Utetek PoStnlmi 0 Cena Sin I- Steir. 166 leto 1. Položaj v glavnem nespremenjen, Krvavi Madrid, 23. julija, o. Ves včerajšnji dan in večer se položaj v Španiji kljub najbolj nasprotujočim se vestem ni spremenil. Vladne čete, kakor uporniki so dosegli nekaj uspehov. Vladne čete so zavzele Toledo, ki leži blizu Madrida in ki ni v pravo revolucijo stopilo zaradi tega, ker ni imelo zveze z upornici. Vladna letala so dobila nalog, da začno bombardirati uporniška središča, tako Sara-gosso, Valladolid. Uporniki pa so pod poveljstvom generala Molle zasedli Salamanco in so zdaj gospodarji 10 španskih pokrajin. Uprli so se gojenci vojne akademije v Toledu. V Madridu 500 mrtvih, 3000 ranjenih Proti Madridu uporniki počasi prodirajo in ne nalete nikjer na poseben odpor. Po zadnjih poročilih so oddaljeni od prestolnice kakih 30 km. Uporniški oddelki prodirajo v treh skupinah, od katerih šteje vsaka okrog 40.000 mož. Vlada je sinoči odredila vse pogrebno za obrambo Madrida. Čete generala Molle so dospele že do Villalbe, ki lezi v neposredni bližini Madrida. V Madridu so včeraj divjali krvavi boji. Do zdaj je v teh bojih v sami prestolnici bilo 500 mrtvih in 3000 ranjenih. Uporniki, kakor vlada širijo drug o drugem zelo pretirane vesti. Po poročilih vlade je upora po vsej Španiji že konec, udali se je Sevilja, padel San Se-bastian in vladne vojne ladje obstreljujejo uporna mesta ob Sredozemskem morju. Nasprotno pa Seviljska postaja še zmeraj objavlja poročila generala Franca in general Molla daje svoja povelja s postaje v San Sebastijanu. V Gibraltar so pribežali častniki s treh vladnih bojnih ladij, katerih posadke so se uprle. Kar se tiče vesti iz španskih virov, je treba reči, da so vse nezanesljive. Edina resnica je, da besne po vsej Španiji divji boji in da si tako uporniki, kakor vlada s krajno krutostjo prizadevajo, da bi dobili oblast v svoje roke. Vladne bojne ladje nimajo več kuriva, da bi lahko zasledovale upornike in bombardirale uporniška mesta na obali. Iz tega je razvidno, da so vsa špansak oporišča vojne mornarice v rokah upornikov. Vladne ladje so se zaradi tega zatekle v Tanger, ki leži na afriški obali nasproti Gibraltarja in ima mednarodno upravo. General Franco pa je zaradi dejstva, da so nekatere nevtralne ladje, ki so zasidrane pred Tangerjem, streljal na uporniško mesto Ceuto — tu • gre predvsem za neko rusko ladjo — poslal mednarodni upravi trdnjave Tanger ultimatum, da morajo takoj vse ladje nevtralnih držav zapustiti pristanišče, ker bodo uporniška letala bombardirala španske vojne ladje. Španske vojne ladje so zdaj negibne, ker tangerska uprava ne dovoli, da bi v Tangerju naložile kuriva. V Boycmne, francosko mesto blizu španske meje je pribežalo 13 španskih komunističnih voditeljev. Diplomatski predstavniki Italije in Francije 60 protestirali pri španski vladi zaradi tega, da poskuša špansko mornariško poveljstvo uporabljati Tanger, kot preskrbovališče za svoje bojne ladje. Opozorili so špansko vlado na težke posledice, katere bi imela kršitev nevtralnosti fangrekega mesta. Enako opozorilo sp poslali tudi generalu Francu. Splošno se pričakuje, da bo odločitev glede španske usode padla danes. Uporniške armade Pariz, 23. julija, o. Po poročilih s španske meje prodirajo uporniki na severu v treh oddelkih. Poveljuje jim general Molla. Prva kolona je prišla že do mostu Indarlaza čez Ebro, ki so ga vladne čete včeraj na begu razrušile. Dva druga oddelka prodirata po dveh vzporednih dolinah proti Madridu in sta v stalni zvezi. Prvemu oddelku poveljuje general Molla sam, drugemu polkovnik Beorlegli, tretjemu pa polkovnik iiiis Rey Villanueva. Zadnja dva oddelka prodirata iz trdnjave Irun inFordarabia. uporniki prodiralo z dveh strani - Vlada se brani s skrajnimi napori dnevi nad Španijo Vesti z vladne strani Gibraltar, 23. julija. AA. Havas: Tukaj krožijo vesti, da so se uporniške čete začele izkrcavati iz Afrike v južno Španijo in da se bližajo obalnim mestecem. Boje se, da bodo vladi zveste vojne ladje morale bombardirati mesta, ki so jih zavzele uporniške čete. Štiri vladi zveste vojne ladje so bombardirale Ceuto. Med obalo in ladjami se je razvila huda topniška borba in so nazadnje ladje morale odpluli. Ko so se ladje umikale, so zašle v angleške teritorialne vode. Angleška patrolna ladja jih je pozvala, da 6e morajo umakniti, kar so ladje tudi takoj storile. Tanger, 23. julija. AA. Snoči ob 1Q so glavne enote španske vojne mornarice zapustile tukajšnje pristanišče. Položaj v Madridu Madrid, 23. julija, o. Nocoj je v Madridu vladal mir. Požar, ki je izbruhnil, je v glavnem ugašen. Milični oddelki križarijo po ulicah v velikem številu. Vest, da so poslali okrepitve j->roti Valado-lidu, Saragosi, Burgosu in Toledu potrjujejo. Milični odelki v Madridu, bodo reorganizirani. Njihovo akcijsko področje bo razširjeno. Med prostovoljci, ki opravljajo stražniško in patrolno službo po prestolici, so tudi mnoge ženske. Oborožene so z avtomatičnimi revolverji. Sumljivi f>ešci se morajo legitimirati. Prav tako pregledujejo straže avtomobile in kamione s prostovoljci, ker kroži glas. da se nameravajo uporniki pojaviti v mestu kot dozdevni prostovoljci in iznenada na vseh važnih križiščih napasti s strojnicami vladne čete. Havas poroča: Ekstremni socialistični list Cla-ridad poroča v svoji jutranji številki, da so se uporniki v Granadi predali. Vladne pomorske edinice bombardirajo Corunno in je pričakovati, da se bodo uporniki v tem mestu v najkrajšem času predali. Vlada je izdala okrožnico, v kateri grozi s strogimi kaznimi trgovcem in industri jcem, ki bi skušali izkoristiti sedanje nesrečne dogodke v Španiji za neprimerni porast cen. Vladni uspehi Rabat, 22. julija. AA. Mesto Almeria je prišlo v roke vlainih čet. To se je zgodilo takole: Križarka »Lefante* je odplula iz Tangerja, da bi se v Gibraltarju opremila z gorivom. Angleške pomorske oblasti pa so to odklonile. Ladja je zaradi tega krenil* v Almerio, ki je bila v rokah upornikov. Prihod križarke je tako ohrabril čete, ki so ostale vladi zveste, da so s pomočjo obstreljevanja s strani križarke prisilile upornike po hudem boju k predaji. General Deliano je poslal proti Almeriji nove uporniške čete. V pokrajini Seville je bilo davi mirno. Vojaške oblasti so izdale vse potrebne ukrepe za prehrano prebivalstva. Notranje ministrstvo objavlja: Vladne čele so slednjič zavzele Almerijo, Alcalo in Debenares. Uporniki imajo samo še Saragoso, Valladolid in Sevillo. Po nepotrjenih vesteh, ki so krožile snoči, so se uporniki v Sevilli zvečer predali. V vladne roke je pade! tudi Toledo. Barcelona, 22. julija. AA. (DNB). Vlada je objavila izjavo, da je bivši poveljnik katalonske civilne garde Arenguren imenovan za poveljnika katalonske vojaške oblasti. General Arenguren prevzame mesto aretiranega generala Lana de la Incomienda. Katalonska vlada nadzira konzulate in okraje, v katerih žive tuji državljani. Uradno poročilo katalonske vlaJe pravi dalje, da zmaga ljudske fronte ni ogrožena. Tuji državljani in njihova lastnina je pod zaščito katalonske vlade. Poročila iz uporniškega tabora Lizbona, 23. julija, o. Poveljstvo uporniških čet v Sevilji javlja, da so uporniška letala potopila pred Cadixom tri vojne ladje, ki so stale na strani vLide. Reuter {»roča, da je španskim vojnim ladjam, ki so zveste vladi, in ki so pred Tangerjem, zman jkalo kuriva in niso mogle napasli upornikov. Tanger, 23. julija. Tangersko pristaniško poveljstvo je sprejelo radiogram od jioveljetva ujx>r-nikov iz Ceute, ki zahteva od pristaniškega poveljstva, da se morajo takoj odstraniti nevtralne ladje iz luke ker uf>orniki nameravajo bombardirati španske vladne vojne ladje, ki so pred Tangerjem. Proglasi uporniških vodij Lizbona, 23. julija. Tu so prejeli radiogram poveljnika španskih upornikov generala Franca, ki javlja, da se tudi pomorsko letalstvo priključuje upornikom. Po poročilu današnjega »Matina« iz Londona, je vodja upornikov v .Španiji general Franco izjavil, da je nevarnost komunističnega gibanja v Španiji, zlasti v španski vojni mornarici pospešila dogodke, in da je uporniško gibanje izbruhnilo v zadnjem hipu, da reši zapadnoevropsko civilizacijo. General Franco je potrdil svoje trditve z okolnostjo, da je sovjetska ladja za prevoz petroleja oborožena z dvema topovoma včeraj sodelovala pri bombardiranju Ceute. General Quipo del Lano je izdal danes po radijski postaji v Sevilji proglas na šjtansko ljudstvo, v katerem pravi med drugim, da je oddelek upornikov na poti iz Sevilje v Madrid padel v zasedo in da bo zdaj on maščeval svoje tovariše. General ostro kritizira informacije, ki jih razširja radijska postaja v Madridu. Za generalom je go- voril po radiu napovedovalec, in dejal, da se uporniško gibanje v pokrajini Badajoz širi. Na koncu je izjavil, da francoska kolonija v Sevilji ni v nobeni nevarnosti. Poveljstvo upornikov v Sevilji poroča j)o radiu, da so tri španske vojne ladje, ki stoje na strani vlade, bombardirale Cadiz. Obalske baterije so takoj odgovorile in prisilile ladje, da so se umaknile. Madrid, 22. julija. AA. (DNB.) Snoči je bilo v raznih krajih mesta živahno streljanje med uporniki iri vladnimi četami. Pri tej priliki je zašel en strel v sobo poročevalca DNB in ]>adel na njegovo pisalno mizo. K sreči ni bil nihče ranjen. Tri španske vojne ladje, ki so prispele v Gibraltar, da izpopolnijo svoje zaloge goriva, so zopet odplule iz tukajšnjega pristanišča, ker goriva niso mogle dobiti. Begunci čez mejo Pariz, 22. julija. AA. Poročajo iz Hendaja, da je Mariano Menori, guverner španske pokrajine Novaro, v spremstvu svojega osebnega tajnika pobegnil v Francijo, Havas poroča iz Bayonne, da je prispelo tjakaj 13 komunističnih prvakov iz San Sebastiana in njegove okolice. Francoske oblasti so vzele komunistom orožje in dovolile prosto gibanje, pod pogojem, da brez dovoljenja oblastev ne zapuste Bayonnc. Na Portugalsko so danes začele prihajati dolge kolone avtomobilov z begunci iz Španije. Po vesteh iz Henieja je na francosko ozemlje prišel španski policijski oddelek, ki je kot osebna straža za časa sedanjih neredov bil dodeljen pokrajinskemu namestniku v Pampeluni. Najnovejše iz Španije Ceuta, 23. julija. AA. Havas j>oroča: General Franco je objavil po tukajšnjem radiu, da bodo uporniki vsak ča* Tkorakali v Madrid. Stab vrhovnega poveljstva upornikov, pa se še zmeraj nahaja v Tetuanu. Nad Madrid Pariz, 22. julija. AA. S španske meje poročajo, da je general Cavallena, poveljnik uporniške pete divizije v Saragossi, razglasil po radiu mobilizacijo rezervistov svojega divizijskega okoliša, ki so služili v kadru med leti 1931—1935. Sevillski radio objavlja poročilo, uporniškega poveljništva, ki pravi, da prodirajo uporniki proti Madridu. Poročilo pravi, da je začela avtoriteta sedanje vlade tudi v Madridu naglo padati. Iz Ponte Vedre je prišlo radijsko poročilo, da so uporniki razpršili tamošnjo milico, ki je bila sestavljena iz skrajnih levičarskih elementov. Prebivalci tega kraja »o pozdravili upornike kot osvoboditelje. Madrid, 23. julija. A A. Havas poroča: Notranje ministrstvo objavlja, da so vladne čete zavzele Lalineo. Madrid. 23. julija. AA. Havas poroča: Vladne čete, ki so bile iz Alicante poslane z močnim topništvom v Mursio, so zavzele Jelin v jiokrajini Mur-ciji. Borde.aux, 23. julija. AA. Havas poroča: Tukajšnji dnevnik »La Petite Gironde- objavlja vest iz Hendaya, da znaša število mrtvih v obeh taborih dosedaj okoli 20.000. Po drugih osebah presega to število 25.000. Ilavaa poroča: Zunanje ministrstvo je sprejelo poročilo o neugodnem položaju, v katerem so ameriški državljani v Madridu. Nekateri izmed teh državljanov, ki stanujejo v posameznih madridskih hotelih so bili že večkrat izpostavljeni strelom iz pušk. Mnogi tudi stradajo, ker je v prestolnici zmerom manj živeža. Havas j»oroča: Zjutraj so iz Madrida poslali v notranjost 40 kamionov z nekaterimi oddelki policijskih napadalnih oddelkov in z večjim številom dobrovoljcev. Večina teh kamionov je šla v smeri proti Toledu. Po neki zasebni vesti iz Madrida je oddelek uporniških čet pod poveljstvom generala Gila Albe prišel 50 km vzhodno od Madrida, kjer se je takoj razvila huda bitka z vladnimi četami. Neka druga skupina upornikov je začela z borbo proti vladnim četam. Na vrhovih Buitrago, ki je oddaljeno 60 km od Madrida. Izbirne plavalne tekme končane Včeraj se je vršilo izbirno tekmovanje v plavanju naših najboljših plavačev. 200 m prosto (izbirna); 1. Vilfan (Ilirija) 2.21 (nov jugosl. rekord), 2. Defilipis 2.27.2, 3. Gazzari 2.30, Cerar. Ti štirje bodo Jugoslavijo zastopali v r 100 m hrbtno (izbirna): 1. Vilfan 1.14.2, Schell 1.17.2, 3, Gazzari 1.22.8. Vilfan je plaval precej ležerno, vendar v novem rekordnem času. Star rekord ima Ciganovič s 1,48.8. Vilfan je že v Gradcu plaval 1.11.2. _ 100 m prsno za dame (ni bilo izbirno): 1. m 2. Binder in Fine 1.41.8, 3. Jerele 1.45.9, 4. Zaletel 1.51.8. , _ , . , 50 m za juniorje: Scarpa 31 sek., Pestevšek 31.6 in Banko 31.7. 100 m prsno za gospo1!*: 1. Ctrar 1.16.2 (ker ni bil predpisano oblečen, rekord ni priznan), 2. Binder 1.23, 3. Biber 1.32.3. Bilo je še tekmovanje v skokih iz trimeterske deske, pri katerih se je najbolj izkazal naš skakač Ziherl, dalje Mirko Pogačnik, Bežan, Šega, Pri-bošen in Trost. Waterpoolo A : B 5:0 Sledila je nato waterpoolo-tekma med postavama A in B. V postavi A so bili skoraj vsi, ki jih je plavalna zveza postavila v olimpijsko reprezentanco. V B postavi pa sta od ljubljanske Ilirije igrala tudi Fux in Vrankar. Prvi polčas se je končal s 4:0 za postavo A, v drugem polčasu pa je nevihta, ob stanju 1:0 za A, onemogočila nadaljevanje. — Sodil je odlično in strogo gospod Kramaršič. V fiiiblffiiti, d 23. Milila 1936 Slike k članku na 2. strani: Z reševalno ekspedicijo križem po Kamniških planinah za pogrešanima visokošolcema. Z reševalno ekspedicijo križem KamniškihpBamn za pogrešanima visokošolcema (Od našega poročevalca, ki je včeraj spremljal ekspediciji Kamniška Bistrica, 22. julija. tfazurmflvo je, da je vest o tem, da sia izginila v Kamniških planinah zopet dva mlada vi-sokošolca, vzbudila veliko pozornost ne samo v Ljubljani,, marveč posebno še tudi med planinci, ki se mudijo bodisi po planinah ali pa na letoviščih. Največje pa je gotovo zanimanje v Kamniški Bistrici, kjer se stekajo poročila reševalnih ekspedicij. Letoviščarji in turisti, ki fih jc letos v Kamniški Bistrici precej, v.- radovednostjo pričakujejo vsak dan poročil, vendar doslej še nobeno poročilo ni prineslo nič jasnosti — in je usoda obeh pogrešancev ostala prej ko slej negotova. Infiervfu v koci ob 5 ziutraj Ko sem v torek zvečer prispel na Kokrško sedlo, ‘je ravno ponehal dež, tembolj pa se je zato uveljavljal veter in buria; mojega trkanja na vrata sploh niso razlikovali od rohnenja vetra in tako sem čakal pred kočo dobrih 20 minut, da sem spravil na noge nekega turista, ki mi je potem zbudil še gospodinjo. Nisem bil siguren: ali je ekspedicija, ki jo iščem, v iei koči, ali je kje drugje. Zato je bilo prvo vprašanje gospodinji seveda o ekspediciji. Vse je bilo v redu: dva člana ekspedicije spita tukaj, druga dva v Češki koči. Topot sem moral opustili »expres«-novinar-sko delo ter prihraniti razgovor s članoma ekspedicije za drugi dan. Nisem ju namreč smel zbuditi, ker bi bilo to enostavno — nesramno, pač pa sva se z gospodinjo dogovorila, da me zbudi na vsak način pred odhodom obeh reševalcev, In tako je tudi bilo: okrog pete ure zjutrai smo že sedeli pri zajtrku in obenem je bil tu iudi že prvi razgovor s članoma ekspedicije. Ekspedicija: štirje bratje Kmalu sem zvedel vse, kar me je zanimalo. Ekspedicijo tvorijo štirje bratje Erjavški: France, oskrbnik koče na Kokršikem sedlu, ter Peter, Lojze in Tone, ki so vsi iz Kamniške Bistrice. Po splošni sodbi so to najboljši vodniki za Kamniške planine ter njihovi najboljši poznavalci. Oni ne vedo samo za vsako stTansko stezico v Kamniških planinah, tudi ne vedo samo za vsak možen prehod čez stene, oni vedo celo za vsako gamsovo stezo, po kateri se klatijo gamsi čez najhujše stene in prepade. In po teh in takih stezah se reševalna ekspedicija, kakor sem sc kmalu sam prepričal, plazi in išče po-grešenea. Ekspedicija razdeljena v dva dela Kakor rečeno, sia prenočevala v Cojzovi koči samo dva člana ekspedicije: France in Peter, dočim sta ostala dva — Lojze in Tone — prenočevala v noči od torka na sredo v Češki koči. France in Peter sta mi kmalu pojasnila: ekspedicija dela v dveh skupinah; France in Peter skupaj ter Lojze in Tone skupaj. Med seboj si porazdelijo terene in odideta po dva in dva v svoje smeri. Med seboj pa vzdržujejo ves čas zveze na ta način, da se prej dogovori«) za mesto, kjer se ob določeni uri sestanejo. To je potrebno radi tega, da dva ne bi iskala naprej, če bi med tem druga dva že kaj našla. Ko se sestanejo, napiše najstarejši, t. j. France, poročilo na SPD v roke gospoda Koželja v Kamniku. To poročilo odda potem prvemu turistu, ki ga sreča in o katerem ve, da bo odšel še istega dne v Kamniško Bistrico, kjer prevzame pofem poročilo šofer, ki vozi iz Kamnika, je pa France previden; kadar namreč dvomi, ali je bil turist, ki mu je dal pismo, zanesljiv in ali bo tudi res še istega dne odšel v Kamniško Bistrico, 'tedaj napiše — če ima kaj časa — še eno pismo in ga odda drugemu turistu. Eno od obeh pisem potem gotovo prispe še istega dne v dolino. Seveda po pridejo dnevi, ko ne srečajo nobenega turista, ki bi šel v Bistrico, in takega tudi v kočah ne najdejo. V takih primerih čaka potem poročilo pač do naslednjega dne. Od Štruce do Grintovca Francc in Peter sta mi tudi pripovedovala, kaj so doslej že preiskali in pregledali.^ V torek sta Lojze in Tone mahnila izpod Stfuce čez Dolgi hrbet, od tam na Gamsov škret in na Mlinarsko sedlo proti Češki koči Nista seveda šla navadno pot, kakor jo hodijo turisti. Reševalca sta se sicer držala smeri, kakor vodi ohičajmn steza, vendar sta pri tem pregledala tudi vse terene okrog nje, posebno pod potjo. Kako jc taka lura ne samo utrudljiva, marveč tudi nevarna, vc vsakdo, kdor pozna Kamniške planine. Dalje sia pregledala reševalca vse terene na severni strani pod Velikim Grintovcem, kjer sta prečkala vse police, ravno talko iudi ledenike na Gornjih Ravneh pod Kremžarjevo potjo. Ves dan napornega iskanja je bil brezuspešen. V stenah sia prebila iudi znano torkovo nevihto, nakar sta se proti večeru zatekla v Češko kočo kjer sia prenočila. Tudi na Kočni brez sledu Med iem sia France in Peier v torek prelezla Dolgo siervo in pregledala vso vzhodho siran proti Legarjem; preiskala sia vse ledenike pod Velikim Grintovcem ier se povzpela po stari že opuščeni poti na Mali Grintovec. Od iam sta potem šla na severno sieno v tisti žleb, kjer se je pred leti ubil turist Weber. Prcdrčala sla se iudi čez Prode pod Vel. Grintovcem, od iam pa sta krenita proti Dolškim Škrbinam ter na zahodno stran Grintovca in tudi iam pregledala vse ledenike in kotanje. Nato sta se povzpela na vrh Kočne, da bi morda iam našla koko sled v spominski knjigi. Bilo pa jc zaman: tudi v spominski knjigi na Kočni ni nobenega sledu o pogrešanih iunsiih. Sploh sia iz meseca julija v knjugi na vrhu Kočne samo vpisa dveh turistov: eden datira od 6. t. m drugi od 19. i. m. 7. vrha Kočne sla sc France’ in Peter podala čez Dolce proti Cojzovi ko či. Na poti proti koči ju je zalotila iudi nevihta ki smo jo imeli v torek popoldne sicer tudi v Ljubljani, ki pa po pripovedovanju ni bila niti senca one, ki je divjala po grebenih Kamniških planin. Edina najdba: žametast klobuk Ves dan napornega torkovega iskanja je prinesel samo eno najdbo: Peier je našel na Pro-' deh pod Vel. Grintovcem moški žametasi klobuk, o katerem ne vedo, čigav ie. Klobuk je ži-vorjave barve in brez traka. Ni pa prav rac verjetno da bi bil klobuk last katerega izmed obeh pogrešancev. Oskrbnik Cojzove koče, Franc Erjavšek, se namreč dobro spominja, da se je letos spomladi nek iurisi v koči pritoževal, da mu je veter odnesel klobuk. To je bilo nekako nad mestom, kjer je bil sedaj klobuk najden. Klobuk je sedaj spravljen v Cojzovi koči, in skušali bodo ugotoviti, čigav da jc. Razen tega klobuka niso reševalci naleteli v torek na prav nobeno sled ali znak, ki bi kakorkoli mogel biti v zvezi s pogrešanima lanšo in Mikšičem. Čez stene in police mimo spominskih plošč ... Po zajtrku smo jo mahnili — Francc in Peier sia namreč pristala na to, da ju spremljam — iz Cojzove koče proti Oglu in naprej proti Skuti. Kmalu za prvimi grebeni smo prečkali strmo pobočje obraščeno tu in tam z malim grmičevjem, ki pa kmalu preneha in se pobočje spremeni v sirmo sieno. Nad pobočjem je vdelana v Skalo bela plošča: nem dokaz, da se jc tu lansko leto ubil Gombač ... Peter je nastavil daljnogled, pogledal v kotanjo pod sieno. N.i snežišču spodaj je stal gams, ki smo ga mogli videti tudi s prostim očesom. Ponosno sc je oziral naokrog, kakor da stoji na straži. Šele po daljšem opazovanju smo ob straneh med ruševjem videli še osiale — bila jih jc cc'a čreda Nadaljevali smo običajno pot proti Oglu. Peter in France sta neprestano postajala, pregledovala snežišča in prodovje, se ozirala po skalovju in se sklanjala nad prepade ter jih motrila z daljnogledom. Navadno je lezel eden nad potjo, drugi pod njo. Po sledovih gamsov Kmalu smo prišli na prodovje pod Skuto. Tudi tukaj je bilo treba pregledati vse žlebove, kotanje, prepade in stene. V takem primeru reševalec seveda ne more vpraševati, kje gre pot in kje je markacija. Bilo je treba priti do posameznih mesi brez ozira na to, ali je kdo že kedan hodil in lezel iod ali ne. V takih primerih so nai-odličnejši plczalčevi pomočniki — gamsi. Gamsov je iod na stotine. Pod Skuto smo se sestali nad neko pečino: France je prišel z gornje sirarn, s Petrom pa sva prilezla počez, vrance, ki je bali na pečini prvi, nama je od daleč dajal znake, naj hodiva previdno tiho. In ko sva prišla k pečini, sva videla zakaj: nekaj slo metrov nižje se je pasla med ruševjem čreda kakih 50—60 gamsov. Tudi pozneje smo še večkrat videli večje črede, enkrat pa smo imeli priliko v nasprotni steni gledati sedem gamsov, 'ki so drveli čez drn in strn po skalovju navzdol, človeku, ki to opazuje, se zdi sploh nemogoče, da more čez tako skalovje kako živo bitje. Gams to zmore — obenem pa je s tem nekak kožiipot turistom, ki se morajo podati v vsako skalovje. To so seveda predvsem reševalci. Cesto smo prišli pod pečmo, o kateri sem dvomil da jo bomo zmogli. Ne da bi vedeli za izhod in v slutnji da se bomo morali sredi skal obrniti, sem sledil reševalcema. Toda vedno je šlo: prišli smo skozi pečine, naj so bile kakršnekoli. Ko sem vprašal Petra, če iz lastnega tako dobro ve za vsako smer, mi je povedal plezalsko modrost: koder so sledovi gamsov, iam so iudi prehodi. Gamsi namreč lezejo samo po takih žilah med skalovjem, kjer 'je izhod. Taka žila se zato nikdar ne konča pod kako dolgo sieno, preko katere bi ne bilo mogoče priti. Tako so nam bili torej gamsi posredno kažipot po skalovju. Nad prepadi preko snežišč Ob krasnem vremenu smo tako lezli čez skalovje, po prodovju, Esjavška sia se sklanjala čez previse, lezla v žlebove ier raziskovala vsako sumljivo mesto. _ Često smo prihajali tudi na dolga snežišča, ki se začenjajo navadno pod kako steno ali strmim skalovjem ier se končujejo nad navpičnimi prepadi, ki so včasih globoki iudi nad 100 ni. Prečkanje iakih snežišč jc menda najnevarnejša sivar, kar jih jc ob iom času v planinah. Sneg sam je izredno trd in kakor zbeioniran. Le proti poldnevu se vrhnja plošča malo omehča, tako, da je nad trdo podlago nekaj centimetrov solna-tega snega. Toda večji del dopoldneva ni niti ie mehke vThnje plasti. Ravno iako ni plasti na snežiščih, v katera se sonce ne more opirati z vso silo. Če pride turist na iako snežišče m ga hocc prečkati — drugega izhoda navadno nima, ker je nad njim strma stena, pod njim pa neprehoden prepad —, si z gojzertji sproti vsekava v zbe-tonirami sneg posamezne stopinje; pomaga pa si po potrebi še s cepinom. Če turistu na takem visečem snežišču izpodrsne, je zapisan skoraj neizogibni nesreči: na snežišču samem sc ne more zlepa ustaviti, posebno če drsi po njem v ležeči legi. Edina možnost je, da med drsenjem zapiči cepin z vso silo v sneg in da se potem na cepinu zadrži; včasih se posreči to iudi iako, da — če drsi z nogami naprej — zavre s petami. Vendar se to le redko posreči. Po mnenju planincev je v takih primerih treba — če je to le mogoče — vslaii ter nekako smučati na čevljih (pri tem se še v večini primerov lahko opira na cepin') proti strani snežišča. Turist mora skušati, da v poševni smeri doseže prod še prej, predno se snežišče nad prepadom konča. Nešteto je bilo že smrtnih nesreč iudi radi tega, ker sp je turist, ki je opazil tovariša, kako drsi po snežiču, hoteč mu pomagati, pounal na snežišče, a je obenem s tovarišem zdrsel čez prepad. Erjavca sta izkušena planinca in plezovca in sta iudi taka snežišča mojstrsko obvladala. Jaz pa sem bil zadovoljen, da na takih mestih nisem bil sam ... Varljivi sneg Ponekod snežišča niso bila preveč dolga. Kazalo je, da je tudi na teh mestih sneg tak, kakor običajno: do je nagrmadeno na metre debelih plasti, ki so trde. Je pa več deset metrov globoka razpoka. To razpoko sneg popolnoma zamaskira in včasih iudi najprevidnejši turist slopi na iako plast snega brez vsake najmanjše zle slutnje. Naleteli smo na več takih primerov: bil je sneg, kakor povsod in človek bi brez premisleka stopil na plaši. Pa je udaril kateri izmed Eriavškov kakor ob vsakem sumljivem primeru, s cepinom po snegu: naenkrat se jc sneg udrl, utrgal se je na dolžini več metrov ier se zrušil v globoko razpoko. Če bi sneg zrušila neprevidna človeška noga, bi za iurisia pomenilo to gotovo nesrečo. Včasih se take plasti zrušijo šele potem, ko so primerno obremenjene: ko siopi na nje šele več turistov. f Kanonik dr. hran Svetina osna Varljivost snega je torej ena izmed najvažnejših okolnosii, s katerimi mora Tflčunati vsak previden turist. Sestanek sredi skalnatih grebenov Proti enaisti uri smo prilezli čez južno skalovje ir. prodovje Skute na Sleme. Tu smo malo prigriznili Na lev: strani tik nad nami je ves ožarjen odbijal sončno svetlobo vrh Skute, nam nasproii pa Kranjska in Štajerska Rinka. Sredi odpoč.vania n sredi pomenkov smo naenkrat zaslišali z vrha Rinke vrisk. Erjavška sia takoj skočila pokonci, ker sia že spoznala glas — svojih dveh braiov, ki sta prispela z druge sir aru i>a Rinko m s katerima sta bila zmenjena, da se najdemo opoldne na Malih prodih nad Turškim žlebom. In res smo sc kmalu nato sesiali na križišču markiranih poti, ki vodijo s tega mesta v vse Smeri: v Turški žleb in mimo na Kamniško sedlo, na Skuto, na obe Rinki in proti Cojzovi koči. Tone in Lojze Erjavšek sia prišla od Češke koče. Pregledala sia vse žlebove, kotanje in prepade okrog Zrela, pod Dolgim hrbtom, od tam sia preko Savinjskega sedla zlezla na Štajersko Rinko, od tam na Kranjsko Rinko ier prišla navzdol na Prode. Tudi ona dva kljub naporom nista našla prav nobene sledi. Sestanek na razpotju je bil prav kratek in skoraj lakoničen: povedali so si med seboj, da niso nič našli, razdelili so si nadaljne smeri ier se dogovorili, da se zvečer najdejo v koči na Kamniškem sedlu. Poiem je samo še napravil vsak en požirek in po 20 minutnem sestanku so si že oprtali nahrbtnike, cepine in vtmi' ter se razšli: Lojze in Tone proiii terenom pod Turško goro in naprej na 2mavcarje, Kolličc na severno stran Brane proti Boštjanci. Priključil sem se zopet Petru in Francu, a smo šli skupaj le še do Turškega žleba. Vanj se je potem spustil Peter, ki ga bo temeljito pregledal in s spodnje strani prišel na Kamniško sedlo. S Francetom pa sva jo mahnila proti Turški gori. Nekaj pod vrhom, predno sva se ločila, je Francc napisal še najno- vejše poročilo za SPD v Kamniku ter mi dal po- I osebe: že starejši mož in žena in mlajši moški, ročilo s seboj. Naio sva se nad nekim prepadom ločila: France se je začel spuščali v prepad, jaz pa sem nadaljeval pot na Kamniško sedlo in od tam v Kamniško Bistrico. Kanonik, vppkojeni gimnazijski profesor in phil. dr. Ivan Svetina se je včeraj poslovil iz zemeljske sedanjosti v večno življenje. Bil je na oddihu v svojem rojstnem kraju v Žirovnici. Včeraj dopoldne ga je zadela srčna kap. Pokojnik, mož doslednih in trdnih krščanskih nazorov, jc dosegel visoko starost. Ivan Svetina se je leta 1851. rodil v Žirovnici kot sin kmečkih staršev. Na domu je bilo 11 bratov in sester. Zanimivo je, da je bil dr. Svetina krstni boter Motija Čop, oče slovenskega učenjaka Čopa. Svetinova stara mati pa je bila sestra Prešernove matere. Še druga zanimivost! Pri novi maši, ki jo pokojnik zapel 2. avgusta 1874. v ljubljanski stolnici, dalje pri zlati in 'naposled julija 1934. pri biserni maši, mu je pridigoval prelat Tomo Zupan, ki ju je vezala ozka prijateljska vez *n Je.g. prelat izrazil željo, da bi ju tudi smrt združila. Nekaj let je dr. Svetina kaplanoval v Idriji. Pozneje se je vpisal kot slušatelj filozofije na graški univerzi, kjer je študiral matematiko in fi-ziko. Bil je prav vzoren profesor matematike, ki je znal med dijaki vzbuditi veliko zanimanje za la predmet. Pri ocenjevanju nalog pa je bil tudi objektivno in skrajno pravičen. Kot veroučitelj je vzgajal dijake v Kristusovih naukih in jim kazal pot poštenega krščanskega življenja. Dolgo let je učil na sedanja humanistični gimnaziji. Kot katehet je poučeval tudi na sedanjem mestnem liceju. Plo-donosno, a trudapolno je bilo življenje dr. Ivana Svetine, ki se je udeležil tudi okupacije Bosne in Hercegovine. Literarno se je udejstvoval, tako je napisal svoje spomine na Bosno v »Dom in Svet« in je znan kot pisatelj veroučnih knjig. Bodi dr. Ivanu Svetini, ki je vzgojil mnoge generacije naše inteligence, ohranjen trajen in časten spomin! Usodne posledice solnčarice Maribor, 22. julija. Popotniki, ki so potovali danes popoldne z brzovlaikom v Maribor, so bili med postajama Poljčane in Slov. Bistrica priče strašnega prizora. V nekem kupeju so sedele med drugimi potniki tri Kje sta pogrešanca? To vprašanje gre ie dni čez vse Kamniške planine, pa tudi sicer po Sloveniji. Mlada jurista Vid Janša in Mladen Mikšič sta bila dobra turista, vsestransko priljubljena m simpatična Jer je radi tega zanimanje tem razumljivejše. Spričo take preiskave planinskih ierenov nas sicer navdaja tolažilna misel in iskrena želja, da se morda vendarle nista ponesrečila. Je seveda nemogoče, da bi preiskovalci z gotovostjo lahko dejali, da pogrešancev v planinah ni; kajti ie nešteto lukenii in prepadov, o katerih se kljub vestnemu iskanju ne more trditi, da ni mogoče, de bi padla v katero izmed teh globeli. Jc pa na drugi strani čudno, da v smeri, k.i sia jo v knjigi v Cojzovi koči označila (Grintovec—Skuta), niso našli prav nobenih sledov, dasi so ravno ie terene preiskali izredno temeljito. V splošnem krožijo govoricc, da sta morda odšla pogrešanca v Avstrijo. Dasi želimo, da bi bilo to res in da sta iorej šc pri življenju, bi bilo v tem primeru čudno io, da se ne javila. Oba imata zaskrbljene sorodnike in zlasti Janša bi svojim staršem gotovo prizanesel vsaij s tem, da hi jim kratko javil, kje da jc. Ostane odprta še možnost, da so jih avstrijski organi — če sta morda na avstrijsko stran zašla brez pravih dokumentov — zaprli. Toda tudi v iem primeru bi moralo nastopiti veliko težko razumljivih okolno-sii, ki bi preprečile, da bi niti s strani avstrijskih oblasti ne prišlo nobeno obvestilo. Spričo vseh ieh okolnosii je razumljivo, da vlada veliko zanimanje za vsako vesi, ki naj bi kakorkoli pojasnila usodo dveh mtadih življenj. očividno njun sin. Fantu se je videlo, da je bolan. Bil je videti čisto zmešan, kakor da ni pri zdravi pameti. Vso pot je bil nemiren, gledal je 6lkozi okno in včasih sta ga starša komaj pomirila. Komaj pa je brzovlak dobro prevozil polj cansko postajo ter z vso silo drvel proti Slov. Bistrici, je mladi mož za trenutek izrabil nepažnjo staršev ter se v hipu pognal skozi okno. Silen Vrisk in krik »o zagnali vsi ljudje, oče in mati pa sia bila kakor iz uma. Medtem je vlak že zavozil na prihodnjo postajo, kjer je postal. Tu drla oba starša zvedela, da se sinu prav za prav nič hudega ni pTbgodilo. Pri skoku iz drvečega brzovlaka je priletel tako srečno na vse štiri, da je dobil le nekaj prask. Takoj se je pobral ter šel do bližnje čuvajnice, od koder so ga spraviti na postajo v Poljčanah. Tja sta prišla tudi oče in mali in vsi trije so se peljali potem z osebnim vlakom naprej v Maribor, kjer so jih že pričakovali reševalci, ki so lanta odpeljali v bolnišnico. Piše se Edvard Kudrinka ter je 22 letni slušatelj medicine. Doma j« iz Visokega nad Jezerom pri Hrudimu. Nahajal se je na potovanju po Dalmaciji v družbi večjega števila tovarišev, ki so priredili posebno ekskurzij-sko potovanje. Reveža je zadela pod vročim dalmatinskim solncem solnčarica. Spravili so ga v bolnišnico v Gračacu, kjer je prišel zopet k sebi, ostale pa so posledice solnčarice v obliki zmedenega uma. Iz bolnišnice so obvestili starše na Češkem. Oče in mati eta se peljala po sina ter se z njim danes -vračala z brzovlakom. Med potjo so se pojavile zopet posledice obolelosti in fant bi bil skoraj plačal svoj skok iz brzovlaka z življenjem. Dve žrtvi vode Ptuj Eden je utonil r ribniku, drugega p« je odn«sla Drava, Maribor, 22. julija. V Mariboru samem, v katerem zahteva kopanje vsako leto po 10 in več žrtev, ker je Drava zaradi deročega toka silno nevarna, še letos k sreči ni veliko primerov smrtne nesreče pri kopanju. Pač pa jih j* zato več v okolici. Na en dan sta se dogodili kar dive taki nesreči, prva v bližini Limbuša, druga pa pri Sv, Petru pod Mariborom. V Bistrici pri Limbušu se je šel kopat krojaški mojister in posestnik Ivan Horner v bližnji ribnik, ki je precej plitev. Horner je znal plavati, kljub temu pa je naenkrat izginil na globok«m m*»tu pod vodo ter se ni več prikazal na površje. Domači so ga iskali ter slednjič izvlekli iz vode, vendar pa že mrtvega. Najbrže je šel zelo razgret v vodo, pa ga je zgrabil srčni krč, da si ni mogel pomagati s plavanjem. — Druga smrtna nesreča se ■je pripetila v Št. Petru pod Mariborom. V Dravi sta se kopala 15 letni pastir Janez Anžel, ki je služil pri posestniku Likovcu Jerneju v Trčovi, ter 12 letni Franc Majcenovič. Nobeden ni znal plavati, pa sta šla zaradi tega le v plitvo vodo. Anžel pa si je upal čimdalje globlje ter je zašel do pasu v deroč tok Drave. Naenkrat mu je na spolzkem kamnu spodrsnilo ter je padel v vodo. Ni se mogel več vloviti na noge ter ga je Drava odnesla v globino. Ljudje, ki so se zbrali na bregu na krike malega Majcenoviča, niso mogli nesrečnemu Anželu pomagati ter je utonil. Njegovo truplo je deroča reka odnesla s seboj. Pogreb dr. Simona Zaletela. Včeraj popoldne ob pol 4 se je zbrala pred Leon iščem v Ljubljani velika množica prijateljev, stanovskih tovarišev in znancev, da pospremi na zadnji poti rano umrlega dr. Zaletela. Predno se je začel pomikati dolgi žalni sprevod proti pokopališču pri Sv. Križu, se je od pokojnika poslovil z ganljivim govorom zastopnik Zdravniške zbornice, njegovi prijatelji pa so mu zapeli v slovo žalostinko »Človek, glej«, v kapeli pri Sv. Križu »Beati mortui«, ob odprtem grobu pa »Vigred se povrne«. Ko so položili krsto v grob, se je od blagega pokojnika poslovil še primarij celjske bolnišnice in mu kot stanovskemu tovarišu z bolestjo v srcu izrekel zadnji pozdrav. Številna udeležba iz vseh krajev dovolj priča, kako priljubljen je bil mladi zdravnik vsepovsod. Naj blaga duša počiva v miru! Ptuj, 22. julija. Velik požar na Dravskem polju. Preteklo nedeljo 1!). t. m. okrog 2 se je nenadoma zasvitalo nebo nad vasjo Pongerci pri Cirkovcih. Pri posestniku Francu Belcu je v kolarnici izbruhnil požar, ki se je razširil še na dve parmi, skedenj in drvarnico, ki je vse skupaj zgorelo do tal. Žrtev požara je tudi okrog 8.000 kg žita, 10.000 kg sena ter vse gospodarsko orodje. Škoda se ceni na 40.000 Din, ki pa je krita z zavarovalnino. Gasilcem iz Sikolj in Cirkovcev se je posrečilo požar omejiti in ubraniti stanovanjsko hišo ter ostala sosedna poslopja. Kako je prišlo do požara še ni ugotovljeno, sumi se pa, da je bil ogenj podtaknjen in vršijo orožniki tozadevne poizvedbe. Francu Belcu je že lansko leto zgorela domačija in si je komaj dozidal, odnosno popravil novo domačijo. Občutna kazen za tatvino kolesa. Preteklo nedeljo je šel Ivan Žgeč, najemnik na Bregu pri Ptuju, za hip v gostilno Strašil na Bregu. Za ta trenutek je pustil svoje kolo v gostilniški veži. Ko pa je čez nekaj trenutkov hotel oditi, je videl, da je kolo iz veže izginilo. Sum tatvine je takoj padel na 23 letnega Mihaela Vidoviča iz Sv. Trojice v Halozah, ki se je takrat nahajal v gostilni in nenadoma odšel. ^Orožniki, ki so bili o tatvini obveščeni, so tatu že naslednji dan izsledili in aretirali. Ker je Vidovič brez stalnega bivališča, so ga izročili sodišču. — V torek, 21. t. m. se je vršila tozadevna razprava. Kljub temu, da je Vidovič tatvino priznal, ga je sodišče obsodilo na dva meseca strogega zapora; kazen je takoj nastopil. Je to sicer občutna kazen, vendar je popolnoma utemeljena, ker se tatvine koles vedno bolj množijo in kolesarji niso več varni pred temi temnimi elementi. Strela zaigala vintčarlfo Maribor, 22. julija. Snoči je divjala nad Mariborom in okolico močna nevihta, med katero je udarjala strela. Usoden je bil udar strele na Kozjaku, kjer je treščilo v viničarijo grofa Attemsa, v kateri živi viničar Ivan Zamuda. Strela je zažgala streho na viniča-riji ter udarila skozi strop v sobo, kjer je zadela viničarja Zamudo ter ga opalila na levem boku in levi nogi. Zadala mu je občutne opekline. Skozi tla je šinila potem v zemljo. Viničarija je zgorela s hlevom in prešo vred do tal ter znaša škoda 20.000 Din. Jedva *o še oteli živino iz gorečega hleva. Naročajte in širite »Slovenski dom"! Ljubljana danes Koledar Danes, 23. julija: Apolinarij. Jutri, petek: Kristina. Nočno službo imajo lekarne: dr Kmet, Tyr-ševa c. 41; mr. TrnkoczY ded.. Mestni trg 4 m mr. Ustar, Selcnburgova ul. 7. Avtoizleti: 3.—7. avg. na Dunaj, 3.—11. avg. v Berlin, 7.—9. avg. na Grossglockner, 22.-26. avgusta na vsa jezera Salzkammerguta. Prijave: Izletniška pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45. * Tečaj za popravne izpile na šentjakobski šoli, ki ga prireja »Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov«, ni v nikaki zvezi s tečajem, kj sc je vršil lansko leto na isti šoli- ^avt.°. opozarjamo vse prizadete, da se vpisovanje vrši še dalje vsako dopoldne od 8 do 12 v prostorih osnovne šole na Sv. Jakoba trgu. — Odbor DBPK. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, d®« 2:1 ■ julija: 12.00 Simfonično pesnitve fpložfie) 12.-15 Poročila, vreme 13.110 Cim, spored, obvestila 13.15 Odlomki i* oper (plošč-c) 14.00 Vreme, bor/,* 10.00 Caa, vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura: Prijateljski spomini na Stiiapa.na Miifcrov-Ijjibuia (Marko Car iz Boljjrada) 10.50 Harmoniika i«ra koncertne točke (plošče) 20.10 Slovenščin« 7,a Slorrenro (g. dr. Rudolf Kola.rič) 20.30 Prenos m B«lprrada 22.00 Cas, vreme, poročila, ejKired 22.20 Koncert ruskega eebsteta. Drugi programi Četrtek, 23. julija: Belgrad T.: 20.00 PdfoaJa 21.00 Fredičeva komedija «Oko za oko« 21.30 Dueti 22.00 Prenos iiz kavarrao — Belgrad //..* 20.00 Priiuineni? Kar ostrmeli so gospodje .. Noben mi ni mogel sprva pojasniti. Prišel je starejši gospod, pogledat pisma in dejal: »Iz vas se nekdo norca brije. Kar v are st pojte, bo najbolje!« Še enkrat v sleparjevih krempljih Žalosten jc Tone Zore odhajal iz justične palače v smeri proti Prešernovemu spomeniku. Pri frančiškanski cerkvi mu jc, kot bi ga s tal izvlekel, prišel nasproti Blaž, ki ga je lepo pozdra-| vil: »Servus, Tone! Kaj pa delaš v Ljubljani?« 1 Zore mu je jezno odvrnil: »Kakšno lumparijo j ste mi napravili?« Pokazal mu je obe pismi. Blaž j je prebral. Priča Zore je nadaljeval svojo izpoved: »Ko je Blaž vse pregledal, je jezno odvr- I ml: Vse to j e lumparija! Kar na pošto k telefo-| nu! Tam bomo govorili s stolom sedmorice v Zagrebu. Oba bova takoj govorila s predsedni-| kom. Šla sva na pošto.« Senatni predsednik priči: »S kom ste govorili po telefonu? Ste govorili z Zagrebom?« Priča: »V gajbi mi je dal slu-1 šalko. Po lelcfonu je nekaj brnelo. Prosil sem ga, da naj on opravi in govori.« Halol Halol Zagreb, stol sedmorice? I je začel Blaž v telefon govoriti. Gospod predsednik! V zadevi Zorel Ni prišla amnestija? Kaj ne. dal Tako jel Se k vam pripeljem, da ure-! dimo. . I Blaž jc šc nekaj časa govoril v telefon. Sam j Zore je bil prepričan, da res govori s predsed- nikom stola sedmorice. Po končanem pogovoru jc Blaž dejal: »Hitro bežimo v Zagreb! Vse bo v redu!« Zastoni vožnja v Zagreb Ker ie Zore imel pri sebi 30 Din denarja, sta se oba sprvim vlakom odpeljala v Zagreb na stol sedmorice. Blaž je Zoreta vodil okrog in mn^ pripovedoval različne zgodbe. Naposled sta prišla do nekega sluge, s katerim jc bil Blaž v daljšem pogovoru in mu tudi razkazoval amne-stijski lnži-dekret. Sluga je nato pristopil k Zoretu in resno pripomnil: »Brez skrbi! Vse v rcdti!« Zorc ie bil oškodovan vsega za okoli 1300 Din, celo trdi, da za 1600 Din. Predsednik obtožencu Blažu: »Ati ste pisali aannestijski dekret?« Obtoženec Blaž rezko: »Nisem pisal!« Predsednik: »Saj je vaša pisava.« Sodnik g. Kralj priči Zoretu: »Sedaj ste se prepričali, da je Blaž res prebrisan ko hudič.« Na predlog branilca in državnega tožilca, da sc izvedejo šc poizvedbe o poštnih recepisih in da se povabijo k razpravi še druge priče, je bila nato razprava preložena na nedoločen čas. Maribor Zopet požar v neveljski občini Kamnik, 23. julija. Tedni se je zopet pojavil v noči požar, ki je r*i l i i d - — a — ~ J J _ I _ u 2 ^ — I _ _ * T 1 vi k oČividno podtaknjen. Tovarniškemu delavcu Anto-•inu na Vrhpolju kratkem zgrajen kozolec. Gasilci in sosedje so' bili nu Flerinu lpoliu štev 8 je začel goreti pred ;ozolec. Gasilci in sosedje so bili takoj na delu, ki so zmetavali deteljo iz kozolca in ga na ta način rešili, da ga ni uničil požar. V veliki nevarnosti je bila v bližini stoječa hiša in gospodarsko poslopje. Mestni župan dr. Alojzij Juvan je odsoten ter ga nadomešča v vodstvu občinskih poslov podžupan Franjo Zebot. Krščanska ženska zveza za Maribor m okolico opozarja članice in člane, da se udeleže v nedeljo, 26. t. m. procesije pri Sv. Magdaleni. Izlet okoli Pohorja priredi s svojim avtoka-rom »Rdeči Franček« avtobusni promet Mestnih podjetij v nedeljo, 26. t. m. Odhod z glavnega trga ob 6, povratek v Maribor ob 22. Vožnja stane le 55 Din. Prijave sprejema pisarna avtobusnega prometa na Glavnem trgu. Nabava pšenice za vojaštvo. Od 20. avgusta naprej bo nakupovala v vojaškem intendantskem skladišču vojaška komisija pšenico od kmetov po najvišji ceni ter jo takoj plačala. Komisija bo po* poslovala dnevno od 7 do 12 in od 14 do 18. Magdalenska nedelja bo v nedeljo, 26. t. m. Pri župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru bo tradicionalno žegnanje z veliko cerkveno slovesnostjo. Prvenstvo poedincev v lahki atletiki bo v Mariboru v petek, soboto in nedeljo. Lahkoatletski miting priredi poverjeništvo JLASa Za tekmovanje, ki se vrši v vseh panogah, vlada veliko zanimanje. Pojasnilo glede legitimacij orož. upokojencev Društvo orožniških upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Ljubljani pojasnuje na številna vprašanja (»lede železniških legitimacij sledeče: 1. Po novi uredbi ima-vsakdo od upokojencev in njih svojcev pravico na 24 voženj letno. ‘2. Vsi lastniki za leto 1936 potrjenih legitimacij, ki so izrabili dosedanje 3 vožnje, naj pred-lože legitimacijo finanCni direkciji obenem s kratko prošnjo za vložek. Istočasno naj vsak pošlje po položnici za vsak vložek ‘2 Din. Ta znesek se ne more priložiti prošnji v znamkah. Položnice za dravsko finančno direkcijo se dobe pri davčnem uradu. Položnice brez štev. čekovnega računa, ki se dobe na vsaki pošti, je treba opremiti z štev. 10011 na račun dravske linančnfi direkcije v Ljubljani. Zaradi hitrejšega poslovanja naj se tej kratki prošnji priloži tudi odrezek nakazila pokojnine. 3. Moški družinski člani imajo pravico do take legitimacije do polnoletnosti, ieglede na to ali oibskujejo šolo ali ne. Pogoj je le ta, da so nepreskrbljeni in odvisni od očetove oskrbe. Ako je takim legitimacija odvzeta in se nahaja pri direkciji, dobe isto nazaj na podlagi prošnje, predložiti pa morajo sliko, ker je prejšnja iz legitimacije odstranjena. 4. Hčerke, ki so nepreskrbljene dobe ne glede na starost, odvzeto legitimacijo nazaj in sicer do omožitve. V drugem glej ad 2 in zadnji odstavek od S. Prošnji je pa treba v tem slučaju priložiti samski list in potrdilo občine, da nima lastnih dohodkov nad 200 Din mesečno. Vsi oni družinski člani pa, ki imajo morda take legitimacije še doma, morajo iste prošnji priložiti. 5. Ločene žene, ki ne žive z možem v skupnem gospodinjstvu, nimajo pravice do legitimacije. 6. aZ leto 1937 bodo dobili vsi nove legitimacije proti predložitvi nove slike z imenom na nasprotni strani in gotovini v znesku 20 Din. 7. Glede vložkov je to, da jih trenutno še ni na razpolago in zato naj vsak najprej izrabi vse dosedanje vožnje in ne delati takoj sile in nujnosti finančni direkciji. To bo dalo zapet dosti dela, kar se naj upošteva. Po možnosti in vrstnem redu bo čimprej vsem ustreženo. — Lipoglavšek, t. č. predsednik. Tretji izletniški vlak Ljubljana-Jesenlce Ponovno opozarjamo občinstvo, da vozi ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana—Jesenice tretji železniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 6.45, t. j. pol ure pred rednim potniškim vlakom. Običajno je na redni potniški vlak ogromen naval potnikov in se pritožujejo radi pomanjkanja prostora, medtem ko je samo samo pol ure pred njim vozeči izletniki vlak le slabo zaseden. Zadnjo nedeljo je imel redni potniški vlak 1.200 potnikov, izletniki pred njim pa samo 200 potnikov. Ker je vožnja dolgih potniških vlakov na gorski progi Ljubljana—Jesenice neprikladna in celo opasna za varnost prometa, zato je bil vpeljan v razbremenitev rednega vlaka še tretji izletniški vlak. Priporoča se torej občinstvu v njegovem interesu, da se poslužuje ob nedeljah in praznikih prvenstveno tretjega izletniškega vlaka ob 6.45, kjer mu je udobna vožnja zagotovljena. Obrtna razstava kamniških in okoliških obrtnikov Obrtniki — člani »Obrtnega društva za okraj Kamnik v Kamniku« — ki je popolnoma samostojno, priredi v letošnjem letu svojo drugo razstavo, ki bo otvorjena od 2. do 10. avgusta t .1. pod častnim predsestvom, gosp. Janka Polaka — usnjarja in trgovca v Kamniku. Razstava bo v vseh prostorih narodne šole v Kamniku. Da je razstava za splošno obrtništvo velikega gospodarskega pomena, zadostuje dokaz, ker jc že sedaj pripravljenih nad tretjino več razstavljalcev kot lansko leto in bodo zastopane različne obrti: mehaniki, ključavničarji, kleparji, orodni kovači, mizarji, kolarji, pečarji, tapetniki, oblačilna stroka, tkanine in še razni drugi. Lansko leto je obrtno društvo praznovalo svojo 15-letnico obstoja dela izrečno za povzdi^o splošnega obrtništva. V tej težki gospodarski krizi pa upamo, da bo za posameznega kot za vse obrtništvo razstava velik pripomoček za vnovčevanje domačih izdelkov. Vsi obrtniki, ki so se odločili na razstavi sodelovati s svojimi izdelki, naj nujno pohite z delom, ki naj bo čim ličnejše in čim boljše, da bo v resnici ponos vsemu obrtniškemu stanu in vsemu kamniškemu okraju. V splošnem je želeti, da se krepko oprimemo gesla: »Kupuj le domače blago« in Svoji k svojim!!! Dne 22. julija 1036 v Gospodu umrli _ dr. Ivan Nep. Svetina gimnazijski profesor v pok., duhovni svetnik, častni kanonik, biseromamik, dolgoletni skrbni predsednik Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje bo pokopan v petek, 24. julija, ob pol desetih na Breznici. Kdor bo mogel, ga pride počastit na njegovi zadnji zemeljski poti, s hvaležno molitvijo pa se ga bodo spominjali vsi njegovi sotrudniki in podpirani bivši dijaki. Ljubljana, dne 23. julija 1936. Društvo dijaške in ljudske kuhinje v Ljubljani. FRANCIJA c\^ 1 *STurija )l|o^ madnCL al2 e r i ja Trgovci in ne kolonisti Južna Afrika, ali kakor jo imenuje tudi »>le-iela belega človeka«, je dajala v začetku 19. stoletja svoja bogastva ljudem, ki jih lahko imenujemo popolnoma svobodne koloniste. Prvi belo-kožci, ki so se tjakaj naselili, niso bili zastopniki kake narodnosti, ampak trgovske družbe. Ko je nizozemsko-vzhodnoindijska družba stopila lod na kopno, ni imela namena, da bi tu zagotovila in ustanovila evropskemu človeku nov dom, pač pa samo, da iz te zemlje skuje denar. Vprašanje kolonizacije je bilo torej daleč zapostavljeno pred velikimi trgovskimi kupčijami. Tako je moralo preteči celih 50 let, preino je prišlo do tega, da je v tej deželi, kjer so se naselili prvi kolonisti, ki so iskali le svoje koristi in niso bili podrejeni ali odgovorni kaki oblasti, prešli do besede prvi uradnik, katerega moč in vpliv je tudi kaj zalegel. In še nadaljnjih 40 let je šlo mimo, predno je ta visoki uradnik dobil naslov in čas.t guvernerja. Iz teh svobodnih naseljencev, ki so vedno bolj težili za tem, da se odtegnejo vsaki kontroli, ki so jo smatrali za kvarno znanje ter bežali v nepregledne in nepoznane goziove Južne Afrike — v to takrat še bolj divjo pokrajino kot danes, se je izluščilo jedro burskega naroda. Holandska uprava, ki je vsakomur vse dovoljevala, kar seveda ni bilo dobro za njihovo trgovino v teh krajih, je bila tudi vzrok, da so se ramoteno mogli tod naseljevati tudi ljudje drugih narodnosti, meJ katere moramo v prvi vrsti prištevati tudi Nemce. Angleška in nizozemska znanstvena dela, ki obravnavajo južnoafriške pokrajine, so znova potrdila, da je med 1593 predniki sedanjih Burov, ki so se priselili v bogato Južno Afriko od leta 1657. do 1807., bilo 842 Nemcev, 529 Nizozemcev, 86 Francozov, 39 Dancev, 36 Švedov, 14 Flamcev, 11 Norvežanov in samo dva Angleža, Za in proti suženjstvu Na koncu 18. stoletja so Nizozemsko preplavili revolucionarni Francozi. Princ Oranski se je zatekel v London kot zastopnik one stranke, ki je hotela s pomočjo Angležev utrdili svoje postojanke na skrajnem južnem koncu Afrike in spodrinili Nizozemce. Anglija je res naenkrat zasedla to deželo, pri tem pa napravila težko pogreško, ki je precej kvarno vplivala za Angleže glede burskega vprašanja. Angleški častniki so zahtevali od zastopnikov Burov, da priznavajo prostovoljno angleško nadoblast, ker da le ta more ohraniti suženjstvo, Istočasno pa je tudi Francija začela opozarjati na to, da utegnejo kaki strogi ukrepi za emancipacijo suženstva, ravno tako upropastiti Južno Afriko, kakor se je to zgodilo na otoku Mar-tinique. Angleži so sami uvažali sužnje tja in jih prodajali Burom. Ti pa z njimi niso ravnali pretrdo. Ko je južnoafriška kolonija leta 1815 prišla v angleško oblast, je bila holandska vlada pod pritiskom močnega ljudskega gibanja, ki je brezobzirno zahtevalo najhujšo borbo proti onim, ki imajo na svojih domovih še vedno sužnje, ker ia je to višek barbarstva. Buri so se seveda takim nameram odločno uprli in so zahtevali za primer, če le ne bi drugače šlo, kakor da se odpr&vi suženjstvo, vsaj primerno odškodnino v kakršnikoli obliki. Toda način, kako so z njimi ravnali Angleži, ko so jih izigrali z zakonom o odpravi suženjstva, ko so jih obremenjevali vedno z novimi davki, ko so celo ščuvali in čuvali številne razbojniške tolpe, ki so neprestano napadale Bure, je prinesel odločitev, ia so se začeli Buri odtegovati angleški nadoblasti. To so smatrali za edini izhod iz tega neznosnega stanja, ki je zavladalo med prvimi kolonisti in pozneje priseljenimi Angleži. Zaradi nezadovoljnosti selitev Leto 1835. pa je prineslo odločitev. Tedaj je bilo požganih na sevemovzhodni meji na stotine burskih hiš, na stotine razrušenih, ugrabljenih na tisoče in stotisoče njihovih lepih domačih živali. Mnogoštevilni Buri so tedaj uvideli, da jim ni obstanka in so se odločili, da prodajo, svoje domove in se izselijo. Med temi kupci so bili po večini Angleži in Škotje, ki so s podporo angleške vlade prišli sem leta 1820. Maja meseca leta 1836 se je začelo pravo bursko preseljevanje, ko so Buri začeli prehajati preko severnovzhodne meje. Ta njihova odločitev pa je kaj prav prišla Angležem, kajti že v nekaj desetletjih se jim je posrečilo osvojiti si mnogo obširnejše pokrajine v Južni Afriki, kakor pa so jih 200 let prej imeli za svoje izrabljanje prvi tuji naseljenci tamkaj, Nizozemci. Čez kakih 10 let po prvi selitvi Burov je to gibanje postalo že tako izdatno, da je letno odhajalo iz teh dežel po več kot 10C0 ljudi. Zdi še skoraj, da je to izseljevanje bilo prav po goJu Angležem, kajti ti niso izdali nikakega ukrepa, da bi to preseljevanje zatrli ali pa vsaj skušali omejiti. Od obeh skupin, ki sta šteli komaj deset oseb, so prvo domačini v bojih pobili, tako da sta ostala samo dva otroka, ki sta pozneje dorasla med divjaki, druga pa se je zatekla v portugalski Delagoa-Bai, ki je po dolgoletnem tavanju poiskala tod zavetišča, a je na tropski mrzlici skoro izumrla. Prva večja skupina, ki je Stela kakih dvesto mož, je prekoračila v avgustu 1836 reko Orange. Vodil jo je Henrik Polgieter. V gotovih presledkih so sledile temu še druge čete. Po več mesecev trajajočem težavnem potovanju so se prvič za dalj časa ustavile ob reki Vaal, da si tam ppiščejo zemlje, ki bi bila ugodna za trajno bivanje. Vse naokoli so bili obširni gozdovi na hribovitem svetu in izborni z vmoko travo poraščeni pašniki, ki so bili za te priseljence nad vse vabljivi. Sklenili «o, da ostanejo tu za stalno. Z dežja pod kap Tedaj pa se je zgodilo, da so naleteli nanje prednje čete bojevitih domačinov, ki so bile ravno na zmagoslavnem pohodu proti jugu, da si pridobe nove zemlje. Med potjo so se jim pridružila še številna plemena in se z njimi vred bojevala z vsakomur, kdor se je skušal upirali. Največje francosko vodno letalo. Pogled na Španijo v revoluciji: Pikčasto označeni kraji so v rokah opornikov. Zamorec Tyaka, ki je bil prej samo poglavar ] rodu Bantu, je postal sedaj voditelj vseh združe- j nih sil različnih narodnosti in plemen, ki jih je j priklenil nase s strogo vojaško disciplino. Gibanje se je začelo v zaledju vzhodnoafriške obale in hi- i telo kakor plaz proti jugu. Vendar pa so tudi v i tej vojski nastala med posameznimi voditelji ne- j soglasja. Višji poveljnik Mosilikatze ee je odcepil od Tyaka. Da bi ušel njegovi osveti, je pri nadalj- I njem prodiranju za seboj pustošil vse, polja in vasi, prebivalce je zatiral in pobijal. S tem je hotel ustvariti svojim zasledovalcem neprodorno pokrajino. Spopadi s črnci Oddelek teh čet je zadel ob reki, Vaali na Bure, ki so ravno bili na lovu na slone. Le dva sta ostala pri teh spopadih še pri življenju, sovražniki pa so bili tik za petami. Hitro so Buri postavili svoje dolge vozove v štirikot, prednje pa nametali razne ovire kakor trnje, vejevje itd. Le nekaj trenutkov je poleklo in že so se pojavili oddelki črncev. Boji so trajali ves dan. V taborišču je bilo 36 Burov, a le dva sta v tem boju padla, čez nekaj mesecev pa je lolpa črncev zopet napadla Bure. Bitka je bila še hujša. Ženske so polnile svojim možem puške, pomagali pa so tudi olroci in bili pripravljeni, da napadejo sovražnika i vrelo vodo, če bi se mu posrečilo, da se prerije mimo boinih voz v taborišče. Napad je bil tudi to pot odbit, čeprav so črnci odvedli s seboj veliko število goved in ovc. Nazaj na jug Med lem pa je nastala velika sprememba tudi v vrstah plemena Zulu. Poveljnika Tvaka je ubil njegov rodni brat Dingan in se polastil njegove časti in položaja. Vzel si je za prvo nalogo, da poišče Mosilikatza, in se maščuje nad njim kot nad veleizdajalcem. Na visoki ravnini, na kateri je pozneje nastala država Oranje, se je zbralo okoli 1000 voz. Sklenili pa so Buri. da si za svoje stalno bivališče poiščejo kraj bolj ob obali, kjer so se naselili leta 1929. Angleži. Ker je burska vojska pod poveljstvom mladega Dingana ravnala zelo milo z vsemi prebivalci v onih pokrajinah, skozi katere jo je vodil prej Tyaka, in celo vrnila vso zaplenje-nio živino, jim je bila pot do vzhodno ležečih pokrajin neovirana. Toda nekega dne je bila vojska Burov nenadoma napadena od plemena Zulu, ki .je privedlo na bojišče okoli 100.000 borcev. Krvavo bitko so Buri izgubili, poleg tega pa še vse prej naplenjeno premoženje. V burskih vrstali je vladala taka pobitost in obuj), da se je večino teh ljudi končno odločila, da se vrne nazaj v svojo prvotno domovino na južni konec Afrike. Leta 1838 pa so Buri odločno premagali pod poveljstvom Andreja Petoriusa Zulukafre. Čet« Dingana so bile popolnoma uničene. Ostanki so se podali sedaj ravno tako kakor nekoč čete Mosifi-katzeja nazaj proti severu. Buri so si poiskali primeren prostor za stalno naselitev in so si tudi zagotovili primerno varstvo pred Angleži na jugu. Bureka republika Natal je leta 1830. ustanovila svojo prestolico v mestu Pietermaritzburg. V njej se je nastanila vlada, ki ji je napravila konec šele Anglija s svojo tako imenovano bursko vojno. Lev in kri Levi in tigri so zadnja filmska moda. Ameriški raziskovalec Flos$, ki je po naročilu iz Holy\vooda posnemal divje zveri v južnoafriškem pragozdu, pripoveduje med drugim o nekem starem zamorcu. Mož je postal bogat, ker je imel lonec klejaste črnkastordeče maže. Njegovi na potovanje ali lov namenjeni rojaki so drago plačali drobne kepe čudežne snovi, samo do polovice grama, v prepričanju, da jim bo obvarovala življenje. Mazač je ponosno razodel Flossu, da ima v loncu samo strjeno kri zamorke, ki jo je bil pred leti raztrgal lev. Nekaj je moralo premotiti zver, ker ni pohrustala svoi plen. Zamorci so zbrali kri s čarodejnimi besedami in jo dobro spravili, ker je najboljše varstvo zoper zveri. Floss, ki se je hotel prepričati o neresničnosti govorice, je podtaknit ujetemu lačnemu levu tele, ki ga ie zaznamoval na čelu z drago mažo. Lev je planil proti teletu, dvignil šapo, a nenadno obstal, votlo zarjovel, stisnil rep med noge in se poparjen skril v kot. Drhtel je kakor šiba na vodi. Četrt ure pozneje je takoj raztrgal drugo, neznamovano tele. Floss je hotel preizkusiti čudežno sredstvo še na človeku, a zamorci so se zbali, dasi so bili prepričani o učinkovitosti mazila. Zatrjevali 90, da nikoli ne napade lev potnika, ki nosi mazilo s seboj, ker ga oddaleč zavoha. Floss je hotel uvrstiti prizor v svoj film, a v Holywoodu so sklenili, da ne bi verjeli gledalci v resničnost dogodka, temveč ga smatrali za izmišljotino režiserja. Sodnik (obtožencu, ki je bil osumljen, da je ukradel uro); »Alj se čutite krivega?« Obtoženec: »Ne, gospod sodnik.« Sodnik: »Ste bili že kdaj kaznovani?« Obtoženec: »Ne, še nikoli, gospod sodnik, to je prvič, da sem kradel,« * »Kako pa je z novo sobarico, prijatelj?'' »No, mislim, da je zadovoljna z vami.« Zeleni pekel Dva dni pred našim prihodom so bolivijske zračne sile metale nad Asuncionom za-smehljive letake. Dva dni po našem odhodu je pa zmeden bolivijski polkovnik blodil po okolici pristinišča Bahija Negra. Zaprli so ga kot ogleduha. Ko smo mi vstopili v Zeleni pekel, se je treslo nad njim in po njem grmenje mednarodnega spora. Toda šele okrog Božiča, ko smo dospeli v Santa Cruz, je začela teči kri. Medtem pa smo sopihali po veletoku navzgor proti najbolj romantični in najbolj nezakoniti pokrajini vse Južne Amerike. ČETRTO POGLAVJE. Nekaj dni poti vzhodno od Asunciona leži pokrajina Matto Grosso. To je dežela gozdnatih ravnin in močvirnatih pašnikov, zemlja sonca, osamelosti in grešnih žensk. Ta dežela ima samo en zakon, ki ga sestavlja napet, ob boku viseč revolver znamke Smith & \X/esson. Teoretično je to pokrajina nebrzdane strahovlade, v kateri se sodniki tresejo za svoje življenje, oproščene lopove pa pogosto zadene smrt takoj, ko zapuste sodišče. Zavratni morilci vrše tu svoje rokodelstvo za 10 šilingov od trupla in prosijo svetnike, naj jim dajo ostro oko in mirno roko. Celo sam predsednik brazilskih združenih držav si ne upa poslati policijskih moči za zločincem, kateremu se je posrečilo priti do zavetišča v Matto Grosso, katero obdaja gosta drevesna ograja. V tej pokrajini prebivajo najprijaznejši in najdobrosrčnejši lumpje vsega sveta. Matto Grosso je skoraj druga Meksika, .le da je bolj čeden in bolj moški. Po veliki večini je vsa pokrajina rešena umazane prepirljivosti, katero so poznali prejšnji prebivalci, Matto Grosso ima svojo dušo, ki ni ne črna, ne bela, ne siva, marveč je svetle barve in zna ceniti pogum. Večina prebivalcev te dežele so rjavi strastni Brazilijanci, potomci portugalskih naseljencev iz 16. stoletja. Za Evropejca predstavljajo človeški rod, s katerim je v vsej Južni Ameriki najtežje občevati. Ponosni in vročekrvni so, navdaja jih naravnost bolestno nezaupanje do tujca. Noben človek na svetu ni sposoben, da bi jih vodil, če se kdo prenagli in prehitro udari s pestjo, mu bodo takoj odgovorili z nožem. Pravičen trgovec pa, ki ravna z njimi kakor z ljudmi, lahko naredi z njimi, kar hoče. Brazilijancu, ki vam je enkrat prijazno segel v roko, lahko brez vseh pomislekov in brez vseh ozirov zaupate. Med domačim prebivalstvom so pomešani številni zamorci. Njihovi predniki so prišli na okuženih suženjskih ladjah, vklenjeni v verige iz Afrike sem čez morje. Danes so ti zamorci povečini žilavi, krepki, smejoči se živinski trgovci, ki nad vse ljubijo barvite obleke, v 'katerih dirjajo čez prostrane ravnine. Človek ni živel, če ni videl, kako takle gaucho v sinjih hlačah, katere mu na telesu drži rumena ovijača, in z ogromnimi srebrnimi ostrogami na škornjih, zažene svojo laso, zanko čez rogove drvečega bika. Ko ga bik potem potegnne, se nagne v sedlu daleč nazaj, tako da se prah za njim vrtinči v gostem oblaku. Res, kdor tega ni videl, ne ve, kaj je svet. Ostalo prebivalstvo te pokrajine sestavljajo potujoči sirski trgovci, japonski pridelovalci kave in Amerikanci. Sirci so prebrisani ljudje s poševnimi očesci, ki ljubijo mir. S parom mul, obloženih z vso mogočo pisano kramo, potujejo po deželi in ne škodijo živi duši. Japonci se drže čisto zase, žive od riža in piva in sedejo po dvajsetih letih dela z lepim premoženjem k počitku, Amerikanci pa pokoja v starosti ne poznajo. V glavnem se ba-vijo z živinorejo. To so suhi, majhni in strastni ljudje, ki zmeraj trdno zatiskajo usta in imajo ostre poteze v obrazu. Puško imajo neverjetno hitro pri roki. Ošabno zaničujejo vse svoje sosede. Človek sliši njihov smeh samo ob sobotah zvečer, kadar grenki okus izgnanstva in trpko brazilsko žganje v njih razvname spomin na srečnejše čase. Tedaj se krohotajo iz vsega grla. Spričo te pisane zmede ljudstev, navad ! in običajev v tej neizobraženi deželi, spričo človeških usod. ki jih je naključje tako čudno zmetalo sem, je človek presenečen, da tu sploh | vladajo kaka zakonita pravila. Da presenetlji-j vo učinkuje nanj, da vlada v tej divji pokra-j jini celo posebno stroga zakonitost. Matto ! Grosso ima svoje postave. Ostala Južna Ame- rika seveda trdi, da teh postav nikjer ni. Vsi Amerikanci bi vam prisegli, da vlada v Matto Grosso sama divja morija. Toda to ni res, kljub temu so v tej deželi zakoni in postave. Značilno zanje je predvsem ravnanje z ženskami. Ženska je last moškega, s katerim j je poročena. Tujec, ki pride v hišo kakega j prebivalca v Matto Grosso, ne sme računati, da ga bo ta predstavil svoji ženi ali hčeram. Te morajo lepo ostati v kuhinji. Obiskovalec, ki bi kazal kaj preveliko zanimanje za kuhinjsko umetnost, bi namesto kosila kar na lepem dobil kroglo v hrbet. Tujec se mora tu vesti po strogih predpisih. Tudi če je ves Han sedel na konju in je do smrti truden, vendar ne sme pred hišo stopiti s konja in potrkati na hišna vrata. Čakati mora r.unai plotu na konju in ne sme razjahati, marveč mora na ves glas tuliti: »O de casa!« Na ta klic se prikaže hišni gospodar in mu rad da streho in zastonj prehrano zanj in za njegovo jezdno živinče. Če pa posestnika ni doma, potem mora tujec lačen in žejen naprej, če ne, se morajo dobrosrčne žen$ke pripraviti na naihujše. Hišna gospodinja je kar lahko do dna in iz vse duše prepričana, da jo bodo pokopali takoj, ko se vrne domov njen gospodar. Za prešestvovanjem je v Matto Grosso najbolj zasovražen zločin tatvina. Tat velja tam za človeka, ki mu manjka spoštovanja do samega sebe. Zato ga v pustinji kar hitro rz-šijo bremena * življenja, zakaj ponos velja v tem kraju kot najvišja čednost. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Dio, za inozemstvo 25 Din: Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2994 in 29%. Uprava: Kopitarjeva b. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Oec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček. Prvi kolonisti v Južni Afriki