XLUlkUVUVM
Wien
Stl.
V Gorici, 5. januarja 1877|
„SoLa" izhaja vsak fietvrtek in velja posto prejemana ali r Gorici zia (lorn
poiiljana:
Vseleto   .   .   ,  ..   ,   f.4.50
Polleta.....,»2.30
Cetvrt leta    .   .   .   .   „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri ,,po-
slanicah" se placuje za navadno tristop-
no vrsto:
8 kr. Le se tiska 1 krat 7                    .2
.........6 "II" ""J!" ~"!!'' ~^-~ 2......II
Za vefie Srke po proitoru.
SOČA
Poaamezw Stttilka st tobivajo p» 10 soldo* t Gwici y tobakatnici t go-sposki ulici blizo „treh kron". ~ t Trstu t tobakaraici „Yia  della ca-
Navo5niua in dopisi naj st blago-voljno poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. —- Rokopisi se nt vraLajo; dopisi naj se Wpsfoyoljno fran-kujejo. — Dclalcera in drugim uepre-moznim se uarofiniiiasniia, akoit ogla* se pri urednifttvv.
(Jlasilo slovenskega politienega drustva goriskcga m brainbo liarodiiili pravic.
¦¦¦JJl'JL--------¦J.^ti'j
P. ii. gg. iiaroriiikom!
Z denasnjo stevilko zaniu 7. tciaj nasega listu, Stejemo si v posebnu dolznost, da pri tej priiiki izreeerno najtoplejso zahvalo vsem o-aim gospodom, ki so v pret. letu podpirali naLe. zapoeetje, bodisi se spisi in dopisi, bodisi s pri-poroeanjem uusi'ga lista. Ob enem pa prosiino vse omenjene prijatelje, da nas tudi v tekocem letu tako zdatno podpirajo, da bonio z vescljem nadaljevali trudapolno dclo. Xadejamo se, da bodo narodnjaki ua dezeli pri vs.aki priiiki pri-porofali nas list in tako pomno/ili stevilo Cita-toljcv.
Denasnjo stew poslali srno vscm starim na-rocnikom in so nekuteriiu drugim rodoljubom na ogled. — prihodnjo stev. pa bonio poslali saiuo tistim starim mironiikoni, ki so popianiii stare y.astankr. Kedor nofe, vec prejeumti nasega lista, naj ga, blugovidjno vine /. dustavkom : BNoivm vec prejeumti."
lTrerinis*"o in upravni&tvo.
Mir ali vojska.
Od kar je zafielo vrcti na Balkauu. poskuSa se diplomacija v svoji umctnosti; glavna igralca pri tej igri pa sta brezdvomno general Ignatief in Elliot, prav za prav Gortakov in Disraeli. Kakor Intro so an-gleiki diplomati videli, da ima Rusija kako nado, da prodere se svojimi tirjatvami, hitro so napravili kako zmeSnjavo, ki je situvacijo sopet spremenila, Tako so nenadoma priMe prekucije, umori in v teku neka-terih mesecev je uze tretji sultan na pre.stolu. Kot zadnja poskuinja, da bi se vendar reiilo jutrovo pi-tanje miraim potom, Sinatra se konferenca, katera Se zmerom dnevuje v Carigradu. A komaj stopi skupaj konferenca, kateri so bile ruske tirjatve prvapodlaga, ko je uLe sopet anglelka diplomacija v zvezi s tur-
LISTEK.
Na Silvestrov veder.
„t iivljeuje nale, Ki tak' hitro tefie, Al* so sfitne sanje?— ^-•Sanje—jek mi refic' Jenko,
Kaj resne so ure. ki raino na veCer silvestrove-ga. Saj jihove minote so grob umirajoCemu i zibelj-ka novorojenemu letu. Rakev i zibeljka ? f Pomen-ljiva podoba! Zalost i upanje podajati si posestrim-ski roke. Prva roni blede solze za marsikaterim mtt-\im, ki se je pred narai preselil v temno ve^nost, kraljestvo senc, i v prsih nam preti srce razpofii se notranje bolesti, gtedajotim marsikateri praziii nasla-ma6, v kojem je ^e lani sedela ljuba, nepozabljiva osoba. Loiila se je za danes i vedno! A tu nam za-sije v srci upanja zar, ki nas tolazl i t6§i, da se bo-demo kedaj, probujeni v nebeiki slavi, zopet videli.— Torej resen je cas, §ume6 na silvestrovo, ko bi tre-noK v morje preteklosti, U^e stari Latinci so Cestili ta «an, ter jihove saturalnije, veseli prazniki, ob ka-terih so snieli tudi rabi, prosti za nekoliko dnij, z ro^ami veneati se, so bile dobra allegorija tako zva-ne zlate dobe, ko nij bil nikedo gospod i nihce hla-
ftko najiravila novo ovh'c. Ko je namrcfi turSki poob-lascenoe odpii konferenco, naznanil je drugim poobla-sOencetu slovesno, da so v Ostein hipu oznanja ustava, ki daje cnake pravicc in s\obodo vsem turSkiin dr^av-Ijanom brez razlocka ne glcd« na vero, ne gledo na naroduost. S tern je hotela turska vlada dati pod nos zastopuikom velevlasti, da lehko sama vpelje na Tur-skeni se bolj svobodno ustavo, nego jo uasvetujejo ev-ropske velevlasti in da zamoro torej brcz njihovega sveta reiorniirati drzavo.
A konfercnoa data je na to turSko demonstraci-jo jako pomonljiv odgovor—uiolfrila je in nij z no-beno bescdo vzi-ta na znanje turSko ustavo, karjedo-kaz, da velevlasti se ne dajo odpraviti tako dober kup ter da ostanejo pri svojih tirjulvab. Nova nanie-ra angle iko-turskih diploma+ov je sopet spodletela in situvaeija hc je le toliko spremenila, da jezdaj posta-la skoro popolnoina neniogofia poravnava na mirnem potu, kajti kouiereiica tirja posebne pravice zakristi* jam1, katere. moiajo biti gamutirane ne eamo od Tur-ski', ampak od vseb velevlasti; nadalje tirja rnska o-ktitiiu-ijo Utdgai>ke, Rosne ia Ilereogovino zvojakiov* ropskih dr/av in odhtop nekaterili kosov de^ele Cr-iiiigori in Srbiji. To vse so tirjatve, katcro so ne ujcmajo s turSko ustavo. TurSka vlada je s to ustavo javila, da ne odstopi ne i.'ajmanjSega dela svojih de-4el, da ne- doptiHti uobi»u«t ».&vlade in kar je Se ve6, da turska vera ostanc. dericavua vera.
Ce tony piimeijamo tirjatve velevlasti z pom-pozno izjavo turSkij vlado, reci inoranio, da je nav-skriznost tako velika, in da je vozel tako zme§an, da ga zamore presekati edino le me6.
Da je turska vlada podclila svojnn podlo^uikom ustavo, v kateri so kopirana vsa najsvobodnejSa na-Sela drugih evropskik ustav, u^c to samo na sebi je bilo presmeSno in slabo izmiSljeuo, kajti komur je znana zgodovina scdanjega stoletja, prepriCan je, da na TurSkein se ne dajo upeljati oua nacela, ko bi tudi vlada istimto hotela izvesti jih. — Verjetno nij, da bi Turki zatajili koran in da bi soft! mirno gledali upeljavo kristjanom pravifine ustave. — V Turciji nij mogo'Ca nobena pametna refonna, dokler ne kraljujc na Balkanu kristijansko slovanstvo: to so sprcvidile tudi take velesile, taki driavaiki, ki so dozdaj sma-trali obstoj TurSke kot neobhodno potrebo. Ofiividno je torej» da Eviopa ne more resno misliti na mirno poravuavo s Turkom, temved mora misliti na popolno
pec. Oh, saj tudi mi smo rabi svojim strastim i it-ljam, ter lepo bi bilo, ko bi nas vsaj ta vecer zapu-stile, ko bi nam dale, da bi le veselo i roznato mis-lili! Saj naslednje jutro se povrne stari jarem; ho-dili bodemo zopet po trnji, kakor preje, a kde so ro-ie ostale, ne bodemo vedeli I
Staro leto daje slovo ! Kakor temnim zagrinja-lom se nam zdi vse zakrito v nevidnej daljavi, kar smo do^iveli. Mrafino je vse veselje, mracnovse gor-je ; vse lezi za nami, kakor na daljnem megleneia polji, kakor nifrie sanje. Zdi se nam, kakor bi se bill probudili iz dolzega spanja; veseliino se, da vse nij res, Sanje so na§e zivenje! Ove besede nijso bez pomena, govore sreu; ^utimo, da je v njih nekaj istinitega, kar nekako pomH na§e bolestij kar 3koro spravi v nas bijoce se obCutljeje.
A resnica ovih besedij se zvlasti danes obcuti, ko ce kmalu zenilja zafieti svoj tok okolo solnca, ko nas casa urni korak mogocno opomenja na kratko, minljivo Zivenje. Mladosti se zdi inace zivenje dol-go, Stevilo let nevsahljivo. Mladosti je livenje Sirno-polje, kder ne vidiS ni konca ni kraja; zdi se jej le-pa, blisCeca se igraia, katera jej tako dopada. A sta-rost je ponoSni metulj, ki skrivno i meiavo frfra ob uiesihl
Kedor je dospel u^e do poludneva svojega 2ive-nja ali ga iize prestopil, dobro ve, da solnce Sivenja se vedno dalje proti zapadu pomika i da se bliza— vejjer} dobro ve, da ve$er je hligej, nego jutro, i da
reienje jutrovega pralanja in kar je Se v«5: Euska je pred vsem svetom tako moftno enga^irana v tej za* devi, da ne more po nikakeiu odstopiti od svojih tlr-jatev; ona je u^e pripravljena na toj in zgubila M svojo veljavo v Evropi, ko bi ne Sla do Bkrajne raeie, Naj ustavovorni in madjarski listi le piSejo, da ruska armada je samo na papirji, da je mej vojakl n^ve8a demoralizacija, da ruska vojska nijma ne obleke, ne streljiva, to ne bo motilo severnega kolosa v svojih ciljih; ruskim diplomatom je morda Se prav, daome-njeni listi dajejo korajlo prevzetniai Turkom in mi se se dobro spominjamo taktike Prusov, ki so mirno pri-pravljali se na boj in se placevali tuje Casnike, da,>o se norca delali iz njihove vojske, iz njihovega bojnega materijala. Ruska ima svoje cilje, b katerim se bliza %h ^eleznim korakom; ona dobro ve*, da ne bo Slo hie/ vojske; ce pa je aran^irala shode, Ce je cel6 osnovala konferenco, je to storila iz vlsoko diploma-tit ne previdnosti. Fakti^no je, da je Ruska dosodaj preiskovala evropski toreu s takim uspehom, da more vsakdo priznati, daje ona danes gospodarica polo2«ja, Ruska caka in se pripravlja, dokler bode rec popolnoina zrela; na videz poskusila je vsa sredstva, da opraviCi pred Evropo zadnji korak; ona si je tudi svesta zaslombe in dobro ve, da se nijma vec bati zvezc od leta 1854.
Kenferenca se bode gotovo razSla brez uspeha; ona ima menda samo skrivni namen, da podaljsa vso zadevo za nekoliko casa, kakor hitro pa umolknejo diplomati, govorili bodo topovi in neznanjali svetu svobodo Slovanov na jugn, kajti Se misliti nij, da po-stanejo kedaj svobodni ti naSi bratje brez vojske. — Vojska se bode morda zavlekla Se nekaj casa: a vsak misled in v politiki koli&kaj veSL clovek soditi mora iz dosedanjih dogodkov, da je vojska neizogibljiva.
General Igoatijev.
Sedaj ko se skoraj ves svet na Jugoslovansko obrafia in se za orijentalno vpraSanje zanimiva, ne bode nepriliciio, ako podamo nekoliko dat citataljem ?SoCeB o mo^u, kojega ime je z iraenovanim vpraSan-jem v tako ozki zvezi, da ne bode mogel nikdo zgO-dovino  scdanjega casa ob orijentu pisati,   da ne bi
„hitro obraca se Casa kolo." I kedor je v starosti-nej dobi, opomenjajo ga dolge vecerne sence, ko se sopet prikazo podobe preteklosti, na blilnji solncni zahod, i na no6 jegovega ^ivenja. Za tega delj zre jegovo oko v yir svitiobe, upaje na novo jutro; a preteklost izrofii sencam mrkle no6i, ki ma zafino za-krivati i brisati bolesti i radosti iz sile spomina. Ctt-ti, da Zivenje je podobno sanjam, ali pa so le—sanje! Jeli zivenje res podobno sanjam?
Sanje so naSe zivenje I
V pi'ostorih divnega sveta, kder se Sloveika du« 5a tako rada madt, je vse zivenje le sen, i vsakedo sanjari od zore do mraka, od mraka do dne, dokler se mu slednjie vse sanje ne razpode", kakor megla, prognana od gole resnice. Bogatin sanja o zakladih zlatega boga; bliSee se mu od vseh stranij, a bez raird. I tevci sanja na svetn, da mu manjka iivlje-nja i prostosti, da ga vse tkei i zattra, Sanja kralj o mogodnosti i zmagah, sanja, kako. gospoduje, da vse pred ujim trepefie: smrt razdene jegovo sreeo, prete* 6a vedno vzbuditi ga iz sladkih aanjl Sanja, kedor stopa od cesti do slave, sanja kedor si beli glavo, kedor se mitei od jutra do vecera, kedor solzami, gren* kimi solzami moci drni kruh, kedor v ifajtiSej nocl oCij ne zatisne; sanja, kedor kuje straSne naklepe, kako bi ugonobil svojega bliznjega,
S kratka: vsakedo sanja, kar je, a nihCe ne ve zato I—                                                          •
Vf?be?5ite torej poSasti, ki hoCete motiti revno
^^#cudoval energijo. politigao modrost ia razumnost te-
yj&feli moza v korist njegovej tfrzavi.
"i^F.        General Ignatijev, rustri poslanec pri visoki por-
L.*' h Y Carigiads, je uze mnogo let mej diplomati viso-
^Tto cistoa ia va2na osoba. Nikolaj Pavlovi5 Ignatijev
je bS 17. jannarja leta 1832 v Fetrogradu rojen. SluS-
boval je najprv§e v ruski anaadi ter se je Krimske
voWfcot po&otwk (obrist) vdelezll.  Potem je bil
pomocnik (attache) t vojaskenioddelku pri poslanstvu
t Londonn, kasneje v Parizu.   V Parizn je ml tudi
ob casn konference, ko so vlade po Erimski vojski
pogoje miru stavljale, in  tu se je  pokazal Ignatijev
mojstra y politiki. Vsldl tega ga je uprotrebovala
kasneje ruska vlada vselej kot  zastopnika v onih
slneajih, kt so se po vainosti in  zmotnjavah pred
drogimi o#ikovali.
Kot iivrstnega diplomata se je skazal Ignatijev tudi na Kftajskew v Azyi, kjer je na korist svojega vladarja in njegove tlriave svojo ulogo kot poslanec izvrstno fevrsil. Kasneje je bilimenovan za generate m vidimo gakot posredovalca mej vojskojoclmi se narodi Kirgtzo? in Turkomanov, Komaj se me jn posrecilo te narode pomiriti, je odpotoval kot poslanec v Kivo in Boharo, kar je bilo tacas z velikimi tezavami in vellko nevarnostjo v zvezi.
Posebno Telike zasluge za svojega cara in rus-ko caratvo si je pridobil v Peking-u na Kitajskem, kjer je tudi nekaj casa kot poslanec posloval. To je pridobil roski drzavi 22 mest s pristanom in celo Tettko porecje Araur-ja in to zarad tega, ker je mej Kitajci, Angle*! in Franzozi z jako verlim vspehom posredoval. Tndi je Ignatijev toliko lavorik na diplo-malicneiit polji pridobil, da je bil od tacas mej prve politikarje sveta stet.
V letu 1864 je postal poslanec v Carigradu. Kdor se le nekoliko s politiko ukvarja, t^mn ie go-tovo njega irae od tega casa sem znano. Srd in pi-kaiije od vseh strani, posebno pa od avstrijske tako-xvane ustavoverne klike, kl vse sovrazl, kar je slovan-skega, in katera vsacega, ki za zboljsanjc in naprc-dek slovanske ideje in slovanstva sploh dela, svedo-cita dovolj, da je Rusiju pravo zadela, ko je svojega najizverstuej&ega sina tje poslala, kjer ji je bilo dolz-nost za zboljsanje polozaja podjarmljenih bratov ir. neclovesko terpjncenih oovernikov skerbeti. Znabiti da je vstanek, vzrocen po nezaslisanem barbarstvn, Igua-tijtsva iz zacetka iznenadil in mn raLnn prekrizal, ra-enn, po kojem je on hotel najbrSe po lepsem potu i-sto dognati in dosecl, kar bode treba sedaj s krvjo in niefom pridobiti, toda onesvestilo ga nij nikakor, kar nazvidimo iz tega, da je danes on na vihu situvacije. Komn nij znano demonicno veselje in krik ta-kozvanega vstavoverskega novinarstva, ko je bil Ignatijev od svojega cara leta 1876 domov poklican, da bi nova porottla in nove ukaze sprejel? Upala je vLe ona casnikarska druhal, da Ignatijeva ne bode vec'v Carigrad, ter zijala je na vsa usta, Ignatijev je iijas-ko naredil ter je za vekomaj Carigrad zupustil. Toda komn nij znano, da ona druhal vie vse izpeljano vi-di, Cesar si zeli?
Tacas, ko je bil Ignatijev na Kuskem, je zasel Muraa V. prestol turski a tudi zgubil ga je; njega brat Abdul Hamid je vze bil stopil na njegovo mesto, ko se je Ignatijev v Carigrad vrnil, kjer so ma gnji-lt TurCini jezo in zobe kazali; toda Ignatijev je moz, ki se sence ne boji.
Bog mn daj sreco, ker mn je dal pogum in razum!
i!love$ko srce, vzbezite zmote, ki posnemate cloveka i jega glasove, akopram vam manjka obojega! ProL, poberite se! Kedo se briga za vaso hvalo, za fan-tastifino sreio, za nefiimerno slavo, ki minehitro, ka-kor vetrovi na nebesih ? Saj se koprnecemu srcu le tako zgodi, kakor drevesa, ki se pokrije prerano voi-natim cverjem, da je potem piS severne bnrje otrese i odnese na vse cetviri strani! Mislil sem si uze i jaz, da sem se enako brslina ovil tvrdnega, stano-vitega bresta; a oklenol sem se prhle, slabotne cve-tice, ki je ovenela i vsehnola, predno bi se biia §e razvila t
Sanje so nase zivenje!
Kakor se €e§Ce mufii dusa v sanjah nifinimi zo» nami, ali pa se topi v praznih radostih, ki nijso dru-zega, nego gole glume zive domisljije. tako trepece cestokrat cloveSko srce pred golimi sencami bez res-nicnosti, tako drvi i dere za veseljem, kojega nij. A kakor stal»a, temna zavedenost v sanjah raztner v zl-venji ne pozna iii vsaj dobro ne razurai, da preteklo mesa z bodocim i sedanjost do cela prezira: tako dela tudi bedeca, jasna zavedenost v zivenji,~po dne-vi. Srece, kojo bi lehko imeli, se po gostem bojimo, zanii!ujemo jo i zamenjujemo z le videznim blagorjem, ki nam vzbezi, Ce hocemo s po^eljivo roko po nfem prijeti, kakor sadna drevesa nesrecnemu Tantalu. Ka-ko mnogokrat se ognemo srefi, menec, da bi bila vir nezgodam 1 Saj celo nase nade so tudi zmerom le sanje, niece sanje, koje pro^ene Mostna resnica! Sanje so na§e zivenje!
V sanjah vidimo vcasi reel, kojih istinito nij; v sanjah smo v razmcrah, v kojih nijsmo §e bili, ni-to oodeinQ kedaj,   Tako je y floyeSkem 2ivenji,  Ke-
Dopisi.
V  6oriCI, 3 jannarja (Gorica dobi dnevnik Novoletno beracenje.— Kmetijsko. — Pustje tukaj.)
Nekaj prinesio jenovo Ietotndi Gorieanom; dar sicer nij vecini prebivalstva nit kaj po volji; pa za to se ne zmenijo taki darovalci. ki darnjejo z name* nom, da bi dosegli, kar dozdaj nijso mogli — ta dar je italijanski dnevnik. Dnevnik v Gorki! Kako je to mogoce. bo marsikedo skcro neverno vskliknil ? In vendar je taka. — Te dni dosel je nam oklic, ki mora biti produkt spretnega peresa fcacega goriskega za-kulisnega politikarja; — ta oklie naznanja oMinstvn, da list *H Goriziano*, ki je dozdaj izhajal samo vsa-kih 14 dni, bode z 0. t. m. zscensi postal dnevnik. Iz pograma se razvidi, da bo casnik liberalen in na roden, prva zadaca pa mn bode, da pobija in odkriva naprave tako znanc goriske rikon«?orterij«»i*, to je se-danje veclnc v mestnem zboru, da vnift npliv znane-ga Goriskega vsegamngodneza in stigmatiznje njegov organ, I/Isonzo. — Kedor je paz?jivo cital omenjnn oklic, pri§el je vsaj do enacih sklpjmv. — Kaj druze-ga pa je pra§anje, ce je sploh mogoce vzdrievati v Gorki ital. dnevnik? —
V  raCunjanju ve§c*i in s casnikarstvom bavljajofii se ljudje, so preraeunili, da ital. dnevnik v Gorici bi bil pasiven za nekoliko tisuc gold.; sploh se ne da napraviti se tako povrsen proradnn, ki nebi kazal o-dividne zgube. In ko se ljudje tako razgrtvar|ajo, pra-sa skoro vsa»;do: od kod pa pride denar, da se pokrije primanjkljej in sploh, da se zafne to zapoe>-tje? Zdaj pa ljudje sklepajo na razne nacine: eni hocejo vedeti, da bo sodeloval oni bogati gospod „Di-spositionsfond" iz Dtmaja, sopot drugim se dozdeva, da je vse zapoSetje v zvezi z nemgko, jako malo pa bogato stranko, kar pa bi bilo na zadnjo vse jedno, ker omenjeni dunajski gospod je tako najveci podpor-nik omenjene stranke. Siisali so se pa tudi glasovi, ki so vse zapofotje pripisovali italijanskemu „Comita-to d'azionett,—torej inostranskemu nplivu, kar pa je najmanj vcrjetno, ker orr.cnjeni odbor za ital. propa-gando ne potrebuje novih rnoCi in novih organov na Primorskem, on jih uze ima in prav zanesljivih. To-rej kaj je resnicnega na vsem tern kokodakanji V Mi smo si itfe napravili svojo sodbo, s katero pa no5e-mo kar naravnost na dan. Samo toliko omenimo, da vlada zeli in. mora 2eleti vnifienje takozvanih „kon-sorterij" tukaj in v Trstu, posebno pa mora na to gledati, da goriSkega vEdino-zmo2ne2aa sname z ol-tarja, kder malozmoznezi z njim malikujejo. Po tern, kar smo razodeli, si bo uze lehko vsakdonapravil sodbo, posebno ce bo list le kaj casa opozoval. Kar 'se nas tiLc, se ne moremo ogrevati za tak tfasnik, vendar pa nam je prav, da se zacenja v italijanskem ta-boru vojna proti krivicam in samovlastnostim tako-zvane konsorterije, ki ima svoj urn v eni sami glavi.
Da organ te svojati „L'isonzott, ki se brezvsa-ke konkurence nij mogel prav vdomaciti, zdaj posta-ne §e bolj zapuScen, to je skoro gotovo, in akopram naznanja v predzadnjem svojem listu, da bode r.a zeljo mnogih prijateljev morda po trikrat na teden izhajal, je treba to obljubo sprejeti z najveco reser-vo. Mogofie, da najde tudi on kako mrtvo roko, ki mu pomaga; pa dvomimo, ker studenci se su§e. Zad-«ji ?L'Isonzo" omenja novega duevnika mej raznimi vestimitako suho, da z manjimi besedami nij  mogel
do bi mogel proSteti vse zmote, v koje se tu zaple-temo, ko vendar bedimo? Sedaj nam kaze bojazlji-vost kakor v zrcalu strahove, ki mogo biti le v end-nem kraljestvu zive domisljije, a ki nam vendar na-polne duso se zaiostijo, grozo i zono; sedaj vidimo v pozeljivosti zmame i veselja, ki Cloveka inace le mo-t6, a vendar jegovo srce vznemirjajo, da po njih hre-peni, da se jim bliza, da ga potem zapustG sredi po-ta mej trnjem!
Sanje so nase zivenje! Kajti jega podobe gino istako lehko iz spomiaa, kakor min6 podobe v sanjah. Jedva se spominjamo, vzbujeni iz noCnih sanj, prikaznij, ki so nas strasile ali razveseljevale, prizorov, kateri so nas vznemirjali ili teSili, ter v kratkem pozabimo vse. Le posamez-ui prizori, koje smo imeli v snu, ostano zvestejse v spaminu, ker so imeli ili posebno zivost ili kako po-menljivost nagemu 2ivenju, ali ker so nam cute tako presunili. da se jih nijsmo^ mogli nikakor pozabiti. — Tako je tudi v 2ivenji. Sedanjost i bodocnost nas tako motite, da se preteklost ce dalje bolje temni, da izgine slednjic do cela iz spomina. Preteklost posta-ne slednjic enaka temnim, nejasnim sanjam, kojih po-dob si uze ne moremo ozlviti. Kakor pobledi nasli-ki barve, tako prezene cas tudi skoro vse iivobojne podobe veselj i bolestij, ki smo je uzili v davnih dno-vih, ter le nekaterih treuotkov 2ivenja ne mores po-pozabiti. I 6e se nam MU v pozemeljskem zivenji tako godi, kako nam bode onkraj roba solzne doliue, ko se nam odpre nov svet?
Sanje so nase iivenje I Kajti jegove radosti i bolesti gino blizo   tako hitio, kakor veselje i Safest v sanjah.   V nic razpuh-
tega storiti. To ka^e neko osupnjenost in neko re-servo, iz katere si bo morda „L' Isonzo" se le kesne-je upal, ko bode pregledal bojne moLi uasprotnika. Le najsijib dajata fanta!
Ce je kaj graje vredno v na§i „lepi Nizzi", vredno je gotovo ono beracenje na novega leta dan in se celih 8 dni potem.
Menda nij tako raocnega koledovanja nikder, kakor prav v Gorici. Od zgodnjega jutra do poznega vecera vlaCijo se vam po mestu celi tropi odraSCenih rokodelcev in manjsih rokodelskih ucencev; ti ljudje vam gred<> od hi§e do hise in clovek se jih ne more odkrizati dnigaCe, nego s cvenkom. Ce ga popra§a§, kedo da je in kedaj je kaj delal za-te, odgovoril ti bode morda: „Sem delavec §ivarja, ki je pred 3. Ieti vam zaflikal hlace", ali: „sem prisel enkrat k vam, da ste gospodarju posodili vo^icek"; ali: „sem vam n2e veCkrat zapodil psiCka domu" itd. A ne samo taki nizki ljudje, tudi gospodje s pinjo na glavi in veliko lep§c oblefieni. morda tudi boljse se zaCasnim pre-skrbljeni kot Ti, pridejo nadlegovati Te. Kaj bi dal tacemu dloveku, pred katerim imaS uze nekaj „re-§pektaK? Pod nranj§em(' ne gre; Le pa pomislimo, kako te^ki so goldinarji dandanes, moramo reci, da za uradnika in tudi trgovca prevelika je ta davsfiina. V Gorici so trgovci odpravili takozvani bozicni mando-lat;  zakai bi se ne odpravilo tudi novoletno koledo-
van]e.__Prvi v tern obziru bi morali biti gospodarji
sami: vsak gospodar naj svoje posle obdari, pa jim ob pnem prepove, da ne smejo druge Ijudi nadlegovati se sebienimi voscili. Namesto pa, da trgovci in drugi delijo one desetice mej ljudi, ki jih Se isti dan zapijejo, naj bi rajSe kako svoto podarili roko-deiskemu podpornemu druStvu, ali pa kakenut drugc-mn dobrodelnemu zavodu; vsak se bo rajse zavezal plaeati kako svoto, da se le odkupi sitnosti.
^eleti je to iz prakticnega in moralnega stalig^a Se bolj kakor odpravo mandolata; zatorej pa bi moral na5 niagistrat tudi v tej zadevi za prihodnje lcto pre-skrbeti ka} v intercb apredka, morale in clovoko-Ijubja.
Kakor znano ima goriSka de^ela v tolminskih planinah svojega utftelja za sirarstvo; ta ucitidj, ro-dom .^vicar, koristil je uze prav mnogo in nadejati se je, da v nekih letih povzdignc nase sirarstvo do tako visoke stopinje, da se bo smel goriski sir meriti se svicarskim, kar se deloma u2e danes godi. V teku mnogih let nij na§a kmet. dru2ba toliko koristila, kakor je koristila s poklicanjem tega moid v naSo dc-zelo. A to drnstvi) nij ostalo dosledno, kar se tific podpore naScgr. n5itelja sirarstva; s konca dojalo mu je gl. 1200 na ieto: a letos mu je placo hotelo zni-zati skoro na polovico in ker omer,jeni gospod menda nij hotel in mogel sluziti za malo svoto, nadomestil mu je odtrgani del plaCe tolminski okrajci Solski svet, kar je V3e hvaleviertno. Ce pa pomislimo, da tajnik kmetijske druzbe, ki koristi silno malo nasi dezeli in zraven §e ne zna druzoga, Ttogo samo italijansko, &o-biva letne plaCe gl. 1500, katera mu bode morda te dni prisojena kot definitivna piafia, potem se ne moremo nacuditi Stedljivosti kmetijske drnzbe glede si-rarske §ole v tolminskih planinah.
Pust trka na duri in nasa socijalna drustva ku-jejo programe za pustni Cas; na§a citalnica naprayi vet- plesov, kateri gotovo ne zaostanejo za lanskimi, jako lepimi; prvi pies v Citalnici bo v nedeljo. Zraven plesov bi bilo dobro, da bi se vpeljale tudi ve-cerne plesne vaje, pri katerih naj bi se poduceval jako
ti ves pomen (Judnih sanj, ko se probudiS v izorinem mraku. Naj te je moril sen strahora, skrbmi i stis-koj, ali te dvigal na perotih veselja i radosti visoko nad resniCnost, naj te je blagrovala zemlja najvecimi zakladi, da si bil najsrednejgi na njej, ali te mucila i tlacila, naj te je uklepala v tesne vezi i ozke spone, naj te je v rabstvo prodajala, naj ti je jemala vse, kar ti je najdraSe, i te utapljala v globoko, neizmerno za-lost: vse je nicevo, i kakor hitro se vzbudis, razteSe se vse, strah i veselje v — nic! — Podobe 2ivenja trajajo inace delj casa, nego podobe «anj; a Iivi ob-tutljeji, obhajajoft nas v trenotjih, ko se nam prika-2o, preido tekom casa iz spomina. NajveCa zguba, ki nas iz prva po polnem potlafii, da nam je, kakor h*. bili vse zgubili, zdi se nam Casom ne uze tako vel'i-ka: redkejSe zacnemo misliti na njo, i slednjic »am izgine iz spomina, kakor sanje, da sami ne vemo, kako i zakaj. XajgorkejSa ljubezen se casom ohladi, omrzne i 2aliboze tudi-zinrzne 1 XajhujSe sovrastvo, koje se zdi iz prva, kakor bi ne nehalo nikoli, mine, pole^e se i kar smo prebili, pozabljeno je. Cuclimo se le nekedanjej strasti. Ce je tako v zivenji, kako bode stoprv, ko se iz dolzega i lehanega sna probu-dimo v slavi nebeski ? Naj ti je v zivenji vencal la-vorov venec jasno fielo, ali si jecal v rabovih sponah, si li nosil 2eslo ali motiko. zivel v lesku i blesku ali v mini i samoti, bez skrbij, kakor ptica na veji, ali z njimi oblozen, so se ti izpolnile vse 2elje ali no-bena, si li ukal veselja ali vekal zalosti—inoCil solza-mi frni kruh: vse bode nicno, vse bode takrat le gole sanje, na katere ovi dan ni mislil ne bodes, i koje ti ne bodo razburjevale pomirjenega srea! Sanje so nade ftvenje 1
lep jugoslovanski pies „kolo* in pa tceski pies „be-seda". To bi bilo letos lehko mogoCe, ker so v Cital-nici nekateri gospodje, ki znajo oba plesa in so ju uze ufiili drugod. — Slovanski plesi so slovanski ti-talnici nsjprhnernejSi, zraven tega pa „variatio de-lectat."                   ____________
IZ Gorice, 4. januarja. Kak srSen je nek vpiknil novi&kega dopisnika v nasi lepi Nizzi, da je razlil toliko zolca v zadnjih „Novicah1'? — Nekaj je uie, moralo biti, kar je tega gospoda tako hudo raz-jarilo. Mi skoraj ne moremo izduhtati, kedaj in kako smo se temu gospodu tako mocno prikupili, da nas ne more ve6 pozabiti. Morda mu je zmanjkalo pikan-Ine polivke za agarnirano" hrano, katero nam podaja v „Xovicah" navadno v»aki cetrtek? Naj nam veruje, da nam njegova zela nijso prizadela posebne oteflue in da mu prav radi pnvoSttmo veselje, hladit' si svoje srce v predalib „Novic": — mi ga zarad tega ne homo poslali k „vraguH. — To je diletantizcin, katerega je treba j.respektirati* mejusobno in ker nas goriSki dopisi v Novicah dostikrat celo kratkocasijo, nam ne sme gospod dopisnik zameriti, Ce vtasih tudi mi kaj podrezamo, saj mu kot sknSenemu novinarju mora znano biti, da drezaiije prouzrofiuje drezanjc. Tega pa nijsmo mogli verjeti, da se bo nmogoskuSeni visokou-Ceni gospod kedaj tako spozabil, da bo v svoji sveti je-zi klieal celo vroga na pornof proti njemu ndjubemu listu in on prav on otital temu listu nospravedljivost. Po naSem navadnem mnenju je nespravcdljiv oni Clo-vek, ki Se mrtvitn ne prizanese, ki nikoli ne pozabi Onega, ki mu nij hotel biti pokorna ovtica; in ki ne prenaSa svojega maSCevanja samo v listc, amdak celo" v privatno zivenje, ki spodkopuje in hoLe smeSiti dobro stvar samo zarad kake ujemu neljuhe osobe ter skuSa podrcti slogo samo zato, da bi lagljo v mot-ni vodi ribce lovil. Mi vsega tega ne poznamo; teni-vec" smo dopisniku prav po kristijansko uze ve&krat odpustili in vosfimo Novicam Se mnogo takih in ona-kih dopisov. — Koliko se pa ujemajo omenjene last-nosti nespravedljivega Cloveka z dopisi goriSkega dopisnika v „Novicah", to naj sodi obelnstvo. — Goto-vi smo, da Se celo nekateri sedauji naSi neprijatelji, katerih ima vsak tlovek, temveti pa list, bodo inorali v tej zadevi pravifno soditi, ker drugace bi w, inorali sramovati prcd samim seboj. C'cmu eitira gospod dopisnik im-k nekega gospotla, da bi bilo fie lo po-tem mirno in dobro, kobilist Kvrag vzel". Saj mi radi verujemo, da je to stara zelja gosp. dopisnika in njegova pokroviteljice, kajti potcm bi vse plesalo po piS-frilki, na katero pkkajo v viSinah zapeljive sirene. Morda tifti v glavi g. dopisnika kaka skrivna misel, kak lep program, kako bi goriSke Slovence osreCil z domaco fabriko, ki bijih vstrojila za „visoke namene", morda mu celo roji po glavi „I1 Goriziano". — Radi verujemo tudi, da je g. dopisniku dobro znano, kedaj mora prenehati kak list, saj se gotovo spominja casov, ko je „vrag vzeltt celo take liste, ki so zajemali iz poiiiih jasel; saj Se „Neue freie Prcsse" ne bode reSi-la njegova protekcija*), ce se to zgodi, kar nasvetuje organ nemske klerikalno-konservativue stranke, da jo namrefc popuste" vsi dobromislefcl — Mi pa tega ne Selimo Se tej najveCi sovra^nici; vse naj zivi in " tudi noviSki dopisnik z svojo torbico, v katero naj bi v kratkem zbasai tako veliko diplomo, da se proslavi
za vse vefine ease, k cemur bomo tudi mi radipoma-gali, kadar bomo dobre volje in bomo zopei; tako sre5-ni, da pokukamo za kulise. —
*) Neverjetno! noviski dopisnik drugacnih misli,  kakor Vaterland!                                                    Stavcc.
Cudno i nepravilno se menjajo, me§ajo ikri^ajo podobe, katere vidimo v sanjah; a ne moremo si raz-jasniti, zakaj nam sanje bas te podobe kazo i zakaj se hipoma spremene v druge, tc treba, nasprotne. V sanjah je vse zamotano i zmedeno. Kmalu se mega-jo podobe srece in npa s podobami nesreCe i strahu; kmalu nas sprave sanje iz zadrege, kiaalu nas zamo-tajo v st'ske i nadioge, — i zopet v veselje i sreio. Sanje lehko vse zapleto, zmotajo i zmeSajo, a tudi tako lehko zopet vse razpleto, odmotajo i sprave, da ne moremo se precuditi niti pojasniti si, zakaj je ti-Bta zmeda? — Toda glej! V ovej nepravilnej menjavi je 2iva podoba givenjal Tudi v 2ivenji sije solnce i rotfi de2, vrste se veseli i zalostni dnevi. SenCnata konja noe i jutro hojevata zdru^ena roko v rod po sveti, ter obiskujeta ves cloveSki rod. Temu nofini natopir frfra neprijetno ob u§esih, onemu jutranji §kr-janec veselo zubori visoko nad njivo! Duh i osoda delata v Clove§kem ^ivenji nekako letue case, ter ure* dujeta i dolo^ujeta temo i luc\ Zmej dveh Clovekov, ki skoro na istem mesti bivata, sanjari prvi vradost-nem poludnevi, i koprni drugi v noCni samoti; kajti za skrbi i reve ne mine no6 z urinim prikljanjem niti se* kazalfievo senco na solnci!— Tamo obiSie ne-zgoda nenadoma srefnega ter mu stvori, da obfiuti srecV) spj^emenljivo, nezanesljivo; tu vzdigne sreca radi skrbij i tczav pala srca v svoje narocje, krepca ja i jafii. I v iivenji se menjata srei5a i gorje, jok i smell, vrisk i stok, pokoj i nevarnost, vojna i mir, Sivenje i smrt tekom 6asa — vse zmedeno, vse nepricakovano. Da, tista cudna zmes, tista menjava, je, dejal bi, celo v moralnem oziru I Kakor smo v sanjah vfiasi ta-Jso nizki i zauiCljivi, da se sami sebe srainujemo, ka-
Iz trzaske okoiice, 1. jan. (izv. dop.)  NaSe
volitve so hvala Bogu koncane in preje tako razbuu-jeai duhovi so se s easoma tudi potola?,ili, veliko se je sicer govorilo in pisalo, kako se bo zoper volitev v I. okraju protestiralo in kakoSne nepostavnosti se bodo na dau spravile, ali kadar je priSel protestovanja Cas, nij se ve6 ^iva duga za protest zraenila, ge manj pa se za njcga potegnila, potem takem se more toraj soditi, da je bilo tam vse v redu in dosledno bosta morala prihodnjiC tudi Mihec iu Jakec na pofienej ko-libi vse kaj bolj koristnega pogovatjatl se, kajti kaj pomaga sedaj vse oStevanje, ko se je cas, ob kterein bi se bilo dalo Se kaj pomagati, zamudil? Vsako tako oStevanje in o&tarije je sedaj prepozno. Kar se pa ravno oStevanja iu ofiitanja v easuikih zadeva, smo se reCi, da so Slovenci v tej zadevi v prvej vrsti; kajti premnogokrat se prigodi, da to, kar se enemu ali dru-gemu otita, nij popoluoma resuica ampak le gola go-vorica in so tako enemu ali drugomu na dobrem i-rnenu Skoduje. Tako tudi v St. 51 lista wSoCe" se fca-stivrednemu barkolskemu fajmoStru pregreha ofiita, ktere se on nikoli nij vdoleitl; kajti on nij nikoli za nasprotnega kandidata delal, saj se po vsej Barkoli mcj volivci ne eden ne najde, ktori bi zamogel re<5i, da ga je omenjeni gospod nagovarjal, naj nasprotnika voli, inarivee pa mora nasproti marsikdo potrditi, da mu je ravno ta natolcevani gosp. naroduega kandidata ime na njegov listek zapisal. Stvar pa, ktero dopisnik „Soce" omenja, se je tudi vse drugafie vrSila, nego jo je bil kmet proglasil. Gotovo pa je bilo za caBtivrednega stai-fieka, kteri ima 2e tako v svoji tc-zavncj sluzbi marsiktero grouko uro prestati, silo brit-ko in te2ko, da so celo v veC izobrazcnih krogih go-vorico nezanesljivega kmeta za resuico vzeli in so motfa, kteri se je do sedaj vrlo obnafial iu dolznosti svoje vudno vestno spolnoval, prehitro in preojstro soaili.                                                       Okolican,
r^'-^-fi-r^rnr-riin
Politidni pregled.
V Gorici, 5. januarija 1877.
V notranjcm nimaiuo nic posebnega. Dover-silo se je v novojem Casu oboroi^enje naSe arti-Icrije z novimi topovi, katere je iznasel general Uhatius. Mi bi tega ne bili omenili, Ce bi nemSki in madjarski Casopisi cudna razmisljeva-nja na ta dogodek ne naslanjali. A s kako Samoa vesti jo oznanjajo to celemu svetu in poseb-no Rusiji, kakor da se naj zadnja varuje zace-ti kak prepir z Avstrijo in naj posebno v Stam-bulskih obravnavanjih ne daje povoda Avstriji, po katerem bi bila prisiljena napram Rusiji so-vra^no stalisce zavzeti, kajti Avstrija je sed? \ bolj pripravljeua na boj nego Rusija. Marsikuj bi mi na to odgovarjali, a tiskovna svobodana-
ko smo mogli paL tako globoko pasti, a vfiasi tako blagi i velikoduSni, da ne vemo sami za-se, tako se meSajo dobri i slabi cini v Cloveku. VCasi ga naga-nja dobri duh, da se oslavi vrlimi cini, a vdasi ga si-li tudi slabi, da pade, globoko pade, v neskonfcno bez-dno bez reSnega pota!
Sanje so naSe Sivenje ! Saj tudi osoda narodov *>e meSa, Itakor prikaz-ni v snu, ter v osodi vsega  fcloveStva je tako, kakor v zivenji posamezncga doveka.   Narodi se dvigajo i —padajo 1
„Xa lebcnsfluten, in tatensturm
Wall' ich auf und ab,
Wehe bin und her;
Geburt und grab,
Ein ewig mcer,
Ein wechselnd weben,
Ein gluhend leben, So schaff' ich am sausenden stuhie der zeit Und wirke der gottheit lebendiges kleid.a Tako govori zemijin duh v Goethejevem Faustuf i ne bez pornena. Lu6 se menja s temo, dobro se sla-bim, pravica s krivico, svoboda se silo, bogastvo z u-boStvom, lesk i mogoCnost z revo i ouemoglostijo, omika s6 surovostijo, modrost s topostijo — tako ne-pri<5akovano, tako Cudno, dastrmimoomamljeniiosup* njeni, ter zaman iSeemo uzroke toliki menjavi. Ce po-mislimo, kaj je Clovek vse dozlvel, kako so de2ele menjavale svoje gospode, kakor Proteus svojo podobo sspremiuja, kako so se druzlle i lofiile, kako se je v bitvi zmaga nagibovala zdaj na to, zdaj na ono stran, kako je cloveStvo sedaj v upu se zibalo, sedaj v strahu koprnelo, kako je nenadom^ drug prizor velike
sa nam tega ne dopu§ca.— Pred tednom so vsi nem§ko-avstrijski listi in poleg njih tudi polj-ski take lazi o raskej juzhi vojski^priiiaSali, da bi res 6udno bilo, 6e bi se naliajal Se kter rusk vojak v KiSenevu. Na te neBramniB %li odgovarja nPol. Corr.", da Steje ruska jitSna vpjska 274.600 moz 5:lih in zdrdvih ipeScev z reservo vred, dalje 12.330 hrabrih konjikov in 245 topov z rsem potrebnim Live2em in stifeli-vom. Se stiri r.jjni kori se hitro lehko mobi-lizirajo in se s temi do 15. februarjn prav lehko pomnozt za 120.000 moz ruska juzna voj-ska. Dostavimo naj Se temu, da je BPol. Coir,a veC nego na pol oficijozen in organ Andrassy-jev, ministra zunanjih zadev.
Ravno Se pred nastopom novega leta obja-vila je uradna „Wiener Zeitung" flrifthcno no-Btavo za leto 1877, po kateri znaSajo derzavni, takrajlitavski stroSki 405,569.474 gold, dohod-ki 376,037.817 gold.; toraj znaSa primankljej za leto 1877 natanCno 28,931.657 gold., kateri se ima pokriti z izdajo v zlatu nalozenih ob-ligacij. Daljc prinaSa postavo v kervavem dav-ku, po katerem se nabere letos v stalno voJBko 54.561 in v reservo 5454 moz, to se v6 da samo v Cislajtaniji.
Gerki se tudi pripravljajo na boj, kajti gerSki parlament dovolii je, da se skliCe skupaj 11?0.000 vojske, in nakazal je 10 miiyonov za oborozenjc. Berzkono pomnozila se bode tudi Se gerSka vojska z muo^iml Albanci, kateri za-puscajoci svoja stara seliSca se na GerSko pre-^U'ljejo, kjer dobi vsaka druzina nekaj zemlje in nckoliko denarjev v podporo. Nafii nemSki tur-kofili, kakor nNcue freie Presse", ne ved^ o torn nig porocati, a ko bi kaj o tern porofiali, dostavili bi tudi gotovo, da so izsoljonci bili presiti ter da jim je predobro bilo v TurCiji.
V saboto imeli so delezltelji Stambulske konfcrencije svojo tretjo sejo, katera je ja'ke va/uosti in pomenljivosti, kajti o njej bode se pisalo, ako se do sedaj doSla privatna berzojav-na poroCila obistinijo, kakor o velevaznem tre-notku, v katerem sejeizcimil preobrat v balkan-skem vpraSanji. Poro6a se, da vsi zastopniki vlastij pripravljajo se na odhod iz Carigrada, ker je baje turski zastopnik Savfet paSa obja-vil, da visoka porta no5e niCesa sliSati o uve-dnji reform za posamezne de^ele in o materijal-nej garanciji; da, porta noCe celd niCesa vedeti sploh o reformah za Bosno in Hercegovino, ka* korsne so nasvetovane bile v znanej Andrassy* jevej noti in kakorsne je tudi Anglezka za po* trebne spoznala in predlagala, pripravljena je baje za Bulgarijo dovoiiti kristijanskega guver-nerja, a ne za Bosno in  Hercegovino; sklicuje
^aloigre drugi izpodrinol—Se vse to poinisUmo:—zdl se nam vse le sanje, zdi se nam tudi livenje v S)r-nem zmislu le sen, vide sa nam pomenljive beside
,\Vas ist das leben? hohler schaum, Ein tauschend bild, ein schatten kauml Gar wenig kaun das glttck una gebeU; Denn nur ein traum ist alles loben, Und selbst die trautne sind ein trautr.l" .,       M. 2-1,
Mirta orijentalaka.
(J. Volkov).
Rasi mirta. vedno grm zeleni In obleci veje V zlati cvet; Naj te greje z neba zar ruineni, Naj se dan otvori v Jugtt spet!
Slava tebi, vedno grm disecll Slava bratoml Slava vitezom 1 Za svobodo, Slavjani terpeCi;
mirta, — zemljo i njih doro.
Le svobodno Shi svoje grane!*) In razsiplji s cvetja duh sladak! Pa ozdravi Jugu stare rane! Naj kraljuje mir in zgine mrak.
Rasi mirta, cveti in zeleni 1 Mrtvo vreme gagni v crno no5l Slogo Siri bratsko med Slavenit Da jih ve2e velka silna md5| •'•   *) graue — vejSi
se ono in vedno povdarja svojo progiaseno u-stavo in pravi, da le na podlagi te ustave skli-caul parlament bode srael po svojem spoznanji dovoljevati prenaredbe v derzavi. No! S tem od-govorom gotovo nij ustrefceno niti njej najprijaz-nejsemu zastopnikn na konferenciji; kajti to po-menja zastopnikom z pestjo v obraz biti, in cu-diti se nam ne bode treba, ce nam naenkrat dojde vest, da so se vsa pogajanja konfereucij-skih zastopnikov z Turcijo razbila ter da so za-stopnikl vseh vlastij Carigrad zapustili. Dostavi-mo naj, da je vse anglesko oklepno brodovje uze zapusttlo Besisko luko ter se podalo v Piraeus pred Aten<\
Premirje mej Turcijo in Serbijo terOerno-goro podaljSalo se je zopet za dva meseca. 0 mirovnih pogojih, katera misti Tureija staviti, sliSi se po dolgcm casu zopet nekoliko. Serbija bi po tem takem dobila Mali Zvornik; Cerna-gora bi pa morala proti odstopu nekaj sveta in hike Spice pripoznati tursko suvercniteto. Nij nam treba posebno povdarjati, da Ceraagora v zadnji pogoj nikakor ne privoli, kajti ona pro-sta hoSe biti, dckler le jeden Cernogoree §e zi-yi. Cernagora se dobro pocuti, ce je sama svoj gospodar, in uic ne brepeni in tudi ne bode irikdar brepencla po tujem turskem jarmu. Kar jej Tureija obeta, dobi vse jedno, ali bode Tureija botela ali ne.
Razne vesti.
Slovanski Narod priporocamo vsem na§im ro-doljubom; naj si narocujejo v kolikor mogofie obilem Stevilu edini [slovenski dnevnik. Cc si ga ne more jeden sam narociti, naj se zdruzyo po dva, tri ali vec skupaj. List izhaja §e vedno v Ljubljaui v narodni tiskarni; cena mu je nepremenjena.
t Kanonik Kofol bivgi vodja eeutranega se-raeniSca goriskega vmrl je po kratki, hudi bolezni 3. t. m. ob 10. uii zvecer. Ranjki uzival je veliko za-upanje nadSkofa, kateri ga je §e malo pred smrtijo obiskal. Ker je bil ranjki po vsem mestu znana o-soba, bo pogreb njegov gotovo prav velikansk.
lzabrane|pjesme dra. St. lljaSevica zove se krasno vezana knjiga, ki obseQa 183 najlepsih lir-vatskih pesnij omenjenega slavno znanega hrvatskega pesnika. Ta knjiga je vvsakem obziru lep kinc za vsako knjiznico in ker je zeleti, da bi se posebno na-sa mladina seznanila s hrvatskimi umotvori, priporocamo slovenskemu obcinstvu, da seza po njej. Navad-no vezana stane f. 1.50 ; krasno vezana inmoenopo-zlacena pa 2 gld.; dobi se lohko po na§em upravni-Stvu.
Zima na Ruskem. V Petrogradu in sploh na Ru3kem je padlo v zadnjem casu toliko snega, da so zaprte skoro vse komunikacije in da uze ve6 casa mi-ruje promet. V Petrogradu kaze termometer skoro vedno 35 stopinj, po trgih gore ognji, da se ljndstiro lehko greje in ubogim delalcem deli se v javnib pro-storih caj; pri vsem tem pa so zmrzli nosi H zmr-li, popolnoma otrpnjeni ndje kaj navadnega. V A, !:an-gelju je prisl mraz celo Lez 40 stopinj. Diplomat Zima bode morda uzrok, da se vojska zavlece do ] spomladi.                                                                   i
Slovenska matica je za letos razdelila mej tide 4 zemljevide in dve knjigi: Letopis in Toma-nov zivotopis. BNarod" ima prav, ce pravi, da je pre-raalo delalnosti in premalo blaga za potrebe Sloven-cev.
Obdna zgodovina za visje razrede narodnih in meScanskih Sol; v nemSkem jeziku spisal prof. dr. Fvg. Netoliczka, poslovenil Ivan Lapajne, ufiitelj v Ljutomeru na Stajarskem. Knjiga obsega 90 strani in velia samo 25 krajcarjev, pri desetih iztisib celo samib 20 kr.; dobiva se pri niiLiteljskem druStvu za slov. Stajer* v Ljutomeru. Po posti piejeta velja knjiga 30 kr., ker stane postni kolek 5 kr* Mi pri-pciofiamo to knjigo ne le uCiteljem in uCencem, am-pak vsakemu §e tako priprostenm rodoljubn, kajti ta-ko potrebne knjige bi se paS ne smelo nikder pogre-Sati, ne v kmeCki kofii in ne v zbiiki vsacega narod-nega izobrazenca.
Draginja cjikra in petrolija. Marsikedo ne more razumeti, zakaj je tako porastel cuker in pe-trolij. Na Francoakem nij lansko leto delalo kakih 50 tovarn in Francoska je zbog tega producirala kakib 10 miljonov metriCnih centov manj cukra, kakor po-prejSnja leta. V ktneriki pa se je sklopilo dru§tvo, in nakupilo skoro 2[3 petrolija. katerega pridela Pensil-vanija in to drustvo ga nofie prodajati, tako sicer, da
, *«„„,.,.- Casu nij priSlo v prodajo niti toliko pe-trolija, kar bi zadostovalo za arueiikanske potrebe.— Ker pa ona dru2ba ne bo petrolij sama pozgala in je uze za^ela prodajati, bodo cene zdaj bitro padale.
Gartenlaube, nem§k, ilustriran beletristiden list tiska se vsaki Jpot v 380.000 iz.Isih; 18 parnih strojev je vedno v delu in za dotiskanje jedne stev. potrebuje se tri tedne, Ccravuo se cell list stirikrat stavi.
Frice Brandstetter-ju je v graSki karlavgki jetuiSnici predolg cas: prosil je radi tega na najviSem mestu za skrajSanje svojega zapora. kajti bolen je ubo-zec. Ne bi bili lnislili, da je Frice tako mebkuzcii, saj je vfiasih p» Stajavskein" bil znan kot heros, kateri zaroore vsaki sili kos biti. Da! MoraliLen ntac-jevec npljiva tako mofno, da mora tudi se tako fizii:-no mocna postava obneiuoti; in pri Fricetu je ta ma-cjevec poleg tega Se grozno velik, toraj nobena fuda da ga je potlacil.
Onesredil je na Dunaji jeden oficir. kateri je z drugiin 100 gold, stavil, da prejezdari nfko daljavo v petih minutab. Rovez nij 1»» zgiibil stavo, ampak zl<>-mil je tudi roko, kajti predno j*1 tlo>;piil do svojega cilja, zvrnila sta se s konjem vred tako nesretiio.
V Bukarestu na Ramunskem spsel se je pies• le dni kongres vseb bulgarskib. komitejev po mostran-skem. Sklenilo se je poslati vsem zastopnikom vlastij pri stambnlski konferenciji spomenicc, v kateri tirja-jajo v imenu vseh Bnlgarov sledeft*: 1. Naj se napra-vi bulgarsko kraljestvo. 2. Traeija in 3!aci'donija naj se s tem kraljestvom zdruzite 3. To kraljestvo naj postane potem avtonomna konstitucijonelna derzava.
Rop v Mariboru. Pre&li pet'-k zjutraj jc uek potepin zgrabil nekega kolatja zeno, jo verge! na tla in jej noge in roke zvezal, potem pa vzemSi iz oma-re sedem gold, jo popihal, Dog ga vedi kam.
Nekaj za reserviste. Dosedaj niio dobili re-servisti, ce so bili klicani kot price k vojaSkim sod-nijam, nikake odSkodnine. Odslej naprej ne bode ve6 tako po vkazu vojnega ministerstva, ampak vsaka pri-6a odslcodovati se mora kakor pri civilnih sodnijah.
Perve banke na Japonskem. Tri osebe zlozile so skupaj kapital od 150.000 jenov in vlozile so pri vladi pro&njo, naj jim dovoli s tem kapitaiom nstano-viti banko; isto tako je druga druzba sedmih oseb prosila pri vladt dovoljenja za napravo jedne banke z 100.000 jenov kapiHa. Jeden jen ima vrednosti 2 gold. 16 kr. na§ega deuarja. Vlada nij tem podvzetjem niC nasproti in bode bcrzkone dovolila ustanovljenje prvin dveh bank na Japonskem.
Tabak. Dobodki prodaje tobaka v prvih treh detrtletjih 1. 1876 zuaSali so 44.177.904 gold., to je 1,192.456. gold. ve6 nego ob istem Sasu piednjc-a leta; dohodki z?i§ali so se tedaj za 2'70/0. Na Pri-morskem samem pokadilo se je smodk in tabaka vec za 112.986 gold.
Velika nesreca pripetila se je na neki zelez-nici v Ameriki. Jeden brzovlak skoiil je iz svojega tira ravno na 75 Sevljev visokem mostu in se je zverail v globofiino. Blizo 100 oseb je bilo mertvih in 52 ranjenUi.
Samoumori. V Bernu na Moravskem vsmertil se je vpokojeni general Urban. Na potu v bolnico ustrelii se je zrevolverjem dospev^i skoraj do svojega ciija v vozu. Casniki poro(5ajo, daje bilo slabo nnaa-6no stanje temu samoumom vzrok. — V Beroiinu vsmertila se je pak neka grofinja Schafgotscta. Vzrok je bila pre velika zalost po izgubi nje mo 2a in drugib otrok v nekaterih tednih. Bila je §e mlada in baje jako lepa, radi Cesar jo je bil tudi ranjki grof poro-fiil, kajti ona je bila h6i revnega slikarja in name56e-na popreje v nekem beroiinskem gledali§6u.
Zoper „Neue freie Presse*, izhajajofio na Dunaji, prina§a dunajski ^Vatertand** jako ojster, a skoz in skoz opravicen fcianek pod naslovom „Ecrasez Tinfame" to je sPro6 z nesramnico*, na katerega vse na§e prijatelje posebno opozorujemo. Iz njega posua-mejo lehko uaM ditatelji, kako misle Nemci sami o svojej zidovskej, nesramnej zurnalistiki. PosluSajmo in posnemajmo jih. Ven toraj iz slovenskik drustev s ^turSke vlacugo in zidovsko nesramuico". Kedor je pa slabsl ali boij pameten od ^Vaterlanda14, naj si jo sam naroci, ce jo boce 6itati.
Iz 6erai6 se nam pi§e: TukajSnja iitalnica se je precej okrepcala; sicer nij prav obilo udov, ab kar jih je, so vsi odloCni in zauesljivi narodnjaki. Vceraj 1. t. m. bil je obcen zbor, v katerem se je verSila volitev predsednika in odboia. Voljeni so po vecmi prejSnji odborniki in sicer predsednik: g. Bolko, pod-predsednik: g. Leban. Izrazila se je zelja, naj bi se veckrat kratkocasne veselice napravljale in sklenilo se je, naj bode 14. jauuarja beseda, koje program Vani pozneje po§ljem. Nadejamo se, da nus poCastijo rodo-ljubi iz vseh krajev tembolj, ker se je nadejati vese-lega veLera, ksjti znane so uze podu&teljica in nje sestra kot jako spretne igralke, deklamovalke itd.
Najvojvoda Bainer zbolel je bil prav ne varno za pljucnim vnetjem, a sedaj mu je u2e precej bolje in vhe upanje je, da popolnem okreva.
Knjizevni oglas. Od novega leta poeemsl iz-bajajo v Zagrebu pod vredni§tvom Ljudevita TomSiCa vsako soboto na celej poli
„Pu6ke novine", Casopis za gosp., obit, narod. Pu6ke novine pisane so prav po doraace, da jih tudi vsak Slovenec brez najmanje tezkofie razumiti more. Ker vemo, da naobra^eni Slovenci radi segajo po brv. spisih i casopisih in da je Cedalje ve6a potreba, da se hrvr. i slov. narod vsaj v knjizevnem obziru zdruzuje, priporoeamo ta.j!LPvJJis^ysem_rodoljnbnim Slovencem, temvec, ker se bo ta list posebno tudi na slovenske razmere obziral.
Cena na vse leto . . . . 4 fl. GO kr. Cena na pol leta . . . . 2 fl. 30 kr. Cena na cetrt leta . . . 1 fl. 15 kr. Narofinina naj se po§ilja   nknjiLari  Muc-njak i Senftleben", duga ulica v Zagrebu.
Prva Stevilka je gotova ter se vsakemu naroS-niku koj odpoSlje.
V Zagrebu 26. decembra 1876.
Knji2ara Mucnjak i Senftleben
TISKARNA MAILING
tiska
vizitne us; hi
p nizkei ceni, do kakovostt listkov.
(jospodje naro6niki zunaj Gorice dobe lehko svoje naro6ene stvari proti postnemu pov-zetju (Postnachnahme).
Nasa tiskarna ima tudi v zalogi tiskane oLrazka kerstnih pisem, ^enitvanjskih in mert-yaskih listov, cerkvenib racunov, listkov za spoved i. t. d.
l.
Moll-ovi Seidlitz-prahi. Opomin.
Le potent pravi.
Ce se  nahaja na pokrovu Skatljic orel  in  moja po-mnogoverstena tirma.
Po sodnijskih kazenskih spoznanjih bilo je pona-rejevanje moje firme in zavarovajoce marke veckrat uze konstatirauo; opominjam toraj obcinstvo pred ku-povanjem takih ponarejenih izdelkov, s katerimi se ho^e slepariti.
Cena zapefatenej skatljicl je I gold, a. v.
Pravo pri z x naxnamovanih firmah.
F
1  P
rancevo %anje in sol.
Najzanesljivejie sredstvo za terpece 61ove§tvo proti vsem notranjim in zuuanjim vnetjem, skoraj vsaki bolezni, vsakoverstnim ranenjem, glavo-, uho- in zobo-bolu, proti zastarelostim In odpertim ranam, ra-ku, prisaau (Brand), vnetim oCem, oterpnjenostim in vsakoverstnim poSkodovanjem itd.|
V steklenicah z navodom njega rabe 80 kr. a. v.
Dobiva se pri z -j- zaznamovanih firmah.
Ribjc olje M. Erohn-a & Conip.
v Bergen na NorveSkem.
To ribje olje je jedino mej vsemi v kupCiji na-hajajoclmi se sortami, katero je za zdravni§ke potrebe spoaobno.
Cena vsakej steklenici z navodom I gl. a. v.
Pravo pri z * zaznamovanili firmah._______
A. MOLL, Tuchlauben poleg bazarja na Dunaji.
Zaloge. V Gorici: V lekarni Franzoni (x), Ant. Mazzoli (x), A. Seppenbofer (x), v lekarni C. Zanetti (x). V Koriniau: V lekarni G. B. Grinover (x). V Kanalu: V lekarni B. Passagnoli (x), v lekarni Q. Gailatti (x). V Terzicu (Monfalcone): H. Neumann (x), v lekarni G. B. Fumagalli (a).
Iwtnik, izdavatejj in wednik: VIKTOB DOWSMC — Tiskar; MAILING ˇ Gorici,