji, izmed 8 otrok jima živi še 5, vsi dediči njegovih lepih čednosti. Njegov idilični dom na Viču je kotiček tihe rodbinske sreče. Vzornemu možu — poštenjaku, nesebičnemu javnemu delavcu, znaeajnemu narodnjaku želimo še mnogo zdravih in srečnih let!
■Kr.^api^ HHAOJ-i^^K^ aiv.m.j.t'«* mmmmmmm
Najlepše darilo za Miklavža je zbornik
^Slovenska
Boht se v knjigarnah in pri Fotoklubu, Špedicija »Grom« — Kolodvorska 41.
Uboj Ie starega

— nova Eiida Idecl-krema. Ona je „ideai" izbirčnih žen . , . jim pomaga, da so zmeraj lepe, vedno negovane, kakor je treba. Zakaj 1o je novo na njej«
izboljšana kakovost
poI!c;htn[3Fs vonj povečana tuba popoln ueinsk
Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi
„h a m a m e I i s v i r g i n i c a"
majhne poškodba no polti, nečistoto in ve!ike»kožne znof-nice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — nepravi polt medlo in enakomerno lepo.
NOVA
Gornja Radgona, 30. novembra Med bratoma Feliksom in Alojzom Ko-renovima, delavcema iz žrnove, in bratoma Jcžetom in Andrejem Zamudorviana, posestnikov ima sinovoma iz iste vasi, je vladalo že dalje časa sovraštvo. Zavoljo
KINO SLOGA
fggfw r 4\ A rp ** v - ..
Ljubljanski Dvor
TeJefon 2730
Danes ob 15., 17., 10. in 21. uri pre- Vt miera senzacionalnega, velenapelega lilma
SVIT JE MOJ!
s HAARY PIELOM v gl. vlogi
etnik
Včeraj je obhajal bivši župan na Viču g. Andrej Knez svoj god in obenem 70. rojstni dan. Jubilant je znana markantna osebnost ne samo v svoji domači občini, temveč po vseh okoliških občinah, v Ljubljani in še po banovini, saj se že skoraj 50 let nesebično in ploden osno udejstvuje v vsem javnem življenju svoje rojstne občine.
Že njegov oče — tudi Andrej — je bil prvi zavedni slovenski župan na Viču ter je kot tak bil med sklicatelji narodnega tabora v Vižmarjih. Naš jubilant, izredno
Ljudem, nagnjenim
k maščobi
pomaga časa naravne
FRANZ-J OSEFO VE
grenčice
zjutraj na prazen želodec, da dosežejo lahko Iztrebljenje
Ogl. rog. S. br. 1H85/35
Matineja! Cena enotna Din 4.50 Luči velemesta . Dnnes ob 10.30 d»p. a CIIABLIE CHAPLIN

~ ~ <<*SB6#lfgMm6*t
tega je med njimi doslej ob vsakokratnem srečanju prišlo do prepirov, pri srečanju v torek pa sta se spopadla Zamuda Jcžef in Koten Alojzij in je Alojz dobil nekaj zaušnic.
Naslednjega dne izvečer sta se vračala od dela in zdravilišča Slatine Radencev domov brata Korenova. Ko sta šla skozi gozd na Kobilšaku, sta srečala brata Za. miudova in v njuni družbi prelca Kana. Po kratkem prepiru so sledili udarci. Zamuda je dobil z leseno ročico hude udarce po glavi, da se je zgrudil na tla. Brata Korenova sta nato šla domov, Zamuda Jožef in Prelc pa sta dvignila Andreja Zamudo, ki sicer ni imel vidnih zunanj.ih znakov, pač pa je nekoliko krvavel skozi nos in usta, ter ga odvedla domov, kamor je bij poklican tudi zilravnik dr. čre-mošnik iz Gornje Radgone.
V četrtek okrog 2. zjutraj pa je posta-
Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba
lo poškodovancu Andreju nekoliko slaibo-Patdiel je ponovno v nezavest in fcmalu urmrl za poškodbami. Njegovo truplo je bilo preneseno v mrtvašnico h Kapeli, kjer se je vršila obdukcija. Pokojnik jo imel hude notranje poškodbe lobanjske kosti ter je bila smrt neogibna. Korena Alojzija so orožniki odvedli v zapore okrožnega sodišča v Mariboru.
»OMEGA« in »HELVETIA« ure kakor tudi zlati nakit NA OBROKE ! »Alem* kom. dr., Zagreb, Nikoličeva 7/L Na željo pošljemo ilustr. cenik brezplačno.
kaLfSv...«
Po petnaj-^letni tradiciji novinarskih koncertov bi lahko priznali prvi december za praznik ljubljanskih novinarjev. Naš dan! Vse druge dni v letu pišemo <o dragih: tega dne bi hoteli misliti na Skrito, večidel anonimno opravljamo svoj vsakdanji posel. Le malo čita. teljev je, ki se zavedajo, da za časnis-Sdmi stolpci utripljejo človeška srca, da se stalno tre-šijo duševne in telesne moči, da. z njimi odhaja slehern dan košček osebnega življenja. Črke so me. haničen produkt; v njih nekako ofcrp-5ie in se razosebi piščeva anonimna osebnost. Nepodpisanih piscev nihče ne nva-žuje kot osebe in osebnosti: to, kar ie pri pisatelju zgoščena, čvrsta oseb. nost, je pri žurnalistu razkosano v tisoče stolpcev, ki jih ljudje sproti pozabljajo; razbito v milijone neuglednih, le enemu dnevu namenjenih črk, ki teko kakor reke po svojih navadnih strugah.
In vendar je novinstvo eden naj-pristnejših izrazov sodobne civilizacije, novinarstvo pa nien zvesti služabnik in obenem verno ogledalo v katerem se neneboma odražajo njene zmage in porazi. Shižba dnevu ki ie majhen drobec večno ngstaiaioče T^^ovfn**' služba davnemu mnenju, ki ga mhče ne pozna v njegovi pravi podobi, ker se ti
razbije, čim jo hočeš prijeti; služba občinstvu, ki je najbolj razvajeno in muhasto dete modernega časa ni li v tem kos tihe tragike, o kateri ne ve ničesar kritik ob strani?
Novinarji! Koliko ošabnih tekmecev v peresnem boju za milostni pogled občinstva in za kos vsakdanjega kruiia. koliko vzvišeno patetičnih pisateljev se je že obregnilo ob ta sorodni poklic! In vendar je v delu teh, enemu dnevu služečih anonimnih pisateljev kajkrati mnogo več življenja, fantazije in duha, kakor v mirno, počasi spisanih knjigah marsikaterega izmed kritikov novinarstva, ki si lastijo vso pravico do osebnega priznanja in slave.
Le redkokaterega novinarja obsine slava, o kateri pravi Balzac, da je sonce mrtvih. Kaj ponese novinar v svoj grob? Milijone natisnjenih besed, ki jih rnhče več ne pozna, ker je njih papir že drugi, tretji dan po natisu prešel v druge kemične oblike. Kdo lista po orumenelih foljantih- ki jih varujejo v knjižnicah? Pajki se sprehajajo po teh dokumentih časa, im če radoveden zgodovinar zaide med letnike starih dnevnikov. opaža za njihovimi bledimi, kemično polagoma ugašajočimi sfolpci nrav tp.ko malo resničnih oseVnoari kakor jih je opažal čitatelj takrat, ko so
še dišali po tiskarskemu črnilu- Nikjer ni žarkov, s katerimi bi Balzacovo »sonce mrtvih« obsinilo delo povprečnega novinarja. In vendar — kaj hi bila brez njegovega avtorstva sodobna civilizacija? Kako naj si zamislimo sodobno družbo brez teh neumornih, skritih delavcev?
Slovensko novinarstvo spada med najmlajše naše stanove. Tako mlado je. da se še ločimo po sami besedi: nekateri so novinarji, drugi časnikarji (beseda novinar je sprejeta po srbskohr. vaškem in češkem izrazu in je blizu naši domači besedi novica, medtem ko je časnikar ustvarjen po nemškem vzorcu). Kaj so bili slovenski novinarji pred petdesetimi leti? Anton Tomšič je bil prvi poklicni slovenski žurnaiist, in je izbiraj v Mariboru. Josipa Jitrčiča je ugonobila novinarska in pisateljska poklicna bolezen — sušica — v Ljubljani. Pred petdesetimi leti ni bil to pri nas poklic: bila je usoda. Šele dobro desetletje pred svetovno veno je slovenski tisk tolikanj napredoval da se je pričela usoda novinarstva oblikovati v stan. Naši tedanji novinarji so z malimi izjemami končali tragično* Malovrh, Štefe. Plut. Še vedno je bilo novinarstvo žrtev slovenske majhnosti.
Prvi deeember 1918 je in ostrne v vekove viden meinik iueosloven. zgodovine Nemara prfr. tvvt^^mo nrvrinar^ki	v simbolni si1" ve-
likega dne. Z Jugoslavijo se je dvig-
nil pomen Slovencev; vse dotlej storjeno delo je dobilo trdnejšo podlago; narodna misel je pričela dokončno osvajati naša mesta in je zajela vse sloje. Tako je tudi slovenski tisk dobil novo pogonsko silo in širše polje za svoj razmah. Nova, modernejša ureditev listov je zahtevala vedno več solidnih in izobraženih sodelavcev. Končala se je doba pisarstva in zgolj agitatoriane publicistike v redakcijah; prevladal je oni tip slovenskih novinarjev, ki smo jih imeli prej tako malo: — novinarjev — osebnosti. Z razmahom našega tiska prihaja tudi prva potreba cehovstva pri njegovih stalnih, poklicnih sodelavcih. Urednik — pri Čehih tolikanj uvaževa. ni redaktor — se uvršča med intelektualne poklice in novinarski bohem — najemnik postaja čedalje redkejši stanovski petrofakt pretekle dobe.
SI oven sivi novinar je zavzel trdno mesto med našimi poklici. Njegov položaj in vpliv se ne moreta meriti s položajem in vplivom urednikov svetovnih listov. Mora majhnosti leži nad nami, a napredek naših listov kaže- da jo skušamo premagati. Pri na? ne uvajajo urednikov na njihove sedeže v redakciji tako. kakor je pred leti uvedel novega urednika eden izmed lastnikov pariškega »Matina«- »Vedi, da tvoi redakcijski stol odtehta marsikak ore-stol1* A v	krosu ki ie dan
našemu vrdivu. izvršuje vsak izmed nas po svoji vesti in vednosti tiho magijo
vpliva, ki se zbira v očitno silo javnega mnenja. Vsak dan kaplja, tisoče takih kapelj — in tudi pečina jim podleže. In »beseda je tudi dejanje, pri nas še bolj kakor drugod«, pravi Dostojev-skij, ki je bil sam zaveden in vnet žur-nalist-
Novinarski stan ima, kakor vsak stan, svoje socialne skrbi. Spomnimo se samo starih novinarjev. Eden najboljših čeških žurna listov, Masarykov ožji odelavec dr. Jan Herben jih v pravkar izišlih spominih primerja s starimi župniki, ki počasi pozabljajo svojo latinščino, ah s starimi čevljarji, ki ne umejo več šivati po novi fazoni. Čas je neizprosen, mladost in moška zrelost sta razbita v desettioče pozabljenih vrstic; kakor igralec, gleda tudi novinar s skrbjo v tista leta, ko se bo zve. čerilo in ns bo več znal »šivati po no** fazoni«. Tako je zbiranje sredstev za pokojninski sklad ki mu ie namenjen 'udi dobiček novinarskega koncerta, ena najbolj žgočih n^leg novinarske poklicne organizacije.
In naj mislimo dones na se: vse druge dni bomo mislili zopet na te neznan čitateli. m zoret bo pPi na§ trud v tisoče vrstic, ki bodo tonile v temo po^ab. ijenia kakor liste i-Vre ki iih b-zec ponoči meče v temo rvr,ri,i,	^o jjg ustavimo na neznani postali \v. poldejc druei no tej roti — drusri n-^n^rji in čitatelji. Tudi tu nas veže usoda.
— o.
So/colstcc in decemhet*
Sokolstvo na slovanskem jugu Evrope je že pred svetovno vojno izvedlo početne priprave za svoje Uedinjenje brez ozira na politične meje. ki so delile Srbe, Hrvate in Slovence. Te meje pa niso na .sokolske duhovne 111 idejne vezi imeli nobenega ne. £;it;vnega učinka. Ideja se je visoko po-peta preko vseh pregrad in je v smelem poletu našla svobodno pot od srca do srca-Priprav^ same pa ie presekal krvavi meč ki je potem neusmiljeno gospodaril po Zemlji, ki je sedaj naš 3kupni dom.
Takoj po vojni, ko se je še dim valil iz požganih hiš. ko so bile ceie sokolske ro-clovine razgnane in uničene m ko je še Zemlja puhtela od prelite krvi, so se bratje oprijeli novega dela aa uresničenje predvojnih idealov. In naš prvi vidovdan. ski zbor v Novem Sadu leta 1919. je proglasil uedinjenje jugoslovenskega Sokol. stva Opustošeno zemljo je bilo treba preorati, vse rane na izmučenem narodnem telesu ozdraviti, zastaviti Pero in plug tam, kjer je vojni vihar doigral svoj strahoviti pleS. Preko neštetih grobov in razvalin je zavel duh novega, idealno raz. gibanega. k pozitivnemu ustvarjanju usmerjenega življenja.
V Novem Sadu so se sestali bratje pred. vojni Sokoli, ki so dospeli tja tako rekoč naravnost iz strelskih jarkov, izpod vislic, iz ječ in temnic, z vseh front: vojaki, do. brovoljci. četniki. Samo onih ni bilo, ki so jih pogoltnili grobovi, ki so jim kosti raz. nesli viharji in volkovi Bog zna kje in Bog zna kod. Vsi ti — živi in mrtvi — so pestovali mlado Jugoslavijo na svojih rokah, iz svojih ran so vanjo točili kri, iz svojih muk so vanjo sadili kali življenja. Ko je smrt obavila svojo strašno žetev, je dospela doba setve, ki je zanjo novo. s;idski zbor odbral prva zdrava semena državljanske. nacionalne in sokolske zavesti in duhovnega uedinjenja Vsi ti bratje, ki so ojeklenili v naporih in strahotah svetovnega požara, so visoko dvignili prapor sokolskega bratstva in svečauo nanj položili prisego .rekoč, da vsi jugosloven. sl-v! Sokoli v svoji svobodm domovini prostovoljno stopajo v službo svojega naroda in svoje države z vsemi telesnmi in moralnimi močmi.
Ko je naš prvi zbor vse to stvarno in objektivno ugotovi) in nujno označil smernice novemu delu je na tem temelju re_ sn:ce in delovnega načrta naglas 1. da morata »država in Sokolstvo hoditi po isti poti in sta torej navezani ena na drugo — ne po prehodni simpatiji ali po trenutnem razpoloženju, nego po osnovnem zakonu težnje k napredku prosveti, blaginji in sreči narodi ki obe ustanovi edino pošto, jata zi niega . Delo države na čuvanju in jačanju Qarodnega zdravja bi simo moralo »snovati Sokolstvo ako bi Sokolstva še ne bilo« (Novi Sad dne 28 junija 1919)
Na teh temeljih in s teb vidikov smo se lotih dela ln že tri leta pot~m smo pokazali prve uspehe svojega skupnega pri. zadevanja To se je zgodilo na prvem jugo slovenskem vsesokolskem z^tu leta 1922 v Ljubljani. kjer smo b 11 deležm priznanja z najavtoritativriejšeg^ mesta v naši državi: »Prvi sokol.sk« zlet. ki je uspel tako sijajno v tem biseru iugosf> venskih mest. je dokazal vse najlepše vrline Pričakujem da boste na tem torišču slovanske vzajemnosti tudi dalie vršili svoje blagotvorno delovanje . . Sokoli bodite tudi odslej vsemu našemu narodu primer duhovnega edinstva Na tem temei+u edinstva in Sokolstva se bo ^zvijaj daljnj napredek narodnih in državnih moči. (Kralj Aleksander I. v Ljubljani dne 15. avgusta 1922».
In ko Je naše Sokolstvo od tega časa naprej zavzemaJo vse večji obseg po vsej državi in med vsemi sloji naroda, se je sestal leta 1924 v Zagrebu naš drugi zbor, ki je na osnovi pridobljenih izkušenj svojega dela in z ozirom na vse jasnejše poglede v vse panogre svojih vzgojnih na. log lahko zavzel svoje stališče do vseh vprašanj javnega. društvenega in državnega življenja Enako zboru iz leta 1919 je tudi ta zbor v Zagrebu iaglasil one iste poglede na vsa ta vprašanja in jih premo-tril z načela državnega in narodnega edin. stva: Jugoslovensko Sokolstvo hoče ostati last celotnega jugoslovenskega naroda v eni uedinjeni svobodni državi. En narod. ena država, eno Sokolstvo! To je za naše Sokolstvo gotov čin! — Sokolstvu je bi. stvo ideja svobode in ta ideja mu narekuje stremljenje, da po mirni poti duhovno uedini ves naš narod brez ozira na umetno postavljene meje. Napredek, demokrati. zem in socialna pravičnost so vodilna gesla sokolske delavnosti za državne kori. sti. Prvi december se proglaša za sokolski praznik kot spominski dan narodnega in državnega uedinjcnja. (Zagreb dne 18. avgusta 1924).
In ker ie bila v Zagrebu nagibna po. treba združenja vsega slovenskega Sokolstva — »v tem stremljenju prožimo bratsko roko vsemu ostalemu slovanskemu Sokolstvu m ga pozivamo k skupnemu so. kolskemu delu« — smo se skoro točno let0 dni pozneje (13. in 14. avgusta 1925) Sestali na domu brat.a Adama Zamoyskega •v Varšavi in tam ustanovili, zapravo obno. vili Savez slovanskega Sokolstva, ki ga je bila v Začetku svetovne vojne zatrla avstrijska viada m našega starosto brata dr. šajherja pannila v dunajske ječe- Pro. kletstvo se je izpremenilo v blagoslov.
V naši domovini so zahtevale notranje razrvane razmere — ne po naši krivdi! — da le bil dne 5 decembra 1929 objavljen zakon o osnovanju Sokola kraljevine Jugo slavije in Juso3loven.sk) sokolski savez 1e na svoji Izredni glavni skupščini v Beo. gradu d^ 15 tanua,'ja 1930 po predhodnih posvetovanjih sklenil, da v celoti prestopi v ta novi sklop. V okvir zakona je Sokol-
stvo preneslo vse svoje materialne aktive m pasive in — kar je glavno — vse sv0Je tradicije.
Bilo je treba podvojenega dela, da smo s temi tradicijami posle smiselno in oživi, li mtrvo slovo zakona, opravili organizačne posle i11 izvedli prekinjene priprave v pospešenem postopku za prvi vsesokoLski zlet v Beogradu, ki je bil že napovedan za dneve od 6. do 30. junija 1930. Čudim se danes, kako je bilo mogoče izvršiti tako ogromno delo. In trdim danes, da bi ga razen sokolske vztrajnosti iD požrtvoval_ nosti ne mogel izvršiti nihče drugi.
In uspeh?
»Oa Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je nedavno ustanovljen pod starešinstvom Mojega prvorojenega 3ina prestoionasled. nika Petra, pričakujemo, da bo zdrav vzgojevalec mladine, pobornik bratstva in ljubezni, zavetnik velike jugoslovenske mi. sli. nosilec viteškega in nacionalnega duha. On mora v svojih pripadnikih razvijati im krepiti plamen rodoljubja in plemenitega navdušenja, da jim bo šola državljanskih vrlin. Poleg tega mora biti spona z veliko vseslovansko zajedmeo. V znak svoje vladarske pozornosti do teb velikih nalog, in do njihovega izvrševanja darujem Sokolu kraljevine Jugoslavije to zastavo in jo razvijam z željo: da bi vedno ponosno plapolala na čast in slavo kralja in domovine! — Pod tem znamenjem. Sokoli in Sokolice Jugoslavije, jeklenite svoje mi. šice. plemenitite svojo dušo, oborožujte s sokolskimi vrlinami svoje srce! In nik. dar ne pozabite, da ves svoj sijajni polet in vse svoje odlike vedno dolgujete veliki in uedinjeni Jugoslaviji, da pripadate njej s svojimi mislimi in svojimi den. — Od zibelke do groba ste dolžni služiti samo Jugoslaviji in jugoslovenski ideji, njene so vaše mišice in vaša srca, njene morajo biti vse vaše radosti in vaši ideali, vaše težnje in vse vaše odločnost' — To zahtevajo od vas vaše sok^lsk«5 tradicije, to je zapuščina onih, ki so padi za veličino do.
movine, to vam je Moj kraljevski pozdrav! Zdravo-« — (Kralj Aleksander L v Beogradu dne 28 junija 1930.«
A naš odgovor? *Od te zastave nas bo oddvojila samo smrt!«
Vezani smo s prisego na to zastavo v državnih barvah. ki nam v trožarnem plamenu kaže pota naprej m navzgor. Ali je kje kdo, ki ga jugoslovenska naša do. movina objema s svojo lepoto in biagotvor. nostjo. s svojo močjo in slavo, z grobovi junakov in mučenikov in z božjim hramom na Oplencu, da bi izdajalsko prelomil svojo prisego in bojazljivo pobegnil od nje? Ne! Vsi zvesti in vdam vztrajamo ob njej v radostnih in najtežjih ča3ih. saj nas more ločiti od nje samo smrt. Ta zastava je jugoslovenska in Sokolska. ona je simbol edinstva države in naroda. On« je naša m naša ostane- (Proglas Saveza SKJ z dne 6. septembra 1935).
In še istega leta (1930) dne 0. septembra je pokojni kralj Aleksander 1. zamenjal vsem polkom naše vojske stare zastave z novimi jugoslovenskimi zastavami, rekoč: »Od tega trenutka pripadajo naše stare, s slavo ovenčane Zastave naši svetli na. rodni zgodovini. Pod temi starimi zasta. vami so naši slavni, polki v dolgih vojnah hiteli iz boja v boj. s fronte na fronto, od zmage v najhujših viharjih in v najtežjem trpljenju do najvišje vojnške slave. Na njih drogovih so zaznamenovane meje kraljevine Jugoslavije in z njih je zavel in za vedno zavladal silni duh narodnega osvobojenja in uedinjenja. Z moškim srcem, z globokim spoštovanjem in z ljubeznijo zavijam, junaki, naše stare zastave slave. One so najsijajneje izpolnile svojo dolžnost. Naj bodo nove zastave, ki vam jih pred:i-jam posebno svetlo znamenje vaših polkov simbol junaštva in jamstva vaše vojaške časti! . . Njim ste dolžn svoj poslednji dih in svojo poslednjo kapljo krvi.
In še ne leto dni po beograjskem zletu (dne 29 marca 1931) se ie Snv»z Sokola kraljevine Jugoslavije zbral v Beogradu
na svojo prvo redno glavno skupščino, kjer je spravil v dokončno obiiko vsa vprašanja, ki siiio o njih razpravljali v Novem Sadu ui Zagrebu Plcd intenzivnega, na
vse strani premišljenega in preudarjenega dela sc naši »Poti in cilj«, ki so merodajni za vsakega v njegovem zasebnem, društve. nem in javnem življenju.
V ozkem okviru tega zgodovinskega pregleda bodi samo še kratko opozorilo na odnos Sokolstva do države, kjer je izra. ženo naše mišljenje« da je jugoslovenski narod v svobodni in neodvisni, enotni in nedeljivi Jugoslaviji, urejeni znotraj brez ozira na prejšnje plemenske in pokrajinske meje. ki so vedno bile ovira pravilnemu nacionalnemu oblikovanju in razvoju, dobil svojo najprikladnejšo. z zgodovinsko nujnostjo že odrejeno državno organiza. cijo, ki je na njenem ustvarjanju Sokol, stvo sodelovalo in to ne samo v svojimi idejami, nego tudi s krvjo svojih najboljših bratov«. Zato to isto Sokolstvo »smatra za svojo dožnost. da tudi nadalje vpliva na izgradbo in učvršienje te države v duhu sokolskih načel napredka, demokra. cije in socialne pravičnosti in da neomajno stoji na braniku nje neodvisnosti, svobode in edinstva.« — Sokolski domovi (telovadnice) morajo biti šole državljanskih vrlin, da se razvija »v njih nacionalna in držav" Ijanska Zavest, zavest o državljanskih dolžnostih in pravicah in čuvstvo skupne odgovornosti, kadar se odloča o usodi la. stne države, katere Jakost izhaja iz zaved. nega naroda in ki bi nje največja slabost bila v nezavednih neprosvetljenih in ne-požrtvovalnih državljanih.«
Na osnovi tega, kar tu navajam, je zgrajena opravičenost našega praznovanja prvega decembra, ki ga je jugoslovensko Sokolstvo proglasilo tudi za svoj praznik. To je naša pravica, ker je Sokolstvo do države izpolnjevalo in vestno izpolnjuje vse dolžnosti. Možato odklanjamo danes priznanja in pohvale, ker nas zavest stor. jenih dolžnosti dovolj teši, a nas obenem vzpodbuja k povečani delavnosti. Vsi dobri, pogumni in junaški ljudje stopnjo z nami k novim naporom in k še lepšim uspehom.
E, L. Gen g!.

edelja, posvečena
Ljubljana. 3o. novembia • Na pobudo izseljeniških organizacij je bna pred štirimi leti uvedena f izseljenska nedelja* in tako bomo letos ves prvi teden decembra četrtič posvetili misli iu skrbi za naše izseljence. Izseljenski teden naj v prvi vrsti manifestira vzajemnost v iskreni in zvesti ljubezni izseljencev do domovine in domovine do rojakov, ki so jo morali zapustiti ter se naseliti na tujem Obnavljanje medsebojnih vezi. ki se od leta do leta Lolj rahijajo, je naša sveta dolžnost Cim dalje smo narazen, tem bolj zatemnuje pri nas spomin na naše po svetu, rojakom po svetu pa na nas tu doma Od leta do leta umre v tujini vedno več naših rojakov in njih mladina se od leta do leta hitreje potaplja v morju tujega življa Takega potapljanja tudi največi narodi niso mogli ustavili Toda drugi narodi so o pravem času skrbeli za to. da otroci ne bodo v tujini potujčeni po srcu. Irci v Ameriki ne znajo več svojega lezika tako je tudi s staronaseljenimi Nemci Francozi in Italijani, srca v tu |ini rojene mladine pa so vendarle ostala narodna.
Naše krvi je na stotisoče ljudi, ki so morali v širni svet zaradi kruha ali kot politični izgnanci ;z bivše avstro ogrske monarhije in nekdanjega osmanskega cesar stva Nad en milijon našega ljudstva živi v tujini, a mmamo o njem niti točnih podatkov, ker je bila izseljenska služba do zadnjih let silno pomanjkljiva, med vojno pa je sploh ni bilo Približno je naš rod na tujem v številkah takole izražen: Severna Amerika 700 000 Centralna Amerika 40(i0. Argentina 120.000. Kanada 18.000. Brazilija 40.000. Čile 12.000. Bolivija 1500 Urugvaj 3000. Paragvaj 1500. ostale države južne Amerike preko 2000, Avstralija 10.000. Nova Zelandija 3000 -»užna Afrika 1500. Severna Afrika 2000. Nemčija (sami Slovenci) preko 40000. Francija tudi toli-


ko Belgija l.r..00i). Luk emhuro 2500 severne evropekt države preko . hO ikk)
HaS živelf v Ameriki
Po zaslugi našega rojjku ue^ yoiškega novinarja lva.ia Vliadiiieja milino o našem živiju v severni Ameriki tocue pudatke G ivan >iladineo je namreč lani ztiral statistične podatke o delovanju vseh pod poinih prosvetnih in drugih organizacij Jugoslovenov v Ameriki Njegov pregled ie lako natančen, da vidimo iz njega. Uda i so bile Dosamezne organizacije ustanovlje ne. kako so se razvijale in tudi s kakimi sredstvi so razpolagale ob koncu lanskega leta Najstarejši organizaciji <ta Hrvatska bratska zajednica v Pittsburgu in Kranjska slovenska katoliška jednotj v Jolietu ki sta bili ustanoviieni že leta 1894 Jugoslo venska katoliška lednota je bila ustanov-'jena 1898. Srpaki narodni savez v Pittsburgu leta 1901 Slovenska dobrodelna zveza v Clevelandu leta 1909. Slovenska narodna podpora jednota v Chicagu leta I9t 4, Slovenska svobodomiselna podj>orna zveza v Chicagu leta 19l(). istega leta Hrvatska zveza na Pacifiku ostale organizacije— vseh skupaj jih ie 16—pa so mlajše Večina organizacij ima svoja glasila, izdaja mnoge publikacije poseduje pa tudi zemljišča in lastne domove. Iz pregleda je tudi razvidno, kako so te organiza i je vodile borbo s splošno krizo v Ameriki in kako so obdržale svoje postojanke v najhujših časih.
Skupni dohodki vseh jugoslovenskih podpornih organizacij v Ameriki »o znašali lani 5,210-000 do"arjev. pred krizo leta 1930 pa blizu 7 milijonov. Članom se je izplačalo lani preko 2 in pol milijona na po-smrtninah. bolniških in dniErih podporah. Za upravne stroške vseh organizacij je šlo 14% dohodkov, čisti preostanek v or ganizacijah pa je znašal 1.892 000 dolar-
po vsem svetu
jev Silno so napredovali mladinski oddelki pri raznih organizacijah. Člani mla-din.-kih oddelkov so plačali biizu 300.000 dolarjev kar je ogromna svota, če pomislimo. da znašajo mesečni prispevki le po 15 do 20 centov za mladinskega člana. Matičnim podjiornim organizacijam so mladinski oddelki prispevali preko 43.000 dolarjev za skupne upravne stroške. V splošnem »o uigoslovenske podporne organizacije napredovale v svojem denarnem prometu za 2 milijona dolarjev, kar je zelo 'epa svota zakaj v najboljšem letu 1930 je znašal porast skladov samo 780 000 dolarjev. To je zelo značilno. Pri organizacijah je tilo 40.000 članov mani, čisti preostanek v blagajnah pa je bil za pol milijona večji kakor v najboljših letih obstoja organizacij. V mnogih primerih je vzrok tudi zaposlitev pre; brezposelnih članov in pa tudi to, da uživajo v posameznih zveznih državah mnogi člani državno brezposelno pod[>oro v razbremenitev podpornih organizacij V zadnjih štirih letih je naraslo premoženje vseh mgoslovenskih podpornih organizacij za več ko 5 milijonov dolarjev. Nekatere slovenske podporne organizacije so napredovale za 120 do 247*/,. Šest podpornih organizacij šteje nad milijon dolarjev premoženja-
V evropskih državah
pa si naš rod ni mogel ustanoviti močnih | organizacij. Med naseljevanjem v ameriških državah in v Evropi je velika razlika. V Ameriki se je že davno pred vojno ustvaril mozaik najrazličnejših narodov. Priseljenci so se razšli po ogromnem področju ameriške unije, ki je široka kakor Evropa od Moskve do Madrida. Priseljenci so mnogo žrtvovali prosperiteti Amerike, dosegli pa so v predvojnih časih za svoje delo tudi primerne zaslužke in polagoma so se vsidrali tudi v ameriškem javnem
življenju. Pritok priseljencev v fazne evropske države pa je bil vedno šibkejši in naši rojaki so bil; tako raztreseni po tujem svetu, da ni biio mogoče misliti na snovanje močnejših organizacij. Razen v Nemčiji imamo po evropskih državah večinoma povojne izseljence. Prva leta so bili zaslužki še kolikor toliko primerni, potem pa je za naš delovni svet v vseh evropskih državah nastopila kriza, ki je hujša od leta do leta.
Po zapadni Evropi, razen Nemčije, se redčijo vrste naših izseljencev z vedno številnejšimi izgoni iz države. Gospodarska kriza ne popušča, dela primanjkuje, zato Pa morajo vsi nezaščiteni naseljenci ven iz države. Naše izšeljenstvo v Evropi prehaja v novo dobo, kakršne naš izseljeni svet nima v svoji zgodovini. V tej zgodovini so dote brezmejnega truda in požrt-vovanja, zdaj pa je napočila doba popolne brezpravnosti. Zakrivile je niso aamo države, v katerih je naš rod ustvaril mnogo dobrin, temveč tudi mi sami. Od naše strani se ni pravočasno poskrbelo, da bi bili naši delavci na tujem deležni socialne zaščite, odnosno da bi se med nami in tujimi državami, kjer so naseljeni naši ljudje, uveljavile delavske konvencije. Ko je na primer Francija sklenila tako kon-
vencijo z Avstrijo, bi jo bila gotovo uveljavila tudi s prijateljsko Jugoslavijo, če bi bili v tem pogledu storjeni o pravem času potrebni koraki. Naš delavec mora ▼ tujih državah v dobi svoje zaposlitve plačevati visoke prispevke za socijalno zavarovanje, ko pa delo izgubi mora nazaj v staro domovino in vsi plačani prispevki 90 zanj izgubljeni. V zadnjem času se vračajo z družinami brez vseh sredstev rudarji, ki so že dolga leta delali v Holair diji, Franciji in drugih državah.
Dolg domovine
Stara domovina je mnogo dolžna rojakom, ki so se izselili v širni svet. Mnogi pasivni kraji so živeli od prihrankov, ki so jih priseljenci pošiljali. Naši rojaki so poslali v domovino okrog 20 milijard dinarjev in tako izkazali svoje zaupanje do nje. Izseljenske denarne pošiljalve so v izdatni meri krepile našo valuto. Trikrat več smo prejeli od izseljencev kakor od vseh naših zunanjih posojil. Arhiv, ki ga je uredila Zveza izseljenskih društev, ima tudi dolgo vrsto dokazov požrtvovanja, ki ga je kazal tudi za ceno življenja naš ži-velj v vojni dobi. Mnogi rojaki v Ameriki so zapustili svoje dobre službe in se uvrstili med borce za našo narodno in državno svobodo. Dolg domovine rojakom na tujem je tako velik, da so potrebni zanj posebno dobro premišljeni načrti. Tak načrt je izdelala kongres, ki ga je priredila Zveza izseljenskih organizacij oktobra 1933 v Sarajevu. Kongres je podal dobre smernice, po katerih naj bi se udejstvovale zveze med domovino in med izseljenimi rojaki. Sprejete so bile resolucije o skrbstvu za izseljence—povratnike, o zaščiti izseljenskih denarnih vlog v naših denarnih zavodih, o prosvetni pomoči in vzajem-ala tajnodykn - eniatx eniat eniat x xx zadevah. V splošnem pa lahko rečemo, da nosti in še o mnogih drugih zelo važnih se vse te nujne zadeve le polagoma rešujejo in da morajo novi kongresi in sestanki zahtevati spet to, kar je bilo sklenjeno pred dvema letoma na sarajevskem kongresu.
Slovenski splavarp in sv. Miklavž
Sv. Miklavž spada med one redke svetnike, ki jih katoliška in pravoslavna cerkev častita z enako vnemo. Je eden izmed' onih svetnikov, ki ga ima vse*rado, mlado prav tako kakor staro; priljubljen in simpatičen starček z dolgo brado in s škofovsko palico ie; darežljiv dobrotnik, ki obdari pridne otroke smehljaiočeea obraza z lenimi darili; milosti ji v in skrben zaščitnik, prijatelj in prioomodnik. ki svojim varovancem in častilcem zelo rad pomaga ne le v nevarnostih, temveč tudi k dobremu zaslužku in dobičku. Poseben varuh pa ie vseh onih, ki potujejo ali se voz*-V> po vodi, bodisi po širnem morju, bodici po r"-kah in potokih. Kakor je sv. Nikola zaščitnik mornarjev, ki mu zato ob morski obali radi postavljajo cerkvice in kapelice, tako je sv. Miklavž visoko če-ščen patron slovenskih snlavarjev. čigar slavo naznanja -neV-oi cerkva, cerkvic, kapelic in po vrsti križev ob Dravi in Savinji.
Spravljanje lesa. neobdelanega in rezanega blaga v obliki splava z n?ir>žo-nim b'agom na tržišča v notraniosti na =e države, ki ?o od nas;h eo^dov 'n njihovih nosekališč včasih ^dslien^ =rto kilometrov, je po vodnih cestah Sa-•rfnie in TVave naienosta^nei^o nailažie. naihiitrpi«e in tudi na ioene-se. pa 'udi najinevarneiše. Visoki jezovi s sumnimi padci, vrtinci, čeri m n°čf 'kriti kakor v zasedi tik pod vodno gladino,
viharji, nevihte, dež, mraz. črna noč in plohe prežijo tedne In tedne noč in dan n? naše vrle splavarje, kakor se režijo smelim mornarjem neizmerne globine razburkanega morja. Naravno torej, da so splavarji kakor mornarj-' zelo verni ljudje, ki se kaj zaupljivo uda.no in ver no zatekajo k svojemu glavnemu zaščitniku in ookrovi+eliu sv. Miklavžu, k onemu dobremu svetniku, ki ne gleda le na njihovo živli?rrie in zd^avV, temveč tudi no to. da pridejo do d marcev im lepega zaslužka. Razmerje, ki že od nekdaj obstoja med sv. M^avžem in našimi spl-av-vrii je kaj odkrito in lepo no-veda.no z be«Mqmi. ki iib bereš v lični kanelici s-". **rk'avža v I/biii bMzu Mozirja tik ob Savinji. Miklavž pravi spla-variem:
T-Kdor v moio čast položi tukai d"r,
Nesreče branil bodem pa vsikdar* — T>a iim moli svoj nabiralnik nasoroti. Splavarii na prosijo in ra zagotavljajo:
»Na vodi srečo nam izprosi, Miklavž sveti.
ki za east smo tvoio bili vneti«.
Verietno ie. da ie te ver^e loži' Jože L'rv>ld. bavarski	pesnik in žup-
nik na Pečic? ob Savirii. ki ie 1. "1S4S nidi zložil »fosarsko«, katere predzad-nip Iri+io^ -e or1asi:
^Zdaj. zda i'
Tloeen Sentjanžev, zdravica naj vsem velja!
Sveti Miklavž nam na vodi pomoč naj
da!
Jukali, peli — b^mo veseli
Le brž naprej !«
A visoko, naravnost častitljivo starost ješčenja sv. Miklavža med našimi splavarji in s terr tudi visoko starost slovenskega splavarstva samega dokazujejo stacre župne in podružne cerkve, Id so posvečene sv. Miklavžu ali Nikolaju, ki jih je baš ob splavarskih cestah Savinje, Drete in Drave največ im ki sn nekaterim vasem dale celo v>aJ>ko ime. Ni slučaj, da sta ž^pni cerkvi v Žalcu in v Vuzenici posvečeni sv. Miklavžu; v devetem in desetem stoletju je bil fta-lec ravno tako važno središče in pristanišče splavarstva ob Savinji, kakor je trg Vu zenica še danes ob Pohorju in Dravi. Sklepamo, da ie baš v onem času zelo cvetelo in bilo dobičkanosn'. splavarstvo. V naslednjih stoletjih so posvečali sv. Miklavžu samo neznatne podružnice; nazadovanje splavarstva zaradi turških navalov je povzročilo tudi nazadovanie češčenja splavarskega pa-trona. ki dobiva sicer še nadalje po vseh župnih cerkvah ob Dravi. Dreti in Savinji svoje oltarje, ali vsaj slike in nodobe. glavne oltarje in s tem patroci-nij r»a vendar samo v manj važnih podružnicah. v teh pa z'asti na visokih razelednib rričih ob naših splavarskih vodnih c<«*ah Sv Niko'a i nad Gornjim uradom. Sv Nikoli na Vinrrpersru nad Polzelo in Sv. Nikolaj nad Celjem spremljajo savinjske splavarje na njiho-
vi nevarni, a vendar vabljivi vožnji v Beograd. Sv. Miklavž s svojo kapelieo na glavnem trgu v Sv. Lovrencu na Pohorju z letnicama 1754-1825, sv. Miklanrž v kapelici GlančriLkovega gradu Fale in Sv. Nikolaj na Dravskem polju ščitijo dravsko-pohorske splavarje. Poslednji stoji danes sicer sredi polja, prejšnja Dravina struge se še dobro vidi tik pod njim; in tako je razumljiv napis na glavnem oltarju: Divo Nikolae semper glo-ria ho nor quoque.«
Preden zapuste savinjski splavarji pri Zidanem mostu domačo reko, se jim prikaže z visokega griča še enkrat njihov patron Sv. Nikolaj nad Rimskimi Toplicami, ne iz podružne temveč iz župne cerkve. Ko se bližajo dravski hrvaitsiki ravnini, se jim nasmehi ja še enkrat njihov zaščitnik in prijatelj s prijaznega griča sredi "inskih goric nad Ormožom, ponosen na svoj oltar v župni cerkvi. Ti dve župni cerkvi sv. Miklavža pa sta še mladi itn se ne moreta meriti r onima v Vuzenici in Žalcu, a naznanjata svoje-ča.sesn podvig slovenskih splavarjev in njihovega svetnika.
Narodna pa oravi o slovenskih spla-varjih in o sv. Miklavžu tam blizu Sotle: Nigdi ga iakših ludi ne, kak so ti brodari. ki mi brode vozijo; to so gospodari. Srečna fara zavračka, mas patron a takšnega, svetoga Miklavža!
SavisjSar
Poglej kako slabo oprano oblekco 5\nosi Nada I"
..Stara mama, vsi se norca delajo iz mene. Ali mi ne more? pomagati?"
,Kako je Tvoja oblekca zdaj lepa In čista J"
..Vzemi Schichtovo lerpenfinovo milol"
.Nesnaga se ne da odpraviti I"
Kdor se zadnji smeje...
—H ll • i^^mtui rri ffl t l i l -I l i l ■■- -I ■ T ■ .I .-I
.. uporabljala bom vedno samo
CHiCHTovo
TERPENT8NOVO MILO
ZOnQmQL . Z--**0*"01'
°nje pa Z©nS
Danes otvoritev razstave pri Kollmannu
Ljubljana, 30. novembra.
V pisarni staroznane Kollmannove trgovine na Mestnem trgu visi portret prijaznega moža, delo znanega slikarja Strova. Predstavlja Franca Resmana, nečaka Zesch-ka, po katerem je prevzel njegovo pred 105 leti ustanovljeno trgovino s steklom in porcelanom. Po nekakem zakonu serije mu je v trgovini, ki je bila prvotno na Mestnem trgu štev. 7 pa sc je že pred 80 leti preselila v sedanjo hišo na štev. 16., nas led o val nečak Franc Kollmann, temu pa po njegovi smrti spet nečak g. dr. Blinc, ki dalje vodi daleč naokrog znano trgovino pod imenom svojega strica. Malo je v našem mestu tako starih trgovin, ki so si v teku dobrega stoletja svoj sloves ne le ohranile, temveč si ga tako razširile in utrdile, da se morejo ponašati z visokim naslovom dvornega dobavitelja, kakor Kollmannova trgovina.
Da prikaže občinstvu svoje obilne izbire, pa tudi sodobno stanje steklarske, porcelanske in keramične industrije, je priredila tvrdka v svoj ih prostorih razstavo, kakršne po lepoti in obsegu pri nas še ni bilo videti. Ne le da je na razstavi zbrano blago, kakršno rabi v obrti hi v vsakdanjem gospodinjstvu. temveč je tudi videti najlepše
tovrstne, zares umetnostne izdelke, ki ustrezajo izbranemu okusu vsakega poznavalca in zbiratelja.
Razstava je tako obsežna, da pol dneva komaj zadostuje za ogled. Že v spodnjem trgovinskem prostoru, ki je spredaj prede-Ijen v dve veliki vitrini, je zbranih mnogo steklarskih izdelkov, ki bi si jih poželela vsaka gospodinja v svojih omarah. Tu se
odlikujejo posebno domači izdelki od Sv. Križa, kakor kozarci in čase iz čistega stekla z barvastimi podstavki in servisi domače »Keramike,« ki po svojih oblikah har-monirajo z vsako moderno opremo. Seveda ne gre, da bi si tod po trgovini podrobno ogledovali predmete za vsakdanjo uporabo in jedilne pribore. Zanimiva je oprema kuhinje, ki si jo bo nedvomno stavila za vzgled vsaka mlada gospodinja. Koga n© bi prevzel občutek domačnosti in ugodja ob pogledu na opremljeno kmečko izbo z majolikami in krožniki, poslikanimi po okusu naših dedov.
V prvem nadstropju je videt prave zaklade posodja. Po stopnicah in prostorih so razobešeni pogumni akvareli Bruna Vavpo-tiča in res si ni mogoče predstavljati pri-
HR BAHOVEC
MNOGOLETNE IZKUŠNJE SSžJSffk A
zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine.
PLAJVINKA- čaj BAHOVEC je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Radi tega učinkuje 6-12 tedensko zdravljenje s PLANINKA-čajem izrecno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju
pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili), pri obolenju jeter, pri nervozi in živčnih boleznih,
Zahtevajte v lekarnah izrecno PLANINKA-čaj BAHOVEC za Din 20.— paket, ki vsebuje samo tedaj pravi PLANINKA-čaj, kadar je paket zaprt in plombiran ter nosi naslov proizvajalca: Lekarna Mr. Bahovec — Ljubljana, Kongresni trg.
Reg. S. br. 14212/10. VIL 1934.
J
m. _______ ______-j--------------------—
Selena Dukiceva *{*;
Ban in noč
Prejšnji teden je umrla na Golniku mlada srbska pisateljica Selena Dukiceva v svojem 25. letu. Biti mlad, sposoben, poln načrtov — a umreti — kaj more človeka bolj ganiti, kaj mu more napolniti srce z večjo žalostjo? Kljub svoji mladosti je pustila Dukiceva za seboj življenje polno borb, a polno tudi uspehov Njen talent je bil priznan od vseh strani.
Njena fina opažanja, sicer mak) sentimentalno nadahnjena, vendar daleč od pesimizma, prej polna nežne vedrine, moremo zapaziti že v naslednjem reportažnem članku iz Golnika, ki ga je objavila v »Politiki« 13. januarja 1935.
Golnik — slovenska vasica kakih petnajstih hiš. ki se šele na jesen pojavlja izza opustelega vejevja. Njeno ime se vsekakor ne bi toliko slišalo, če ne bi na rebri brega pod Storžičem, visokim 2100 m. ležala zgradba, velika, bela in lepa, nenavadno osamljena. To je zdravilišče na Golniku. Edinstvena zgradba, ki premore približno stopetdeset sob, si je prisvojila ime vasice, ker ima stvarno vse leto več prebivalcev kakor vsa vasica skupaj.
A ime Golnik jc postalo važno za mnogo, mnogo naših ljudi, posebno za našo mladino, za vse one. ki so jim pljuča sploh kedaj prizadejala skrbi. Na sledove teh n-nogih, ozdravljenih, pokojnih ali tudi današnjih dolgoletnih pacientov naletimo na vsakom koraku, v gozdičih, urejenih za sprehajanje, na steblih, na mizah in klopeh v ogromnem parku. Urezane besede in podpisi so zrcalo njihovih temperacnen-
na Golniku
tov in stanja, v katero jih je dovedla tu-berkuloza.
»Pustite vsako nado vi, ki prihajate semkaj!« je napisal nekdo, vsekakor največji pesimist med njimi, kakršnih toliko srečamo med tuberkuloznimi bolniki. Zat0 so pa na drugih mestih vrezani stihi kakšne popularne pesmi, slika srca aH aluzije na sanatorijsko tiho in kratkotrajno ljubezen.
Ob sedmih zjutraj, dokler sta megla in mrak še združena v neločljivo sivino, se na široki peščeni poti odpirajo železna vhodna vrata. Tu je veliki zvonec, ki ga vsako jutro v ta čas zaziblje neznana roka enega izmed številnih zdraviliških slug.
Naslednje četrt ure se druga za drugimi odpirajo vrata bolniških sob. Brez šuma je dobilo stopetdeset. dvesto bolniških pacientov zajtrk. Sestra se je pritajeno umaknila iz sobe in nov dan se je začel na Golniku.
Ker je to samo eden od dolgega niza dni (tu ni govora o štirinajstdnevnih in enrme-sečnih zdravljenjih), opazuje bolnik, da bi skrenil kamorkoli pažnjo, za časa jajtrka strpljivo in z analizatorskimi očmi svitanje. Na široko razmišlja o vsakem svit-ku megle — (kakor o vsaki senčici na svojih pljučih) — ki se vije okoli zdravilišča in obližnjih gozdičev. Tuberkuloza ne bo. Ii in dela iz ljudi mislece.
V prostem parku dobi najprej smrekov gozdiček, potem pa ostalo drevje svoj dnevni lik. Megla se le težko oddvo ii od najbližjih oblik bregov, zdaj se dviga, zdaj spet pada nanje. V jeseni se Storžič, vrhovni kras tega predela. le redko poma.lja iz megle. Včasih se ob vedrih večerah, ko zdravilišče že pade v mrak, niegov vrh rdeči v poslednjih sončnih žarkih.
Med tem ko v kopališčih pljuska voda, zbira sestra Makrina z lističem v roki po zdravilišču junake tega dne. katerih pljuča je treba videti v Rontgenovi lučd.
Nekdo odhaja na ordinacijo resigniran, drugi zbija šale na račun svojih kavern, kakor da bi vodile k veselemu koncu. A neki prihaja ves poparjen, ker je dobil tremo že pri odhodu iz svoje sobe. Čaka, dokler v dvorani ne nastopi tema, da bi dal duška svojemu drhtenju. Toda ta trema ne ostane neopažena. Nekdo, ki vse vidi in vse ve, šef zdravilišča dr. Robert Neu-bauer, se oglasi iz mraka:
»Vas je strah?«
»Da!«
»Nin i razloga!« reče on s svojim najboljšim, najblažjim glascm.
Dve besedi, rečene s takim tonom, imajo pri zmedenem pacientu več učinka kakor tableta brorna.
Kaj ne bi roentgenska dvorana z njenimi čudnimi velikimi napravami, z njenim skrivnostnim mrakom, z njenimi rdečimi žarnicami in z živim prosojnim skeletom, ki se giblje po fosfornatem okviru, vzpo-Tediii s čarovniškim srednjeveškim ate-ljem! Človek, ki prejema vase take vtiske, mora pasti v mrežo mistike in vraževerja. Vedno išče drugo resnico izpod one, ki se mu govori, razpoznava jo iz glasu, iz kretenj in iz oči zdravnikov in šefa. Šteje gumbe na njihovih plaščih. Pričenja verovati v nadljudsko moč dr. Neubauerja, ki vedno nosi samo dobre vesti In boji se, da ne bi neke tuje oči. razen njegovih, gledale v roentgensko sliko.
Privezal bi si človek v takem razpo'ože-nju z največjo gotovostjo glavico češnja okoli vratu, na najmanjši sugestivni nasvet in na največjo svojo sramoto. Toda tega ni kriva samo malodušnost bolnikova, marveč tudi posebnost te strašne in vse-močne bolezni.
Prisrčnost vlada v zdravilišču. Prijateljska roka šefa in zdravnikov je vedno tu, kadar je treba tešiti in miriti. Uradniška strogost bi bila v takem zdravilišču kruta. Leta in leta včasih pTetečejo v tej hiši in najbližji in najnežnejši sorodnik, počenši pri materi, postane človeku oddaljenejši pred pojavo človeka z belim pokriva,lom, ki pozna vsako senčico na vaših pljučih, ki se zanjo briga in jo hoče uničiti. V zdravilišču se šele vidi, koliko to pomeni, in da napak ravnajo vsi oni, ki ne znajo drugega, kakor pretakati solze iz ljubezni in strahu za nas.
Zvonec. Drugi zajtrk.
»Morate jesti«, reče sestra, »in morate ležati na terasi, sicer ne boste okrevali.«
Morate ležati- Od desetih do dvanajstih smete s svoje visoke terase samo pogledati po parku in gozdu. O prekršitvah tega reda, ki predstavlja zdravljenje, ne sme biti niti govora.
Življenje teče od somraka do jutra in zvona do zvona. Ob dvanajstih zvonec in ob pol dveh zvonec.
A ob štirih, samo če ne dežuje (snežiti sme), boste videli, kdo je komu simpatičen v tem simpatičnem zdravilišču. To je čas najboljšega prostega sprehoda čez dan. Neločljive prijateljske vezi med dekleti in sprehodi v dvoje v najlepši slovenski krajini. Zgodi se. da taki sprehodi končajo s poroko. Potreben je. razume se, blagoslov in to G3 roditeljski, marveč dr. Neu-bauerjev.
Ob šestih ptcienti jedo petič, a ob sedmih leže na terasi že tretjič v istem gol-niškem dnevu.
'A četrt pred deveto, ko je v zdravilišču najživahnejse. se razleže po zgradbi po-slednjič glas zvonca in za njim gong. Treba je leči in to zgodaj, sicer ne boste zdravi. In baš tedaj običajno paciente »drži . razpoloženje«. Razgovori so v teku in više {
se medsebojni obiski. Na peti terasi razlaga poročnik-aviatik, kako se delajo lo-pingi«. Aviatik-pacient prezira vsako teraso, ki je nižja od pete, odnosno najvišje v zgradbi. V drugem nadstropju svira neki brivec na tamburico. Neki gimnazijec, Albanec po rodu, na glas izgovarja težke francoske stavke. V tretjem nadstropju da-* je neki železničar, ki je prinesel s seboj piščalko (še takrat, ko so bile v rabi) signal vlaku v svoji imaginaciji. Glas t« tožne piščalke probuja vsa najlepša čuvs stva rojenega železničarja — tovariša v so. sednji sobi. Ta sosed udarja ritmično X. nogo ob pod in brlizga: Fiu — fiu, fiu —* fiu, lokomotiva!«
»Nehajte vendar!« vpije tretje sobe mlad visokošolec, »pri meni sta dva železničarja in oe se spremita na vagone!«..,
Odnekod s kraja zgradbe se razlega griv-moglasno kihanje. Kdo je ta, ki mu pljuča dovoljujejo, da tako kiha?« Eden od lažjih bolnikov se vadi za majhno gledališko predstavo, v kateri igra vlogo človeka, ki od početka do konca kiha.
Tu in tam izmenjavajo dekleta-nrijate-Ijice poslednje misli pred spanjem. Ni dobro, kadar so dve ali tri same v sobi. Globoko v noč si odkrivajo svoje skrbi m svoje ljubezenske nade in nezgode.
»Peter že dva dni ni pisal.«
»Tonč je pisaL toda vse se mi zdi, da se bo zaljubil v drugo. Daleč je Zagreb •..«
Pod Storžičem drugo za drugim ugašajo okna na ogromni zdraviliški zgradbi. V parku padajo velike svetiljke v mrak. Druga za drugo se izgubljajo konture mladih drevesc, jelk, topolov in prav na kraju še prekrasni mladi bor na dnu parka. Ta bor je bil ljubljeno drevo nekega ozdravelega pacienta, ki se pri odhodu ni mogel sprijazniti z dejstvom, da mora svoje drago drevesce zapuščati. Neprestano je govoril: »Prosim, da mi nanj pazite in de. se vč. da je to moje drevo.«	(Ga. L.)
tAieA slepo	v £$€Gi:evtu
Razveseljivi uspehi požrtvovalnega učiteljstva v zavodu
mernejših dekoracij k vsej tej bizarni lepoti. Pred vhodom v razstavne sobane so v dveh vitrinah razpostavljeni krasni servisi s pravo srebrno kovinsko prevleko, stare kranjske in italijanske majolke itd. V svetlobnem jašku pred vhodom je pod velikim smrekovim drevescem razpostavljena skupina pogrnjenih mizic z različnimi čajnimi garniturami, vse iz belega porcelana. Ko pa stopimo v prave razstavne prostore, nas oblije žarka luč svetleča in odbijajoča se od krasno brušenega stekla in plemenitega porcelana. Na pogled si kakor v pravljičnem kristalnem gradu, ko pa se razgle-daš »poznaš, koliko bogastva in lepote mora biti v vsakem kosu posode, ki so jo ustvarile človeške roke z okusom in umetniškim občutkom za obliko, linijo in barvo. Ni mogoče v podrobnostih našteti vsega, kar je tu zbrano v vseh razstavnih prostorih. Naj omenim le prelepi lovski kotiček s pravim angleškim wedwood-porcela-nom, dovršeno brušenim češkim rubina-stim in kristalnim steklom, vse z motivi iz lovskega življenja, nadalje lovske in živalske figure, staro italijansko majolko z dekorativnimi motivti, kakor enkavstlka iz Pompejev. Nepopisno lepo belgijsko kristalno steklo Val Salambert, čudoviti češki porcelan slonokoščene barve in stekleno posodje v tonu, ki ni barvano, temveč le žgano do rumene barve, kvalitetni izdelki češke »Bohemije,« ki izvaža ogromno po vsem svetu, največ na Angleško. V drugi sobi so n. pr. zbrane jedilne garniture, domača in bolgarska keramika, ki se je zaradi odličnega materiala in narodnih mo-titov pri narodih zelo priljubila, ter jo ima tvrdka edina v veliki izbiri na zalogi. Tu se vidijo kristalni baročni lestenci iz ročno brušenega belgijskega stekla, svetovno znani meissenski porcelan, češki porcelan z žgano ornamentiko v čistem zlatu. Znameniti dunajski porcelan iz tovarne Au-garien, moderne garniture za parfem in puder, krasne dekorativne figure in majolike. V naslednjem prostoru je velika izbira izdelkov Rosenthalovega koncema in posebno cenjenih specialnih Rosenthalovih izdelkov, za katere ima tvrdka pri nas edino zastopstvo. Videti je tudi prav tak jedilni servis znamke Augarten, kakršnega je od tovarne kupil na londonski razstavi wa.le-
ški princ. Poznavalec bo posebno užival ob pogledu na lepe zbirke posodja po vzorcih iz rokokoja, empira, baroka, za prefinjen okus pa so posebnost servisi v čistem angleškem chippendalskem slogu. In vse to je odeto s prekrasno ornamentiko, arbeske, modelirano v izbranih oblikah iz najboljšega materiala in obloženo z najplemeni-tejšimi kovinami, s srebrom, zlatom in platino. Zbiralci bodo pozorni tudi na roko-kojske garniture z motivi po starih jeklo-rezih.
Domači tovarni, Celea pri Sv. Križaj in ljubljanska »Keramika,« tekmujeta s svetovnimi tvrdkami in treba je priznati in poudariti, da z velikim uspehom. Seveda njihovim izdelkom še ni mogoče postaviti ob stran kak češki »Ueberfang« rubinaste ali kobaltne barve, meissenskega porcelana ali Hutschenreutherjeve keramike. Glede oblik in barve pa povsem ustrezata in je napredek od leta do leta večji. Prelepo je n. pr. čajno posodje, črno in rdeče obrobljeno, od Sv. Križa ali vsa uporabna kero-mika tovarne tega imena.
Opaziti je, da posebno v toaletni steklenim prevladuje kobaltno modra barva, kar je pred kratkim diktiral London kot okus princese Marine. Za vsakdanje jedilno posodje za gospodinjstvo pa prevladuje čist beli porcelan brez slikane ornamentike in barvastih vzorcev. Dober okus gre za plemenito obliko v odličnem materialu, ki je arhitektonsko poudarjena v nežni plastični razgibanosti, včasih s stilno opravičeno ornamentiko v reliefu.
Mnogi ti predmeti so največje umetnine v pravem pomenu besede. Prelepe razstar ve ni mogoče zapustiti brez tihe želje, da bi bil lastnik kateregakoli kosa zbirke. Marsikatera miza bo za bližnje praktika nosila posodje te zbirke, kajti nobenega dvoma ni, da so za take reči imele noše gospodinje zmerom odličen okus.
Kollmannova specialna trgovina ima zastopstvo svetovnih porcelanskih tvor i ic; Rosenthai, Augarten, Bohemija, Haas^Čžj-žek, Pirkenhamimer, Elbogen itd., na zalogi pa ima tudi velike izbire porcelana Meis-sen in Hutschenreither, belgijskega kristalnega stekla, keramike itd Razstava bo odprta vso nedeljo in občinstvu brezplačno dostopna.
Saj se večkrat da pri slepem otroku vsaj delno reševati še tista trohica vida, ki jo ima.
Nadialje je nujno potrebno, da ima za-void v bližin: glasbeno šolo, kamor lahko pošilja svoje gojence v pouk. Prav glasba je tisto sredstvo, ki lajša slepemu bole" čioo. Ustanova sama mora pa iimeti tu,d: koaitakt s pedagogiko in znanstvenimi za-
Majhni slepi igralci uprizarjajo »Snegulčico«
Kočevje, 29. novembra, šele narodno os v obojen je je prineslo fcu-rfi slovenskim slepimi slovensko šolo. Prej so se naši slep; šolali po nemških zavodih, kakor v Gradcu, Lincu in drugod. Prva slovenska šola je bila za slepe v Ljubljani v poslopju s«d>anje ženske bolnišnice.
že Leta 1&22. pa je bila ta šoia premeščena v Kočevje. Danes sta tu trirazrpnna osnovna šola in obrtina košarska delavnica. za slepe. Takoj oib premestitvi zavoda v Kočevje se je ugotovilo, da stavba in kraj ne usitrezata tej ustanovi, saj je stav" ba zidana neprikliaidno in primanjkuje prostorov. Tudi krajevno ne ustreza, ker je p<*sebno za severne kraje naše banovine im ustanova preveč oddaljena.
Vseh trinajst let, kar je zavod v Kočev" ju, se je prjpravljalo za preselitev in se ji- odlašala vsaka preureditev ali razširitev zavozla. Seveda je zavoljo tega usta" nova zelo trpela, ker je v zavodu mogoče nastaniti zaradi pomanjkanja prostorov največ 40 gojencev. Tako je ostalo vsako leto približno ena tretjina slepih šoloobveznih otrok brez pouka
Treba pa je pri tem opozoriti, da je za uspešen rasvoj zavoda preselitev na primernejši kraj največje važnosti. Ce zav0d preselimo spet v kakšen odročen kraj, smo ustanovi Pomagali morda toliko, da smo J« oskrbeli prostore, ki jih v Kočevju niima, in bolj zdravo podnebje. S tem pa bi še ne dali ustanovi najvažnejše osnove za njen uspešen razvoj in napredek. Pozabiti ne smemo, da mora biti zavod te vrste nastanjen, če ne v velikem centru, pa vsaj na njegovi periferiji. Zavod za Riepe mora rmetii v svoji bližini bolnišnico z dobro organi zbrane/m očesnim oddelkom
vodi, ki so sarmo v velikih centrih, Prj na" v Ljubljani.
Prav glede na naše razmere moramo upoštevati še nekaj zelo važnega. Vsi kulturni narodi se zavedajo, kako veliko nevarnost pomenijo slabe oči za narodno gospodarstvo m gospodarstvo poedinega. Zate so se v mnogih, državah ustanovile šole za sja/bovidne, ki 6e bavijo zlasti s tem, da varujejo, odnosno pospešujejo zdravljenje vida slabovidnim učencem. Pri nas bi ge tak zav0d precej težko ustanovil, ker pač nedo&taja denamilh sred-stev. In ker nas je nvailo, bi najbrže niti ne bilo toliko zelo slabovidnih, da bi bilo Potrebno vzdrževati posebno ustanovo. N-ujno potrebno bi pa bilo, da se prav pri zavodu za slepe ustanove tu«M spored-ni razredi za zelo slabovidne. S tem bi napravili velik korak naprej za očuvanje vjda in zelo zmanjšali odstotek oslepelih, ki velikokrat popolnoma oslepijo zaradi prekasne pomoči.
Na ta način urejen zavod, za katerega bi se morali dobiti pravi prostor, bi lahko mnogo nudil narodu ter bi denar, vložen v tako ustanovo, prinašal plodne obresti v življensko in gospodarsko silo naroda. V skrbstvu za slepe je še mnogo drugih aktualnih vprašanj, ki jih bomo počasi morali reševati, če bomo hoteli veljati za res srčno kulturen narod.
Izvrstni izdelki slepih v pletar»tvu
(Prva čudesa oblačilne tepete predstavljajo modeli dams(cih plascev /VKDKE FRAN LUKIČ V STRITARJEVI ULICI.
Tndi solidni ceneni in preprosti plašči kažejo eleganco, ki stoji visoko nad nizkimi
cenami.
Domače vesti
♦	Opozorilo. Včerajšnji številki so bile priložene položnice za one poštne naročnike, ki jim je naročnina potekla. Uprava lista jih prosi> da vplačajo naročnino takoj prve dni meseca decembra. Naročniki, ki so z naročnino v zaostanku, naj blagovolijo poravnati tndi ta zaradi zaključka leta vsaj do 10. t. m. Točno plačevanje naročnine je tndi glavni pogoj za »Jutrovo« zavarovanje v primeru smrtne nezgode pri zavarovalnici »Jugoslaviji«;. Upravništvo »Jutra«.
♦	Čestitke in poklonitve za državni praznik bo sprejemal ban g. dr. Natlačen danes od 11. naprej'v banski palači.
+ Imenovanje novega načelnika pomor, skega oddelka pri prometu p in ministrstvu. Dosedanji šef kabineta predsednika senata g. Krimoslav Penovič je bil imenovan za načelnika pomorskega oddelka pri prometnem ministrstvu. To službo je nekdaj že opravljal, a je bil v dobi Jevtičevega režima upokojen. Pomorski krogi po_ zdravljajo to imenovanje.
♦	Nacionalna ura radia- Danes predavanje armijskega generala v p. Kalafatoviča: Spomnimo se kolubarske bitke; jutri predavanje generala Coroviča: Esad paša v luči albanske Golgote. Prenos obeh predavanj iz Beograda.
Volitve jeseni
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VH.
♦	V okviru Obrtniškega tedna, ki ee bo vršil pod pokroviteljstvom g. bana dr. Natlačena, bo oddajala ljubljanska radio oddajna postaja zanimiva obrtniška predavanja in sicer od 1. do 8. t- m. vsak dan ob 12. uri. Spored predavanj je naslednji: Danes: Rebek Josip, podpredsednik Zbornice za TOI: O pomenu obrtniškega tedna, 2. t. m. Krapež Milko, svetnik Zbornice za TOI: Socialni in nacijo. nalni pomen obrta, 3. t. m. Kopač Jernej. Nas obrtnik o preteklosti, 4. t m. dr. Josip Pretnar, tajnik Eibornice za TOI: Ali nam je treba toliko uvažati, 5. t m. Ivan Bricelj, 6vetnik Zbornice za TOI: Najcenejše ni najboljše, 6. t. m. Iglič 3>an,: Obrtniški izdelki in naš konsu-ment, 7. t. m. Paulm Alojzij.: Obrtnik v nblačinih str0kah, 8. t. m. Rri$ly Janez,: Problem strokovne vzgoje in zaposlitve naraščaja.
RAZPRŠILCI za kolonjsko in parfume pri »VENUS« nasproti glavne pošte
♦	Letošnja mladinska knjiga Vodnikovo drnžhe. Ker iz tehničnih razlogov letošnje Vodnikove knjige pred Miklavžem še niso mogle iziti, je družba dala sedaj v podrobno prodajo že tiskane mladinske knjižice V. Bitenc: »Zlati čeveljčki*. Cena te apart-ne in nadvse lepo ilustrirane mladinske knjižice znaša samo Din 14.—. Dobite jo v sledečih knjigarnah: Knjigarna Tiskovne zadruge, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6., Podružnica Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c. 13. in v knjigarni »Sava« v Kranju.
♦	Graditev mednarodne avtomobilske eeste v Carigrad dobro napreduje in se že od severa in juga približuje novosadskemu mestnemu področju. Zaradi smeri ceste skozi Novi Sad pa je nastal spor med novosadsko mestno občino in zastopniki banske uprave. Na konferenci so zastopniki novosadske občine zahtevali, naj bi se mednarodna cesta gradila skozi sredino mesta, češ, da bi bili tako stroški manjši in da bi mesto tudi v turističnem pogledu mnogo pridobilo. Strokovnjaki, ki jih je poslala na konferenco banska uprava, pa so zagovarjali svoj načrt, naj se izpelje cesta po mestni periferiji. Ker ni prišlo do sporazuma med zastopniki občine in banske uprave, bo zdaj zadeva preložena in pripuščena v odločitev ministrstvu za zgradbe.
♦	Mesto Sušak dobi svoj grb. Odbor mestne občine Sušaika bo imel 23. decembra važno sejo, na kateri bodo proslavili 300 letnico ilirskega pokreta in hrvatske himne ter razpravljali tudi o mestnem grbu. Mest0 doslej ni imelo grba in ga hoče uvesti baš ob priliki proslave narodnega prepoveda.
» Poroka. Danes se bosta v Ivanjkov-ciih poročila artiljerijski kapetan g. Vilko Ogorelec in gdč. Danica Petovarjeva. ženin j« 6in znanega zadružnika, upok. šoi. upravitelja g. Antona Ogorelca, nevesta pa hči bivšega nar. poe-1. g. Lovna peto-varja, odličnega narodnega in gospodarskega delavca. Sama je požrtvovalna članica Sokola. NovoPoročencemia želimo obilo sreče!
♦	Eno srce — ena radenska!
♦	Povečana božična številka literarnega mesečnika »Zika« bo izšla okoli 15. t. m. Tudi vi jo še lahko dobite. Kupite v svoji špecerijski trgovini 3 zavojčke ržene žitne kave Zike in pošljite 3 kontrolne listke na naslov: Pražarna Žika, Ljubljana—Vič.
*	Ob grobu zaslužnega dalmatinskega rodoljuba, v Splitu je umrl v visoki starosti upokojeni nadučitelj Franjo Bradič, ki je bil požrtvovalen narodni borec že v dobi narodnega preporoda- Bil je med prvimi učitelji, ki so poučevali v hrvat. skem jeziku. V dobi narodne borbe v Splitu je stal v prvih vrstah. Vse svoje življenje je bil pošten človek in nesebičen rodoljub.
*	Razdružitev občine Polskave. Sedanja občina Polgkava, srez Maribor .desni breg. Se razdruži tako, da se osnujeta iz nje dve občini, in sicer: občina Zgornja Pol-skava, ki obsega bivše občine Bukovec, Gabernik, Ogljenšak in Zgornjo Polskavo, s sedežem v Zgornji Polskavi, ter občina Spodnja Polskava, ki obsega b^šo občino Spodnjo Polska^ brez Pragerskega in bivšo občino Pokoše, s sedežem v Spodnji Polskavi. Uredba o tej razdružitvi je Objavljena v »Službenem listu« dravske banovine, ki je včeraj izšel.
*	Pravda za milijonsko dedščino. Sodišče v Sremski Mitrovici razpravlja o zapuščini Marije in Ane Gengove iz Zemuna, ki sta vse svoje premoženje zapustili zavodu sv. Frančiška v Zemunu. Zapuščino cenijo na milijon dinarjev in številni sorodniki obeh sester so ostali pražnih rok. Nekateri sorodniki živijo celo v občinskih ubožnicah. Marija in Ana sta bili zelo pobožni. Marija je umrla že pred nekaj leti, stara kakih 78 let. Vse je zapustila sestri Ani z določilom, naj vse premičnine in nepremičnine po njeni smrti pripadejo zavodu sv. Frančiška. Ana Gengova, ki je umrla pred meseci, je bila po trditvah sorodnikov slaboumna in bi sploh ne smela razpolagati z velikim premoženjem. Zapustila je oporoko, ki prepušča vse premoženje zavodu v Zemunu in raznim drugim verskim ustanovam. Oporoka je bila enkrat že razveljavljena, sedaj pa se bavi z njo višje sodišče.
*	Slepar v ulogi pohožnjaka. Samostan trapistov v Delibašinem selu blizu Banja-luke je oškodoval prevejen slepar. Pred meseci se je vodstvu samostana predstavil neki Franjo Petrak ter izrazil svojo željo, da bi nadaljeval svoje pobožno življenje za samostanskim obzidjem. Nekateri očetje in bratje so se ga dobro spominjali, kako je po cele dneve v molitvo zatopljen prebil v samostanski cerkvi in kako se je z gorečo pobožnostjo udeleževal raznih cerkvenih opravil. Izpolnili so mu željo in samostanska uprava mu je poverila samostojno delo na svojem posestvu. Nekaj časa je tam pridno
DOZE ZA PUDER najnovejše samo pri
»VENUS« nasproti glavne pošte
delal, potem pa je izginil ter odnesel s seboj vse, kar se je dalo odnesti. Samostan je oškodoval za večjo vsoto. Posebno presenetljiva pa je bila ugotovitev, da slepar sploh ni bil katolik, temveč musliman iz okolice Maglaja- Ko je zasnoval svoj sleparski načrt, je skrbno naštudiral ulogo pobožnega katolika ter jo potem tako spretno igral, da je pred očmi strogih redovnikov dosegel svoj namen.
*	Ubijalec je sledil svoji žrtvi v grob. V Miokovičih blizu Virovitice je pred dnevi, kakor znano ,gostilničar Pejo Jan-kovič z nožem umoril svojega upnika, industrijca Davida Sterna. Stern je ranam podlegel v virovitiškd. bolnišnici, sedaj pa je tam umrl tudi ubijalec Jankovič. Ker se je Stern branil in ker so na napadalca navalili tudi drugi, je dobil ta nekaj ran po glavi. Odpremiti sq ga morali v bol_ nišnico. Rane sicer niso bile nevarne, a mož je toliko duševno trpel zaradi zloči. na, izvršenega v bednosti, da je zdaj umrl.
MIKLAVŽ DARUJE FOTO APARATE,
katere kupuje že od Din 70.— dalje v specijalni foto trgovini
LOJZE ŠMUC, Aleksandrova cesta 8. Najbogatejša zaloga vseh fotoaparatov.
*	Klasična uvertura Slavka Osterca 1)0
danes izvajana kot prva točka na slavnostnem koncertu o priliki jugoslovenskega narodnega praznika v Smetanovi dvorani v Pragi. Izvaja jo orkester praške radio-po-staje. Koncert začne ob 20. in ga prenaša češki radio. Isto skladbo izvaja dne 8. I. 1036 orkester Češke filharmonije na svojem VI.* abonentnem koncertu pod Talichovo taktirko.
♦	K«l»r si želi kupiti UL Ibrovea, An-
thologie de la počsie yougoslave Pariš 1935, naj se čimprej priglasi pri Francoskem institutu v Ljubljani, kjer stane 12 frankov. Knjige se bodo skupno naročile.
XT ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24 LJUBLJANA govori LJUBLJANA hvali LJUBLJANA je navdušena nad velefilmom
NATAŠA
MOSKOVSKE N O C L ki je senzacija nad senzacijo. Največji film sezone. FOm, ki presega
vsako pričakovanje. Prosimo, rezervirajte in dvignite vstopnice v predprodajL Predprodaja vstopnic od 11—y213 ure. Predstave ob S., 5., 7% in 9%.
PREMIERN1 KINO"
+ Uboj med gledališko predstavo. Sodišče v Sremski Mitrovici razpravlja zaradi uboja učitelja meščanske šole v Hoku, Vučelje Bab0liča. Ta učitelj je bil ubit letos konec maja med gledališko predstavo. Neka potujoča skupina gledaliških igralcev je uprizorila v Iloku dramo »Zad_ nji Zrinjski«. Učitelj Babolič je bil pijan in se je začel pred predstavo prepirati z drugimi gledalci. Vodja igralske skupine ga je z odra pozval, naj miruje ter naposled prekinil predstavo, dokler se razgrajač ne odstrani. Ko so skušali Bab0liča z lepim in grdim spraviti iz dvorane, je izvlekel iz žepa samokres in tedaj so seveda
Negujte svoje zobe
s pasto, ki je na višku najpopolnejših sredstev za nego zob in ust, s »Bievieroc zobno pasto. Zahtevajte jo izrecno.
»Takšna, vidiš možiček, pojdem nocoj ob 20. na novinarski koncert na Taboru. Saj si že kupil vstopnice za oba v Matični knjigarni na Kongresnem trgu?«
navalili nanj. Spopad je trajal le nekaj trenutkov, a Babolič je obležal na tleh in naslednji dan je umrl v bolnišnici za. radi nevarnih poškodb na glavi. Pred so. d iščem se mora zagovarjati pet Dočanov, ki priznavajo, da so nasilnega Babotiča spravljali iz dvorane, pri tem pa odločno Siitrjujejo, da ne vedo, kdo ga je pobf na tla. Razprava je bila odgodena, ker hoče sodišče za slišati tudi nekatere gledališke igralce, ki so tedaj nastopali, prebivajo pa sedaj v raznih krajih.
* Kakor doznavamo, je izumljen in patentiran aparat za kontrolo srebrnih kovancev, ali niso morda ponarejeni. Zagrebški trgovec Ernest Hendel, Račkoga 9. je izumil praktičen in zanesljiv aparat, bi nam omogoča ugotovitev, ali je srebrn novec ponarejen ali ne. Glede na veliko količino ponarejencev, ki krožijo v prometu, je to fenomenalen izum. Kakor Sujemo, se ti aparati prodajajo po 30 Din, tako da si ga bo lahko vsakdo nabavil.
KOLONJSKE VODE — PARFUMI »VENUS« nasproti glavne pošte
*	Abesinija. Te dmi je izšla knjižica o Abesiniji Sestavil jo je dr. Vinko &ara-bon. Ima 14 poglavij: Oblikovitost, podnebni in kulturni pasovi, krščanstvo Abe-smije, gospodarstvo, železnica, denar, pogodbe, jezero Tana, začetek vojne, prt Abesincu na obedu, Abeeinec gre na vojsko. Knjižici sta priložena dva zemljevida. Stane 10 D m.
♦	Po čem prepoznate dobro kavo. Dobra kava mora biti blaga in zelo aromatična-Mnogo ljudi misli: čim bolj grenka, tem boljša; zamenjajo grenkost z aromo. Izbor-na kava. ki se povsod dobi v enako dobri kakovosti, je kofeina prosta kava Hag. Samo izbrane vrste, vmes plemenite vrste kave z višinskih kultur se mešajo za kavo Hag. Kofein nima z aromo prav ničesar skupnega. Odstranjuje se iz sirovih zrn, dočim se aroma razvija komaj pri praže-nju. Nešteto ljudi, katerim je zdravnik prej moral prepovedati najmanjšo količino kave, lahko zdaj brez premisleka pijejo svojo dobro pristno zrnato kavo, ker imamo kavo Hag. Kava Hag varuje srce in živce, ne draži ledvic in ne moti spanja. Kava Hag pobuja, ampak ne razburja. Kava Hag daje popoln užitek. Zakaj čakati, da mora že zdravnik priporočati kavo Hag? Še danes preidite na kavo Hag!
VI ŽELITE
modern v zadnji najnovejši obliki izdelan
KLOBUK
Oglejte si zalogo klobukov in čepic brez-obvezno pri
MIRKO BOGATAJ,
LJUBLJANA — STARI TRG 14.
•	Blaznlkova »Velika pratika< za leto l®<a6 je iašla in ee dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika naal. v Ljubljani, Breg 10., in v vseh večjih trgovinah. Ta nad najstarejši slovenski ljudsfti koledar je res zanimiv in praktičen. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka glovenaka družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon modrih«.
♦	Lastni interesi narekujejo vsakemu bolniku, ki se hoče rešiti astme, bolezni pljuč in drugih nadlog, da se posluži ponudb tvrdke Puhlmann & Ca Berlin 614 Miiggel strasise 25 — 25 a, posluje že mnogo let ter brezplačnno razpošilja poučne brošure s slikami. Pazite na oglas na strani 8.
*	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
*	Obledele obleke barva v različnik barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Kdor hoče vedno dobre volje biti,
mora Petanjsko Slatino z vinom piti!
Iz Ljubljane
n— Ljudska univerza. V ponedeljek. 2. t. m. bo predaval prof. ekonomsko-komerci-jalne visoke šole v Zagrebu dr. Josip Na-gy o temi: Od Jadrana do Kanarskih otokov. To v gospodarskem in turističnem pogledu važno predavanje bodo pojasnjevale številne slike. Pričetek ob 20. uri, kraj Delavska zbornica. V torek, 3. t. m. bo predaval naš znani arheolog in popularni predavatelj univ. prof. Vulič o svojih arheoloških najdbah na jugu naše države. Pokazal bo pri tem mnogo slik. Izjemoma se prične to predavanje ob 18. url Predavanje se to vršilo prav tako v Delavski zbornici. Vsa predavanja Ljudske univerze so brez vstopnine.
u— Predavanje iz poljske literature. V zvezi z desetletnico smrti dveh velikih poljskih pisateljev, St. Žeromskega in WL Revmonta priredi Društvo prijateljev poljskega naroda v ponedeljek, 2. decembra ob 20. uri v verandni dvorani Uniona večer v njun 6pomin. Prof. Tine Debeljak bo predaval o Žeromskem in ReJmontu kot tekmecih za Nobelovo nagrado. Vstop je prost. K prevavanju so vabljeni vsi prijatelji poljske Literature, zlasti še števil, ni čitatelji Reymontovih nesmrtnih »Kmetov«.
u— Okoliška društva hi dijaštvo ee
opozarja na 5 mesečni dramski tečaj Zveze kulturnih društev, ki se otvori 3. t m. ob pol 8. zvečer. Predavanja bodo ob torkih in petkih od pol 8. do 9. zvečer Vpisnina znaša 10 Din, mesečni prispevek za kritje režijskih stroškov pa 20 Din. Vpisovanje dnevno v Kazini IL nadstropje, pisarna ZKD.
— Zvočni kino Ideal mm
Danes ob 3., 5., 7 in 9.15 uri George Raft in Carola Lombard
v glasbenem filmu
RUMBA
Godba, ples, veselje in zabava Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din. Danes ob pol H. matineja
I
u— Ekspozitura »Jutra« na Tyrševi cesti (trgovina Očko Emil) se je preselila; zdaj je v hiši štev. 43. na Tyrševi cesti.
u— Akad. kipar France Gorše otvori danes ob 11. v svojem ateljeju na Gospo-svetski cesti 13 (Koljzej vhod z levega dv0rišča) retrospektivno razstavo, ki t>o prikazala kolekcijo njegovih kipov, male dekorativne plastike in grafike iz zadnjih osem let Med k.jpi je kakšnih 10 del, k: v Ljubljani doslej še niso bila razstavljena Otvoritveno beeedo bo izpregovoriJ pTefteedtnik Društva likovnih umetnikov akad. slikar Gojmir A. Kos in njegov govor bo prenašala tudi radijska postaj« Razstava bo odprta samo teden dni.
u— Razstava L. Kazimirja in Tanne Hoernes je odprta dnevno od 9. do 17. ure ter je vredna ogleda.. Ker je pred božičem marsikdo v zariretsri z«, primerno darilo, si more med številnimi in moli-vično najrazličnejšimi listi vsak za nizko ceno pridobiti lep dar.
Trikotažno perilo
IZ MAKO, VOLNE EV SVILE, MODNE IN ŠPORTNE PLETENINE KUPITE NAJUGODNEJE V TOVARNI
LANA
RIMSKA CESTA 2
n— Ogled damskih toalet. Novo otvorje-na posvetovalnica in atelje za damsko modo Maison de Modes »Voguei na Aleksandrovi cesti 16 vabi na ogled velike zbirke modelov elegantnih modernih toalet v soboto in nedeljo od 8. do 20. u— Razstava trvdke K. Soss. Mestni trg' bo v nedeljo 1. rfcecrmbra v vseh prr<-ysto-rfh. Oglejte si modne novosti.
v)
y f
Ce rach pferem, bi radi vedefi?
Zefo rado. Soj zame pranje ni nikak rra&, po tudi nikako čarovnijo. Mafo dobre voljo in kos terpenfinovega mila Zfatorog • IO je vse, kor potrebujete. Tudi Vi, droga gospo, selite z zouponjem po tem mitu,
soj pere' loko- fiitro, temeljito in &mane» • »
sliivo, da Vas kar očara.
Alpinistična iola TK Skale. 2e
lansko leto je TK Skala začel z alpinistično šolo Videli smo. koliko zanimanja so vzbudila lepa izvajanja poedinih predavateljev. Dvakrat na teden je bil prostor, kjer 6o 6e vršila predavanja, poln ©lu&a-
MANIKIRE
najmodernejše samo pri »VENUS« nasproti glavne pošte
tel jev, ki so z veliko pažnjo sledili v&aki besedi predavateljev in lepim skioptič. nim slikam. Niso bili 6amo mlajši, temveč tuid| starejši, že izkušeni alpinisti, ker se vsakdo pač zaveda, da ni nikdar dovolj poučen. Koliko smrti je že povzro" čila nepoučenost planincev. Tudi letos ho" čejo Skalaši prirediti alpinistično šolo, se" veda vse bolj pripravljeno kot lansko leto. Tudi prostor bo bolj prikladen, dovolj bo mesta za vse, ki ee zanimajo za alpi-nisuko- Res, da je vse to zvezano z veliki žrtvami TK Skale, toda ona 6i nalaga to breme, ker hoče povzdigniti naa alpinizem in dati 6vetu popolnih in v vsem poučenih planincev. V šolo 6e lahko prijavi vsakdo- Program šole je objavljen v omarici tt. »Alpina< na Tyrševi cesti..
u— Prva modna revija Obrtniškega društva v Ljubljani je sijajna manifestacija naših obrtnikov oblačilne stroke. Snoči so ®e vrata Trgovskega doma v Ljubljani na 6tefeaj odprla vsem, ki pravilno razumejo veliki pomen te kolektivne mazetave Ne zamudite posetiti tudi vi Modne revije danes ob 1«. v ponedeljek, torek in sredo ob 4. popoldne in ^9. ave-čr. Prodaja v&toPmic pri .g Krapežu M. — Jurčičev trg 3 in pri g. Fucbsu, šelenburgova ufl.
a — Intimni koncert sodobne avstrijske glasbe bo v ponedeljek, 2. t. m. ob 2o. v Hubadovi pevski dvorani. Spored otsega dela znamenitih avstrijskih skladateljev kakor: Schonberga in Albaoa Berga ter drugih. Spored izvajajo: operni pevec Veko-slav Janko, pianista dr. Švara in Pavel Si-vic, violinist Marcel Vekjet in violist Der-melj. Začetek točno ob 20. v Hubadovi pevski dvorani. Sedeži v knjigarni Glasbene Matice.
n— Vs« ra otroka. Dobrodelno akcijo mestnega socialnopolitičnega urada je podprl z doslej največjim darom tovarnar g. Iran Bona? e tem, da se je obvezal za šestmesečni prispevek za 20 otrok v znesku 1.200 Din. S tem, da se g. Bonaču javno zahvaljujemo, pričakujemo, da bo na^el mnogo posnemovalcev med imovitejšimi someščani.
'o— Opozorilo. Po 1. t m. bodo hodili uslužbenci mestnega sociatnopolitiČnega ara-da kasirat prispevke za akcijo »Vse sa otroka«, in sicer k onim družinam, ki so tozadevne izjave ie podale. Prosimo vse meščane, da v interesu akcije same vsakikrat zahtevajo od inkasanta predložitev legitimacije. ki bo specialno v te svrhe izdana, in obenem tudi uradno pobotnico za vplačani znesek.
u— Maša zadušniea sa pokojnim Pavlom Kokaljem se bo brala v ponedeljek ob pol 8. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Zveza gospodinj priredi v decembru nastopne tečaje: 10. za kreme (prispevek 12 Din), 11. za kravate (prispevek 10 Din). 12. za slane in sladke pudinge (prispevek 12 Din), 13. za bonbone (prispevek 12 Din), 20. za božično drobno pecivo (prispevek 15 Din). Vsak tečaj se prične ob 15. Prijave dnevno od 16. do 17. na Bregu 8. Refiektantke naj se prijavijo vsaj en dan pred tečajem, ker se sprejme lc določeno število tečajnic.
BRIVSKI APARATI tudi v garniturah pri »VENUS« nasproti glavne pošte
n— Danes ob 11. nri matineja ZKT>. Predvajan bo film >Volga v plamenu«, velefilm-ska senzacija, kakršne le rediko vidimo. Volga v plamenu je verna slika onih težkih dni. ko je matjuška Rusija krvavela iz tisoč in tisoč ran. Inkišinov je v tem filmu tak. kakršnega si niti predstavljati ne moremo. Velik umetnik, ki razume svoj poklic in zna ustvarjati tipe. kakršne le redko srečamo. Vstopnina 3.50. 4.50. 5.-50 in 6..Y> Din.
o— Nataša—Moskovske nofi. Elitni kino Matica predvaja največje filmsko delo, kar jih je dosedaj ustvarila filmska industrija. Film je izvanredno posrečene vsebine, dovršene igre, prekrasne srodbe in petja. Lahko trdimo- da Ljubljana še ni videla večjega in boljšega filma. V tem delu sodelujejo največji igralci svetovne filmske produkcije. Harry Baur, Annabella in P. Richard Wilm so imena- ki pomenijo uspeh, senzacijo, dovršenost. Kdor hoče poslušati prekrasne ruske popevke, cigansko godbo in balalajike, naj ne zamudi ogledati si »Natašo«. Gosli ciganskega primata se sme. jejo in jočejo- vriskajo opoineera veselja in tožijo za zgubljeno ljubeznijo. Oglejte si >Natašo«, ker »Nataša« je doživetje, je kop življenja.
o— Priporoča se vam staroznana tvrdka Ign. Žargi. Ljubljana. Sv. Petra c. H- za nakup raznega zimskega perila- moSkih srajc. Velikanska izbira kravat, volnenih nogavic, moških dokolenic, moških in damskih robcev. Po zelo nizkih cenah in prvovrstno blago-
PRIZNANJE !
Na velesejmu sem kupil 1 lonček RADIO BALZAMA. Pričel sem z meduro 16. IX. Danes, po topli kopeli, so moje noge kot noge novorojenčka. Ravnati se mora vsak po Vašem navodilu in uspeh bo siguren. Torej vse priznanje Vašemu »RADIO BALZAMU«. To pismo smete uporabiti za vsako reklamo. Rajhenburg, 27. IX. 1935.
Jakob Kalan, župnik v pokoju. Zahtevajte v Vašem interesu povsod proti: kurjim očesom, bradavicam, trdi koži, bulam, ozeblinam: samo > RADIO BALZAM-s. Dobi se tudi in po pošti razpošilja: 1 lonček za 10 Din (predplačilo), na povzetje:
1 lonček 18 Din, 2 lončka 28 Din, 3 lončki 38 Din. V inozemstvo samo proti predplačilu pri:
RUDOLF COTIC, LJUBLJANA VII, JANŠEVA 37, KAMNIŠKA 10 a.
u— Namen modne revije. Prijeli smo: Naši na boljši in najnaprednejši obrtniki £o (sc vlloeili za moduo revijo in jo oborili aa<i vse dostojno v Trgovskem domu. S tem so dokazaii, da se vsi iaiiko doma oblačimo. Revija kaže. »ia so ljubljanski c brtniki kos vsakemu tujemu izdelku Ln da jili celo po svojih izkušnjah nadkriilju-jejo. Vsi so se potrudili in se odlikovali, glavno pa je, da so prav vsi zelo napredo* v-aii. Naj saimo navedemo, da Nj. Vel. kraljica naročuje zase in za kraljeviče obleke v Ljubljani, medtem ko bi nekatere dame imele najrajši vso garderobo z Dunaja, iz Berlina ali celo iz Pariza. Z otvoritvijo modne revije je led prebit. To naši zavedni obrtniki do h "o vedo, ki se hočejo razvijati in napredovati v procvit v^ega gospodarstva in narodmega blagostanja. Vodstvu prireditve je le čestitati. Ot'Cinstvo naj si to modno revijo ogleda, da se prepriča tudi o solidnih cenah.
it— £sperant-ko društvo priredi 14. t. m. ob 20. v dvorani hotela »Metropola« proslavo dr. Zamenhofovega rojstva z deklama-cijami, glasbenimi in pevskimi točkami.
u__ Ljubiteljem rož in cvetličnih vrtov. V svrho pospeševanja ljubezni do rož in cvetličnih vrtov je Klub ljubiteljev dali j spremenil svoje ime v Klub ljubiteljev cvetlic, podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, in vabi vse one, ki se zanimajo za rože, da s? udeležijo rednega sestanka, ki bo v sredo 4. t. m. ob 20. v zgornjih prostorih gostilne Sokcl, Pred Škofijo.
»3IELA«, Tyrševa 20 nudi pletenine poslednjih, najmodernejših oblik v vseh cenah.
u— Kavarna Zvezda z: čne danes obratovati v vseh prostorih. Kavarna je po sem prenovljena. Nova prijetna razsvetljava, centralno ogrevanje, moderno zračenje, novi okusni sedeži in tla prevlečena z linole-jeni ustrezajo vsem zahtevam higijene, udobnosti in lepote. Povsem preurejata najstarejša ljubljanska kavarna bo zbirališče prijateljskih družb, ki se hočejo prijateljski porazgovoriti ali pa, ki hočejo brez šumnega hrupa mirno čitati domače in inozemske liste in revije. Vodstvo kavarne je v spretnih rokah in daje zadostno jamstva za dobro [ostrežbo, pa trdi za ^erioznost kavarne v vsakpin pogledu.
u— Celodnevni Miklavžev sejem v Kazini v dobrodelni namen priredi pododbor društva kneginje Zorke v četrtek 5. t. m. brez vstopnine! Ob pol peti uri popoldne prihod Miklavža -a deco, vstopnina 2 Din za deco, za odrasle 5 Din Paketi se prejemajo in odpretnijo. Zvečer čajanka s plesom in Miklavžem za odrasle. Prei-prodaja vstopnic v Tvrševi ulici št. SI. v domu kneginje Zorke. Vabljeni vsi!
šče izpustilo zaradi pomanjkanja dokazov. Fant je ostal v Ljubljani, ker se je očitao preživljal s samimi podobnimi podvigi. Na sebi ima lepo, prav dobr0 ohranjeno niod.ro zimsko suknjo, ki mu je pa za dobršno sjjoznamje prevelika, rn je upravičen suim, da jo je kjerkoli ukradel. Kot špecijaiist za trgovine z manufakturo in modnim blagom pa nosi še tudi čisto nv-vo perilo, ki bo bržkone podobnega izvora. Eventualni oškodovanci so vabljeni, da si reči ogledajo na policiji.
u— Davica in škrlatinka- Na razna vprašanja staršev z dežele, ki imajo svoje otroke v Ljubljani v šolah, opozarjamo na uradno poročilo mestnega fizika in državne šolske poliklinike, iz katerega je razvidno, da ni v Ljubljani nikake epidemije, ampak samo malenkosten porast bolezni, ki se ob tem času vsako leto pojavlja. Starši naj bodo torej pomirjeni.
PRVOVRSTNI
»Ji
z visoko gradacijo nudi v vsaki množini
VINARSKA ZADRUGA V KOSTANJEVICI.
u— Prepodenj vlomilci. Ko je v petek proti polnoči prišel službujoči stražnik na svojem rednem obhodu z Bleiweisove ceste v Vošnjakovo ulico, je začini okrog stojnice za prodajo živil, ki se nahaja Poteg skladišča lesnega trgovca. Hainriharja, sumljiv šum. Nekdo je iznenada lopnil po plotu ob cesti, nakar sta se od stojnice odtrgali dve človeški postavi in izginili v noč. Stražniku je uspelo, da je pri Novem svetu došel samo sumljivoa, ki jc prej udaril po plotu, s čimer je očitno hotel signalizirati pajdaša, da se je približala nevarnost, Pri stojnici je stražnik j pozneje našel samo ključ od cirkularke J in pa sekiro, ki so ju bili neznanci prine- \ sli iz Hamriharjevega sfcladiišča, in pa | ključavnica na baraki ^e bila odtrgana. V aretirancu so na policiji spoznali nekega mladega brezposelnega pekovskega pomočnika z Viča, ki je bil zaradi kraje že nekajkrat kaznovan. »Izročili So ga sodišču, medtem ko za pobeglima tovarišema še poizvedujejo.
IGRA STRASTI
je silhueta pariza in Maroka
I
Iz Celja
PO ZELO NIZKIH CENAH
Fine 'zin&Ke suKssje
j-APTV.EGA IZDELKA — PRIPOROČA
A. KUNC, Gosposka »lisa
v-'-:—. ">■• i ** SJ-JL.1 v ■.- •-žk. •---- . ca«
O »spe in tudi gospodične, ki razmiš-
j ia!!1
CHIl
l;i r.i/e-;<:;i!e svoje inoze, svo-
jo prijatelje za Miklavžev večer, vedite, da nas razveseli najbolj buteljka sijajnega Boavierjevega vina. ki napravi v nas ono prijetno razpoloženje, ki razveseljuje tudi Yas. Pa sijajna vina so že tako poceni, da ?e li<>»j up morejo biti. Vso iziiero Bouvier-jevih buteljčnih vin ima v Ljubljani deli-katesa V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti rx operi, kjer dobite i udi krasna španska (!eseriiia -i^a, niaiago, madeiro, seliery itd. v vitkih in tirebašastih steklenicah. Nadalje tiyt ?re iikerje >n konjak. Prosimo!
a— Rentgenolog primarij dr. Josip Ile-bein, sanatorij Leonišče ordinira s 1. t. m. od 12. do 4 popoldne.
v — Ple<ni zavod Jenko v Kazini otvori jut-"! v	uel.jt-k ob 2(>. novi zafetniški
tei;ij za dame in gospode. Danes in vsako nedt ijo od 4. do 8. popoldanski ples. V torek adaljevalni tečaj s poukom Carioce Posebne plesne ure in informacije vsak d-j.n. Dijaki—akademiki imajo popust.
OPOZORILO! Ker se širijo po Ljubljani govorice, da bom prevzela na Kureščku, opozarjam s tem vse, da jaz nisem identična s tisto osebo, in da ostanem še naprej na K o f c a h!
Fani K v e d e r
»□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
u— zmerom paberki za veiesejmski-mi šeparji. V žlendrovi trgovini z mami-fakturo na Mestnem trgu so aretirali dva mlada, hrvatsko govoreča tujca, ki sta prišla, kakor da hočeta nekaj nakupovati, pa je eden izmed njiju na skr.-vtaknil pod suknjo dva večja kosa blaga, vredna blizu 2.000 Din. Prodajalec je tatvino opasil. nakar so oba sumljivca pridržali, dokler ni prišel stražnik in ja odpeljal na policijo. V onem od obeh pajdašev, ki je skušal krasti, so na kii.ni;-nalnean oddelku spoznali mladega Zagreb" čana, ki je bil svoj čas aretiran na veie-sejmui z znano družbo zagrebških žepar-jev, a ga je pred kakšnimi 14 dnevi Sodi-
BANKA BARUH
11, RUE A U B E R
PARIŠ (90)
Telef.: Opera i;8.15 — Telef.: Opera 98-15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš 96 Sanka jugoslovanskih izseljencev v Bel, giji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDLJA: No. 1458-65 Ned. Dienst. LUKSENBURG: Nc. 5967 Luxembourg.
Na zabtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice-
e— Nekaj zanimivih sklepov s tajne seje mestnega sveta. Mestni svet je v petek na tajni seji sklenil med drugim: Mestna občina bo znižala plače samo onim nameščencem, ki so aktivni ali upokojeni državni ali banovinski nameščenci, če imajo nad 800 Din mesečnih dohodkov. Tem se bodo znižale plače za 2) odstotkov. Nadalje se bedo znižale plače poročen;m uradnicam, ki imajo mesečno nad 1000 Dki, in sicer tako, kakor so bile znižane državnim nameščencem. Ce bi banska uprava ne odobrila tega stališča, se naj skliče anketa vseh avtonomnih mest, da bi se redukcija plač izvedla povsod enako. Dne 1. marca 1936 se odpustijo iz mestne službe gg. mestni fizik dr. Rebernik, občinski zdravnik dr. Hočevar, zdravnik šolske poliklinike dr. Fišer in poveljnik policijske straže Pribovšič ter se razpišejo mesta mestnega siizika, poveljnika policijske straže in zaščitne sestre.

Iz Maribora
a— Oficirski dom mariborski priredi drevi ob 20.30 v spodnjih prostorih Kazine družabni večer in prosi vse goste, ki so dosedaj posečali ta družabni večer, da se udeležijo zabave.
a— Iz sodne službe. Na državnem tožilstvu je bilo včeraj v soboto ob pol 13. prisrčno slovo od vodje pisarne državnega tožilstva višjega oficiala g. Martina Troj-nerja, ki odhaja po 41 letnem vestnem in vzornem službovanju v sodni stroki ter 35-Ictncm neprekinjenem delovanju pri tu-kašnjem okrožnem sodišču v zasluženi pokoj. Prisrčne in ljubeznive besede mu je spregovoril v slovo prvi državni tožilec dr. Zorjan, ki mu je želel v letih zasluženega pokoja vse najboljše. Posle vodje pisarne državnega tožilstva je prevzel višji oficial g. Hote.
a— Podporno društvo za revne učence priredi danes ob pol 16. ped okriljem PRK v unionski dvorani velik mladinski koncert. Nastopil bo mlad^ski orkester deške meščanske šole in mladi harmonikarji PRK pod vodstvom g. Sušteršiča. Izvajal se bo isti program, ki je v Gradcu imel sijajen uspeh. Trikrat je biLa velika Stefanijeva dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Cisti dobiček ie namenjen za nabavo oblek in obuval. Prodaja vstopnic danes od 11. do 12. in od 14. naprej pri blagajni v unionski dvorani.
POZOR!
Radi izpraznitve 'konfekcijskega prostora nudimo damske plašče po znatno znižar:h cenah. Otročje že od 50 Din naprej, damske pa že
od 160 Din. Nudimo Vam pa tudi drugo manu-fakturno blago za plašče. Velika \z~ bera srajc, kravat, nogavic, rokavic itd. itd.
I. TOMŠIČ, Sv. Petra c. 88.
Z Jesenic
Kino Radio bo predvajal danes ob 15., 17. in 20. krasno filmsko operet« »Hrepenenje-. Med dodatki tudi zabaveu film »Mornar Popajc. Sledi »Obsojena k ljubezni«.
Iz Ptuja
j— Kino bo predvajal v nedeljo ob pol 19. in pol 21. namesto filma Osebna tajnica se bo poročila« film Auiniator , veselo glasbeno komedijo.
Iz življenja na dežel?
SEVNICA. Zvočni kino danes zaradi proslave narodnega praznika ne posluje, ravno-tako odpadejo j^redstave v soboto 7. in nedeljo 8. t. m. zaradi miklavževanja.
RIBNICA. Sokolski zvočni kinob0 predvajal danes 0b 15.15. in 20. zvočni fjlm »Pot do srca«. Za d«Ktatek domač kulturni film in nov paramountov zvočni tednik.

Ji
k _ A
• V* /hllJPft.St
<9
t »k« ž*
Danes se ie tu razširila vest, da za mesec december ni državnim železrrcam iz Kočevskega rudnika za dobavo premoga dovoljenih več 800 ton premogi, temveč samo 200 ton. Vznemirjenost, ki se je zaradi nameravanega ukinjenja tukajšnje, ga rudnika že nekoliko polegla, je spet zavzela rudarske revirje, s skrbjo se vpr.i šujejo rudarji, kaj bodo počeli na zimo brez zaslužka- ko So se črez poletje komaj ohranili pri življenju. Obenem z rudarji je v skrbeh vse prebivalstvo, saj pride mesto na rob gospodarskega propr ia. če se rudniku ne zagotovi stalna večja oddaja premoga državnim železnicam, to je najr .anj 1200 ton na mesec. Potreba pomoči gladujočemu slovenskemu rudarju je nujna.
ZIMA PRIHAJA! VARUJTE SVOJ AUTO! MENJAJTE OLJE!
Novi
Single
Shell
-50
je dovršeno zimsko ! Lahek start pri —30°C
NOVA SKELL MOTORNA OLJA zSm-žnjejo najnovejše rezultate vec.s in ekonomije.
Potisek iz Dolenje vasi. Mladenič je že pred tedni kazal znr.ke duševne potrtosti. Nedavno so ga zaradi neke ovadba o šu_ šmaistvu zaslišali o roža .ki in je to mladeniča tako po trlo, da so mu živci odr<ikii. Iz svoje sobice je skočil ali pa padel skozi okno kakih 5 m globoko, si pri tem zlomil nogo in dobil tudi notranje r-škodbe. Tudi njega so marali odpeljati v co.
Rudarjev sin iz Toplic. 9.1ctni Jožko Stupnikar pa ja postal smrtna žitev nesreče. Ko je avtobus voeil od vlglia proti Korbarjevi gostilni, je deček skcrli na ar. tobusovo lestvico, da bi se pel j i do ridni. škega mosta. Skok pa se na ni posreč/l iti obležal je na tleh s prebito lobanjo. Zdravnik mu je nudii prvo pomoč, potem, pa so ga Š2 nezavestnega odnesli d.omov. Ponoči se je zavedel, davi pa je umrl. Oe. ček je bil nadarjen učenec 4. razreda to.
I
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. prof. dr. Valter Bohinec iz Ljubljane o Sueškem prekopu. Skioptične slike.
e— V gledališču uprizori ljubljanska drama v torek ob 20. Bahrovo komedijo »Otroci« za abonma. Vstopnice v knjigarni »Domovini.
e— škrlatica in davica. število obolelih doslej ni prekoračilo normalnega stanja, ki znaša po današnjem stanju za Celo Veliko Celje 2 škrlatici in 4 davice. Kljub temu pa prosi mestno poglavarstvo star. še, da javljajo vsak primer obolelosti svo. jih otrok zdravniku, predvsem obolenje grla, s katerim se navadno začneta tudi škrlatica in davica. Laiku ni mogoče ločiti navadnih obolenj nebnic (angino) n. pr. ed d-ivice. kar omogoča zdravniku često tudi le bakteriološka preiskava. Mest. no poglavarstvo je s svoje strani vse ukrenilo, da se širjenje nalezljivih obolenj orepreči.
a— Izprememba v gledališču. Radi nujne zadržanosti vojaške godbe ne bo nocoj 1. decembra v gledališču predstava »Poljske krvi«, temveč »Viharja v kozarcu«.
a— Do smrti se je izplesal. Pri Felncr-jevih v Dolini so imeli gostovanje. Med navzočnimi je bil tudi posestnik Štefan Kogar g svojo ženo. V veseiem razpoloženju je plesal brez odmora, stopi! je še k uiu-zikantom in iim dejal -naj potegnejo tako. da bo umrl;. Bogar je plesal in plesal, da so še s vira čl utrujeni odjenjali s sviranjem in si privoščili odmor. Ves upehan in razgret, da je bil ves v znoju, se je podal Bogar v temni noči na prosto, da bi se odpočil. Ko so se ljudje podajali domov, so našli Bogarja nezavestnega pred hišo. Takoj so ga sjjravili n-a dom in poklicali zdravnika, toda še pred zdravnikovim prihodom je umrl na posledicah fizičnega prenapora. j
Mlade mamice in očki!
Krasne beloemailirane kopalne kadi — za Vaše malčke — zastonj — Vprašati: Tel. 20-62. Dopisi: Menardi ml. Ljubljana.
a— Dinainitna patrona je eksplodirala in j zmrcvarila 141etnega pastirja Alojzija Skri- j rjerja iz Oplotnice. Odtrgalo mu je vse !
v
Revmutične bolečine,
g i h t in i š i / a s
odstranijo »N I B O L«.tablete Mr. Ba-hovec, ki so domač in radi tega cenen proizvod. Istotako se uporabljajo kot dobro sredstvo pri bolečinah v boku, trganju v udih. glavo, in zobobolu ter pri obolenju vsled prehlada. Zahtevajte v lekarnah izreeno prave s-N I 3 O L:; tablete Bahovec v originalnih steklenicah 20 tabl. Din 20.— ali 40 tabl. Din 34.— z napisom proizvajalca:
Apoteka BAHOVEC, i.JUBLJANA
KONGRESNI TRG ki Vam na zahtevo pošlje brezplačno poučno in obširno brošuro za bolnike.
Reg. S. br. 17816/18., 24., 29..VT. 1935.
- v; > '7>
Dr. Janko Bezfak t
Maribor, 30 .novembra...
n a j rn-a rlfa n tne j« i h
Preminil je eden predstavnikov našega
vagojstva in šol-
stva. Markantne postave upokojenega prosvetnega inšpektorja dr. Janka Bezja-
prste, razmesarilo obe roki in zmrcvarilo ka- je vzgojil toliko generacij našega
ter skazilo obraz. Dečko, ki je postal žrtev usodne neprevidnosti in neizkušenosti, sa bori v mariborski bolnišnici s smrtjo.
a— Ceneno meso. V torek 3. t. m. se bo prodalo od 8. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 400 kg govejega inesa po 3 Din, in sicer na osebo do 2 kg.
Iz Trsšža
f— Kino Nadišar predvaja danes prvovrsten senzacionalen film »Indijanka^.
f— Za Miklavža naročite Philips radio pri »Folo Nadišar«.
dijaštva, ni bilo veiiko videti po Mariboru že sedem let sem, ko ga je zadela kap, da je ohromefl po vsej desni strani života. Le tu pa tam ga je po mariborskih ulicah vozila na posebnem vozičku pestrež-nica. Toda njegovo telo je v teh letih si. cer precej shiralo, duh pa je ostal do zadnjega svež.
Za»lužni pokojnik se je rodil dne 15. aprila 18-62 pri Sv. Trojici v Sk>v. gor. Nižjo gimnazijo je obiskal v Ptuju, višjo v Mariboru, univerzitetne študije, je končal v Gradcu, nakaT je stopil v službo suplenta na mariborskem učiteljišču. Le-
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBJ
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
pliške šole. Zelo se je veselil soVlskn akademije, na kateri bi bil nastopil. V ponedeljek ga bodo pokopali. Tragična smrt pridnega dečka je ves okoKš globoko pretresla in vsi izražajo staršem ^roie sožalje.
Postaji m ostss&l član Vodnikove dstsžfee f

Isž Ol.

orirodne g g fi^SS^, ^^^IrS^Jl5^ grenele« Registrirano od ministrstva za soc- politike m nar zdravje 8. br. 15.485 od 25 V. 1935.
e— Velenjska elektrika v cinkarni. Celjsko cinkarno bodo jutri priključili na daljnovod velenjske elektrarne. Doslej jc imela lastno centralo.
e— Miklavžev družabni večer priredi v vseh prostorih Narodnega doma Društvo absolventov drž. trgovskih sol v Celju v soboto 7. decembra ob 20. uri. Vabljeni!
e—Samo do 15. t. m. je čas, da obnovite srečke razredne loterije v podružnici »Jutra.«
e— Kino »Union.« Danes zaprto. Jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ali Baba in 40 razbojnikov« in zvočni tednik.
Iz Kranja
r— Sokolski slavnostni it>or v proslavo 1.
decembra bo danes ob pol 12. v društveni telovadnici in ne, kakor je objavljeno na lepaku, ob 11. Torej po končani cerkveni svečanosti. Spored: nagovor, prevedba naraščaja in dece, zaobljuba novopristopivšega članstva, objava letnih uspehov in razdelitev priznanj. Za Članstvo ie udeležba obvezna, naklonjeno javnost vljudno vabimo.
5s Litije
i— Tromeseeni gospodinjski teeaj hoče banska uprava prirediti v litijski narodni šoli od začetka decembra do konca februarja 1936. Dekleta, stara nad 18 let ki žele obiskovati ta tečaj, naj se takoj zglase pii šolskem upravitelju v Litiji, kjer bodo izvedela vse, kar je potrebno za sprejem v ta tečaj.
Iz Kamnik £
ka— Zvočni kino Kamnik predvaja dane« in jutri v ponedeljek filmsko opereto >Ena noč v Benetkah« s svetovnim tenoristom Tino Patierom. Kot predigra Fo-xov zvočni tednik in Micky miška.
Iz Novega mesta
n— Nagla smrt mladega Sokola, v bol. nišnici usmiljenih bratov je v petek pre_ minil 191etni Lujo Pascolo, učenec dr. Furlanovega zobozdr;> vmškega ateljeja. Nadarjeni Lujo je bil navdušen Sokol in dober telovadec. Za njim žalujejo mati-vdova, dva brata in sestra. Pogreb pri. ljubljenega mladeniča bo- v nedeljo popoldne na šmihelsko pokopališče Naj počiva v miru!
jmiJuuDuuuLPauL)^
Dr. Polenšek Marijan
banovinski zdravnik in zdravnik moške bolnice usmiljenih bratov
o r d i n i r a o d 10 — 13. NOVO MESTO, KAPITELJSKA UL. 2. □□UUUUUni I lUUL-OODTfirTTTTLOJLIJČ^
ta 1888 je prišel za suplenta na mariborsko klas; ono gimnazijo in je pozneje postal mariborski okrajni šolski nadzornik. Leta 11*06 je bil premeščen v Ljubljano, kjer je prevzel ravnaieljske posle na II nržavni gimnaziji na Poljanah, pozneje pa je ravnateljeval v Gorici, nakar se je še pred svetovno vojno zopet vrnil v Ljubljano, kjer je pootal deželni šolski nadzornik za srednje šole. Po prevratu je bii imenovan za šeta prosvetnega oddelka za Slovenijo, leta 1&24 je šel v zasluženi pokoj in se je leta 1925 preselil v Maribor, ki ga je bil že v svoji mladosti tako vzljubil. Pred sedmimi leti pa ga je zadela kap im je ohromel po desni »tra-ui telesa, tako da so ga morali na vozičku voziti po mestu.
Blagi in plemeniti rajnki pa ni bil samo izboren šolnik, ampak tudi odHičea pevec, družabnik in pisatelj raznih aktualnih in globoko pretehtanih vzgojeslovnih in jezikoslovnih spisov. SPomin nanj bo ^stal v srcih hvaležnih nekdanjih dijakov svetal, žalujočim pa naše toplo in iskreno sočutje.
Novo mesto, 30. novembra
Pretekli teden je povabil posestnik Re-povž Ignacij iz Malkovcev pri Tržišču 73 letnega Livka Jožeta iz Skovca, naj pride k njemu po zgovorjeni užitek. Po danem naročilu se je stari Livk v resnici pripe. djal na Rpovžev dom, ki je bil nekoč nje. gova last. Pripeljal se je v družbi Alojzija Livka. Repovž je oba došleca gostoljubno sprejel in pohabil na kozarec vina.
V trenutku, ko je preužitkar spravljal v vrečo odmerjeno mu kašo, je Repovž iznenada potegnil iz žepa nož :'n ga zasadil ubogemu starčku, ki ie bil sključen nad vrečo, v desno stran vratu, kjer mu je napravil veliko rano. Prestrašenega Livka je takoj oblila kri. Na njegove obupne klice je prihitel v hišo Alojz'j Livk, ki je preprečil starčkovo usmrtitev. Kmalu po izvršenem dejanju so mokro, noški orožniki Repovža prijeli in ga odvedli v Zapor. Preužitkar Livk pa je bil pripeljan v bolnišnico usmiljenih bratov na zdravljenje. Kljub skrbni bolniški negi pa je nastopilo zastmpljenje, zaradi če. sar je Livk umrl in bil v četrtek pokopan na šmihelskem pokopališču.
Tri hude stezgode
Zagorje. 30. novembra Včeraj popoldne so se kar po vrsti pripetile tri hude nezgode. Najprej so pri. peljali k zdravniku g. dr. Grumu 23_let-nega Franceta Zupana, posestnikovega si. na iz Kotredeža- Z očetom je mladenič v gozdu nakladal les, velik hlod je padel nanj in ga tako hudo poš.iodoval. da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Drugi ponesrečenec j^ bil 24-letni mizar Vinko
DOBITE JIH V VSEH LEKARNAH, DROGERIJAH IN PARFUMERIJAH.
UČINEK VAS BO PRESENETILA
Gospodarstvo
Trgovinska pogajanja z Anglijo, Francijo
in Madžarsko
V zvezi z izvajanjem saakcsij proti I ta J i j i
so se aržave, kuzvajajosanxcije, oporazuuie-ltr, aa povečajo buagjv izmenjavo med ^eboj-zlasti pa Ua omogočijo večji uvoz n a:z<iv, k so zaradi sankcij ua j Ckj-L] prizadele. Med te države spada gotovo Jugoslavija, ki mora vsai ael izpadla pri izvozu nadomestiti z izvozom v druge države. V Anglijo je že l>rejšnji teden ixi.potova.ia po«ebiiia deiega-c. ja pod vodstvom načeiiiiika ministrstva ^ trgovino m industrijo M.livoja Hlje, da se iaiu ix>gaja z angleško vlado zaradi povečanja našega izvoza v Anglijo, predvsem one-ga blaga, ki smo ga doslej pretesno izvažali v Italija. Kakor sedaj poročajo iz Beograda, je v petek ^dpotovaia v Pariz druga delegacija pod vodstvom načelnika '.rgo . nsk»'ga nuniriitrstva dr. Lazarev.ea, kj bo v 'ste m znuslu vodi.la pogajanja s francosko vlaoo.
Pri pogajanjih z Anglijo gre pred vj >1*; za to, »la se oin «gooi večji izs\oz naš-sja leta, kajti zaradi izvajanja sankcij je najobčirt-neje prizadeta naša lesna industrija. Lani smo v Italijo izvozili za 388 mil. Din gradbenega iesa, kar predstavlja 58°/o vsega nastrga izvoza gradbenega lesa, nadalje za 13 m Lijonov Din ogl-ja (69% vusega izvoza) in za 27 milijon,o-v Din dnv (S9°/o vsega izvoza). Kot nadomestilo za dosedanji izvoz lesa v Italijo, bi prišt v pošte v predvsem Anglija in Francija, seveda pa le tedaj, če bi nam ti dve državi olajšali izvoz. Znatno vlogo je igralo i tali jamsko tržišče doslej tudi pri izvozu ž ve perutnine, ki smo je lani izvozili v Italijo za 83 milijonov aLi 94% vsega izvoza. Žive živine smo izvozili za 84 milijonov (24%). fižola za 32 nvlijonov (57®/o) in jajc za 25 milijonov (24%). Tudi pri h-vnuu gob je <&"*»!<? j igralo italijansko tržišče važno vlotro, kajti lani smo v Italijo izvozili za 10 milijonov suhih gob. to je 77% vsega izvoza.
Po dosedanjem razvoju naše zunanje trgovine sodeč je še največ možnosti za povečanje našega izvoza v Anglijo, zlasti če upoštevamo dosedanji razvoj našega izvoza v Anglijo, ki se je zadnja leta znatno dvignil. V prvih treh četrtletjih t- 1- smo izvozili v Angtijo za 123 milijonov Din, lani v istem razdobju za 86 ni.ilijorwv, predlanskim za 38 milijonov, leta 1932. p« le za 27 milijonov. Nasprotno pa kaže razvoj našega izvoza v Francijo v zadnjih letih zelo slabo. Francija pa se bo morala odločiti, da nam »mogoč, večji izvoz že zaradi tega, ker iz te države mnogo več kupujemo nego tam prodamo. Letos smo v prvih treh četrtletjih izvozili v Francijo le za 35 milijonov Din, lani v istem razdobju za 33 milijonov, predlanskim pa še za 52 milijonov.
Drugačni razlogi so ddvedli do najnovejših pogajanj z Madžarsko. Tu gre predvsem za urediiev plačilnega prometa. Naša držaja je morala blokirati madžarske te-vatve Pri nas. da doseže ureditev tega vprašanja. Tako je nedavno poslala Madžarska v našo državo svojesza predstavnika g. Takača. da prouči možnosti za sklenitev plačilnega sporazuma. Madžarski delesrat ie imel oosaja-nja s predstavniki naše Narodne banke, kjer so naši/ bazo za sporazum in jc pričakovati. da bo v kratkem sklenjen dogovor glede plačilnega prometa. Naši izvozniki imajo v Madžarski preko 40 milijonov izvozni ških terjatev, od t etra 7 milifinnov še iz prejšnjih let. Čim bo pr&lo do deLnitivnega sporazuma o plačilnem prometu, bo Madžarska opnvtila blokiranje terjatev naših izvoznikov, kar bomo storili tudi mi. V bodice pa bodo naši izvozniki fr»koj razpolagali » svojim' teriatnami v Mndžarsiki, b^ez posebnega dovolienja tamošnje Narodne banke, kakor je bilo doslej.
Blagovna tržišča
2ITO
-I- Chicago, 30. novembra Začetni tečaji: pšenica: za maj 97.50. za juh j 99.50; Uoru-za:za dec. 5A za maj 59.1^5, za julij 00.50.
BOMBA 2.
-t-Liverpool. 29. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 6.45 (6.44) za maj 6.35 (6.34).
Za zboljšanje invalidskega zakona
Najvažnejši predlogi invalidov k tretji izpremembi
Naše terjatve v Nemčiji in Italiji
Iz najnovejšega izkaza Narodne banke o stanju aktivnih kliringov je razvidno, da se je neizravnani saldo v kliringu z Italijo v zadnjem času še povečal za 19 milijonov Din in je znašal 28. novembra 185 milijonov Din. dočim je v prejšnjem tednu saldo nazadoval od 172 na 166 milijonov. Po odpovedi kliringa od naše strani in nki-n.ienju vplačil v Italiji na klirinški račun bi se moral saldo sedaj stalno zmanjševati. Znatno povečanje salda v minulem tednu je pripisati edino naknadnemu priznanju italijanskih vplačil, ki so bila izvršena še pred 18. novembrom za blago, ki je do tega dne šlo v Italijo. Ker ni pričakovati, da bodo prišla še nadaljnja poročila o vplačilih v Italiji, je odslej računati, da se bo sa'do stalno zmanjševal, saj se v naši državi še vršijo vplačila v kliring, v Italiji pa ne več. V?i zneski, ki jih italijanski dolžniki niso poravnali do 18. novembra, se sedaj v Italiji polagajo pri bankah na vezane račune.
Tudi v kliringu z Nemčijo zaznamuje najnovejši izkaz nadaljnje povečanje naših terjatev. Dne 28. novembra je znašal neizravnani saldo v kliringu z Nemčijo že B81 milijonov Din nasproti 362 milijonom pred enim tednom, 350 milijonom pred 14 dnevi in 331 milijonom pred tremi tedni, tako da se je saldo v treh tednih povečal za 50 milijonov in se približujemo vsoti 400 milijonov. Kakor se zdi, bo uvedba privatnega kliringa. ki se je pričel v ponedeljek na naših borzah, s časom prij^omogla- da se bo saldo vendar pričel zmanjševati. Kakor poročajo iz Beograda, so se vplačila na klirinški račun baš zaradi tega precej povečala. Pretekli teden je bil promet v nemških klirinških nakaznicah zelo velik in so vzporedno s temi nakupi klirinških nakaznic narasla tudi vplačila v kliring. ker je privatna kompenzacija za polovico fakturnega zneska možna le pri istočasnem vplačilu druge polovice za kliring.
Gospodarske vesti
—	Uvoz premoga za plinarne. V našem lislu smo v petek navedli, koliko inozemskega premoga se pri nas porabi, oziroma kako narašča uvoz premoga iz inozemstva. Navedli smo da so med uvozniki tega premoga plinarne in težka industrija, ki pa tak premog neobhodno potrebujejo. Uvoz premoga za plinarne pa je razmeroma majhen v primeri s skupnim uvozom, ki je letos v so mesecih dosegel že 30.000 vagonov. Iz statistike plinarn povzemamo, da vse jugoslovanske plinarne porabijo letno okrog 40t)0 vagonov po 10 ton premoga, največ iz Nemčije in Poljske. Plinarne naročajo ta premog skupaj, prevažajo pa to blago največ jugoslovanske iadje, tako da zaslužijo s prevozom domači ljudje in da gre čim manj denarja v inozemstvo Pa tudi iz dru gega vzroka nas ta uvoz ne boli. ker proizvajajo plinarne kot glavni stranski produkt koks. in sicer iz zgoraj navedene uiuo žine 28/,00 ton. nadalje katrana 2.400 ton. l.encola (2 plinarni) okrog 100 ion. amonija-kovih spojin 40 ton Vrednost vseh teh produktov. oziroma vsota, ki bi jo morali plačati inozemstvu, ako plinarne ne bi uporabljale inozemskega premoga, ki je edini sposoben za produkcijo teh produktov, je
nnogo višja kakor pa je vrednost uvoženega premoga Že vrednost koksa samega znaša 10 milijonov Din, katrana 1.5 milijona Din. betico i j 7ii0.0i>). amonijakovih >pojin t>0 i<00 Din, skupno torej preko 12 milijonov Din nasproti 9 milijonom Din, ki so |ih izdale lansko leto plinarne za premog skupaj s prevozom, ki so ga izvršile po večini domače ladje Iz teh številk sledi. da ima narodno gospodarstvo velik dobiček od poslovanja plinarn v naši državi.
—	Outok ziata iz Francije. Francoska D<m.K.a je pravsar izdala svoj izkaz od novembra, iz Ka.tiega sufcdi, uia je moraia v tfcuuu od 15. ao zl. novem.uia o^ati za 13t>4 miUjouov Irankov z.aia, lioc^iu je znašala v ^itjšiijtiUi Leuiiu oddaja li3li milijonov frauKov, v prvi četrtini novembra pa ot>< muijonov skupaj je Francoska oanka v zaiiu^ih štinn leKiu.h izgubila ^a	milijonov trankoV ziata. Fo pansKib vesten je še v zaunjem tednu uovetrubra zn<isai odlok zlata 1.5 iniiijar-. traukov, tako da je Francoska banka do konca novembra lzigmbua za okrog 4.6 milijarde frankov zlaia Zaupnica, ki je bua v četrtek izglafcovana Lavalu V zbornici, je povzročila takoj prvi dan pornir-jenje na mednarodnih deviznih trziščdi, v petek m soboto pa je to poniiTjenje že popustilo in vsi znaki kažejo, da kriza zaupanja nasproti franku še ni odstranjena, čeprav so oddaje zlata v petek in soboto popustile.
= Osiabitev lire. Kakor smo že včeraj poročali, je italijanska banka določila no vo nakupno ce>no za zlato, ki pomeni nasproti dosedanji zakoniti relaciji priznanje razvrednotenja lire za skoro 19%. V mednarodnih finačnih krogih se to tolmači kot dejanska devalvacija. Na pariškem trgu je bila zaradi tega oficielna notacija devize Milan na 112 frankov za 100 11:, dočim je še dan prej znašal tečaj 122.25. Giede na novo nakupno ceno za zlato v ltaiiji bi znašala nova pariteta 109 frankov za 100 in Se je torej oficielni tečaj žc precej približal tej novi pariteti. Tečaj za italijanske bankovce pa je tudi v Parizu
mnogo nižji in se trgujejo efektivne lire (mali bankovci) po 89 frankov za 100 lir.
= Odobrena zaščita. Minister za kme. tijstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobril zaščito naslednjim zadrugam: Hranilnici in posojilnici v Tržišču, r. z. zn. z. (Odlog pla_ čil za 6 let od 24 okt. 1.1. dalje za obvez, nosti pred 24. avg. 1935; obrestna mera za stare vloge 2%), Hranilnici in posojilnici v Veržeju, r. z zn. z. (odlog za 6 let od 24. okt t. 1. dalje za obveznosti pred 24. avg. 1935; obrestna mera 3%), Hranilnici in posojilnici v Vodicah, r. z. zn. z. (odlog za 3 leta od 22 o^t- t- 1 dalje za obveznosti pred 13 avg 1934: obrestna mera 2%), Posojilnici v Zagorju ob Savi. r. z. z n z. (odlog za 5 let od 24. okt. t. 1. dalje; obrestna mera 2%)in Hranilnici in posojilnici v Zgor. Besnici. r. z.zn. z. (odlog za 5 let od 24. okt. t. 1. dalje za obvezno, sti pred 3- dec 1934; obrestna mera 2%).
= Posoiiln;ci v Cerknici, r.z-z n.z., je kmetijsko ministrstvo z odlokom z dne 2. t. m. štev 14.000 V. - 34 na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23 novembra 1 C>3-1 dovolilo: 1) odlog plačil za dobo 6 let. računajoč od 25. t. m., odlog velia za dolgove naspale do 24 februarja 1934 2) obrestna mero za stare vloge se odreja na 3% brut-to- računajoč od 24 februarja 1934.
= Prošnje za informacije pri naših predstavništvih v inozemstvu Ministrstvo za zunanje zadeve je z razpisom od 3 av. gusta t. 1. (Kbr 7735) pojasnilo, da pod. legajo prošnje naš^b trgovcev in obrtnikov, s katerimi naprošajo naša predstavni, štva v inozemstvu za razna obvestila ali naslove inozemskih firm in na katere do. bivajo samo' kratek odgovor, po tolmačenju nrnistrstva financ samo taksi 5 Din (po tar. post. 1 taksne tarife). Kolkovanje takih prošenj s kolkom za 20 Din ni po. trebno. ker odgovori odnosno obvestila nimajo značaja izpričevala ali potrdila po tar. 3 in 4. taksne tarife, pa tudi ne zna. čaja formalne odločbe, proti kateri bi bila mogoča pritožba.
= Dobave. — Direkcija državnega rud. nika v Kaknju sprejema do dne 5. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg cerizita, 50 komadov lanenih brisač in 14 m kožnega jermena. Komanda pomor, arzenala v Tiv. tu sprejema do 8. t. m. t. 1. ponudbe gle. de dobave 5 kg živega srebra. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 48.000 komadov mecesnovih klincev.
Sedanji invalidski zakon iz leta 1929 je bil že dvakrat izpremen.en, ker sta izšla dodatna zakona. Sedaj ga izpre« minjajo tretjič in so invalidske orga« nizacije stavile naslednje najvažnejše predloge:
Hiša vojnega invalida ali družine voj« ne žrtve naj bo oproščena davka, ako stanujejo v njej vojni inval.d sam ali pa svojci vojne žrtve in ako ni na« menjena za oddajo v najem. Odločno se zahteva izprememba § 42, ki jem« lje invalidom zaradi kaznivih dejanj vse podpore. Ta določila so izkorišča« li že mnogi brezvestni ljudje. Središni odbor invalidske organizacije je nave« del naslednji primer: Popolr ima slep invalid jo bil ovaden in tudi kaznovan, ker je baje ukradel kokoš iz zaprtega kurnika. Kak<-» je mogel slepec to sto* riti je veliko vprašanje. Obsodili pa so ga vendarle in izgubil je mesečno in= validnino, tako da ga kokoš do danes stane že 84.000 Din.
Rezervnim oficirjem * invalidom naj se vrne posebni'dodatek dnevnih 20 Din, kakor tudi druge pravice po prejš« njem invalidskem zakonu. Tudi aktiv« nim oficirjem « invalidom je storjena krivica. Vsi oni, ki so priznani po in« validskem zakonu iz leta 1929, upoko«
jeni pa po zakonu o ustrojstvu vojske iz leta 1923, uživajo manjše pokojnine kapor zdravi oficirji, upokojeni po za« konu o ustrojstvu vojske iz leta 1929. Poleg tega se onim, ki nimajo 10 efek* tivnili let, ne štejejo dvojna vojna le« ta in zato ne dobivajo nobenih draginj« skih doklad. Invalidska organizacija, zahteva, naj se tem aktivnim oficir* jem « invalidom prizna pokojnina po novem vojaškem zakonu iz leta 1929.
Pred izidom zakona odpuščenim in« validom « uradnikom naj se naknadno vštejejo vojna leta dvojno in pri tem regulira pokojnina. Vojni invalidi, upo« kojenci po starem zakonu, pa naj se prevedejo na penzijo po novem urad« niškem zakonu s tem, da se jim vojna leta štejejo dvojno in po njih regu« lira pokojnina.
Vse ugodnosti, ki jih dajejo država, občine in druge samoupravne oblasti pri raznih koncesijah, naj se v prvi vr« sti podeljujejo vojnim invalidom. Voj« nim invalidom, ki bodo na dan izpre« memb invalidskega zakona v državni ali samoupravni službi, naj se čas, ki so ga prebili v vojaški dolžnosti v vojnah od leta 1912 do 1929, prizna v efektiv« no dtžavno službo po določilih uradni« škega zakona za naprodovanje kakor tudi za pokojnine.
Borze
Devize -
Curih. Beograd 7.02. Pariz 2038 London 15.28, Newyork 309.375. Bruselj 52.3250. Madrid 42.23, Amsterdam 209.40, Berlin 124.40, Dunaj 56.70, Stockholm 78.65, Oslo 76.65, Kobenhavn 68.10, Praea 12.80. Varšava 58.20, Atene 2.90, Bukar&ta 2.50.
Smrtna nesreča mladega delavca
Podnart, 30. novembra
V	Kropi, kjer grodi banovina varnostno zidovje proti polzenju zemlje, je bil med drugimi zaposlen tudi 25-letni deiavcc France Luznar z Dobrave.
Včeraj dopoldne so razstreijevali neko skalovje. Prvi naboj ni eksplodiral, zato je Luznar nanj nasul nov naboj ter ga prižgal. Po eksploziji se je približal, nvsleč, da je vse v redu. To pa je bilo zanj usodno. Vžgala se je namreč tudi vrvica spodnjega naboja in ves strel mu jc buhnil v glavo in prsa. Nesrečni mladenič je bil na mestu mrtev.
Pokopali ga bodo jutri v nedeljo na far. nem pokopališču na Dobravi. Bil je miren in priden mladenič. Njegova tragična smrt je ves okoliš globoko pretresla in vsi izražajo družini svoje sožalje.
Vremenski pregled
Na prehodu iz prejšnjega v ta teden se je vreme domala v vsej Evrop: spremenilo. Celotna vremenska situacija se je predrugačila v nekaterih prav važnih značilnostih Ponekod na slabše, drugod na boljše.
Pred vsem je po dolgotrajnem gospostvu osfiabel veliki kontinentalni anticiklon ter se umaknil daleč nazaj proti Sibiriji Sam0 najvzhodnejša Rusija je še Pod njegovim režimom; zato se je ruski mraz skrčil na Povoižje ter na južno vzhodne predale, kjer imajo slejkoprej temperature 0d 10 d0 20oC pod njčlo. Toda po veliki večini Rusije je padlo precej novega enega, tako da so se za pravo z,-mo Pogoji še boljše pripravili m nič ne more biti dvorna, da se bo huda zi.ma obnovila kmalu na vsem kontinentalnem vzhodnem področju.
Za umikajočim se anticiklonom je pritisnil z Oceana ciklon ter dovedei toplejš" zrak v srednjo Evropo in v Skandinav: jo. na čez baltiške države v zapadno Ru sijo. a hkrati obilo vla?e ter padavin ponekod sne?, drugrvi dež Pokrajine okr0g Baltiškega morja s«, bile popre( pod. gospostvom visokega zračnega pritiska pa so ranele z?»evr.a.de>I.i priintnejše vreme -Seriiaj pošilja Atlantski ocean ^vo.ip d?-presiip p0 severnejš b ootih in p^av to ie povzročijo stavno snrrm-mbo Severna Polovica Evrnpp je posta.la v'ažne<ša in hitrejšim spremembam podvržena
V	zvezi s tem ?e je pred rogači I vreme" ski značaj tudi aa našem jugu Nad za. padnm Sredozemskim morjem kjer je do' t tej gospodoval ciklon, kot podružnica atlantske depresi je, pa nam na klanjal vlago in pa^arine br°s konca in kraja, je zavla" dal visok zračni pritisk, ki se je kakor ponavadi nas.'onil na veliki azorski anticiklon, pa .<=p hkrati preko Alp. Pndunav. ia ter juižne RuisMe spojfl s svbirsko-urai-skim In v vsem tem območju se je zias-itKo ter zavladalo mirno suho vreme s prav zmernim mrakom, ki je dovolil lo znižanje t^mnerature za nekaj malega pod ničlo V dolinah in kotlinah se je seveda brž naredila megla, ki na pr v Ljubljani s tradVfonaino trdovratnostjo za kriva sonce K''or v n-o^ro^ah ni rad sam se morp tolažiti z dejstvom, da se rež'm meigle raztpza od Pi^mejev in južne Fran c i.ie tja v južno R/msi1n. d a* i seveda s pre-F."edke; šele daleč v Španiji imajo antici. klonsko vreime z jasnimi dnevi, kakor pri nas na višinah.
Najslobše vreme iima sedaj evroP6ki severozapad, kamor se je - prestavilo težišče depresij, ki bodo tamkaj pač gospodovale nekaj časa. Toda tudi naši kraj; niso daleč od njihovega vpliva; ako zanese vihrava pot ciklon le malo na desno, more feči njegovo gospostvo čez nas. kakor se za kratek intermeŽTo zgodilo v petek ter nam mimogrede odplavilo meglo.
Match Aljehin s F«uwe
Amsterdam, 30. novembra, n. Tudi 24. partija v matehu med Aljehinom in Euvve-jem za naslov svetovnega šahovskega prvaka se je končala remis Strnje po 24. igri: Aljehin 7, Euwe 7 dobljenih partij, 10 iger neodločenih.
SOKOL
Ne ni nevarno,
poškodbe so lahke, zdravljenje v 15 sekundah na ALLEGRU vas bo takoj ozdravilo.
aparati za brušenje in 11|/»fjrft glajenje Mod. Standard , i? ^ za vse britvice
ponikljan . Din 250.— Mod. special za britvice !
črn . . . Din 190— z dvema reziloma
Din 110—
NOVO! Allegro jermen za britve z elastičnim kamnom in specijalnim us: jem dovršeno ostri vse tope britve. Dobiva se
v vseh odgovarjajočih trgovinah. ;
Akademija Sokola Ljubijana-Siika. Bližamo se večeru, ko bodo ra'adi neumorni telovadci pekazali svoje sestave vaj in svojo izvežbanost. Sodelujejo vsi oddelki s točkami orodne telovadbe m domačimi sestavami vaj, med katerimi so posebna zanimivost s tnbolične vaje na recitacijo po Gregorčičevi pesmi »Sooi<c, »Suilejmanova koračnica«, antična »Grška epopeja«, »Gladiatorji« in »Narodni plesi«. Vabimo vso Sokolstvu naklonjeno javnost, da se v sredo 4. t. m. ob 20. sigurno udeleži te prireditve v Sokolskem domu. 5. t. m. je Miklavžev večer za mladino in odrasle ob 18. in 20. uri. 6. t. m. ob pol 19. čajanka za deco in naraščaj z deklamacijami in petjem.
Sokol Lljubljana IV poziva vse članstvo, naraščaj in deco, da se udeleži proslave narodnega in sokolskega praznika danes ob 11. dopoldne v telovadnici šole na Prulah.
Sokol Ježica. Ježica bo tudi letos dostojno proslavila praznik uedinjenja. Proslava bo v Sokolskem domu drevi ob 20. Nad 70 telovadcev se je dobra dva meseca pripravljalo in vežbalo iPolarni sen«, telovadno plesno skladbo, pri kateri nastopijo prav vsi oddelki. Krasna scenarija polarnih krajev se bo lepo ujemala s pestrimi kostumi nastopajočih. prijetna godba pa bo izpopolnjevala zanimivo telovadno delo. O pomenu 1. decembra bo govoril prof. dr. Turk iz Ljubljane. Sokol se ni ustrašil ne truda ne žrtev in bo njegovo požrtvovalnost gotovo priznal-no cenilo občinstvo s svojim posetom lepe slavnostne prireditve.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja 1.: Ob 15. Bratomor na Metavi. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Ob 20. Vesela božja pot. Izven. Ponedeljek 2.: Otroci. A. Torek 3.: Zaprto (Gostovanje v Celju: Otroci).
OPERA
Nedelja, 1. decembra: ob 15: Fau»t Izven
Znižane cene od 30 Din navzdoL Ponedeljek, 2 decembra: ob 20. Baletni večer gdčne Vasiljeve, Proskuirbiiko" ve m g Kiirbosa. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Torek, 3. decembra: Kraljičin ljubljenec.
"Kraljičin ljubljenec« je naslov nove operne premiere. Snov je zgodovinska, izza časa vladanja angleške kraljice Marije Tudor (1553—1558). Napisal ga je znani avtor Biichner (Dantonova smrt, Vojček), za kar je porabil znano Hugojevo dramo »Marija Tudor«. Vse osebe v tej operi so zgodovinski liki. V glavnem se obravnavajo spletke Fabijana Fabijanija- ki si je znal pridobiti na kraljico velik vpliv, ter se je hotel polastiti angleške krone. Bil pa je razkrinkan kot pustolovec in zato obglavljen. V posameznih vlogah nastopajo naši prvi pevci. Dirigira ravnatelj Polič, režira g. Debe-vec. Posebno opozarjamo na Gledališki list, ki izide za premiero z vsebino in zgodovinskimi podatki.
Zanimiv baletni večer 2. decembra izvajajo trije mladi plesalci: Ira Vasiljevna, Ada Proskurbikova in naš domačin Maks Kiirbos, vsi trije učenci klasične baletne šole ge. Jelene Poljakove iz Beograda. Plesne točke, ki so jih deloma sami sestavili, se izvajajo na glasbo najznamenitejših skladateljev Pri klavirju je g. dr. Danilo Švara, ki igra tudi dve klavirski solo— , točki.
Sveti Miklavž nastopi leto« v operi in sicer v četrtek 5. decembra popoldne me° vp-rjzoritvijo baleta »Od bajke do bajke* Darila sprejema vratar opernega gledali"
šča.
Šentjakobsko gledališče
Nedelja 1. decembra: Legionarji, popoldanska predstava.
Mariborsko gledališče Nedelja L decembra: ob 15 Sokolska akademija. Ob 20. Poljska kri. Znižane
cene.
Nedelja 1. decembra
Ljubljana 8: Cas, poročila, spored. — 8.15: Telovadba (g. Ciril šoukal). — 8 45: Slovenska glasba (Radio orkester). — 9.45: Versko predavanje (p. K. Za-kraj-šek). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Prenos otvoritve raz. stave g. Fr. Goršeta. — 11-30: Micky miška in igrače (Mladinska ura). — 12: Cas, spored, obvestila- — 12-15: Reprodu. dran koncert (po željah). — 15: Kmetijska ura: Kmetijska posvetovalnica (inž. V. Sadar). — 15.20: Po širni Jugoslaviji (Radio orkester). 16: Gospodinjska ura: Kuhinj a.zrcalo gospodinje (Anica Lazarje va). — 16.15: Akademski pevski kvintet poje- — 16-45: Narte Velikonja: Suženj (zvočna slika). — 17.30: Slovenec, Srb, Hrvat... (plošče). — 19 30: Nac. ura- — 20: Prenos proslave narodnega praznika iz Beograda: 1). Uvodna beseda 20.40: Prenos iz Zagreba: 1). Pozdravni predsednika beograjske občinc g. Vlade Diča. 2). Koncert godbe kraljeve garde, ni govor predsednika občine g. Rudolfa Erberja. 2). Koncert zagrebškega kvar. teta. — 21.20: Prenos iz Ljubljane: 1). Pozdravni govor predsednika dr. Vladimirja Ravnihar ja. 2). Koncert pomnoženega Radio orkestra, vmes samospevi opernega tenorista g. Gostiča. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Nišim izseljencem: Akademija- — 23: Svojci po. zdravljajo izseljence.
Beograd in Zagreb isti večerni program kakor Ljubljana. — Praga 20.05: Jugoslo. venska glasba. — 22.35: Jazz. — Varšava 20: Mešan program. — 22.30; Ples. — Dunaj 11.45; Simf. koncert. — 17.45: Lahka godba. — 20 05: Veseloigra. — 22.20: Vojaška godba. — 23.35: Jazz- — Berlin 20.10: Orkester in solisti- — 22.30: Ples. — 24: Orkester. _ Miinchen 20: Vedra glasba. — 22.30: Ples. — Stuttgart 20: Brahmsov koncert. — 22.40: Iz Mtau chena, — 23: Ples — 24: Mešan pro. gram. — Rim 20.50: Operni večer.
Ponedeljek 2. decembra
Ljubljana 12: Zima v pesmi in glasbi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: \ alček na valček (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: 0 boleznih srca, ožilja in krvnega obtoka — nadaljevanje (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Slovenski pravopis (dr. R. Kclarič). - 18.40: Iz Prešernovih poezij recitira inž. arh. Bojan Stupica, član Nar. gledališča. — *9: Cas, vreme, poročila, sjjored, obvestila. — 19.30: Nac-ura: _ 20: II. večer moderne giasbe (avstrijske) _ prenos iz Hubadove dvorane.
Sodelujejo gg. prof. Pavel Šivic, Ali Der-melj, M. Vekjet. Vekoslav Janko in dr. Danilo Švara. — 21.30: Orkester Jacka Hvl-tona na ploščah. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Citraški trio »Vesna«.
Beograd 16.20: Orkestralen koncert. — 17: Narodne pesmi. — 20: Prenos opere iz gledališča- — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Ciganski orkester. — 20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.30: Lahka glasba— 20.20: Orkestralen koncert. — 21.20: Ženski pevski zbori. — Varšava 20.30: Koncertna ura. — 22.15: Operetna glasba od Straussa do Leharja. — 23.05: "Plesna glasba. — Dunaj 11.30: Tirolske melodije. — 12.20: Orkester. — 16.05: Koncertna akademija- — 17.20: Plošče. — 19.40: Program po napovedi. _ 20.15: Koncert vojaške godbe. —
21: Buschov kvartet. — 22.10: Lahka glasba. — 23.40: Jazz. — Berlin 19: Koncert orkestra. — 20.10: Lepe operetne melodije.
—	20.30: Spevoigra. _ 24: Godba za lahko noč. — Miinchen 19: Godba na pihala. — 2010: Zvočna igra. — 23: Koncert vaških muzikantov. — Stuttgart 19: Moderna vedra glasba. — 20.10: Zabaven program. — 22.25: Mozartov koncert. — 24: Opereta in ples. — Rim 16.40: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.50: Pester program.
—	22: Zborovske skladbe.
PHILIPS
JUGOSLOVANSKO TRGOVAČKO A D. medicinski in industrijski oddelek
PRESELILA IZ
Aleksandrove ceste 4« v Gajevo 1-3 (Nebotičnik)
TEL. INT. ŠTEV. 85-79 OSTANE NEIZPREMENJENA.
P O R T
Nacionalna maniSestacifa športnikov
Danes ob 11.30 bo elita naših tekačev pred Narodnim domom startala pri »Tek^ Uedinjenja«. — Ob 16.30 v hotela Metropol Svečana razdelitev
nagrad
Pozdrav smučarjev snegu
Daleč za nami so časi, ko so zapečkarji trepetali pre.l zimo, ko so se bali snega in mraza, ko so samevale zasnežene poljane, zasanjane v belo odejo, tja do pomladi! DaUč za nami je zavijanje v t^ple kožuhe pred zimo že po času, še bolj pa po duhu, po pogledih na zdravje in telesno vzgojo modelnega človeka. Zdaj se z'.me veseli staro in mlado, ker nam prinaša polno na-ročj.. radosti. Zasnežene poljane ne saime. vajo več pod belo odejo, mirjade biserov ivja po drevju niso več zarite človeškemu očes«. V zimsko naravo hiti človek našega časa, razigran, razgiban jn vzra. doščen, da se v njenem mrzlem, a zdravem objemu utrdi na duhu in na telesu. Ko raz p ros tre starka zima čez hribe in doline bel plašč, za/mrgoli po belih Poljanah pisr ia množica zdravju Ln veselju do življenja naproti hitečih smučarjev im ram čar k, njihovo radostno rajanje r-ii) ■ iz dneva v dan v zimsko naravo, da potegne za spboj vse staro in mlado, da se še ono razgiblje in razigra.
Zjma nam prjnaiu ra'lost in zdaavje, sneg je naš dobrotnik in prijatelj. Zato se pa spodobi, da ga pozdravimo, da mu zakličemo toplo dobrodošlico vsi, ka.r s? je nas oklenilo zimskega sporta, njegovih radosti in njegovih koristi. Zinia je pred durmi, še nekaj dni in morda bo že zagr. nila bela odeja zemljo, zganile se bodo trume radostnih smučarjev in smučark, zakipelo bo novo življenje po belih poljanah.
Slalom klub 34 in SK Polž sta sklenila organizirati prvič v Ljubljani pozdrav smučarjev snegu. Zato pozivata vse smučarje im smučarke naj bodo pripravljeni, ko zapade prvi sneg da se zberemo zvečer in pozdravimo našega belega prijatelja z baklami v rokah v velikem smučarskem pohodiu skozi mesto. Bratski smučarski ki lih i bod0 na to sport.no manifestacijo zimskega sporta še posebej povabljeni. Podrobnosti pozdrava smučarjev snegu bodo objavljene pravočasno.
Slalom klub 31
Polž
Službene objave LNP
(Iz predsedstva mesto seje p. o. 27. XI.)
Odobri se prijateljska tekma Celje—vojaška reprezentanca Zagreba dne 1. decembra t. L; s tem v zvezi se o'iobi'i nastop va Celje Petru Dumitrijeviču, ki jt' za Celje že čitan.
Verifikacija igralcev: s pravico takojšnjega nastopa za ČSK Grabušek Rok (preko centralne kartoteke); s pravico nastopa 7. decembra t. I. za Ceije žahkar Franc, za Primorje Sefran Mihael; s pra vico nastopa 7. decembra t. L 27. februarja in 27. maja 1936 za Slovana Janči-gar Karel. Jančigar Viktor. Pavšic Alojzij. Glušič KamiJo p re k licu je za Primorje, ostane pri Reki.
Poziva se Svoboda—I.j., da v roku treh dni dostavi savt-zm izkaznici z odjavama aa Jančiga.rja Karla in Viktorja, enako Mladika »a pavSiča Alojzija.
Seja odbora za p. f. dne 22. XI. 1935
Na podlagi predloženih prijav o poškodovanih igralcih jn priloženih zdravniških spričevalih č« priznajo naslednji prispevki:
Mariboru 360 Dm za Jurgeca Kaxla in Gomola Stanka. Hrastniku č>0 Din za Pu-ilerja Brnasta in 100 Din za Grama Ivana.. DASKu 2IMJ Din za Kosa Bogomila m Liparja Josipa. Primorju 50t) Din u Bertoncija Stanka. Sori 500 Din za PLrca Valentina. Korotami_Lj. 175 Din za Jev" oa Ivana. Slovanu 50 Din za Stojanoviea B(>ro. Za i ogli 40 Din za Juvančiča Josipa. Jadranu 100 Din za Zadela Sama.
Prijava DASK o poškodbi Berčona Josipa se ni obravnavala, kar gre za prijateljsko tekmo in se po pravilniku p. f. za poškodbe na prijateljskih tekmah ne podeljujejo prispevki.
Dalje se niso obravnavale prijave poškodb: Primorja (Bertoncelj ,W>s;p), B roda (Ivan ^zman), Slovana (Uhan AdoMi in Bunc RudoM), Žalca (šušteršič Bojat. in Audič Stanko), Jadrana Logar Viktor) Bratstva (Sušnilk Alojz), Maribora (Har-d:mka Purane), Svobode—Lj. (Kitek Drago), ker prijavam niso bila priložena zdravniška spričevala. Pozivajo se vsi naštet} klubi, da v roku 11 dni dostavijo za Poškodbe omenjenih igralcev zdravniška spričevala, ker se bodo njihove prijave obravnavale na izredni seji odbora za p. f., kj bo sklicana sreda decembra t. 1.
Seja u. o- dne 20. n0vembra 1935.
Odobri se sklep predsedstva glede »Akcijskega odbora« g. K ure ta, objavljen v »Jiitnii 21. novembra t. 1.
Poziva se Disk, da v r0ku 14 dni na-stroške sodniku tekme IXsk—Reka 17 novembra g. Hobacherju.
Hermes javlja nov naslov: Bogomil Rotil, direkcija drž. železnic Ljubljana.
Poziva se Maribor, da do 3. decembra t L Pojasni, zakaj je nastopil v tekmi 10. novembra t. 1. proti železničarju z ne-verificiranimi igralci kot gosti brez dovc" ljenja LNP
Prijava Mladike proti sodniškemu kan" didiatu Vladimir ju Jenku se ne obravnava.. ker ni taksirana
Dopis Jadrana 226 z dne 11. novembra t i. se oddoži k sp-som. ker gre za notranjo klubsko zadevo.
Primorje : Hermes. Na igrišču Primorje danes ob 14.30 nogometna prijateljska trening tekma. Vstop prost. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
Tek uedinjenja v Tržiču. Danes dopoldne o«b 11. se vrši Tek uedinjenja, ki ga priredi SK Tržič. Sokolsko društvo in SK Svoboda. Start in cilj je pred hotelom Lončar. Proga je izpeljana po Ljubeljski cesti, čez grad v Cerkveno ulico. Tek se vr;i pod pokroviteljstvom g. Globočnika. Na to prvo tekmovanje opozarjamo p. n. publiko.
Današnji nogomet v Celju. Danes ob 14.30 se bo pričela na celjski Glaziji izredno zanimiva prijateljska tekma mccl vojaško reprezentanco Zagreb i.n SK Celjem.
iJCteftiami pregled
Med novimi francoshltnt knjigami
Tri »Mercure de France? je pravkar izšla druga izdaja spisa Edouarda Krakovskega »Adam Mickievvioz, philr.soplic my-sfique«. Pisec je v svojih dosedanjih francoskih spisih obravnaval srednjeveške vire Lockejeve filozofije, Plotinovo estetiko in njen vpliv, dalje osebnost in delo filozofa in državnika Challemelacoura, platonisti-čno estetiko i. dr. v posebni knjigi je izdal svoje eseje o ^duhovni rodbini mislecev«: Plotinu, Pascalu. Mainu de Biranu in Berg-soiiu. Utemeljitelja intuitivistično - vitalisti-čnega idealizma obravnava v knjigi »flen-ri Bergson et le renouveau de la pensee contemporaine«. Njegov najnovejši spis razglablja krizo držav in narodov v sedanji dobi. Po«ebno pozornost posveča Krakow-pki Poljski, odkoder — sodeč po imenu — poteka. V knjigi »L' Europe romantične! je obdelal tragično usodo treh knezov poljskega duha: Slowackega, Krasinskega in No; vida. Lani je izšla njegova knjiga »Hi-stoire de la Položne«, ki jo je 1'aul Va. lery počastil s predgovorom.
Tudi pričujoča študija zajema v glavnem iz poljske kulturne in politične zgodovine, delno se naslanja na nove, dotlej neobdelane dokumente, ki sc tičejo emigrantskega obdobja v življenju največjega poljskega pesnika Adama Mieckiewicza. V času, ko je kralj poljskih pesnikov predaval slovanske literature na Sorbonni, je postal središče zapletenega gibanja, ki je na osnovi novega filozofskega pojmovanja zbiralo mlade in stare za ve'iki preporod evropske politične miselnosti. Bil je to poljski mesijanizem, čigar stremljenja so sorodna nekaterim drugim miselnim pojavom v takratni Evropi, tako da je bil mesijanizem prav za prav evropsko gibanje. Krakowski je v svojem spisu ugotovil njegovo zvezo s takratnimi tajnimi društvi in osvetlil
marsikatero temno mesto na kulturni podobi Evrope, zlasti Francije, po L 1830.
V glavnem pa je spis Krakowskega prodoma študija o Mickievviczu, po6et«j še o njegovi filozofiji, ki je v nasprotju z dosedanjim mnenjem slonela na sistematični osnovi. Krako\vski prikazuje Mickiewicza kot nekakega predhodnika Bergsona in prepričevalne razglablja intuitivistične prvke v Mickievviczevi filozofiji. Nasproti sodbi, da je bil Mickie\vicz izrazit romantik, dokazuje Krakovvski njegov klasicizem in kaže pota, po katerih je ta »pesnik zemlje in mrtvih, filozof, ki je obnovil antično tradicijo no-voplatonizma«, dospel do svoje mi9tike, o kateri vemo. da je oplodila poljski roman-ticizem.
Spis Eduarda Krakov/skega je tehten donesek k duhovni biografiji Mickiewicza in ena izmed knjig, ki odpirajo literarno razgledanemu čitatelju globoke poglede v !i-lozofijo Mickiewiczevega ustvarjanja in v miselnost nove dobe.
Georges Oudart, ki je spisal med drugim obrežno knjigo o Petru Velikem in izdal spise o Poljski, o sovjetski Kusiji i. dr., je pripravil za Plonovo zbirko >L'Eu-rope vivantec pravkar izšlo knjigo »Portrait de la Roumanie*. Kaj vemo o deželi, ki je ožja zaveznica !n dobra soseda naše države? Kdorkoli jo prepotuje v duhu pod Ou-dardovim vodstvom, bo posihnial boljše poučen o njeni socialni in kulturni sestavi, o slikoviti različnosti njenih pokrajin, o neenakem značaiu in tempu njenega današnjega življenja. Knjiga je spisana kot potopisna reportaža in obravnava v vrsti |>o-glavij Bukarešto, Valahijo, Dobrudžo, Mol-davijo. Hukovino. Besaratijo. Donavo. Transilvanijo in Kanat. Pod Oudardovim gibčnim stilom zaživi Romunija pred nami. kakor pokrajina na platnu pod slikarjeviin čopičem. Zalorba Plon je opremila knjigo z ilustracijami na posebnih prilogah. V državah Male antante je Oudardovo delo vredno posebne pozornosti in naj bi se čim bolj razširilo: usodnostne vezi, ki nas spajajo politično, so tolikanj močne, da se moramo spoznavati tudi kulturno. Oudard l>o pri tem dober in prikupen posredovalec.	—o.
Zapiski
Narodni teater v Sofij' je ena najmodernejših in največjih zgradih na Balkanu V njem imajo streho drama, opera, državna filharmonija in dramatična šola. Ravnatelj Narodnega teat.ra in dramaturg je Vladimur Vasiljov, pi^edsedniik Zveze bolgarskih književnikov. V letošnji sezoni pridejo na repertoar raaen del tujih dira-
Ali so
bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju Jtl pljučnih vrhov, zastarelem kašlju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavosti in m hripi, a doslej te niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas H
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI	■
izpod peresa gosp di med Guttmanna, oivaega tef-zdravnika v zavodu za H iincenkuro o temi: »ah se dado pljučne bolezni ozdraviti?« Da damo vsakemu jolniKu priliko, da se pojasni vrsta njegove ooiezm, smo sKiemh, da pošljemo la Knjigo vsakomur brezplačno m r ran ko v splo&ni blagor. Treba je samo pisati dopisnico (tranKliano z Din L.75, s točnim naslovom na: PUHLJV1ANM & Co.
Berlin 014, Mttggetstrasse Nr. «5-$5a. Odobreno od mm soc poi, ssnitetsko oddeljenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933
matik0v i,n skladateljev prva bolearsk«. dircma »Ivanko« V. Drumeva, t«" >Moo-sitru Rače Stojauo\a, ki So veljadn d^tej poleg KostovoVljevih komedij xa delo bolgarske d>rame. Upriaore se tudi si* t leče n0vi(ete: >Navsdni 61oV«k< Jordana Jov kova, »Voz.;a< Dobrtja Nemirov a in »Vojvoda Tanas« Štefana Sav<yva. Opera je začela letos z domadim delom Ata-nasova >Gergana«, kmaflu pa bo prva predstava nove bolgarske oj>ere »Car Ks-lojant, delo Panče VladEgerova.	—a.
Društv® za kulturne stike S tujin« so
ustanovili te dni v Bolgariji. Vodiijo ga najodiičnejši bolgarski kulUirni deiavci. Preds«l(uje mu bivši poelanik prof. Metod Poi>i>v, v odboru pa so med drugimi znani učenjak prof. Arn-andov, pred»ed-nik Zveze bolgarskih pisateljev Vladimir Vascliev, umetnik S^ak Skitniflc im predsednik zveze bolgarskih arhitektov Jordan Jordan o v.	—a—
Bolgarska državna filharmonija se je
ustanovila v začetku novembra v Sofiji pri Narodnem gledališču. Tako prevzema sediaj država skrb za simfonično glasbo, kar je tem važnejše, ker so se vsi dose-dc ii ji poskusi zasebnih fipharmondj ponesreči^ saitno zaradi denarnih težav, prvi koncert te nove ustanove je biil v nabito polni dvorami Narodnega gledališča na pravnik iiar0dn>!h budateljev. Na sporedu so bile sklaoibe bolgarskih skladateljev Petka Stajnova, Panča VladSgerova in Dimitrija N en o v a, ter Rusov I poli ta Ivanova in Rimskega Korsakova.	—a—
Med novimi knjigami. Izšla je študija G. Štefanova o Štefanu P. Izvorsketm, učitelju in pesniku preporodne dobe. Kritika poudarja, da je to važ«w donesek bolgarski agodoviini im poeziji. — K. Kračii-nov je spisa) dolo »Bolgarska zgodovina j. —
kulturna T. M.
iaikralj Lidž Jasu —
njegovo burno življenje in tragičen konec
Pred dnevi so objavili listi med številnimi brzojavkami iz Abesinije na videz skoraj brezpomembno, nekaj vrstic obsegajoča brzojavko, da je umrl bivši neguš Lidž Jasu ter da ga bodo pokopali z vsemi častmi. K temu poročilu so vedeli povedati še vesti iz Rima, da je bil Lidž Jasu zastrupljen. Bil je namreč eden izmed italijanskih kandidatov za novega abesinskega kralja, če bi Italija premagala Abesince.
Za to neznatno vestjo se krije zaključek burnega življenja človeka, ki je spravil pred leti pokonci ne le vso Abesinijo, mar. več je povzročil mnogo težkih ur tudi Londonu, Rimu in Parizu.
Zgodba o Lidžu Jasu sega nazaj v čase, ko je vladal nad Abesinci še v polnem razmahu svojih moči veliki Menelik II., ki je postal po zmagi pri Adui idol Abesincev. Pred približno tridesetimi leti je vrgla že starega Menelika II. na posteljo huda bolezen, ki je vidno razjedala njegove nekdaj Jsvje moči. Ko je stati kralj ležal v svojen gradu, je jel premišljevati, komu naj zapusti kraljestvo. Prvi zakon je ostal brez potomcev. V drugem zakonu pa mu je rodila kraljica Taitu samo hčerko, o kateri pa so ugotovili astrologi, da bo tudi ostala bre^ moških potomcev. Po Abesiniji se je mnogo šepetalo o vzrokih nesreče s pomanjkanjem moških potomcev Opravljivi jeziki .«> vedeli povedati, da je usoda udarila Menelika IX. za njegove mladostne grehe. Stari oesar Je imel tudi slabo vest ter se je spominjal jedre žene iz plemena Mollo, ki mu je nekoč zaupala, da mu je porodila hčerko. Bilo je to kratkotrajno poznanstvo, Menelik je to svojo hčerko kmalu pozabil. Na stara leta pa ga je prijelo, da bi o njej zvedel kaj več. Poklical je k sebi starega prijatelja rasa Gobana ter mu zaupal svojo skrivnost s prošnjo, naj mu poišče izgubljeno hčerko. Ras Goban je molče poslušal ter se spravil iskat širom Abesinije in je iskal leta in leta.
Blitgola Aleš iii Snilja Adelafda
Napisano v senci novega ^Slovenskega pravopisa"
En kumerč pod fenšfrom stena, se grandovga boja tehna ...
Aleš je čelarna, dočista fufljasta bin* gola. Načofotal se je mužljev in čompe, se malo gnocal, poškrnja! s šlabedri in ves čiherno potoglav, ker je bil betežen, zahlamudral z bingolami po stolbah. Sigav je bil in je hohnjal. Kekljal pa je že tako Presneti galijot! Odet v ne* kako rantaho, ki si jo je kupil, ko je šla ajda v rdeselj, z močno skranjo in svet* limi gizdalinskimi lasmi, jo je odšmiga! ščrbanjast, kakor bi imel v ustih ščep* ke proti Trnovemu.
»Ti šamlja šamljasta«, je zaščeketala žmulava stara ščeketulja Adelajda s si* vimi runjami, ki je bogve odkod pri« hrekala. »bes te plentaj, kaj vdilj tla* piš po volhki travulji! Vrzi tisto pla* huto vnic, salamenski švigelj, in vnidi v mojo hišo. ko je vne mraz, da bi č!o« vek dobil skrnino. Vsaj brageše si za« slekni. ko klompaš po lokvah ko vižel za nitovnim zajcem«.
Ko je to izfudlala, se je že zasčutila, rla take sholij^ prav malo zdrmajo dr= keli. kakor je to naše drežnjalo Aleš.
»Lmtvern. kaj hrnjaš vame? Zares Jcolpec vač ne piha. a saj nisem me« liušnik. da bi me mrzlica mektala in bi padel kar naznak, ko zaveie mokre. Kruncliev iavalne bo kmnln Malo sigav sem ro<r a štnro kračo še lahko prevrat čim. Ne bodi tako urazliiva in oinava. Ne lapaj loliko, če ne ti bom dal klapo«
ušnico. Ko bodo bingeljci spet cveteli, bom jedrčat ko trš. Povej rajši, aH imaš kaj povalnika doma, pa kaj od kake basulje za pod ščrbe. Kako blanjo ali štremelj boš bacnila skozi žekno v peč, pa preduh boš zaprla, da ne bo bzikal mraz skozenj. Zadosti pa bo tudi, če boš z biglico zasmodila kupček krezulj. Lodrice mi ne boš skrila, kaj?«
Oba jako brnjava sta blunkala in čopljala po bljuzgah. Čoravec Aleš je bil videti ko kuljav vol, manjuha Acle* lajda z navšvic zavihanimi obrvmi pa ko živa žmula. Zeba jima je zvedčeno poleg pocestne tonje žmerila in ščeke« tala. Zdajci sta srečala žreca in žol» nirja s sabljo. Adelajda, vsa kriva, se je pred žrecem skolehala, da ga je lepo pozdravila, potem pa ga jc že hulila.
Mokre je pothinil, ko sta se prikah* Ijala do hiše, za katero je bil majhen mlamol v mezini.
»Le vnidi«, je rekla Adelajda, »te bom že navdoljala z jedjo. Sem toliko nobel, čeprav nimam v hiši nagizdnih reči«.
»Nared sem«, je menil Aleš, »narav* noč k putrhu me pelji, stari kavkelj. Zdaj me pa res mekta mrščalica«.
V tamarju je navd'lj krulila basulja, pa je Aleš začel šlepati, ko je sam seclel za mizo in bil nekaj za kinč načrčkal nanio.
»To sovpada«, je šustnil Adelajdi, ko jc prinesla vina in hleb v procajni, »jaz
sem ništre in šuplje glave, ti pa kaj imaš. Navzoči je, da si bogata, čeprav je tvoja kikla ena sama skruna canja in čeprav je tvoje stanovanje pravcata ku* kava. Prinesi makar kakšno torilo s ca« jem, ogenj v tvoji peči slabo tinja aH pa je tvoja peč ničemna. No, vozgrivec sem res, ko ti kar takole štrkam zahte* ve iz goflje«.
»Viš ga, štr-mljastega zelota, še vož zahtevaj, pa se obesi tam kje v tokavi ali paludu aH pa skoči v krnico. Potem te bodo zagrnili s ponjavo«.
Aleš je pil, kakor bi moral pristori* ti, kar je zamudil, in se vperil še v ku« hin.k\ kjer so ležale po tleh črepe m visele okrog korčulje. Tam je dobil ne* kaj režijev šunke.
Večerne tenje so se že bližale, ko je naš silak, od vina ves tog ko macelj, prava bridka martra, odtorkljal proti mestu. Oči so temu šviga švagi samo boljščale iz obraza in ničesar ni mogel izkekljati, ko je srečal brateja. Kar pi* pal bi se, pa začel oberoč, to se pravi z obema nažljema. pokolj, a ni imel niko» aar. ki bi ga potem morali obezati. No, pa Aleš ni tak drkeli. bo raiši brez zdrahe na pametivo tepešikal s koroba* čem aH ni s rvo^Hoo 7« kosa urazil.
M si je samo zapel, tako podobno, kakor bavkaio lisjaki vegajo rege. tisto, ki jo je sam zložil:
Vdab navdili šrčli v paladu sam, vesi se po štiblah trobelike tam. Nič pred virlom strah ga ne mekt&, klapouha nihče v mok ne dš ...
cio.
Taitina hčerka je že doraščala v divuo princeso, ko se je lepega dne pojavil na dvoru ras Goban ter sporočil Menelik1!, ua je našel v neki vasi province Harar ženo nekega sodnika, ki je trdila, da je hčerka Menelikova. Takoj se je odpravila v daljno vasico posebna dvoma deputacija, ki je ugotovila na posebnih znamenjih, da je žena sodnika v resnici hčerka cesarja Menelika. Ko je to potrdil še opat samostana na gori Asabotu je bil mož neguševe hčerke preko noči premeščen na drugi konec Abesinije ter uradno ločen od svoje žene, ki je bila medtem že proglašena za princezinjo Cha-gardi. Na dvora si je kmalu osvojila naklonjenost svojega očeta Menelika, ki jo je Imel skoraj rajši, kakor svojo legitimno hčerko Zaodito. Zato je bila ta z materjo Taito kaj zadovoljna, ko je Menelik poročil Chagardi z uglednim muslimanskim rasom Alijem, ki se je moral pred poroko pokri-stjanitl.
Kmalu je dobil lz tega zakona Menelik prvega vnuka Lidža Jasa (malega Jasa-, ki so ga vzgajali na dvoru s sinom rasa Tafarija Makona, sedanjim negušem Haile Selasijem. Vzgoja je bila kaj naporna, ker je bil Lidž Jasu neugnan kakor žrebe. Konec leta 1908. je padel Menelik s konja ter popolnoma ohromel. Prenesli so ga v dvorno klet, kjer mu je stregla hčerka Zao-dita, dočim je mati Taitu vladala nad Abesinijo. Menelika je privezala paraliza na posteljo, da se ni mogel ganiti. Kljub temu pa je pozval ob pričetku leta 1909. k sebi najvišje dostojanstvenike ter jim sporočil, da določa za svojega naslednika 141etnega Lidža Jasa. Ker je poznal svoje »papen-heimovce«, jim je zagrozil, da bodi preklet sleherni med njimi, ki bi se izneveril mlademu kralju; izdajalcu naj se v bodoče rode namesto sinov črne pasje mrhe.
Kraljica Taitu je vladala lepo naprej, dokler ni lepega dne udri 161etni Lidž Jaau v dvor ter jo zaprl v klet k brezmočnemu Meneliku poleg hčerke Zaodite. Vzel je sam vlado v roke s pomočjo svojega očeta Miha-lea. Znal je cela tri leta prikrivati popularnega Menelika. Takoj spočetka pa je napravil veliko napako, da si je nakopal jezo in sovraštvo vse abesinske duhovščine. Ko je bil vdrl v dvor in prevzel vlado, je bila njegova prva misel osveta nad poveljnikom kraljevske garde, ki ga je prej nekoč nemilo vrgel iz dvora. Poveljnik gu rde se je za tekel
v palačo vrhovnega abesinskega svečenika abune Matevža ter ga zparosil za azil. Mladi vladar pa se ni prav nič zmenil za tisočletno azilsko pravico abune ter je sredi belega dne vdrl v njegovo palačo. Zastonj je poskušal sivolasi Matevž s križem v roki preprečiti nasilje. Mladi Jasu ga je mirno odrinil stran ter osebno aretiral poveljnika garde. Tako si je nakopal z eno samo kretnjo 80.000 sovražnikov — abesinskih sve. Cenikov, ki mu do smrti niso mogli odpustiti prestopka zoper abuno.
Mladi Jasu pa je imel tudi čisto svoje poj. me o reprezentančnih dolžnostih vladarja. Tako Je napravil nekoč državni obisk v Džibutiju, kjer ga je čakal francoski guverner s častno stražo in godbo, ki se je jedva priučila nove abesinske himne. Ko je pripeljal dvorni vlak na postajo, se je izkazalo, da ni visokega gosta nikjer. Slednjič so ga našli na tenderju lokomotvie, kjer je pil v družbi kurjača abesinsko žganje. Slično komedijo si je privoščil pri povratku v Diredavo, kjer ga je pričakoval tedanji guverner Hararja, sedanji negu« Haile Selasie z vsemi odličniki in tisočglavo množico. Ker se ni mogel skriti v vlaku, je skočil iz njega na nekem ovinku ter se sam vsedel na verando hotela pred kolodvorom ter gledal, kako ga vsi obupani ifičejo njegovi visoki državni funkeijonarji. Kolikor ga ni Jasu polomil 2e sani. sc ga k temu navajali Se njegovi svetovalci, ki so bili skoro V8* v službi njegovih nasprotnikov.
Lidž Jasu Je priredil po smrti Menelika
H. leta 1913 velikansko slavnost, da bi prikril smrt svojega starega očeta d red narodom boječ se revolucije. Ta njegov korak so spretno izrabili vsi njegovi nepn-jatelji ter ga slikali narodu kot neznanskega pokvarjenca, ki mu ni nič svetega na svetu. Nejevolja med narodom je že toliko narasla, da se je odločila kraljica Taitu za odločen udarec proti Lidžu Jasu. Naščuvala je svoja prijatelja rasa Olia in sedaj tako proslulega Gukso, da sta se z orožjem v roki spuntala. Toda Lidž Jasu Je pokazal, da je vnuk Menelika n. in je oba upornika potolkel. Ujetega rasa Gukso je ujel in zaprl k svoji teti Taiti.
Medtem je izbruhnila svetovna vojna. Lidž Jasu se je očitno izjavil za Nemce ter je celo razmišljal o tem, da bi jim pomagal z orožjem in napadel angleške in francoske kolonije. V Londonu in Parizu so jeli postajati nanj pozorni ter so poslali v Abesinijo svoje najboljše agente, da izigrajo opasnega mladeniča na kraljevskem prestolu. Glavno vlogo med njimi je igral sloviti polkovnik Lavvrenče. Ta sd je kmalu pridobil simpatije vihravega vladarja ter mu Je stal ob strani, ko se je zaljubil v neko divno mush-manko ter jo poročil, prej pa je seveda nagnal svojo legitimno ženo, ki mu jo je bil izbral še ded Menelik II. To je bilo za abesinske pojme le malo preveč. Kljub strahu, da se jim bodo rodili namesto sinov črni psi, so dostojanstveniki začeli kovati zaroto. Kakor nalašč je Lidž Jasu na ljubo svoji krasni ženi še sam prestopil v islam in je daroval ob tej priliki nekaj milijonov za obnovo prastarih mošej v Hararju. Višek vsega pa je bila predaja zastav novo stvorjeni muslimanski kraljevski gardi z napisi: »Alah edini je naš bog in Mohamed je njegov prerok!«
Abuna Matevž je sklical svoje cerkvene dostojanstvenike ter vao abeai2L.sko aristokracijo. Pozval jih je naj se z mečem upro divjemu početju L;dža Jasa, ki ga je tudi izobčil iz cerkve. Soglasno je bila odobrena odstavitev Lidža Jasa s prestola., za kralj'00 Abesinije pa je bila oklicana Zaodita z regentom rasom Tafarljem, se. danjim negušem. L'dž J*su se pa seveda ni dal gladko vreči s prestola. Zbral je svoje zveste, ki jih ie imel kljub vsemu še vedn0 dosti med muslimani, ter se je odpeljal z njimi na štirih vlakih proti Addis Abe bi, odikoder mu je jezdil nasproti s s- oio vojsko ras Tafari. Na ža-ost pa so vojaki Lidža Jasa našli na neki postaji tovorni vlak z nekaj vagoni alkohola. V dobri uri je b'"la skoro vsa vojska pijan* in tako ni bila zn rasa Tafarija nobena težava ukrotiti pijano bando skoro brez streljanja.
Lidž Jasu ie pobegnil z bojišča v pokra, jino Tigre, kjer je blodil od rasa do rasa, da bi jih pridobil za manjše upore proti kraljici Zaoditu in regentu msu Tafariju. Slednjič se je naveiičul vsega ter hotei leta 1921. pobegniti v Francosko Somalijo, kjer ga je čakala njegova lepa žena s sinom. Na meji pa so ga aretirali na povelje kraljice Zaoditu. ki ni hotela tvegati. d« bi se umaknil v inozemstvo, kjer bi lahko vedno služil raznim tujim uplivoan, ki bi hoteli preko njega zanašati v Abesinijo nemir. Izročila ga je rasu K&si, ki ga je poslal v mal gradič Fiče, kjer mu je zgradil dva kilometra dolgo cegto. da se je lahko po njej pcrepeljaval s svojim avtomobilom. Tu bi sedel Lidž Jasu naj-' brže do današnjega dne, če se ne bi bil spri z ras Tafarijem najbogatejši abesinski ras Hailu, ki je lepega dne osvobodil Lidža Jasa ter ga oklical za protikralj*. Vsa akcija Pa se je naglo prevrgla. Lidž Jasu ge Se ni dobro uživel v svobodo, ko Sq ga že spet prijeli gardisti, ga potisnili v vlak in ga odpeljali preko Diredavo pro. ti Hararju.
Za nov0 prebivališče Lidža Jasa je bil določen kraj Kerau, ki leži v enem najbolj divjih predelov pokrajine Harar na viSini skoraj 3000 m. Dodelili So mu še posebne, ga svečenika Abo Hana, ki naj bi Skrbel za njegov dušni blagor. Od tod je imel kralj razgled preko vse danakiiske puščave. za k a ter 0 živi njegov sin Menelik v družbi preprostih danakilskih pastirskih dečkov, življenje Lidža JaSg je bilo v zaporu kaj enolično. Edina sprememba je bila. kadar so mu prikovali na zlato verigo novega stražnika, s katerim je moral spati in živeti vedno skupaj. Burni dnevi so se pričel! šele po italijansfco-abeslnskih sovražnostih, ko 90 čez noč dvignili Se bolnega razkralja ter ga odnesli proti A d. dis.Abebi, kjer je zdaj izdihnil.
r
NAZNANILO DRŽAVNE ŽELEZNIŠKE CENTRALE:
ZASIGURAJTE SI VSTOPNICO ZA
OLIMPIJSKE ZIMSKE IGRE
OD 6.—16. FEBRUARJA 1936 V GARMISCH-PARTENKIBCHEN-U.
Vsa pojasnila daje NEMŠKI PROMETNI BIRO, BEOGRAD, K NEŽ EV SPOMENIK 5, TELEFON 27-290 in 30-003.
J
Kamnik se upira pridružitvi okoliških
vasi
Kamnik, 30. novembra.
Weraj je bila seja občinskega <ySbora tsaraidi pridružitve okoliških vasi r veliko občino Kamnik. Vasi Mekinje, Nevlje, Podgorje, Tunjice, Paloviče in SeLa so prosile sresko načeistvo, da jifa priključijo Kamniku.
O tema vprašanj« se je razvila, živahna dolga debata.
župan g. Fran Kratnar je prebral pred" tog upravnega odbora, ki je po daljšem razmotrivanju prišel do t.eii zaključkov:
Vsi ti kraji. odnosno občine i®»ajo okroglo 3.000 prebivalcev m okrogio 64.000 Din davčne moči. ali na prebivalca 23 Din letno. Kamnik sam ima po dosedanji komasaciji z Duplico in Spod. Mekinjami 3.020 prebivalcev z davčno močjo 271.000 Din aJi na prebivalca 90 Din letno- Kamnik potrebuje letno Po proračunu za kritje svojih izdatkov okrog 600.000 do 700.000 Din, s priključitvijo teh krajev pa bi narasle potrebe obline na najmanj 1.000.000 Din. Davčna moč Kamnika samega znaša 271.000 Din, vseh teh krajev, ki «e hočejo priključiti pa ie «6.000 Drn, torej skupno 330.000 Din. i« oe prištejemo k tej podlagi še okrog 200.000 Din, kolikor bi znesle razne trošarine, ki bi se poleg Kamnika naložile tudi priključenim delom, bi se zvišali dohodki na največ 500.000 Din, kar pomeni, <ia bi se za primanjkljaj 500.000 Din morale povišati doklade v mestu in priključenih k rajih za najmanj 165%. števiio prebivalstva bi sicer naraslo od 3000 na ■»vOOO, davčna imoč bi se pa sa vseh teh 3000 ljudi povečala samo za 63.000 Din. Paradi tega bi ee okoličanom povišala bremena na posameznika od 23 na 55 Din letno, torej čez 150*».
S priključitvijo bi naša občina sicer pridobila precej na teritoriju^ ki ga iz gospodarskih crzir0v ne potrebuje^ in le malo na dohodkih, pač pa veliko zahtev (vodovod, razsvetljava, ceste, asana-cija ibd.), katere bi morala zadovoljiti z ogromnim; žrtvami na škodo napredujoče" ga Kamnika, ki bi moral vse svoje akci. je za povzdigo odložiti. Z močnim porastom dokladnega odstotka (najmanj 150*») bi bila onemogočena vsaka nova industrija, nasprotno še te industrije bi pobegnile iz Kamnika jn preselile svoje sedeže, odnosno centrale, drugam. Ker okoliške <«bčine ne poznajo zgradarine, ki je v mestih zelo visoka, bi s povečanjem dokladnega odstotka bili kamniški hišni posestniki in meščani hudo prizadeti, in to po večini le v korist okoliških občin.
V Kamniku, ki ima 39 trgovin. 32 gostiln, 140 obrtnikov, industrije Titan, smodnišnico, Kna.fite. meščansko korpora" cijo. Biser, Eto itd, bi se v primeru kakega primanjkljaja v proračunu (telo najti vire dohodkov, kar za nove kraje, ki so
izključno kmetijski, ne more priti v po-štev. Občina Mekinje plačuje na primer elektriko Po 1 Din za kwh, Kamnik pa p° 1.75 Din. Zavoljo skupnega proračuna bi morale Mekinje po priključitvi plačevati tok Po enaki ceni kakor Kamničani. Nadalje utemeljuje upravnj odbor nesmisei namere priključitve teh krajev s splošnim porastom vseh izdatkov, tako za var n©atno stražo, vzdrževanje občinskih cest in potov, zidavo novih šol in podobno-
Ker ima Kamnik popolnoma drugačne interese kakor okolica jn ker se mesto in okolica v gospodarskem ozira nikakor ne skladata, je upravni odbor predlagal, da se prošnja občin a priori odbije. Za ta pr^dflog je glasovalo 19 odibornikov, 4 pa proti njemu Dr. Fran VidSc je stavil mi-noritetni predlog, da se v načelu pristane na priključitev občine Podgorja, vse druge pa da se zavrnejo. Predlog je bil zavrnjen. ker je bil dan na glasovanje širši predlog, ki je bil tud/i sprejet. Pust; se možnost, da se z občino Podgorjem, ki je »dina aktivna občina in ki ima največ interesov, da se priključi Kamniku, na-pravj dogovor glede priključitve.
Vsekakor je to z&lo velikega pomena za Kamnik kakor tudi za v6o njegovo okolico. Pri komasaciji občin nas morajo voditi v prvi vršiti gospodarske koristi po saimeznjih občin in krajev, nikakor pa ne politični. Upajmo, da bo banska uprava razumela težavni položaj, v katerega b: Kamnik zašel, če bi se zahtevi okoliških oibčin ugodilo.
Povprečni lovci se le redko temeljiteje bavijh a tem krasno barvamini. plaši ji vi m in opreznim gozd.nim ptičem. S^ij jim le malokdaj i,n večinoma le slučajno pride pred oči. Kadar se sprehaja in predava jesen v najrazličnejših odtenkih po močno podira sili h kmetijskih gozdovih, v globoko zarezflmih gorskih iarkih ;<n jamah, čuieš moro-b'ti či-nepričakovano pred sabo v grmovju in gozdu ki se v njem noti.ktfs. čuden fofot. šunder im ronot. Gozdni jereh uli leščar-ka, preplašena »H vznenreiriena. a<li tudi jezna in radovedna frfota gladin mimo tebe ali pT-ohi te-bi. medtem kn v bližini mimo in ubrano šumlja bistri potoček. Ako •"■stane gozd s svoio poraščimo dolgo let neizpreme-nien im nedotaknien. de gn jerebi« zarod z neverjetno vztrajnostjo drži desetletja 'n desetletja. vedno na istem mestu. «.amo če mu je tam tudi vedno na razoo^go do vol: nri-mern-e hreine iin krme. kakor so jagoda, čr-nice, bru^ice in je^hike Gosta oodrasrna. d o vol ima primerna vlaga in vlažna Ma v tihem jarku, drže gozdnega jereba stalno nr>«e priklenjenegia. Če oa odna-d° le eden *e'i pogojev, če na primer očistijo gozd. se ob-
čutljivi ptič takoj izseli na drugo varnejše mesto- Kjer posekajo gozd do golega. da le pusta rebra šfcnle iz r>rej pošumljen-h pobočij. tam boš zaman »kal tega plahega ptiča. Gozdarstvo našega časa je število jerebov pri nas močno skrčilo.
Na dirugi strani je zanimivo, da se število jerebov v revirjih, kjer so za nje dani vsi pogoji im kjer r h tudi nič ne streljajo, vendar ne zviša anaitnr.i, kakor bi bilo pričakovati. So gozdni revirji kier vživa jereb popoln mir; senčnati, hladni in vlažmi janki, v katerih bližini se razprostirajo gosrto prirasle goščave, mesta, kier skoraj leta in leta ne izpremene prav ničesar im se na lepega ptiča tudi septembra in oktobra ne izstreli niti en strel, zato ne. da ne bi motili ali prepodiiili srnjad: ali druge plemenite divjačinea kljub temu se ne dvigne jerebji stalež r njih. čeprav lisice in druge ropa-rice v teh k-aikor drugih revirjih sproti opravljajo roparsko delo tudi v jerebjem zarodu, pa menda tudi narava sama skrbi, <la se na enem in istem mestu ta zarod preveč ne za red/. Se b^li zan;<m!vo je. da se iz takih revirjev ierebi radi selijo v višje ležeče, celo v take kraie. kjer b:va le ru-ševec ali ce'o gams. Visoko v gorah sediš na visoki nre/i. oilbvie- otežiš na srnjaka ali na divjo k^zo: v nizkem zagonu čer»:5 n čaikaš na ru^evca. pa se ti pripeti, do začuješ uforamo vabljenje in	jereha. ki oa
se mu. tudii če ga zrab;š pred svoio cevko, ni treba bati. ker je zanj tedaj lovopust.
Ugo irno zanj im za n iegovo racmnotstvio je. da ga v č?isu njegove rastntve. ki traia od maiTa do aprila, ne smemo s^reliati. ker mora baš v tej dobi toliko velikih in malih divjih netel-ipov T>rek:mifci svoio pesem za vedno. Prav deistw>. da ie iereb med ple-mr-n1't;Tiii kurami edini deležen zaikom.flke šrii^e in	k?»dar oo'V nudi lor-ou naj-
več nri.l;ke. da lahko ptiča, njegovo obnašanje. njegove navade 'm razvade mirno in temeljito opazuje; ooa^ovamie. ki mu bo pri niefovem ?e«enskemu lovu na jereba mnogo koristilo i.n mu orihran^o marši ledeno Presenečenje. V dobi ra-o^tve ie go^d^o5 jereb pr^ei nepreviden: s snr»*mim kli-canferti s piščalko s-e d>a ieti petelinček večkrat zaporedoma pnkV^afi }n ni nič nenavadnega. a,Vo
na istem me^u 7va'b<iš v nekai "r-h ived se do deset rar;gran'h netelinov. \aileo»a prilika za mimo oparovan ie. ker Drv\'ec ne pozna ted^j one nemirno«*i aili onega rarbur-ienia. ki se ga pred s/treljanjem tako rado po^aš^a
Velik užitek za lovca je, če are jeseni zgodaj zjutraj na rdečehrbtneca srnjaika, pa na svoji poti nepričakovano zaefcš' v sosednjem jarku iz bližnje goščaive ubrano, nekako hrepeneče, jesenskemu časti im njegovi mili otožnosti skoro priilagodeno klicanje in vabljenje jerebjega petelina. Krasno jesensko jutro z vriska joči mi, tbočer^md barvami listnatega in iglastega drevja s svojimi svežimi, pestrimi slikami vzbudi v lovcu, ki se je v življenje gozdnega jereba im v ftw na njega poglobil, ljubezen in strast, da na ta jesenski lov emako nestrpno čaka. kakor na pomladno pebje divjega petelina. Tja do novembra vabi in kliče potrpež-ljivo lovec s piščalko previVimega im plačljivega gozdnega peteHmcka pred svojo cev.

HAPAG" NAZNANILO
HA IIIJ l K GAS E RIK A LI XI E Redna Ikljska služba
v vse zemeljske predele z modernim parobrodi, udobnim, lepimi opravami
in uslužno postrežbo
Zabavna potovanja po tSiz-^ln
na Severni rt (Nordkap) v vse dežele Sredozemskega moria. na Atlantske
otoke in okoli svet""
Tedenska brzovožnja v Severno Asneriko
združena z cenenimi počitniškimi potovanji v Združene države od 196.— dolarjev dalje.
Udobno se potuje s parobrodi
HAMBURG — AMERIKA — L1NIE
Pojasnila, prospekte in ladijske vozovnice:
NEMŠKI PROMETNI EIRO
Beograd Knežev spomenik 5 P U T N I K — LJUBLJANA — T Y H S E V A C. L
Prava umetnost lovca v lovu na gozdnesra jereba pa se izkaže šele, če zna starega, že prebrisanega in nekoliko omernega petelina zvabiti; iz njegovega skritega zatišja in ga priklicati na mesto, kamor z zanesljivostjo Lahko sproži smrtonosni strel. Morebiti se na pravilno ali nepra vi lino visoko, no pravilno ali nepravilno glaemo klicanje, vabljenje in pekam je z jereb jo piščalko prikaže lisica, celo srnica aili kaka ptica ropa rim. Če vleče sapa od jugozapada, je pričakovati najmanj uspeha. Veliko mirnosti, potrpežljivosti, vztrajnosti in previdnosti je treba- Ko pa prileti lepi gozdan: jereb v lepo jesensko jutro, petelinoek z rdeče obrobljenimi očrni, s svilnatim črnim podbrad.kom im nagajivim čopkom na glava in velikim košatim pernatem okraskom pod svojim zadikom, pred svojega zafleznvalca in njegovo puško, ga lovec dobi, — če uma srečo. Tedaj se kmalu zasveti za lovčevim klobukom lepi jerebji »šLos^.
r^Pohorskk.
Gospodarske zbornic®
o zadružnem zakoni!
V ostri resoluciji zahtevajo, naj se ukinejo ugodKesti i n olajšave za zadruge z edino izjemo strogo kmecMfi
zadrug
slednje zahteve:
Za zadrugo v splošnem naj veljajo daločibe trgovskega in obrtnega zakona. Davčne in druge ugodnosti naj se jim priznavajo le po pogojih, po kakršnih se priznavajo drugim gospodarskim organizacijam. I/jemo smejo tvoriti le kmetijske ta-druge v najožjem smislu, torij one, ki pospešujejo kmetijsko proizvodnjo, dalje strogo kmečke kreditne zadruge in končno zdravstvene zadruge. Nad vsemi temi drugami pa naj se vodi stroga kontrola, da ne bo mogoča nikaka zloraba dobljenih ugodnosti. Dosedanje nadzorstvo nad zadrugami je bilo nezadostno.
Posebej se obrača resolucija še proti temu, da bi se kakršnekoli olajšave in ugodnosti priznavale konsumnim »drugam. Kreditne zadruge naj spadajo pod ministrstvo za trgovino in indusr i jo. Za njihovo osnovanje naj veljajo enaki predpisi, kakor za nezadružne denarne zavode. Območje kreditne zadruge naj se iei m običro, le v izjemnih primerih na s z.
Končno zahteva resolucija ie strogo depolitizacijo zadržniištva.
Jreb do*
n	^ o v
J	l

Beograd. 30. novembra. M. Na konferenci trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic iz vse države, ki je zasedala v Beogradu 26. in 27. novembra, so podrobno razpravljali o načrtu zakona o gospodarskih zadrugah. O tem vprašanju je bila sprejeta daljša resolucija, ki so jo danes izročili trgovinskemu, finančnemu, kmetijskemu in pravosodnemu ministru. V resoluciji nagla-šajo- da so gospodarske zbornice šele iz dnevnih listov izvedele za obstoj tega zakona in se čudijo, da kot merodajne gospodarske ustanove niso dobile načrta na vpogled, da bi mogle povedati svoje mnenje. Če bi se bilo to zgodilo, bi bil načrt zadružnega zakona izdelan brez dvoma na drugačnih osnovah.
»V zadnjem času. pravi apomenica dalje. se povzdiguje pri nas zadružništvo na stopnjo edino rešilnega in vse rešujočesja pokreta. Od zadružništva se pričakuje izhod iz vseh kriz, ki jih preživljamo, a najbolj značilno pri tem je to, da se tako velika moč pripisuje samo zadrugam in zadružnim organizacijam brez ozira na način in pravilnost njihovega udejstvovanja. Zaradi tega so bile zadrugam priznane najrazličnejše ugodnosti, katerih uspehi pa niso v ni kakem skladu z žrtvami, ki jih te ugodnosti predstavljajo na eni strani za ! državni fi«>kus, na drugi strani pa za posamezne gospodarske panoge, posebno za i trgovino.
, To se najtolj jasno vidi pri konsumnih
i zadrugah. Te cesto niso nič drugega, ka-
j kor trgovske poslovalnice, ki prodajajo blago vsem in vsakomur, kakor vsak zasebni trgovec. Ker pa uživajo te zadruge najrazličnejše ugodnosti, upropašcajo s svojim delovanjem legalne trgovce, množico zlasti v današnjih časih za finančnega ministra tako
dragocenih davkoplačevalcev in samostojnih gospodarskih edinic. Tako na eni strani ]>o-sredno in neposredno povzročajo ogromno škodo našim javnim financam, na drugi strani pa ogrožajo obstoj važnega stanu našega srednjega človeka, ki je glavni nosi-reda.
lec našega družabnega in gospodarskega Ogromne žrtve bi- se mogle opravičiti samo s koristmi, ki bi jih prinašale zadruge za državo ih celokupno narodno gospodarstvo. Toda takih koristi sploh ni. Spričo takega položaja so neupravičene vse žrtve na račun javnih financ, posebno še, ker celokupno naše gospodarstvo ječi pod ogromnimi davčnimi bremeni, in še manj v času, ko se državnim uslužbencem znižujejo prejemki. Neopravičljivo je žrtvovanje množice dragocenih davkoplačevalcev, od katerih pričakuje država v prvi vrsti znatne dohodke. Neopravičljivo je ustvarjati brez potrebe nove proletarce, ko vse gospodarstvo napenja vse svoje moči. da to prepreči.
Po vseh teh, zadrugam ne ravno prijaznih ugotovitvah postavlja resolucija na-
Zagr&b, 30. novembra, o. ,0bzor« objav" Ija izjavo ministra pravde "r. Miskulkia ki jo je dal njegovemu ur.--- ašku o raznih vprašanjih svo.!<'ga r -ct. . Med"dragim je izjavil, Ja se bo v najk: ajšem času prL čeLa v Beogradu graditi p.ravosodoa psža-ča. V to svrho bo najel večje posojilo pri dlržavni hipotekami banki. Posedal je tudi, da so se že pričela poganja za zgraditev pravosodne palače v Zagrebu. Ker se tiče Sedela kasačijskega sodišča za. vso državo, je .minister izjavil, da to vprašanje še ni rešeno.
Hajduk v Beograda
Beograd. 30. novembra, p. Danes popaI_ dne je bila nogometna tekma med splitskim Hajdukom in beograjsko Jugoslavi_ jo. Tekma se je končala neodločeno 1 :1 (polčas 1 : 0 za Jugoslavijo). Rezultat je realen. Jugoslavija je bila v prvem poL. času slabša, pozneje pa je predvedia prav lepo igro.
Nogomet na Banafu
Dunaj, 31). novembra. w. Na Dunaju j>e danes gostovalo poljsko moštvo Pogona i* Lvova in doživelo katastrofalen poraz. Dunajska Admira je zmagala nad njim z rekordnim rezultatom 13 : 3 (5 : 1) — Razen te tekme je bila še prvenstvena tekma mad Ran i dom in \Vackerjem, ki se je končala s 5 : 4 (1 : 1) za Rapida.
Zane Grey:
n
»Kaj imate proti njemu?« je vprašal Duane, ko je prisedel k Euchru. Vprašal je bolj zato, da bi nekaj rekel, kakor iz resničnega zanimanja. Kaj mu je bilo do tega podlega, prekletega zločinskega obraza ?
»Morda je to od mene predsodek«, je rekel Euchre, kakor da bi se opravičeval. »Seveda, izobčenec bi preganjanec, kakršen sem, utegne postati od sile občutljiv. A ukradel nisem še nikoli ničesar, drugega kakor živino, last velikega govedarja, ki je niti pogrešil ni. Benson, ta potuhnjenec, je pa podvedel Blandu dekle«.
»Dekle ?« je vprašal Duane, to pot z resnično pozornostjo.
»Da. Bland je lakomen na ženske. Ti3to zastran dekleta vam povem, ko pojdeva odtod. Nekateri člani tolpe, ki jih vidite tu, so moji dobri znanci, pa ne morem govoriti o glavarju«.
Naslednje pol ure je šlo precej izobčencev mimo Duana in Euchra, in vsak se je ustavil za kratek pozdrav ali za trenutek prisedel k mizi. Vsi so bili kratkih besedi, glasni, veseli in dobrodušni. Duane je vljudno in prijazno odgovarjal, kadar se je kdo obrnil k njemu, odbijal je pa vsa vabila na pijačo in igro. Očividno so ga že imeli za svojega. O dogodku z Bosomerjem ni nihče ničesar namignil. Duanu je bflo po goda, da so imeli Euchra radi. Eden si je izposodil od njega denar, drugi ga je poprosil tobaka.
Med tem se je bilo stemnilo, in velika izba se je bila napolnila z izobčenci in Mehičani; večina gostov je sedela za mizami in igrala »monte«. Ti igralci, posebno Mehičani, so bili pazljivi in mirni. Krup v krčmi je bil delo pivcev in blebetačev. Duane je bil videl že mnogo igralskih brlogov — nekatere slavne v San Antoniu in E1 Pasu, nekatere pa v obmejnih mestih, kjer je bila za igralce neomejena svoboda. A nikjer mu ni šel prizor igre tolikanj do živega kakor tu, v Bensovi beznici, kjer sta bila nož in samokres igralni potrebščini. Najvažnejše za vsakega igralca je bilo menda njegovo orožje. Na nekaj mizah so se kopičili stolpci srebrnih mehiških »pesov«, na drugih zlatniki in srebrnjaki Združenih držav. Duanove vešče oči so zlahka opazile, da je bila igra visoka in da so romale velike vsote iz rok v roke. Nekateri izmed Američanov so stavili neprisiljeno in brezskrbno kakor premožni ljudje, ki jim denar nič ne pomeni. Ti so očividno dobivali Drugi so stavili s čemernimi, lakomnimi očmi. Hrupno žlo-budranje in grohot pivcev sta preglašala kratke, pridušene vzklike igralcev. Denar je tačas žvenketal in rožljal, in neki igralec je trkal s kopitom svojega samokresa ob mizo.
»Blanda danes ni«, je rekel Euchre. »Odrinil je na enega svojih pohodov in vzel Allowaya in še nekaj drugih s seboj. Njegov drugi pribočnik Rugg pa stoji tamle s tremi dedci, vsi štirje tik pri Bensonu. Rugg je tisti mali, krivonogi z enim očesom. Drugo oko so mu izstrelili. A s tem, ki mu je ostalo, vidi preteto dobro. In tamle, na mojo dušo, ie FTardin. Ali ga poznate? Glavar je tolpe, tolikšne, kakor je Blan-dova. Hardin je tisti, ki stoji zraven Bensona Vidite, kako mirno in skromno se drži. Da, ta je Hardin.
Kdaj pa kdaj pride semkaj, k Blandu na obisk. Prijatelja sta, kar je vsekako čudno. In onegale Mehičana vidite? Tistega, z zlatimi vrvicami okoli sombrera? To je Manuel, mehiški razbojnik. Velik igralec! Pogosto se oglasi pri nas, da se iznebi de-nnarja. Ta, zraven njega, z obvezano glavo, je Bili Marr. Bili se je nedavno tega vrnil in je imel spet nekaj svinčenk v telesu. V svojem življenju je bil večkrat zadet od kogarkoli izmed vseh, kar jih poznam. Ves poln je svinca. In kar je najbolj zabavno: nikoli ne išče prepira in rajši pobegne, — kakor jaz — ne pa da bi streljal. Zato je pa Blandov najboljši goveji tat; izvrstno jaše in z živino zna ravnati kakor malokdo. In poglejte tistega predivastega paglavca tamle. Ta je Kid Fuller, najmlajši v Blandovi tolpi. Temu se je mudilo, že leto dni je pri nas. Očeta svoje ljubice je ustrelil, nato pa pobegnil i z Steceytowna in postal konjski tat. Zdaj je pri Blandu.«
Euchre je pokazal Duanu še nekatero znamenito osebnost. Karkoli je bil kdo poprej, vsak je zavzemal tu bolj ali manj imenitno mesto — po divjih dejanjih svoje preteklosti in po tistih, ki so jih še pričakovali od njega. Ko je Duane pomislil, da ga ta družba prijazno trpi med seboj, ga je obšla zoprnost, ki je hitro narasla v stud. Ali ni bilo to življenje podobno odurnim sanjam? Kaj je imel skupnega s temi razbojniki? In zdajci je blisnil v njem bridek spomin: po zakonih svoje dežele je bil tudi on zločinec — tudi on je bil izobčenec.
Euchrova roka, ki mu je svarilno obležala na komolcu, ga je zdramila iz žalostnega premišljevanja.
Vrvenje glasov, žvenket denarja, glasni smeh, vse
je bilo utihnilo. Vladal je molk ,ki ga je bila očividno povzročila nenavadna beseda ali nenavadno dejanje. In zdajci je pretrgala ta molk robata kletev in ropot klopi, ki se je prevrnila. Nekdo je bil vstal.
»Slepariš, ti — «
»še enkrat reci«, je odvrnil drug glas, Id je V svoji mrzli usodnosti vse drugače zvenel od prvega.
sše enkrat pravim«, je vročekrvno kriknil prvi igralec. In v tretje! Po ulicah razglasim. Mar si gluh? Ti hitroprstnik! Sleparil si pri igri!«
Grozeč molk ie nastal, še globlji in pomembnejši od prvega. Kakor daleč je segal Duanu pogled, se ni nekaj trenutkov nihče ganil. Nato je pa zdajci vsa j soba zahrumela. Moški so vstajali, dirjali in se utri-njali, ta semkaj, oni tja.
»Teci ali pa se potuhni!« je kriknil Euchre Duanu na uho. V tem je že nlanil proti vratom, in Duane je skočil za niim. Zunaj sta se našla sredi hrumeče gneče. Streli iz samokresov, hripavi kriki, črna tema. Vse je stalo kakor vkopano, in nekateri so skozi vrata oprezali v krčmo.
»Kdo je bil tisti, ki je zmerjal malega PuIIerja?« je vprašal nekdo.
Bud Marsh,« je odvrnil drugi.
Sodirn, da so bili prvi streli Budovi. Adios, mali Fuller! Do tega ie moralo priti,« je menil tretji.
fKoliko strelov?«
»Tri ali štiri sem naštel.«
Trije debeli in eden tfnak. Ta je bil iz Fuller* jevega malega orožja. Čujte! Tu je mali. Živ je še.«
Tisti mah sc jih je jela večina vračati v krčmo. Duane je menil, da je za nocoj dovolj videl v Ben-sonovi berrvci, in počasi krenil proti domu. Euchre ga je dohitel.
Kraljestvo mode

Krzno v modemi oMiki
BlraE in lov sta naučila človeštvo izde-frrva i j pnve kožuhe. Dane« norijo ženske krzno bolj zaradi tega, ker so spoznale, kak o laska vsakemu obrazu, kakor pa zaradi mraza, lov na živali z bolj ali manj dragocenimi kožuhom pa je postal kakor vsaka industrija: zvezan z dobičkom, kon' kurenco in množestvenimi zalogami.
Zanimivo je proučevati, kako je v teku (Stoletij napredovala moda krzna. Prav za prav so modo afli bolje rečeno: potrebo po
žen vsega sveta, se srečajo v skupni želji po krznenem plašču iz pristnega, mehkega, laskavega in dragega krzna.
Dane« je vprašanje kožuha dostikrat nerešeni p rob lom premnogih ženskih računov. Vsaka dama si ga želi. . . večina pa si ga no more nabavjti, ker je predrag. Kaj srni o res rekli: predrag? Saj nam je ravno letos postavila moda celo lestvico modemih kožuhov od najdražjega pa do
NajSinejša izdelava cMek in plsščev po naročilu, JEŽEK — ŠEiEHBUHGOVA ULICA 6
celotnih krznenih oblačilih dolgo časapo. amali le severni narodi, prebivalstvo srod" njeevropsk ih krajev pa se je zadovoljilo s krznenim obrob kom jn dolga stoletja so edini krzneni plašči kraljevska r»sr'.->;--:!a ia hermelina in pa ovčji kožuhi preproste" ga ljudstva. .
Potem pa kar naenkrat in vzporedno s popolnejšo predelavo krzna postanejo *o-žnhi velika moda jn hrepenenje elegantnih
Elegantno, poceni, domače
Ko si ogledate oba modela na naši skici« cenjene dame, pa. nam povejte, če vam je treba hoditi kupovat v inozemstvo, kadar se vam zahoče lepega krzna? Elegantni p-aletot iz črnega žrebeta in prekrasni kep iz dveh sivih lisic, ki smo ju narisali za Vas, lahko kupite doma, v Ljubljani, pri dmimači tvrdki L. Rot na Mestnem trgu. Nič manj elegantna nista, kakor tuji izdelki in ne pozabite: mnogo bolj poceni.
najcenejšega, ki ni dosti dražji od lepega suknenega plašča in je vendar bolj Poceni, ker nam desetkrat več zaleže.
Nekaj imajo vsi novi kožuhi skupnega, pa če so tako dragi, da si komaj upamo izgovoriti njihovo ceno ali pa tako poceni» da nam prijateljica tega ne verjame. Vsi so izdelanih iz tenkih, kratkodlakih kož, ki se voljno uda jo v vsakean kroju. Zato rabijo modi za nove plašče perzijanec, bob"
rovina, seal, širokorepka, astrahan ali žrebe, za spcrt pa leopard ali tiger. Moderna žena nikakor ne mara biti kožuho-•vinast nestvor iiz dlak in kože, temveč hoče tudi v krznenem plašču imeti elegantno, vitko Postavo. Prav zato pa so dolgodlaka krzna dovoljena le še za obro-bek ter za ovratnike in seveda tudi za letos tako moderne kepe.
Novi krznenj plašči imajo večkrat tri-četrtinsko dolžino. Morda zaradi štedmje? Ali zato, ker se tako ustvari zanimiv kontrast med barvastimi krilom ali obleko ia nevtralnim tonom krzna? Vsekakor so krzneni paletoji, kj jih nosimo brez pasu, precej kratki in zadaj močno razširjeni. Skicirali smo tak paletot na prvem mestu-Zamišljamo si ga iz bobrovine ali temu krznu sliene imitacije (1. skica).
Šole spodaj se lahko razširi daljši in po životu ukrojen paletot, ki ga zapnemo s pasom in o>b vratnem izrezu z duema vr-vičastima motivoma namesto gumbov. In krzno? Cenejši astrahan ali dražja širokorepka, in. če je gospod soprog posebno radodaren, perzijanec (2. skica).
Dolg krznen plašč je seveda še vedno
v veljavi. Gladko, preprosto ukrojen, bo uspešno kluboval vsem modnim rapremem" ba;m. Morda si ga omislite iz črnega žrebeta, kar je lepo, trpežno in poceni. Kot garnituro svetujemo dolgo pentljo iz her-melina ali imitacije (3. skica).
In sedaj k modernimi kepom. Nosimo jih ob vsaki priliki in iz vsakega krzna. Posebno posrečen pa je model iiz bizarna, ki učinkovito izkorišča progasti motiv tega krz,na. Narisali smo ga na zadnjem mestu in sicer na športni obleki, nosite ga se veda lahko tudi p opoldne in na večerni obleki. (4. skk-a).
r	S*	I
Škrlatinka je nalezljiva bolezen, ki se pojavlja v jeseni in doseže višek pozimi. V ostalih letnih časih je število obolenj manjše in večinoma so to le posamezni primeri. Ze iz tega je razvidno, da se pojavlja ta bolezen ob času klimatskih izprememb, to ie v času, ko je človek najbolj nagnjen k boleznim zaradi prehlada. In dejstvo je. da je angina v tem času najbolj razširjena bolezen zlasti med otroki. To dejstvo je važno.
Za škrlatinko obolevajo zlasti otroci in zato jo smatramo upravičeno za otroško bolezen. Največje število obolenj opazujemo med 5 in 15 letom starosti, dočim je to obolenje pred 6 mesecem starosti redko. Vendar pa vidimo, da narašča število obolenj za škrlatinko tudi med odraslimi osebami v času večjih epidemij.
Dalje je važno, da je število obolenj večje v gosto naseljenih krajih, (mestih, industrijskih krajih in predelih) kakor na deželi. To je posledica dejstva, da se širi škrlatinka najbolj po dotiku z obolelimi osehami, za kar je večja priložnost v gosteje naseljenih krajih kakor na kmetih. _
Presoja socialnega položaja v zvezi s širjenjem škrlatinke je nekoliko težavnejša. Vendar so razna primerjanja in opazovanja pokazala, da škrlatinka nikakor ne prevladuje med socialno šibkejšimi sloji kakor bi to pričakovali. Nasprotno, ta bolezen prevladuje v bolje situiranih mestnih predelih. Pač pa je potek te bolezni v siromašnih krajih težji in tudi število smrtnih primerov večje. Temu so krive razne higienske pomanjkljivosti in socialne neprilike. lež-ko je vprašanje glede nagnjenosti k škrla-tinki. Nagnjenost se pri isti osebi v raznih časih izpreminja- Vendar to vprašanje še ni rešeno, ker je v tesni zvezi z vprašanjem, kdo je povzročitelj šrlatinke. rudi to je še zamotan, nerešen problem. Brez dvoma so povzročitelji te bolezni strepto-koki, ki s svojim strupom (toksini) izzovejo bolezensko sliko, škrlatinko. Ali so to neki čisto določeni koki ali pa streptokoki sploh, ie še odprto vprašanje. Vsekako je današnje naziranje, da je za izbruh škrlatinke potrebno streptokokom sožitje z drugimi določenimi koki (streptococcus haemolyti-cus), ki jih skoraj vselej dobimo v žrelu za škrlatinko obolelih oseb. Cesto se tema dvema činiteljima pridruži še tretji, bacil davice (takoimenovani Lofflerjev bacil) ne glede na to, ali ie škrlatinka komplicirana z davico ali ne. Nikakor niso redki primeri, da oboli otrok za obema boleznima hkra-tu.
Bolezen se širi navadno s prenosom povzročitelja od obolele osebe neposredno z dotikom, potom tako zvanih bacilonoscev (na videz zdravih oseb, ki pa imajo v žrelu povzročitelja) ali pa tudi po okuženih predmetih (perilu, posteljnini itd.).
Izhodišče okužitve so navadno mezgovne žleze v žrelu, zlasti pa drgali (mandeljni).
Inkubacija (t. j. doba, ki poteče od časa okužitve do izbruha bolezni) traja navadno teden dni. V tej dobi ne opazimo povečini nobenih posebnih znakov. Potem pa bolezen iznenada udari na dan. Prvo, o čemer toži obolela oseba in kar opazimo, je angina, ki pogosto ne kaže nobenih posebnih znakov. Njej &e pa pridružijo še bruhanje, bolečine v križu, v glavi in udih. Temperatura naglo narašča z mrzlico, ter pogosto preseže 40 stopinj. Na sluznici v ustih se pojavi izpuščaj v obliki rdečih lis in prog, na drgalih pa navadno gnojne pike. Mezgovne žleze na vratu in pod spodnjo čeljustjo zatekajo in so na pritisk bolne. Drgali, često tudi jezik, so temnordeči, baržunasti, vendar ne vselej. V 48 urah se razvije nato rdeč izpuščaj, fino pikčast, ki se pojavi najprej na obrazu, vratu ali prsih, ter se razširi na vse telo, razen dlani in podplatov. Tudi okoli ust in na bradi se ta izpuščaj ne pojavi, tako da opazimo lam značilno belo mesto v obliki trikotnika, medtem ko je ostali del obraza rdeč. Čim se ta izpuščaj docela razvije, začne počasi padati temperatura. Izpuščaj je viden en dan aLi več, potem pa se začne lu-ščenje kože v- obliki luskin. Navadno je iuščenje končano v petem ali šestem tednu, vendar niso redki primeri, da ga opazimo tudi pozneje	Dalje prihodnjič.
Zdravniška
posvetovalnica
»Ivanka - Maribor«. Neobhodno potrebna
je zdravniška preiskava predvsem čelnih victlin im ledvic- Najbolje je, da greste zaradi tega za par dni v bolnico. Obstaja upravičen sum, da gre za organsko obolenje.
»TKSc To ste morali že preje pojasniti. Ozdraviti se da; vendar bi bilo dobro, da za nekaj časa ne izvršujete svojega poklica, v katerem ste izpostavljeni takim pretre-
som. V slednji! 1"" v- . '-•/<■ ?.m
ki ga je treba out'.*.....* .ujuiie iv* cj,
mogoče, v drug kraj k znancem ali sorodnikom, da se mcdo razvedrite. Železne vino, morda kombinirano z arzenom ali stičnimi preparati Vam morejo le koristili. Poieg tega pa \sekakor bnoim, večkrat uaevno po noževih konicah. Predpogoj je sprememba okolice-	, a
»D. P.c 1. Razsiteničenje se izvršuje a članovimi preparati. To so hudi, naglo učinkujoči sirupi, s katerimi je tr_vba ravnati z-tio previdno. Oseba, ki izvršuje razsteni • čenje, mora biti zaščitena s plinsko masko. To je edini sigurni način, da se pokonča mrčes (stenice, bolhe itd.)- Sami tega ne morete izvršiti. To more le strokovno izvežbana oseba, desinfektor. Stroški niso prevelik'. Vsi drugi načini nimajo učinka, vsaj trajnega ne. _ 2. Desimfekcija, uničevanje bakterij, se izvrši večinoma s fonnalinoui n s posebnimi aparati. Tudi tega ne nnre izvršiti laik sani. Zato so desinfektorji. Na la način je uspeh siguren otroški majhni. S forma! inoni se razkužijo postori z vsem inventarjem.
»H. K.« Predvsem skrbite za redno in izdatno odvajanje. Zato prihajajo v pošte v odvajalni čaji, grenka sol, naravne kisle vode in slično. Umetna odvajalna srids va pestite. Ne viživajte ostr.ih začimb in pikantn:h jediil Daije Vam pripcočamo dnevne parne kopeli obraza s kamelčnimi parami, ki naj trajajo po 10 ui uul. Dob-.i osu^er.o iice si namažite n- pr. s karniilčno fciemo. Pudranje Vam mora le škodovati. Poskus te!
Ji. R.« Z električno strujo se lioLjo lasne koreninice. S tem je las uničen. Vnši ee to 3 posebno aparaturo. Uspeh je siguren in trajen. Napravi Vam to strokovni zdravnik za kožne bolezni. Boli ne, le traja dalje časa.
»Upanje«. Mirno morete jemsiti omenjena zdravila. Škode ne more biti, koristi pa mnogo.
»Zdravje«. 1. Vaša domneva je popolnoma pravilna. Opustite to grdo razvado, ker utegne imeti za posiedioo tudi dalj časa trajajočo ohromitev udia. Vse senzacije izvirajo odtod, ker prirtriskaite na živce. — 2. To je zelo pogost naval v tem času. ker je tedai naval krvi v trebušne organe večji, kot sicer. Treba je, da skrbno pazite n» •redno odvajanje, kar Verni bo precej olajšalo težave. Poelužite se Ikjuiribrae v prahu. — 3. Temu bo varok Vaš način žMjenja m Vaš poklic, ki Vas sili^k dolgotrajnemu sedenju. Omslite si zračno blazin?, da omilite pritisk na živce. Priporočamo Vam tudi vroče kopeli ter masaže s kafrovim mazilom, francoskim žganjem in drugim. Ob nastopajočih bolečinah pa aspirine. Skrbite predvsem za redno odvajanje. Izdatno gibanje. lahka gimnastka in proste vaje t>o priporočljive. Glede smučanja pa bid.ie oprezmi. Zmerno udejstvovanje v tem športa Vam po našem mnenju ne ho škodovalo, vendar morate biti toplo napravljeni ter morate paziti, da ee ne ohladite. Dolgo časa brez odmora po ne smete smučati. Poskusite oprezno. Predvsem skrbite za toplo obutev nog iin topilo perilo.
»P. I. 0-« Ta nedostatek je duševnega izvora. Odstraniti se da s primemo obzirnostjo in vzgojo v tem pogledu. Vendar to nikakor ne izključuje oploditve. V podrobnosti ee na tem mestu ne moremo spuščati. Zanipajite ee osebno zdravniku, ksi Vam bo primerno svetoval. Je to cest pojtatv, ki se pa da odpravit:.
»O.Z.L.« Sporočile še. da li ste opazki v blaitu aili na niem sumil j>ive. natikam podobne gliste, dalje: ali čutite bolečine in kdaj, a>K je stolica v redu. Nato Vam odgovoritmr. _
»Revmatizem«. Zaradi obilice vprašanj m njih obsežnosti odgovorimo prifcodmjič.
Š A Hi
Po mnogih večjih šahovskih prjreiTifcvah' ki so se vršile poleti v naši državi, je nastopil v našem šahovskem življenju večmesečni premor. Edino lokalne klubske prireditve so v zadnjem času na reilm. Z njimi se zlasti odlikujejo odlično organizirani zaigrebški šahovski kluibi.
V kratkem pa se nam Sedaj obeta nov večji šahovski dogodek. Ker je prišlo na letošnjem prvem nacionalnem mojstrske"1 turnirju v Beogradu do delitve prvega mesta, je postal za prehodni naslov jugo-slovenskega prvaka za leto 133-5 potreben mateh Kostič-Pirc. Ta mateh se bo, kakor izvemo, vršil v kratkem. Natančnejši pogoji zanj pa še niso znani.
Slovenski šah isti tudi z zanimanjem pričakujejo revanžne tekme med reprezentancama dravske in savske banovine Kakor znano, se je prva taka tekma na 20. deskaih vršila letos začetkom junija v Ljubljani in je končala z veliko zmago slovenskega moštva. Hrvati so bili takrat gostje snujoče se Slovenske šahovske zve" ze; obenem pa je bilo dogovorjeno, da
Uporabljajte za Vaše lase za Vaše lice

shampoon milo
bodo jseni povabili Slovence v Zagreb ia priredili revanžno tekmo, čeprav bi bito tokrat hrvaško moštvo gotovo znatno močnejše nego v Ljubljani in bi brez dvoma iirmelo mnogo boljše izgle/Je, želi slovenska reprezentanca poziva in tako tekmo, ki bi v najširših krogih naših ša-histov vzbudila veliko zanimanje.
Prjprave za osnovanje slovenske šahovske zveze so se v zadnjih mesecih na tihem pridno nadaljevale. Pravila zveze so sedaj oblastno potrjena in ustanovni občni zbor se bo v kratkem vršil. Zveza bo imela vsekakor velik delokrog, saj imamo v dravski banovini že 35 šahovskih klubov. Med temi jih je samo v zadnjem času 14 na novo ustanovljenih.
Tudi ljubljanski šahisti se gibljejo Lju/b" ljamski šahovski klub, naše vodilno šahovsko društvo, bo iimelo 9. t. m. zvečer v »Zvezdi« svoj redni občni zbor. To b0 za klub gotovo pobuda za novo, bolj intenzivno delovanje. V Ljubljani pa se snuje, kakor slišimo, tudi nov klub, ki sii bo nadel ime Amaterski šahovski klub. Njegovi organizatorji hočejo dati v svojem programu povdarek predvsem na vzgojo naraščaja; ktab bo imel zato svoj poseben lokal. Ljubljana s številnimi svoj~'<mi šahisti pač še prenese in rabi novih šahovskih kluibov. Tekmovanje, ki bo seda.j monda nastalo med klubi, bo najbrž še dvignilo število šahovskih prireditev m dalo novih impulzov našemu šahovskem*! življenju.
V	maftehu AIjehin-Euwe je vzbudila Posebno pozornost 21. partija, ki jo je. kakor znano, dobil Euwe. Ne samo Po raz-nSh incidentih, ki so se baje pri tej partiji dogodili, temveč pred vsem po izredroo slabi igri svetovnega prvaka. Aljehin je igral kot beli festo dobro varianto v slovanski oibramibi, e katero ga je v prejšnji partiji Bufwe kot bela premagal. Res ie Eurwe kot črni našel proti svoji lastni varianti nekoliko boljše nadaljevanje, kiju.!) temu bi bil moral Aljehin priti v prednost- Z nekaj slabimi potezami pa je dosegel, dia je sta/l že po 20 potezah popolno" ma Izgubljen. Po tej partiji je bil mateh za več dni prekinjen, govorilo se je celo. da srptah ne bo nadaljevan. Toda v 22. partiji, igrani 24. novembra, je bil Aljehin že zopet v boljši formi in je kot črni * Nhncovičevi obrambi že v 17. potezah ia-siBl remi is. Stanje je sedaj 11 : 11. Treba
je odigrata še S partij.
★
V	Pragi je bil ravnokar končan jubilejni turnir šahovskega kluiba Marsh ali. z IS udeleženci. Zmagal je Opočenskv s 13 in pol ,drugi je hil Zitta z 12 in pol, tretji Hofirnamn z 12, četrti Hromakda z 11 j ti pol. Sedaj je v teku Kautskega mem0ri-alni turnir, največja vsakoletna praška prireditev.
★
Na Tneibitschevemn memoriainem turnirju na Duma ju vodita po 4. kolu skupno Spielimam in Lajoš Steiner s 3 točkami. Sledie Kfckases iin S. R. Wolf 2V-, Miiller, Grunfeld, Gereben, Becker in Giass z 2. itd	Vasja Pire.
Diamantova kopel
Enkrat na leto okopljejo diamant Koh-1 Noor, kar pomeni Po naše »Gora svetlobe«. To je, kakoir zmano, najslovitejši dragulj britskega kronskega zaklada.
Te dlni je prišel v Buckkmghamsko palačo po Goro svetlobe navaden taksi in v navadnem taksiju, dia bi stvar ne vzbujala pozornosti, so diamant odpeljali — seveda v spremstvu dveh skritih, do Zob oboroženih detektivov, do najboljšega l^". donskega strokovnjaka za čiščenje jn po-liranoe dnaimamtov. Ko je ta dragulj oko-pal in spoliral, so kamen odpeljali takoj naizaj v kraljevo palačo in ga shranili v varno blagajno v bližini kraljičine spalnice.
Janko Kat:
Socialno zgodovinski roman	4
&Lep padec ima ta reka«, je nadaljeval Tržačan. »Imate že kaj industrije na njej?«
Wolf menda ni razumel te besede, zato je Uhlich tolmačil:
»Tvornice, mline, žage mislim«.
»Na njej sami ne ,pač pa na strugi, izpeljani iz nje«, je pojasnjeval poštar in še dostavil: »Tudi jaz imam mlin ob njej.«
Uhlich je še enkrat ponjuhal in vprašal:
»Kaj pa, voda je stalna?«
»Cez leto že, pozimi pa rada zamrzne«, je odvrnil
Wolf.
»Takšna ni za nas!« je pritaknil po italijansko Siisstrunk. Kakor vsi tedanji poštarji je znal tudi Wolf toliko italijanski, da ga je razumel in zato vprašal:
»Ali se gospoda zanimata za vodno moč?«
»Če bi se dobilo kaj primernega, bi se seveda gotovo. Do Celja sta dve milji. V sedmih letih dobimo železnico že do Dunaja in ves svet bo odprt. Tu nekje bi kupili vodno moč, da bi zgradili predilnico in tkalnico. Mar veste za kaj pripravnega?« je poizvedoval Uhlrich. Wolf je malo pomislil, potem pa pokazal na Dobravca in rekel:
»Tale bi imel nekaj pripravnega pol milje odtod ob potoku Boljski. Lep padec, obilo vode in kar je glavno, potok ne zamrzne.«
»Bi li mogli govoriti z njim?« je vprašal Tržačan.
»Kajpada, saj zna nemški«, je odvrnil poštar ter že vstal in potrepljal Dobravca po rami:
»Čuj, Dobravec! Onile gospod bi rad vedel, ali
prodaš svoj mlin.«
»Zakaj pa ne! če se plača, je vse naprodaj«, je rekel Dobravec in prisedel k tujcema. Po daljšem pogovoru so se zmenili, da se zglasita Tržačana nazaj grede čez štirinajst dni in si ogledata s strokovnjakom, ali bi bil mlin primeren za novo podje-
tje. Ker je zunaj trobil že poštni rog k odhodu, sta se tujca poslovila in oddrdrala v soparno noč.
Šum odhajajočih je predramil tudi protinastega starca za pečjo, da je belo pogledal in skušal vstati; toda zvrnil se je nazaj na klop in godel:
»Hehe! On po tolarjih — jaz po cekinih, hehehe^.
Nazadnje pojdeva pa oba po — riti k maši. Hehehe — po riiti, riti, rit...«
Znova je zaspal. Njegovih pijanih besed menda nobeden ostalih, ki so sedeli pri bokalu in pretehta-vali ali bo kaj z novo tvornico in koliko bi utegnila prinesti dobrega siromašni dolini, ki je živela ob repi, korenju in redkem koruznem močniku, da je mogla prodati nekoliko pšenice, rži in ajde goro-granjskim splavarjem, ki so imeli za dober denar pri poljancih bližnjo žitnico.
»Ti, Dobravec, ko imaš denar, postaneš lahko še delničar«, je predel misli še naprej Wolf.
Razgret od vina in živahnega pogovora je udaril Dobravec z mošnjo po mizi:
»Še sam postavim tvornico. Vse narediš, ako imaš le nekaj takihle smeti, smetičk, smetičkic. Hahaha!«
Pijani starec se je spet dvignil, se pognal po izbi in padel prav pod Dobravčeve noge, da se mu je ulila iz ust kri. Zaradi bolečine se je razhudil:
»Mene ne bo nihče! Po cekinih pojdete k maši? Figo po cekinih — po riti pojdete ... Hehehe!«
Dobravca je ujezilo njegovo besedičenje in je že stegnil roko, da bi prijel starca za vrat, ko se je vteknil vmes poštar:
»Pusti pijanca, gospod Dobravec, saj si pameten. Miha pokličem, pa ga postavi na gnoj, kamor spada. Miha! Miha!« je poklical Wolf in že so pograbile koščene hlapčeve roke starca in ga pahnile skozi vrata.
Šele proti polnoči sta zlezla Dobravec in Grahor na konja in ves pot zidala novo tvornico, dokler se nista pri dolenjski kapeli ločila. Grahor je krenil domov v Kapljo vas, Dobravec pa je še dolgo premišljal in kinkal, preden ga je prinesel konj na vrh Zvajge.
II.
2vajga se dviga dobrih tri sto metrov nad prebol-ško graščino. Vsa v soncu se razgleduje po dolini,
kjer se leskeče med belimi kleči Savinja kakor orjaški solač, ko se meče v drestu čez plitvine. Od Preserja jo spremlja na obeh bregovih tja do žalskega Vrbja obsežna gmajna Od lišajev očrnelo kamenje, svetlo vrbovje, temnozeleni borovci, ozki in košati. Vmes oaze, svetlih jagnedov vesele gruče. Plitve mlake napajajo gosto ločje in vitke jelše belice.
Ko v zadnji pomladi zapojo prvič žab odreni tropi, leži pod začudeno 2vajgo pokojno vdana dolina kakor blagoslovljena žena, ki snuje spočetemu sinku obliko in mu sanja bodočnost. Zrak je voljan kakor mladega jagnjeta volna. Kmalu prične rumeneti sivo vrbovje, rdeti jagnedov popje. Opojno zaduhte jelše, vse rumene cvetnega praha
Pot sonca postaja iz dneva v dan strmejša in daljša. Silneje rumeni vrbovje in se sveti zelenje jagnedov kakor sveža oljnata slika. Pesem senic v grmovju, pri tleh ščebetanje strnadov. V vrhovih zasmehljivo hihitajo srake, visoko v modrini plovejo v naglih okretih lastavic kriki.
Od vzhoda na zapad hiti velika cesta. Učeni gospod Sveti Pavel gleda s ponosom na ribiča Svetega Petra čez reko in na zmrzljaka Svetega Pan-kraca med zelenjem v Grižah. Sramežljivo poveša za polzelsko gmajno Sveta Marjeta oči, sredi gomil-skega polja vdano kleči s prekrižanima rokama Sveti Štofan, kakor bi čakal, kedaj spet ga zadene muče-niško kamenje. V senco gozdov se je prikril šent-jurij, ki noč in dan budno pazi, če bi se zmaj spet v Mrzlici zgenil. Marija Magdalena strmi na Homu z razpuščenimi lasmi preko ravni na Oljsko goro in toči v curkih vroče solze pokore. Od daleč smehlja se Petrovška Marija Kacijanu mučencu, ki Žalcu obrnil je hrbet. Podkev zelenega hribovja objema dolino. Pri glavi strmijo k soncu goli vrhovi Solčavskih planin, pri nogah pa tone slava treh zvezd — ponosne Keleje.
staja zima
Na zemlji nekoč ni bilo letnih časov, šele postopoma so nastale razlike v temperaturi, ki so nam dale štiri dobe
Menjava leetnih časov nastaja, kakor znano, zavoljo tega, ker je zemeljska os napram ravnini, v kateri se suče zemlja okrog sonca, nagnjena- Kadar je južna polovica zemlje nagnjena proti soncu, ima ta polovica poletni čas, severna polobla, ki je odmaknjena soncu in leži v senčni strani, pa ima zimo. Ker ostaja zemeljska os vedno sporedna do same sebe, se čez pol leta položaj spremeni, zemlja se vrti tedaj na nasprotni strani svoje poti, južna polovica ima zimo, severna pa poletje. Ponilad in jesen sta v tem pogledu prehodni dobi.
Temu pa ni bilo vedno tako. Tudi letni časi so se v teku zemeljskega razvoja izo-hličili, čeprav je biLa zemeljska os bržkone od vsega početka na opisani način nagnjena.
Poglejmo v prvi čas nastanka naše pre-mičnice, ko je ta še kot žareča plinska obla krožila okrog sonca. Takrat je vladala po vsej njeni površini zelo visoka in pri-iično enakomerna temperatura. Bistveno večje izžarevanje sonca se ob velikanski lastili toploti zemeljske krogle takrat go-
tovo ni moglo posebno uveljavljati. Z neprestano oddajo te toplote v svetovni prostor pa se je zemlja v milijonletjih polagoma ohlajevala. Na njeni površini so se žareče tekoče mase zgostile, dokler se ni stvorila razmeroma tenka, toda trda skorja okrog žareče notranjosti kakor lupina okrog jajca. Uranov svinec, ki ga dobimo v uranovih kristalih v najstarejših zemeljskih plasteh in ki je nastal z radioaktivnim razpadanjem, nam kaže, da se je prva trda zemeljska skoria naredila pred kakšno poldrugo milijardo let. Še dolgo so žarele skozi to tenko skorjo velike množine toplote in skrbele za to, da je bilo podnebje na vsej premičnici enakomerno vroče. Ker je zelo gosto ozračje ustavljalo sončne žarke- sonce na temperaturne razmere na naši premičnici tudi takrat -še ni moglo imeti posebnega vpliva.
Čim debelejša pa je postajala trda zemeljska skorja, tembolj je izgubljala notranja zemeljska toplota svoj pomen za podnebje. V tem obdobju zemeljske zgodovine so se mogle po vsej priliki v ozračju zgostiti tudi večje množine vode in se
zbirati na skorji. Tako so se ustvarjali pogoji za življenje na zemlji. Sonce je postajalo kot darovatelj toplote čedalje pomembnejše in s tem so se v zvezi z nagnjenostjo zemeljske osi, ki smo jo že omenili, začeli oblikovati letni časi. Iz lahko umevnih razlogov ie nova ureditev temperaturnih razmer prizadjala posebno okolico zemeljskih tečajev. Tropska temperatura, ki je prej prevladovala tudi tu, se je v zimskem času, torej tedaj, ko je bil tečaj odvrnjen od sonca, umaknila hladnejšemu podnebju, končno se je z nadaljnjo ohladitvijo zemeljske oble ob tečajih, vprav v zimskem času. pozneje pa tudi v poletnem začelo tvoriti ledovje, ki je v lednih dobah, kakor domneva Arrhenius, morda zavoljo sprememb v sestavi zemeljskega ozračja, zavzelo ogromne površine.
Za življenje na zemlji je nastajanje teh razmer imelo ogromen pomen. Posebno hladne dobe so zahtevale s svojimi tršimi življenskimi pogoji posebno prilagoditev in ostrejša izbera, ki je bi 1 a zvezana s tem, je pospeševala razvo' življenskih oblik v višje oblike.
HIIM
Poljska kuhinja za italijanske častnike v severni Abesiniji
Nizki zračni tlak in operacije
Vodja kirurške klinike debreezinskega vseučilišča t f. dr. Hiittl je objavil zanimive podali. > zvezali med trombozami in zračnim tlakom. Deset let je opazoval, da se je nevarna komplikacija tromboz pojavljala po operacijah v nekih časih češče nego drugače, in pri tem je ugotovil, da je bilo to v zvezi z vremenskimi nerednost-mi. Primerjal je trombozna obolenja z zapiski vremenoslovcev in je dognal v 380 primerih, da ie tromboza po operaciji nastopala brez izjeme v dnevih- ko je bil zračni tlak nenormalno nizek. Bila so leta, ko se mu je dogodil samo en primer ali dva tromboze, včasih pa je bilo teh primerov do osem na dan. Ob teh dnevih je bil zračni tlak izredno nizek.
Pazite na rane!
Cesto čitamo in doživljamo, da postanejo tudi prav majhne in neznatne rane zelo nevarne Rane sploh nismo obvezali ali pa le površno. Potem pa odidemo po navadi k zdravniku šele tedaj, ko se škoda ne da več dobro popraviti. Posledica takšne male rane je lahko trajna motnja, ki nas ovira v delu, ]>o drugi strani pa smo povzročili bolniškim in nezgodnim zavarovalnicam po nepotrebnem velike stroš-obratu viselo naslednje opozorilo in navo-ke. Nič ne bi škodovalo, če bi v vsakem dilo:
1.	Nobena rana ni brez nevarnosti.
2.	Tudi najmanjša rana lahko povzroči zastrupljenje krvi.
3.	Posebno majhne rane in poškodbe na rokah imajo lahko po zastrupitvi krvi za posledico težko otrdelost prstov ali cele roke, neredko pa zahtevajo celo amputacijo prstov ali cele roke.
4.	Ne smemo zanemarjati tedaj niti najmanjše rane.
5.	Rano moramo pod tekočo vodo takoj izmiti in obvezati.
6.	Za obvezo je primeren majhen, četve-rooglat kos hidrofilne gaze, ki ga pokrijemo s kakšnim otližem ali levkoplastom.
7.	Ce te začne rana boleti in se njena okolica pordeči ali oteče, ostavi nemudoma delo in stopi k zdravniku.
Naša kraljica na lovu
Naša kraljica 31 a r i j a, ki je bila prošle dni na obisku v Romuniji, se je ob tej priliki tudi udeležila lova, katerega je nji na čast priredil kralj Carol. Ta slika nam kaže kraljico z lovsko puško v roki
na poti skozi gozd v okolici Bukarešte _ lll|MII ___
nekaj za vse
Čitanje med vožnjo in hojo je cVffl škodljivo, ker nimajo pravega oporišča. Stalno čitanje med vožnjo v vlakih se lahko konča s hudimi motnjami vida.
Število rdečih krvnih telesc je pri novorojencih znatno višje nege v poznejših letih. Novorojenci jih imajo 5 do 8 milijonov v kubičnem milimetru, odrasli pa 5 do 3 in pol milijona.
Najobsežnejšo prakso ima menda neki avstralski podeželski zdravnik, ki nu ra skrbeti za zdravje ljudi na ozemlju kakšnih 10o.(j00 kv. km. Seveda mu je na razpolago zasebno letalo, v katerem je lekarna in ceio majhna op^raci^ka soba
iS ® ®
ttitgz*
Razburljiv dogodek v Južni Franciji — Z žept^o svetilko
proti levja ssetsisi
Pogled na italijansko taborišče za častnike v bližini Makale, kjer pripravljajo kuharji obed za svoje oficirje
žela Metuzalemov
Najstarejša Turkinja je Carigrajčanka Fatuma Harum,
ki šteje 161 let — Vol, ki puha dim in teče hitreje od
zajca
V Turčiji se je pred kratkim, kakor smo poročali, po dolgem času izvršilo prvo ljudsko 'štetje. Dva dni niso smeli Turki nikamor iz svojih hiš, da so jih lahko uradni poverjeniki popisali. Kogar so dobili na cesti, se je moral izkazati s posebnem dovoljenjem. Na ta način so oblasti končno dobile točnejši pregled o številu prebivalstva v državi. Poverjeniki pa so strogo pregledovali tudi rojstne liste vsakega posameznika in tako so lahko ugotovili, da ima Turčija v svojih mejah, kakor so že prej domnevali, najstarejše ljudi na svetu.
Najstarejši Turek oziroma Turkinja je Carigrajčanka Fatma Harum, ki je lahko dokazala, da šteje nič manj nego lt>l let' Pod sultanom Abdulom Hamidom I. se je prvič poročila, ta sultan pa jc vladal med 1. 1"74. in 1789.! Rodila se je pravzaprav na Bolgarskem, v Tirnovi, ki je bila tedaj 5e pod turško oblastjo. Kakšnih sto let svojega življenja pa je stara dania prebila \ Carigradu. Pozneje je odšla k neki vnukinji v Angoro in ko ji je ta vnukinja, kakor drugi otroci in vnuki, umrla, se je vrnila ponovno v mesto ob Bosporu. Tu živi sedaj pri nekem svojem pravnuku v stari duhovniški šoli pri Prinčevi mošeji v mestni četrti šehsadebašiju. Ohranila »e ji jp na čudovit način svojo duševno svežost, živi pa za en sam smoter: da bi živela <11 je nego njena babica- ki ie učakala baje 163 let. Dosti ji do tega ne manjka-
Baš te dni je staro damo posetil star gospod, s katerim sta se lahko pomenila marsikaj o starih, dobrih časih. To je bil 151-letni Kurd Žaro, ki je doslej menil, da je najstarejši človek na svetu, a je zvedel iz listov, da mora prvenstvo prepustiti carigrajski Metuzalemki. Ta obisk je bil nekaj boljšega. Žaro ni hotel verjeti, da je Fatma starejša od njesa. pa je zahteval, naj nm f>okaže svoje papirje. Fatma pa ni prišla v zadrego. Dejala mu je >moj sin« in mu je pokazala listine, iz katerih se je moral prepričati, da je deset let starejša od njega- Žaro je v ostalem častni sel na prefekturi v Carigradu. Več nego osemdeset let je opravljal to službo, preden so ga penzionirali, a sedaj živi že več nego x>ol stoletja od državne pokojnine. L. 1808. je prišel iz svoje gorske domovine v tedanjo turško prestolnico in je stopil v službo na dvoru Mahmuda II. Udeležil se je več bitk, bil je večkrat ranjen in še ob koncu preteklega stoletja se je boril proti bolgarskim vstašem.
Vse je zadovoljno,
saj ni cenejše in večje izbere blaga za obleke, za gospode in dečke, dalje zimskih sukenj, suknjičev, plaščev in dežnih plaščev, kot pri
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA
Žaro je vedno trdil, da je v Turčiji še kopica drugih mož, ki niso dosti mlajši od njega, in zadnje ljudsko štetje mu je dalo prav. V neki vasi v okrožju trape-euntskem so odkrili kar dve ženi in tri može, ki so se rodili v Napoleonovem času. Tu živita Molah Murtezaoglu Hamid in njegova žena, ki štejeta sicer j samo« 107 ozir. 10o let. a sta poročena že -87 pomladi! In to je tudi rekord. Stari par se izjemoma ni dosti prepiral med seboj. Povedala sta s smehom, da sta se najhuje sprla tedaj, ko je Hamid svoji Džavidani povedal, da je videl v Angori »vola, ki puha dim in ki teče hitreje od zajca*. Presneti lažnivec! mu je dejala žena in mu prej ni verjela- dokler ni tedaj, ko sta proslavila zlato poroko, sama spdela v vlaku.
Parkelj je nevaren
Neki zdravnik piše:
Nespametni ljudje strašijo še danes male otroke s parkeljni in včasih utegne imeti to za posledico težke duševne motnje. V noki nemški reviji za psihiatrijo so zapisali celo primer, ki je sicer izjema, a vendar nas svari, da bodimo previdni.
V družini nekega dninarja so prestrašili poldrugoletnega, živahnega otroka s par-keljnom. Otrok se je zgrozil, postal bled. gledal je z odprtimi očmi svojo okolico in po vsem videzu umeval, kaj se dogaja okrog njega, reagiral je pa le malo na to. Če si mu dal nekaj v roko. je predmet nekaj časa stiskal, potem »a ' polagoma izpustil. Hrano je obdržal v ustih, le če <e bila tekoča, je napravil požirek. Kakor si ga položil, lako je obležal, čeprav je bil položaj neudoben. Le poča-si se je obrnil. Koža mu je postala uvela, utrip šibak, glava ni bila vroča, dihanje je bilo komaj opazno. Otrok je postajal od dne do dne slabotnejši in po osmih dneh je umrl brez krčev. In vse to je storil parkelj! Zato proč z njim in sploh z vsemi stvarmi.ki strašijo otroke in jim utegnejo za vselej skvariti živčni sistem!
»smrtni žarki"
Odkritje nekega avstralskega inženirja
V Melbournu v Avstraliji je nastopil spet neki inženjer, ki trdi, da je odkril tako zvane »smrtne žarke;<. Na podlagi tega odkritja niu je mornariški urad Zedinjenih držav ponudil baje važno mesto v svojem poskusnem zavodu.
Odkritelj trdi. da mu je mogoče na razdaljo 35 m s pomočjo svojih žarkov dro-
Kanada ima največ diamantov
Profesor zemiljepisja in geologije na vseučilišču v Toronitu Furcron je izjavil, da so Po njegovih raziskava/njih v Kanadi ogromna Polja diamantov. Iz notranjosti dežele je prinesel poskusne primerke, ki kaž-edo, da so ti kanadski diamanti izredno čisti. Kanadska diamantna polja prekašajo Po velikosti celo južnoafriška Na podlagi teh izjav bo kanadska vlada Poslalia prihod ne leto v ozemlja, za katera ve l»rof. Furcron, posebno komisijo, da ugotovi, kaj je s to stvarjo. Ni izključeno da postane Kanada, ki je bila nekoč eldo-radio iskalci zlaita in kjer ®o v zadinjih letih našli velika ležišča radlijeVe rude, še terišče za lov na bleščeče kaimine.
Prometni stražniki
s Soto kamero
Dunajsko Policijsko ravnateljstvo raz miiišlga o predliogu, da bi prometne stražnike na kritičnih križiščih opremilo s fotografskimi aparati tako da bi v primeru nezgod takoj napravili posinetke, ki bi lahko odločali o vpraša/nju krivde. Zoper ta predlog navajajo samo pomislek novega stroška im ta, da bi fotografiranje stražnike utegnilo motiti v njihovem d©bu
biti kozarce in hruške električnih žarnic v prah. Prav tako mu je mogoče vplivati na vžigalne naprave motornih vozil in seveda tudi letal. Meni, da mu je mogoče brez nadaljnjega ustavljati obratovanje električnih železnic.
O odkritelju pravijo, da je bil svojčas sodelavec nekega ameriškega inženjerja, ki je baje že pred osmimi leti odkril podobne žarke, a je prekmalu umrl, da bi mogel svoje odkritje izpopolniti. Avstralec se je pred nskim časom obrnil tudi do nekega raziskovalca v Cambridgeu- ki deluje v istem področju, a ta mu je laje dejal, da bi bilo najbolje, če bi svoje aparate uničil in skrivnost obdržal zase.
Razpošiljanje mineralne vode
v mrazu je zvezano z veliko nevarnostjo, da pošiljka na potu ne zmrzne. Opozarjamo gg. trgovce, gostilničarje in privatnike, da se PRAVOČASNO oskrbe z
Kakor vsako leto so tudi letos priredili v južnofrancoskem mestecu Bagnollesu-sur -Ceze sejeni.ki se ga je udeležil tudi neki Brunet s svojo menažerijo. Ponos te rae-nažerije sta bila dva leva in dve levinji. Na doslej nepojasnen način sta obe levinji ponoči ušli iz kletke in napravili pohod po bagnolleskih ulicah. Eden med prvimi. ki je postal po glasnih krikih na pomoč pozoren na obe zverini, je bil klavec Pichot. Ta mož pripoveduje zelo nazorno, kaj je videl z lastnimi očmi.
>Bilo je približno ob 4 in pol zjutraj,« opisuje svoj doživljaj. yko so me strašni kriki na pomoč s ceste zbudili iz sanj. Stekel sem k oknu in zagledal v somraku moža. ki se je obupno boril z levom. Sprva nisem hotel verjeti svojim očem, zdelo se mi ie, da še sanjani, toda kriki so me osvestili popolnoma — prav gotovo je bila resnica.da se na iiodišču pod mojim oknom odigrava divja borba na življenje in smrt med človekom in zverino.
Kakor hitro sem mogel, sem pohitel v sosedno sobo. pograbil puško na steni, io nabil in se vrnil k oknu. ki sem ga na široko odprl. A sprva nisem mogel streljati, kajti človek in žival sta se bila med tem spopadla iz bližine in sta se valjala p° tleh. Nesrečnež se je trudil bolj in liolj. da bi se rešil iz smrtnega objema. Končno mu je uspelo in bil je toliko priselen, dj je bliskovito izvlekel svojo žepno svetilko.
Luč je zverino oslepila, da je za trenutek izpustila svojo žrtev. Počil je prvi strel. Toda žival sem očitno le slabo zadel, kajti sedaj se je obrnila proti meni. Pripravila se je za skok. Ker stanujem v pritličju. je postala stvar zame skrajno nevarna. Ustrelil sem drugič. A spet sem imel po vsem videzu smolo. Meriti v tej temi je bilo tudi skoraj nekaj nemogočega. Žival je stopala bližje in bližje. Ves razburjen sem prislonil puško v tretjič k licu in pritisnil. Besno renčanje mi je dokazalo. da sem tokrat l>olje zadel. Toda žival še ni izgubila veselja do napadanja. Četrti in zadnji strel sem oddal že v največji sili, zver, ki se je bila spet pripravila Za skok, je dobila kroglo v sredino glave. Zrušila se je. se nekoliko sekund zvijala v smrtnih krčih in se končno stegnila. Sedaj sem stekel ven, da bi pomagal napadenru, ki je od bolečin ječal. Bil je ves obli t s krvjo. Levo roko mu je bila levinja poleg vsega drugega raztreščila-Dočim sem se z nekaterimi sosedi, ki so prihiteli na strele, bavil s težko ranjenim, je ob spodnjem koncu me«ta začelo divje pokati. Ta čas so bili orožniki pokončali drugo levi njo.«
Ta druga levinja se je bila med tem potepala na drugem koncu mesteca. Njeni prvi žrtvi sta bila prekupčevalca z živino Lamadieu in njegov prijatelj, ki sta stopala v tej uri kakor običajno proti postaji. da prevzameta tovor živine. Ničesar nista slutila- ko je ohstala pred njima mahoma levinja. Zver ie takoj naskočila prekupčevalčevegi mlajšega tovariša. Ta se je tako spretno umaknil, da je šinila
žival mimo njega. Spravila pa se je sedaj pa Lamadieuja in ga pobila z nekoliko udarci na tla. Mož se ie obupno branil,
a se ni mogel več rešiti živali, ki je legla z vso svojo težo nanj. Nesrečnežu je lobanjo dobesedno raztreščila. Ko je prišla pomoč, je bilo že prepozno. Pritekli so orožniki, ki so najprvo ustrelili v zrak, ker niso mogli vedeti, da je Lamadieu že mrtev. Streli pa so levinjo prestrašili, da je zbežala. Na svojem tegu je potem hudo zdelala še dve osebi. Šele po polurnem boju je orožnikom uspelo, da so zver obkrožili in jo usmrtili.
O lastniku menežarije, ki pri stvari baje ni nedolžen, ker je bil pozabil na potrebne varnostne ukrepe, poročajo, da je poskusil izvršiti samomor.
LAHKO NAM VERUJETE :
HUBERTU
S
MILO JE PRI PRANJU NENADOMESTLJIVO. — NJEGOVA OBILNA PENA ODSTRANI VSO NESNAGO. — IN — SLOVENSKI IZDELEK JE !
N

M

s.
T
V času versldJi bojev eta ee pričkala dva mlada matematika, katolik; in ln>tera-nec, kateri koledar je boljši, gresorijansk1 ! ali julijanski. »Po vašem koledarju prMe. 1 te deset dni pozneje do sodnega dne je menil kaitoljk. »Tem bolje -, je odvrnil lu-teran, »v tem času ee bo peklo z vami že tako napolnilo, da ne bo nobenega prostora več za nas-.
dokler ne nastopi mraz. Oni, ki Radenske še nimajo, naj zahtevajo cenik in dobavne pogoje ter naj vedo, da se dobro blago vedno lahko proda.
SLATINA RADENCI
Politična poroka v negušavi deželi
Kakor poročajo iz Adis Abebe. je tja prispel guverner abesinskp pokrajine Na-kempe po imenu Habto Marian, da hi zaprosil za roko najmlajše cesarjeve hčerke. Čeprav pripada Habte Marian plemenu Galcev, ki jih Amharci ne smatrajo za polnovredne sodržavljane, mu neguš noče odreci svoje hčere. S tem namerava povečati svoj vpliv na deželo Nakempe, o kateri pravijo, da ie polna zlate rude in slo-novine. Obenem hoče paralizirati s tem tudi odpadniško akcijo, ki so jo začeli Italijani v njegovih provincah.
VSAK DAM ENA

1
Knjižnica ... neplačanih računov.
"^Sondacsnisso Strix«)

Gramofonske plošče
"HI S MASTERS VOICE
Co^fi^bia
in COLUMBIA
se bed© odslej izdelovale v Jugoslaviji.
Zaradi prihranka na carini
1h> stal tukajšnji izdelek mesto dosedanjih
49
e •»«Din 40
v detajlni prodaji.
Velika redukcija originalnih »KIS MASTERS VOICE« framofonov, ki s« dobivajo v vseh trgovinah te stroke.
PREPRODAJALCI naj izvolijo poslati svoja naročila na:
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
M. MAJSTOROVIČ
zastopnik
THE GRAMOPHONE C o. LIMITED, ZAGREB, Amruševa uL 5
DOBRO
kupite vse vrste maimlaktumo blago v veliki izberi
samo pri nas in si«er
Tenisflanela . . . Rožasta llanela . . . Enobarvna flanela Ia Volneno za obleke , .
§.50
Din Dlss Din 9. Din 15.
Etamir za zavese 112 cm Flanelrjuhe 220 cm . . Creppe de Chine . . . Creppe Satin . . . .
Din 14.—
Din 25.-Din 24-— Din 45.—
BELO BLAGO:
Konten i na . . . . . Din 4.— j Kontenina za rjuhe
štfon.......Din §.§0 Belo za rjuhe . .
Inlet za pernice od . . Din	! Za kapne 180 cm .
Pri odjemu celega komada poseben popust.
magaciH — Splošna
Ljubljana — Mestni trg 17
. Din 12.— Din 16*50 . Din 25.—

ZAHVALA
l>revzeti globoke hvaležnosti za vse dokaze sočuvstvovanja ob prebridki nenadni izgubi našega nepozabnega očeta, tasta, dedeka, brata, strica.
svaka i. t. d. gospoda
uradnika drž. železnic v p.
izrekamo tem potom še enkrat našo iskreno zahvalo prečastiti duhovščini gg. zdravnikom, zastopniku Direkcije drž. žel. v Ljubljani, zastopnikom uradov in oblasti, v prvi vrsti zastopnikom in članom stanovske organizacije Udruženja jugosl. nacionalnih železničarjev in brodarjev, vsem prijateljem in znancem blagega pokojnika za izkazano pomoč, za darovano cvetje in za častno spremstvo. Posebna zalivala še veljaj pokojnikovim ožjim prijateljem »Staribora« in pa godbenemu in pevskemu društvu Drava« za ginljive žalostinke in stanovskim tovarišem in sodelavcem za tople besede slovesa. Vsem skupaj: Bog plačaj!
ŽALUJOČI OSTALI.
MARIBOR, dne 26. novembra 1935.
I drnženje grafičnih faktorjev Jugoslavije, podružnica Ljubljana,
naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni član, gospod
FAKTOR TISKARNE CELEJA V CELJI
danes v soboto, dne 30. novembra ob 4. uri zjutraj po mučni bolezni preminul.
Pogreb pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 1. decembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Kranju, Glavni trg 14, na farno pokopališče v Kranju.
Bodi zvestemu tovarišu ohranjen časten spomin! V LJUBLJANI, dne 20. novembra 1935.
Oabor Udruženja grafičnih faktorjev Jugoslavije podružnica Ljubljana.

TNitrpel jc moj mož in dobri oče
JOSIP LINHART
RAVNATELJ TISKARN L CELEJA V CELIL
Pripravljen je bil s tolažili svete vrrc za svoj zadnji doi.i h kateremu gi spremimo v nedeljo 1. dccembra ob 15.30 na pokopališče v Kranju.
V KRANJU, dne 30. novembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
' SvetU premog
5600 kalorij; 1 tona , koksovec 385 Din, .00 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oglje 0.75 Din kg — dostavljeno na dom nudi
A. P U T R I C H,
Dolenjska cesta št. 6.
DRVA PREMOG,
SLOVŠA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-84
HRANILNE
KNJIŽICE
kupite »li prodaste in DOLGOVE pri
denarnih zavodih poravnate najugodneje edino potom BANČNO KOM. ZAVODA Maribor. Strokovno, solidno in vestno posredovanje. Za odgovor Din 3.— znamk.
2AWT£vtaTTflftnPL4C'EfJ CENIK
(METNEL* HERDLD^"
uspehov
na en oglas v
»JUTRU«

ZNIŽANE CENE
dvokoiea, aUoMttH igrm£» oih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev šivalnih strojev. »TRIBUNA« tr. BATJKL, tovarna mroKolM tn otro«kUi fwWf LJUBLJANA Kartovftka cesta ttev 4
Cenik) frmnkoi

11 kg Din 6.50 in 8.—
Kemično «Sčeno firfiano perje 1 kg Din 16.— in 20.— skubljeno gosje perje 1 kg 36.—, pol-puh Din 70.— dalje, sivi puh Dto 80.—, bet puh Din 150.—, polnjene blazine 60X80 cm od Din 22.—, polnjene pernice od Dta 90.— dalje. Inlet in odeje. Vzorci brezplačno pri:
,POSTELJINAu, ZAGREB, I LI C A 76
Inserirajte v »Jutru*
Conch zof e
spalne fotelje, otoma-ne, modroce in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni
RUDOLF KADOVAN
tapetnik Mestni tr% štev. IS.
: V.'.	-V v	■
Na Miklavžev večer M dobimo v gostilni
„DVA RIBARA"
KERSNIKOVA ULICA 5 Nastopi sv. Miklavž s spremstvom. Odlična vina, prvorazredna kuhinja. Vsako nedeljo sveže krvavice in pečen ice. Točijo se prvovrstna vina!
LEPO KURJE PERJE
nečohano kg po 5.— Din iz skladišča Maribor razpošilja po povzetja
VILJEM ABT — Maribor
Najmanjši odjem 15 kg.
oei.tM. t t- Mi/<»w
DAMSKE ZIMSKE PLAŠČE
v veliki izberi iu sicer v cenah na pr.: bolj priprosti za vsak dan od 190.— naprej,
boljši plašči v modnih desenih od 280.— naprej, enobarvni temni a kožuhovtno od 450.— naprej, dekliški plašči v vseh velikostih od 160.— naprej, otroški plašči vseh velikosti od 2 let od Din 90.— naprej kakor tudi velika izbera boljših plaščev za močnejše dame po najnižjih cenah.
P. N. Državnim uslužbencem in učitelj* cam se plačile olajša. Se priporoča
F, I. GORIČAR
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 31;.
POČRNELIM ZOBEM NJIHOVO PRVOTNO BELINO!
Začnite »u«uuw »ob« • KOLTMOSom. VtOeit bosta, • kako naglico m povrn« »atim porumoje-Um tn pcrtcnmelim zobem aj^htrv« priroetim belina. KOLTNOS uničuje bakterije, ki me nahajalo ▼ ostUL ki ao porxro£ale madete ta po&zoG-be va/Sth rob. Poskusit« KOLTNOS tn vate lait-do og' »<lalo ram pokal« njegov uetnek. — Vtsi prijatelji bodo to opaaltl prt prrcoo »atetn u*-roiebu.
K0LYN0S ZA^zobe
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je dne 29. t. m. zotisnil trudne oči po dolgem težkem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 74 letu starosti, ljubeči soprog, dobri oče, stari oče, tast, svak itd. gospod vladni svetnik
©r.	<BemiaQ
PROSVETNI INŠPEKTOR V POKOJU.
Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se bodo v nedeljo, dne 1. decembra ob 15. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju slovesno blagoslovili in potem istotam položili k večnemu počitka.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 2. decembra ob 7. uri v stolnici.
MARIBOR, LJUBLJANA, ZAGREB, 29. novembra 1935. VERA roj. BERDAJS, soproga; BRANKO, IVO in VLADKO, sinovi; MARIJA, NADA in SLAVA, snahe; BRANKO, BORIS, VERA, SILVA, ALEKSANDER, MARJAN in JANKO, vnuki in vnukinje iu ostalo sorodstvo.
Zdravje in zelenjava
Zelenjava je navzlic svoji majhni količini škroba in rastlinske beljakovine ter veiike količine« vode in celuloze—kumarice vsebujejo n. pr. 96 odstotkov vode— za mesojedca neobhodno potrebna. Prinaša neko spremembo v hrano in je videti, da ima mehanično pomešanje mesne hrane z rastlinsko celulozo, ki je sama na sebi neprebavna. ugoden vpliv na prebavo.
Videti pa je tudi. da imajo sveže rastlinske kisline in druge snovi, ki dajejo rastlinski hrani posebni okus (jabolčna kislina- citronova kislina, vinska kislina i.t.d.), posebno pa vitamini v zelenjavi nad vse važno ulogo v telesu. Če dalj časa ne dobimo sveže zelenjave, kar se dogaja posebno na doigih pomorskih potovanjih, se pokažejo zavoljo nedostajanja vitaminov težka obolenja (skorbut), ki jih je pa mogoče s svežimi rasti insKimi sok i, n. pr. limonovim sokom, kmalu odpraviti. Posebno lahko prebavljiva zelenjava so mrkev, evetača, tel uši in špinača.
Nov polet
v Antarktido
Kakor poročajo iz New Vorka, sta. se dvignila angleški letalec Hollick Kenyon in suniti ameriški polarni raziskovalec Ells-vvorth z otoka Pundeeja (otočje Južnih Shet-landov), da bi dosegla Malo Ameriko, slovito o[>orišče obeh Byrdovih ekspedicij v Antarktidi. Nameravala sta opraviti 3200 km dolg polet preko VVeddellovega morja in antarktične celine do Rossovega morja. Letela bi večinoma nad ozemljem, ki je 'še neraziskano in kjer bi vsak prisilni pristanek {»omenil skoraj gotovo smrt. Poskus ni uspel. Nekoliko ur po startu je Ellsvvorth sporočil, da se je kazalo za porabo bencina zlomilo, nato pa je prišla vest, da se letalca vračata proti Dundeeju, kjer bosta najprvo popravila defekt, potem pa znova startala.
Beg dveh levov
iz menažerije
V francoskem mestecu Bagnollesu pri Avignonu sta ušla iz neke menažerije dva leva. Na deželni cesti sta napadla nekega moža in ga raztrgala. Pritekli so ljudje, toda zverini sta zbežali v neki gozdič- potom ko sta nekoliko oseb ranili. Po triurnem lovu so vojaki oba leva končno ustrelili, med tem pa sta živali težko poškodovali še dve osebi.
- ELEKTRIČNA CENTRALA
V VEČJEM MESTU V NOTRANJOSTI DRŽAVE SPREJME
STROJNIKA
Javijo naj se samo oni, ki imajo predpisani izpit za ravnanje s parnimi stroji in ki so že dalje časa delovali kot strojniki pri parnih lokomotivah z nekaj stotinami konjskih sil. Ponudbe z ne-overovljenimi prepisi spričeval, ki se ne vračajo, s točnimi podatki, pri kakih strojih, kake velikost in v katerem svojstvu je dotični deloval doslej, ter plačilnimi zahtevami (firma ne daje ne stanovanja ne kurjave, temveč samo plačo v denarju i poslati na PROPAGANDA D. D. prej Jugosl. Rudolf Mosse d. d. Beograd, poštanski pretinac 409 pod »LOKOMOBILE 453«. Nepopolne ponudbe ali brez prepisov spričeval, ali brez navedbe plačilnih zahtev se ne bodo vpoštevale.
SAMO ŠE 10 DNI!
Danes zadnjič opozarjamo vse tiste, ki so rojeni 1. 1856, 1861, 1866, 1871, 1876, 1881, 1886, 1891, 1896, 1901, 1906, 1911, 1916, 1921 in 1926 ter se nameravajo zavarovati pri KARITAS, da se prijavijo v zavarovanje najkasneje do 7. decembra 1935. če se bodo priglasili pozneje, bodo pri istem mesečnem prispevku zavarovani za znatno manjše zneske.
V ZADNJEM ČASU SMO IZPLAČALI CELE ZAVAROVANE VSOTE MED DRUGIMI TUDI PO SMRTI SLEDEČIH ČLANOV:
Geiser Ana, Sp. Breg 3 pri Ptuju. Koprivec Lucija, Loke pri Sevnici 21. Matko Ana, Latkova vas. Vajdec Ivan, Retje 3, p. Trbovlje. Verčko Anton, Vurmat 64. Burger Josip, Ljubljana, Vodovodna cesta 7. Mežnar Ivana, Jesenice, Prešernova št. 1. Habič Ivana, Zg. Kašelj, P. Dev. M. v Polju. Mrak Antonija, Dolina 111, p. Tržič . Gašperin Josip, Domžale, Taborska 14 (brezplačno so-zavarovan otrok). I. t. d.
Brezplačna navodila in pojasnila za poemrtninsko, dotno in starostno zavarovanje dobite pri: KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. KARITAS, Maribor, Orožnova ulica 8.
1
1
JAMSTVA
DIN 60.000.000.
!
J i
K

JgSž^ Elegantni, praktični lahki ^fpij čevlji, izdelani iz najboljšega materjjala.
„Diplomatke" čevlji v
katerih bodete imeli vedno tople noge
H3B&
SbiftiKKžBIMfeKiiM&iHn
Odlično darilo, ( ki vedno in |ij|ij|
vsakogar vzradosti in |jj[gjT%
RJ01S
razveseljuje paRFUMEU.R - PARIŠ
TelefoD
2 9 51
i PREMOG IDRVA in [KARBO-PAK ETI
IV. SCFFUMI P Dolenjska cesta
Moški suknjiči kratki.
\
Deške suknje podložene
Din 22©.-*
Zimske doubls suknje
llfHMT 'H
C
\\ Hubertusi
235.'
Damski športni plašči
Din 2SS*-
Damski plašči s krznenim ovratnikom
Din 420,-
Za vsako priliko in vsak žep,
je najbolje kupovati
SOKO OBLEKE
LJUBLJANA: Sv. Petra c. 23 in Celovška c. 63. — Maribor, Kranj, Celje, Jesenice, Murska Sobota, Vransko, Litija.
Velika zaloga slanine in masti od prvovrstnih pitanih svinj. Prekajeno meso od Din 10.— dalje. Sveže goveje, telečje in svinjsko meso po zelo znižanih cenah. Raznovrstne klobase in mesne konzerve.
ANTON TAVČA
MARIBOR, JURČIČEVA UL. 3, TEL. 2147

mmrnžm.
i®8l	• mmm	SIBP^I	
		r' V 1	
Trgovski samopomoči v Mariboru	(A
izrekam toplo zahvalo za izdatno podporo, ki mi je bila po smrti moje sestre točno izplačana.
Priporočam vsakomur pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji.
MARIBOR, dne 1. decembra 1935.
FONTANA AVGUST s. r.



j
- V-" „
Ali vam je znano, les*® je zgradil največje evropske
radica-postaje?
LEIPZIG 120 KILOVATOV	PRAGA 129 KILOVATOV
BUDIMPEŠTA 120 KILOVATOV MuNCIIEN 100 KILOVATOV
ZGRADILE SO JIH TOVARNE S T A N D A R D - KONCERNA. Ali Vam je treba še večjega jamstva za KAKOVOST STANDARD-i-adio-aparatov? Aparat, izdelan od teh tovarn, more biti samo prvovrsten. Naši zastopniki so Vam na razpolago v vseh večjih krajih. JUGOSLAVENSKO STANDARD ELECTRIC COMPANY d. d. BEOGRAD, Kralja Aleksandra br. 17.
>§LAV!JA<
V IJIIKLJAKI. CrOKpoMka ulica 12, telefon štev. 2176,
it*
4~<»<1 ruKii ice : Beograd. Zagreb, Sarajevo, Osijek, Novi Sad in Split
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Din t.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutrat T|S«t 1 . „
odgovor, priložite	> v znamKaia
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Kam pa,kam ?
Beseda I Oin, lavek 3 Utiu za lifro ali dajanje naslova 5 Oin. NajmanjSI tnesek 17 Din.
Halo! Vsi na koncert.
v rre-uvraoijo Rahne, Mo-
Gospodično
dobro skušeno, s spričevali, sprejmem takoj k polletnemu otroku, za Celje. Predstaviti s« osebno. — Hotel »Slon«.	26046-1
Imeniten cviček
nov, a^ncs nastavljen, in Izvrstne krvavice in pečemce se bodo dobile daue& v gOoUlnl pri Rez i ki Koritnlk, v Zidu vski stezi, za Univerzo. Pridite, je vedno zelo prijetnol
26145-18
Absolventa
Min. šole (stavb.),
__kateri bi imel veselje za
2bWj-L8 1 Potnika stavbne stroke, rabim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvent 33».
35040-1
Ljubljančani
vsi v restavracijo »pod Bkalco« Mestni trg 11. na dobro jedačo ln pijačo, d uspela dobra vina. Lepa zabava pri igranju klavirja, se priporoča Ela Pust, restavraterka.
26143-18
Danes pa zopet
▼ si .aro znano gostilno k Panju v Vegovo ul. 10. kjer boste p streženi Z priznano najboljšim dolenjskim cvičkom in prvovrstnim štajerskim vi-n im. Na raarolago ob vsakem času razn vrstna gorka in mrzla jedila., danes in vsak večer igranje klavirja petje in druge prijetne zabave, •tako. da se vsak gost najbolje in najceneje nabava v gostilni pri Pan.u, zato zahajajte v teh zimskih večerih tudi Vi v goetilno k Panju v Vegovo ulico 10. Se vljudno r»-i^oroSa ln Vas vabi gostilničar.
307-18
Danes vsi na Glince
na domačo zabavo s plesom. Se vljudno prlporo-Sata Tone in Minka Miklič.
3G37S-18
rfiifliV
Beseda 1 Oln. 'lavek 3 C ta Šifro aH lajanje laslova 5 Din. Najm«r:5l tnesek 17 Oln
Zastopnike
** obročno prodajo naših posnemalnikov, brzoparil-nikov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na: »Pc-rsons«, Ljubljana, poštni predal 807.	276-1
Frizerka
dobna moč, dobi stalno mesto. Frizerski salon »Itaka/ri, Prešernova ul. 9.
39164-1
Blaga jničarko
s kavcijo sprejmem. Ponudbe na podružnico ■>Jutra« v Celju pod »Bla gajnlčarka«.
26264-1
Kuharico.
voditeljico
ra ve.leobrat, sprejmem. — Popiie na podružnico Jutra Maribor pod »Varčna«.
36006-1
Kuharja (šefa)
sprejme v stalno službo restavracija grami hotela »Union« v Ljubljani. Ponudbe s sliki in spri. Sevali d0 15. XII.
26144-1
Brivski pomočnik
izurjen v moškem in damekem delu se sprejme tak^J. Brivski salon Kastelic Ivan. Tyrševa c. 38, Ljubljana.
26230-1
Kuharice in dekleta
za vsa hišna dela. dobe službo v Šelenburgovi ul. 7—V. Brezposelna dekleta dobf prenočišče tel. štev. 3053.
26229-1
Knhar ali kuharica
prvovrsten restavracijski samo za stalno mefcto se išče. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pošten kuhar«.
25905-1
Agilnega pomočnika
• dežele, mešane etroke, prostega vojaščine. sprejmem i 1. januarjem k ma-Enfa.kturi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen in trezen«.	25032-1
Agilnega pomočnika
t dežel«, mešan* stroke,
sprejmem k železnini L. januarja 1036. Podrobne ponudbe pod »Resen in trezen« aa ogl. odd. Jutra.
35933-1
Pisarniško moč
saneeljivo in vestno, sprejmem. Ponudbe n« ogl. odd Jutra pod »Podeželja trgovina«.	35001-1
Trsrovski pomočnik
mlajša moč, soliden, dobro izvezban v mešani stroki, ki obvlada nemščino, se sprejme b 1. januarjem v večjo trgovino v Savinski dolini. Ponudbe pod >So-trudnik« na podr. Jutra Celje.	36077-1
Služkinjo
pošteno, t dobrim spričevalom, ki zna nekoliko kuhati, šivati in opravljati vsa hišna dela, sprejme boljša mala družina v Sevnici za 1. ja-nuar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto 223«
30081 -i
Pridno dekle
katera samostojno kuhe in opravlja vsa hišna dela ižčem. Nastop 16. decembra. Hočevar, lekarna Ra-lete pri Zid. mosta.
26085-1
Prodajalka
sirota brez staršev, vešča vseh pisarniških ded. išče službe Gre tudi izven Ljubljane. Na.slov v vseh poslovalnicah Jutra.
35866-2
Samostojna
gospodinja
išče službo za kamorkoli. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Zmožna in varčna«.
26261-2
' Šofer
pošten in trezen, prišel Is Francije, želi kakršnekoli službe. Obvlada tudi francoščino in nemščino. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	36065-2
Postrežnica
poštena išče zapotlenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Delovna moč« 26157-3
Absolventinja
trg. šole
s prakso išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.
3913S-2
Natakarica
iz vež bana, pridna in poštena, želi mesto za takoj. Samo v boljši gostilni ali restavraciji. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Trajno mesto«.
35998-3
5000 Din
Urnn ornemu, lci preskrbi
visokošoleu stalno službo v pisajrni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20001-3
Trgovski sotrudnik
vojaščine prost, želi na-roeščenja v manufakturni ali Špecerijski stroki, ev. nekaj meew»v tudi brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten pomočnik«.
330*75-3
Gospa
fe dobre diruflne, popoi-noma izvežbana ▼ gospodinjstvu in kuhanju, govori in pii»e peirfektno nemščino, slovenščino, zmožna tudi drugih jeziikov ter šivanja, iS5e primerno službo v fini familiji ali hotelo. Ponudbe pod »Solidna« na ogl. odd. Jutra.
33060-2
Postrežnica
išče kakršnokoli zaposlitev, vajena kuhe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sani ost iji a ž"2«.
26339-2
Prvovrstna šivilja
za obleke rn plaš&e, gre šivat na do<m ja 30 Din dnevno. Pismene ponudbe pod »688« na ogl. odd. Jutra.	26276-2
Pridno dekle
potrebujem za sredo im soboto kot j>ojnoč gospodinji. Naslov v vseli posJ. Jutra.
361U0-1
Poslovodldnjo
j katera bo zmožna samostojno voditi trgovino, če je mogoče z garancijo v znesku . 5-lSflfln Din iščem. Le resne ponudbe na naslov: Fran jo R upnik trg. z meš. blagom p. Hotedršica pri Logateu.
38127-.!
Spretno pletiljo
sprejme takoj F. G. M. Rozman, Gosposka 4/1.
3G0S7-1
Prekajevalec-
klobasičar
m«sar, prvovrstna moč dobi službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju, pod »Prekajevalec«.
26263-1
Dekle
s® vsa hišna dela, zdravo, čisto in marljivo, sprejmem takoj. Prednost one, ki znajo nemški. Pismene ;>onudbe z navedbo plačilnih pogojev na Otllljo Tanzer. Petrin Ja, Savska banovina.	26107-1
Služkinjo
ki ima smisla tudi za otroke, išče petčlanska družina v Hrastniku. Predstaviti s« v ponedeljek od 10-fl2h. Ce*»ta 39. oktobra štv. 9/n vrata IT.
3SU64
Službe išče
Vsak beseda SO par; davek Oin ta dajani« naslova 5 Oln, najmanjši mesek 13 Oia.
Trgovska pomočnica
dobro izurjena v S pečenji, manufakturi is galanteriji, stara 21 let, zmožna slovenskega in nemškega jezika želi dobro »talno službo. Naslov ae izve v vseh poel. Jutra.
35878-2
Mesto hišnika
iščem. Sem do sedaj tudi hišnik. Oenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvest in marljiv hišnik«.
361*76-2
Mlajši brivski
pomočnik prvovrsten delavec, bu-btetucer, zmožen vodne in trajne ondulacije z znanjem nemščine, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26295-2
Trgovski pomočnik
-4.LUVU t^evclioo Ul Uiii.JJ.U-
.juluuasi. lice uc^a v u-iuvrni ali ouonx>. Giem
^jos tuUiov ua pooiiuiiiij..
^cjaj. pouuaoe na p.Oi. j uua, iuaru>oir pod >Pro. o©c«.	40208-2
Fiiozofka
sprejme intcio aumace učiteljice. Naslov ozir. ^uiiuaije na ogl. vdd. Ju-u-a pod i-i UuzoiKa«.
26260-2
Dekle
Išče službe kot začetnica, pomoč gosiodinji, ali kaj crimernega v bližini ali Mariboru. Nastop takoj, M. Zlvec, Preval je.
26053-2
Šivilja gre šivat na dom dnevno 15 Din. Jožefa Kržiš-nik. Verd, št. 50, pošta Vrhnika.
26023-2
Kateri odvetnik
bi vzel siromašnega diplomiranega pravnika v svojo pisarno za konclpi-jenta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, podružnico Maribor pod »Skromen honorar«.
26019-2
d7atetfe< (Ge)
*e>eiia ■ Um lavek > t-ia Slfro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši in«-sek t» In-
Učenko za trgovino
z moš. blagom, sprejmem takofl, z vso oskrbo. Marija Andoljšek, trgovina, Mirna
260'.6-M
Vajenca
za damsko frizersko stroko sprejmem. Polde Habicht Miklošičev« 4.
39^10-4*
Beseda I Cln davek 3 Oin. t Šifro ali dajanje naslova 5 Oln. Najmanjši tnese<t 11 Oia.
S 150 Din morete
morete zaslužiti dnevno Dla 100. s prodajo no-vovrstnega cenenega, vsakomur neobhodno potrebnega zdravstvenega predmeta v krogu svojih znancev. Velik postranski zaslužek za uradnike, vpokojence. Možnoet eksistence-! Po nudbe i-od 42083 na Pu-blicitas, Zagreb.
26022-3
Instrnkcije
daje akademik lz realnih predmet.'v. Cena nizka. Ponudbe na ogl. cd. Jutra pod »In-strak-clja«.	26200-4
Starši!
Obiščite francoski vrtec
in ee osebno prepričajte, da govorijo otroci |»o tromesečnem pouku tudi med seboj francosko. Za odrasle oddam še nekaj ur francoščine in angleščine. Pouk tudi med počitnicami dnevno 9.—12., Flignerjeva ul. 17, priti. levo.
26191-4
Francoščina
in nemščina
Privatni p«iik (tudi pomožni srednješolcem') daje Ane-ta Potočnik. Mrokovno diplomirana. Cena zmerna. Mnogoletaa učna praksa. Beethovnova ul. 15, visoko pri.ličje, v sredi.
36173-4
Damske plašče
in obleke
v veliki Izberi in najnovejših krojih priporoča po ze-po nizkih cenah Ign. Zargi, Sv. Petra c. II, Ljubljana.
3Qlo:-6
Vreče
za noge prodom (Fusfsok). Naslov v vs«h poslovalnicah Jutra.
36012-6
Odpadke železa
kovme, litine ter vsakovrstne stroje kupuje ln prodaja po najkulant-nejših dnevnih cenah m vsake množino Justin Gustlnilč, Maribor. Tattenbachova ul. 14
255-7
mdio*
Trieder
8X povečave prodam. Po. nudbe na ogl. od. Jutra pod »Skoro n"V„.
ZSlZS-6
Klavirski pouk
po nizki ceni Sv. Petra nasip 41. Istotam se sprejme »oelanovalko.
30141-1
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino ln klavir, poučuje dtpl. učiteljica, Kolodvorska ul. 11. pritličje.	26024-4
Prodam
»esedj 1 Oln. Javek ' 0»r, u lifro ali dalanl* -.»»lov? Oln. Najmanjši mesek 17 Oln.
Aparat za
trajno kodranje
nov, moderen, ki Se leži na carini, naprodaj za polovično ceno. Eventuelno tudi na obroke. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Aparat 5000*.	2S9i9-6
Mlin
na tri par« kamnov, na
električni pogon 14 HiP, skoraj nov. v dobrem stanju, zelo poceni naprodaj. Jože Vidmar, Ambrož. Za-gradec, Stična.
35905-6
Potniki
Beseda 1 Oln. davek i Oln. aa Slfro ali dajanje naslova 5 Dia. NaimanjSi tnesek 17 Oln.
Potnika
sprejme za Ljubljano in
otkolioo industrijski mlin. Ponudbe na ogi. odd. Jutra »od »Industrija mlina«.
36102-5
Zastopnika
za št. Vid z okolico in enega za mesto išče boljša tvrdka za prodajo šivalnih strojev. Ponudbe na ogl. odd. Jittra pod »Sigurno« 361>M-5
Frizerka
» eizirana v tiamski stroja, išče mesto v boljšem oalonu. Ponudbe pod »Frizerka« na ogl. odd. Jutra.	26259-2
G. Th. Rotman:
Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko
—1*'—^/^a^^aTSL
Rečeno je bfk), da bo drngi dan prva poizkusna vožnja s čolnom. Teta Kuni-gunda, ki je že zmerom obžalovala, da se ni bila zadnjikrat peljala v Afriko, st; je tudi pridružila. Skratka, vsi štirje so se vkrcali v čoln; kapitan Kozostrelec ga je odvezal, prijel za drog in...
Kuharica
pridna ln poltena, ki bi opravljala vsa hišna dela išče službe pri boljši meščanski družini. Naslov v vseh posl.val-nicah Jutra.
26206-2 Postrežnica
ji-idna ln poštena želi aaij>oelenJa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26216-2
PoUk
Beseda 1 Oln. davek S Oln. aa Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Oln.
Izkušen profesor
nspešno poučuje matematiko, fiziko, kemijo in nemščino. Naslor: Bleiweisova c. 5, pritličje.	371-4
Mlada gospodična
teli spoznati gospodično mlajših let, k&tera bi popolnoma obvladala nemščino, v avrho sprehodov, ia-letov za konverzacijo. Plača po dogovoru. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra po »Udobnost«.
35038-4
Delo
v trgovini, pisarni ali privatno, išče gospodična. Ponudbe na ogl- oddelek Jutra pod »Mala plača«.
26209-2
Mizarski mojster
t laatno obrtjo, mlad, zmožen kavcije, išče primerne službe. Stopi tudi kot družabnik s soudeleženim kapitalom k rentabilnemu pod- ! je«ju. Ponudbe na ogl. odd- ! Jutra pod »Agiion mizar«. ' 26064-3
Dekle
vajena v*eh hišnih M hi kuhinj«, žela eiužbe. Veselje ima za trgovino. Službo na-fttopi lahko takoj ali pozneje. Mira Erjavec Selo 33 Žirovnica.
360M-2
Brivski pomočnik
prvovjgten (bubi stuc«r) zanesljiv v vsakem delu želi službo, nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanedjiva moč« 30161-2
Stalno službo
iSče gospodična, položi t»-di kavcijo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •V Ljubljani«.
3013S-2
Lekcije
italijanske stenografije in kouverzacijie, dajem zelo poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
■2&300-4
Registrirno
blagajno
»National 442« na ročni in motorski pogon niklasto v prav dobrem stanju prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«.
3535S-6
Svet! Miklavž
naj prinese za naše malčke vozičke, skiroje, triciklje, hol-enderje, avtomobilčke in dvoiodesa. Najcenejše se dobi v veliki izbiri pri Tribuna, tovarna otroških in igračnih vozičkov, Ljubljana, Kariovška cesta 4.
S5539-6
Ostanki!
paket A. vsebuje prist-aobarvoo fino zimsko olago (flanele) oscanke po 2.50—-4.50 m v različnih vzorcih, skuipaj 17 —18 m. Cena celega pa-l^keta samo Din 115.— faket C. Ostanki nim-sKega blaga za žensko ^eriio (llanel), sinu ki ovirnati barchent za eno obleko ln ostanek iinega blaga za eno celo žensko obleko. Skupno samo 135.— Din. Podite takoj, katero serijo rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. Tekstil Slavija, Maribor, Kralja Petra trg 4.
26002-6 Plinsko peč
in peč ta pripravljanje raž-ničev in čevapčioerv, poceni pr.vlani N« lov v vseb poslovalnicah Jutra.
36(162-6
Fotoaparat
Voigtlander
6.5X9, Ofrtika 1:4,5, Com-pour s saimoppožiioem, skoraj nov in 8 ka*et, zelo ugodno prjdam. Jv*nov r vseh poslovalaioah Jutra.
2U95 6
Moški suknjič
kratek, s kožuhovinnstim o^-Tatnikom in zavese za 3 okna, gkoro nove, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3ft?i4-6
Vinski kamen
ktipimo samo čisto suho blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamen«.
Star svinec
(mehak) kupimo v večjih količinah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Olovo«. I 20551-7
Radio »Erla«
Izredno ugoden nakup 4 + 1 — cevnih a: aratov radi razprodaje. Ljubljana Tel. 20-62.
26189-9
Bukova drva
prvovrstna, suha. po Din 70 kub. m, postavim v Ljubljani na dom. Tome Mo-•avče.	36048-15
5 kompl. umivalnik garnitur
1 moško črno suknjo, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	26211-6
Prodam prstan
z briljantl. Naslov v vseh joslovalnicah Jutm.
26207-6
Parni kotel
za izdelovalce smuči ugodno prodam. Ponudbe na orf. odd. Jutra pod »Kotel«	301OC-6
Električno pečko
:1fl0 volt (mi petrol*>jRko), oboje zelo poceni prodam. Dem. Jurčičev trg 2/TT.
38 i lil-6
Premog
drva, oglje nudi najugodneje Fnnja Kaoič, Celovška c. 67.
30147-6
Moški sukn ji
dobro ohranjeni poceni prodam. Nael<w v vseh ptx»l. Jutra.	3609)1-6
Smuči in sanke
dobite najbolje pri izdelovalcu, Matej Fajfar, Ljubljana, Trnovska ul. 35.
36106-6
Solnate >"reče
od jute bele in čiste kupim stalno. Ponudbe na tovarno Se ta, Tacen pod Smerno goro.
26142-7
Vinske sode
dobro ohranjene kupimo »Vitamtn«. Ljubljana, Masarjkova 46.
26185-7
Evropskih znamk
kupim večjo zbirko. Ponudbe pod »Evropa lO.tvvv na podružnico Jutra Maribor.	36275-7
Otroški voziček
žel. štedilnik. peč in zložljivo posteljo, kunim Pnnudbe jod »Denar« na ogl. odd. Jutra.
2S214-7

Seseda » Oln lavek 3 Din za «fro ali daianje oasleva 5 Oln. Najmanjši tnesek 17 Din.
4 sedežni avto
zaprt, prodam. Ogleda se ga: Celovška ceeta -ie, pni Vinock.
30151-10
Motorno kolo
kupim 1175—Oro ccm v zamenjavo kotlarskih izdelkov. Kotlar LTrba«, Brežice.	35890-10
Boljši gngalni konj
in športni voziček na/prodaj. Korytkova ul. 30.
302S3-6
Moderen kauč
s vložkom in otoman-pre-grinjalo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33381.-6
Železnica
za igranj« ugodno naprodaj. Naj&lorv v veoh posl. Jutra.
Smučarska obleka
smuči, dva para smučarskih čevlje napRniaj. Naslov T vaeh poeil. Jutra.
360)^-6
Sobna peč
loofana, manjša še stoječa
poceni naprodaj. Strelitika ulica S2JL
30U56-6
Nemščina
Nemško govoriti in teorijo poučujem x uspehom po najboljši metodi. Posamezno in v skupinah. Informacije od 4. do poi 6. ure »večer. Beethovnova ul. 4, priti., levo. K. Ljutova.
Poučujem
italijanščino, francoščino, nemščino, latinščino in vee pr«dm«te nižjih srednjih šol. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
350OO-4
Diplomirana
učiteljica
pou-čuje klavir, francoščino
uj nemščino Na-. «v v vseb poslovalnicah Jutra.
26238-4
Šoferska šola
oblastveno konoesiijooirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Slomškova 6. Garaža Stupica. Vožnje v zaprtem avtomobilu.
36331-4
Reven akademik
brez sredstev Išče gimnazijskih ali meščansko-šolski inštrukcij. Grim-šič, Vič, 48. 26031-4
Otroško postelja
lepa in postelja za odraslega, takoj naprodaj. Delala, J-eeenkova 4 (biva« igrišče Ilirije).
26U>8-6
Obednico
masivno orehovo. Radio .•.parat, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	26256-6
1. decembra
Pozor na današnjo razstavo in večerno presenečenj« za otroke in odrasle pri tvrdki
P. M. Schmitt
Pred škofijo, 2. Ljubljana, Lingerjeva. Pridite v«ij Ne bo Vam žal!
34833-6
Starinsko
pendel-uro
železno posteljo, gugal-ni stol, i»rod€um. šlška 256, naaprotl nove šole.
26296-6
Toplodare
ipeči, štedilnike, dimne cevi priporoča poceni železnlna Kouthy, Ljub. ljana, Šiška, Medvedova 28.	26213-6
Otroški plašček
krznen, smučarske čevlje št. 54. sanke ln drsalke irodam. Primerno za Mi-lavia. Naslov v vseh pori.
Jutra.	30133-6
pr
M
Prodajam žganje
likerje, vermut
in druge alkoholne pijače ter tudi malinov&e. Vzamem za kupnino tudi vložne knjižice. Ka dopisnico se zgla-aim osebno na domu. Va-leatin Janežič, Pšata Si, p. Dol pri Ljubljani.
301131-6
VVertheim blagajna
za v »teno 55X37X39 poceni naprodaj. Itv« ae: Costova 16, Kovač od 12 do 3 ure popoldan.
391116-6
Škarje za pločevino
(Hebelscherre) skoraj nove proda Kos Ivan, Sv. Jurij ob Juž. žel.
26069-6
Invalidski voziček
trikolesni, dobro ohranjen. prodam po nizki ceni. ogleda se lahko vsako nedeljo pri Heleni B Istem tk, Prevalje 20.
26014-6
Motorno kolo
Indian prvovrstno in br*«t-hibno 350 cm3 pro>iam zaradi selitve za 3200 Din. Naslov v vseh posl. Jutra.
2815840
Kolesa
Beseda I Oin, davek » Oin, ta šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši tnesek 17 Din.
Dvokolesa
ee sprejemajo preko zime prav poceni v shrambo, tudi aa prenovijo, emajlirajo,
ponikljajo in pokromajo (pocebni oddelek) »TRIBUNA« F. B. L Ljubljana, Karlovška c. 4»
34800-11
Deško dvokolo
prodam. Poiizve se v trgovini A. & E- Skaberne, lle&toi trg 10.
36ESLT-1B.
Kolesa in .
šivalni stroji
malo rabljena, po nizki ceni naprodaj pri »Promet«. (Nasproti križan-ske cerkve).
26215-11
Kniige
tieseda 1 Oin. davek i U10. za lifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Oin.
Katalog
zvezek 10 modernih načrtov za drobnorez, pošljem tranko za Din 18. Katalog za orodje brezplačno. — Adolf Radon. Zagreb, Pe-trinjska ul. 18.
2!62iS-S
5 Bachovih knjig
(sobozdiravnižke) prodam M. Aleševčeva ul. lil. Ljubl;a-na.	361j1.3-8
Beseda I Oln. davek ) Oln. ta Šifro ali dajanje oaslova 5 Oin. NajmanjSI tnesek n Oln.
Zlato
staro, lomi j ene ln zlate predmete, srebrne krone, kupujem po najvišjih cenah. F Čuden. Prefier--nova 1.	23776-7
Hlode
bukove in javorje-re od 40
in topo love od 35 cm naprej, kupim za lupljenje. Ponudbe podružnici »Jutra« v Novam mestu, pod »Vsaka količina«
30104-7
rrmmm\
Beseda I Oin. iavek i f >-ta lifro ali dajanje oaslova 5 Oin. NajmanjSI tnesek 17 Oln.
Plišati paleto
Tomy obleke krep obleko črno, p ceni na prodaj. Gledališka 7.-HL vrata ll.	26282-13
Elegantna suknja
moška nova za veijo osebo po ceni na prodaj, šiška, Vodnikova c. gostilna Pod hribčkom.
26293-13
Smoking
!>k<»raj nov za srednjoveli-ko postavo n godno prodam. Naslov v vsieh poel. Jutra.
36li35-.1J3
Kupim sani
Aro aH štiri sedežne » vprego enega ali dveh konj. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod "Dobro ohranjen« sani«.
26080-7
Suhe plohe in deske
jeaon, jnvreka. lipa in jelša takoj kupim. Zamenjam ta kakršenkoli Ir* ornimi Fiat 50L Autobu« Rojina Šiška I 361.69-71
Beseda 1 Oln. davek ) Dir. ta flfro aH dalanie uadova 5 Din Naimanjši tnesek 17 Oln
jabolka
IN FIGE ZA ŽGANJEKUHO
poceni na zalogi pri Gospodarski Zvezi, Ljubljana
tU
B?»rila 1 Din. iavek J Din ta lilra aH dajanje naslova - Cia Najmanjši toesek 17 Dla
Pozor! PohiŠtVO »Sava*
Najveija izbera vsako vrstnega pohištva — sob nlh ln kuhinjskih op'. <v Izvršujemo v.-a mlzarsitd dela po konkurenčnll ccnah.
Spa.nlce ... 1600 Din omare .... 400 » postelje . . . 150 » kuh oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 » !cuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki . 60 » madraci . . . 220 » žični vložki . . 90 » otročji madraci 140 » Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO »S A V A« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. 4 Vtamemo hranilne knjižice Mestne hranilnice.
2ftira-ie 2 spalnici
orehovo in Češnjevo. prodam za Din 2.600. N.-vsIo-v v vseh poslovalnicah Jutra-35OT2-JB
Šperano spalnico
(imitacija ptičji javor) z ogledalom, prodam za Din 3200. I. Bit-enc, Gosposka ul. 10, mizar.
28176-132
Spalnico
malo rabljeno, (orehov funlr). poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26258-12
Financirja ali	i
sotrudnika
iščem za rentabilno, upclja- j nno podjetje, v svrlio razširjenja [H>trcben kapital Din	Ponudbe na og'- j
odd. Jutra pod »Rentabil- j no«.	36iXV!-i6
Tkalskega mojstra
za vodstvo novosnujoče se male tkalnic«, sprejmem kot družabnika ali v službo, s k<i<vcijo (za jamstvo). Ponudbe na podružnico Jutra Maribor ped »Novo«.
303711-16
Družabnika
s ca Din 80 d« 100.000 v dobro ldoče podjetje. Iščem. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra rvd »Družabnik^..
26203-16
Knjižico
Ljudske posojilnice v Ljubljani Din 54.<*m za 86% prodam. Ponudbe na ojrl. odd. Jutra pod »Originalna knjižica«.
36060-16
Osamljena ženska
ipo (možnosti Primorka) starejša in vestna z nekaj pokojnine (rente) dobi udobno mesto dru-žabnlce pri dobro situ-iranem starem trafikan tu (voj. lnvld. brez leve roke) ločenem po krivdi svet. vojne. Cenjene ponudbe z točnimi podatki poslati na ogl. odd. Jutra pod »Dru?abnica 58«.	26020-16
Beseda t Din. davek S Din aa šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI tnesek 17 Oia.
Kislo zelje, repo
sarmo prvovrstno po brezkonkurenčni ceni vsake množine dobavlja Homan Ljubljana Sv. Petra c. 31, tel. 35—39.
24450 33
Več orehovih
modernih spalnic
v lepi izvedbi po nizki ceni Lancoš Wolf"va 12.
27231-12
Črešnjevo spalnico
novo politlrano ter kuhinjsko opravo za 3.200 Din proda Cvetko Klad-nlk, mizar, Mokronog.
26015-12
Beseda 1 Oln. davek S Oin. ta lifro aH dajanje aaslova S Oin. NaimanjSi tneafk 17 Din.
Ureditev dolgov
potom sodnih lo izven sodnih poravnav. Nasveti v konkurznfl) zadevah in vseh drugih trgor-iko-obrtnih poslih. Strokom ne knjigovdske revizije, sestava in iprobacij* bilanc. Preskrba kreditov, oasvefe glede branUnih vlog ln planiranja istih. Vs oosli kmečke taščite. Edina konceetjonirana komurcijalna piaarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, LiieaaUbka ali ca J. Telefon S6-J6.
iEO-M
Hranilno knjižico
^l«>sme hraniloice cieije do U>.0UU lun ali več Hranilnih knjižic z manjšim vlogami, skupaj do 10.000 Lun, kupim proti dogovorjeni gotovini. Ponuai>e na podružnico Jutra v Celju pod značko »Gotovina.«.
25S79-16
Prodam knjižico
Mastne hran. Ljub. Din 2^8.000 za 71% proti ta-kujl.njemu nrtačiiu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [od »Proti takojšnjemu«.	26187-16
Iščem družabnico
natakarico souauoo, v aoiiiviuouu r«>Uvjtuajo na niOiTju, s ccivleULjUi obratu«, z go-tovino iU—CJ5.U00 Din. l'<uiudi>e ua u£i. odd. Jutra pod »Dobtsr zaslužek«.	dJixiu-i.C
Pozor!
Poznano prvorazredno da3-matinsko šibenisko vino toč-im preko uJioe; belo m opolo po Din 9 1, črno Din 8 1. Se priporoča restavracija »Llojrd«, Sv. Petra cesta 7.
36044-S3
Živali
Beseda 1 Din, davek S Din, ta lifro «11 dajanje naslova 5 Oin. Najraanjb toesek 17 Oin.
Par konj
za težko vožnjo, proda
uprava grajščLne Loka pri Zid. mostu.
25956-2(7
Papigice
male, krotite, za učiti, v vseh barvah, naiprodaj. Oiglarjeva ul. 10, M-oete.
E«iB-2-ar
BeH špic
&blkma, dva meseca
star, naprodaj. Gosposka ulica, trafika.
3604627
Kokoši Leghorn
čistokrvne, prodam. Več pri tvrdki »Herkules« Maj6trova ulica 10.
26096-27
Stabilen motor
60—130 KS kupimo, a pogonom na bencin ali na oglje 1 gooilom na obrat (\Ve>ndegetriebe) s propelerjem motorni čoln z 30—50 K S. 'Ponudbe n« ogl. odd. Jutra p<vJ»Mo-tor«.	258&-J0
Ši\alni stroj
Singer dobro ohranjen, prodam. Cena Din 550. Tržaška cesta 23. Glinoe.
26205-29
2 pisalna stroja
dobro ohranjena, en sfco-
raj nov, poceni proda ?i-mn-nčič, Večna pot 7. Ljubljana.
Pisalni stroj
»Adler«, malo rabljen, prodnim pod polovično c*-no. Feklar, Ho^imvr«« a 14.	26103»
Pisalni stroj
dohro o<iranj«n ugodno naprodaj Dvorakova ul. M. nadstropje desno.
39167 j®
Singer širini stroj
nov, malo rabljen in avtomatično tnhtnieo v br*izhS»-neni stanju, t«r več no>vih mi>ških in ženskih koles a-radi preselitve prodam. Vv slev v vseh f<4l. Jutra.
Pisalni stroj
znamke »Oliver* malo rabljen v brezhlbnesn stanju, prodam za 1.800 Din. Rudolf Anton orožnik Krško.	26021-29
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišja eenak
Cerne — ju ve lir
LJubljana. Wolfova ollcs 3 ■■■■■M
Filatelija
Beseda I Oin. lavek 5 Din, ta lifro ali dajanje naatova 5 Oin. Najmanj« mesek 17 Dia.
Rabljene
jugoslov. marke
ki so eedrvj v pr*>nnstiu, mo v večjih količinah, kupujem in plačam dobre ne. Iiidor Sterner, Zagreb, Maearykova .16.
35071-0
Dražbe
Beoeak I Otn. javek i t/in, za Hfro ali dajanje oaslova 5 Oin. Najmanjši tnesek 17 Oin.
Javna sodna dražba
SoUngen jedilnega pribora in kavarniških potrebščin bo dne 4. decembra t L ob 14. t trgovini >Servicetf v pasaži »Nebotičnika«. — Interesent je so vabljeni.
26071-38
Nemškega boksarja
leta stainega prodaimo, kupimo pa ovčarja-čuvaja. Serv«r 4 Komp. Ljobljana.
ObH
Beseda 1 Oin. davek 3 Din, ta lifro aH dajanje "aslova 5 Mu. NajmanjSI tnesek 17 Oin.
Moderčke
(BusenbaHer-je) (iohre in lepo izdelane, potrebujemo večjo količino. Ponudbe na Zilič, Ostjek, Kapucinska L 36054-30
Beseda l Oln. davek * Otn. ta lifro ali dajanje ms lova t Oin. Najmanjši toesek 17 Oia.
Pisalni Cnrier
in več pl?tUc9i strojev, proda Kristan Franc, Tyr-ševa M.
30036-39
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite najbolje pot j m moje pisarne. Sjiidno p.sljvanje! Priiosiite znamko 1 Kudoif Zore, Ljubljana, Gledališka ui. 12. Telefon 38 10.
305-16
Posojilo
Kdo posodi 13(10.- Din do L junija HWu, kat-are vrnem z obrestmi vred. Naslov v vseh |K«1. Jutra.
3tiu0O-u6
Vložne knjižice
Mestne liranilnlce v Kranju m Kmet. hran. in pas. dom v Ljubljani, Zadružne banke v LJubljani, kupim. Plačam iolno \rednostx za prvi dve. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Kapital«.
25988-16
Šivalni stroj
Pfaff, ženski, t ofcrojrlan čolničkom. šiva naprej in nazaj, in krojaškega, prodam. Grodatka ulica 8.
98106 29
Glasbila
Beseda l Uin, davek j Uut, ta iifro aii dajanje naslova S Din. Najmanjši tnesek 17 Oia.
Pianino
dobroohranjm, počena naprodaj. Naslov v vseh po-alovalnicah Jutra.
Pianino
svetovne znamke, skoro nov, železne konstrukcija, krasen glas. Dobraje, Maribor, Tattenbachova 31.
30M7-3S
Klavir in nemščino
temeljito poučuje Ane-ta Potočnik, »trokovito diplomirana. Cena zaner na. Mnogoletna učna praksa. Beethovnova uL 15, vi»oko pritličje, v sredi.	26174-26
Havajsko kitaro
in bae-kiitaro na "P strun, poceni prodam. No&lov t vseh poslovalnicah Jutra.
3S225-S6
Ivan Kacin Domžale Tvornica harmonijev klavirjev
nloga Ljubljana, Gocpo-
svotska cesta le dvorišče, dobavlja Planine od 10.000 1 Din. Harmonije od 2.300 Din. Sprejemajo se popravila.
38W><S
Klavir
dolg »godno prodam M. N, Ljubljana Baragova 1<VL 38160-3
[GLASBIL^
^hnidden
iPPiznona
cSO odo ^
liK'en__
m NAJPOPOLNEJŠA in cenejša!
KRALJEVNI DVORNI DOBAVrT E Ll največja domača razpošiloalna tvrdka
r. SCHNEIDER
IZDELOVANJE GUASBIL IH GLASBEN!« pR^BKuiT
Zfl GRE B f Tlikdiccvaii!.10/cr
Violine.._od Din ?lrnavzgop| Havajske k.!ore.
Kitare___• -148.- • i. krjmatičn»
: fei^ IflHltY80TE ^Sd^ CiHK
»JUTRO-' « 2t9:
18
= Nedelja. T. Xn. 1935.
Stremena 5.45
Zahtevajte zimski cenikf
NAJPRAKTICNEJŠE DARILO ZA MIKLAVŽA IN BOŽIČ SO »ALP1N A« SMUŠKI ČEVLJI IN VSE OSTALE POTREBŠČINE ZA SMUČA-
NJE, SMUSKO GIMNASTIKO, ZIMSKO ALPEVISTIKO, SANKANJE, DRSANJE ITD., KI VAM JIH NUDI
ŠPORTNA TRGOVINA
ALPINA
Ljubljana — Tyrševa cesta 7
Vnajem
Deacda i Um. tla«ek . - u. ta (Uro alt dajanje naslova 5 Oin. Naimnnjll znesek »7 Oln.
Natakarici
tudi začetnici, zmožni večje kavcije, oddam dobro gostino na račun. Ponudbe: »Center Ljubljane« na ogl. odd. Jutra.	26247-17
Špecerijsko
trgovino
dobroidočo, msnjSo. vzamem V na.jem. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra Dod >3;truma eksistenca«.
Trgovino
c mešanim blngom,	v
najem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
ssor-iT
Dobroidočo gostilno
▼ industrijskem kraju, v novi hiši. oddam v najem, istotam tudi delavnica, primerno tal kovača. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno«.
25964-OT
Gostilno
Bčom v najem, nastopim takoj ali s 1. januarjem. Sem samski in točen plačnik. Naslov v vseh poe-1. Jutra.	aSW79-«
Damski modni salon
dobro upe! jan, v prometnem mestu se odda ugodno v najem. V hiši je tudi stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sa-
K'n'-	26183-17
Prometno gostilno
vzamem na račun aH v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26068-17
Moderno avtogaražo
za en v«z, oddam v najem v Ljubljani, cen-trum. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26034-17
Be«e<la 1 Din lavek 5 Oln. sa <ifro ali aalanjr aaslovr 5 Oia Nalmaništ inesek 17 Oln
Mesarijo
na prometnem kraju, iščem v najem, eventuelno kupim. Ponudbe pod poštno kžeče »Sigurna bodočnost«, Vojnik.
2&5Č7-1®
Trgovski lokal
s dvema prostoroma, oddam na Tyrševi cesti 37. Vprašati istotam I. desno.
30352-19
Gostilno
ob državni cesti Maribor—čakovec ob železniški postaji -ddam v najem ali na račun. Poizve se pri Robinšak, Maribor, Pristan 1.
26267-19
Delikatesna
trgovina
prvovrstna na najipro-metnejšl točki na prodaj proti gotovini. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Prvovrstna«.
2S262-19
drse la i Olo lavek ■ On.. ia Iifro alt lajanje naslova 5 Oia Najmanj« tnesek 17 Oia
Hišo
noro zgrajeno, v Črnomlju, prodam. Naslov v vseh poslovalni Jutra.
34K78-20
Gozdno veleposestvo
r Sloveniji, do 400 jonov, T anom kosu. naprodaj, blizu železnice. Mlad »-iovnjak, nekaj ojiv in travnikov. Hiša »a logarja. Resne ponudbe as ugi. odd. Jutra pod »Sjajno naložen kapital«.
35588-30
Hiša naprodaj
z električno razsvetljavo, vodovodom tik hiše in sadnim vrtom, dvo-stanovanjska. 10 minut od Kranja se pod zelo ugodnimi pogoji po nizki ceni proda. Prevzamejo se v plačilo hranilne knjižice dobrih de narnih zavodov v polni vrednosti. Pojasnila daje, Brezar Alojzij mestna klavnica v Kranju.
25804-20
Dvonadstropno hišo
5 minut od glavnega kolodvora, prodam za ;gn.fx>' Din. Vprašati: Aleksandrova e. 81, Maribor.
94936-90
Parcelo
(travnika in njive v Izmeri 55.000 m?) v bližini Ptuja, ugodno na prodal. Ponudbe na Alorna Comip. Ljubljana	25299-20
Dve stavbni parceli
ena 1000 m*, druga 750 m. ob tramvajski ;<rogl v Slški se proda. Poizve se Ivan Božič Dravi je št. 2.	26291-20
Leseno hišo
novo, prodam na Brda. — Vprašati- Rožna dolina, c. VH/li.
£6181-30
Enonadstropno hišo
dvostanovanjeko, hlev, njiva, vrt, poieg državne ceste in kolodvora, proda«, en« uro od Ljubljane. Izve ee: Hafner, Škofljica.
3rilM-20
Stavbišče
5300 m1, nazparcelirano na 8~ manjših parcel ee proda. Najidoalnejša lega za letne hišice. Vodovod in elektrika v bližini. Poizve »e v Vižmarjih št. 33 St. Vid a
LJ'	36100-30
Dvostanovanjsko
hišo
visokopritljično prodetm. Potreben kapital Din 36.000 Naslov v vseh posl. Jutra.
281:17-30
Prodam posestvo
16 johov zemlje z hišo goep. poslopjem, vse v dobrem stanju, v bližini Mokronoga za ceno Din 24.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	25967-20
Pekarna
t ali brez posestva, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26000-10
V centrumn Solita
prodam radi zdravstvenih ra.7.1o<rov. na imoderne jše nrejien m dobroidnč bu-fet. Cena ni-zka. Prevzame se lahko takoj. Kupec mora imeti svoio koncesijo. Pismene ponudbe na Fant Knajšek. konfekcija, Split.	9.-VEM6-19
Dv*» sob?
zn pisarno ali fino obrt. oddam v pritličju. Pojasnila Tyrševa 36. I. nad.
•26?46-lS
T-okal
lelo primeren za modistko. oddam v Ljubljani VU, Medvedova c^sta 34. Poizve se v gostilni istotam.
26345-!®
Pisarniške prostore
pripravne tudi za frneiSo obrt.. odda zavarovalnica »I>inav« r svoji palači na Aleksandrovi aesti. Tufor-m.iriie istotam v dm/bnni pici-ni.	36385-19
I/Ok^l
oddam blizu glavnega kolodvora. Ro^š^k. Kolodvorska 36.	26177-10
Mai*ien lok^l
takoj oddam za Oin 300,-Nar+cv v v»fh nos!. Jutra 36109-»
Oddam erostiln«
zakonskemu pa m na rn"rin v letoviškem okraju, dobro Močo. Ponudbe na >gl oddelek Jutra pod »5"<w».
26078-19
Gostilno
dobro vpeljano v Ljubljani oddam takoj n« račtin proti primerni kavciti. Na«lov
Hišo
dvostanovanjsko center Kamnika, parketi, elektrika, vodovod, sončna lega, pripravna za upokojence, nizka cena. oroda Stare Kamnik, Maistrova ulica 3.
26028-20
Ena ev. 2 viK
ugodno na prodaj z zclra viliškem mestu Gorenjske. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
26035-20
Naprodaj imam
več vil, trgovskih in tta-novanjskih hiš, parcel ia I manj ih hiš na periferiji. Pojasnila: Jančar. Sv. Petra cesta 27.
26341-30
Tri trgovske hiše
centrum Ljubljane, (380.00, l,6f*!.0r>0. 1.90n.fl00. _ tudi na knjižice), naprodaj. Nadalje več donosnih hiš od 50.000 naprej. Realitetna nisarna, Ljubljana, Wol-fova 1.	261.75-30
Dobroizdelano hišo
novo, tristano van jsko. prodam. Cena Din 55.000 potrebno Din 35.000 do-n.^ Din 7.000 letno. Mastnak. pred Majdlče-vim mlinom Celje.
26265 20
Vila
z vsem konfortom, dlio, zimski vrt, garaža, trgovske ln stanovanjske hiše, vile, posestva vaeh velikosti in cen tudi za hranilne knjižice, gostilniška posestva, hotele, restavracije, stavbene parcele itd. predaja Prometna pisarna Maribor Aleksandrova 30.
26270-20
Hišico z vrtičkom
v ljubljanski ali mariborski okolici, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30.000«.	36057-30
Enonadstropna hiša
tri stanovanja, dve hi tri sobe, lokal buffet, stavbena parcel« io vrt, naprodaj. Delom« vknjižba. NatUov v vseh poslovalnicah Jutra.	26064-30
Komfortna vila
enodružinska, ▼ Zg. 8«5ki, naprodaj. Po*redcva4ci izključeni. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
360«-20
Vilo
t gospodarskim poslopjem, velikim in lepo urejenim vrtom, prodom pod ugodnimi pogogi. Naslov v v9eh poslovalnicah Jutra.
28049-30
Mlin in žago
kupim, na stolni vodi, ▼ prometom kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Promet«.
30013-20
Realitetna pisarna ADAMIČ ALBIN
LJubljana, Gosposvetska c. 8. — Telefon Int. 32-86 H IS«, Vile, posestva in parcele v največji izberi. Uspešno ln kulantno posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin. Uprava hiš in posestev zanesljivo po dogovru.
Stanovanja in lokali v veliki Izberi. Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno. Hranilne knjižic« Posredujemo, nakup ln prodalo. Posojila vseh vrst preskrbujemo. — Vse informacije brezplačne. — Za pismen odgovor priložite znamko Din 3,—
26170-20
Stanovanje
od d a
<i«Mi>a 1 Uta M*«fc 1 Ota m lih* ali tajanj« naslova 1 Oia. NaiaaaiU znesek O Oia.
Trisobno stanovanje
sončno, ▼ pritličju vile, ▼ centra mesta, i uporabo vrta, oddam s L februarjem. Vprašati Koali jeva
vsjiL	3eu»-ai
Dvosob. stanovanje
oddam, Tyrševa 83.
2C2M-21
2 sobno stanovanje
ln dvosobno pisarno takoj oddam v Palači Viktorije. Povipraša se Istotam v I, nadstr.
26289-21
Stanovanje
večsobno, sončno takoj oddam. Peterka Suštar-šičeva 5 Moste.
26288-21
Lepa vila
z obsežnim posestvom 70 oralov (tudi hmelj) v prijavnem trgu Savinjske doline zelo ugodno na prodal. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26269-20
V I«m*m krajn
Gornfih TTaloza}) ob?. Pod-lehnik pro>ln.m arondireno v izmeri 35 oralov dobro-no«no vinogradno posestvo sadonosniki. njive travniki in sor.dori žlahtni nasadi v vinogradu in sadonosni-ku. Stavbe urejene. Lega s krasnim izgledom. Naslov v vse>h posl. Jutra.
30063-30
Vos-alna parcela
v bližini trnovske cerkve naprodaj. Porzve se Cankarjevo nabrežje št. 3/IL Gerk man.
36099-30
Dvosob. stanovanje
oddam takoj aa Sv. Petra cesti 46.
ŽEHB-31
Trisobna stanovanja
lepa, imam na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnč.no«.
36176-31
Enosob. stanovanje
parket, oddam takoj stranki bres otrok. Cig-larjeva 39. Moste.
39166-31
Stirisob. stanovanje
s kopalnico, komfortno in i uporabo vrta. oddam v vili v Nunski ulici 19.
36167411
Enosob. stanovanje
oddam takoj, Koroftčeva ul. 2. Zelena jama.
26233-21
Dvosob. stanovanje
I oddam takoj ali pozneje v 1 novi hiši. Vodovodna 87,
Štirisobno
stanovanje	k »veUo, t mmpo-
suuiovanje	rtbo kop^nic, odda«
s kofelnloo oddam Zrln-	boljšemu gospodu. Naslov
skega c. 4.-I.	T TSeh posloval. Jatra.
<Miioa-<>i	uu, m
Sobo
26199-21
Enosob. stanovanje
suho oddam takoj Kav-škovia c. 5-1. levo druga vrata.
26294-21
Dvosob. stanovanje
visoko pritlično s nčno. [larketlrano, oddam takoj Kettejeva ul. 12. 3iSka.
26292 21
Trisobno stanovanje
s kopalnico, poselsko sobo, prostorno predsobo in ostalimi prltlkllnami, v najboljšem stanju, oddam. Vič. Tyrševa cesta 25, pisarna.
26208-21
Dvosob. stanovanje
s prltlkllnami oddam takoj. Poizve se v trgovini Danilo Jamnlk, Tyrševa c. 8.
26212-21
Dvosob. stanovanje
I vsemi pritiklinevmi oddam. Naslov v veeh pod. Jutra.
a81«-31
Stanovanje
velike sobe. kuhinj« fci pritiklin, oddam za 117*) Din. Koseze 55, pri opekami.
363?7-31
Trisob. stanovan.|e
v centru. srMnčno se odda s 1. janTKurjem 1(936. Poii-ve se noalov v vseh pod. Jutra.
861(30-31
Trisobno stanovanje
komfortno in en lokai. v srednm mesita. oddam s 1. februarjem t. 1. Naekrv v vseb posl. Jutra.
36140-31
Petsob. stanovanje
komfortno, v sredlmi meote. takoj ali pozneje, oddam. Naslov v vseli poal. Jutra.
3913»-«
Dvosob. stanovanje
pritlično, « pritikl., oddam s 1. jen. Mirje, Veratorv-škova 39. ogled od lD-ViM ure.
9B1SB-31
Enosob. stanovanje
s pritiklmami se odda aa 115. d«oember v hiši Stane-viče^a ui. 8.
aaiiife-ai
Dvosob. stanovanje
solnčno. podpritličje, oddam Mocnikova uL Sa.
28051-21
Stanovanja
lrisobno stanovanje
komfortno, centnan, iSč« dvočlanska družina aa februar. Ponudbe na ogl. očki. Jutra pod šifro »Mirna«.	aei&l-Jia
Dvosob. stanovanje
po možnosti s kopalnico, v blteini Blenwedsove, Mitja ali Tržaške, išče mirna sftranka 2 oeeb za L januar ali 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«
a&K-aia
Dvosob. stanovanje
šolnino i predsobo t visokem pritličju ali i. nadstropju i&če upokojeoa učiteljica za 1. januar ali 1. februar. Ponudbe pod »Sv. Peter aJi Sv. Jožef« na ogl. odd. Jutra.	36148-aia
Stanovanje
sobe, kabineta, kopalnice ln pritiklin, išie samska solventna oseba sredi Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tik središča«.
26033-2U
Dij&fke sobe
Dijakinjo
eJj mlajšo uradnico išče boljša rodbina na stanovanje i vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno - oentnim«.
36155-33
Pridnega dijaka
kot sostanovalca k IV. šolcu. blizu poljanske gimnazije, iščem. Strogo nacteTstvo, nemška kon-verzaclja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26244 22
Komnletno oskrbo
za nižješolko k domači hčerici. iščem po božičnih , počitnicah. Ponudbe na ob kamniški železnici. Po- ^ odd. Jutra pod »Niž-
36025-ffl
izve se ietotam.
v vseh pod. Jutra
36097-19
Več lokalov
na prometni nliVi, primerni ca pisarno, krojača. tr?o-vino se poceni odda. Naslov v vseh posl. Jntra.
36139-19
Hišo ali vilo
kupim v okolici me«ta. Po-•>ti |1>®	cd-' Jn*ra
I>od »Po! denarja, pol knjižic«	?< ?42 2«
Eno nadstropje hiš«
ali eno stanovanje petih sob v centru, kupinn v novi niš*. Ponudbe ur nz.. ">dd.
Jutra pod »Takoj denar«.
&664-31
Zdravniki
vpokojenci
Krasno stanovanje, garažo, vrt v Slovenskem gorskem Kota.ru dam poceni v najem. Ponudbe na Publicitas Zagreb pod 42102.	26105-21
Stanovanje
sobe. kajbirveta in kuhinje, oddam mirni stranki za 1. januar. Lepodvorska td. 3.
a63»-31
Dvosob. stanovanji
moderni. « kabinetom, kopalnico. plinsko lin centralno kurjavo, oddam. em> a februarjem, eno takoj. — Ljubljana. Vrtača 4/1.
36169 31
ješolka«.
3604(7-33
Niz?ešolca(ko>
v centru mesta, sprejmem takoj v vso oskrbo po ugodni ceni. Naslo>v v vseh poslovalnicah Jutra.
Sobo
oddam sa 1. december boljšemu goapodu. Tavčarjeva uhca »II.	23010-38
Gospoda
starejšega, eprejmem na stanovanje ln hrana Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26280-23
Opremljeno sobo
sejiari.-ano s uj>orabo kopalnic« »n klavirja od dam takoj, Streitška ul. 33-n.	26290-23
Sobo
lepo opremljeno, »(paratni vhod, kopalnica, oddam. — Pojave se: Red jeva 16, bii-aik.	36355-38
Sostanovalca
poStenega, sprejmem po nizki ceni v vso oskrbo, ali bre*. JanSewa e. 16, Beograd.
MM6-23
Sobo
oddam takoj 1 ali S bam. Naslov r v»eta poslovalnicah Jutra.
36Z3&-23
Sobo
separiraa vhod. poleg unlverae. takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
262M-23
Zračno sobo
oddam ta/koj. Naalov v vseh poriovafofcah Jutra.
Opremljeno sobico
vhod Vflf, takoj oddam. Rožna ultoa 10.
2UM3-2S
Podpri* lično sobo
veliko, gvedo, lepo, oddam takoj. Kralja Petna trg 8.
Opremljeno sobo
lepo, sveitio, • posebnim vhodom, oddam aa dva gospoda aH gospodični, lahko z veo oskrbo. Oddam takoj. Gospo« veteko 1C/II.
36018-3$ Lepo prazno sobo
t glasovirjem, v vili I. nadstropjn, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
3RS7«-»
Gospoda
sprejmem v sobo v oeetro-mu. Plača po dogovoru. Naslov v ve«b poolova.1 m-cab Jutra.
963BISS
Premo sobo
suho sončno, poueben vhod, takoj oddam. Zabjak 7.
26197-23
Dve lepi sobi
vezani, oddam v centru. Naslov v vaeh poslovalnicah Jutra.
36198-23
Lepo sončno sobo
vhod la stavnic, blizu kol^dvoia, oddam takoj ali a 15. decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26184-23
Opremljeno sobo
s hrano ail bre« oddam. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra.
26100-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru mesta oddam takoj. Po želji tudi vsa oskrba. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26188-23
Sobo
oddan po meni cend, biisu Poljanska ceat«. Naslov r veeh poslovalnicah Jntra.	«6171-36
Opremljeno sobo
prijazno vhod • stopnji-šča, takoj oddam R-J kini osebi. Resljeva cesta 26-11. desno.
36227 23
Sobo
s j osebnim vhodom oddam dvema gospodoma ali godč.' takoj, s hrano ali brez. Mlklofilčeva e. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26304-23
Sobo
pnuino ali opremljeno t ae-paratnlm vbodom, blizu to* t» (ovane se takoj odda. Naslov v vseh posl. J«, tm.	36M8-3S
Opremljeno sobo j
i stirogo eepaciraana vbodom r eiopimča oddam boljšemu gospodu. FrSko-vec 8.
aaiaua
Sobico
Da Aleksandravi c. oddam
s 16. decembrom solidni gospodični i vso odkito. Kopalnica, Mit. Naslov v vaeh posl. Jntra.
SdlfiO-33
Opremljeno sobo
čisto, sončno, oddam takoj mirni osebi. Kode-Ijevo Povšetova št. 8.
26038-23
Sobe išče
Prazno sobo
manjšo, iičx-m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zračna«.	39193-ž3a
Katera samostojna gospa
srednjega stanu, m« sprejme na stanovanje v centru? Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zasebnik«.
36;83-2&a
Inteligenten gospod
samostojen, i* če stanovanj« pri vdovi ati ločeni go-spej. Dopis« na ogl. odd. Jutra pod »Udobno«.
3610»33a
Sobico
v centru aa 1—2 noči tedensko išče uradnica z dežele. Ponudbe pod »Center« na ogl. odd. Jutra.
26226-23a
Separi rano sobo
lepa mirno v centru mesta, najraJAl v novi zgradbi, iščem • 15. decembrom ali s 1. Januarjem. Ponudbe pod •Profesorica* na ogl. oddelek Jutra. _
26232-23a
Privatni uradnik
Kče strogo separirano sobo po možnosti v centru moeba. Pouudbe aa ogi. oddelek pod »Reden plačnik«.
36096-330.
Sobo
s Štedilnikom išfo samska oseba v okolici Ljubljene. Ponudbe na ogi. odd. Ja tra pod »Navedba oene 1935«
»106-29»
Sobioo
iS6e gospodična najraje z vso oskrbo. 2ell se priključiti družini. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
26076-23a
Sobo
s hrano ali brea, ifičem pri samostojni vdovi ali gospodični. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupno«.
260Q9-23a
Informacije
Be*«da i Oia. Javefc 1 Olo,
aa HtioaH dajanj* saalev«
S Dta. Na|siaa|« caesek
n Oia.
Grafolog in hirozof
N. Sad-nčki r Mariboru ostane ie do li decembra - potem Celje. Sprejema: vsak dan cd 8.— 12 in od 2—7. — Naslov: Maribor, Hotel »Pri Zamorcu«, soba 26.
26266-31
Sveti Miklavž
V a« obiSče na dom. Informacije daje SK Mars, Poljanska c. od 10—33. in od 6—7. ure.
30837-31
Davčne pritožbe
informacije, revizija vplačila: Davčna poslovalnica. LJubljana. Miklošičeva 7-H nad.
26297-31
Skavtski Miklavž
pride na dom za 30 Din. Naslov na Skavtske kupe, pofttal predal 178.
26237-31
Sobo odda
Beseda 1 Dta. davek 1 Oia. m Iifro ali dajaojr aaslova 5 Oia NalmaniM tnesek IT Ota
Opremljeno sobo
s {Osebnim vhodom s stopnjlc, elektriko in lepim razgledom, oddam gospodu a 15. decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26210-23
Opremljeno sobo
poseben vhod, parket, elektrika, oddam. Vadmatafca
ulica 14/1.
WB&*8 Lepo sobo
s posebnim vbodom, oddam takoj. Mestni trg 13VU. vrata a
Sobo
separiraa o oddam aK speej-mem sostanovalko. K uit rtu Nunska ul. 3.
Sobo
soparirano oddam g osebam. Celovška meta 61.
JSlOJ-er
Trgovina kož
usnja, kož divjačine, ko-žuhovlne in polhovih kqp se Je preselila tz Florijanske ulice na Stari trg 30. nasproti kavarne Zalassnlk. Ima veliko zalogo polhovih kož ln kap (čepic) ter i«la-čuje k<>že od dlvjačln po visokih cenah. Se priporoča Zdravtč.
26186-31
Preklic
Podpisana Vovk Marija, I poscetnica HraAe. preklicu-I jem in obiaJnjem vse žaljivke katftr« sem iarekla o Vovk Frančiški, roj. Metnsrc h H raj in nje-aih sorodnikih, icjavljam, da so neresnične, ter se ji sohvaljuiem, da je odstopil« od totbe. Vovk Marija.	seoee-si
Potomci Ivana
Klan čer
is Ljubljane, umrl v Na. šleah leta 1884 kot logar. naj me oglasijo pri dr. I. Benkovliu. odvetniku, Ljubljana. Beethovnova 14.
26036-31
Med meftom in delelo
posreduje Jntrov mali oglasnik
Za sneg
Za gospode
Otroške 39.— 4S.
Damsfce 29.— Otroške 25.— 29
Vaaka beseda	2 Oia;
davek i Oln, t«	iifro a
dajanje naslova	5 Oin,
najmanjši tnesek	20 Oin.
Partnerko
razumno elegantno z Din 10.000 gotovine iščem za monaer.o ln dobička nosno avanturo v inozemstvu. Ponadbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Wlen-Baden«.
26279-24
Smučarskega
tovariša
ki bi iroel veselje z začetnikom smučati, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brezplačen pouk«.	26179-24
Tovarišico
bi rad za smuk in izlete. Du.plse pod »Zima 1936« na ogl. odd. Jutra.
26236-24
Simpatična
gospodična
želi znanja z akademsko naiobraženim gospodom v s vrh o sprehodov zu nemško konverzacijo. Trud poplačan v gotovini. Ponudbe s sliko pod »Zaupnost« na ogl. odd. Jutra.
3»c®-34
Mlad gospod
želi poztKMVstva mlade, fež gospodične. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča«.
35076-34
Akademsko
naobražen
mladenič žeh znanja z dobrosrčno damo, katera bi mu i omagala k dovršltvi študijev. Cenjene jonudbe na ogl. odd. pod »Srčnost«.
26202-24
Katera dama
močna, izobražena, mu-zlkalna, priletna (od 35 do 55 let) si želi 30 letnega partnerja izobraženega. Neanonlmno pod šifro »Sano resno« na o?l. odd. .Tutra.
26298-24
Previdnost
dvignite pismo.
aenes-34
Tri simpatične
zarjavele device
f.elijo poznanstva v razvedrilo za dolge zimske ve-č»r-> D">p:>' nr, o?l n-V. Jutra pod znamko »S I Z«.
36373-24
Gospodična
I dobro eksistenco želi znanja z boljšim gospodom v svrbo družbe. Ponudbe event. s sliko na osi. odd. Jutra pod »Znočajen«
3615V4J34
Damo
neodvisno katera bi želela utehe 39-letnega moža, bi rad «»poznal. ?jonitov iaklin-čmna. Dopis«" na o«rl. odd. Jutra pod »Uteh«
30:06-34
Vsaka beseda	2 Oin;
davek „ Oln, ca	iifro ali
dajanje naslova	5 Oin,
najmanjši tnesek	2(1 Din.
Hotelir
38 loten, zdrav, prijetne zunanjosti, dobro sdtuiran, se želi poročiti z gospodično, staro do -M let, ki je pridna gospodinja in dobra kuharica, z nekaj protnožeujem. Imeti mona veselje do te stroke. Ponudbe na podrunšico Jutra Maribor pod »38 leten«.
35S93-35
Železniški uradnik
maturant želi poročiti boljšo in premožno go-c(,i<xiicno do 22 let ai&ro ler čisve preteklosti. Cenj. jonudbe na podr. Jutra Maribor iod »Prva ljuba v«.
25999-25
Katera gospodična
bi mi pomo.ga<la pri postavitvi trgovske hiše. Obenem jo poročim. Ponudbe pod šifro »Sigurnost.« na ogl. odd. Jutra.
23S3&-25
Ženit ve in možitv e
boljših slojev posredujemo vestno, najsolidne-je in diskretno. Razpošiljamo informativne prus^ekte proti predi la-cilu Din 10.— v poštnih znamkah. Imamo veliko izbiro odličnih >rv 3vratnih partij obeh spolov. Nar čite takoj informativne pros;ekte! ženitvene ponudbe pošjemo s fotoijrafijami. ,>REZOB« Zagreb, Pošta 3.
26110-25
Gospodična
bogata, ^oSiena bi poročila 30—39 letnega stalno nameščenega ali dr-žavnobanovlnskega u-ractoiita ali trgovca v mestu. Ponudbi na ogl. odd. Jutra poci »Mirjan-ska«.	26018-25
Takoj se poročim
ali jinzenim na kako podjetje, jKJsestnika, obrtniKa sin, (.rofesjo-nist, trgovsko naobražen, podjeten, star 30 L čedne zunanjosti, zdrav, čiste preteklost i, z izobraženo mladenko od 18 — 28 let. Vdove niso Izključene. Slika zaželje-na, katera se vrne, ponudbe pod ^Stroga, molčečnost« i-a ogl. odd. Jutra-	26032-25
Meiiciaal
vležan naravni destilat Pravi vinjak
Na debelo in drobno pri
„ A L K O "
Gosposvetska c. 13 Dvorišče Koiizeja.
PIŠITE SE
DANES!
Ostaimki mariboreikSi tekstilnih tovarn, brce na(pak, prietnobarvm > Paket seirii'.ia A« zb nKWko, žensko, mali) izno postoljno pent-t'to isn rjuhe, >Pa;k*i eerija B? frMjučno zimski topli SaneJi in harh&nti najboljše kakovosti vsak Paket 10—20 m samo Dia 107.- Dalje novi »Original KoPnios Z ket« vsebujoč 2.80 to suik na za 1 dokpo rimsko suknjo otzriroma ženslki plašč lepe temne bar^-e a>ti pa ni za kirasliko moško suknjo in 1.20 poseib-no merne^a Itmksn aili eaifkna za 1 hla^e. Tudi ta paket sam« Din 1~0,- Vsi pts-kef postoime presto. Se-primerno -vziimem aaj in zainen^am. Pišite takoj na >Ko^» mos« r.->23poši>jainaoo Maribor. i>varataoro. u.l- 1.	3f*C
Mlad veletrgovee
z vinom, želi radi razširjenja veletrgovine poročiti go&iodično čiste preteklosti z gotovino aH posestnlco večje kleti ali gostilne do 30 let starosti. Ponudbe pod »Tajnost strogo zajam-Sena na ogl. odi. Jutra.	26070-25
Narodna
tiskarna
Poročiti se želi
46 1. star simf-atičen dobro situiran t-rg. naobražen posestnik vdovec brez otrok z 30—40 lert staro, zdravo g soodično ali vdovo brez otrok, dobro gospodinjo s primerno Izobrazbo in dobo, srednje velikosti, prikupi j Ive zunanjosti, ler-e^a značaja blpgega srca tn čisrte preteklosti.
Tudi na oriženitev v -ifbro trgovino se opira. Samo refTie neanonim-ne nonudbe tis rierl. odd. Tutra rod »Srečen rtom« 26062-35
Lo^.nee
ct.i r	trgovec rn rvisect-
nik želi spornati sroKoodič-no vdove nieo irkl^nčoiie v »vrho riozneiSe žAnitve. Stffa zaželi^n^. «tro<ra t.ai-no«t zalaiKčenn T»onridh<> n-» -vtrT. odd. .Tntrn pod »Mirno In srečno živlienje« 26003-25
LJUBLJANA

&Ut 29'-
Vsakomur za oddih!
Za šolsko mladino
Toplota — zdravje
i,tri y.'
Ar,?; i-*' ?



<r • r
-'••v.' - '"rv*

izni
io.ooo knjig
damo globoko pod lastno ceno v svobodno isberd. Kdor knjige ljubi inkupuje, oziroma jih je kupoval v boljših časih, bo že po cenah znal ceniti »rednost in vrednost te ponudbe, drugim pa to predoči tudi najpovršnejša primerjava s splošnimi cenami knjig. O kakovosti knjig, ki so zdaj po najnižjih cenah na razpolago, nI treba govoriti, ker imajo svoj dober sloves razširjen po vsej domovini in preko njenih meja.
Prej so bile knjige prš vseh ugodnih ponudbah razdeljene na skupine, zdaj pa tega ni, izbera je popolnoma svobodna, dokler traja za to
izredno akcijo določena zaloga 13.000 knjig.
Ko tej ponudbi njene požrtvovalnosti ne bo mogel nihče odrekati, bo vsak tudi razumel, da mora biti časovno omejena in da se izredno
veliki popusti ravnajo po številu naročenih knjig.	-	m	##
knjižnice so na razpolago flžlSlCClltJC KUJl^fi S
1.	Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924 273 str.
2.	Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 str.
3 Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str.
4.	Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman. 1925. 419 str.
5.	James Oliver Corvvood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str.
6.	Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str.
7.	Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str.
8.	Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str.
9.	Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str.
10.	Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str.
11.	Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str. 12 J. O. Corivood: Lov za ženo. Roman 1927. 194 str.
13.	E. G. Seliger' — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str.
14.	Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 1927. 92 str.
15.	Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str.
16.	Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str.
17.	Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928
18.	Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462. str.
19.	Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Ro-man. 1929. 344 str.
20.	Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210. str.
21.	Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130. str.
22.	Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930.
23.	Staroslav. Gostilne v stari Ljubljani 24 Melik: Do Bitolja in Ohrida.
25.	France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji.
26.	Frank Heller: Blagajna velikega vojvode.
Po 1. januarja 1936« so cene knjigam sledeče:
Posamezne knjige;	Skupina S knjig:	Skupina 10 knjig:
Broširane Din 10.— Vezane Din 18.—
Broširane Din 40.— vezane Izbira poljubna
Din 70.-
Broširane Din 70.— vezane Izbira poljubna
Din 130.—
Nadalje nudimo našo pestro, poliudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za kompletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo, ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih cenah ic upošteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov. Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar.
Tudi Miklavž ln Božiček bosta otrokom
letos znatno cenejše kupovala knjige.
Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln koš veselja in radosti:
Posamezna knjižica stane Din 12.— Pri odjemu 5 knjig Din SO.—. Prt odjemu vseh 11 knjig Din 100.— Tarzan 2 knjigi, Lin II. de I, stane sedaj samo Din 30.—.
27.	Prigode porednega Bobija,
28.	Sinko Debelinko,
29.	Prigode gospoda Kozamurnika,
30.	Janko in Stanko.
31.	Skok. Cmok in Jokica,
32.	Bratec Branko in sestrica Mica,
33.	Sambo in Joko.
34.	Osel gospoda Kozamurnika,
35.	Vrtismrček in Šilonoska, Popkins. Jelarjevi čuvaji.
36
37
Cenjene naročnike knjig prosimo
naročijo in jasno čitljiv naslov Važno — ---------------------
padajoči iznos, tako da bomo mogli knjige hitro in točno razpošiljati Upravništvo »Jutra« v Ljubljani. Knafljeva ul. 5.
da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številke knjig, ki jih je da obenem ko nam bodo vposlah naročilnice tudi nakaže io no pošti od
Naročilnice je v kuverti poslati na naslov:
Upravništvo „JUTRA"
Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) —
v Ljubljani
Din
Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842.
Knjige pošljite na naslov:-—----------------------
Temeljita sprememba nege rok
Oglejte si enkrat notranjo ploskev svojih rok!
.N a koncu prstov so trda mesta ali celo izbokline, globoke brazde križajo površino rok, a v njih se nabira nečistoča, ki je nista mogli odstraniti kljub temeljitem iz-mivanju.
Od dela zdelani konci prstov, posebno okrog palca in kazalca kažejo globoke temne zareze.
Brezpogojno pridete do tega neprijetnega spoznanja, čeprav redno negujete roke. To spoznanje je samo dokaz, kako nepopolna je bila nega vaših rok.
Vi ste doslej negovali samo hrbtno stran rok, a zanemarjali njihovo notranjost in mislili, da pri omenjenih žuljastih mestih spolh nobeno sredstvo ne bo koristilo. A čim bolj so roke raskave, tem bolj se boste prepričali, da vam bo pomagala CREME j MAUSON.
Opazujte sami, kako CREME MOUSON mehča in ogladi raskavo kožO.
Natrite nekaj časa zjutraj in zvečer CREME MOUSON na dlani svojih rok. Opazili boste, kako CREME MOUSON vedno takoj po dotiku s kožo pronikne pod kožo in v nekaj trenutkih omehča otrdela mesta na rokah. Iz dneva v dan boste opažali, ako redno tako postopate, očivi-den napredek, dokler ne bodo trda mesta in razpokline popolnoma izginile.
Ta odlični učinek pojasnjuje vprav presenetljive uspehe CREME MAUSON pri negovanju kože, obraza, vratu, rok in vsega telesa.
Z GLOBOKIM UČINKOM

Komfortno stanovanje
obstoječe iz treh sob, kabineta in pri-tiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti.
Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v .Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16.
USNJE
bi vse čevljarske potrebščine —
dalje veliko izbero kruponov boksa, laka, ševroa — aktovk. Damskih ročnih torbic itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka
FRANC ERJAVEC,
TRGOVINA USNJA LJUBLJANA, STARI TRG 18.
Na drobno in debelo!
ZA MIKLAVŽA
zelo prikladna darila nudi tvrdka
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
TREPALNICE — OBRVI
iloDe oujno rasi e pomočjo preparata »AZJJSK.I SOK« Obrvi postanejo goste, trepaluice dolge m svilene. Din 40.— »WIBUA« ima iste lastnosti, obenem pa jih potemni. DiD 50.—. »BLISKI SJAJ« daje očem ognjevitost, svežost in polnost uraza pa »DIAMANT« Zajamčeno neškodljivo! Dio 50.—. Za rast lat ln prott prhljaja je nenadkriljlv »BALZAM«. Din 35.—. SCHENKE razpošilja »Omnia«. oddelek 1/7. Zagreb, Gundulieeva ul 8/1. Poštnina pr1 pla^iln v osprej Din J.— pr yo«zetjo pa 14 dinarjev
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN ILUSTRIRAN CENIK!
Orlg. £CHRoDER-
NOVA LJUDSKA KUHINJA
LJUBLJANA — VOŠNJAKOVA UL. 4. Vam nudi:
kosilo: zak. juho. gov. meso, pečenko ali močnato, dve razni prikuhi in kruh za . . Din 4.—, 6.—, 8.— Večerjo za Din 4.—, 5.—. Palačinke kom Din 1.—. Abonenti dnevno 8—10 Din. — Ob vsakem dnevnem času: toplo mleko vel. Din 1.—, kava Din 1.50—, čaj, kakav, čokolada Din 2.—. — Po naročilu vsakovrstna mlečna jedila! Kosilo od 11. do 15., večerja od 18—21 ure.
A DIN §0.-
DOBITE GARNITURO 5 LEPIH IN VREDNIH
RECI :
Za moške
Za ženske:
1 lepo srajco z 2 ovratnikoma ali šport 1 svileno kravato 1 par cvirnatih nogavic 1 trd ovratnik 1 robček
VSE BLAGO
1 svilen kombine 1 svilene spodnje hlačke 1 par svilenih ali flor
nogavic 1 robček
1 hig. mesečno vložko
ZA DIN 100.—
DOBITE GARNITURO 10 LEPIH IN VREDNIH RECI :
j Za moške :
1 fino srajco popelin z 2 ovratnikoma ali šport
1 svileno kravato 1 spodnje hlače gradi
3	pare finih nogavic
4	robčke
Za ženske:
1 fin svilen kombine
1	fine svil. sp. hlačice
2	para svilenih finih nogavic
3	robčke
3 hig. mesečne vložke
80 1
JE OKUSNO, MODERNO IN DOBRE KAKOVOSTI
V.
Ako blago ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. H. HENDEL k. d. ZAGREB, I LI C A 80
NAROČILNICA JE za HENDEL k. d. Zagreb, Ilica 80
Izvolite mi poslati po povzetju-'
moško gar. za Din 50.— št. srajce.....
žensko garn. za Din 50.— št. perila . , moško gar. za Din 100.— št. srajce ...žensko garn. za Din 100.— št. perila ...
Ime in predime
•s Kraj, pošta
Ulica
STVARNA POŠTNINA SE ZARAČUNA POSEBEJ.
Opomba: željeno je treba podčrtati in izpolniti, a neza-željeno prečrtati. Naslov je treba čitljivo in jasno izpisati.
tre- m
J
F E H J E!
Kokošje, pnrje, gosje, račje, oavadno, s strojem čiščeno in čobano.
Vzorci se pošiljajo brezplač-no in f ranico.
Dobavlja se v vsaki množim i/jsfc
E. Vajda, Cakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4 ^ ^TT.
CENE PERJA ZELO ZNI2ANE, ZAHTEVAJTE CENIK EN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO!
:	IC&T,	IN.',	jSfvf, AC^',	/i^-j	/pcv-T /p!Ki	.
!M^H'//.\Il/,~/.A' /^/.AU^/.A I/.//.M1	J/1 /^/./11 '^/Ja'/^V,^I/,. .	■ . /A./'. - ' ./MI/
Mlajši in starejši
S P
o i n i
cesto bofujejo na
slabosti
(impotenci), izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji m oslabelih živcih. -Uporabite organski preparat
V I R I L I N E«"
ki deluje ojačeno.
škatla z 20 tabletami Din 70.—; z 40 tabletami 110.— Din; s 100 tabletami 238.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin.
Najslajša In najboljša
krepilna pijača je
B E R M E T - VINO,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Kariovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Kariovci, FruSka gora.
i

^■ši^r'hi *- ŠfflŠLŠtf^	".'v ' '	"v*	i ^

Ogl. reg. pod S. br. 29610/1935.
Banovinska tkalnica preprog.
je razstavila svoje izdelke za jesensko sezono
v šelenburgovt ul. 7-1.
Ker se vrši prodaja tudi na dolgoročna odplačila, priporočamo vsakomur, da obišče to veliko razstavo preprog! Vstop prost in neobvezen.
KLJUČ SVETA - za vas je
PHILIPS RADIO APARAT
Typa 510 A
Din 270 -
Typa 944 A
Din 120-
mesečno.
Prvovrstna izdelava Nizke cene Dolgoročno odplačevanje
mesečno.
Typa 510 A 5+1 cevni oktodni superpozi-
cijski prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, automatična regulacija fadinga, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena .....Din 3825.—
na obroke naplačilo Din 278.— in 15 obrokov po . Din 270.—
Typa 944 A 2-f-l cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena .....Din 1995.—
na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.—
BREZPLAČNO PREDVAJANJE PRI ZASTOPSTVU
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6 Celje, Aleksandrova 9
POSEBNO PRIKLADNI DAROVI ZA
Urejaj« Davorin Ravljen« Izdaja ra konzorcij »Jutra« Adoll RJbnlknr, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarjb oiaac Jezeršek. — Za tnseratul dd Je odgovoren Alojs Novak* — Vsi ? Ljubljani