STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA St. 269 i tat 4 IIltHCt L t 660 vet ,v firtk^U vrtnice, f«lrv imtajM IM mahnili irtt V Trsta, v fetrtek, 11. novembra 192«. -Posamezna številka 30 stot. Letnik LI pooedeHla. NMBnlaa: a t imm L odo telo L 75.—, v hxiwiMtfD 80 stot — O^taolna n 1 na a trgovske ln obrtne oglase 75 atot, z« L 1^0, cgleee denarnih zavodov 4 1-f JO stot aa besedo, najmanj L & EDINOST Undailtfo k upravni!tro: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assid 20. Tf Itfos 11-57. Dopisi um) se pofiljtjo izključno uredaiitvu, oglasi, rekla* maciic in denar pa uprarmitvu. Rokopisi s« ns vračajo. Ncirankiran« pisma se ne sprejemajoč — Last, založba in tisk TIskarne „Edinost« FodnredniStvo ▼ Gorici: tolica Giosue Cardocci št. 7, L iu — Telet Si 327 Glavni ln odgovorni urednik: prof. Filip Peric meri obstoja. Kitajska In Japonska, ki sta preobljudeni in ki nimata dežele, v katero bi lahko usmerili svoja ljudstva, komaj čakata prilike, da bi segle po Avstraliji, ki bi lahko prehranila še ogromno število ljudi. Taka prilika pa bi se ponudila takoj, ko bi nad avstralskimi mesti nehala plapolati angleška zasta?va. To avstralski dominijoni prav dobro vedo, in. zato ni čudno, če se skušajo še bolj okleniti Anglije ter si zagotoviti njeno pomoč in njeno varstvo. Zmotno jo torej misliti, da bo kmalu nastal potres, ki bo do temeljev omajal mogročno anglosaksonsko stavbo. Ni ga dominijona, ki bi ne skušal ohraniti svoj angleški karakter, pa naj si Veliki Imperil O priliki otvoritve imperijalne konference v Londonu je «Edinost» že izr pregovorila o važnosti te konference an obrazložila težave in skrbi, ki belijo glave političnim voditeljem Velike Britanije. Zastopniki britanskih domini] onov so sedaj še v Londonu, kajti konfe-rencai se še zmerom nadaljuje. Ker so seje tajne, prinaša svetovno časopisje prav skromna poročila o njenem poteku, kajti vse možne in nemožne! kombinacije so bile že dovolj prereše-taiie. Samo kronisti imajo še nekaj posla, da zabeležijo kdajjekdopnšel, _ _^ _ „ kdaj je šel, kje so se vršili banteti in ^ ^ ^^ separatisti5nc> razpoložen, pojedine, kaj je prišlo na mize m Kaj 0mejitev priseljevanja in hitra natura-je romalo v želodce. Pri obrazlaganju j f drugih, važnih svetovnih vprašanj se samo mimogrede kak list še spomni tudi na angleške skrbi, pa napiše notico o nezadovoljnosti Irske, o zahtevah Južne Afrike itd. In ob takih prilikah. se nam spet vsiljujejo vprašanja, ki so bila že neštetokrat postavljena: Kako gre z Veliko Britanijo in z nje-rimi dominioni? Ali je bolezen že na- {iqa ixi je kriza že očitna? Mar se ul še pojavila kaka razpoka v ogromni, stoletni stavbi velikega imperija? Koliko učenih razprav je bilo že na-.pisanih v odgovor na ta vprašanja, koliko ugibanj zabeleženih! Nedavna preteklost je nudila polno argumentov vsem onim, ki so razglabljali o bolezni britanskega imperija in jo skušali ana> lizirati. Očiten znak te bolezni so opazili v vztrajnem boju Ircev za osamosvojitev, in ko so se tudi Egipčani pričeli poganjati za košček svobode, je domneva postala že gotovost. Mnogo praliu je dvignil svetovni tisk, ko je stopil na pozorišče prerok Ghandi, ki je zbiral indijske množice, da jih požene v boj proti tujemu izkoriščevalcu bo od jutrišnjega dneva dalje izdajala predujme. Uradom državnega zaklada so bile izdana brzojavna navodila, da prenehajo po nadaljni inštrukciji s prodajanjem bono>v drž. zaklada». kritij! rek v P«! milijarde škode v Barija BARI, 10. Poplave v Bariju in okolici so do sedaj zahtevale 25 človeških žrtev. Povzročena Škoda je ogromna ter jo cenijo na pol milijarde lir. Vlada je poplavijencem že nakazala petsto tisoč lir in po vsej Puglii nabi- v katerem pravi, da so republikanci rajo dobrodelna društva prispevke za odnesli v nedeljo precejšnjo zmago prizadete kraje. Kakor javlja «Gazzetta; medtem ko trdijo monarhisti, da imajo di Puglia», s<7 prispcrvali zasebniki sa-j sedaj oni večino. Dejstvo je, da do sedaj mo v enem dnevu nad. stotisoč lir za še ni mogoče reči kako se bo stvar obr- Din kovanih v Franciji. Vlada tega zlata ne bo dala v promet, marveč ga bo vporabila za izmenjavo z drugimi državami, posebno v fcolikor bo imela jugoslovenska država poravnati račune v AvstrijL Nejasen poleži] na Grikem po državnozborskih volitvah ATENE, 10. Splošni politični položaj na Grškem, ki je bil že pred volitvami dokaj nejasen, je tudi po volitvah ostal tak. Vlada je sicer objavila komunikej poplavi j ence. a nila: na republikansko ali pa, na mo- lž Verone poročajoč da je reka Adiža narhistično stran, radi ponovne nevihte*včeraj zvečer nar- Zmešnjava je nastala radi tega, ker lizacija priseljencev se v vseli domini- lonLa™fo Sim fn oacarinsSkihmm"-" rastla za 60 cm. V Genovi je divjal vCe- je nastal spor radi glasov, ki jih je do- , . . .. , -nekatera ooslonia. Več zidov se ie zru- monarhisti obenem se vneto poganjajo ookd=a kT r^bon^r/ezi šilo V piacentinski pokrajini naroča- za te glasove Ni še mogoče reči, kako spodarst\o, ki bi se bolj utrdilo vezi ^ t^ Refca TrMiUL izsto^la!se bo general sam odločil, med Anglijo in njenimi dominijoni 8 Rimski tisk rszifiljifljHjii mastfstev epski]! Tedaj so razsodili, da se je imperiju bolezen zajedla v srce. Ghan- RIM, 10. (Izv.) Današnji rimski listi posvečajo svoje uvodne članke včerajšnji soji poslanske zbornice, na kameri je bil sprejet zakon za obrambo režima in na kateri so bili definitivno razveljavljeni mandati nekdanje aventinske opozicije. «Razsodba je izrečena«, pra/-vi „Giornale dTtalia". «Aventinska opozicij^ £je fc>ilja poslednji posmrtni manifest starega režima, ki je umrl že z rimskim pohodom«. «Tribuna» ni nikakor mnenja, ki ga je izrekel včeraj on. Turati v poslanski zbornici Da so včerajšnji sklepi poslanske zbornice zakasneli, ni prav, pravi list. Prišle so ,o pravem čatsu, zakaj razvoj revolucije velikemu ima svoj0 notranjo logiko in njegov potek teče v ritmu nekakega nujnega iz struge ter poplavila Revegaro. Tekom današnjega dne je reka Pad na-rastla na 6.49 m. BOLOGNA, 10. (Izv.) Že več dni divjajo v Toskani in Liguriji huda neurja. Reka Arno je preplavila bregove in kajti vse njegove dosedanje izjave so precej dvorezne. Metaxas je monarhist, pa se od ostalih monarhistov tako razlikuje, da ga republikanci upravičeno prištevajo v svoje 'vrste. Metaxas je namreč do sedaj izjavil, da ga vprašanje reži- povzročila znatno škodo. Enake vesti m a prav nič ne briga. Monarhist je že di je odigraj svojo vlogo, njegovo delo zaJconaj kakor je to pri vseh izrednih pa nadaljuje sedaj Rusija, ki resno 'zvonih, istega mnenja je tudi «Gior- ogroza angleško gospodstvo v Aziji. Kljub vsemu pa bi bilo zgrešeno, če bi hoteli iz teh znamenj sklepati, da Čakajo ta imperij že sedaj hudi pretresli aji, ki bi temeljito izpremenili ves svetovni mednarodni položaj. Skozi dolgo dobo je Anglija igrala odločujočo vlogo v vseh stvareh, ki so se tikale imperija. Izhodišče impeiijal-ne politike je bil London, dominijoni skoro niso imeli besede in Irska še ni bila. svobodna država. Prišla pa je svetovna vojna, ki je ;marsikaj izpreme-nila. Gospodar je moral stopiti k podložniku in ga prositi, naj mu pomaga varovati hišo. Na najbolj oddaljene imperijalne narode se je morala Anglija' obrniti, ker ji lastne čete niso zadostovale. Indijce je pripeljala na nemško fronto, Avstralci so sodelovali pri akciji proti Dardanelom. Velik preobrat se je takrat izvršil v britanskem imperiju. j Dominijoni, ki so do tedaj mislili, da ne morejo živeti brez angleškega pokroviteljstva, so se v svetovni vojni prepričali, da |bi tudi Angliji slaba. r»redla, ko ne bi imela dominijonov. Tedaj je Anglija spoznala, da so nastopile nove razmere in da je treba iz-premeniti njeno razmerje napram do-minijonom. Zahtevam, ki jih je porodila nova doba, so se Angleži prostovoljno uklonili. L. 1917., ko se je v Trndonu vršila imperijalna konferenca. je Anglija dovolila tudi dominijo-nr-m besedo. Odpovedala se je vlogi go-S}>odarja in razpravljala z dominijoni kakor starejša sestra med mlajšimi sestrami. Pozneje, na ženevski konferenci, ni Anglija sama zastopala skoro polovico sveta; prišli so z njo na konferenco tudi zastopniki dominijonov, ki so že pričeli soodločevati v vseh ■vprašanjih, ki se tičejo imperija, v Od takrat so se sicer res pričeli ponavljati v nekaterih delih imperija »znaki stremljenja po čim večji osamosvojitvi. Tako postavlja n. pr. Južna 'Afrika zmerom bolj odločne zahteve po skoro popolni neodvisnosti. Samo kar se gospodarskih in trgovinskih od-nošajev tiče, bi rada še ostala v zvezi z Anglijo. Te zahteve Južne Afrike pa naleta-vajo zaenkrat na gluha ušesa. Ker ni verjetno, da bi poangleženi južno-afri-ški Holandci skušali podpreti svoje zahteve s kako odločnejšo akcijo in da bi posnemali svoje dede, ki so se tako vztrajno, a brez uspeha borili za svobodo, ne preti vsaj zaenkrat s te strani angleškemu imperiju nikaka resnejša nevarnost. Tudi Kanada bi rada svobod ne je dihala, vendar pa je še premnogo trdnih vezi, ki jo drže priklenjeno k obsežnemu anglosaksonskemu kolonijalnemu sistemu Proti tem silam, ki bi jih lahko imenovali centrifugalne, delujejo pa_druge sile, ki skušajo utrditi in okrepiti veliki imperij. Dominijoni Avstralije in Nove Zelandije, ki imajo danes lastne vlade, lastno upravo, in ki žive v resničnem blagostanju, se dobro zavedajo, !da so pravzaprav beli otoki v morju »rumene nevarnosti«, /ki zanje v polni nale dTtalia«, ki pravi, da je treba upoštevati Mussolinijevo taktiko, ki računa vedno s Časom in ki ima izredno razvit čut za presojo položaja in temu primerno uravnava Svoja dejanja. «LTmpero« ugotavlja zopet z zadovoljstvom, da se naposled upoštevajo in izvršujejo oni ukrepi* ki jih je on zalite-val skozi štiri leta. Koliko poslancev šteje danes poslanska zbornica RIM, 10. (Izv.) Predsednik zbornice on. Casertano je danes odposlal včeraj odobreni zakonski načrt s pospremnim pismom in zapisnikom včerajšnje seje zbornice predsedniku senata, ki se sestane dne 16. t. m. in bo predvsem razpravljal o zakonskem načrtu o obrambi režima. V zbornici je vladala tudi danes znatna živahnost, ker se je večina poslancev zadržala v Rimu. Tudi poslanec Wilfan se nahaja v Rimu, kjer ostane še nekaj dni. Predsednik zbornice je že zahteval od nekdanjih poslancev, katerih mandati so bili včeraj razveljavljeni, povračilo ključev njihovih skrinjic v zbornici. Ob svoji otvoritvi je štela današnja zbornica 535 poslancev, od teh je 15 umrlo aJi podalo demisijo. Včeraj je bilo izključeno nadaljnih 124 poslancev, tako da šteje sedanja zbornica 396 poslancev. Od tega števila pripada večini 368, ostalo število 28 poslancev pa sestoji iz liberalne opozicije in iz poslancev narodnih manjšin Včeraj izključeni poslanci so, oziroma bodo takoj izgubili vse udobnosti, katere so jim nudili njihovi mandati in iz med katerih sta najvažnejši imuniteta, in prosta vožnja po vseh državnih železnicah. izoajonie poilcljskes« zakini Sedeže proti!ašistovskih strank zasedli varnostni organi RIM, 10. Na fKKllagi zakona o zaščiti države so varnostne oblasti zasedle in zatvorile sedeže protifašistovskih strank in udružen j. V nekaterih krajih so se vršile tudi hišne preiskave in so imele znaten uspeh. Zasedeni prostori protifašistovskih strank bodo preurejeni za zasebna stanovanja. Rojstni dan Nj. Vel. kralja . RIM, 10. (Izv.) Istotako posvečajo današnji listi to daljše to krajše članke o jutrišnjem rojstnem dnevu kralja, ki mu je danes zjutraj čestitalo predsed-ništvo poslanske zbornice. «V dveh izrednih zgodovinskih trenutkih se je posebno izkazal s svojo modrostjo in odkritosrčnostjo naš kralj«, pravi „Giornale d'Italia": «ob izbruhu evropske vojne in ob nastopu fašistovskega režima«. ' Vprašanje državnih bonov RIM, 10- (Izv.) Finančno ministrstvo poroča sledeče: «Da se pripomore ime-jiteljem bonov drž. zaklada, ki so Že zapadli ali pa so blizu zapadlosti, jim bo dala Banco dTtalia razpoložljivega denarja na razpolago. Banco dTtalia prihajajo tudi iz Ligurije, kjer je povo-denj istotako povzročila znatno škodo, zlasti v Genovi in okolici. Tudi reka Adiža zopet grozeče narašča. Truplo atentatorja Z^aabonija bo poko-nano na pokopališču izdajalcev BOLOGNA, 10. (Izv.) Danes je bilo prepeljano truplo atentatorja Zambo-nija v mrtvaško kapelico bolognskega 'pokopališča. Truplo atentatorja bo pokopano na oddelku, na katerem so pokopani vojaki, ki so izdali domovino. Prevratni elementi pretepli fašistovskega tajnika PISTOIA, 10. V Pitegliu so prevratni elementi napadli in pretepli fašistovskega tajnika Alberta. Migliorinija, ko se je vračal iz urada na dom. Po dolgem »iskanju so bili številni prevrat-niki, ki so sodelovali pri tem napadu, aretirani. _ Dan interpelacij ▼ beograjski narodni skupščini BEOGRAD, 10. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine se je pretežno razpravljalo o raznih interpelacijah-Posebno pozornost so posvečali interpelaciji sam. demokratskega poslanca Dimitrovića, ki jo je vložil glede državne pomoči vodnim zadrugam. Dimitro-vić je obširno razlagal škodo, ki so jo prizadele vodnim zadrugam poplavne katastrofe, ki so zadele Vojvodino v letošnjem poletju. Sam kralj se je zani- _____ mal za te poplave ter je z osebno ini-jto ^raSanje" odvisno tudi od" ratifikacij ativo ukrenil vladnol pomoč < Pro^cije londonske in \vashinstonske ponesreči, ki je zadela široke sloje, zlasti &odbe a ureditvi dolgov s strani Fran- od nekdaj, pa se za vzpostavitev monarhije prav nič no poganja.; zadovoljen je tudi z iepubiiko. Mnogo zmešnjave povzroča tudi vojska, ki se marljivo vmešava v politiko Vse kaže, da bo ležko sestaviti vlado, in da se proporcijonalni volilni sistem ni obnesel. ATENE, 10. Atenska brzojavna agencija sporoča: Kljub nasprotnim vestem, ki jih razširja opozicijski tisk, predstavlja zmaga republikancev pri zadnjih volitvah dejstvo, o katerem je vsaka razprava odveč. Radi precejšnjega dela, ki je zvezano s proporci j o-nalnim sistemom*, bo šele čez nekaj dni mogoče določiti število mandatov, ki pripada posameznim strankam. Vendar pa je že sedaj gotovo, da končni rezultati ne bodo bistveno izpremenili do sedaj znanih izidov. Listi javljajo, da bo sedanji kabinet vodil posle Še nadalje, dokler ne bo mogoče sestaviti nove v]&de. _ Pogajanja med Mi Jo lir Francija za zbližanje med obema državama BERLIN, 10. O pogajanjih za zbližanje med Francijo in Nemčijo niso listi v zadnjih dneh mnogo pisali. Zdelo bi se skoro, da so pogajanja prišla na mrtvo točko, vendar pa temu ni tako. V političnih krogih zatrjujejo, da je bil v preteklem tednu storjen nov korak naprej na' poti zbližanja med obema državama. Seveda ni zaznamovati ta napredek v vprašanju mobilizacije nemških železniških obligacij, ker je sovali tudi nemški nacijonalci in ljudovci. V dobro poučenih krogih pravijo, da so stranke desnice glasovale s komunisti in eocijalnimi demokrati zato, ker so hoteli s tem glasovanjem izvršiti pritisk na vlado. Ljudovci hočejo namreč na vsak način priti v kabinet. Vlada je izjavila, da ne čuti potrebe, da bi podala demisijo, kajti glasovanje državnega zbora ne -smatra za nezaupnico. Parakn fetigijskesa princa Leopolda s švedsko piincezinjo Astrid > BRUSELJ, 10. Včeraj ob 11. se je izvršila z velikimi slovesnostmi cerkvena poroka belgijskega prestolonaslednika Leopolda s švedsko piincezinjo Astrid. Ceste, po katerih se je premikal kraljevski sprevod, so bile vse fantastično okrašene, za špalirji vojaštva so se gnetle velike množice praznično razpoloženega ljudstva. Z vseh oken so sipali cvetje, na kočije, v katerih sta se nahajala zaročenca, kralj in kraljica, .ministri, dvorni dostojanstveniki in člani diplomatskega zbora. Kraljevski par so pozdravili z 21 topovskimi streli. Obred je izvršil belgijski primat Van Roey, naslednik pokojnega kardinala Merciera. Poroki so prisostvovali tudi vsi člani parlamenta. Cerkev je bila razkošno okrašena. Obletnica ruske revolucije MOSKVA, 10. Ob priliki devete obletnice ruske oktobrske revolucije so se po vsej Rusiji vršile velike sla.vno-sti, demonstracije in i vojaške parade. Otvorjenih je bilo mnogo novih tovarn, električnih in ridobrzojavnih postaj ter veliko število kulturnih ustanov. V Moskvi na Rdečem trgu je ljudski komisar za vojno in mornarico V o rosi! ov pregledal čete moskovske garni-zije. Vojaški paradi so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora. Slovaki vstopili v vlado PRAGA, 10. Slovačka ljudska stranka je imela predvčerajšnjim zborovanje, na katerem je bilo po dolgi debati sklenjeno, da stranka vstopi v vlado. Na prazna ministrska mesta je stranka predlagala poslanca dr. Fiszo in dr. Gazika. Madžarska pred novimi volitvami BUDIMPEŠTA, 10. Vprašanje razpusta narodne skupščine stopa z vsakim dnem bolj v ospredje. V dobro poučenih krogih zagotavljajo, da bo ministrski predsednik grof Bethlen kmalu napovedal razpis novih državnozborskih volitev. Računajo, da se bodo volitve vršile v kratkem in (la bo novi parlament izvoljen še pred božičnimi prazniki.__ Letalska nesreča LONDON, 10. «Timesu» poročajo iz New-Yorka: Letalska poročnika ITe-garde in Doturing sta se včeraj na poletu ubila. Pri poskusnem poletu je letalo zadelo pri Gettsysburgu v Pensil-vaniji ob navpično steno gorskega grebena, ter se je razbilo. kmetskega prebivalstva^ Vlada je takrat dobivala sožalne brzojavke iz inozemstva in je obljubila svojo pomoč, a še do danes ni izpolnila svoje dolžnosti. Vladna*večina je odklonila nujnost interpelacije in predloga, ker Dimitro-vič zahteva strokovne razprave v tem cije, pač pa je Jail ta napredek storjen v drugem vprašanju, ki je tudi velike važnosti: v vprašanju razorožitve Nemčije. Ni več nikaka tajnost, da je Briand na sestanku v Thoiryju obrazložil Stre-| semannu, da bi bilo treba s primernimi vprašanju; deloma tudi radi tega, ker|uk . ^ za^otavili pomiriti francosko bi se morale potemtakem razprave vr-' šiti v poslanski zbornici in bi nekaj dni. j Sledila je interpelacija davidoviće-vega poslanca Sečerova glede gospodarske krize. V svoji interpelaciji zahteva Šečerov pojasnil glede gospodarske politike vlade. Ali si misli vlada postaviti kakšen program za ozdravljenje poljedelske in splošno gospodarske krize, ali namerava zmanjšati posredne in neposredne davke ter nuditi poljedelstvu in industriji cenene kredite ter sploh pomagati industriji kaj v tem oziru. Odgovoril je finančni / minister Perić, ki sprejema nujnost te interpelacije — to je vzbudilo splošno začudenje v poslanski zbornici — ter je obljubil, da bo vlada na njegovo vprašanje čim prej odgovorila. Nato je narodna skupščina razpravljala še o nekaterih interpelacij ali. 'Končno pa je prešla še k1 diskusiji o za>-konskem načrtu o podaljšanju nestalnosti drž. urad niš t va. Jutri bo v narodni skupščini interpelacij ski dan. Razen narodne skupščine, danes dopoldne ni bilo nobenega dogodka. Minister za agrarno reformo Šibenik je po s etil min, predsednika Uzu no vic a, kjer je interpeliral radi resistence ra-dikalskih poslancev — članov skupščinskega odbora za zakonski načrt o sistiranju agrarne reforme za Dalmacijo. Včeraj zvečer se je C vršila plenarna seja zakonodajnegai odbora, na kateri se je razpravi j aloi o predložitvi ta-kozvanega sodnijskega zakona. Zlati 2Miunki novci BEOGRAD, 10. (Izv.) Zvečer je ministrskega predsednika Uzunovića poselil direktor Narodne banke Novakovič ter ga je obvestil, da je prispela v državo večja množina napoieondorov k 20 . javno mnenje, ki se še zmerom ne mo-trajale re ^^^^ ^ bi Nemčija ne raču- nala na revanšo. Stresemann je v glavnem pristal na to zahtevo. Nemške oblasti in ministerijalna kontrolna ko-taisija so se v zadnjem času z veliko vnemo lotile dela in so podrobno proučile vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na razorožitev Nemčije. Spor glede sestave poveljništva državne brambe je" bil že rešen. Rešeno je bilo tudi vprašanje utrjevanja Koenigsbur-ga. Nemška vlada je baje tudi pristala na to, ida se reorganizira pruska žen-darmerija in da se njena moč zniža na tisoč mož. Rešiti bo treba sedaj še drugo vprašanje, ki predstavlja brez dvoma večje težkoče. To vprašanje se nanaša na športne in telovadne organizacije nemških nacijonalistov, ker o teh organizacijah zavezniki splošno trdijo, da imajo vojaški značaj. Kljub precejšnjim težavam pa prevladuje v berlinskih političnih krogih mnenje, da bodo vsa sporna vprašanja v doglednem času sporazumno rešena. Nbkn kabinet o stiskah BERLIN, 10. Predvčerajšnjim je nemška vlada doživela v državnem zboru poraz z 205 glasovi proti 141. Odobren je bil namreč predlog o zvišanju podpor brezposelnim za 30 od sto. Predlogu, ki so ga bili predložili socijalisti, se je vlada uprla. Predlagala pa je, naj bi se podpore zvišale samo za 10 od sto. Po glasovanju je minister za delo Heinrich Braus izjavil, da vlada ne more sprejeti tega sklepa državnega zbora. V političnih krogih zagotavljajo, da se bo skušalo izbegniti vladni krizi, vendar se pa položaj do sedaj še ni prav nič izboljšal. Predlog o 30-odstotnem zvišanju podpor brezposelnim je prodrl, ker so zanj, poleg socijalnih demokratov in komunistov, gla- BRANIMIR DOBRAVSKI: Še 55! vprašanju V svojem zadnjem članku, priobče-nem v «Edinosti» z dne 28. oktobra, sem poudaril, da se apatičnost in in-ttiferentizem, ko gre za vprašanja splošnega značaja, ne maščujeta samo na tistih posameznikih, ki se jih vprašanje momentano tiče, ampak tudi na vseh tistih ljudeh, ki se jim zdi, da ni vprašanje v nikaki zvezi ž njimi, še manj pa s skupnostjo. Omenil sem tudi, da je pomanjkanje orijentacije v vsakem takem vprašanju — usodno, ne samo za poedinca, ampak tudi za narodovo skupnost. Moram pa tudi reči, da je pri pojavu, kakoršen je izseljevanje, ekstremno negativno, odklonilno stališče absolutno nemogoče. Tu ne moremo iz danih pogojev napraviti odločne konkluzije, naj izseljevanje sploh preneha, ker bi s tem zahtevali nekaj, kar se praktično ne da izvesti. Zato bi bil naš sklep te vrste že a priori pogrešen, ker bi namreč ne upošteval vseh podrobnosti dejanskih razmer. Priznavam pa možnost takih napačnih stališč pri mnogih takozvanih «javnih problemih«, možnost, izvirajočo iz prej poudarjenega nepoznavanja razmer oz. problema, glede katerega hočemo — radi njegove važnosti — zavzeti jasno stališče, tako v korist poedincu kot skupnosti, ki ji ta poedinec pripada. Iz tega pa jasno sledi, da je proučevanje vprašanja, v katerem hočemo zavzeti neko stališče, prvi in najvažnejši pogoj za njegovo pravo rešitev. Ta pa je seveda lahko različna: v praksi se barva njenega lica kaže v najrazličnejših nijansah, od ekstrem-nega odklonilnega do ekstremnega nar svetovalnega stališča. V našem vprašanju pa je iz danih pogojev razvidno, da ne moremo zastopati nobenega ekstremnega stališča. Gre torej le zai ublažitev izseljevanja in s tem za omiljenje aktualnosti našega izseljeniškega vprašanja? Prav to pa nam je mogoče doseči % njega vestnim proučavanjem in s splošnim zanimanjem zanje. n. «EDHfOST» V Trstu, dna 11. novembra 192C. Nastane le vprašanje, kakšno naj bo proučavanje izseljenskega problema, daj nas dovede do tistega rezultata, ki ga iz več vzrokov želimo. Z ozirom na konstatacije, ki sem jih napisal v svojem zadnjem članku, sem za svojo o-sebo prepričan, da je tozadevno najbolj I priporočljivo sredstvo — zbiranje vseh tistih statističnih podatkov, ki pridejo pri tem problemu v poštev, kajti pravilno tolmačenje statistik je za razsodnega človeka najlažja pot, priti do jasnega in logičnega sklepa. Ne gre pa seveda pri teh statistikah le za Številčne podatke, ampak tudi za vse tiste aeštevilne komponente, ki izseljevanje iz naših krajev povzročajo (individualni in splošni nagibi), nadalje komponente, ki izseljevanje v druge kraje odsvetujejo, in one, ki ga nasvetujejo (proučavanje razmer v deželah in državah to- in onstran morja; kot primer navajam tu statistične podatke, ki jih je priobčila «Edinost» z dne 4. nov. t. L). To proučavanje je seveda lahko popolnoma individualno. Vendar pa bi bilo umestno, ker gre tu za splošno vprašanje, da se tudi njega proučevanje vrši v širšem, večjem obsegu in krogu, kajti vsi smo poklicani, da po svojih močeh in na svoj način sodelujemo v korist skupnosti. Jasno je, ida pripade našemu časopisju tozadevno največja naloga, ne samo radi tega, ker je izraz javnega mnenja, ampa.k tudi zato, ker ima žur-nalist največ prilike in največ vpogleda v razne statistike, predvsem uradne, ki so pač bolj zanesljive od privatnih podatkov. In da bi bilo to poročanje čim popolnejše, naj bi tudi : posamezniki svoja mnenja o takih vprašanjih objavi j adi v časopisju, ne pa obdržali zase, kot se danes, žal, neredko j dogaja. Mnogo je namreč gledalcev-j kritikov, a malo aktivnih delavcev! j Koristijo pa nam le poslednji; prvi le j tofiko, v kolikor s pravim namenom j stopajo pred javnost. | V «Edinosti» sem sicer opozoril že j sam, pa tudi drugi dopisniki so že opo- zorili na nekatere najvažnejše naloge, vendar me pa to dejstvo ne odvrača od moje namere, obrniti s tem člankom pokornost na še eno nalogo, ki je z vprašanjem, o katerem pišem, v neposredni zvezi. S tem pa še ni rečeno, da moramo posvečati vsem nalogam enako pažnjo in da moramo na mah vse izvršiti! Med take naloge spadajo razprave socijalne in gospodarske narave. Žalostno pa je na drugi strani dejstvo, da se za take razprave in pogovore ne zmenimo preveč, niti tisti krogi ne, ki so v to v prvi vrsti poklicani — naši gospodarstveniki Ne čuti se Se povsod potrebe po vpeljavi gospodarskih sestankov, kakor so jih vpeljali n. pr. kmetje v bistriškem okraju, kakor je iz dopisov v «Edinosti* razvidno. Tudi to je sicer pojav zase, ali omenil sem ga vseeno, ker zadeva namreč s svojim indiferentističnim licem tudi izseljeniško vprašanje, o katerem pišem. Značilnost, ki kaže, kako prepuščamo v svoji komodnosti individuaj-nim odločitvam, kar zadeva splošnost. Že v svojem zadnjem članku pa sem poudaril, da zadeva pojav izseljevanja bitne interese naše narodne manjšine. Zato je logično in umestno, da se naše organizacije za ta pojav zanimajo in da ga po svojih moč^h proučujejo. Tudi Če mu bodo posvečale pozornost le v lokalnem smislu, bodo vendar tudi na splošno veliko pripomogle k ublažitvi izseljevanja. Naše organizacije naj t>i vsaj v svojem kraju zbirale statistike izseljevanja, vsaj v svojem kraju naj bi proučavale njega vzroke v preteklosti in sedanjosti, vsaj za svoje ljudi naj bi iskale točnih informacij in podatkov, vsaj vaščanom naj bi nudile primernih direktiv — in prepričan sem, da bi bilo omiljeno naše izseljeniško vprašanje! V najslabšem slučaju pa bi vsaj zasenčili iluzije naših izseljencev o deveti deželi onkraj morja in jih s tem rešili ra, kar bo» bi bilo v četi naših izseljencev! TRiAiKI BLAGOVNI TRO. 1«. 11. l»2t. Danes je bi! tržaški blagovni trg slabo obiskan. Tudi blaga je bilo zelo malo, vendar v proporcu z obiskom, zato,niso mogle utrpeti cene nikake modifikacije. Prevladuje še vedno krompir na zelenjavnem in jabolka na sadnem delu trga. Drugega blaga sorazmerno malo. Cene na današnjem trgu: Zeteajava: Radič 280—380; pesa rudeča 70—100; pesa bela 70—100; krompir 65—80; malancane 150—250; buče 300; paprika 180—250; grah —; fižol v stročju 300 do 320; zelje belo 80^—100; karfijoli 80—100; vrzote 60—80; čebula 50—80; kisla repa 100—120; sladka repa 40—60; česen 280 do 325._ Sadje: jabolka 60—300; hruške 100-400; kostanj 100—180; grozdje 240—400; limone 28—35 L za zaboj. — Mtil smo feiHuforaR zaplenjeni?! Včeraj nam je bil vročen o zaplembi,' ki nas je doletela, v torek, sledeči odlok tržaškega prefekta: Prefekt tržaške pokrajine, videvši slovenski list «Edinost» od 9. novembra 1926, št. 267; pomislivši, da vsebuje imenovani list v svoji celoti stvari, ki bi v sedanjem političnem momentu utegnile razdra-žiti duhove z nevarnostjo motenja javnega reda; videvši veljavne določbe o tisku in Čl. 3. občinskega in pokrajinskega zakona od 4. februarja 1915, št. 148 odreja: Slovenski list «Edinost» od 9. novembra] 1926. št 267 se zapleni radi njegove celotne vsebine. Izvršitev pričujoče odredbe je naložena kr. kvesturi v Trstu. V Trstu, 9. novembra 1926. Prefekt: Časti. Izdajanje potnih listov • Notranji minister je razposlal prefektu-ram brzojavna navodila o potrjevanju razveljavljenih potnih listov onim osebam, ki morajo potovati v inozemstvo. Za dosego potrditve morajo prizadeti vložiti tozadevno prošnjo na one urade javne varnosti, ki fio jim izdali potni list. Varnostno oblastvo bo potrjevalo potne liste, kjer bo spoznana potreba, brez vsakih pristojbin. Poiefto parada odpovedma Vojaška parada, ki se je imela vršiti danes predpoldne povodom rojstnega dne Nj. V. kralja, je po naredbi vojnega ministrstva odpovedana in se ne bo vršila. Vojaštvo proslavi ta dan s primernimi svečanostmi po posameznih kasarnah. Tudi v ostalih mestih Italije so bile vojaške parade odpovedane. _ Kupna mož lire se je radi zboljšanja valute v zadnjem času popravila, in sicer se je dvignila v oktobru od 14.64 na 15.28, tako da se je lira približala vrednosti, ki jo je imela v začetku 1. 192G. Naslednja preglednica kaže spremembe, ki jim je bila podvržena kupna moč lire v zadnjih letib in mesecih: 1913 (povprečno) 100.— 1922 „ 18.84 1923 „ 18.67 1924 ---- „ 18.08 1925 „ 15.50 1924 1925 1926 Januar 18.41 16.34 15.18 Februar; 18.41 16.03 15.27 Marec 17.20 15.98 15.62 April r 18.16 16.22 ' 15.71 Maj 18.30 16.14 15.55 Junij 18.63 15.78 15.29 Julij 18.35 14.97 14.78 Avgust 18.31 14.60 14.46 September 18.29 14.79 14.64 Oktober 17.76 14.89 i 15.28 November 17.29 15.09 December 18.85 15.14 Ceni 2MI lo napisi cen . Prefektumi komisar tržaške občine opozarja na veljavne zakone glede cen in napisov cen, posebno pa na sledečo določbo: «Kdor stavi občinstvu na prodaj živež ali katerokoli drugo blago, mora označiti ceno na viden način z napisom nad vsakim predlBetom. Tisti, ki se ne bodo držali tega predpisa zapadejo globi od 50 do 2000 lir, katera se v slučaju ponovitve prestopka more zvišati tudi do 10.000 lir». Globe za prestopke te vrste se lahko poravnavajo upravnim potem s plačilom svote, ki jo določi prefekt. Nadalje se opozarja občinstvo na sledečo določbo glede cen. «Kdor prodaja ali podaja živež ali kako drugo "blago, ki se splošno porablja ali ki zadeva poljedelsko in industrijsko proizvodnjo dežele, po višjih cenah, nego so jih določila pristojna oblastva, se kaznujejejp z ječo do enega leta in z globo do 3000 lir ter s trikratno razliko med določeno ceno in ono, za katero se je blago prodalo. ' Kdor — naj bi bilo tudi potom svojih nameščencev — kupi ali sprejme blago, se kaznuje z eno tretjino v tem členu določene kazni. -— V vsakem slučaju pa se blago zapleni«. Organom javne varnosti je ukazano, da pazijo na izvrševanje teh določb. ResolacUe obfaesa zSora držnnlti upsRsJencev Na občnem zboru društva državnih upokojencev, ki se je vršil dne 31. oktobra v dvorani gledališča Fenice, je bila enoglasno sprejeta resolucija s sledečimi zahtevami: 1) Spomenica za odpuščene uradnike z nad 10, a pod 20 leti. — Zahteva se, naj so jim dovolijo iste ugodnosti kakor onim njihovim tovarišem, ki- so bili proglašeni za nevredne in kateri dobivajo dosmrtno pokojnino, in sicer 40% za prvih 10 let in 24% za ostala leta službe. 2) Definitivna pokojnina upokojencem in vdovam, ki še vedno dobivajo začasno, ter podelitev pokojninskega potrdila. 3) Ratifikacija s strani parlamenta dunajske konvencije od 30. decembra 1923. 4) Podelitev pokojnine kakim 40 jetni-šklm čuvajem, ki so bili odpuščeni 31. decembra 1923 in ki čakajo pokojnino že 38 mesecev ter prejemajo le boren predujem od 80 do 100 lir na mesec. 5) Podelitev pokojnine cestarjem, večinoma slovenskim in nemškim drugorod-cem, kateri niso od odrešitve do danes še ničesar prejeli, dasi je Nj. eks. Giuriati, minister za javna dela, v brzojavki na naslov podpisanega obljubil, da se bo za stvar zanimal. 6) Porodom odobritve kr. odL zakona od 13. Vni. 1926 št. 1431 v parlamentu naj se vključijo v odlok-zakon tudi vdove in mladoletne sirote. 7) .Likvidacija pokojnine upokojencem po internatih. Predsednik: Antonio Roich. • • m V zaključnem govoru je predsednik pozival vse prisotne in odsotne upokojence, naj se čim tesneje oklenejo društva. Dodal je plemeniti poziv, naj vsi upokojenci žrtvujejo enkratno 1% poviška, ki ga dosežejo na podlagi kr. odi. zak. od 13. VIII. 1926 št. 1431, v prid društvenemu skladu za obdaritev najpotrebnejših upokojencev povodom božičnih praznikov. Končno je predsednik pohvalno omenjal discipliniranost in složnost slovanskih in nemških upokojencev, ki so vsi včlanjeni v društvu in se odzivajo vsakemu pozivu s strani društvenega vodstva. POZDRAVI IZSELJENCEV «Slovenski izseljenci v Buenos Airesu, pošiljamo mnogo pozdravov vsem prijateljem in znancem v Standržu Standržci:: Brajnik Lojze, Hoban Emil, Nanut Angel, Nanut Ludvik, Brajnik Josip, Makuc Ludvik in Zezlin Leopold. USTAVITEV «DELA». Z odlokom včerajšnjega dne je ustavil tržaški prefekt iz ozirov na javni red do nove odredbe izhajanje «Dela», slovanskega komunističnega lista. Iz tržaškega Svileni« Posknien samomor ženske. Včeraj zjutraj okoli 7. ure je bila rešilna postaja telefoničnim potom obveščena, da se je v hiši št. 2 zagate del Forno zastrupila mlada Ženska. Zdravnik, ki se je takoj podal na označeno zresto, je našel tam 24-letno Frančiško Joncich, ki se je zvijala v hudih bolečinah na postelji; nesrečni ca je izpila raztopino kalijevega hipermangana-ta. Zdravnik je Joncichevi izpral želodec, nato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico^ kjer bo ozdravila, ako ne nastopijo kake komplikacije, v 7 dneh. — Zdi se, da je Joncicheva storila obupni korak radi spora z ljubimcem. Avtomobil proti vozu. Včeraj zjutraj se je pripetila na novi openski cesti nezgoda, ki bi hiba lahko imela žalostne posledice. V bližini- kamnoloma Faccanoni je neki tovorni avtomobil trčil ob dvovprežnd voz, s katerim se je ogljar Franc Turšič vračal domov iz našega me-sJta, kamor je bil pripeljal tovor oglja. Šofer je sicer v kritičnem trenotku naglo zavrl, toda ker je avto zdrčal na razmočeni cesti, ni mogel preprečiti nesreče. Sunek je bil tako hud, da se je voz prevrnil v jarek in se precej poškodoval. K sreči je Turšič v zadnjem hipu skočil z voza in je tako izkupil le s prestanim razburjenjem. Hujših posledic pa nezgoda ni imela. Ranjen v pretepu. Včeraj popoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 32-Ietnd težak Peter Ca-valieri, stanujoč v ulici Donota št. 21; bil je rajijen z nožem na hrbtu. Mož je povedal, da se je pretekli pondeljek spri v starem mestu s 26-letnim težakom Antonom Nasca, stanujočim v ulici Scuole Israeliti-cke št. 1. Prerekanju je sledil pretep, tekom katerega sta nasprotnika potegnila nože ter se drug drugega ranila. Nasca se je še isti večer zatekel v bolnišnico, do-Čim je Cavalieri, meneč, da bo ozdravil brez zdravniške pomoči, ostal v domači oskrbi; v bolnišnico ni hotel najbrž tudi ker se je bal, da bi imel sitnosti s policijo. Ker se je pa rana začela gnojiti, se je mož končno moral zateči k zdravniku. Bil je sprejet v kirurgičnl oddelek. Ni hotel povedati, kja jih Je dobil. Sinoči okoli 18. ure sta dva orožnika naletela v ulici Solitario na moža, ki je močno krvavel iz dveh ran na obrazu. Vprašala sta ga, kaj se mu je zgodilo, toda mož ni hotel o tem ničesar povedati. Ker sta uvidela, da ranjenec potrebuje zdravniške pomoči, sta ga orožnika spremila v mestno bolnišnico, kjer mu je zdravnik izlečil in obvezal rani, ozdravljivi v 8 dneh. Nato je bil mož, ki se je izkazal za 43-letnega kramarja Nikolaja Cozut, stanujočega v ulici Guardia št. 19, odveden na orožniško postajo v ulici Istituto, kjer so ga zaslišali. Pa tudi tam Cozut ni hotel povedati, kdo ga je ranil in zakaj. Pozneje so orožniki dognali, da je bil mož ranjen v pretepu v neki gostilni v ulici Sapone. Pri Igri se hudo opaifl. 7-letni Fran Cetin, stanujoč v ulici Ptm-zianino št. 115, se je včeraj popoldne igral z bratcema Danilom in Mirom pri domačem ognjišču. Tekom igre so otroci prevrnili lonec z vrelo vodo, ki je pri tem plju-sknila na malega Franceta, tako da je revčka hudo oparila po obrazu in hrbtu. Na vpitje je prihitela mati, ki je prenesla ubogega otroka v inestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v dermatologični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ubogi Francek ozdravil v 15 dneh. Nezgoda starice. 67-letna Ernesta Schiavon, stanujoča v ulioi Gatteri št. 42, je včeraj popoldne stopila doma na stolico, da bi vzela nekaj iz omare. Pri tem je starka izgubila ravnotežje in padla tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v stegnu. Reva je dobila prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. ki je takoj prišel v pisarno in začel tozadevno preiskavo. Ključe pisarne imata .vedno pri sebi uslužbenca Ban in Mediot. Tudi g. Truden ima ključe pisarne in isto-tako duplikate ključev blagajne. Približno ,teden dni pred zločinom je g. Truden bil odsoten iz Trsta. Nato je bil zaslišan gospodar tvrdke gospod dr. Aleksander Truden, katerega iz-povedbe trajajo nad poldrugo uro. Pripominja predvsem, da je izključeno, da bi se kdo mogel poslužiti duplikatov ključev, ki jih je imel on, ker bi moral vdreti v njegovo vilo, v stanovanje v drugem nadstropju in še v blagajno, ki jo on ni nikdar rabil. Tam bi pa tat našel dragulje. Trudnove žene in zbirko napoleondorov, ki so veliko več vredni kot omenjena svota, ki je bila ukradena. Vendar se je obtoževal Trudilov svak Pichler, da je sokriv te tatvine, a se ni smatralo umestno nadaljevati preiskave v tem oziru. Pove na to, kako je napravljena blagajna in svoje mnenje o tatvini. Smatra, da je zamogla edino Bradaschije-va izvesti to delo. Branitelj Bradaschijeve, odvetnik Zennaro, vpraša gospoda Trudna, aH je kdaj pregledal stanje blagajne. Truden: «Imel sem popolno zaupanje v Bradaschijevo in nisem že mnogo let pregledal blagajnejn Zennaro: «Ve li oškodovana stranka, kakšno življenje vodi obtoženka Truden: «Moram priznati, da je njeno življenje popolnoma umerjeno. Ni razkošna v oblačilih in ni nikdar dajala povoda misliti, da razsipa, četudi je imela precej dobro plačo.» Ker gospod Truden v svojih izvajanjih zahaja na polje predstavnika tožeče stranke pride mestoma med odvet-rikom Bologna, predstavnikom tožeče stranke in odvetnikom Zennaro do incidentov nedolžne narave. Predsednik sodišča, odv. cav. Rocco uvidi kmalu nemožnost nadaljevati razpravo, ker mora odvetnik Zennaro, ki brani v neki obravnavi na goriški poroti, odpotovati. Zato prenese predsednik obravnavo po kratkem posvetovanju na 20. t. m. ob 9. uri predpoldne. Vesti z Goriikeis Goriške mestne vesti P. O. — Gorica. V petek, dne 12. t. in. važna odborova seja, točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostoril. Naj bodo vsi navzočni. Dnevni red jako važen, — Tajnik. Tržaško sodišče BLAGAJNI6ARKA TVRDKE TRUDEN PRED SODIŠČEM. Včeraj se je ob nenavadni udeležbi radovednega občinstva vršila pred tukajšnjim sodiščem obravnava proti Viktoriji Brada-schia, blagajničarki znane tržaške tvrdke Truden, ki je obtožena poneverbe v zneskih L 12.000 in 43.000 ter 1000 dinarjev. Do-čim za prvo svoto ni nikakega datuma, kdaj je bila ista poneverjena, se spominjajo kaki gotovo druge poneverbe, ki je bila izvršena dne 28. septembra t. 1. Obtoženka zanika odločno vsako krivdo na tem. Priznava dolg 12.000 lir napram tvrdki, a ga ne smatra kot poneverbo, kajti ona je v tem pogledu vodila tudi blagajniško knjigo iz katere je razvidno, da je polagoma odplačevala to svoto in s tem že saldirala približno 5000 lir omenjene svote. Cesar se kesa, je to> da. ni o stvari obvestila gospodarja, od katerega pa ni nikakor pričakovala zavrnitve omenjene podpore v kritičnem trenotku. Kar se tiče poneverbe 43.000 lir, zamore obtoženka povedati le kako so iste prišle v blagajno. Pove tudi par trgovskih slučajev, ki jih je izvr&Ia tistega dne. Denar, prihajajoč z neke tržaške banke,-je ona pustila ob poldne in pol ▼ blagajni. Ko se je vrnila ob 2 in tri četrt ▼ pisarno, ni več našla denarja. Toda blagajna je bila nedotaknjena. Ona je hitro telefonirala gospodu Trudnu, 6z dnevnika France Bevk. Berem, berem in se čudim: ali nisem to že enkrat bral? Brskam med časopisi in izrezki in najdem revijo, ki je še medlo ostala v mojem spominu. Res, bral sem že. Na nekaterih kolodvorskih in drugih javnih prostorih vise tablice z napisi: «Pozor pred žepnimi tatovi!« Nekatere revije in časopisi bi morali nositi napis: «Pozor pred plagijati!« Francoski pisatelj in publicist Tristan Bernard je priobčil v «Journal Amusant» humoresko. Vsebinsko je čisto preprosta. Neka dama izgubi na vlaku denar in dragulje. Ker je zavarovana, stopi takoj v zavarovalnico, da ji izplačajo zavarovalnino. To se zgodi takoj in brez posebnih sitnosti. Celo prehitro, zakaj dama, ki je prišla po zavarovalnino, ni bila prava dama. Na to so prišli pri zavarovalnici pač malo prepozno. Crtica ni nič posebnega. Poleg tega, da je bila bržkone dobro plačana, ni za pisatelja nikaka pridobitev. Pierre la Mazzierre je spisal za pariški «Petit Journal Illustre» humoresko z drugim naslovom, a isto vsebino. Zamenjal je le železnico za gledališče, kjer je bila izgubljena dragocena ovratnica, katero so našli in jo oddali napačni dami. Morda je mislil Pierre la Mozierre, da čitatelji njegovega lista niso brali «Journal Amusant». Da ga urednik ni bral, je malo čudno; iz tega sledi, da Francozi trpe na pomanjkanju gradiva. Ali pa je isto mislil in storil Tristan Bernard. Zakaj, kdo je drugega posnemal, ne vem. Neki francoski list je prinesel prevod obeh črtic, in sicer skoraj v zaporednih številkah. Ti pač niso mogli misliti, da čitatelji ene številke ne bodo videli druge številke. Nisem zasledovalec plagijatov, zakaj to je delo kritikov in jaz kritik nisem, le slučajno sem naletel na to. Tako sem slučajno naletel še na eno dejstvo. Dunajski «Das interessante Blatt» prinaša TK)d rubriko «Tutti frutti» razne oso--ljene dogodbice. Slutil sem, da so to kratki vsebinski izvlečki kakih romanov, ponaj-več francoskih. V eni zadnji številki sem bral dogodbico, ki je za las spremenjena vsebina humoristične novele Dostojevskega: eMož pod posteljo«, ki je najsijajnejša humoreska, kar sem jih kdaj bral. Iz tega dejstva lahko zatrdno sklepamo o originalnosti ostalih verjetnih dogodbic... Tako veliki narodi. Mi cmo v svojih tesnih razmerah bolj kritični, tako pisatelji kot občinstvo. In pa: saj še izvirnih del nihče ne zalaga, kupuje in čita. • • • Ker je že vprašanje deloma načeto: Kaj je plagijat? — Literarna tatvina* posnetek kakega tujega literarnega dela po ideji, vsebini, gradbi in stilizaciji. Kljub temu je težko določiti, kdaj je posnetek plagijat .v pravem pomenu besede, če ni stvar prepisana ali prevedena od besede do besede. Tudi ne smemo zamenjavati s plagijatom literarnih vplivov, epigonstva in slučajne podobnosti literarnih del. Pogosto so ei ideje enake. Iz dobe in Iz razmer, v katerih živimo in dihamo, zrastejo podobne ideje in oplodijo več ljudi obenem. Nekdo mi je pripovedoval o slučaju, da je spisal med vojno novelico daleč od domovine z isto vsebino in naslovom kot drugi pisatelj, ki je živel ▼ domovini, dasi drug za drugega nista vedela. Le obdelava je bila drugačna. Iz ozračja in razmer, ki so vladale tedaj svet, je obema proniknila ena In ista ideja ln jima narekovala podobno vsebino. Ce bi bila priobčila novelici oba pisatelja, bi bili enega izmed njih brez tozadevne opombe dolžili tatvine. Istotako se tudi porajajo ideje, ki so bile preu mnogimi stoletji žive in so v tekli časa umrle. Posebne razmere so jih privabile iz tal. v drugačni obliki sicer; mo- derni človek ne ve, da je ideja že Živel«« pred časom in je ni mogel poznati. Radi' tega ima taka, nepresajena misel, organ*' sko moč življenja v sebi. Kaj pa snov? Pisateljeva snov ni nl& Ona še ni pesem ne povest. Sele ko jo j«r pesnik umetniško zgradil in pregnetel s svojo osebnostjo, postane Uva in tedaj ni več snov, ampak umetnina. Eno in ista snov lahko obdela deset umetnikov. Radi tega ti umetniki niso tatjć. Devico Orleansko so opisali Shakespeare, Schiller, Vol« taire, Mark Twain, Andrew Lang in Bernard Shaw. In pri nas Veroniko Deseniška in Lepo Vido? Vsak je eno in isto sno* drugače gledal in razlagal, vsak jo je drugače zgnetel. In vplivi? Vplivi velikih literarnih oseb« nosti na sodobni naraščaj niso plagijati« Dostojevski je vplival na velike pisatelje svetovnega slovesa. Vendar ne smemo vseh podobnih črt dotičnih pisateljev a Dostojevskim pripisovati njegovemu vplivu. Posamezne osebe same na sebi rodfi podobnosti v ustvarjanju. Tako imajo vsi pisatelji ene dobe po mojem mnenju nekaj skupnega in nekaj čisto individualnega in šele na tretjem mestu pridejo v poštev poteze, ki pri tem ali onem preostro spominjajo na individualno Črto kakega genija. Epigonstvo se javlja le pri nezrelih ali malo nadarjenih ljudeh. Literarna osebnost, ako tudi ni velika, da je le količkaj izrazita, lahko rodi epigone. Kadar se pri-koplje mlad človek do samostojnega izraza, je rešen. In bolj ko je ta izraz samo njegov, bolje je. Ce se ne prikoplje do tega, je v nadlego sebi in drugim. Razne zanimivosti Tferllka iz ljubezni do sina Malokdaj se je francoska javnost toliko zanimala za kako obravnavo, kakor se je pred dnevi, ko je stala pred sodniki v Bouai-u 61-letna gospa Lefebvre iz Rou-baix-a, žena notarja, radi umora svoje snahe. Crtila in sovražila je snaho od prvega trenutka, ko je prišla v hišo, samo-zato, ker je postala žena njenemu sinu, ker se je vrinila med njo in sina. Snaha je bila iz bogate in ugledne hiše v Rou-baix-u. Ko se je bližal trenutek, da postane njena snaha mati, je doseglo pri gospe Lefebvre sovraštvo vrhunec. Bala se je, da izgubi vso sinovo ljubezen, ko se mu porodi otrok. Pregovorila je sina in snaho, da so skupno napravili Izlet. Sin je krmaril, snaha in tašča sta sedeli v avtomobilu. Nenadoma je tašča, ko se je nagnila snaha skozi okno, ustrelila trikrat v tilnik in nesrečna snaha se je zvrnila mrtva v avto. Pred porotniki je morilka brez slehernega kesa priznala svoje dejanje, ne zmeni se ne za to ne za ono, samo ko nastopi njen sin kot priča, se jJ nekoliko razjasni obraz. Izkazalo se je, da sta bila oče, mož morilke, kakor tudi njen sin, slabiča, mevži, posebno sin, ki si ni drznil priskočiti na pomoč svoji ženi, ko jo je tašča obdelovala s pogledi in jezikom. Zdravniki so ugotovili, da je morilka popolnoma normalna žena, ki ima svoje misli in dejanja v svoji oblasti. Večkrat je bila Lefebvre v nevarnosti, da jo razkačeno ljudstvo linča. Toda morilka je ohranila svojo mirnost. Tudi v trenutku, ko se ji je prebrala smrtna razsodba, ni zgenila z nobene mišico. Če prImarUkule premog Z ozirom na to, da se bližajo mrzli dnevi/ je hotelo županstvo mesta Glasgovv na Škotskem dokazati svoje človekoljubje m odredbo, da dobe matere z majhnimi otroci do četrtega leta posebno porcijo premoga za domačo uporabo. Odkar traja angleška stavka, je premog postal zelo dragocen predmet. Ta odredba je ženski svet v Glas-gowu pobunila. Zakaj naj trpe mraza starejši otroci, so se hudovale matere, ki so imele nad Štiri leta stare otroke; ali smo me krive, da nimamo otrok, so se jezile device. Od vseh strani so deževali protesti na Županstvo. Nenadoma so pa protesti potihnili, uradniki, ki so izdajali karte za premog, so pa imeli dela nad glavo. Ves božji dan so oblegale matere z otroci v naročju pisarno. Uradnikom se je zdela zadeva nekam čudna in kmalu se je izkazalo, da se je bila v mestu razvila živahna kupčija. Matere, ki so imele do štiri leta stare otroke, so posojevale te svoje malčke za lepo odškodnino drugim, ki ki niso imele takih otrok ali ki sploh niso imele otrok. Ko se je pa pripetilo, da se je pojavil pred uradnikom v enem pred-poldnevu en fantič devetič in vedno v naročju druge matere, je spoznalo županstvo, kako se je bilo zmotilo, in preklicalo je svojo človekoljubno odredbo. Po tej odredbi je padlo število malih otrok na navadno višino. Po treh letih Dne 6. julija 1923. je ustrelil zvečer ob 10. uri neki vlomilec v celici javnega kopališča v Oeynhaussen-u (Nemčija) tamošnjega čuvaja, 25-letnega Roberta Bickerja. Policija je zaprla 23-letnega trgovca Otona Seinecke-ja in 26-letnega Črevljarja Henrika Krugerja. Oba sta bila osumljena, da sta izvršila umor, toda radi pomanjkanja dokazov sta bila izpuščena iz zaporov. Toda deželna kriminalna policija v Biele-feldu le ni hotela mirovati. Prostor, kjer se je bil izvršil umor, je še enkrat natanko preiskala. Za okvirji okna je slednjič dobila po več ko treh letih medle odtise prstov. Del lesenega okvirja, na katerem sa bili odtisi, se je na to izžagal, poslal kriminalni policiji v Berlin v nadaljno pregledovanje. Po daljšem preiskovanju Je končno odredila policija, naj se trgovec Seinecke aretira, kajti na okvirju so bil| odtisi njegovih prstov. Seinecke je naprej tajil, slednjič je pa priznal, da je vdrl t kopališče s Kruger jem, z namenom, krasti kovine. Ko ju je pa čuvaj Bicker presenetil v celici, se je Seinecke-ju posrečilo zbe»-tati skozi okno, medtem ko se je čuva) spopadel s Kruger jem, ki je svojega nasprotnika ustrelil. Kruger se je nahajal ohi času, ko ga je izdaJ Seinecke, že v ječi, kec je v decembru lanskega leta poskusil umoriti svojo nevesto. Tako sta prišla v rok® pravice dva nevarna tička in dokazalo se jima je dejanje na podlagi odtisov prstov* so Štiridesetih mesecih. J V Trstu, dne 11. novembra 1928. •EDINOSTi m. Dua zanimiva krajo na sueiu Povsod po svetu najdemo različne kraje, ki so zanimivi, noben med njimi ni tako zanimiv, kot sta dve točki — dve mrtvi točki — naše zemlje, in to sta Mrtvo morje v jugovzhodnem delu Palestine in pa Dolina smrti v Kaliforniji Mrtvo morje je poznano iz svetopisemskih povesti, kajti tam, kjer je danes Mrtvo morje, sta bili nekoč pregrešni mesti Sodoma in Gomora. Mrtvo morje ni morje v pravem pomenu besede nego jezero in v svetem pismu stare zaveze je različno imenovano, na pr. «Slano morje», «Morje ravnine«, «Vzhodno morje«. Zgodovinar Jo-sephus ga je naziva 1 eAsfaltovo jezero», Arabci mu pa pravijo danes «Bahr-Lut -Lotovo morje». Mrtvo morje je dolgo 58 km, široko pa od 8 do 15 km. Zanimivo je predvsem radi tega, ker je njegova površina najnižja od vseh poznanih vod na svetil. Površina Sre-dozenlskega morja je na pr. za več kot 393 metrov nad površino Mrtvega morja. Na severnem delu je precej globoko in dosega globino 400 metrov, njegov južni del je pa plitev, tam je povprečna globina en meter do tri. Glavni pritok Mrtvega morja je reka Jordan, poleg katere je še nekaj manjših. Vsa voda, ki se tako steka vanj, se sproti posuši, kajti iz Mrtvega morja ni nikakega vidnega iztoka. Sicer pa ni opaziti potrebe po iztoku, ker je izhlapevanje tako veliko, da celo nadkriljuje dotoke in jezero je od leta do leta manjše in se bo morda čez dolgo število let posušilo, oziroma bo doseglo toliko površino, da bo izhlapevanje enačilo pritokom. Na vzhodni in zapadni obali oklepajo jezero strme, ponekod prav navpične pečine, ki dosegajo na zapadni obali višino 450, na vzhodni pa 750 metrov. Pečine so iz apnenca in povsem goic vsakega rastlinstva, le po globeiih na njih, kjer je kako znamenje sladke vode, jo Bajti malo skromnega zelenja. Severna Cbal je obširna blatna ravnina, povsem mrtva, le tu pa tam se vidijo na njej temna debla in veje dreves, vsa okovana s slano skorjo. Tak« je tudi južna obal, nizka, močvirnata, prazna in mrtva pustinja. Na tej obali se nahaja znameniti solni greben, ki je dolg nad enajst kilometrov in sto metrov visok; pravijo mu Sodomski greben. Tu se najde tudi strjena iava, gro-made plovca, žveplo,, topli stu-denei irt vulkanska žlindra, kar vse dokazuje, da so tukaj nekoč rohneli ognjeniki in bruhali iz sebe ogenj m lavo. Nekateri moderni geologi pa vsekakor zatrjujejo, da so se poslednji ogrijeniški Izbruhi dogajali v Jordanovi dolini v tercijarni perijodi. Nasprotno pa trdijo moderni potniki, da potresi še vedno stresajo okolico Mrtvega morja in da poslednje samo pogostoma bruha na površje veHke mase asfalta. Dolgo je prevladalo mnenje, da so hlapi iz Mrtvega morja strupeni, kar pa ni dejstvo. Tu pa tam se najdejo na njegovem bregu šopi tamariskov in cvetočih oleandrov, na katerih prepevajo ptički vesele melodije. Njih jate se podijo nad vodno gladino sem in tja ali se pa kopljejo v plitvinah ob kraju. V vodi sami pa z izjemo nekaterih nizkih organizmov ni nikakega življenja, kajti preslana je, da bi mogla biti dom ribani itd. Natrijeve in magnezijeve soli je v vodi Mrtvega morja ogromna množina. Liter čiste vode tehta 1000 gramov, liter vode iz Mrtvega morja pa tehta od 1172 do 1227 gramov. Kako zelo slana je voda iz Mrtvega morja, razvidimo najbolj po sledeči primeri: voda iz Atlantskega oceana vsebuje tri in pol odstotka soli, voda iz Mrtvega morja pa od 26 odstotkov naprej, kar je več kot osemkrat toliko. V vseh slanih jezerih, ki nimajo odtoka, se sol čedalje bolj gromadi. Pritoki prinašajo v nje stalno neko množino, ki potem ostaja v njih, ker ne more z vodo vred izli lapeti. V tem večji meri velja to za Mrtvo morje, katerega okolica je polna soli in solitra. Radi silne vročine, ki vlada ob Mrtvem morju, je tudi izhlapevanje večje kot pri drugih jezerih take vrste. Ob Mrtvem morju je dež skoro nepoznan. Po barvi in čistosti je Mrtvo morje podobno Sredozemskemu. Njegova voda je sicer strašnega okusa, drugače je pa za kopalca jako osvežujoča. Ker je njena specifična teža tako visoka, skoro da ni mo-gače utoniti v njej. Kdor ne zna plavaiS nikjer, bo v Mrtvem morju znal takoj. Kako je Mrtvo morje nastalo, ne vemo. V splošnem so pa geologi mnenja, da je mnogo starejše kot človeški rod, kar velja tudi za reko Jordan. V Abrahamovem času je bilo najbrž prilično tako kot je danes. * * * V enem izmed let 1849 ali 1850 je družba iskalcev zlata, ki je štela 30 oseb, dospela v globoko kalifornijsko dolino v bližini države Nevada. Od žeje in strašne vročine jih je popadalo in umrlo osemnajst od njih. Ostali so se po nepopisnem trpljenju rešili. Eden izmed rešenih je imenoval neznano dolino pozneje «Dolino smrti» in to ime nosi ta dolina še danes. Kakor je Mrtvo morje najnižje morje na svetu, tako je ta dolina najnižja dolina na svetu. Površje Tihega oceana je namreč 6i metrov višje kot površje te suhe, peščene doline. Dolina smrti je jajčasto podolgovata in Široka 21, dolga pa 80 kilometrov. Obdana je od velikih peščenih puščav ter od visokih gorskih velikanov, med katerimi je očak Mount Whitney, visok nad 4415 metrov, in najvišji vrh v Zedi-njenih drŽavah. Nikjer na svetu ni menda kraja, ki bi bil v poletnem času tako neusmiljeno vroč, kot je Dolina smrti. V vročih dneh pokaže tam Celzijev toplomer 58 stopinj v senci, na solncu pa celo do 71 stopinj. Kaj to pomeni, sklepa lahko vsak, kd ve, da je pri nas 35 stopinj Celzija že zelo huda vročina, ki nam je poznana le ob pasjih dneh. Poleg tega je tam tudi zrak neprimerno suh. Pri nas je vlage v zraku kakih štirideset odstotkov polne nasičenosti, v Dolini smrti pa je ni niti eno stotinko enega samega odstotka. Jasno je torej, da je življenje v taki peči popolnoma nemogoče. Suhi zrak srka vlago iz človeškega telesa tako naglo, da umrje brez vode v teku ene ure. Pa tudi če ima vode na razpolago, ne more dolgo ostati živ, ker se mu toplota krvi dvigne nad normalno; izhlapevanje na koži, ki regulira telesno toploto, ne izda več pri taki vročini. Pri vhodu v Dolino smrti se nahaja kmetija, ki je 57 metrov pod morsko površino. S pomočjo namakanja pridelujejo tam nekatere pridelke. Dva oskrbnika na tej kmetiji sta umrla, ker sta poskušala ostati še drugo leto na njej, dva druga sta znorela, neki Oskar Denton iz San Diego je | pa strpel na njej osem let, potem je pa ob- * upal in jo prodal Mehikancu Viktorijanu j Cebellosu. Ta kmetija je edino Človeško j Mvališče v Dolini smrti, j V Dolini smrti- ne pada dež nikoH, Z 3 vlago nasičeni zrak, ki prihaja od Tihega j oceana, zadene na visoko pogorje na za- { padni strani, ki ga obrne naravnost kviš- j ku. V višinah se shladi in odda vso vlago ; iz sebe. Zato je zapadno od teh gor mnogo dežja, na vzhodni strani ga pa ni nič več, ! ker' zrak je že suh, ko pride do tje. Dolina smrti je bila nekoč slano jezero l dc-Igo 160 km, široko pa 16. Ko se je zem- j lja oblikovala, so se tu dvignile iz nje gore in za jele del morja. Voda je tekom časa j izhlapela in nastala je Dolina smrti pokrita s skorjo soli in kalijevih spojin. Neznosna vročina traja v njej od maja do koncem oktobra. V zimskem času je pa tam prijetno, ker temperatura znaša od ničle do 22 stopinj Celzija. Snega ni nikoli, kakor ni dežja. Turisti pravijo, da ga ni lepšega pogleda na svetu, kot ga nudi Dolina smrti gledalcu na gorah, ko dvijajo v njej peščeni viharji. Peščeni smrki se kakor stebriči dvigajo mnogo sto metrov visoko v zrak, kjer se končujejo v gost oblak. Kakor začarani velikani plešejo sem in tja po puščavi, dokler se ne razpršijo ali izgube v daljavi. V Dolini smrti je doma tudi fata morgana. Človek zagleda pred seboj zelene gozdove, cvetoče sadovnjake, zelena polja in z drevjem obrašČene reke. Čudovite so take prikazni sredi mrtve pustinje. In še drugače vara človeka ozračje tega kraja. Nizka podrtija mu je videti sto metrov visoka, najskromnejša bilka se prikazuje kakor veličastna palma; krokarji, ki stopajo po pesku, se mu kažejo kot jezdeci na konjih. Rastlinja skoro ni drugega kot kakti in pa ovijalke po globokih zasenčenih soteskah. Od živali najdemo tu krokarje, redkokdaj ubožnega zajčka, v višini jastrebe, naletimo včasih tudi na sestradanega kojota (sorodnika volku), več je rdečeokih klopotač, nekoliko miši in gorskih podgan. Višje v gorah živijo seveda tudi divje; skalnogorske ovce, ki jim pravijo tam tudi velerožci. Če bi dolina smrti ne bila tako neusmiljeno vroča in suha, bi posala morda središče zapadlioameriške industrije. Sama je bogata na nekaterih rudninah, hribovje v njeni okolici pa Še bolj. Nahajajo se tam precejšnje količine zlata, antimonove rude baker, oniks in skladi marmorja. Za izko- I riščanje pod sedanjimi pogoji bi bili stroš- ' ki preveliki, da bi se izplačalo, zlasti ker j bi morale biti naprave tekom poletja za- i prte. Višje v hribih je pa tudi zdaj mnogo j rudnikov, ki nosijo prilično lepe dohodke, j Vse okrožje je tudi na svetu najbogatejše • na boraksu, ki ga Že zdaj izkopajo vsako j leto ogromne množine. Dolina smrti je dostopna turistom od 15. oktobra do 15. aprila. Zvezana pa ni Še z nikako Železnico, dasi ne bo dolgo, ko bo tekla železnica tudi v njeni bližini. F. M. Notar — slepar Pred par tedni je notar Alojzij Co-vagnani v Napoliju, dobil od tamošnje sodni je nalog, da prevzame v neki banki znesek 165.000 lir za zasebnico Julijo Sete, ki radi slaboumnosti ni bila pooblaščena zai to operacijo, ter ga iz-j roči njeni materi Virgiliji. Slednja je ! nekaj časa potrpežljivo čakala obljub-! ljeni denar, todaj notar se je izgovarjal, da zneska ni še dvigniL Lepega dne pa• ZAHVALA Povodom prebridke izgube naše nad vse Jjubljene Marile Bratina vd. SlemK Jzrekamo tem potom najprisrčnejšSo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znan-pem in sosedom za izražena sožalja in pomoč v bridkih urah. Posebno se zahvaljujemo g. zdravniku jdr. Furlani-ju za požrtvovalnost in nesebično pomoč vsa leta njene bolezni. Bog plačaj vsem! Ajdovščina, Vipava, Tist, 9. nov. 1926. (1169) ŽALUJOČI OSTALI. MALI OGLASI IEUITHCMIL"' ra» ae-.!! I prevodi v vseh jezikih. (I51S4 Uredništvo in uslužbenci Žhrnostenskć banke, podružnice v Trstu, naznanjajo tužno vest, da je dne 9. t m. ob 11. ur! preminul njih preljubijeni tovariš, gospod FRAN SCHAUREK Pogreb blagopokojnega se bo vršil jutri, v petek, ob 15. uri. iz mrtvašnice tukajšnje bolnišnice Regina Elena. TRST, dne 11. novembra 1926, m lM*a Corsa V. L 47 Trst Odlik. Pi 1170 z dvojnim Hcem, pristna vefna n 2.60 BRIVSKEGA pomoćnika tet učence spremne Cubr, H. Bistrica._*_1715 TRGOVSKI POMOČNIK, n« premlad, vesten, pošten, prvovrstna moč izurjen v specerijski stroki po možnosti tudi v železnim, se sprejme. Ponudbe na Aleksander Ličan Bisterza. H81 ----————————— »PRODAJALKA špecerijskega blaga išče službe. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravništvu.» 1646 IŠČEM več delavcev za zbito delo in hribovske šivane čevlje. Dajem delo na dom proti jamstvu. Brezovec Franc, Gorica, Carducci 20. TRTE cepljene tn razno sadno drevje prodajam, j Na ielfo aošiiem cenik, Tavčar Rudolf, Ivanjigrad Komen-__HC0 s ?5 čo 20 tfr-oč frr za staro, dobro vpeljano trgovino se išče. Ponudbe pod «Stara trgovina* na tržaško uprav nštvo. 1713 Pričeta se je razprodaja 2@®0 odrezkov za Paleftots L 65.— odrezek VEST JE po L 55.— « same volne, brezhibno blago in v vseh barvah. BLAGO fantazija iz težke volne, v krasnih risbah, 70 cm visoko po L 4.90 meter. FONDACO DI CONVENIENZA Trst — Vla-Geaava 6t 21A (tik pralnice Carnlel) Govori »e slovensko (1159) Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MA LOK R V' MOSTI, BLEDJC1 In za OKREVANJE (UI4; LEKARNA ZANETTI - TRST - V3a Mazzini BABICA, avtorizimna, sprejema noseče. Goveri slovensko. Slavec. Via Ghiha 29. Teieion 33-19, &££EKCA, a-rifrizirana, diploiairina, sprejema noseče. Adele Emerschitz-SbaizeTO, Farne to 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, teL 20-64. 1428 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu Kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenir.a za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castelanovich, Trst. Via Giuliani 42. 1481 GLTKOL. Ker je v zadnjem času popraševanje po tem izdelku močno narasilo, se je odločila Lekarna Casisllanovich, Trst, Via dei Giuliani 42 prodajati ga v večjih steklenicah, tako da zadostuje j za popolno ozdravljenje 6 steklenic. Cena stekle-i niči je L 8.50. 1716 Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri: REBCU, Via CarduCci 36. "i MODNI SALON Trst - XXX otiskre 15 - Trsi Okrašeni klobuki in kiobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah. Specijaliteta za otroke. n6o za in 0K9UI Požurite se! (orso Viti Em. lil št. 16 □(□□□□□□□□□□□□□□□□□OOp g ZDRAVNIK g I Dr. Fr. Rmbrožiii se je stalno naselil (Dalje na IV. strani) □ v Št. Patru na Krasu □ _ ln ordinira 1165 D g v Kfliifilcavl mi id 9-12 in si 13-15 g nnniTIPnnnnmnmnnnnnn □ D a □ NASMEH VESELJE ZDRAVJE Kadar »o val* (reva In vaft 2ele4ec raa Cisti in nra|anJ, ♦eda | t« tcito oboli te. Za očiščenje želodca in Črev je še najbolj*! čistilni čokoladni bonbon ARRIBA. )e le odvajalno sredstvo, ti učinkuje z vso gotovostjo pri starih in mladih. ARRIBA pri-r hlfto nasmeh/ veselje in sdravje. L 0-50 komad g , 7.13 (o), 8J6 (b), 9.23 (b), 10.28 (1-2), 10.56 (o), 12.30 (b), 13.36 (b), 13.50 (Bivio, Grijan, Miramar), 16.00 (o), 17.05 (o), 17.48 (b), 18.02 (o), 19.20 (b), 22.32 (o), 22.04 (o), 23.12 (b). T3ST — RE3JSTKS 5.30 (b), 6.10 (b), 8.05 (1), 10.05 (b), 13.30(b), 14.55 (o), 17 (b), 18 (1-2), I&15 (o), 19.30 (1-2), 23.45 (o). TEST — RUJE — POREČ 5.00 (o), 10.00 (o, Buje), 13.55 (o), 18.25 (o, Buje). POREČ — TRST 5.15 (o), 14.14 (o), 10.25 fo, do Buj). TRST — GORICA — VIDEM a) iz Trstar 5.40 (o), 6.25 (o), 7.10 (b), 8.20 (o), 12.45 (o), 15.35 (b), 17.30 (b), 19.55 (o). b) iz Gorice: glej spodaj pod Gorica -Videm. VIDEM — GORICA — TRST a) iz Vidma: glej spodaj pod Videm -Gorica. 0.40 (o^, 'i-23, 9JO (b), 10.55 (1-2), 12.15 (o), = (1), 18.35 (o), 20.15 (b). ::: — trst b) is 5.10 (o;, 17.20 (o), i . j . , o), 12.10 (b), 15.20 (o), 20.20 (o). Naročajte in širite ••EDINOST" Zimski vezni rri zir Korijere (Velja od 1. oktobra 192€. do preklica) Trst - Postojna Q> C Q> O 6.30 8.55 l§!i0 12.55 14.45 !l7!20 Postaja c »M O 7.— 7.30 7.45 7.55 8.05 8.15 8.30 8.5« 9.10 9.30 16.— 1630 16.50 17.10 17.25 17.45 18.05 18.25 18.40 19.— Trst Opčine Sežana Storje Senadole Senožeče Razdrto Hruševje Hrasče Postojna Trst - Komen 9.30 9,— 8.40 8.20 8.05 7.45 7.25 7.05 6.50 6,30 . s • O s Po s 1 a j e • ~c M »M « »M C u O > o >■ O >■ O >• O __ 9.— 16.— 1 1 Pazin (post.) ' T 7.15 16.45 14.89 9.1016.15 Pazin (mesto) 7.05 16.35 —.— 9.2516.25 Lindar 6.55 16.25 —.— 4.55 9.-10 16.40 Gračišče 6.40 164.0 11.60 5.SO 9.55117.— Pićan 6.20 15.50 10.45 9.50; 10.35 17.40 Kršan 5.35 15.05 6.60 11.1010.55 17.55 Sv. Nedelja 5.20 14.56 5.20 11.05 19.05 Vineš 5.10 14.48 —_— 13.2CH41.25 19.2y Labin 5.— 14.59 2.45 14.80; 12.— 1 — Sv. Andre} 14 — • Trst-Opatija - Reka Cene vožnja 5.— 7.80 8.70 9.70 11.20 11.80 12.50 13.60 14.60 14.90 16.-18.— 18.30 19.80 22.50 23.50 24.— 25.— 26.50 29.- 7.30 7.55 8.10 8.20 $.30 8.40 8.50 8.55 9,— 9.20 9.35 9.40 9.45 9.55 10.10 10.40 10.45 1050 11.— 11.15 12.— Postaje vožnja: Cene Trst Bazovica Kozina-Herpelje Tublje Materija Markovščina Gradišče Obrovo Hrušica Podgrad Račice Siarad ^Pasjak S a pijane Rupa Permani j ur dani jušići Matulje Volosko-Opatija Reka 12.— 11.45 11.50 11.20 11.10 14.-10.50 10.45 10.40 10.20 9.40 9.35 9.30 9.20 9.05 8.35 8.30 8.25 8.15 8.— 7.30 29.--25.50 22.50 22 — 20150 19.10 18.30 17.70 16.70 15.70 14.40 13.96 12.10 11.80 10.50 8.10 6.60 6.30 5.30 3.— TISKARNA ,EDINQST'v TRSTU Izvršuje vsa tiskarska dela v na)mo Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana