Mništuo Id upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
thtjä T pondeljck, sredo in petek popoldne.
Rokopisi sc ne vračajo.
-Z uredništvom se more govoriti -renk dan od 11.—12. ure dopold.
Tstefon At. 113.
flaroćnina listu:
Celo leto		. 12	K
Po! leta . . . , .	» 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 42
Maribor, dne 12 aprila 1912.
Letnik IV.
Strahovlada na Hrvaškem.
Mažarško nasilje je doseglo s komisa,rijatom na Hrvaškem svoj [vrhunec. Že ni Iveč. nobene cteže-le v Evropi, kjer bi gospodoval kruti absolutizem,, nesrečni Hrvati so pa še v tem čadu doživeli, da jih tlači absolutna roka kraljevega komisarja Čuvaja,. Je to sramota, nepopisna sramota v prvi vrsti za Mažare, da skušajo s takimi sredstvi ukloniti hrvatsko ljudstvo.
Gotovo umestno je, Če sedaj, ko trpe bratje Hrvatje pod tako krivičnim režimom, nekoliko natančnejše označimo naše razmerje do Ogrske in HrvafP ke. Razmerje med Ogrsko in nami se mora presojati iz stališča pragmatične sankcije in iz te izvirajočih tez ter iz nagodbenih točk, ki s,e jih v gotovih ctolo-čenih rokih sklepa in razglaša. Najglavnejši vidni izraz pragmatične sankcije sta skupni cesar in skupna armada. Toda koj pri tem prvem in najpoglavitnejšem momentu lahko opazimo neodkritosrčno ma-žarsko politiko. Mažari se proti tej najvažnejši skupini določil med nami in Ogrsko puntajo. Ne samo, da bi si' najrajši priborili pravico Voliti lastnega — kralja in so to skušali doseči že s krvavo revolucijo, temveč vidimo tudi sedaj, ko živimo takorekoč v strogo ugotovljenih političnih odnoišajih, da hočejo Majžari pri vsaki priliki in za vsako ceno razdreti skupnost armade. Se nam je vsemi v živem spommu, kako je ravno sedanji ogrski ministrski predsednik; grof Khuen hotel doseči od krone odobrenje resolucije, ki ni pomenjala nič drugega, kakor bistveno skrčenje kraljevih pravic ravno glefde armade. O kaki dinastični vdanosti in lojalnosti n apr am kroni se pri Maž arih pač ne more govoriti.
Ravno ti tjudjé pa, ki mnogokrat 'na prav frivolen način skušajo prevreči obstoječe razmere in razpad monarhije, se poslužujejo najhujših tiranstev napram Hrvatom, ker se ti bore za pravice, ki hišo nikakor protizakonite. 'Med Ogrsko in Hrvaško ni nobene skupne vezi, kakor krona, sv. Stefana.
A ta vez je zelo rahla in so Hrvatje na podlagi pragmatične samkcije ustavno povsem samostojni. To se kaže že v tem, da Ogrsko ‘in Hrvaško nimata niti skupnega vojaštva, še bolj pa, v tem, da se je leta 1868 sklenila, med obema deželama pogodba, ki vrejuje [medsebojno razmerje. Ta pogodba pa ni nekaj nepriklicnega, ampak se jo lahko vedno revidira.
Hrvatje tedaj lahko popolnoma opravičeno zahtevajo samostojnost, zlasti financijelno. S tem ne kršijo ni-kalcih pravic, ki bi izvirale od krone, ampak zahtevajo samo spremembo necesar, kar so prej samovoljno sprejeli in sklenili. Nagodba med Ogrsko in Hrvaško ni nikaka pravica krone in kralja, ampak nekaj, kar sta obe deželi samostojno med sabo dogovorno sklenili in lahko sedaj tudi vsaka od teh dežel zahteva, spremembo. In da Hrvaška zahteva izpre-membo, je povsem umevno. Nagodba iz leta 1868 je v škodo Hrvaški, a v korist Mažarom, Je to le odsev žalostne takratne politične konstelacije, iv prvi vrsti posledica mažaronstva, ki je tedaj, neomejeno vladalo na Hrvaškem. Tekom desetletji so se pa te razmere temeljito preobrajzile. Hrvatje uvidevajo vedno bolj, kako so jih mažarski sosedje samo izkoriščali, zato bi se radi otresli tega jarma in dosegli samostojnost, v prvi vrsti financijelno,, Hrvati čutijo, kako so samo molzna kravica ogrske gentry in buržoazije, zato bi se radi postavili na lastne noge. Spoznanje, kako bi financijelna samostojnost, na pr. samostojna uprava pošte, samostojne železnice itd., ugodno vplivala na celo narodno gospodarstvo, se Vedno bolj širi in je že takorekoč splošno. Iz vseh teh razlogov je tedaj hrvaški odpor proti Ogrom docela umljiv. Nikakor pa ne vsebuje kake krivične zahteve in M tu pod nobenim pogojem ne smel biti vzrok 'političnih persekucij, kakor so se sedaj etablirale v Tepi domovini naših bratov:. To kar se sedaj godi na Hrvaškem, je za vsakega le nekoliko kulturnega človeka, aa celo Evropo Škandal in istramota. Toda „svaka sila do vremena.“' Težki, usodepolni časi so napočili za brate onstran Sotle, toda, mi smo trdno uverjeni, da ne bodo ostali brez.ugodnih posledic za bodočnost tega nam najbližjega slovanskega naroda. Vsako nasilje rodi odpor in zdrav, čvrst odpor se kaže že tudi proti mažjarskemu nasilju na Hrvaškem. Strankarske razmere, ki' so -bile prej ravno v tej deželi take derutne, malenkostne in raz^-drapane, so se v zadnjih časih zdatno zboljšale. In skoro lahko rečemo, da se 'je že ves hrvaški narod strnil v enotno bojno falango in stopil na okope. In to je razveseljivo. Kaj so dnevi in tudi leta v življenju naroda? Pridejo, so težki in bridki, a, kmalu zopet izginejo in ostane še samo neprijeten spomin. Pae pa je narod, ki ga tako nasilje nikakor ne stre, za nekaj skušenj bogatejši in izurjen po 'bojih, od-
ločnejši in spretnejši. Kar mirno lahko zapišjemo: Konsolidacija, ki se je izvršila na Hrvaškem visled mažarskega pritiska, bo povzročila, da. bi> klic: proč od Ogrske! postal še silnejši, da ae bo udoma» čil pri mnogih, ki so ga do sedaj obsojali in triali-stični Ina,črti in sanje bodo dobile s tem konkretnejšo obliko.
*
* •
V	naravnost drastični luči 'kaže vso brutailiteto Čuvajevega režima odprto pismo na komisarja, Čuvar ja, ki ga Mirko pl. Pis,ačiČ priobčuje v ljubljanskem „Danu“ ih se glasi:
Dne 29. ‘februarja 1912 me je obsodilo zagrebško policijsko ravnateljstvo za dobo enega leta na izgon iz Zagreba,, ker sem baje nevaren „javnemu miru in redu“ ; s policijskim spremstvom so me odpeljali v moj rojstni kraj. Na mojo izrečno zahtevo, da se mi izda pismena, razsodba, mi je obljubil mestni policijski uradnik gospod Kopsia, da se mi ta dopoš-lje, a iste še do danes nisem prejel!
V	rekomandiranem pismu sem zahtevaj iz svojega rojstnega kraja dostavo prepisa razsodbe in to ponovno, a dobil nisem ničesar!
Ko so me gnali kakor najzloglasnejšega zločinca iz Zagreba, mi ni dovolil, šef kraljevskega policijskega ravnateljstva v Zlagrebu, gospod Sporčič, sestanka niti z mojo obiteljo, niti z mojo materjo, ki žive v Zfagrebu. 'Iz Zlatarja sem zaprosil, da se mi dovoli vsa,j (ijve uri bivanja v Zagrebu, da uredim svoje poslovne in trgovske zadeve, ker imam svojo proitokolirano firmo v Zagreb«, a ista vsled mojega izgnanstva 'trpi znatno škodo.
Na zatrdilo in odgovornost zagrebškega policijskega agenta gospoda Martinjaka prišel sem nekega dne v Zagreb, kjer bi naj dobil dovoljenje, da smem urediti svoje rodbinske in trgovske zadeve, 'a na veliko moje začudenje in razočaranje me je prijel1 na kolodvoru policijski stražnik, ki me s pretnjo aretacije ni pustil niti na peron, tako da sem bil prisiljen, ker nisem mogel kupiti niti voznega listka, potovati mesto domov v Podjifusjed; isto se mi je zgodilo kmalu nato dr;ugič, ko sem 'hotel po trgo(vskem poslu v Križevec, na ukaz policije sem moral oditi |v Sisek.
Vi, prevzvišeni gospod, ste o tem dobro informirani, obvestil sem Vas o tem tudi iz Ljubljane jaz sam, a do danes še nisem prejel nikake odredbe, živim pa tu od dne do dne v vedni negotovosti, ne
PODI.I^TEK.
Složna soseda.
Prav za prav je to dogodbica, kako je rešil divji petelin krčmarja Poljanca, bele žene smrti.
Vsled slabega in malomarnega, gospodarstva so prišli —» irazun dveh — vsi posestniki, pogorske občine Zapečica na boben. Posestnik grajščine Kozarje je pokupil posestva in jih posadil z borovjem m smerečjemj tako da je bila malone vsa občina šuma. Ostala sta le še dva siromašna kmetiča, ki sta; se kot edina soseda seveda podpirala, kolikor je bilo pač v njunih slabih močeh. Pa tudi nagajala sta si prav rada,. Seveda zadnje le bolj radi kratkočasja in, no, ker sta se imela, žeto rada. Edina njuna napaka je bila, da sta skušala! drug -drugega pri gospodarju grajščine Kozarje spraviti v slab glas, da bi si na ta način ohranila dovoljenje, pobirati po Šuma,h Stelje za živino in dračje za kurjavo-. Ker sta pa tudi ta dva imela po deželanski navadi priimek, so ju zvali svoje dni sosedje kar na kratko: Sprednji in Zadnji.
Tn tako se je zgodilo nekoč, da je rekel Zadnji Sprednjemu :
,,,iVeš, Sprednji, grajščak nam, dokazuje vodno svojo naklonjenost. Spodobilo bi se torej, da mu tudi midva napraviva od časa do časa kakšno veselje. Prav posebno se mu dopaide, Če pride tako-le med dvanajsto in edno uro po noči kdo na dvorišče grajščine in na v,se grlo zapoje:
„Gori, gori — v peči se kadi,
V cerkvi že polnoč brni!“
To pa radi tega, ker grajščak nima nočnega Čuvaja, a vse eno sliši, da drugi čuvajo nad njegovim imetjem. Prihodnji teden, ko me preneha boleti noga, pojdem sam in storim tako!“
Nekoč je bil Sprednji ravno tako, morda tudi
še bolj zvit, kot Zadnji, Tedaj se je pa zgodilo nekega dne, ko je (popravljal streho, da se mu je izpod-drsnilo. Padel je bil v globočino in priletel najprej s trdo glavo in še trša tla,. Pravili so sicer, da so bila na onem mestu tla pokrita s slamo, a koncem konca — od tistega časa je postal Sprednji zelo zgovoren in silno zaupljiv, posebno proti sosedu Za,d’ njemu. Ko je bil premislil besede Ziadnjega, je dejal sam pri sebi:
„Čakaj, Zadnji, ti se hočeš prikupiti grajščaku še le prihodnji teden, a jaz äe bom prehitel.“
Že v sledeči noči ie sitai na dvorišču kozarske grajščine in kričal na vse pretege:
„iGo — ori, go — ori —“
In že v prihodnjem trenutku so se odprla okna in vrata na stežaj in grajščak je vprašal raz okna svoje spalnice:
„Kje pa gori?“
„, — v peči se kadi, v cerkvi polnoč’ brni!“ „Kdo se pa dere tu spodaj?“
,„Jaz, Vaša milost, Sprednji.“
„Naženite pijanca!“ je ukazal grajščak hlapcem, ki so bili prihiteli od vseh strani z lestvami in mogočnimi koroi.
Tedaj je pa spoznal Sprednji, da so zdravi podplati in gibčna kolena najboljši del' Človeka, in vesel je bil, da se je konečno rešil preprijaznih — hlapcev.
Sosedu ni Sprednji o celem nočnem dogodku ničesar povedal, spoznal pa je nagajivost Ziadnjega in se zarotil, da mu vrne milo za, drago.
Nekega, dne je sttopil tja gori k Zadnjemu, ga potegnil v skriven in varen kotiček in vzel izpod nlaŠČa puško ter dejal:
„Prijatelj, to bi bilo nekaj za, te. Vidiš, tu imam puško, a spretnosti za streljanje mi jnanjka. Kakor imaš ti protin tv nogah, tako ga imam jaz v rok ah in ni mi mogoče mirno pomeriti. Tam zgoraj v borovju je 'divji petelin in vsako jutro ga lahko slišiš
peti. Krasen tič ti je to. Pa šlep mora biti, popolnoma slep. Vedno frfota od drevesa do drevesa ter se zaletava z glavo v. debla, a nikoli ne odleti, Lahko ga bo vstreliti, a lovcem ga ne privoščim. Krivec si boš lahko prodal in marsikakšen polič si ga boš za dobljeni denar lahko privoščil.“
Zadnji je pa bil zelo tankovesten, posebno še, ker se je bal zlih posledic. In zato je dejal;
„Na, petelina pa, ne bom streljal. Lahko bi bilo napačno!“
Naslednje jutro, ko je šepal v gozd po les, je res slišal petelina peti, tedaj si je pa mislil:
„Hm, lepo bi že bilo! In kdo 'bi mogel zvedeli za to? Lovec je sedaj vedno na oni strani v Goličavi in ne ve, da 'je tu kdo na preži.“
Tretje jutro je vstal še preje, šel v gozd in — vstrelil petelina.
A predno je padel petelin na zemljo, stala sta pred Zadnjim dva lovca, ga prijela in odvedla v Žabje k sodniji.
„Povejta mi“, je dejal spotoma Zadnji svojima spremljevalcema, „jkaj ata morda vohala, da sem bil v borovju na preži?“
«To pač ne. A zahvali se svojemu sosedu“, mu je odgovoril eden lovcev škodoželjno.
Tedaj je pa rekel Zadnji sam sebi:
,„0j ti Judež! Ce bi bilo morda, 'res, dasi me izdal ti! Ce bi bilo res! Zjagodel bi ti tak ples, da bi si ga zapomnil vse žive dni!“
Sest tedhofv je dobil Zadnji radi petelina. Razjezil se je nad to krivičnostjo in zavpil: „Ali je to pravica? Mene obsodite radi ušivega petelina na šešt tednov in moj sosed Sprednji, ki je ustrelil jelena, je Še vedno prost!“
Lovca, ki sta slišala te besede, sta se jeze prijela za tanke svoje trebuhe in malo da ne popokala. Sla sta tja gori v gore, koder je stanoval 'Sprednji in že naslednjega dne sta stala moža postave in v njuni sredini Sprednji, zopet pred sodnikom.
trpim samo fizično in moralno, temveč tudi gmotno., a to vse radi nezakonitega postopanja in nespoštovanja zakonov od strani šefa kr,, zagrebškega policijskega ravnateljstva g. SporčiČa.
Dne 8. marca 1912 sem prišel v ZJlatar, a sem moral takoj v osemdnevni zapor radi delavskega pokreta v Bedekovčini, konstatiram pa, da mi je bilo mogoče ostati v svojem rojstnem kraju vsled svoje obljube, da se iz mesta Zlatar ne podam nikamor niti v bližnjo okolico.
Tako se glasi odredba poglavarstva.
Seclaj pa se je vsa stvar izpremenila pred nekoliko dnevi v sledeči smeri: brez kake razsodbe in kakega odloka, pismenega ali ustmenega, ne smem več ne samo v Zagreb, ne samo na teritorij troedine kraljevine, temveč tudi ne več v svoj rojstni kraj Zlatar !
Da'i 28. marca 1912 odpotoval sem v Hrv a-;, «j, a brutalno so me pregnali iz domovine in odpravili preko meje! Na svoje vprašanje: zakaj? nisem dobil odgovora.
Danes pa sem dobil obvestilo, da je izdan proti meni aretacijski nalog, ako prekoračim kdaj mejo svoje domovine Hrvaške!
Značilno <je to, da se mi moja pisma, ki jih dobivam iz Hrvaške v Ljubljano, dostavljajo odprta, da se moje brzojavke s plačanim odgovorom iz Ljubljane v Zagreb ne dostavljajo in to brez vsakih razlogov itd. itd.
Prevzlvišeni gospod! Resnica je, da se v deželi nasilstev ne da uiti očem policije, a ja« nimam niti najmanjšega povoda, da bi bežal tudi pred N sušim komisarijatom, moja vest je popolnoma čista; Za vse nadaljne pogone proti moji osebi, s katerimi se me od meseca februarja dalje preganja in to dosledno brez vsakega, vzroka, ko se me podi iz moje domovine, ovira v mojih trgovskih poslih, ko se me razdružuje od moje obitelji, je odgovorna sapio ena oseba in to ste Vi, prevzvišeni gospod.
Zato bom pa tudi izvajal posledice — in vrnem se v Hrvaško!
Živela Hrvatska!
Gospodarski paberki.
Novi dvellroinski srebrni novci.
Že od pričetka kronske veljave, osobito ko je izginil iz prometa papirnati1 goldinar, se opazuje v splošnem prometu neko pomanjkanje. ‘Manjka namreč novec, ki bi nadomestoval stari goldinar. Avstrijska in ogrska vlada sta sporazumno sklenili, da se izda dvekronski denar, in dotični zakonski predlog je tudi v Avstriji postal zakon. Za sedaj se bo v tostranski državni polovici kovalo za 35,000.000 kron, v onstranski polovici pa za 15,000.000 kron novih dvekronskih srebrnikov. Tako bodo (v: kratkem Času popolnoma izginili iz prometa stari srebrni goldinarji.
Cisti dobiček velikih dunajskih bank.
Lansko leto je bilo za dunajske velike banke jako ugodno. Imele so 82,000.000 K čistega dobička, torej 12,000.000 K več, kakor leta 1910.. Vj njem so obresti, provizije in konsorcijski dobički glavni sestavni deli. Tinjati še imajo v te banke kakih 3 mi-
lijard. Kdo more izračunati, koliko odvisnosti tiči v tej ogromni svoti.. Dd leta 1910 se je zvišala ta svota za 400,000.000 K.
Stanje set ew.
Prvi pomladanski solnimi žarki obračajo naše oči na setve; vsak, naj si bo trgovec, špekulant ali' pa konsument, se zanima za setev in za vprašanje, kako je ista prezimila. Vse tozadevne vesti se morajo sprejeti z neko previdnostjo.
Kakor se glase poročila, se mora reči, da je stanje setev v naši in onstranski državni polovici u-godno. Ogrsko poljedelsko ministrstvo poroča, da je bila lanska jesen ugodna za setve.; tudi letošnje spomladanske razmere niso bile neugodne, ker je imrzla moča ugonobila poljske miši in drugo mrčesje.
Iz Severne Amerike se pa poroča, da je tamkaj stanje zimskih setev deloma slabo, deloma tudi dobro.
V Rusiji pričakujejo dobro žetev.
Tudi iz Nemčije se naznanja normalno, stanje
setev.
Kakor .hitro se bo spomladansko vreme popolnoma razvilo, smemo že tudi pričakovati delo špekulantov, kajt Če malo zagrmi, če popiha mrzlejši veter čez polja, vse to porabijo žitne borze jv svoje namene.
Spomenik bratoma skladaieì-jema dr. Benjaminu in dr. Gustavu Ipavcu.
Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, torej z združenimi močmi naprej, to je geslo, ki si ga je stavil pripravljalni odbor, ki ima zbirati rodoljubne prispevke za nameravani spomenik. Pripravljalni odbor se obrača zato z uljudno prošnjo do vseh slavnih pevskih in bralnih društev, da priredi vsako vsaj po jedno veselico s prednhšanjem skladb naših slavljencev v prid spomeniku, katerega sta si ta dva velika moža v največji meri zaslužila. Po širni Sloveniji imamo na hvalo narodni prohuji na stotine ljudomilih pevskih in vsakovrstnih prosvetnih društev, prosimo torej njih činitelje, naj vsaj vsajko društvo naredi kako slavlje v prid blagemu našemu namenu in spomenik vrlima možema, ki živita v pesmih svojih med narodom naprej, se bo dvignil v najkrajšem času. Le malo dobre volje je treta in zgradba bo dograjena.
Slovenski narod je dober narod in se izkaže hvaležnega svojim velikim možem. Odprite torej vsi prijatelji slolvenske pesni in vsa društva svoje dobro srce in storite vsak svoje. Vsi, tudi najmanjši doneski, se bodo redno izkazali v vseh1 slovenskih časopisih. Naj ne manjka noben slovenski rodoljub in nobeno slovensko prosvetno in pevsko društvo med čebelicami, ki zbirajo prispevke za spomenik. Razna društva, kakor v Trstu, Ljubljani, Celju, St. ‘Juriju, Šmarju, Ljutomeru, Celovcu itd. so priredila koncerte v prid spomeniku, in upamo, da z lepimi prebitki. Storijo naj še vsa ostala društva jednako!
Navedena naša slavljenca nista bila samo slovenska skladatelja, bila sta velika redoljuba in sta z svojo vplivno osebo pripomogla do marsikaterega narodno-gospodarskega napredka, Gustav se je na gospodarskem polju izredno odlikoval in tudi za to
žel priznanje in odlikovanje najviišjih krojgov. On je bil do sedaj edini Slovenec, ki je bil odlikovan oa’ c, kr. kmetijske družbe štajerske z zlato kolajno, katero si je zaslužil kot izvrsten sadjar in pospeševatelj umnega kmetijstva sploh; cestar sam je odlikoval o-ba z zlatim zaslužnim križcem s krono in Gustava pozneje še z naslovom cesarski svetnik. Bila ‘sta izborna zdravnika, izvrševala Čez pol stoletja svoj poklic, leči!,a rane telesne, pa tudi rane duševne s svojimi prekrasnimi skladbami. Povej mi, kje mož več je enakih! Torej, Slovenec! Slovensko društvo! Kje in kdorkoli si, prispevaj, da delo to se izvrši!
Prispevke je pošiljati pripravljalnemu odboru za spomenik bratom skladateljem dr. Benja^nipu in dr. Gustavu Ipavic v Št. Juriju ob južni železnici. Pripravljalni odbor je tudi založil 'krasne razglednice s sliko bratov skladateljev in z grobiščem brata Gustava. Naročajo se pri blagajniku pripravljalnega odbora, gospodu Janku Artmanu v Št. Jturiju ob juž. železnici.
Za pripravljalni odbor : FranjoKartin.
Josip Droienig,
Janko Artmian,
Anton Sivka,
Dr. Schwa b.
Dr. Ipavic..
Politični pregled.
Zaroka v cesarski (hiši.
Zaroka nadvojvodinje Elizabete z grofom Jurijem Waldburgom se izvrši meseca julija v Išlu. Ob tej priliki bodo lprav enako postopali, kakor pred 22 leti povodom poroke matere sedanje neveste. Takrat so bile slavnosti zelo reducirane, ker je preteklo od smrti prestolonaslednika Še le pol leta.
Stavka rudarjev.
Velikanska stavka rudarjev na Angleškem je končana. Dne 9. t. m. so vsi1 rudarji pričeli z delom. Stanka je prizadjala angleškemu narodnemu gospodarstvu škode, ki znašajo na: milijone, prizadjala je angleški industriji in trgovini udarec, ki ga bode le težko prebolela, ker mora tekmovati z mogočno naraščajočo nemško industrijo lin trgovino.
Izjava kr. komisarja Čuvaja.
^Budapest] Hirlapu prinaša izjavo komisarja Čuvaja, v kateri pravi, da, je 'njegova naloga, skrbeti za to, da se hrvaški narod strezni in da so o-stra sredstva za to potrebna, da se razprše iluzije, ter da hoče vstrajati toliko časa, dokler se ne uve-ri, da nima na Dunaju močnih protektorjev. Da je temu tako, kaže najbolj komi san jat sami.
Tudi list „Az Est“ prinaša razgovor s komisarjem Čuvajem, ki pravi, da bi bilo otročje, ako bi se opozicija z manifestacijami obračala na Evropo. V tem intervivu prosi Čuvaj mažarske časnikarje, naj mu pomagajo v složnem delu.
Bivši veliki župan, banski svetovalec Fodro-czy, je izjavil napram poročevaldu istega lista, da je edina pot za uvedbo mira na Hrvlatskem ta, ki jo je nasitopil Čuvaj. Na vprašanje, (kako dolgo bo obstal komisarijat, je odgovoril Fodroczy : Nadejam se, da bo Čuvaj jako dolgo vladal!
Le-ta je pa dal privesti tudi Zadnjega in ga pustil postaviti tako, da sta si gledala s Sprednjim oko v oko.
„Jtdo si upa trditi, da sem ustrelil jelena?“ je vprašal Sprednji sv tihi nadeji, da ga ni nihče pri tem videl.
jTa-le“, dejal je sodnik in pokazal na Zadnjega.
„ffa-le ?“ je odvrnil zateglo Sprednji. b,Tja-l'e ne more ničesar povedati, prav ničesar, ker ni nič slišal in nič videl. Ni ga bilo zraven.“
„Kje pa je bil?“ je nato naglo vprašal sodnik. „Pri Mlinarjevem Tonetu je izpraznil tisto noč kašto.“
„Kdo to pravi?“ se je razburil Zadnji, wJazf“, je odgovoril (Sprednji in se moško postavil pred soseda.
i„Ti?! — Ti glej raje, da boš vrnil Zlabrekar-ju ukradene Srebrnjake in ne toži poštene ljudi, ali
veš ! “
„Poštene ljudi? Ne bodi smešen, sosed! Ali so ljudje, ki po noči zažgo svoje kozolce, da dobijo zavarovalnino, morda poštenjaki?“
„Na koga pa cikaš?“
„Na te!“
biHvala lepa! Povej, sosed, zakaj pa ti ne požgeš svojega (kozolca? Kaj ne, zato ker je dobro — skrivališče za tihotapce, česar pa žena ne trpi, da bi se godilo v hiši. Kaj ne?“
„No, tebi seveda tvoja žena dovoljuje še vse kaj (drugega. Pa tudi sama dobro ve, zakaj.“
a,In ti boš tudi vedel, ti grdoba. Sedaj tvoje punčare vsaj niso v stanu podarjati svojo nezakonsko otročad.“
„Kdo je podavil?“
„Ti ne! Ti seveda nimaš časa, daviti otroke, ti moraš v ponočnih urah za cesto prežati na samotne popotnike, da jim izpihneš življenje, razumeš?“
„Pazi na svoj jezik, da si ga preveč ne obrabiš! In pa, brez tvoje pomoči bi bil Še malokomu iz-
pihnil življenje. Ti si začel v oni kresni noči, veš, ko si zabodel onega mešetarja —“
„Zabodel, seveda zabodel ! Pa kako bi ga bil, da ga nisi ti držal, neumnež, neumni.“
Tako sta si očitala soseda svoje grehe v mirnem, polahntem govoru, kot bi bila kje na samem, in pri tem sta popolnoma pozabila, da ju posluša — sodnik.	I
Sodnik pa je sledil njunemu govoru tiho in pazno in ko sta se zavedala soseda svojih besed in skušala dati ravno povedanemu drugo lice, je bilo prepozno.
„Ta dva ne spadata tu sem ! Vklenite ju v verige, kajti zrela sta za vislice!“, je dejal sodnik. In tako se je zgodilo.
Tiste dni pa se je bavila porota s krčmarjem Poljancem, češ, da je za svojim hlevom zaklal — mešetarja! Poljanec je skušal dokazati svojo nedolžnost, a se je vedno bolj zapletal iy protislovja in videti je bilo, da bo obsojen na smrt,
Takorekoč v zadnji minuti so pripeljali uklen-jena soseda, Sprednjega in Zfadnjega, ki sta v slepi svoji jezi prišla od ustreljenega divjega* (petelina do — zabodenega mešetarja.
Nedolžnost krčmarja Poljanca je bila jasna kot beli dan in še tisto uro se je vrnil svoboden na svoj dom.
Zadnjemu so odpustili divjega petelina in tudi Sprednjemu jelena. Ravno tako zažgani kozolec in okradene srebrnjake. Le umorjeni mešjetar ju je držal in — spravil na vislice.
Salapenci.
Prekmiirska narodna.
To je bilo v tisten časi, gda je šče< na Sala-pensken nej bilo maček.
Živo je eden logar, pa je telko miši pa podgani meò pri hiži, ka se jih je nikak nej mogeo braniti. EšČe gda je za stolon sedo, pa jo, je mogeo v
ednoj roki vseli korbač meti, ka je ž njin to nesnago krej od sklede naganjao, pvači njemi je posili'-jesti vnašala.
Tie je pa ednok prišeo eden tihineo k torni logar!. Gda je vido, v kakšaj nevoli je logar, ka njemi miši pa podgani po hiži sentan drčejo, pa ŠČe k skledi silijo, ga je pitao:
—	Pa (ti moreš to nesnago trpeti ? Zakaj je ne odpraviš ?
Logar si je nato poguČao:
—	Moren trpeti, da je nemren odprajviti.
Tihinec je pa pravo:
—	No, vej ti jez Že prinesen edno takšo stvar, ka ti miši in podgani vse tod hiže sbravi!
Logari se je to dopalo, pa je proso tihinea:
—	Prinesi mi ti takšo stvar, vej ti jez daji za
njo, ka boš me proso,
Tihinec je odišeo. Za nekelko dni je prišeo «e-zaj, pa je prineso edno mačko v turbi. Gda je v hi-žo stopo, je mačko vö s turbe pusto. Mačka je vča-sik začela miši in podgani klati, pa je na küp vlačiti.
To se je logari dobro vidio, pa je pravo :
—	No, ta stvar me oslobodi nesnaga
Gda se je tihinec tanodnet odpravlao, ga je logar pitao:
—	Ka san ti pa te dužen za to stvar?
Tihinec njemi je odgovoro:
—	Ka (je tvoja dobra vola.
Logar je nato dao 100 rajnški za mačko.
Tihinec je z veseljon shrano peneze, pa se je jako paščo tanodnet. Straj je bio, či bi si logar kaj domMo, ka je preveč dosta, dao za majčko, pa bi ga nezaj zvao.
Logar pa ujegopa žena sta se pa zmislila, ka bi' dobro bilo pitati tihinea, ka driigo ta stvar jej, kak miši pa podgani. Da je pa že tihinec Šo deleč, zato je logarica bežala zanjin, pa ga je pitala.:
—	Ka driigo pa ta stvar jej, kak miši pa podgani ?
Zveza Jugoslovanov.
Pod vtisom poročil o skrajnih nasiljih Čuvajevega komisarijata na Hrvaškem se, po poročilih bosanske korespondence, razmotriva vprašanje, če bi ne kazalo, da bi se jugoslovanski državni poslanci, ki so sedaj razdeljeni v več skupin, združili v enotno organizacijo. Tirenotno je po mnenju te korespondenci glavna naloga vseh Jugoslovanov, da se združeni zavzamejo za zatirane Hrvate.
Pred važnimi dogodki.
Današnji dan je za našo državo velepomemben. Odločilo se bo, če bo prodrla brambna predloga, ali pa bo padla v iv odo, Ogrska državna zbornica je sklicana na današnji dan. Ce bodo Justhovci in aru-gi ogrski opozicijonalei nadaljevali z obstrukcijo zoper brambno predlogo, se snide prihodnjo nedeljo na Dunaju skupni ministrski svet, katerega se bodeta udeležila tudi oba ministrska predsednika. V tej konferenci se bo sklepalo o delegacijah in danes se še ne ve, ali bo prišlo samo do rešitve provizorija, ali pa do normalnega zasedanja, ali pa če se sploh snidejo delegacije, V merodajnih krogih se izraža u-panje, da bo premagano sedanje uporno stališče — Ogrov.
OgrsKo.
Razmere toed ogrskim ministrskim predsedni kom grofom Khuenom in skupnim vojnim ministrom Auffenbergom so, kakor znano, zelo napete in govori se, da postane Auffenberg žrtev ogrske krize. Derni-sioniral bo bojda še pred sestankom delegacij. Namesto njega bo po poročilih listov nek sekcijski načelnik v imenu vojne uprave podal v delegacijah izjavo, da želi vojna uprava, da sle brambna predloga cimpreje reši.
Govori se, da prevzame skupni vojni minister poveljstvo kakšnega armadnega zbora.. Iz druge strani se pa zopet zatrjuje, da bo Aufflenberg po zasedanju delegacij zopet prevzel posle skupnega vojnega ministra.
Ta mažarska igra s skupnim vojnim ministrom je nekak izbruh jeze ogrskih pol. revolucionarjev, ker se jim ni posrečilo, izsiliti od cesarja zaželjenih koncesij.
Hrvaško.
Hrvaški časnikarji so sklenili na dvoji glavni skupščini dpe 10. t. m. (memorandum na vse časnikarske korporacije monarhije in inozemstva, v katerem razlože tem korporacijam vse neprilike na Hrvaškem. V memorandu omenjajo tudi težko moralično in materijelno 'škodo, ki jo trpe hrvaški časopisi pod sedanjim režimom ter zahtevajo od svojih tovarišev moralne podpore, zaeno pa izrekajo toplo zajhvalo listom in kolegom, ki so kolegijalno upoštevali težke razmere na Hrvaškem in z obžalovanjem konstatira-jo, da se je dal en del dunajskih in budimpeštanskih listov zavesti v napačno presajanje hrvaških razmer ter se na ta način pregrešil nad. Časnikarsko solidarnostjo.
Cfdbor Vseslovanske časnikarske zveze v Pragi kot osrednja stanovska organizacija izraža svoje naj-topljejše simpatije tovarišem pa Hrvaškem in v Slavoniji v težkem njihovem položaju vzpriČo absolutizma, ki ne samo onemogočuje svobodno izraženje mnenja, mafrveč celo skuša s pomočjo preventivne cenzure naravnost uničiti ves neodvisni tisk v hrvaški deželi.
Protestujemo proti temu novemu atentatu na tiskovno svobodo, a na temelju zgodovine verujemo trdno, da ne bo nobeno nasilstvo zlomilo pravičnega odpora naroda, v čegar službi se nahaja preganjja-no časopisje, kateremu iz globin svojega arca zakličemo :
Naj živi svoboda tiska!
Tjihinec njoj je pojdočki kričao:
—	Vse, ka dobi,
Logarica je pa zarazmila:
—	Kšnje pa liidi.
Gda fe logarica prišla nezaj domo, je pravila mqževi :
—	Ciiješ ti, ta stvar jej konje pa tudi liidi! — Müva zaj lepe konje imava., pa naj nama je k strani spravi, 'nazadnje pa šče te naj naj pojej.
Logar je pa bio jako boječi. Mislo je, ka je ta stvar tak močna, ka je Človek nebi mogeo prepraviti. Pravo je zajto ženi:
—	(Zfnaši ka, miiva vse vö s hiže znojiva, ka mava, pa te mačko notri zapreva, pa hižo vüzgjeva, ka va vidla, ka de mačka v ognji delajla.
Tak sta tüdi napzavila, Mačka sta zajem, v hižo, pa hižo vüZgala, onjeva sta se pa spraivila na eden hrast poleg hiže, pa sta tanodnet gledala, ka de stvar v ognji delala.
Mačka je pa dobro znala za okno na kleti, ka je s slamov bilo zateknjeno, pa gda jo je din začao dišiti, je slamo vö strgala, pa te sjkoz okna skočila.
Gda je že vöni bila, njoj je na rep spàdno že-rečeo vogeo. Toga se je tak prestrajšila, ka je zraven tna hrast bežala.
Logar pa žena sta to v pamet zela, pa da sta mislila, ka mačka zaj njiva ŠČe pojesti, sta sposka-kala dol s hraista,
Ci tak, ka sta se nej spoklala, te sta duže živela.
Zapisao: ‘S te v an Kühar.
Hrvaški politiki in publicisti se nameravalo o-brniti na mirovni kongres, ki se bo meseca junija vršil v Parizu, ter ga zainteresovati za dogcdke na Hrvaškem, Tajnik kongresa Pelissier se zelo zanima za dogodke v Avstriji, zlasti pa na slovanskem jugu in je že obljubil, da bo v vsakem oziru šel na roke Hrvatom. Te dni se ifapoti v Prago, Zagreb, Belgrad ih Zofijo, ,da stopi tamkaj v zvezo s tarnoš-njimi odličnimi politiki. Kongresa, v Parizu se bodo udeležili. tudi hrvaški odposlanci, ki bodo na kongresu sprožili diskusijo o hrvaških razmerah. Na čelu hrvaške delegacije bo dr. Hinkovič, ki od časa znanega, proti njemu naperjenega procesa živi stalno v Parizu. Za častnega predsednika tega 'kongresa bo izvoljen Roosevelt.
Dalmatinske železnice. — Kranjska meja-Ogulin-
Llka.
V političnih krogih se zatrjuje, Via so pogajanja vlade z bankami in skupnim finančnim ministrom glede dalmatinskih železnic že končana. Gradnja železnice kranjska mejaf— Ogulin—Lika se bo že v najkrajšem času začela. Cesar je pogodim z bančnim konsorcijem baje že odobril. Da se izogne ogrska vlada tudi parlamentarnim težkočam, je pogodbo sklenila uprava ogrskih državnih železnic kot pro-tokolirana trgovska firma in ne vlada. Celotni stroški so definitivno proračunjeni na 98,500,000 K. Poštanska komercijalna banka je dela že oddala podjetništvu Schiffrer,
Srbija.
Dne 19. aprila pride v Belgrad kakih 200 zagrebških visokošolcev. Njim v Čast bo več prireditev raznih društev. Demonstriralo se bo bržčas ob tej priliki tudi proti strahovladi na Hrvaškem,
Hrvaško-slovenski klub.
Hrvaškoslovenski klub našega državnega zbora je sklican na sredo dne 17, t. m. na sejo. Bavil se bo tudi z razmerami na Hrvaškem, zaito je navzočnost neobhodno potrebna.
Rusija,
Spričo prizadevanj ministra za zunanje zadeve Sasonova skleniti sporazum z Avstrijo, se ruskipan-slavisti prizadevajo stališče tainistra oslabiti. Znani Durnovo dokazuje v „Novem Vremenu“ potrebo ali-ance med Rusijo, Italijo in Rumunijo, da se prepreči „lagresivna“ politika Avstrije na Balkanu in se Avstrija potem razdeli med Rusijo, Rumunijo in pa Italijo!
Angleško.
Angleški zbornici je včeraj predložil premier-minister takozvano irsko homerule-postavo. Glasom te zakonske predloge bi naj dobila, Irska samostojno upravo. Irski parlament bi naj sestoja! ‘iz senata in zbornice, ki bi naj urejevala le zgolj irske zadeve. Irski parlament bi naj bil podrejen skupnemu državnemu parlamentu. Tudi verska enakopravnost se bo zajamčila. Dal Bog, da zasije zatiranemu, plemenitemu irskemu katoliškemu ljudstvu žarek solnca boljše bodočnosti.
f Dr. Jakob Šket
Celovec, 11. aprila.
Umrl je mož. Tlako lahko zapišemo danes, ko pišemo o smrti dr, Jakoba Šketa; ki je danes v jutranjih urah .zatisnil na. vek svoje oči. Z ranjkim dr. Šketom leže ’v grob znamenit slovenski znanstvenik in pisatelj, vzor-Slcfv,enec.
Rodil se je dr. Šket leta 18(52 na Sladki gori na Štajerskem. Od leta 1878 je b^l profesor na celovški gimnaziji. Eden njegovih sorodnikov je umrl kot nadučitelj v Podsredi, drugi je župnik v Lold pri Zidanem mostu. Dr. Šket se je trudil najdomestiti na Koroškem mnogo prerano umrlega Antona Janežiča. Eno glavnih del dr. Šketa je izdaja in prireditev slovenskih čitank za vse razrede srednjih šol. Poleg tega je oskrboval, tudi Janežičevi slovnici, ki je še vedno učna knjiga v naših Šolah, razne ‘izdaje. Lansko leto je dosegla knjiga že đe.deto izdajo. Dasi sam ni bil globoko izobražen v jezikoslovju, je vendar gledal na to, da je vsakokratno izdajo slovnice prilagodil novejšim znanstveno dognanim jezikoslovnim načelom in jo vsaj deloma spojoolnjeval z rezultati novejših jezikovnih raziskalyanj.!
Druga stran dr. Sketovega delovanja je bila posvečena poljudni literaturi in tudi beletristiki. Tar ko na primer je spihal za „Kres“ leta 1882 daljši spis to Andreju Einspielerju, za koledar Mohorjeve družbe leta 1890 „Črtice iz Dav. Tjrstenjajkovega življenja“, za Mohorjeve večernice leta 1883 „Pravne razmere med sosedi“ itd. Izmed beletrištičnih spisov je najznamenitejše in najpopularnejše dlelo povest iz turških ibojev: „Miklova Zala“;, ki jo ljudstvo vedno še zelo rado čita. Od leta 1889 do 1886 je bil urednik „Kresa.“
V zadnjem času je popolnoma opustil pisateljevanje ‘in se je brigal samo še za Mohorjevo družbo, katere rajvnatelj je bil dolgo Vrsto let. Bill je tudi vladni svetnik.
Celovški Slovenci so s to smrtjo veliko izgubili in bodo ranjkega dolgo časa pogrešali. Počivaj v miru!	»
Pogreb se vrši v soboto ob treh popoldne.
Raznoterosti.
Osebna vest. Deželni odbor je imenoval g. Josipa Kodre za deželnega okrajnega živinozdravnika na Vranskem,
PoročU se je gospod Mirko Kožuh, nadučitelj pri Sv. Duhu v Halozah, z gdč. Lojziku Gorjak,, a-čiteljico istotam.
Iz poštne službe. Poštni pristav Alojzij Pun-tigam je na lastno prošnjo prestavljen v Maribor. Poštna odpraviteljica Regina Illek v Bruku je imenovana poštnim oiicijantinjam.
Abstinenca alkohola in dolgost življenja. Kako vpliva abstinenca, alkohola na dolgost življenja, je razvidno iz statistike neke angleške zavarovalne družbe. Izprva so zavarovali samo abstinente, to je take, ki niso pili nič opojnih pijač, ali pa le vino in pivo in Še to zmerno. Zato so nekateri prerokovali, da se družba ne bo mogla dolgo držati, češ, da abstinenti ne žive dolgo, ker je vzdržnost opojnih pijač telesu škodljiva. Za nekaj let pa je sprejela omenjena, zavarovalnica tudi neabstinente med člane, a to njih statistiko je zapisovala posebej od abstinentov. Po šestdesetih letih so spoznali iz nje, kako vpliva alkohol r.a dolgost mljenja. Od leta 1841 do 1901 je bilo vseh udov neabstinentov 31,776. Skupna svota njih starosti je bila 466.943 let in smrtnih slučajev 8.947 med njimi. Starost 29.094 abstinentov pa je znajšala 393.Ö10 let, a le 5123 smrti. Ce bi umirali enako kakor neabfjtinenti, bi jih moralo umreti 6950, tako pa je na vsakih 100 abstinentnih mrličev prišlo 136 neabstinentnih in ti niso bili baŠ vsi pijanci. Iz tega se vidi, da neizmerno vživanje alkoholnih pijač krajša človeku življenje.
Počitnice na srednjih šolah. Učni minister je Izdal odredbo, glasom katere se na srednjih 'šolah, dekliških licejih in na učiteljiščih začnejo glavne počitnice s 16. julijem, in boldo trajale do 15. septembra. Božične počitnice bodo ‘trajale od dne 24, grudna joa 'do vštetega 2. prosinca. VtelikonoČne počitnice pa od srede pred praznikom pa do vštetega torka po veliki poči.
Skupščina Zadružne Zvèze. V sredo, dne 10. t. m,, se je vršila v Ljubljani XII. redna skupščina Zadružne Zveze. Vodil jo je predsednik dr. Krek. Iz poročil povzamemo, da je v Zvezi zdaj že včlanjenih 660 zadrug, torej 28 več kakor lanskega leta. V odbor je bil izvoljen med drugimi kot zastopnik za Štajersko, vlč. g, dr. Hohnjec.
Siidmarkinih loterijskih srečk ne marajo,. Nemški revolverski listi jadikujejo, da vodstvo za Südmarkine loterijske srečke zastonj razpošilja oklice in vabila za nakupovanje süclmarkinih srečk)! Zadnji čas, če se je vendar že začelo daniti v glavah raznih posili nemce v in pametnejših Nemčevi.
Celjski liberalci so se zopet enkrat zbrali pri gostoljubni mizi svojega generala ter ob tej priliki sklenili, izraziti Hrvatom simpatije v njih težkih bojih. Dobro, toda liberalci bi naj ob tej priliki tudi revidirali politiko zadnjih let, ko so delali za Gradec proti svojemu slovenskemu ljudstvu. Ljudem, ki nas hočejo vezati s kmetijsko družbo, Zadružno zvezo in sploh s celo upravo vedno tesneje na nemški Gradec, pač slabo priStoja, ako se enkrat čutijo tudi brate drugih Jugoslovanov. Sicer pa, se v zgodovini ne bo poznalo, v kateri smeri se je kedaj gibala papirnata resoluCijska politika celjskih liberalnih velmož, zato se nam ob porodu takih resolucij ni treba vzburjati. Tudi majhnim ljudem pustimo njih nu^jhno življenje.
Mariborski okrajni zastop. Zoper volitve v mar riborski okrajni zastop v mesecu avgustu 1911 je zavoljo nepravilnosti, ki so se dogajale 'pri tej volitvi, slovenska stranka po poslancu Pišeku viojžila ugovor na upravno sodišče. Dne 10. aprila 1912 se je vršila pri upravnem sodišču na Dunaju tozadevna 'razprava. Sodišče je vsaj deloma, osobito glede volitve v sku,pini kmečkih občin, ugodilo slovenskemu ugovoru ter je razveljavilo izvolitev J. Böhma iz Erama,, Odločilo je namreč, da se je pri tej volitvi kršil (zakon, ker ije mariborski župan dr. Schmiderer volil za kmečko občino Bresternica, kar po zakonu ni dovoljeno, ker je že prej volil v tsOčupini mest in trgov. Ker je vrhu tega pri volitvi v kmečki 'skupini slov, kandidat Platajs dobil ravno toliko gjiasov kot Böhm, namreč 79, in je upravno sodišče na stališču, da se ne ve, komu ‘je Schmiderer dal svoj neveljavni glas
—	na Spodnjem Štajerskem ve to vsak človek — in ker je, kar je tudi po zakonu nedovoljeno, odločil žreb za Böhma, je njegova izvolitev neveljavna. — Nemci so torej od upravnega sodišča dobili nekaj pravnega pouka. Naši možje bodo gotovo vzeli to zmago slovenske kmečke stvari z veseljem na znanje.
Značilni momenti. O razmerah na Hrvaškem pišemo na drugem mestu. Tu naj nam bo dovoljeno, podati samo par značilnih momentov iz hrvaške politike, Grof Khuen, po katerega ukazih je prišlo do sedanjih nasilstev na Hrvaškem, je prišel z Zagreb kot ban do vratu zadolžen, po dvajsetletnem banovanju je odšel kot milijonar. Ali ne govori to cele knjige?
—	Čuvajev brat je priprost učitelj in ne ve nihče nič o kakih njegovih zmožnostih. Čuvaj ga je pa hotel pred kratkim napraviti za velikega župana zagrebške županije. Ker bi bil škandal vendar-le prevelik, je bilo treba, da je zastavil prejšnji ban Tomašič vse svoje moči pri Khuenu, da je to imenovanje nrepre-Čil. — Splošno se govori, da je pravi povzročitelj sedanjega absolutnega režima prejšnji ban Tomašič, ki je še vedno glavni Khuenov zaupnik. Čuvaj je samo slepo orožje^ ki je povsem nezmožen.
Strani.	______
Na naslov mariborskega okrajnega glavarstva. Kakor čujemo, se radi članka o shodu v Karčevlni v „Marburgerci“, kjer se je s prav peklensko, nemš-kih nacionalcev vredno zlobo (pisalo o nevarnostih, ki prete „vsled slovenske agitacije“ mariborskim meščanom, če gredo v okolico na sprehod, vrše orožniška poizvedovanja. Na dopis v „(Marburgerci" nismo odgovorili, ker se nam je zdel prebedast, Da pa oblast takoj sliši, če to nemško-nacionalno glasilo, 'kaj zar trobi, to je treba pribiti. Mi na primer smo radi hujskajočega letaka „'Michel, wach’ ajuf!“ naravnost pozivali tozadevno oblast, naj poseže vmes/, a zgodilo se ni, kolikor je nam znano, ničesar. Ce pa „IMarb. Zeitung“ prinese lažnjivo poročilo o ljudeh „jz revolverji in noži“, ki so, baje bili na/ tistem našem shodu, je pa takoj vsa oblasC. na nogajh. Pa bodimo bdez skrbi, kajti med našimi ljudmi ni takih, ki bi z noži hodili po svetu in shodih, ampak so pošteni in mirni ljudje. Najbrže je pa bil shod v tem oziru in z o-zirom na nemškutarijo prepohleven. Skoro gotovo velja tudi o tem poročilu: Wie der Schelm . . .
Shod županov. Na shod županov in občinskih odbornikov pride predavat, kakor smo že poročali, kranjski deželni odbornik dr. Pegan. Je to za naše razmere značilno. Med tem ko 'Gradec, kateremu smo podvrženi, za nas nič ne stori, ^e za našo umsko izobrazbo nič ne briga, nam pošlje kranjska dežela svojega odbornika, da nam predava. Kam spadamo in kakšne naj bodo naše narodne zajhteve, ni težko uganiti.
„Riunione Adriatica“, znana zavarovalna družim v Trstu, je bila zadnji čas predmet hudih napadov od strani strogo katoliških listov. Dokazalo se ji je, da gospodarijo pri njej brezverski Židje in pa prostozidarji, ki pa skušajo z (majhnimi darovi pridobiti za-se tudi neiniormirane katoliške kroge. Torej, pozor!
Grajščini Thal in Plankenwarth pri Gradcu, pri katerih se je dr, Hudnik najbolj zašpekulirai in s tem spravil Glavno posojilnico v Ljubljani v nesrečo, sta bili dne 11. t. m. eksekutivno prodani. Dr. Hudnik je dal zia grajščini s posestvi vred 1,060,000 kron, a je potem še investiral znatne svote, tako za žage 150.000 K. Dražili so se najprej posamični deli, potem pa tudi vsa posestva skupaj. Dražba je bila jako živahna. Končno je vsa posestva (skupaj z-dražil zasebnik Albert Cerczowicka z D/unaja za 506.020 K. Proti dražbi pa je bilo podanih več ugovorov, tako da bo najbrže razveljavljena in bo odrejena nova dražba.
Koliko je katoličanov na svetu. V Evropi je
188,077.000	katoličanov ih 106,000,000 luteranov. Vi Ameriki 87,615.000 katoličanov in 70,869.000 luterà-nov. V Aziji Ü2,661.000 katoličanov, 2,355.000 luteranov. V Afriki 2,690.000 katoličanov in 2,635i,000 iute-ranov. V Avstraliji 1,244.000 katoličanov in 3,907.000 Luteranov. Na celem svetu je 292,787,.000 katoličanov in 186,055.000 luteranov. (Vseh ljudi na svetu pa je
1561,000.000, med temi je 618,000.000 kristjanov .(katoličanov, luteranov in pravoslavnih). Med kristjani je skoro polovica katoličanov. Mohamedancev je 200 milijonov, budistov tudi 200,000.000. V primeri z drugimi verami je torej katoliška vera najmočnejša po Številu in tudi po notranji moči. Zlnaguje vedno bolj po celem svetu. Ge pri nas odpadejo suhe veje, nič zato
Socialni tečaj S. K. S. Z. v Ljubljani. Dne
9.	t. m. se je pričel v Ljubljani v Ljudskem domu tečaj S. K. S, Z. Udeležencev je bilo 40. Zastopano je učiteljstvo, orlovska in izobraževalna organizacija, bogoslovci in vseučiliščniki ter več 'gospodov iz-Hrvaške, Dalmacije in Bosne. Tečaj je otvoril s primernim nagovorom dr. Krek. Prvi je govoril naš poslanec dr, Korošec o namenu zunanje (politike, kako braniti neodvisnost in obstoj naše države,. Obširno je pojasnil postanek in cilj trozveze, bivši obstoj rusko-francoske dvozveze in nastanek sedanje tripel-entente, o ciljih, ki jih zasledujeta Avstrija in Italija pa Balkanu, približanje Rusije Avstriji ter je končno obrazložil pomen in način sklepanja trgovinskih pogodb. Drugi govornik je bil državni poslanec prof. Jarc. Izbral si je snov: Centralizem in federalizem. Učiteljica Odlaspik je poročala o gospodinjskih tečajih. Popoldne je govoril v zelo lepo izdelanem poročilu naš mladinski organizator profesor dr. Hoh-njeo o položaju slovenskega ženstva/, ki 'ga je novodobno gospodarstvo tudi pri nas potisnilo iz družine ven ter ga prisililo k pridobitnemu delu. Za njim je razpravljal dr. J, AdlešiČ o notranji kolonizaciji v naši državi. Kot zadnja referenta tega dne sta nastopila gospod Terseglav in profesor dr. Capuder. Dne 10. t. m. je bil drugi dan tečaja. Prvo predavanje je imel dr. Krek o socialni politiki. Državni poslanec g. Hladnik je referirai o agrarni politiki, in popoldne je govoril profesor A. Robida o igrah. Po vsakem predavanju se je razvila ppav živahna in zanimiva debata.
Sneg In viharji. Iz Ogrskega prihajajo poročila, da je padlo po severnem Ogrskem obilo snega, polja so pokrita s snegom, kakor v zimskem Času. Tudi pri nas je danes naletaval sneg. Hribi in gore se blišče v snežnobeli obleki, kakor ob božičnem ča-?tu. — V pristaniščih v severni Nemčiji je ragsajal grozen vihar, ki je potopil mnogo ladij z blagom in moštvom vred. Veliko nizozemskih ladij, ki sò iskale zavetja za nekim otokom, je izginilo brez vsakega sledu. Bržčas počivajo v morski globini. 'Skupno je izginilo nekaj nad trideset ladij. Tudi v Jadranskem
niorju je razsajal hud vihar. Italijanska jadernica „Riccardo“' se je potopila z moštvom vred med Benetkami in JaMnom,
Za „Slov. Stražo“ so darovali mariborski bogoslovci: namesto venca za rajnega tovariša gospoda Berdev-a Petra, bogoslovca 4. letnika, 32 K, in od dokitkov pri kegljanju 32 K 60 vin., 'skupajj torej: 64 K 60 vin. Bog plati!
Za „Slov. Stražo“ je nabral gospodi J. Gams povodom izvolitve novega župana v Golavibuki dne
8.	t. m. 10 K. Hvala lepa zavednim darovalcem!
Mariborske novice.
Osebna vest. Gospod mag. farm. A. Sepac, id je bil dalje časa v lekarni „pri Orlu“, je odšel v Zagreb.
Mariborski Slovenci. Ako opazujemo pokret mariborskih 'Slovencev, pridemo do prepričanja, da, stoje na vrhuncu takozvane moderne kulture. Oni so internacionalni, i n te r kon f osi j o n el n i, plavajo spioh nad vsakim še sedaj vdomačenim naziranjem. Mi kupujemo pri Nemcih in Slovencih, hodimo v nemške, slovenske in socialdemokratične gostilne in tudi če smo katoliki nam je „warst“, ali je naš trgovec, naš mesar itd. ^alldeutsch“, protestant ali Bog ve kaj še drugega. Živela internaciorialnost, živela interkonfe-sionelnost, kajti v tem leži naš — pogin!
Nevaren ogenj. Ko so v sredo zjutraj odprli trgovino urarja Ilgerja na Grajskem trgu, so opazili v delavnici požar. Uničenih je mnogo telefonskih predmetov in več ur je poškodovanih. Požarni hrambi se je posrečilo ogenj pogasiti.
Zastopnik „Riunione Adriatica“ v Mariboru je bivši socialdemokrat, sedaj ivsenemec, v sodni dvorani dovolj stigmatizirani Franc' Lavai. Gliha vkup štriha!
„Slovenska Straža“ ima v pondeljek svoj navadni družinski večer pri g, Kirbišu.
Podružnica „(Slovenske Straže)“1 v ' Mariboru javlja, da začne v pondeljek dne 15. t, m. pobirati članarino za leto 1912, Prosimo vse dosedanje člane, da vplačajo članarino in pridobe še novih udov. Pri poročamo tudi somišljenikom, da se po vzgledu članov podružnice v Celju zavežejo, da bodo vsak mesec prispevali določen znesek. „(Slovenska Straža“ rabi mnogo sredstev za narodno obrambo, radi tega računa na požrtvovalnost slovenskega občinstva. Upamo, da se bo letos število članov naše podružnice znatno pomnožilo.
Maribor. S 1. apijilom je otvoril v hiši gospoda Karola Jarčiča na novem Glavnem trgu v Mariboru trgovino s steklom^ porcelanom in okvirji za podobe gospod Ivan Dežman. 'Opozarjamo na tozadevni inserat v našem listu.
Ipavčev večer dne 5, majnika v Narodnem domu v Mariboru obeta biti vreden zanimanja, ki se je pojavilo za to prireditev w vseh krogih našega občinstva. V prvem delu bomo slišali mehke melodije ženijalnih slovenskih komponistov Ipavcev, ki jih proizvajajo pevci čitalniškega pevskega zbora. Za vspeh jamči znano izborno vodstvo, tega zbora. Privlačno moč ima gotovo tudi vsebina drugega dela, ki zahteva ob pripravah veliko truda in dela( Vprizori-ia se bo Josip Ipavčeva pantomima (nemoigra) „Mo-žiček.“ Godbo, ki spremlja kretanje oseb te zelo izvirne in zar.es umetniške igre, izvaja najše Glasbeno društvo. Veselimo se tega večera., ki (bo privabil gotovo iz vseh krajejv Ipavčeve čestilce (del čistega dobička je namenjen fondu za Ipavčev spomenik) in prijatelje slovenske umetnosti.
Celjske novice.
Celje. Kjerkoli pride liberalec vmes, tam je nesreča, Tjako tudi sedaj v celjski okolici. Dr. Božič bi rad postal župan, ne. ker slovenska dtvar tako zahteva, ampak ker njegovo srce zahteva novo čast. Največja neumnost bi bila, voliti odvetnika za župana kmečke občine. Potem smo s tako nepopularno o-sebo v treh letih doigrali, Nemci bodo imeli najoolj-še agitacijsko orožje proti nam. Na županski stol spada kmet, nikdar advokat, osobito ne tako nepriljubljen, kakor je dr. Božič. Najbolje bi bilo, ako bi se posrečilo gospoda Sušnika pregovoriti, da zopet prevzame županstvo. Slišimo, da tudi liberalna struja pod vodstvom mladega dr. Hrašofvca s to harikir-sko politiko dr, Božičevega samoljubja ni zadovoljna. Kmetje, ponos, advokata nikdar!
Ponudbeni razpis . Zakupodaja, sadne letio e e-raričnih sadonosnikov na tržaški državni cesti stavbenega okraja Celje v km. 94 do 160 za dobo 5 let, to je od leta 1912 do leta 1916, se bo potom javne ponudbene razprave oddala. V poštev pridejo 16 zakupni predmeti.'Vsak cestarjev okoliš tvori posamezni predmet. Zakupni pogoji so razgrnjeni v sfvrho vpogleda v pisarnah okrajnega/ glavarstva v Celju, Brežicah in Konjicah, kakor tudi iv občinskih pisarnah tistih občin, ki se nahajajo v bližini' tržaške ceste. V ponudbah, ki morajo biti s koleikom po 1 K kolekovane, je navesti razen ponujene svote s številkami in besedami, ki se lahko tudi na. več predmetov razširi, tudi izjava, da še zakupnik vsem zakupnim pogojem nepogojno podvrže. Ponudbe je vložiti pri c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju. Ponudbena razprava se vrši v torek dne 30. aprila 1912, ob ID. uri dopoldne v stavbenem oddelku celjskega
okrajnega glavarstva in sicer v II. nadstropju, soba Štev. 10. Na ponudbe, ki bi pozjneje dospele, se ne bo oziralo.
Naši liberalci bi se silno radi oprali, ker so pri volitvi župana v Celjski okolici s Svojo nerodnostjo in strankarsko sebičnostjo tako oškodovali slovensko stvar. Sedaj priobčujejo v svojih listih celo neko dolgovezno klobaso, ki jo je baje sklenil izvrševaini odbor liberalne stranke,. Ne bomo na dolgo odgovarjali liberalnim ovinkarjem, ki jih radi njihovega početja obsojajo lastni pristaši, ampak kratko pribijemo: liberalci so s tem, da so potisnili v ospredje kandidaturo advokata dr. Božiča, ki je poleg tega še prononsiran strankar, slovenstvo v celjski okolici hudo oškodovali. Liberalna politika, ki iz zgolj strankarske koristi jaše na kandidaturi liberalnega advokata, ki ni prav nič priljubljen, je uprav politika samomorilcev. Pika,
Ptujske uoTice.
Ptuj. Viiakdo vidi, da dela žganje med ljudstvom veliko škode, O veliki noči in drugih slovesnih prilikah ne smemo več streljati iz možnarjev, okrajno glavarstvo se namreč boji, da bi kateremu pri streljanju prst odneslo. Več kot en prst je vredno, zdravje in življenje tisočev in tisočev ljudi, katere zastruplja ptujsko žganje. V tepi oziru referent na o-krajnem »glavarstvu ni tako tankovesten, kakor pri streljanju, kjer se nam utesnitev zdi že preveč biro-kratično brezpomembna. Za v/s!e se briga naša javnost, samo za ta strup, ki bo nam uničil cele pokrajine naše domovine, pa nihče,
ljutomerske novice.
Bralno društvo za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo dne 21. t. m. igro Mvrivoprisežnik.“ Udje in prijatelji poštene in prijetne zabave so iskreno povabljeni. Cisti dobiček je namenjen v prid bralnemu društvu. — Odbor.
Shoda. Slovenska kmečka zveza 'priredi v nedeljo dne 21. t. m. po rani sv, maši shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici, popoldne po večernicah pa pri Sv. Križu na Murskem polju,
Trbovfcljske novice.
Trbovlje. O dober dan, Jaka, kje si pa bil, da ti je tako vroče? Dolgo se že nisva videla! Na de-mokragkem shodu sem bil, tajn sem poslušal, kaj bodo povedali o štrajku. — France: Kdo je pa imel govor, Ida vas je malo nafarbal? — Jaka: Veš, tisti Dobjan, ki jo dobil lansko leto pri državnozborski volitvi v Žalcu samo šest glasov. — France: Ali zna dobro 'govoriti? — Jaka: Tli moreš le vprašati, če zna dobro politično farbati. Ves govor se je najprej o tem sjukal, kakor da bi že jutri začeli štrajkati. Ä potem se je pa potolažil in je 'rekel, da je tudi 5%, katere smo dobili, nekaj in da nimajo sociji denarja v kaši ter tudi niso pripravljeni na štrajk. — France: Kaj je pa drugega kaj povedal? — Taka: No, kaj bo povedal? Jezil se je nad najšim poslancem g. dr. Benkovičem, da je bilo grozno. Rekel je, da dr. Benkovič ni prav nič storil za mas delavce, da so zboljšanje dosegli le sociji, — France: Glej ga no, šmenta, kdo je pa posredoval na Dunaju, menda Degan? Saj je naš poslanec pri centralni direkciji bil, da se je potegoval za nas delavce,- Dogan ni drugam šel, kakor k gospodu županu Vodušeku in tam je nekaj prosil, da/ bi posredoval pri našemu gospodu ravnatelju. — Jaka: Ali je res, da so socialdemokrati dosegli, da bo sedaj na 14 dni izplačevanje? — France:	Glej ga, glej, ali nisi Čital v „Slovencu“,
da je imel v državnem zboru dr, Benkovič glavni govor za nas rudarje ? Sociji so seveda zahtevaj!, da naj bi bilo izplačevanje Vsako soboto, kakor na kmetih, dr. Benkovič je pa povdarjaft, da bi bilo to le škodljivo za delavce in bi se s tem delavcem nič ne pomagalo, pač pa gostilničarjem* .zato je pa obveljal dr. Benkovičev predlog in dobimo izplačevanje vsakih 14 dni. — Jaka: To pač to, saj še mer/očna plača itak nič ne izda pri tej draginji1, — France: Veš kaj, Jaka, jaz sploh na to, kar ti praviš, da je Dogan govoril, praiv nič ne dam. Ali je bilo dosti naših na shodu? — Jaka: Bilo, pa so vsi rekli, da je sama neresnica. 'Seveda, Dogan tako govori, da je za njega prav in da se sooijem ustreže. Dr. Benkovič je pa le za nas rudarje govoril, za to mu bomo pa tudi hvaležni, v— France: Se bova pa Še drugo-krat več pogovorila. Vesele velikonočne praznike. —• Jaka: Ravno tako. Z Bogom!
Ponesrečil in težko 'poškodoval se je v rudniku. dne 9. t. m. Tomaž Tjavornik. Peljal je s tvojim tovarišem težak naložen jamski voz na neki takozvani „šaiibi.“' Ko bi se imel voz zasukniti v drugo smer, je pritisnil Tavornika črez prsa ob steno. Za-dobil je notranjo težko poškodbo 'in je od bolečin bil dalje časa v nezavesti. Upati je, da okreva.
Smrt. V torek dne 9, t. m. zvečer je umrl tukajšnji posestnik Franc Pust. Bolehal je že da^je časa. Zadnji čas se ga je bila lotila vodenika, ki mu je v najboljših letih pretrgala nit življenja. RJanjki je bil dober Slovenec, a vnet agitator liberalnega tabora. Bog mu bodi milostljiv !
Drugi kraji.
Hoče. KoČijažu graščine Hausampacher so se dne 10. t. m. zjutraj splašili konji vsled nekega avtomobila. Konja sta drvila v divljem begu. Voz se je popolnoma razdrobil, kocijaža je vrglo daleč v stran, a k sreči ni zadobil nobenih poškodb. Konja sta pad-
la pri železniški postaji v Hočah v jarek in se tako zamotala, da se nista mogla več ganiti, krožnikom se je posrečilo, splašeni živali pomiriti in spraviti iz, jarka. Tudi konja nista dobila nobenih poškodb.
Pivola. Jakob Crepinko, desetletni učenec iz Mostečnega, in pa štirinajstletni želarski sin Janez Repnik iz Pivole sita na veliko noč streljala s pištolami in sta pri tem nevarnem del,u zadobila zdatne poškodbe na rokah.
Sv. Peter niže Maribora. Vesela družba pri gospodu Frasu na Gori je zbrala na velikonočni' ponedeljek za „.Slovensko Stražo“ K 1.10. Živijo!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Tajni svetnik A. Achleitner iz Monakovega na Bavarskem, ki je spisal čez 100 romanov, novel in povestic, je prebil svoje velikonočne počitnice pri svojem prijatelju župniku gospodu Frideriku Horvatu v St. Lovrencu _ nad Mariborom; spremljal ga je monakovski beneficijat Nikolaj Eichner. Achleitner je odkritosrčen prijatelj Slovencev. Proslavil je ISlojvence v svojem 99. romanu „Der Waldkönig“ — „[Planinski kralj“, kojega glavni junak je kmet iz Pohorja in sicer bogati veleposestnik Janez Kasjak, po domače „planinski kralj“' v St. Lovrencu nad Mariborom. Achleitner je prepričan katoličan. Na velikonočno nedeljo je prejel v šentlovirenški cerkvi med s/v, mašo zakrament presv, rešnjega telesa;, ob 11. uri dopoldne je obiskal na šentlovrenškem pokopališču grob, slavnega ^planinskega kralja“ — Janeza Kasjaka — ter molil' za dušo glavnega junaka svojega slovenskemu narodu posvečenega romana. 'Obiskal je tudi obitelj Peitler-Kasjak, sedaj še živeče potomce „[planinskega kralja“ ter trškega župana gospoda Michelitscha. Sam je rekel, da so bili dnevi od volilnega petka do velikonočnega torka, koje je prežilvel med Slovenci, najveselejša velikanoč njegovega trudapolnega življenja. Achleitner globoko sočuti z zatiranim in nadarjenim slovenskim narodom. Enako sočutje hoče pravi in pravični -Nemec Achleitner vzbuditi tudi med drugimi Nemci. — Njegoy roman .„Der Waldkönig“ — „planinski kralj“ — se dobi v bukvami Oto Janke, Berolin, SW.
Slov. Bistrica. Od katoliške cerkve je odstopila hči tukajšnjega deželnega sodnega svetnika Vilma Pernat, da se je lahko poročila z nekim groiom Dubskim. Pripomnimo, da je njen oče rojen kot sin slovenske matere in sicer na Kranjskem. Med narodnim in verskim odstopom [je torej le en korak, Z;a naše justične razmere je to vsekakor zelo zanimivo !
Slov. Bistrica. Naše; izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 21. t. >m. igro .„Turški križ,“ Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vsebina je posneta iz zgodovine Slovencev za Časa turških bojev. Igra je delo dr. Kreka, torej ni treba še kake posebne priporoČbe.
Gor. Bistrica. Novo šulfereinsko Šolo hočejo nekateri mogočnjaki, kakor Krenn, Verhovšek 1. dr, ustanoviti tudi v naši že itak do ušes zadolženi občini. Zagotavlja se seveda, da občina pri tem ne bo nič trpela. ,Ce se pri naših Gornjebistričanih res ne moremo več zapašati na nikakšno trohico narodnosti, potem jih opozarjamo samo na to, da bodo to šolo v kratkem sami plačevali, kakor se je to zgodilo v mnogih drugih občinah, na primer v Pobrežju pri Mariboru, St. (Lenartu v Slovenskih goricah ih še drugod. Zato pa je treba pajmeti in zavednosti o pravem Času.
Zavrh. Franc DeuČman, 11 let stari dečko, je bil na veliko noč v Zavrhu, okraj St. Lenart, navzoč pri streljanju. Po ukazu nekega drugega dečka je DeuČman šel po možnar na polici. Ker pa dečko možnarja radi prevelike teže ni mogel vzdržati, mu je na glavo padel in mu prebil lobanjo. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico,
Modraže. Franc SobotiČ, posestniški sin v Mo-dražah, je na veliko noč hotel streljati z neko staro pištolo. Pri sproženju se mu je pa razletela in mu odtrgala ‘tri prste desne roke.
Brebrovnik. Pri občinskih volitvah dne 10. t.
m.	so sijajno zmagali pristalši K, Z. Cast Vsem zavednim volileem!
Marenberg. Častiti gospod Anton Kolar, župnik v St. liju pri Velenju, je daroval za zastavo mladeniške Marijine družbe 20 K. Iskreno zahvaljujemo!
Gornja Radgona. Mladeniška zveza kmetijskega bralnega dru|št'va v Gornji Radgoni bo imela na belo nedeljo dne 14. t. m., popoldne po večernicah, v bralni sobi svoj mesečni poučni shod, Ker so na vs-poredu same zanimive stvari, za to se vabijo mladeniči, da se tega shoda v obilnem št divilo udeležijo.
Sv. Barbara v Halozah. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi tretjo nedeljo po veliki noči, to je dne 28. t. m., na novem odru v novih prostorih gospoda Reicher j a tri gledališke predstave s petjem, deklamacijo in s slavnostnim gqvorom gospoda državnega poslanca Brenčiča. Natančnejši vspored še priobčimo. Opozarjamo vse prijatelje zabave od blizu in daleč, da ta) dan prihitijo k nam; Ne bo jim žal.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 14. aprila pri Kapeli po rani maši gospodarski shod v Šoli; dne 21. maja tudi po rani maši v Šoli pri Negovi.
Šmartno v Rožni dolini. Tukajšnji grajšjčak gospod F. SL. Fery je daroval 20. K za revne Šolarje; v isti namen je naklonila tudi1 slavna posojilnica
v Galiciji 10 K, Podpisani izreka gospodu Fery-ju, kakor tudi posojilnici v imenu obdarovancev iskreno zahvalo. Ivan Kvac, nadučitelj.
Sv. Bolfeuk v Slovenskih goricah. Katoliško slovensko izobraževalno društvo bo imelo dne 14. t. m. svoj redni občni zbor z navadnim v sporedom v gostilni gospoda Horvata, Začetek ob 3. hri popoldne. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Sv. Bolfeuk v Slovenskih goricah. Kmečka posojilnica in hranilnica ima v nedeljo dne 21, aprila, popoldne soh 3. uri, svoj tretji redni občni zbor, pri gospodu Horvatu. Dnevni red je sledeči: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4, Odobritev računskega sklepa za leto 1911. 'S. Sprememba pravil. 0, Volitev načelstva in nadzorstva- 7. Slučajnosti. Načelstvo uljudno vabi na občni' zbor vse člane, in ^vlagatelje iz celega zadružnega okoliša.
Sv. Bolfeuk pri Središču, Kmečki sin Ernest Borko v Gomili se je razsrdil nad svojim mlajšim bratom tako, da mu je zagnal kraomp v glavo. Ko je mlajši brat videl nevarnost, se je “prijel za glavo; a Ernest mu je pa kramp zasekal v glayo tako, da mu je predrl pest in črepinjo v glavi, da so mu le s težavo potegnili kramp vun. Ranjeni leži v ormožki bolnišnici, Ernest pa se je skril, konečno pa se sam javil orožnikom.
Oplotnica. Slovenska posojilnica v Oplotnici vabi na svoj redni občni zvor dne 21. t. m., ob treh popoldne, v zadružni sobi pri radostnem številu zadružnikov, ali eno uro pozneje pri vsakem številu Članov. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva. 3, Odobrenje ra ču not/ za leto 1911.
4.	Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Mozirje. Pusta so vozili, a jih je zvrnil. V našem („naprednem“ trgu se je ohranila iz dobrih star rih časov popolnoma nespremenjeno, vse graje vredna navada pustnih šem. Tudi letos so hoteli svojo umetnost občinstvu pokazati in so začeli svoje burke uganjati že na predvečer. Sli so, začenši pri gospodu N,, „pustu ofirati“ pri vseh „boljših“ hišah. Da bi kaj ne zamudili1, so pustni torek že ob 5. uri zjutraj začeli rogoviliti. V tem se niso utrudili cel dan. Zbijali so burke celo sfamo kakih 60 korakov od cerkve, kjer je bilo izpostavljeno ta dan presv, rešnje telo. Popoldne ob dveh se je pa vse dia žlahtna dVa-najstorica na voz in se peljala v sosedno vas prodajat svoje neslanosti. Ko so se vrnili, so z vozom; hiteli sem ter tja po trgu, 'dokler se ni spametovala žival in zvrnila „maškare“ za plot nasproti Pfeiferjev) gostilni. Plot ste je zlomil in konji so k sreči obstali. Voznik pustov, posestnik Stefan Brložnik, znan pod imenom „Savi“, se je fprecej nevarno poškodoval na licu, vratu in nogi. Zelo smešen Je bil prizor, ko so se na tleh razvozijavali iz kupa. Ta je imel krinko ina levi, drugi na desni, tretji zopet popolnoma zadej. Tjudi pust si ne da vedno s seboj norce briti. Veseli nas ta kazen božja samo radi tega, ker imamo sedaj vendar malo upanja, da je voznik Brložnik zvrnil „maškare“ za zmiraj in da se bodo le spametovali tisti, ki so se Še letos s tako vnemo zavzemali za te zastarele prišmodarije. Ù ti pust, ti čas presneti !
Sv. Frančišek na 'Stražah. Tukajšnje katoliško bralno in izobraževalno društvo je priredilo na velikonočni pondeljek predstavi: „Za križ [in svobodo“ in .„Prisiljen stan je zaničevan.“ Kakor navadno so tudi pri teh igrah igralci svoje vloge jako dobro pogodili. Občinstva je bilo pabito polno. Prišli so naši vrli sosedje Ljubenei, Gornjegrajoi in celo iz dal-njih Luß niso zaostali, S tem so [vsi navzoči pokazali, da se ne zmenijo za nesramne napade liberalcev. Dali so nam pogum, da bomo šli vkljub liberalnim napadom krepko naprej po začrtani poti. Predstava se na belo nedeljo dne 14, L m. ob isti uri ponovi. Vsi, ki na velikonočni pondeljek niste imeli prilike, nas posetiti, pridite sedaj. Jamčimo vam, da se pri teh dveh igrah ne bo nihče pohujšal, tudi če nas obišče kak liberalec, Ce pa bi se komu kakšna igra v-kljub temu zdela pohujšljiva, si istega usojamo prositi, naj si med predstavo zamaši ušesa, da ne bo potem zopet toliko nepotrebnega pisarjenja po umazani celjski cunji.
Sv. Frančišek na Stražah. Ker sta se predstavi Katoliškega bralnega in izobraževalnega društva „Za križ in svobodo“ in „Prisiljen stan je zaničevan“, dobro obnesli, se bosta isti ponovili na belo nedeljo ob 3, uri popoldpe z istim dnevnim redom* Vsi, kateri zadnjič niste imeli prilike, nas posetiti, pridite sedaj!
Gornjigrad. Strokovna zveza ima na belo nedeljo dne 14. t. m. svoj mesečni sestanek pri stari pošti (gospodu Surbu) ob 3. uri, (popoldne, pri katerem se bode pobirala članarina za mesec! april. Odborniki naj pridejo vsi, da se lahko sklepa po potrebi izrednega občnega zbora, oziroma poravnajo nekatera pereča vprašanja, zanešfena v zvezo od liberalnih intrigantov, katerim je društvo trn v peti. Neurje nimajo pristopa, pač pa sme ud koga upeljati, ki želi pristopiti ta dan. Sprejemajo se le tisti, o katerih to sklene odbor.
Sv. Ema. Katoliško slovensko! izobraževalno društvo pri Sv. Emi je imelo dne 25. sušca popodne po večernicah v prostorih bralnega! društva v kapla-niji svoj redni občni zbor. Udeležili so se tega važnega zborovanja večinoma vsi, ki so bili pri popoldanski službi božji, do 800 ljudi1. Vsi so z velikim zanimanjem in pozornostjo poslušali in odobravali krasna In poučna izvajanja častitega, gospoda kaplana
F. Sinka iz Šmarja pri Jelšah. Sentemčanom ostane ta velevažni govor v živem spominu. Nato slede poročila o delovanju društva. Tajnik Matevž Strašek poroča med drugim, da je prejel od zadnjega občnega zbora 44 pisem in jih vrnil 36. Poroča tudi, da ima društvo naročenih več časnikov, kakor: ^[Slov. Gospodarja“, 2 iztisa „Našega Doma“,, 2 (iztisa ^.Domoljuba“, .„Stražo“ itd. Društvo dobiva tudi „[Salezijanska poročila“ in „jOdmev iz Afrike.“ .jSlovenoa“, katerega pošilja uredništvo njemu kot narodnemu bo-ritelju, odstopa vedno društvu. Poroča nadalje, da je bilo v tekočem letu šest odborovih sej, en dekliški sestanek, trije poučni shodi, in trije poučni govori o vino- in sadjereji. 'Omenja tudi', da >je bil lani meseca junija ustanovni shod podružnice „[Slov. Straže.“ Udov je pri društvu 91, pri podružnici „JSldvjenske Straže“ pa 22. Nadalje poroča knjižničar Fr. fOgri-zek, da je v knjižnici skupaj 359 knjig, od katerih jih je kot 'dober knjigovez; mnogo zvezal odbornik Mladeniške zveze Jože Kovačič iz Nezbiš. V tekočem letu se je prebralo 307 knjig, a Še več Časnikov. — Blagajnik Franc Gril govori o slabem stanju blagajne ter prav živo prigovarja ude, 'da bi gotovejše piar čevali udnino, ker drugače je delovanje društva nemogoče, ker časniki in knjige stanejo denarja. Tista borna kronica se v celem letu prav lahko pogreša in se pri pijači in tobaku lahko prihrani, a s tem se stori veliko narodno delo. Konečno je bila ‘volitev odbora katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, Mladeniške in Dekliške zveze. V odbor katoliškega slovenskega izobraževalnega društva so izvoljeni sledeči odborniki: Janez Anderlič, predsednik: Jožef Plepeled, podpredsednik; Matevž Strašek, tajnik; Franc Žolger, tajnikov namestnik; Fran Gril, blagajnik; Valentin Drofenik, blagajnikov namefftnik; Franc Ogrisek, knjižničar.; Jakob Pogelšek in Fran Ogrizek, revizorja. Dal Bog, da bi v prihodnjem letu z veliko večjim vspehom In marljivostjo delovali. Ob zaključku se predsednik Anderlič ; prav iskreno zahvali prečastitemu gospodu župniku za podarjene knjige in izposlovano podporo 15 K od posojilnega in hranilnega društva pri (Sv. Emi. Po Še! nekaterih krajših točkah je bil občni zbor zaključen.
St. lij pod Turjakom. Našemu bralnemu 'društvu je gospod Anton KrebenŠek, čevljar v Gornjih Dovžah, daroval osem pray lepih in poučnjih knjig. Hvala !
St. Peter v Savinjski 'dolini. Na belo nedeljo, dne 14. t. m., vprizorijo naši vrli fantje in dekleta v 'dvorani Društvenega doma zanimivo igro „(Mati sv. veselja.“ Ker je povsod toliko zanimanja za to predstavo, zato pričajkujemo, da se tudi pri nas gjotovo vsak udeleži, komur je mogoče. Začetek ob 543. uri popoldne.
Primorsko.
Slovenci na Reki, ki jih je po ljudskem 'štetju 4000 (v resnici mnogo več!), so si v nedeljo ustanovili katoliško slovensko izobraževalno druištvo „,Li-burnia.'“ Pristopilo je takoj 60 Članov. Na zborovanju je govoril častiti gospod župnik Janez Kalan iz Ljubljane. Bog živi'vrle reške Slovence in njihovo novo društvo!
Narodno gospodarstvo«
Meso se je podražilo, V tem tednu so poskočile cene mesa na vseh dunajskih živinskih sejmih. Prignalo se je premalo klavne živine, Cene so se zvišale, in sicer pri pitanih volih za 2 do |4 K, pri bikih za 4 K, pri drobnjadi za 2 do 8 K, pri pitanih svinjah za 6 do 8 K, pri prasetih od 18 do 20 K pri met. stotu. — Cena. teletini je poskočila od 8 na 14 K pri meterskem stotu. Cene so dosegle višino, kakor še nikdar poprej.
Slinovka je sedaj popolnoma ugasnila na Spodnjem Štajerskem, Živinski sejmi so odprti in živinske cene se polagoma dvigajo.
Koliko piva se spije na celem svetu? L. 1910 se je zvarilo na celem svetu 30,297 milijonov 704.600 litrovj 'piva. Največ piva, 72,227.607 hektolitrov, se je zvarilo v Združenih državah v Severni Ameriki, na drugem mestu je Nemčija s 64,461.284 hi piva, katero se zvari v 11.186 pivovarnah. Samo na Bavarsko pride 4783 pivovarn, ki izdelajo 18,254.211 hekto’ litrov piva. Tretje mesto zavzame Angleško fn Irsko, ki .zvari na leto 57,000.000 hektolitrov piva; Avstrija zvari razmeroma malo piva,- leta 1910 namreč
23,000.000 hektolitrov; v Belgiji m žvari 16,000.000, na Francoskem 15„000.000, na Ruskem 9,000.000 hek-toOitrot/ piva. Spilo se je torej leta 1010 60.000 milijonov vrčkov piva v teh deželah, *V vinorodnih južnih deželah ne pride pivo mnogo v poštev.
Ljubezen moža. Kako se more ljubezen moža pridobiti in ohraniti, tto je že mnogim dekliškim in ženskim srcam povzročilo preglavice in otožne ure. Dandanes so naša mlada dekleta in žene na boljšem, zakaj pove se jim nezmotljivo siguren recept, ki je tisočkrat preizkušen. „Uči se dobro kuhati, dete moje!“, jim svetujejo izkušene matere, ,„in vpoštevaj tudi osobito to, da se samo s pristno Katreinerjevo Kneippovo «ladno kavo more pripraviti okusna in zdrava kavina pijača. Pristna „Kajthreinerjeva“ je v svoji nedosežni izbornost vedno enaka in spričo njene nizke cene dosežeš v gospodinjstvu prav lepe prihranke.“ Z utripajočim srcem opazijo ubogljive hčere tudi vselej, da Izvoljenci njihovega srca visoko cenijo gospodinjske lastnosti.

Vojska.
Splošni položaj.
Dosedanji poveljnik turških čet v (Tobruku — Edhem paša — je te dni dospel v Kairo in se je izjavil glede splošnega položaja na tripoliškem bojišču sledeče :
V Derni, Tobruku, Benghaziju in 'Tripolisu je sedaj 10.000 mož redne turške vojske, ki jo znatno podpira okrog 200.000 domačinov Arabcev, katerim poveljujejo njihovi šefki. Oboroženi so večinoma z Italijanom odvzetim orožjem lin municijo; bijejo se z velikim navdušenjem in hrabrostjo. Italijani jih le malo pobijajo, še manj pa zajemajo. Turki lahko vz-drže še eno leto v boju.
Edhem paša hvali postopanje italijanskih častnikov, o moštvu pa ima slabo mnenje. Po njegovih nazorih porablja italijansko brodovje pri obstreljevanju obrežnih postojank ogromne množine streliva, ki pa zelo slabo učinkuje. Italijani Uporabljajo številne zrakoplove za rekognosciranje terena. Turki so nedavno pri Benghaziju razstrelili tak eroplan. V zadnjih, šestih tednih se je razpoloženje italijanskega vojaštva okrog Bengihazija poslabšalo, ker so med vojaki raznesli vest, da so vsi studenci zastrupljeni. Italijansko vojaštvo dobiva sedaj vodo iz kraljevine Italije.
Nezadovoljnost italijanskega vojaštva.
Milanski „A/vanti1“ priobčuje daljši dopis svojega tripoliškega dopisnika, glasom katerega vlada med vojaštvom 1888, letnika splošna nevolja. Namenoma počasi, ali pa celo napačno izvršujejo vojaki danaj jim povelja. Častniki so nasproti njim skoraj brez moči in ustrezajo vsaki njihovi zahtevi, ker u-mevajo njihovo dušetvno stanje. (Vojaki, ki stoje že 6 mesiecev pod orožjem, odločno zahtevajo odpustitev. Na palmska debla in utrdbe pišejo £ 'debelimi črkami : „1888. letnik hoče iti domov!“
Po noči dne 8. t. m. sta dva polka dobila povelje za vkrcanje, da bi ju prepeljali na neznan kraj za neko vojno operacijo. Vojaki pa so postali popolnoma divji, začeli so preklinjati, razgrajati in celo prepevati uporne pesmi. Cadtniki jih niso mogli u-krotiti.
Mirovna akcija.
Med velesilami je prišlo po poročilih listov do sporazumnega sklepa glede 'besedila note, ki jo bodo odposlale Turčiji v zadevi mirovne akcije. Zastopniki velesil bodo izročili dotične note ' turskemu ministru zunanjih zadev ob priliki prvega1 ofieijelnega sprejema. Rok še ni določen.
Kača, ki preži pod cvetlicami,
je slična nevarnostim za zdravje, katerim smo izpostavljeni na sprehodih, izletih itd. Naliv itd. že zadostuje, večkrat, da se Človek nahladi. Da se nevarnosti prehlajenja pravočasno odstranijo, je najboljše sredstvo, da imaš vedno pri rokah pristne Fays-o/Ve sodenske mineralne pasitile. (Skatijica, ki jo lahko v vsakem žepu nosiš, stane komaj K 1.25.
Razgled po svetu.
Bogat kmet. V občini Temesrekais na Ogrskem je neki kmet kupil grajščino grofa 'Miklosa za
1,833.500	K. Posestvo obsega 1300 opalov. Kjmet je cel kupni znesek plačal z gotovim denarjem. Denar je imel shranjen doma v posebnih lesenijh, z želez-jem dobro okovanih posodah. Ogrski kmetje namreč kaj neradi zaupajo svoj prihranjeni denar denarnim zavodom.
Tragikomičen dogodek tata. Iz Schauenstema poročajo: (Tu so našli te dni zjutraj v neki gostilni v podstrešju tujca, ki se je po noči tam vložiral. A gostilničar je vsiljivca kratkomalo ven vrgel. Tujec ni prav nič godrnjal in se vznemirjal, ker je imei pri sebi 8000 mark, ki jih je po noči ukradel v spalni sobi gostilničarjevi. Gostilničar je seveda zelo vz-nevoljen, ker si ni natančneje ogledal tujca.
Češka šola v bterolinskem predmestju odklonjena. Češki steklarski delavci v predmestju Stralau pri Berolinu so že pred dvemi leti prosili za češko vsporednico na ondotni komunalni išoli. Letos so zopet prosili, vendar je bila njihova prošnja zopet zavrnjena, Ravnatelj in učiteljstvo šole je namreč izjavilo, da bodo Cehi za slučaj, če se jim dovoli šola, zahtevali vedno več razredov in končno tudi še češke učitelje. Tudi občinski svet je zavrnil to umestno prošnjo.
Očeta umoril. Veliko senzacijo vzbuja drama, ki se je pred kratkim odigrala na cesti v Parizu. Sedemdesetletnega profesorja na tehniki in viteza ča’ stne legije Pilleta je ustrelil1 na sprehodu njegov štiridesetletni sin. Sin je med pogovorom naenkrat potegnil' revolver ter dvakrat ustrelil na očeta. Morilec je skušal pobegniti, Vendar so ga pa prijeli. Profesorja so prepeljali v bolnišinico, vendar je pa tako težko ranjen, da bo kbmaj okreval. Nekateri pravijo, da morilec ni bil pri pravi pameti, vendar pa tega splošno ne verjamejo.
Povodnji. Vag-Novo mesto, dne 8. aprila. Vaga je včeraj izstopila iz svoje struge in preplavila dolino kakega pol kilometra naokoli. Voda neprenehoma narašča. — Felsö-Viso, dne 8. aprila. Po 'štiridnevnem deževanju je reka Viso razdrla bregove in odnesla 200 metrov dolgi most. Več hiš se je poruši-
lo.	Skoda znaša do sedaj Čez 100.000 K. — Memphis (Tennessee), dne 7. aprila. Vsled dvetedenske povodnji je 30.000 oseb brez strehe, Vtonilo je pa 30.000 ljudi, kar je skoraj neverjetno. 2000 kvadratnih milj dežele je poplavljeno. Skoda znaša 10,000.000 dolarjev. Več sto oseb je šje v nevarnosti,
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano :	Steckenpferd- milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann
-, & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme i i „M an era“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa ; v tubah po 70 vin. se povsod dobi.	67
Kako je prišel polumesec v turško zastavo ? Leta 336. pred Kristusom je macOdonski kralj Filip oblegal mesto Bičane, sedanji Carigrad. Atenci so poslali Bicancu na pomoč svoje brodovje. Filip je nehal oblegati mesto, da bi prevaril branitelje. Neko temno noč je hotel' res nenadoma napasti mesto. Bil je že prav blizu obzidja, ko posveti naenkrat skozi oblake zadnji krajec, ki je pokazal braniteljem sovražnika. Bicantinci so vzeli vsled tega polumeseo za znak svojega mesta. Rimljani so imeli, ko so si osvojili Bičane, v svojih pečatih polumesec z eno zvezdo. Ko .si je pa turški sultan Mohamed osvojil (Carigrad, je postavil polumesec v svojo zastavo.
Največjega malika ima azijska država Siam v svojem templu v Pečhabaru. Malik 'je sestavljen iz klesanega kamenja in ilovice. Po vrhu je prevlečen z Kavče, je lakiran in pozlačen. Malik leži. Oči so mu naredili iz biserov, lasi ima 'sestavljene izi prar vih lasulj. Starost tega malika, katerega že mnogo stoletij moli na tisoče malikovalcev, se ne more dognati. Dolg je 50 metrov, dolgost ušes znaša I in pol metra, dolgost rok 20 metrov in dolgost nog kakih 22 metrov.
Žvepleni dež. V okolici Savone pri Rimu je 10. aprila okoli poldneva deževalo žveplo. Ozračje je bilo od žvepla tako zgoščeno, da je bilo težko vzdržati na prostem. Vzduh je bil tako silen, da so vsi, ki so le količkaj bolni na pljučih, morali silovito kašljati. Vihar je prinesel žveplo najbrž od izbruhaj iz ognjenika Vezuva.
Gorska železnica na Popokatepetl. Iz Mehike nameravajo zgraditi na višino 4500 m gore Popokatepetl železnico, ki bo služila odvozu tam se nabirajočega živepla. Popokatepetl je, kakor znano, vulkan in žveplo od tam že več časa odvažajo. Toda z zgradbo te nove železnice se namerava znižati odvozne stroške.
Boj, s samokresi v porotni dvorani. Pred nev-jorško poroto je stal te dni neki Allen, obtožen večkratnih umorov in tihotapstva z vinom. Bil jo spoznan krivim, a v trenutku, ko je hotel sodnik izreči obsodbo, poči iz prostorov tza poslušalce strel. Krogla zadene prvega držalvnega pravilnika, ki se na mestu zgrudi mrtev na tla. Paznik zgrabi samokres, a v tem trenutku tudi njega doleti enaka usoda. Tretja krogla zadene sodnika. Pričela se je prava bitka, v kateri je padel tudi obtoženec. Na vse strani so kar slepo padale krogle. Le malo porotnikov je ostalo nepoškodovanih. Stiri osebe so bile mrtve in 23 težko ranjenih. Govori se, da so bili bratje obtoženca glavni krivci tega groznega prizora. Bratje so nato pobegnili in se poskrili v nek Skedenj, katerega je vojaštvo zastražilo.
Originelen pogreb. Milijonar Nicolon v St. Franciscu se je te dni oglasil na mestnem uradu in rekel: „Prosim za nakazilo za pogreb.“ — Uradnik: „Kdo je pa umrl?“ — Nicolon: („Jaz. — a to se pravi, ne ves, ampak samo en del mojega telesa. Odrezali so mi nogo in to nogo hočem dati pokopati!“ Po dolgem ugibanju je mestni urad prišel do spoznanja, da ima človek tudi za posamezne dele svojega telesa pralvieo jih pokopati z istimi obredi, kakor pa delo truplo. Nicolon je dobil dovolilo in je svoji nogi priredil primeren pogreb. Sel je prvi sl a krsto, v kateri je ležala svoja noga in na grobu je imel baje ganljiv govor. Zahvalil se je svoji nogi z lepimi besedami, da mu je toliko let zvesto in udajno služila in mu vrlo pomagala v vseh slučajih življenja ter ji končno zaklical: „Na skorajšnjo svidenje!“
Vsakdo naj pazi, kake vžigalice kupi! (Opetovano smo opozarjali naše lOmišljenike, naj vsak poskrbi, da bodo prodajalne, iz katerih si oskrbuje potrebščine, imele naše vžigalice \,V korist obmejnim Slovencem.“ Ako bi vsak strogo pazil na to, bi imela od tega „Slovenska Straža,“ velik dobiček. Zjadnji čas pa se razširjajo po deželi vžigalice a napisom: „Liepa naša domovina.“ Opozarjamo, da je te vžigalice založil nek zvit tujec, ki je čisti dohodek od vžigalic „iLiepa naša domovina;“ namenil — samemu sebi. Z vžigalicami „Liepa naša domovina“ ni nobeno narodno-obrambno društvo v kaki zvezi. Opozorite trgovce, odločno zahtevajte od vseh trgovcev in tra-
fikantov, naj prodajajo naše vžigalice, ki 't(o prave le, ako imajo napis „V korist obmejnim Slovencem“ in katerih glavno zalogo ima trgovec gospod Menardi v Ljubljani,
Tečaj za župane, obč. svetovalce, od zornike in tajntke priredi »Slovenska kmečka zveza« dne 14. aprila t. 1. v Mariboru.
O plemenih.
Angleški časopis „Strand Magazine,“ je vprašal najznameniteje strokovnjake o tem, katera ljudska rasa je najlepša, a je dobil zelo različne odgovore. Med drugimi, večinoma inozemci, je odgovoril neki Nemec, da on stmatra urojence na Samoi za najlepše ljudsko pleme na svetu, dočim zapostavlja Angleže na njihovo žalost za Švicarji in Skandinavci, kakor ludi z,a Italijani in Turki,
Velik del odgovorov smatra vendar Angleže za tip, ki stoji najbližje helenskemu ljudskemu tipu. In Sandow meni od Angležev, da nadkrfljujejo z lepoto vse druge narode, a za njimi pa prihajajo okretni Japonci.
Zinani preiskovalec polarnih krajev Shakleton pravi, da nikjer na svojem potovanju ni videl lepših žen, kakor tlo Angležkinje in Američanke.
Neki drugi raziskovalec, Sven Hedin, pa daja prednost Švedom in Norvežanom.
A večina se vendar divi Italijanom. M. Stone pravi: Italijan je tipičen človek. Zdani slikar Will. Goseombe John mu tudi pritrjuje. Ójn hviali posebno Južnoiitalijane. Istotako mislil tudi Artur Gìosy, M sploh smatra povprečnega Italijana za bitje, ki stoji najbližje grškemu vzorclu.
Nagrado za moško lepoto bi pa o« venda* podelil Sikimom in Rajputimom v Indiji, a za žensko lepoto irskim ženskam; najlepši život in telo jpa baje imajo dekleta na Samoi.
Izdajatelj gorenjega Časopisa izvaja iz prejetih odgovorov nastopni zaključek: Na splošno so dobili' Italijani tv tej tekmi največ glasov, zlasti a ozirejm na moške. Kar se tiče žensk, prblojena je zmagoslar-vna palma za „lepoto“ angleškim otokom; vsekale» ne brez prigovora, ker so večkrat pohvalno omenjeni Skandinavci, (Tiurki In Francozi. Nemci so naj-slabše prošli in ako so se jih spominjali, se je to dogodilo samo v prispodobi, a ne da bi jih kdo pohvalil kakor raso.
Rasa., o kateri se naglaša, da zelo brzo napreduje, se smarta ameriška rasa.
Smešnice.
Praktičen.
Gospa: Zdravnik mi je priporočil štiritedensko bivanje na jugu; kam pa naj grem?
Gospod: K drugemu zdravniku!
Tu Vam kažemo F e 11 e r j e v rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid“, kije, kakor smo se sami prepričali, bol utešujoč, zdravilen, osve-ževalen, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju ! On uteši protinske živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in križa, utrujenost, oslabelost oči in glabovol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da kljubuje lažje raznim be-težnostim ter prepreči marsi-kako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost,
n.	p. kašelj, hripavost, nahod, bolečine v vratu. — Pristen je le, ako ima vsaka steklenica ,Feller1. 12 malih ali 6 velikih ali 2 specialni steklenici 5 K, 24 malih ali 12 velikih ali 4 specialne speeenice 8 K 60 v, 48 malih ali 24 velikih ali 8 steklialnih steklenic 16 K s poštnino vred.
Ob tej priliki tudi poudarjamo, da uporablja na tisoče ljudi proti bolečinam v žalodcu, krču, netočnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in raznovrstnim prebavnim težkočam s presenetljivim uspehom Felleijeve odvajalne rhabarbara - kroglice z znamko „Elsa“-kroglice. — 6 škatlic 4 K franko in 12 škatlic 7 K 60 vin. franko. — Pozor pred ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se dobe le pod naslovom :
E, V. Feller, dvorni lekar v Stubici, Elsastr.264 (Hrvatsko).
gl lr Prevzamem vsa dela M' oekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Celja
Ik. Gospodska ulica 5.	^
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Otvoritev gostilne pod
IIOIA dohod po lepi ravnici v Poéek ivi pri Mariboru, sedeli • Ojw zavarovani pred vetrovi in dežjem Izvrstna domaća vina. Za mnogobrojni Obisk se priporočata
Alojzij in Ivana Jerič.
Vin©
belo in rodeče, novo in
starina, zajamčeno pristna bizeljske vina, prodaja in razpošilja v množini od 56 lit. naprej JanSZ SCOVSČiČ, gostilničar Melje 85 p. Maribor.	101
Gostilna
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni •cesti, popolna koncesija, žganjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravmiStvo tega lista.	92
Stavbeni in metni kimčavničar, oblast, ksncesiemran vodovodni instalater
Iwan Rebek,
Poljska ulica št. 14.
Ge priporoča zadrugam, občinam, korporacijam ta zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne,
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu* fli vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove*
Itd., štedilna ognjišča vqph sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde
injem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfioken-gragen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno __________in solidno, vse po zmernih cenah.
Stanovanje
v še novi hiši za slovensko obitelj se cđđo s 1. junijem. Več se izve v npravništvu.
iPridnsga elenca, poštenih starišav sprejme takoj g. Fr. Dachek, ave-čar, Maribor.	380
mam.
Krasna ura zastonj !
Da seznanimo r.ašo tvrdko, razpošilj amo krasne zlato • duble verižice, stale poprej j 10 K, sedaj samo za ‘
.2 K. Vsak naročnik verežice še lako dobi ___ lepo žepno uro zastonj i/usirežba •reelna, brez riziko, ker se vrne denar, če blago ni všeč. Pošdja se ■po povzetju. Hčnrik Weiss, urar Nagysalió, kom. Bars, Ogrsko. 92
Gostilna
in nekaj čez 20 oralov posestva v dobrem stanju, gostilna je ob veliki božji pori, dobro znana in priljubljena, se preda. Cena 40.000 K Lahki plačilni pogoji. Več pove npravništvo.	377
Lepa hiša n» lepem prodom
v sredi vasi v Rušah je naprodaj. Pripravna za kakega penzijonista, pa tudi za rokodelca. Več se izve ri posestniku Francu Repolusk, tev. 17 v Rušah.	86
Oiiavstss u popratili
kolika zaloga ur, straps«-«osti, srebrnina ira optični!? stvari pa vsak! eani.
f«iì *a «Èftòsi teff. cesi sssfagj ■ SnuMfcns si 20 de m X. Niklasta mnont.-urs K $’50 Pristna srebrna m» „	T'-
Originai omega ar* „ IS*-.; Kuhinjska ura	„	4“—
Bndiljka, nikiasta	S*—
Poročni prstani	3,—
Srebrne verižic	2 —
— Večletna jamstvi. —
Nasi. Oietinger
Tiieod. Fahrenbach
«r ti? oftslar W7 StSPÜfe®?, Haapstka ate*' 28 «.»psic» sattstes is srsbrs- WSt
i
Le pristna s to le 6l|
•fr**
Otvoritev trgovine!
Uljudno javljam, da sem otvoril s 1. aprilom 19 12 v hiši gospoda. Karola Jarčiča na novem Glavnem trgu v Mariboru
trgovino s steklom, s porcelanom in z ..	okviril za podobe. ---------
Vsled svoje mnogoletne prakse v trgovini gosp. J. Melzer ja v Mariboru, sem v prijetnem položaju, da zadovoljim v vsakem oziru cenjeno občinstvo. Zagotovljajoč reelne postrežbe in solidnih cen, prosim obilnega obiska in biležim 102	z odličnim spoštovanjem
IVAN DEŽMAN.
Gostilna -Sc
v živahni ulici v Mariboru, blizu kolodvora, obstoječe iz dveh pritličnih hiš, ena za gostilno in ena za stanovanje, prva ima 2 gostilniški sobi, kuhinjo, shrambo za jedila, sobico, shrambo za meso, lep vrt za goste s kegljiščem, z gospodarskim poslopjem, hlevi, zelo velik vrt za zelenjavo, s e r a-di rtodbinskih razmer t a-k o j proda. Gostilna j e s t a r a, na dobrem glasu in dobro i d o Ö a. Kapitala je treba 30.000 K, ostalo lahko o-stane. Več pove upravništvo tega lista. 91
V najstarejši narodni manufakturni trgovini se vsled smrti gospoda
Karola Vanič, Celju
Narodni dom.
prodajalo vsako vrstno blago, kakor : možko in žensko sukno, druki, oksforti, platno vseh širokošti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
^ po zelo znižani ceni !
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
socco*:
Razpošiljanje blaga jpo vseh delih sveta. Vsak Slovenes zahteva moj nori veliki cenik, fkaterega dobi zastonj in poštnine prosto.
Na tisoče 'zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
iWels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparam, s plinom in peči na plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko oseaa-štečUlniki in manj vredni izdelki na? se vračajo. Ceniki zastonj.	194
] Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
*	rejljstrjvan« zadruga z sisomtjen® zavezo
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 41/,°/o proti tri mesečni odpovedi po 43/«%- Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posoj i la se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo sploh po 57«°/ot na vknjižbo in poroštvo po 58/«% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednustnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtak od 9. do 12 uro dopold. in vsako soboto od 8. do 12. uro dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se spre.ema in izplačuje deuar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do ì2. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Ni treba si glavo treti !
P ffajbolfše špecerijsko blago,
Ig zanesljiva kaljiva vsakovrstna
semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki
n\ilan Hočevar Celje
tik farne cerkve.
Svoji k svojim!
Priporoča se naj večja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina	95 __
RAFAEL SALMIČ
v Celju NARODNI DOM.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih nr, slatni ne, srebrnine in optičnih predmetov.
□ Najnižje cene, postrežba točna. I I Mali dobiček, zz dobro im*i [_1
/&aAsim JmmM
l(cđfm£in&n^AMu bmfùt Armžst Ju^^L&mnjoČAi^&i /io/.nt&k©' jptd^at.M^sntMb Mt aamer Aifiyiaü?
DCot&bBins^eiHX/
tpainaasj ßxszhy/<y jkjJba?


Praktični zdravnik in zoboz ravnik :
Dr. Vinko Hudelist
ordinira v Brežicah vila „Livada“ od 14. aprila naprej. S87
sr
za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljala Stermecki v Celju it. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Katoličani !
Slovenci !
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
Jos. Macuh
Maribor, Stolna ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občmstvu za obilen obisk; osobito se pr poroča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Gene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
He pozabite
Volno, sukno (štofe), cajge, modno periino blago, preproge, odeje, koce, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini
M. E. Šepec.
Maribor.
Grajski trg.
1036»
Burgplatz.
Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol, oves, domačo deteljo, lucerno, čebul* ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa vrtna in poljska semena, zanesljive kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v
Veletrgovina s špecerije in s deželnimi pridelki
Anton Kolenc Csüf
Graška ulica št. 22.
Istotam se kupi vsaka množina želoda in dfcteljnega semena domače detelje.
Na debelo!	Na drobno!
Slovenci pozor!
Poročne prstane
vsake velikosti in po najnižji ceni; ne votle ampak polne (masivne.) Za blago jamčim in graviram zastonj. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramolon, v katerih i-mam sedaj posebno veli «o izbiro.
Delavnica za popravila.
Urar, očalar in zlatar
Feoie Bureš Mgd^g£
Tegethofova cesta St. 39.
■ Franc Pleteriek
Maribor, aj Taloga Koroška , .V.3 cesta 10. POhlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podslavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
KS' A. THEEEYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
ICH DIEN
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in <n izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifclijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet* h, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi s telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varifiu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Na debele!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno !
j Goričar & Leskovšek
m j
\ Celle
Graška ulica štev. 7.
Zvezna trgovina
(Goričar S Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
Edina štalers. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Pridobivajte naročnike !
Franc Strupi
«e
Celje
Graška cesta
priporoča po uajnižjih cenah svojo bogato zalogo steklena in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv, stavbah. Nsjsoiidnejša in točna postrežba.
Podružnica
Ljubljanske Kreditne
Banke v Celju.
Centrala : Ljubljana.	Podružnice: Ipljet, Celovec, Trst,
Sarajevo in Gorka :
Delniški kapital: § mllijOH kron.
Rezervni zaklad §©g K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po IMST
od dne vloge do dne dviga.
Rent. davek plačuje banka iz svojega. «stih
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža*.
Odgovorni-urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.