Leto LXXIL, št. 129 a f Irtjliin neteJt %• tađla ini Cena Dia 1.- Izhoio vsak dan popoldne tzvzemsi nedelje in praznike. // Inserati do 80 polil vrst d Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din i.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno V Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UfRAVNISTVO LJUBLJANA, Kna%pi rika Mm. S Teletom 31-22, ».23, 31-34, 31-25 m 31-lt Podružnice, MARIBOR, it. 26 H š». 7 0 NOVO MESTO. Ljubljanska cesto, Strossrnoverieva ufica 1, telefon št. 65; 2. telefon ». 190 M JESENICE: Ob kofodvom KM // Hg5 If Poštna htamh»cu v Uubitani št. 1CL351 Obsedno stanje v Kladnu Zaradi umora nemškega policijskega pov nemški komisar — Vsi lokali morajo biti ob vsako odprto okno privatnik stanovanj — Svarilni obflnskl svet in postavljen po al« uri tsreljati na Praga, 9. junija. L V Kladnu. predmestju in znani industrijski četrti Prage, ki Šteje 19.000 duš, se je predsitočnjim primeril hud incident, ki bo nemara imel dalekosežne posledice. Včeraj zjutraj so namreč našli na cesti umorjenega poveljnika nemške policije. V zvezi s tem je protektor za Češko in Moravsko baron Neurath izdal naslednje ukrepe: Vsi javni lokali, kinematografi, kavarne, gostilno in slični obrati morajo biti še ob 20. zaprti. Prav tako morajo biti okna stanovanj zaprta od 21. do 5. zjutraj. V predmestju bodo patrulirali stražniki m če bodo okna odprta, bodo imeli pravico streljati vanje. Občinski svet je bil s lupanom na Čelu vred odstavljen. Za izvajanje teh represalij je bil določen poseben komisar. Razglas teh ukrepov je bil nabit po vsem mestu in poleg drugega naglasa, da bodo sledili novi drakonieni ukrepi, ee se prebivalstvo in češke oblasti ne bodo pokorile. Izvršene so bile številne aretacije Cehov, zlasti znanih nacionalnih voditeljev. Berlin, 9. junija, br. »Volkischer Be-obachter« objavlja na naslov čeških nacionalistov članek, v katerem jih resno svari pred nadaljnjim hujskanjem proti nemškim oblastem. List ugotavlja, da je zopet na delu češka mafija, ki v službi bivšega prežidenta Beneša hujska k uporu in sabotaži. To dokazujejo številni letaki, ki so jih nemške oblasti zadnje dni zasegle v vsem češko-moravskem protektoratu. Na vsakem koraku se opaža, piše Est, da obstoja neka tajna orga- nizacija, ki daje navodila, kako naj se sabotira prizadevanja nemških oblasti za vzpostavitev reda in miru. Čehi s takim početjem škodujejo samim sebi, ker morajo vedeti, da Nemčija ne bo nikdar popustila. Nemške oblasti v protektoratu imajo nalog, da z vsemi, tudi najbolj dra-koničnimi sredstvi zatro vsak upor. Ce Beneševi eksponenti ne bodo prenehali s svojim rovarenjem, se lahko zgodi, da bodo sledili okrepi, ki bodo enkrat za vselej izbrisali z zemeljske površine ostanke Bene še ve republike. Cehi se morajo sprijazniti s tem. da je to bilo in bo nemško ozemlje, na katerem so doslej živeli Cehi le kot priskledniki Baš zaradi tega, ker Cehi ne kažejo volje, da sprejmejo novo stanje kakršno je, je tudi nemogoče dati protektoratu novo ustavo. ki bi zajamčila pravice Cehov Zadnji dogodki pa silijo nemške oblasti k še večji previdnosti, ker Nemčija ne bo nikdar dopustna, da se na njenem ozemlju zopet pojavi Beneeeva mafija. 30*000 Kč nagrade Praga, 9. junija, br. Urad protektorata je razpisal 30.000 Kč nagrade za onega, ki bi izsledil moril ca poveljnika nemške policijske strese v Kladnu. Oblasti jamčijo ra tajnost in imena ovadi terja ne bodo izdale. Ponoči so v vnfin peedmest— ju. ki so ga eemirafl vojaški oddelki, izvršili hišne preiskave. Aretirali so okrog 300 ljudi, pri katerih so našli letak* ali kake druge sumljive predirate. češka policija bo razpušcena če do drevi ob zo. ne izslede morilca poveljnika Berlin, 9. junija. DNB objavlja: Urad protektorata za Češko in Moravsko je odredil, da se razoroži in razpusti vsa češka policaja, ki je ie konfmirana v vojašnicah, če do drevi ob 20. ne bo izsleden morilec poveljnika nemške varnostne policije v Kladnu. Razen tega bodo v tem primeru izdane najstrožje represalije. Nemške oblasti so odločene uporabiti vsa sredstva, da se zatre in popolnoma izkorenini uporniški pokret v protektoratu, ki ima svoje vodstvo v inozemstvu in hi od tam dobiva tudi finančna sredstva. Nadaljevanje pogajanj v Moskvi Jutri odpotuje državni podtajnik Straug kot posebni odposlanec angleške vlade v Moskvo, da tam zakQua pogajanja 9. junija, br. Ruski poslan*: ▼ Londonu Majski je obiskal včeraj popoldne ministrskega predsednika Chanv-berlaina in je imel z njim nad pol ure trajajoč razgovor. Razpravljala sta o nadaljevanju pogajanj v Moskvi. Kakor se doznava, bo že jutri odpotoval v Moskvo državni podtajnik Strang. ki se je snoči mil h Varšave, kjer je imel zaupna posvetovanja s poljsko vlado, strang je bil izbran zaradi tega, ker je bil svoječasno odpravnik poslov v Moskvi in je dobro o moskovskih razmerah. Razen je ves čas aktivno sodeloval pri postajanjih z Moskvo. Dodeljen bo kot teh-irieni svetovalec angleškemu poslaniku v Londonu ki bo dobil pooblastilo, da kon-enovefjavno sklene dogovor z Rešijo. Ioodoo 9. junija, br. Vsi današnji Usti topio pozdravljajo sklep vlade, da odpošlje posebnega zastopnika v Moskvo ▼ •vrbo pospešen j a pogajanj za zaključitev vojaške zveze z Rusijo. Ce bo St ranga napelo odstraniti vse tehnične težave, ki ie obstojajo, bo verjetno zunanji minister lord. Halifa.v osebno odpotoval v Moskvo, da podpise pakt z Rusijo. V nasprotnem primeru bo aagleška vlada povabila v London >i •!•'.»«.-, a ali Potemkina. da se na ta način doseže sporazum. Računajo pa • tem. da bo prišlo v Moskvi do popolnega sporazuma ter da bo podpisan pakt v najkrajšem rasu. Strang odpotuje v Moskvo jutri popoldne s posebnim letalom, fci bo obavilo pot iz Londona v Moskvo brez pristanka. Debata v gornji London, 9. junija, i. V lordski zbornici je snoči vodja liberalne opozicije Malev ostro kritiziral zunanjo politiko angleške viade. zlasti glede španskega vprašanja. Odgovarjajoč na ta izvajanja, je zunanji minister Halifa\- izjavil, da je Anglija zadovoljna, da je odhod nemškega in ita-HSartskega vojaštva iz Španije potekel tako gladko in brezhibno. V nadaljnjem govoru je poudarjal, da se Anglija živo zanima za žalostno usodo židovskih beguncev iz Nemčije in jih bo skušala naseliti v raznih krajih sveta odnosno v svojih dominionih. Zunanji minister lord Halifajc se je dotaknil tudi pogajanj s Sovjetsko Rusijo in je naglašal, da upa, da se bodo dale vse težkoče premostiti in dta bodo pogajanja uspešno zaključena. Haposled je obravnaval tudi vprašanje preganjanja Zidov v Nemčiji in pa usodo Češkoslovaške. Seja moskovske vlade 9. junija, i. Včeraj je bila dalj-sveta ljudskih komisarjev, na kateri so razpravljali o mednarodnem po-poiožaju, zlasti pa o pogajanjih Rusijo in Anglijo .9. junija, i. Nemški tisk obširno komentira angleško-francosko-ruska pogajanja naglašajoc, da se je Anglija popolnoma uklonila diktatu Moskve. V zvezi s tem tudi podčrtava sklenitev ne-napadalnega pakta med Nemčijo ter Estonsko in Letonsko naglašujoč. da žele vse baltske države nevtralnost in » ne puste vsiljevati volje ali diktata velesil odnosno Rusije, ki vedno bolj ogroža živin eksistenco vseh baltskih držav, je tudi razumljivo, da Finska ogor-odklanja vsako vmešavanle a1? vsi- nemšfce očitke London, 9, junija, br. V spodnji zbornici je bilo na včerajšnji seji ministrskemu predsedniku postavljeno vprašanje, ali posveča vlada v dovoljni meri pozornost izjavam, ki jih je slišati v Nemčiji o tem, da Anglija s svojo politiko ovira nemško zunanjo trgovino ter da iz-podkopava kupno moč nemške marke in da sploh stremi za tem, da Nemčijo gospodarsko izčrpa in uniči. Ministrski predsednik Chamberiain je v svojem odgovoru naglasa", da mora s največjim obžalovanjem ugotoviti, da se x nemške strani nadaljujejo take obtožbe proti Angliji, dasiravno je to samo plod fantazije. Ministrski predsednik je opozoril na svoja dva govora 12. in 19. maja, v katerih je take sje^atlas savrnfl in je ponovno izjavil, da so trditve, češ da hoče Anglija Nemčije izpodriniti na mednarodnih tržiščih, da snuje blok s ciljem obkolitve Nemčije ali da namerava celo pričeti vojno proti Nemčiji, tako fantastične, da ne bi bilo niti več potrebno jih demantirati Ponovno izjavljam, da Anglija slej ko prej želi, da se angleški in nemški narod ne bi nikdar več bojevala drug proti drugemu ter da nimamo namena tekmovati z Nemčijo v oboroževanju ali na gospodarskem polju. Angleška vlada je slej ko prej pripravljena proučiti vsak predlog aa ureditev spornih vprašanj in ustreči upravičenim željam. To pa je mogoče same ▼ atmosferi medsebojnega zaupanja Obžalujem pa. da talce izjave, kakor jih slišimo iz Nemčije, ne ustvarjajo take atmosfere. Prvi obisk angleškega kralja v prestolnici Zealn jenih držav UJeno v (*»r«yc!> sija i'. razumljiv inleiLs ■ i t"*"*a ?e Rusije glede Z veličastnim rala politično rijev VTASHEVGTON, 9. junija. Kanada se je na nenavadno prisrčen način poslovila od britamskih suverenov ob gigantskih slapovih Niagare, kjer je angleška kraljevska dvojica prešla na ozemlje Zedinjenih drža**. Skoraj poi milijona ljudi se je zbralo k slovesu na meji, da so bili priča zgodovinskega prehoda čex mejo. Iz VVashing-tona je prispel zunanji mmMer Cordeli Hull. ki je v imenu Zedinjenih držav pozdravil kralja Jurija VI. in njegovo soprogo ob prihodu na tla Zedinjenih držav. Po 22-cmevneim. bivanju v Kanadi sta kralj in kraljica v sredo zvečer prekoračila kanadsko mejo in se odpeljala v Ze-dinjene države. Vlak je pas i ml mejo ob 3.40 zjutraj po srednjeevropskem času. Prvič v zgodovini je vladar Velike Britanije stopil na tla Zedinjenih držav Amerike. Ko je Nj. Vet kralj Jurij VI. stopil z vlaka, je prvi pristopil angleški poslanik v Washingtonu Lindsav. ki mu je predstavil ameriškega zunanjega ministra Cor-della Hulla. Minister je nato predstavil kralju ostale člane pozdravnega odbora, ki* jih je predsednik Roosevelt dodelil visokemu gostu kot adjutante za bivanja v Ameriki. Obmejna postaja Kiagara Falls je bila vsa v angleških in ameriških zastavah. Pred kolodvorom sta staH četa elitnega gardijskega pešachjskega polka v gala uniformi in druga četa v vojni opremi s čeladami na glavi. Obe četi sta de- je Amerika manifestt-dveh največjih impe- fIH rali pred kraljem. Ob 3.50 zjutraj je dvorni \la.k nadaljeval potovanje v Wa-shington. Dvorni vlak s kraljevo dvojico je v četrtek ob 4. zjutraj srednjeevropskega časa prispel v Buffalo. Skoraj vzdolž vse proge so bile zbrane velike množice, ki so burno vzklikale angleškim visokim gostom. Kralj in kraljica sta se večkrat pojavila pri okrni m sta bOa deležna bunrfh ovacij. WASHIN<5TON, 9. junija. Nj. Vel. kralj Jurij VT. in Nj. Vel. kraljica Elizabeta sta prispela na postajo Union v Washmgtomi v četrtek okrog poldneva. S postaje se je kraljevska dvojica v spremstvu predsednika Roosevelta in njegove soproge odpeljala v Belo hieo. Vožnja po dve milji dolgi cesti je bila pravi triumf. Ogromne množice ljudstva, ki so zatrpale ulico, kjer se je pomikal sprevod, so navdušeno pozdravljale kralja in kraljico. Snoči je bil angleški kraljevski dvojici na čast prireje svečan banket, ki so se ga poleg pre-zidenta Roosevelta udeležili najvidnejši in najodličnejdi predstavniki ameriškega političnega gospodarekega in kulturnega ždvi jenja. Na banketu je spregovoril Roosevelt, ki je prisrčno pozdravil angleška suverena, žeieč jima kar najprijetneje bivanje v Ameriki. Na zdravico je odgovoril kralj Jurij vTL podčrtajoč tesne vezi, ki spajajo angleški m ameriški Italijanska podpora general ___„ a. junija, br. Uradni vodni Hat javlja v zvozi s povratkom italijanskih . jakov iz Španije zanimive uradne podatke o podpori, ki jo je nudila Italija — *-Francu, Po teh podatkih je Italija la genoraln Francu od decembra 1986 aprtta 1987 t Španijo 100000 tisoč 730 tarssor m oklopnih, a 40.000 ton vofrni potssbstfcn. in 790 kaSbsa. Tm to Je bHo 52 ladjah, ki covi shišra do Italija je ve no in opremo ssujm ljadl kx jm iv. *rj t venetjo in dragimi sčiaami. Poleg šsgja Ji Povratak Nj. Vis, kneza namestnika iz Nemčije Berlin. 9. junija, r. Po velikih svečanostih v Berlinu sta Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga prebila zadnja dva dneva kot gosta maršala Gdringa na njegovem posestvu v Karinhallu. Ogledala sta si okolico, zlasti gozdove, v katerih gole bizone. Snoči sta odpotovala nazaj v Jugoslavijo. Posebni vlak je ob 9.15 pasi-ral Berlin in nadaljeval vožnjo proti ju-goslovenski meji, kjer se bo nemško spremstvo poslovilo. Na meji bo bataljon nemške vojske izkazal vojaško čast. Vročina v Parira Pariz. 9. junija, z. Zadnje dni je v Parizu zavladala neznosna vročina. Včeraj je termometer kazal v senci 34.4 stopinj vročine. L. 1934. je bilo v Parizu v juniju največ 33. stopinj, 1. 1901. pa največ 34 stopinj ter L 1917. največ 34.3 stopinj vročine. Takšne vročine, kakršna je bila včeraj, že 40 let ni bilo v Parizu. New Jerse? junija. L O nenavadni pustolovščini mladega letalca Franka Esherbana poročajo ameriški listi. Včeraj se je dvignil z malim športnim enokrov-nikom, ki si ga je bil izposodil na letališču v New Jersevu. da napravi kratek enourni polet V resnici jo je pa hotel popihati z letalom čez veliko lužo. Letalo seveda ni bilo opremljeno za tak polet, niti ni imelo na razpolago nobenih primernih navigacijskih naprav, bencina pa samo za nekaj ur. Drznost mladega letalca je res brez primere, če se upošteva, da je imel za seboj komaj 8 ur letenja. Seveda ni daleč prišel. Ko je bil na odprtem morju, je letalo nenadno treščilo med skupino ribiških bark. Mladega letalca so z največjim naporom rešili. Proslava rojstnega dne angleSkega kralja London. 9. junija, br. Včeraj je bil v Londonu oficielno proslavljen kraljev rojstni dan. Običajni svečani paradi londonske garnizije. ki je defilirala pred vojvodom Gloucestrskim kot zastopoikom kralja, sta prisostvovala tudi kraljica-mati Mary in vrhovni poveljnik francoske vojske maršal Gamelin. V zvezi s proslavo rojstnega dne so bila objavljena tudi številna napredovanja in podeljena odlikovanja. Med drugimi je napredoval vojvoda Kentski za vire admirala, peša-dijskega generalnega majorja in letalskega vicemaršala. Med odlikovanimi so tudi angleški poslaniki v Parizu, Rimu m Berlinu. Najmodernejše letališče dobi londonska City London, 9. junija, br. V bližini londonske CHy so pričeli graditi veliko letališče, ki bo najmodernejše v Evropi. Denar za zgraditev tega letališča so dali londonski finančniki. Stroški bodo znašali nad 1 milijon funtov (četrt milijarde dS-narjevV Huda letalska v Pranlrrurt, 9. joraja. i. V bfižtrri furta je včeraj treščilo na tla večje jaške letalo. Gre za velik in moderen bombnik z 9 možmi posadke. Letalo js baje treščflo med množico gledalcev, pri čemer se je ubilo vseh 9 mož posadke, poleg tega pa je ranjenih še okrog 60 gledalcev, od teh mnogo težko. Borzna poročila. Carin, 9. junija. Beograd 10, Paria 11.75, London 20.77, New York 446.44, Bs—H 75.475, Milan 23,325, Amsterdam S36*2u, Berlin 177.70. Praga 15,10, Varftava SMI, Serija 5.40, Bukarešta 3-26. 40.090 mož SA oddelkov v GdansJcn Nove —Mw obtožbe proti Poffjrtrl Varšava. 9. junija, z. Od danes do prihodnje srede bodo trajale velike športne rjnreditve, ki so jih organizirali Nemci. Prireditev se bo udeležilo 80 kompa-nij SA oddelkov, to je okrog 40.000 mož, ki so prišli v Gdansk z ladjami in po suhem v avtomobilih. Vsi ti SA oddelki so sicer nameščeni v Vzhodni Prusa ji. Dr. Gdbbeis bo dne 1& junija ksJternemu kongresu narodno ne stranke v Gdaoskem. 9. jonsia. i sedaj poljska vlada poslala v 31 novih carinskih uradnikov, vprašanje, čemu je potrebno toSko carinskih uradnikov, ki so po pisanju nemških listov podrejena vojaškim oblastem Nemški listi domnevajo, da so jkn poverjene docela druge naloge. Tako da so opazffi poljska carinska KalmcAvskesa in Jostosrskega, ko sta v bUIStii Odaraska oponovnjsa rasne tStaođRne zlasti viseč! most čez refco in Si delala sG ▼ Gsiansirn đaaajo, da so M m dta bo "fcfmu Strem 2 »SLOVENSKI NARODc,p*tek, 9. junija 1939. Stav. ]29 Proslava 20 letnice studenškega Sokola Maribor, 8. junija Predmestno naselje Studenci pri Mariboru je bilo danes od ranega jutra do poznih večernih ur pod globokim vtisom pomembne sokolske svečanosti. Agilno in delavno sokolsko društvo je praznovalo svoj 20-letni jubilej. Pred 20 leti je bilo na teh nekdaj tako vročih tleh, kmalu po prevratu ustanovljeno sokolsko društvo, ki je z vso energijo in sokolsko vztrajnostjo zaoralo v nacionalno ledino in izpolnilo dobo dveh dece-nijev z vzglednim in nesebičnim sokolskim delom, katerega sadovi niso izostali. Danes stoji v naših Studencih ponosen sokolski dom kot žarišče sokolske dejavnosti, v katerem se zbira številčno in duhovno močna sokolska edinica. ki je v ponos ne samo sebi. temveč tudi v ponos vsemu obmejnemu sokolstvu. Bilo bi odveč analizirati vse ono ogromno delo, ki ga je v teh 20 letih opravil studenški Sokol, predvsem na te-lesnovzgo jnem in kulturnem torišču, dovolj je. če iznesemo samo eno nesporno trditev, da je namreč sokolsko društvo v Studencih danes vodilni činitelj vsega vsestranskega kulturnega in nacionalnega izživljanja naših Studenčanov. Za čim dostojnejšo in svečanejšo proslavo 201etnega obstoja studenškega Sokola 6© se Studenci odeli v svečano obleko. Z vseh hiš so plapolale državne trobojnice, dočim so sicer mirnejše ulice nenavadno oživele. Sokolske množice, ki so prišle od blizu in daleč, so prinesle življenje in razgibanost. Ulice so napolnile sokolske čete v krojih in civilu ter jih preplavile. Izredno bogato okrašeno pa je bilo letno te-lovadišče, ovito v narodne trobojke in okrašeno z zelenjem. Po odlično prestani dopoldanski generalki vseh nastopajočih oddelkov se je v zgodnih popoldanskih urah zgrnila ogromna množica Sokolov in njim naklonjenega občinstva na letno telovadišče,, odkoder se je razvila impozantna sokolska povorka s sokolskimi prapori in godbo »Drave« na čelu po studenških ulicah, živahno vzklikajoč svojemu starosti Nj. Vel. kralju Petru, domovini in slovanstvu. V povorki, ki je bila od strani domačega prebivalstva nad vse prisrčno in spontano sprejeta, ^o korakali člani in članice v krojih, naraščaj in deca, ki je zlasti živahno dajala duška svojemu navdušenju. Pestro povorko so poživile narodne noše, ki so bile istotako zastopane. Po obhodu po Studencih se je povorka zlila na letno telovadišče, kjer je zbrano tisočglavo množico z improvizirane tribune pozdravil v toplih in globoko zajetih besedah domači društveni starosta br. Ciril Hočevar. Izražajoč veselje nad tako častno in številno udeležbo sokolskega in nacionalnega občinstva, je br. starosta nastavil bratske pozdrave na navzočne zastopnike marib. sokolske župe, nadalje zastopnike marib. matičnega društva ter številna zastopstva sokolskih edinic Krčevina Košaki, Sokol T.. Sokol II. (Pobrežje), Ruše, LimbuŠ in Fram. Iskren pozdrav je veljal tudi zastopnikom ostalih nacionalnih in kulturnih društev, s katerimi dela studenški Sokol roko v roki ter pozna pri svojem delu samo plemenito tekmovanje in ničesar drugega. Br. starosta se je spomnil istotako vseh onih članov, ki so sodelovali pri ustanavljanju društva in ki stoje še danes v vrstah studenškega sokolske ga društva, dočim je spomin umrlih sokolskih pionirjev počastila zbrana množica s klici *s1ava«. Zatem je br. starosta v klenih obrisih razčlenil 20Ietno delo aokol-sekga društva Studenci. poudarjajoč pri tem, da se vsak Sokol zaveda svojih dolžnosti, ki mu jih nalagata narod in država. Ponavljamo besede: »Naš življenjski prostor je tu. na teh svetih obmejnih tleh, kjer že nad 1300 let prebiva naš rod!« Zano-sen govor je br. starosta zaključil s klicem »Zdravo« našemu prvemu sokolske-mu starosti Nj. Vel. kralju Petru IT., kateremu klicu se je spontano pridružila vsa zbrana sokolska množica, ki je stoje poslušala državno himno »Bože pravde«. V imenu sokolske župe mariborske je spregovoril pred«ednik meddruštvenega odbora marib. sokolskih društev br. prof. Lojze Struna, ki je v svojih temperamentni izvaianjih čestital studenškemu sokol-slc^rnu društvu na uspešnem dosedanjem delu. Naglasil je. da je sokolsko seme. ki ie bilo pred 20 leti zasejano na teh, takrat vročih narodnostnih tleh, bohotno vzklilo. To seme ni več seme, in tudi ne žito. temveč so to močna drevesa v kraju, kjer se danes širi slovenska in jugosloven-ska zavest. Ta drevesa so pognala veje v svojem današnjem članstvu, naraščaju in deci. ki se z vsem svojim srcem oklepa so-kolskega in vsedržavnega evangelija, ki nam je in bo ostal najvišji ideal in najviši a zapoved. Po končanih pozdravnih nagovorih se je na telovadni prostor vsul številen roj naše sokolske dece, ki je z lahkoto, s prisrčnostjo in možato 5trumnostjo absolviral uvodno točko bogatega in pestrega telovadnega sporeda. Vsi telovadeči oddelki so strumno in skladno predvajali sporedne točke ter s svojim skladnim in odločnim nastopom zadivili vse zbrane pripadnike in prijatelje sokolstva. S prostimi vajami so nastopili: deca, moški in ženski naraščaj, člani in članice, dočim je deca še prav posebno oživela s svojo posebno točko raznih iger in bila deležna spontanega priznanja. In tako ie tudi prav, saj je baš deca oni kader, iz katerega bo izšel naš novi, še borbenejši sokolski rod. Članski vrsti je bila odmerjena orodna telovadba, ki je na vseh orodjih pokazala vidne uspehe smotrnega telesnovzgojnega dela ter zaključna točka »Fausta«, s katerim je bil ob zvokih godbe »Drave« ter prepevanjem sokolske himne »Le naprej___* izčrpan telovadni spored. Po oficielnem delu proslave se je na prostornem telovadišcu razvila neprisiljena sokolska zabava, ki je trajala pozno v noč. Sokolsko društvo Studenci je s tem dnem nad vse dostojno in svečano proslavilo 20-letni jubilej, s katerim je postavilo v svojem delu nov mejnik bodočega, še intenzivnejšega dela. Sokolskim pionirjem in aranžerjem današnje proslave iskreno čestitamo z istočasno željo, da bi društvo razvijalo svoje delo tudi v bodočih deceni-jih kakor ga je doslej, pod devizo: Močna sokolska gnezda — varna meja! Zdravo! bodo strešice, ki usmerjajo žarke poševno navzdol. Odprtina mora biti prelepljena z temnomodrim celofanom. Zadnje rdeče luči na motornih vozilih naj bodo zastrte z vodoravno nataknjeno cevjo iz kartona ali debelega papirja, dolgo 10 cm tako, da bo rdeča svetloba vidna le iz ene horizontalne smeri. Izven mesta je vključiti luč za daljavo, v mestu pa brez izjeme le malo žarnico (luč za blizu). Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Inozemska vozila, ki tranzitirajo teritorij banovine, smejo uporabljati le zmanjšano razsvetljavo (luč za parkiranje). Za-temniti se morajo tudi kolodvorska poslopja in ostale železniške naprave. Za Maribor. 9. junija. V Vetrinjski ulici se skoro vsak dan dogajajo prometne nesreče. Le srečnemu naključju je pripisati, da nimajo te nesreče težjih, usodnejših posledic. Predvčerajšnji primer pa nam kaže, da so možne tudi nesreče z bolj kompliciranimi posledicami. Občutek varnosti vozačev, kolesarjev in pešcev je po Vetrinjski ulici zaradi tega umevno skrčen. V zadnjih letih so bili sproženi številni pomisleki, pa tudi pametni predlogi, ki pa se žal niso upoštevali. Da se pa prepreči možnost nadaljnjih prometnih nezgod, je potrebno, da posvečamo problemu Vetrinj-ske ulice ter prometa po njej najživah-nejšo pažnjo. To je potrebno zaradi tega, da se kdaj pozneje ne bodo čuli očitki, češ da se širša javnost za te stvari premalo briga in da ni bila odločilnim činiteljem dana prilika, da se pečajo s predlogi in nasveti, ki so izšli iz nemerodaj-nih krogov. Predvsem prevladujeta dva predloga. Po prvem naj bi se vsak promet vozil in Maribor, 9. junija. V Hotinji vasi pri Mariboru je 5. marca popivala skupina fantov. Proti večeru je nastal med njimi prepir. Pretvoril se je v pretep, ki se je nadaljeval na cesti. V splošnem metežu so zabliskali noži, fantje so potrgali late z bližnjega plota, nekateri pa so se posluževali tudi kamenja in opeke ter jih metali na nasprotnike. Neki kamen je zadel viničarskega sina Franca Krivca, ki se je zgrudil na tla in obležal v mlaki krvi. Spravili so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je 10. marca t. L podlegel smrtonosnim poškodbam. Zdravniki so ugotovili, da je pokojni Franc Krivec dobil več udarcev s kolom po vsem telesu, razen tega pa tudi zabodljaje z nožem na rokah. Orožniki so uvedli obširno preiskavo. Radi suma uboja so aretirali viničarskega sina Alojzija Kobala, delavca Mihaela Kara in Franca Kovačiča, ki so pri zaslišanju priznali, da so se udeležili pretepa. Izgovarjali pa so se, češ da so bili napadeni in da so ravnali v silobranu. Franc Kovačič pa ima na vesti še drug razsvetljavo prostorov je dopustna le modra svetloba, signalna svetloba vseh barv pa je dovoljena v normalni meri. Zaradi vidnosti se morajo prepleskati robi pločnikov, drevesa in ograje ob važnih križiščih, nasipih in mostovih z belim ople-skom (apnom, belo barvo). Vsak hišni lastnik oziroma starešina oblastva je dolžan določiti osebo, ki bo v dotičnem poslopju skrbela, da bodo vsa navodila v celoti izvedena. Vsaka kršitev navedenih predpisov se bo kaznovala po naredbi bana z globo 10 do 1000* din oziroma z zaporom od 1 do 20 dni. koles po Vetrinjski ulici zabranil. Usmeril naj bi se po Kopališki ali Sodni ulici. Izvzet je seveda dovoz v Vetrinjsko ulico. S tem bi se znatno izločile možnosti prometnih nesreč ne samo v Vetrinjski ulici, ampak tudi na križišču Ve-trinjske ulice ter Ulice kneza Koclja, kjer se steka promet iz treh smeri. Nekak kompromisen predlog pa bi bil ta, da se dovoli po Vetrinjski ulici izključno vožnja s kolesi, dočim nai se vo-zovni promet (poleg avtomobilov, avtobusov, tovornih avtomobilov, eventuelno tudi motorna kolesa) usmeri po Kopališki, oziroma Sodni ulici. S tem bi bila Ve-trinjska ulica znatno razbremenjena in bi lepo služila prometu pešcev ter kolesarjev. Vsem vozilom bi bil seveda dovoljen dovoz. V upanju, da ne bodo naleteli ti nasveti na gluha ušesa, naslavljamo apel na merodajne činitelje, da o teh stvareh razmišljajo ter da skušajo to vprašanje čim preje in čim zadovolji ve je rešiti. I greh. Sresko načelstvo ga je namreč la-I ni obsodilo radi nekega prestopka skup-I no s hlapcem Alojzijem Megličem in delavcem Antonom Legatom na 24 ur zapora. Vsi trije so hoteli kazen odsedeti dne 22. februarja v občinskem zaporu v Fra-mu. Predno pa so se zglasili na občini, so jih zaprli v občinski zapor. Toda v zaporu niso dolgo vzdržali. Cez nekaj ur so se vsi trije prav pošteno napili, nakar so pričeli v zaporu razbijati. Naposled so razbili vrata zapora ter pobegnili. Ko so bili spet na prostem, pa je Alojz Meglic iz objestnosti odrezal neko jablan ter povzročil posestniku Ivanu Grajfu 250 din škode. Druščino so orožniki kmalu zajeli. Pri zaslišanju se je zagovarjala, da so bili vsi tako vinjeni, da se niso zavedali, kaj so napravili. Alojz Kobale, Mihael Karo, Franc Kovačič, Alojz Meglic in Anton Legat so se morali danes dopoldne zagovarjati pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Razprava, ki je bila tajna, ob času poročila še ni bila zaključena. in gotovina za 350 din. — S hleva je padel 281etni hlapec Franc Šinkovec iz Sv. Marjete ob Pesnici. Pri padcu si je nalo-mil hrbtenico in d: bil poškodbe po glavi. Šinkovec se je zatekel v boln.co. _ V vrtno uto magistralne uradnice Ivanke Bra-nisel v Vrtni ulici so vlomili neizsledenl zlikovci ter ji odnesli razne predmete, vredne več *to dinarjev. Policija poizveduje za storilci. — Nož in kol. Na 36letne^a čevljarja Josipa Kalundia iz Meljske ceote je navalila skupina neznancev, ki ga je cule-laLa z nožem po obeh rokah Napadalcem so že na sledu. Kaiundra sj prepeljali v bolnico. Tjakaj se je zatekla tudi Poletna Antoniji Soko. doma ia Sv. Marjete ob Pesnici. Domači hlapec jo je napadel s kolom in jo tako poškiKioval, da je le malo upanja, da bo ostala pri življenju. — 6 : 5 za gledališče igralce. Včeraj popoldne je bila na stadionu Zek-zničarja nogometna tekma med gledališkimi igralci in novinarji, ki je zbudila precej zabave in smeha, čeprav je bila včasih preresna. Zmagali so gledal-ški igralci s 6 : 5. Iz Poljčan — Planinci vabi jo. Podružn ca SPD. ki proslavlja letos desetletnico obstoja, se trudi, da bi skupno z rogaško podružnico, s katero upravlja od 1. 1930 dalje boeke postojanke, zbrala čim več sredstev za bodoči planinski dom, k: ga nameravata zidati prihodnjo spomlad. V ta namen je priredila v zimskem Času jubilejni planinski ples, za 18. t. m. pa se pripravlja na jubilejno planinsko poletno prireditev, ki bo v senčnatem vrtu planinca Mahoriča. Sodelovala bo godba >Drava« iz Maribora. — Za izletnike Boča zelo ugodne železniške zveze, železniške zveze za izletnike na Boč so po novem voznem redu res zelo ugodne. Komur ne dopušča, da bi se že zjutraj odpravil na pot, jo v tem času lahko mahne na Boč šele popoldne, pa bo še vseeno prišel na svoj račun. Zlasti so ugodne popoldanske zveze na progi Maribor— Poljčane in obratno za povratek. Kdor se pripelje semkaj s popoldanskim dijaškim vlakom ob 2.. je že lahko ob 3. na Boču in ima več ko dovolj časa za povratek na vlak. ki odhaja v Maribor ob pol 10. zvečer. Izletniki izkoristite ugodno priliko in pohitite na Boč, ki je prav sedaj najlepši in najprimernejši za obisk. Posebno je pripravna gora za šolske izlete. S stolpa se razgledaš na vse strani. Pod seboj imaš naraven krasen zemljevid za razlago elementarnih zemljepisnih pojmov. — Iz občinske pisarne. VojaSki obvezniki, ki imajo vojaške izprave z belimi ali modrimi platnicami, naj jih v 3 dneh oddajo pri občini zaradi zamenjave. Lastniki orožnih listov se zadnjič opozarjajo, naj plačajo predpisano takso, žigosanje sodov bo v SI. Bistrici 26. junija. — Prispevek za narodnoohranihni fond. Po čl. 19 fin. zak. za 1. 1939/40 se mora od 1. junija dalje pobirati poseben prispevek za fond narodne obrambe. Zato se pozivajo davčni zavezanci, da v svojem lastnem interesu prijavijo davčni upravi najkasneje do 15. junija stanje rodbinskih članov z navedbo imena, poklica in rojstva živih otrok na dan prijave. V poštev prihajajo mladoletni otroci izpod 14. leta starosti. Te prijave so kolka kroste in jih je potrditi kot pravilne s strani občine. Izvršiti pa morajo te prijave tudi samci nad 30 let star., oženjeni in vdove brez otrok. Točnejša navodila so razvidna iz razglasa na občinski deski. Iz Celfa —c Sprejemni izpit na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju bo 24. in 26. t. m. Zaradi evidence se naj po možnosti zglasijo 24. t. m. učenci in učenke, ki se nameravajo jeseni vpisati v I. razred klasične gimnazije, 26. t. m. pa učenci in učenke realno gimnazijskih razredov. Prošnje za sprejemni izpit (kolek za 10 din) s krstnim listom in izpričeva-lom o dovršeni ljudski šoli kot prilogama je treba predložiti ravnateljstvu najpozneje do 23. t. m. Sprejemni izpit morejo delati za redno šolanje ^amo letniki 1926, 1927, 1928 in 1929. —c Olimpijski dan v Celju. Kakor drugod, bo v nedeljo 18. t. m tudi v Celju olimpijski dan. V soboto 17. t. m. ob 20. bo štafetni tek po mestnih ulicah Ob 20. bo po možnosti tudi promenadni koncert pred kolodvorom. V nedeljo 18. t. m. ob 9. dopoldne se bo pričelo na Glaziji atletsko tekmovanje v olimpijskem peteroboju za prvenstvo Celja in za pokal veletr-govca g. Antona Misleja. Ob 9. se bo pričel na tenišču SK Celja v mestnem parku teniški turnir, istočasno pa v okoliški šoli tablc-teniški turnir. Ob 15. se bo pričela kolesarska dirka s startom in ciljem na Glaziji, kjer se bo pričel tudi nogometni turnir vseh celjskih športnih klubov. Na predvečer in na olimpijski dan bodo v prodaji olimpijske značke, —c Zanimiva nogometna tekma. V nedeljo 11. t. m. ob 17. se bo pričela v Celju nogometna tekma med člani okrožnih rn sodniških odborov LNP iz Maribora m Celja. Ker bo nastopilo več bivših odličnih nogometašev, bo srečanje gotovo zelo zanimivo in tudi svojevrstno. —c Pričetek kopalne sezone v Savinji. NJa Telo\To je mestna občina odprla moško in žensko kopališče ob Savinji. S tem se pričenja redna kopalna sezona v Savinji. —C Dve nesreči. Ko se je igral 6-Ictni železničarjev sinček Rafko Dečman iz Cerovca pri Št. Juriju ob juž. žel. doma z dru gimi otroki, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v ramenu. V torek opoldne je padel 91etni delavčev sinček Maks Arlič z Dobrove pri Celju doma po stopnicah in sa zlomil desno roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c 17mrla je v sredo v celjski bolnici 371ctna Marija Zupančeva, žena progovne-ga čuvaja na Zidanem mostu. —c Zdravniško dežurno *lužbo za člane OUZD v Celju bo imel v nedeljo g. dr. ''odpečan na Mariborski cesti 15a. /pod e\to Stal sem oni dan na trgu in opazoval ljudi. Kmalu je zbudila mojo pozornost skupina gospa, ki so se pogovarjale v tujem eziku. jV/č* ni bilo treba nategovati ušes. (?lasno, vzhičeno PegouU z evid. štev. 2—126269. — 40 otrok je prijavljenih za prvi razred tukajšnje nemške manjšinske šole. — Odprta no« in d*n •© gr°b» vrata. Umrla je zasebnica Ana Schmidl iz Pekla 22, stara 64 let. V splošni bolnici je umrla šivilja Marija Cvetko, stara 43 let. V Ko-šakib 44 Je umrl posetnik in gostilničar Viktor Koren, star 61 1«*- fcalujocim svojcem naše globoko eožalje. — MaHborsk« tržne novic«. Poleg vrtnih jagod, ki ao kljun tvoji sladkosti precej stane, prihajajo na trg borovnice, crnice ter gozdne jagode. Bolgari se ie po- stavljajo s svojimi prvimi kumarcami. imenitno kolerabeo ter zgodnjim zeljem. Solate je na pretek ter na izbiro po zelo nizki ceni. Laški krompir je še precej »slan«, po njem mnogo povprašujejo, čre-šnje, ki so bile zaradi deževja preveč vodene, £o že boljše. Ponujajo jih po 2.50 do 3 din liter. _ Težja prometna nesreča se je pripetila na banovinski cesti pri Selnici. Neki osebni avto je zavozil v kolesarja Ivana Pivca iz Jelovca, ki je padel na tla in obležal nezavesten s precejšnjimi poškodbami po vsem telesu. Kolo je bilo popolnoma razbito. — Nočno lekarniško lužbo imata od da nes naprej Minarikova lekarna na Glavnem trgu in Remjpova lekarna na vogalu Meljske ter Aleksandrove ceste. — Drž. klasična gimnazija v Mariboru. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo začeli 24. junija ob 8. Z 10 din kolkovano prošnjo za pripustitev k sprejemnemu Izpitu je vložiti do 23. t m. pri ravnateljstvu. Priložiti je krstni list ter spričevalo o dovršeni osnovni šoli. K izpitu s« bodo sprejemali v letih 1926 do 1929 rojeni. Izpit se opravlja samo v juniju. _ Tudi čolni niso varni. Policija poizveduje za tatinskim zlikovcem, ki je odpeljal tkalcu Leopoldu Korenjaku iz Meljske ceste 59 čoln, ki ga je imel shranjenega ob dravskem nabrežju med Hutterjevo in Mautnerjevo tekstilno tvornico, čoln je vreden 1000 din. — Ljubitelji tujih koies se še zmerom agilno udejstvujejo. Izpred neke gostime na Aleksandrovi cesti co odpeljali Bernardu Spudiču iz Korošce ve 26 kolo znamke >Steyer«. Tudi posestnika Petra Lobntka so oškodovali ti ljubitelji tujih koles. Odpeljali so mu kolo izpred neke hiše v Miklošičevi ulici. Kolo je znamke >Verdia« ter ima evid. štev. 2—13OS05. — Vrtnarskemu vajencu Ivanu Jamcu Iz Prešernove ulice 16 so odpeljali izpred frančiškanskega župnišča kolo znamke *Munchen Dravi, v torbici so bile razne legitimacije Uboj v Hotinji vasi pred mariborskim sodiščem — Zanimiva firamska zgodba Vetrinjska ulica ]e nevarna Kako urediti promet po nje} — Par koristnih nasvetov »