PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini '4 r\ 1 • Abb. postale 1 gruppo • L6D9 4U lir Leto XXI. Št. 248 (6226) TRST, torek 19. oktobra 1965 PO PRVEM URADNEM OBISKU POLJSKE Saragat: Prvi korak v pravo smer ki bo dal v bodočnosti sadove Vlada ni določila delegacije za zasedanje ministrov v Bruslju - Spominska svečanost ob obletnici pokola v Marzabottu - Italijansko-sovjetsko atomsko sodelovanje RIM, 18. — Predsednik Sara gat se je vrnil v nedeljo ob 12.27 v Rim. Ob prihodu je dal krajšo izjavo, med katero je ugotovil: «Potovanje, ki smo ga opravi li skupno z ministrom Matta-rello in s podtajnikom Storchi jem, je izpolnilo naše pričakovanje. šlo je za nekaj več kot za uraden obisk predstavnika neke atlantske države v Varša vi. Nismo imeli samo možnosti konkretne, odkrite in pogloblje ne izmenjave misli z voditelji države, ki spada v varšavsko skupino, temveč smo lahko neposredno stopili v stik s prebivalstvom dežele, ki jo še vedno vežejo z nami globoke vezi kulture in prijateljstva. Gre za prvo izkušnjo in prvi korak v pravilno smer, in prepričan sem, da bo iz vsega tega zraslo se-•ue, ki bo dalo v bodočnosti pozitivne sadove. Italija in Poljska sta solidarni v skupnih naporih za omilitev mednarodnih napetosti, za okrepitev miru na svetu, in ker govorita v istem jeziku, se često lahko popolno-nia razumeta, kot so skupne težnje njunega prebivalstva za mir v varnosti.)) V nedeljo je bila v Marzabottu, kjer so 'nacisti pobili 1830 prebivalcev, ganljiva slovesnost, katere so se udeležili predstavniki Pokrajinskih in občinskih uprav iz vse Italije. Predstavnik rimske občine je poklonil občini v Marzabottu žaro z zemljo iz Ar-deatiinsikih jam, kjer so nacisti Prav tako z.agrešili strahoten zločin. Med' svečanostjo je župan Marzabotta Bottoneli obžaloval, da se svečanosti ni mpgel udeležiti župan iz Lidic (iz CSSR), ker ni dobil vizuma, čeprav sta obe mesti, ki sta bili med drugo svetovno vojno tako prizadeti, uradno pobrateni. Ministrski svet je od 18-30 do 22 razpravljal o stališču, ki ga bo zagovarjala italijanska delegacija na bližnjem zasedanju ministrov za zunanje zadeve v Brus-Iju Uradno poročilo o sestanku vlade pravd, da so se dogovorili za stališče, ki ga je že obrazložil predsednik vlade Moro na razpravi v poslanski zbornici o zunanjih zadevah. Ministrski svet le pooblastil Mora in ožjo komi-®ijo ministrov, naj poglobijo ta vprašanja. Razni ministri so po seji ministrskega sveta povedali novinar-le-m, da niso določili, kdo bo zastopal Italijo v Bruslju. Zaradi obolelosti zunanjega ministra Fan-ranija je namreč to vprašanje po. htično doikaj delikatno. Zunanje-ministra uradno sicer nadomešča predsednik vlade Moro, vendar pa bi prisotnost Mora v Bruslju dala italijanski udeležbi posebno težo. Gre pa za zapleteno vprašanje odnosov s Francijo in bodoče ureditve evropske skupnosti, glede katerega se nihče noče Prenagliti. Med zasedanjem ministrskega sveta je poročal minister £a kmetijstvo Ferrari Aggradi o kmetij,sikih vprašanjih, zaradi katerih je prišlo do spora s Francijo. V Moskvo je odpotovala italijanska tehnična delegacija, ki jo vodita podpredsednik CNF.N Sal-yetti in podtajnik za industrijo j* trgovino Scarlato. Delegacija "° podpisala i.talijansiko-sovjetski sporazum o sodelovanju pri izkoriščanju atomske energije v mir-rie namene. Sporazum predvideva medsebojne obiske strokovnjakov, Prirejanje predavanj ter skupnih znanstvenih seminarjev in izme-*1l®vo znanstvenih pripomočkov. Delegacija si bo ogledala razne sovjetske znanstvene inštitute in atomske centrale. Ogledali si bodo . inštitut za osnovna fizikalna raziskovanja v Dubnem pri Moštvi. elektronuklearno centralo v Dtbniinsfcu, ki je 100 km od Mo-e in ki je prva atomska cen-rala v sz. Nato si bodo ogleda- li centralo Novi Voronež ter dvojno centralo v Bjelojarsku na Uralu, ki prvikrat uporablja način ponovnega gretja pare v reaktorju. Končno si bo. italijanska delegacija ogledala znanstveni raziskovalni center v bližini Uljanovska, kjer je reaktor posebne vrste, ki proizvaja transuranske elemente. V poslanski zbornici so bile na dnevnem redu interpelacije o manj pomembnih vprašanjih. Do polemike je prišlo ob odgovoru podtajnika za zunanje zadeve Storchija o primeru italijanskega državljana, ki so mu avstralske oblasti odbile vizum in ni mogel obiskati svojega sina. Gre za San-tonastasa, k.i se je ločil v Avstraliji in mu je avstralsko sodišče dovolilo, da sina obiskuje. Med takim obiskom pa je prišlo do spora in je avstralska policija Santonastasa zaprla Številni poslanci so kritizirali ministrstvo za zunanje zadeve, češ da se za stvar nj brigalo in je ravnalo birokratsko. Podtajnik z,a notranje zadeve Mazza pa je povedal, da bodo 28. novembra volitve v tri pokrajinske in 170 občinskih svetov, za katere je zapadel normalen štiriletni rok. V Rimu se je pričelo zasedanje o mestnih prevozih, katerega sta se udeležila tudi ministra Spa gnolj in Jervolino. Uradni govornik Pellegrini je orisal tehnična vprašanja in ugotovil, da prometnih vprašanj mest ne bo mogoče rešiti samo v lokalnih okvirih, temveč je nujno širše načrtovanje, vi mora obsegati dežele in celotno ozemlje države. Genovski župan Pedulla pa je govoril o finančni plati vprašanja in o nujnosti iskanja potrebnih sredstev, da se ozdravi kronični primanjk ljaj mestnih prevoznih podjetij. Alžirska vlada proti odložitvi konference RIM, 18. — Alžirsko poslaništvo v Rimu je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da je alžirska vlada mnenja, da se mora afriško-azijska konferenca sestati na določen dan v Alžiru, in dodaja: «Vlada alžir ske republike slabo razume pobude nekaterih držav, naj bi odložili konferenco. Mnenja je, da so utemeljevanja teh držav neutemeljena. V trenutku ko hudi problemi, polni grožnje za svetovni mir, razburjajo Afriko in Azijo, je začetek konference bolj kakor kdaj umesten in potreben. Vlada Alžirske republike ne bo štedila z napori, da zagotovi popoln uspeh konference. Trdno je prepričana, da bo solidarnost vseh narodov Afrike In Azije znala najti svoj pravi izraz. Alžirska vlada je odločena izpolniti vse svoje obveznosti ter bo delovala v tem smislu in sporočila svojo voljo pripravljalnemu odboru konference, ki se bo sestal 20. oktobra v Alžiru«. NOVA ZAOSTRITEV V INDONEZIJI Začasno prepovedana dejavnost indonezijske komunistične stranke Sukarnov govor na konlerenci proti vojaškim oporiščem v tujini - Oster kitajski protest indonezijski vladi DŽAKARTA, 18. — Vojaško poveljstvo v Džakarti je prepovedalo dejavnost indonezijske komunistične stranke in številnih njenih organizacij. To je danes sporočil radio Džakarta. Ukaz pravi: «Z namenom, da naglo vzpostavimo red, je absolutno potrebno ukiniti dejavnost organizacij in gibanj, ki so sodelovala pri neuspelem državnem udaru 30. septembra.« Pre- ..................umi................................. PO DNEVU PROTESTOV PROTI VOJNI V VIETNAMU Predsednik Johnson je zaskrbljen zaradi takega obsega demonstracij Protesti se bodo nadaljevali in napoveduje se tudi pohod na VJashington WASHINGTON, 18. — Predsednik koordinacijskega odbora za dejavnost proti vojni v Vietnamu je izjavil, da se je demonstracij proti tej vojni udeležilo na ameriškem ozemlju nad sto tisoč ljudi. V soboto je demonstriralo 70.000 ljudi, v nedeljo pa 30.000. Poudaril je, da pomeni to veliko zmago, ter je napovedal nove demonstracije za november. Demonstracije ob dnevu protesta proti vojni v Vietnamu so se bile začele v petek in so se zaključile sinoči pred pomorskim oporiščem Oakland Vse demonstracije so potekale brez incidentov in povečini so pri njih sodelovali študentje, kar je nekaj povsem novega za ZDA. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je predsednik Johnson «zelo zaskrbljen« zaradi tega vala demonstracij. Dejal je, da Je predsednik zaskrbljen zaradi tega, ker «bi mogel Severni Vietnam videti v teh demonstracijah znak ošibitve ameriške odločenosti, da ne opusti svoje vojaške dejavnosti v Vietnamu«. Dodal je, da bi »demonstracije manjšine mogle prikazati razdeljenost in pripravljenost na popuščanje«. Nadaljevale se bodo tudi protestne demonstracije proti vpoklicu v vojsko, ki so jih bili študentje začeli in jih bodo nadaljevali tudi v prihodnjih dneh. Verjetno bodo 27. ncvembra napravili pohod na Wa-shington. Pravosodno ministrstvo je odredilo aretacijo 22-letnega študenta, ki je med demonstracijami raztrgal poziv na nabor. Pravosodni minister je dal ukaz FBI, naj uvede preiskavo med študentovskimi organizacijami, češ da se je pokazal «vpllv levičarskih skupin, komunistov ali enostavno radikalov«. Včeraj je ameriški vojaški predstavnik sporočil, da so ameriška letala uničila neki center za izstreljevanje raket zemlja-zrak na ozemlju Severnega Vietnama, kakih 84 kilometrov severnovzhodno od Hanoja. Ameriško vojaško poveljstvo je javilo, da so bila med včerajšnjim napadom na neki most v Severnem Vietnamu sestreljena tri ameriška letala. Včeraj so sile južnovietnamske osvobodilne vojske napadle center za urjenje sajgonskih vojakov, kakih 420 km severno od Sajgona- Tu je tudi ameriška posadka 19.000 vojakov in ameriška divizija s 460 helikopterji. Oddelki osvobodilne vojske so napadli danes dvanajst postojank saj-gonske vojske ob ustju reke Mekong. Na tem področju se dan za dnem vrstijo napadi osvobodilne vojske. V Hanoju so nocoj objavili sporočilo, ki pravi, da je bilo včeraj sestreljenih nad Severnim Vietnamom enajst letal in ne šest, kakor je bilo javljeno. Od začetka sovražnosti je bilo sestreljenih nad Severnim Vietnamom 669 ameriških letal. Ameriški državni departma je javil, da bo ameriški jedrski izvedenec in profesor za mednarodne odnose na zavodu za tehnologijo v državi Massachussets Henry Kis-singer odpotoval v Južni Vietnam, kjer bo za nekaj časa poseben svetovalec ameriškega poslanika v Saj-gonu Cabota Lodgea. Senator Robert Kennedy, ki Je predsednik pododbora senata, ki se zanima za vietnamske begunce, pa bo odpotoval v Južni Vietnam, takoj ko se bo zaključilo zasedanje kongresa, da izvede preiskavo o pomoči beguncem. Baje bo obiskal tudi Japonsko, Hong Kong in Laos Findley sta predložila danes ameriškemu kongresu načrt resolucije, ki poziva ameriško vlado, naj prouči možnosti spremembe atlantskega zavezništva v federalno zvezo. Parlamentarca poudarjata med drugim, da Francija ne želi zapustiti atlantskega zavezništva, in predla- poved velja za komunistično stranko in za nekatere njene organizacije, kakor so žensko gibanje, kmečka fronta, združenje indonezijskih znanstvenikov in štiri študentovska gibanja. Vsi voditelji teh organizacij se morajo do nedelje, 24. oktobra javiti najbližjemu policijskemu komisariatu ali najbližjemu vojaškemu poveljstvu. Kdor nebo spoštoval tega ukaza, bo strogo kaznovan. Načelnik generalnega štaba indonezijske vojske general Suharto je prevzel tudi vodstvo vrhovnega o-perativnega poveljstva (KOTI). Poveljstvo ima nalogo ugotoviti dejstva v zvezi z nedavnim poskusom državnega udara in tako omogočiti predsedniku Sukarnu, da poišče politično rešitev za sedanjo krizo. Predsednik Sukamo je pozval člane operativnega poveljstva, naj podrobno raziščejo, kako je nastala sedanja kriza. Na podlagi njihovih izsledkov bodo poiskali politično rešitev. Kakor poroča agencija Reuther, ki se sklicuje na agencijo Antara, je vrhovno operativno poveljstvo ukazalo vsem vojaškim poveljnikom v pokrajinah, naj prepovedo politično dejavnost vseh množičnih organizacij, katerih člani so bili vmešani v državni udar proti Sukarnu. Indonezijska agencija je sporočila, da je ta prepoved le začasna in da bo veljala, dokler ne bodo končali preiskave. General Suharto je prevzel tudi nadzorstvo nad državnimi železnicami, ker je vojska odkrila, da so bili člani sindikata železničarjev vmešani v poskus državnega udara. Poleg tega je general Suharto ukazal, naj se pospešijo operacije proti upornikom. Minister za obrambo general Na-sution je ukazal danes razpustitev sindikata nameščencev njegove ministrstva. Nekateri člani tega sindikata so bili vmešani v poskus državnega udara. Minister za šolstvo pa je pozval učitelje in študente, naj ostanejo mirni ter naj se in Veliko Britanijo, da so razprostrle po svetu mrežo oporišč od Gibraltarja do Japonske. Pozval je vse narode sveta, naj se borijo, da uničijo to mrežo oporišč. Zatem je Sukamo obtožil ZDA prevratne dejavnosti v številnih državah s pomočjo svoje vohunske organizacije CIA. Izjavil je, da so ameriški agenti aktivni tudi v Indoneziji. Danes je Sukamo govoril na slovesnosti, na kateri so izročili spričevala 93 novim letalskim častnikom. Poudaril je, da je potrebno ostati zvesti naukom indonezijske revolucije, kar bo pripeljalo do smrti kolonializma, imperializma in neokolonializma. Kitajska vlada je izročila danes indonezijskemu poslaniku v Pekingu ostro protestno noto, v kateri pravi, da so enote indonezijskih oboroženih sil vdrle v soboto v kitajsko poslaništvo v Džakarti ter so »protizakonito preiskale« urad trgovinskega svetovalca ter grozile nekaterim kitajskim funkcionarjem. Nota pravi, da ta incident ni o-samljen, temveč spada v okvir »vedno večje protikitajske dejavnosti«. Nota poziva indonezijsko vlado, naj se opraviči zaradi incidenta, naj kaznuje krivce ter naj jamči, da se taki incidenti ne bodo ponovili. Kitajska vlada si pridržuje pravico zahtevati odškodnino od indonezijske vlade zaradi škode. Nota pravi dalje, da so indonezijski vojaki izjavili, da jih je poslalo v kitajsko poslaništvo vojaško poveljstvo iz Džakarte. Nato dodaja, da so vojaki »prišli v urade, v spalnice funkcionarjev, ter so uporabljale bajonete za odDiranje škatel, kovčkov, predalov in omar, in so iskale dokumente ter se oola-stile materiala iz urada, osebnih predmetov ln povzročile mnogo škode.« DOMINIKANSKA REPUBLIKA Bivši minister Cabral ubit SANTO DOMINGO, 18. — Neznanci so preteklo noč napadli hišo dominikanskega konservativnega politika Severa Cabrala, katerega so ubili. Cabral je bil minister IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIillllllllllllIlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIillllllllllllll V POLITIČNEM ODBORU OZN Predlog za spremembo NATO WASHINGTON, 18. — Demokra tični senator Eugene Mac Cartihy in republikanski predstavnik Paul ga sestanek predstavnikov držav, j t i , 7, NATO, da proučijo sredstva in u- krepe za omenjeno spremembo. V zvezi s pisanjem nekaterih časopisov, da so ZDA sklenile opustit: svoje načrte o večstranski Jedrski sili, je predstavnik državnega departmaja izjavil, da je potrebno najti sporazum, ki naj omogoči nejedrskim državam NATO udeležbo pri lastni atomski obrambi, ne da bi ustanovili nove jedrske sisteme. Dodal je, da o tem še vedno razpravljajo. Dalje je izjavil, da sta bili kot mogoči rešitvi predlagani večstranska jedrska sila in atlantska jedrska sila. Končno je izjavil, da ZDA ne bodo načenjale tega vprašanja doktrinarno. Zaradi tega niso opustile načrtov o večstranski sili in o jedrski sili NATO in nobenega drugega predloga. Pripomnil je, da bodo o tem govorili z bonsko vlado, ko bo kancler Erhard prišel v Washington, in z drugimi člani atlantskega zavezništva. Protestna demonstracija študentov kalifornijske univerze v Berkeleyu proti vojni v Vietnamu Italijanska delegacija se je vrnila iz Hanoja RIM, 18. — Danes se je vrnila v Rim delegacija italijanskega odbora za zdravniško pomoč vietnamskemu ljudstvu, ki je izročila v nedeljo v Hanoju nekaj zdravniškega materiala. V delegaciji so bili poslanec Boldrini, prof. Musatti in dr. Martino. Ob povratku v Rim je dr. Martino dejal, da je zdravstveno stanje v Severnem Vietnamu zadovoljivo in da je delegacija navezala v Hanoju stike, da se sporazume o nadaljnji pomoči. Dalje je dejal, da so ameriški bombniki bombardirali nekatere bolnišnice v Severnem Vietnamu. Boldrini pa je izjavil, da skušajo ZDA z bombardiranjem doseči raz. novrstne rezultate, med katerimi tudi rezultate psihološkega značaja, s tem da bombardirajo najbolj obljudena središča, da sistematično uničujejo vse, kar je bilo zgrajenega po letu 1954, ter skušajo dezorganizirati gospodarsko dejavnost v deželi. Boldrini je tudi dejal, da so pri nekaterih ameriških letalcih, ki so jih ujeli, našli dokument v štirinajstih jezikih približno naslednje vsebine: «Sem ameriški vojak; na žalost, sem prisiljen pristati Priporočam vam svoje življenje in zdravje. Poskrbite, da me pošljejo v mojo deželo in moja vlada vam bo povrnila stroške.« Boldrini je dejal, da je tudi v Južnem Vietnamu stanje dramatično. Pripomnil je, da je osvobodilna vojska v zadnjih mesecih zaplenila Američanom približno 600.000 kosov raznovrstnega orožja. Fanfani operiran NEW YORK, 18. — Italijanski zunanji minister Fanfani, ki je predsednik skupščine OZN, je bil davi operiran na nogi, kjer se mu je pri nedavnem padcu pretrgala mišica. Pozneje so uradno sporočili, da je operacija dobro uspela. ko povzročilo nerede. V številnih "delih prestolnice so neznanci popisali zidove z gesli proti voditelju komunistične stranke Aiditu in proti zunanjemu ministru Subandriu. Kakor je znano, obtožujejo ta dva politika, da sta med organizatorji državnega udara. Subandrio je bil tudi na seznamu 45 članov revolucionarnega sveta, toda pozneje je izjavil, da so njegovo ime vključili v seznam brez njegove vednosti. Davi je Subandrio odšel na pogovor s Sukarnom po seji, ki jo je predsednik imel z dvema podpredsednikoma ob odsotnosti Subandria. Predsednik Sukamo je predsedoval včeraj delu svetovnega kongresa proti vojaškim oporiščem v tujini. V svojem govoru je obtožil ZDA IlIllIllliilIllIllIlMIIllIllIllIllllIlIllilllllIllIllIlllllIlllll Rešena kriza v Bonnu BONN, 18. — Po šestih urah pogajanj med delegacijo demokristjanov in liberalcev za sestavo nove vlade so nekaj pred polnočjo sporočili, da je bil dosežen sporazum Voditelj liberalne stranke E-rich Mende bo ostal minister za vsenemške zadeve in podkancler. Kakor je znano, je bila prav zahteva liberalcev, da Mende ostane na dosedanjem mestu, glavni vzrok dolge krize. U Tantov poziv protijedrskemu orožju Začetek razprave o razorožitvi 28. t.m. seja varnostnega sveta NEW YORK, 18. — Danes so v političnem odboru OZN začeli razpravo o razorožitvi. Ob tej priložnosti je glavni tajnik OZN U Tant pozval vse jedrske in nejedrske države, naj pokažejo največjo zmernost in naj skrbijo, da se jedrsko orožje ne bo širilo. Izrazil Je upanje, da bodo tragični dogodki v Aziji dali novo spodbudo za napore za razorožitev, ter se je izrekel za svetovno konferenco o razorožitvi ob udeležbi vseh držav, in sicer članic in nečlanic OZN, zato da bi opozorili ves svet na nevarnost, ki grozi človeštvu zaradi oboroževalne tekme. Sovjetski delegat Fedorenko je izjavil, da bi se z načrtom večstranske atomske sile NATO odprla vrata na nevarno širjenje jedrskega orožja in bi dali Zahodni Nemčiji dostop do tega orožja, kar bi bila velika nevarnost za svet. Federenko je izjavil, da namerava Sovjetska zveza ločiti vprašanje sporazuma proti širjenju jedrskega orožja od ostalih razorožitvenih vprašanj, da bi mogli čim prej najti rešitev. SZ je pripravljena takoj podpisati pogodbo proti širjenju jedrskega orožja, če ta ne vsebuje pridržkov ali izjem, kakršna bi bila prav večstranska jedrska sila NATO. Odgovoril je ameriški delegat Fo-ster, ki je dejal, da se mislijo ZDA upreti širjenju jedrskega o-rožja, vendar pa ni rekel, da bodo ZDA opustile načrte o atomski sili NATO. Socialni odbor je soglasno sprejel prvi' člen mednarodne konvencije proti sleherni obliki plemenskega razlikovanja. Člen obsoja vsako obliko omejevanja pravic na katerem koli sektorju človeške dejavnosti iz plemenskih in etničnih razlogov. Predsednik varnostnega sveta je sporočil, da se bo svet sestal 28. oktobra na zahtevo afriških držav, da razpravlja o portugalskih ozemljih v Afriki in o apartheidu v Južni Afriki. Kimba sestavil kongoško vlado LEOPOLDVILLE, 18. — Novi predsednik kongoške vlade Evari-ste Kimba je danes objavil seznam novih ministrov. V vladi je 16 ministrov in trije državni tajniki. E-variste Kimba bo skrbel tudi za načrtovanje in za industrijski razvoj. Kamitatu je zunanji minister in minister za zunanjo trgovino. Notranji minister je Nendaka, finančni minister Lito, pravosodni minister pa Liongo. V novi vladi je tudi pet članov Coinbejeve kongoške narodne konvencije, ki so izstopili iz te stranke, katera se je izrekla proti sodelovanja v vladi. Combe je na tiskovni konferenci trdil, da bo v Kongu nastala zmeda in anarhija. Dejal je dalje, da, če bi bil hotel brutalno reagirati na odstavitev, bi gotovo prišlo do manifestacije v njegovo podporo. Dodal je, da je njegova odstavitev protidemokratična in zaradi tega ne bo njegova stranka sodelovala v vladi. v vojaški jun ti, ki je strmoglavila Juana Boscha. Med aprilskim uporom v Santo Domingu je zbežal in nedavno se je vrnil. Ko so zvedeli, da se je vrnil, se je okrog njegov* hiše zbrala ogorčena množica ln zahtevala «smrt za izdajalca«. Policija je javila, da so Cabrala ustrelili iz množice, ko Je skušal zbežati z ženo in s hčerko, ki sta bili pri tem ranjeni. Med današnjim pogrebom Cabrala so bili novi neredi. Sodna oblast je odredila aretacijo nekaterih ljudi, ki jih sumijo, da so sodelovali pri umoru Cabrala. Pet vodilnih naprednih strank, ki so združene v fronti konstituciona-listov, poudarja, da je navzočnost tujih čet glavna in edina ovira za začetek volilne kampanje za volitve, ki naj bi bile maja prihodnje leto. V Dominikanski republiki je sedaj 11.000 ameriških vojakov in nekaj manj brazilskih, paragvajskih in ekvadorskih vojakov. Ob obletnici letalske nesreče na Avali BEOGRAD, 18. — Na vabilo državnega tajnika za narodno o-brambo armadnega generala Ivana Gošnjaka in mestne skupščine Beograd so danes prispeli v Beograd družinski člani sovjetskih vojaških veteranov, ki so lani ob prihodu na jubilejno proslavo osvoboditve Beograda zgubili življenje pri letalski nesreči na Avali. Prispela sta tudi dva zastopnika sovjetske armade, ki se bosta skupno z njimi 20. oktobra, na dan obletnice osvoboditve Beograda udeležila odkritja spomenika ponesrečenim sovjetskim oficirjem na Avali. Spomenik, ki je visok šest metrov, je delo beograjskega kiparja Jovana Kra-tohfila. Pri nesreči ki se je dogodila lani 19. oktobra, je zgubilo življenje osem visokih sovjetskih vojaških poveljnikov, med njimi maršal Sovjetske zveze Birjuzov in 11 članov posadke letala. WASHINGTON, 18. — Britansko veleposlaništvo v Washingtonu je uradno sporočilo, da bosta princesa Margaret in grof Snowdon obiskala ZDA od 4. do 24. novembra. ..........................................................................................i""iioniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniM'iiiilliniiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiniuiitiiiuiiiii V ODGOVORU NA W1LSONOVO PISMO Smith je odklonil ponudbo o delegaciji Commonvvealtha Nov WiIsonov poziv - Ministri Organizacije afriške enotnosti pozivajo London, naj ukine rodezijsko ustavo in naj skliče ustavno konferenco SALISBURY, 18. — Predsednik južnorodezijske vlade Smith je odbil predlog predsednika angleške vlade VVilsona, naj bi sprejel delegaoijo Commonweal tha, da bi sporazumno rešili spor o neodvisnosti Južne Rodezije. Smith je poslal Wilsonu o- sebno pismo, v katerem pravi med drugim: ((Obrazložili smo zelo popolno in jasno svoje stališče britanski vladi, to je edini vladi, ki se je stvar tiče. V ta namen so bila potrebna tri leta, toda kakor so pokazali naši nedavni londonski razgovori, se britanska vlada praktično ne ozira na naše stališče. Zato sem mnenja, da je predlog o delegaciji Commonvvealtha neizvedljiv.« Zatem pravi Smith, da londonska vlada ni med londonskimi razgovori storila niti najmanjšega napora, da bi zapustila svoje stališče, »čeprav je Rodezija storila vse, da omogoči rešitev«. Nato pravi Smith, da se vprašanje neodvisnosti Južne Rodezije tiče samo Velike Britanije in Rodezije, ne pa drugih držav Commonvvealtha. Vendar pa bi z veseljem sprejel predsednika avstralske vla- de Menziesa v Salisburyju. Pri tem se pritožuje, da Wilson ni govoril z njim o načrtu za odhod delegacije Commonvvealtha. Na tiskovni konferenci danes popoldne Je Smith izjavil, da bodo v prihodnjih dneh, morda tudi jutri, sprejeli načelen sklep o morebitni enostranski razglasitvi neodvisnosti. Dodal je, da vlada ni še nič sklenila, ali naj enostransko razglasi neodvisnost. Vendar pa bo med načelno odločitvijo in njeno praktično izvedbo poteklo nekaj časa. Smith je nato izjavil, da bodo v primeru enostranske razglasitve neodvisnosti imenovali regenta, ki bo nastopal namesto kraljice. Na vprašanje o njegovi politiki do domačinov je Smith izjavil, da njegova vlada ne misli voditi po-litike apartheida, kakršno vodi Južna Afrika, in tudi ne politike rasne integracije, kakršno vodi Velika Britanija. ((Uvedli bomo rode- no sklicati parlamenta, in je trdil, da splošne volitve ne bi bile v korist Rodezijcev. Takoj ko je dobil Smithovo pismo, se je Wilson posvetoval z ministrom za odnose s Common-wealthom. Pozneje je Wilson naslovil še zadnji poziv južnorodezij-ski vladi, naj ne napravi nepopravljivega in nezakonitega koraka, kakršen bi bila enostranska razglasitev neodvisnosti. Velika Britanija je vedno pripravljena diskutirati za rešitev krize. Južnorodezijska vlada je danes konfinirala bivšega predsednika vlade Garfielda Todda, ki je v zadnjem času podpiral afriške nacionaliste pri njihovih zahtevah. V Akri je svet ministrov Organizacije afriške enotnosti danes so-glasno odobril resolucijo, ki poziva Veliko Britanijo, naj takoj ukine rodezijsko ustavo iz leta 1961. Veliko Britanijo pozivajo tudi, naj skliče ustavno konferenco, katere bi se udeležili predstavniki vseh slojev rodezijskega prebivalstva Konferenca bi morala organizirati splošne volitve na podlagi načela: en človek — en glas. Resolucija poziva vse države sveta, naj ne pri- zijsko politiko,« je dejal Smith. Na koncu je dejal, da za enostransko I znajo manjšinske rasistične vlade razglasitev neodvisnosti ni potreb- v Rodeziji. V političnem odboru OZN se je začela razprava o razorožitvi in glavni tajnik U Tant je pozval vse jedrske in nejedrske države, na. pokažejo največjo zmernost in na, skrbijo, da se jedrsko orožje ne bo širilo. Izrekel se je za svetovno konferenco o razorožitvi ob ude. ležbi vseh članic in nečlanic OZN. Sovjetski delegat je nato med drugim izjavil, da namerava SZ ločiti vprašanje sporazuma proti širjenju jedrskega orožja od ostalih razorožitvenih vprašanj ter da je takoj pripravljena podpisati pogodbo proti širjenju, če ne bi vsebovala takih izjem, kakršna bi bila večstranska jedrska sila NATO. Kitajska vlada je včeraj zelo ostro protestirala pri indonezijski vladi, ker so indonezijski vojaki v soboto vdrli v kitajsko poslaništvo v Džakarti; zahtevala je opravičilo, kaznovanje krivcev in jamstvo, da se incidenti ne bodo ponovili. Vojaško poveljstvo v Džakarti pa jo prepovedalo delovanje KP Indonezije in številnih njenih množičnih organizacij z grožnjo strogih kazni. Predsednik Sukarno je pozval člane operativnega poveljstva, naj podrobno raziščejo, kako je nastala zadnja kriza. General Sukarto je prevzel tudi nadzorstvo nad državnimi železnicami, ker so bili člani sindikata železničarjev vmešani v poskus državnega udara, obrambni minister pa je razpustil iz istih razlogov sindikat svojega ministrstva. V neki drugi izjavi je Sukarno obtožil ZDA in Veliko Britanijo, da imata oporišča od Gibraltarja do Japonske, ZDA pa še posebej zaradi prevratne dejavnosti v številnih državah s pomočjo vohunske organizacije. Predsednik Johnson je zelo zaskrbljen zaradi demonstracij proti vojni v Vietnamu. Demonstracij se je udeležilo namreč nad sto tisoč ljudi, povečini študentov. Po Johnsonovem mnenju bi se moglo v Severnem Vietnamu ustvariti mnenje, «da se je ameriška odločnost v Vietnamu zmanjšala«. V ZDA se bodo nadaljevale tudi demonstracije proti vpoklicem v voj-sko. Predsednik južnorodezijske via. •, ™ je odbil i,redI°K predsed-mka \Vilsona, naj bi sprejel dele-gacijo Commonvvealtha, da bi sporazumno rešili zadevo neodvisnosti Južne Rodezije. VVilson pa je Srni-thu poslal še zadnji poziv, naj ne enostransko in nezakonito razglasi neodvisnosti. Novi predsednik kongoške vlad« Evariste Kimba je sestavil novo vlado. v kateri je tudi pet članov Coinbejeve kongoške narodne konvencije. ki so iz te stranke izstopili, ker se je izrekla proti sodelovanju. Combe pa je dejal, da vlada no njegovi odstavitvi v Kongu anarhija. 19. oktobra 1965 -i--------------------------------- Kaj bo na programu «afriškega vrha» v Aki Glavno mesto Gane Akra bo že čez. nekaj dni sprejelo več kot 2000 gostov iz vseh krajev Afrike. Le-ti se bodo zbrali na konferenci šefov držav in vlad afriških držav. Z gotovostjo lahko zapišemo, da bodo na štiridnevnem sestanku v Akri obravnavali tele temeljne probleme: afriško enotnost, boj proti kolonializmu, neokolonializmu in imperializmu, pomoč osvobodilnim gibanjem na še odvisnih ozemljih, apartheid, gospodarski razvoj Afrike ter ustanovitev skupnega trga, mednarodni položaj in ohranitev miru na svetu. V debati in v sklepnih dokumentih tretjega vrha organizacije afriške enotnosti (OAE) bodo nedvomno posvetili posebno pozornost boju proti ostankom kolonializma in vsem današnjim oblikam neokolonializma na afriški celini. V zadnjih dvajsetih letih Je po svetu dobilo neodvisnost več kot petdeset držav. Prebivalstvo le-teh sestavlja približno tretjino vsega človeštva. Proces političnega osamosvajanja Je bil zlasti silovit v Afriki, ki šteje dandanes 36 neodvisnih držav oziroma skoraj tretjino članic Združenih narodov. Neodvisna Afrika obsega več kot 70 odstotkov vse celine, ki Jo naseljuje približno 225 milijonov prebivalcev. Leta 1950 so bile v Afriki le tri neodvisne države: Etiopija, Liberija in Egipt. Od skupno 192 milijonov prebivalcev, kolikor Jih je bilo pred petnajstimi leti na afriški celini, Je takrat samo 27 milijonov oziroma komaj ena sedmina živelo v razmerah politične samostojnosti. Njim je pripadal komaj štirinajsti del afriškega ozemlja. Ostanek »črne celine» pa Je bil sestavljen iz več kot 30 kolonij, kakih 10 protektoratov, nekaj ozemelj pod skrbništvom guvernerjev in iz nekaj kondominionov. Združeni narodi, v katerih so mogle napredne sile čedalje bolj uveljavljati svoj vpliv, so pospešili dekolonizacijo v Afriki. Libija, nekdanja italijanska kolonija, je bila prva država, ki je po zaslugi OZN dobila neodvisnost leta 1952. Somalija, Togo in Kamerun so pod skrbništvom svetovne organizacije postali neodvisni leta 1960 — v «letu Afrike« —, ko Je na tej celini «Sonce miru» nad Koroško Celovški «Slovenski vestniku piše: seie ko bo Izvedeno ugotavljanje manjšine, bo nad Koroško dokončno zasijalo «sonce miru«. Tako Je dejal celovški odvetnik dr. Pichs, ko Je v imenu «abwehrkampferjev» govoril na nedeljski proslavi 10. oktobra v Voybrah. Morda se govornik niti ni zavedaj, da Je s temi besedami pomaknil celotno proslavljanje 10. oktobra spet na tisti tir, s katerega ga že nekaj let skušajo potegniti razsodni krogi na Koroškem, ki so spoznali, da Je proslavljanje 10. oktobra umestno ln 'opravičljivo samo takrat, če bo resnično služilo spravi ln zbužanju med deželami nemškega ln slovenskega jezika. Tudi deželni glavai Sima Je na osrednji proslavi v Celovcu povedal lepe besede o toleranci, o medsebojnem razumevanju ln sodelovanju ter dal prireditvi tisto vsebino, ki edina more ustvariti pogoje za mimo ln prijateljsko sožitje dveh enakoprav-n,h narodov v deželi. Toda njegove dobro mišljene izjave so žal iz zvenele osamljene v poplavi bistveno drugačnih govorov, ki so se zvrstili zadnjo soboto in nedeljo po raznih krajih Koroške. Podobno pa so utonile tudi stvarne besede bes štanjskega župana Schmidta v go voru bivšega SS-SturmbannfUhrer Ja Fritza na proslavi v Ločah, ka kor so Izjave že omenjenega dr Pichsa ln nekdanjega SA-Standar tenftihrerja Stelnacherja na prlre ditvi v Vovbrah preglušlle poziv de zelnega poslanca Lubasa k poml rltv* in sožitju. Tudi koroški Slovenci sl ničesar ne želimo tako Iskreno kot to, da bi nad Koroško končno zasijalo «sonce miru«. Vendar smo mnenja, da do pravega miru tako dolgo ne bo prišlo, dokler bo pravica naroda do samoodločbe veljala za »izdajstvo domovine«; dokler bodo imeli domovinsko zvestobo v zakupu ljudje, ki so se v letih 1919-1920 po lastnih izjavah berili za vellkonemškl rajh; dokler si bodo pravico odločanja o enakopravnosti koroških Slovencev lastili nekdanji sodelavci in visoki funkcionarji tistega režima, k! Je zagrešil zločine nad našim ljudstvom in nad narodi Evrope. Mir, ki Je potreben na Koroškem, namreč ne sme biti pokopališki mir, kot si ga želijo tisti, ki bi hoteli a prefrigano igro številk dokazati, da ni več Slovencev, marveč mora zavladati resnični mir, v katerem se bo lahko razvijalo medsebojno razumevanje in prijateljsko sodelovanje dveh vsestransko ena kopravnih narodov. dobilo neodvisnost 17 držav. To je bil zares edinstven dogodek v svetovni zgodovini. Kolonialna oblast v Afriki se je zdaj ohranila le na nekaterih področjih. Pod britansko kolonialno upravo so Južna Rodezija, ki šteje nekaj več kot 4 milijone prebivalcev, ter ozemlja Bečuana, Basuto in Svazi, ki bodo kmalu dobila neodvisnost. Portugalci imajo v svojih rokah Angolo, Mozambik in tako imenovano portugalsko Gvinejo ter otoka Cap Verde in San Thoma. Pod francosko upravo so: francoska Somalija in otoka Co-morro in Rčunion, Spanci imajo špansko Saharo in špansko Gvinejo. Južnoafriška republika u-pravlja jugozahodno Afriko, nad katero ji je podelila mandat OZN. Le-tega pa Južnoafriška republika razlaga dokaj po svoje. Na teh preostalih ozemljih, ki sestavljajo 13 odstotkov afriške celine, živi 19 milijonov prebivalcev, se pravi, samo 7 odstotkov vseh afriških prebivalcev. Na bližnjem sestanku v Akri bodo voditelji afriških držav nedvomno enotno obsodili britansko kolonialno politiko. To velja predvsem za politiko Londona do Južne Rodezije. Voditelji afriških držav enotno ocenjujejo, da britanska vlada doslej navzlic nenehnim obljubam ni ničesar ukrenila, da bi se položaj v Rodeziji zboljšal, da ni sprejela niti najnujnejših zakonskih ukrepov, ki bi jih bila kot kolonialna sila morala sprejeti. Se večl Tukaj menijo, da je s taktiko zavlačevanja in omahovanja Velika Britanija dopustila rasističnemu premieru lanu Smithu, da si Je pridobil čas, da je okrepil svoje položaje in da je te dni v Londonu uradno zahteval neodvisnost za to kolonijo, seveda pod pogoji, ki so docela nesprejemljivi za kake 4 milijone Afričanov v Rodeziji. Temeljni namen tega Smithovega načrta je pravzaprav ovekovečiti sedanjo brezpravnost afriškega prebivalstva in spremeniti Rodezijo v rasistično tvorbo, kakršna je Južnoafriška republika. Ta načrt pa po drugi strani daleč presega rodezijske interese, saj je pravzaprav sestavni del širše akcije raznih političnih in finančnih kolonialnih činiteljev, ki si prizadevajo Rodezijo, spremeniti v del kolonialnega oporišča, ki ga sestavljajo še Angola, Mozambik in leopold-vilski Kongo. To obzidje naj bi podaljšalo življenje ostankom kolonialnega cesarstva, ki obstaja dandanes le še v centralni in Južni Afriki, sicer naibogatejših področjih »črne« celine. V tem tako imenovanem «zlatem pasu« Je osredotočenih precej vseh naravnih bogastev, ki jih ima Afrika, predvsem rude in dragoceni minerali. Uradne statistike kažejo, da dajejo ta afriška področja skupno 96 odstotkov svetovne proizvodnje industrijskih in okrasnih diamantov, 69 odstotkov kobalta, 63 odstotkov zlata, 48 odstotkov antimona, 37 odstotkov mangana, 24 odstotkov bakra ter zelo veliko kroma, fosfata, železa, premoga, urana in drugih dragocenih rud. Vsa ta bogastva že leta in leta izkorišča tuji kapital, ki Je med seboj povezan z najrazličnejšimi koristmi ter neposredno s političnimi kolonialnimi in neokoloanialnimi krogi in ki skuša zategadelj z vso odločnostjo ohraniti kolonije. Zato Je razumljivo, da docela podpira rodezijske in Južnoafriške rasiste. Sestanka afriških državnikov v Akri se bodo udeležili kot predvidevajo, predstavniki ln delegacije vseh osvobodilnih gibanj na odvisnih ozemljih. Medtem ko bodo šefi afriških držav obravnavali pro- bleme v zvezi z neodvisno Afriko, se bodo voditelji osvobodilnih gibanj sestali na svojem «vrhu v senci«, na katerem se bodo pogovorili o svojih izkušnjah boja proti kolonializmu. Prav tako pa bodo lahko eminentni zbor v Akri podrobneje seznanili s svojimi dosežki, problemi in težavami, ki jih imajo v boju za osvoboditev svojih držav. Kolonialne sile zadnje mesece le s težavo zajezujejo osvobodilna gibanja na še odvisnih afriških o-zemljih. Kot poroča tukajšnje časopisje, nadzira osvobodilna vojska tako imenovane portugalske Gvineje in otoka Cap Verde približno polovico državnega ozemlja. V Mozambiku in Angoli se je boj tako razvnel, da mora Portugalska nenehno dovažati nove vojaške okrepitve in seveda nenehno krepiti svoj vojaški proračun. Samo za vzdrževanje kolonialnih sil v Mozambiku je lizbonska vlada porabila letos kakih 14 milijonov dolarjev, poročajo pa tudi, da je osvobodilno gibanje v Južnoafriški republiki začelo ustanavljati prve gverilske odrede za boj proti rasističnemu Verwoerdovemu režimu. Gina Lollobrigida (levo, v neki sceni filma Bambole) ter Vima Lisi, ki pa je sedaj v Hollywoodu, bosta verjetno morali pred sodišče zaradi opolzkosti v filmu Bambole. Poleg njiju so obtoženi še Nino Manfredi in Jean Sorel ter režiserja Dino Risi in Mauro Bolognini 11111111111 f 11111111111111111M1111 ■ 111111 f 1111111 ■ 1111111111II1111111111111111111111111111 f 111111111,111111M11111111, |, 11,11111111,111111111111,111,11||| IM | M11111,11,11111111 ■ 1111111 ■ 11,11111 ■ 1111 »1,111111,11111| || ( ..................... ■, i,,,, (•, ■ ■ I POMORSKA NESREČA PRI KRETI Potopila se je ladja «Tisa» s sedemnajstimi člani posadke V neurju je hud sunek vetra ladjo takoj nagnil; posadka ni imela niti časa, da bi spustila v morje rešilne čolne BEOGF.AD, 18. — V četrtek popoldne se je južno od otoka Gab-dos pri Kreti potopila 730-tonska jugoslovanska motorna ladja »Tisa«, ki je z 18 člani posadke in s prehrambenimi artikli plula iz Neaplja v Saudsko Arabijo. Kaže, da je v nesreči izgubila življenje vsa posadka razen krmarja Ante Milina. po rodu z otoka Murtera, ki so ga grški ribiči našli v soboto popoldne popolnoma izčrpanega na majhnem pustem otoku Makslma-di blizu Krete. Po izjavi Milina, katerega je danes v bolnišnici v He-raklionu na Kreti obiskal zastopa nlk jugoslovanskega veleposlaništva v Atenah, se je «Tisa» potopila 13. oktobra okrog 15.30. Zaradi velikega neurja je kapitan ladje sklenil poiskati zavetišče v malem pristanišču Aggia Galina na Kreti, okrog 4 milje pred luko pa se je ladja naglo nagnila za okrog 45 stopinj in se v dveh minutah potopila. Mornarji sploh niso imeli časa spustiti rešilne čolne temveč so z rešilnimi pasovi poskakali v morje. Milin Je s pomočjo rešilnega pasu plaval okrog 40 ur, preden je prišel do majhnega pustega otoka. Pravi, da je videl tudi ostale tovariše plavati z rešilnimi pasovi toda o njihovi usodi ničesar ne ve. Vsa prizadevanja grškega letalstva ln grških motornih čolnov, ki so takoj odpluli na mesto nesreče, da bi našli ponesrečene mornarje, so ostala brezuspešna, tako da je nadaljnje iskanje zaključeno. Potopitev ladje «Tisa», ki Je bila zelo solidno zgrajena, je zelo pretresla jugoslovansko Javno mnenje, zlasti pa prebivalce Dalmacije in severnega Primorja, od koder so ponesrečeni mornarji doma. Na stavbi ravnateljstva Jadranske svobodne plovbe v Splitu je bila na vest o nesreči takoj razobešena zastava z žalnim trakom na pol droga. Ravnateljstvo je ustanovilo tudi poseben sklad za pomoč prizadetim družinam, v katerega Je vpla- Posebna številka «New York Times«, največja v 114 letih obstoja lista, tehta kar tri in pol kilograma. Kot vidimo, ima mož na sliki, ki drži to posebno številko, kaj nositi. Številka ima 946 strani čalo 15 milijonov dinarjev. Konec tedna bodo na kraj nesreče jugoslovanski mornarji položili venec. AMALFI, 18. — «Zanet,» 13-tonska angleška ladja, se je v pristanišču Amalfi vnela. Na ladji je bil sam kapitan, ki je skočil v morje in so ga rešili. Vlačilec je gorečo ladjo potegnil iz pristanišča, nato pa se je kmalu potopila. Strokovnjaki za preiskavo; o nesreči v Mattmarku ŽENEVA. 18. — Preiskovalni sodnik iz Viegea Mario Ruppen, ki mu je bila poverjena uradna preiskava o vzrokih in morebitni odgovornosti za katastrofo v Mattmarku, je objavil sestavo kolegija strokovnjakov, ki bo moral podati teh nični izvid o vzrokih premika ledenika Allalina, pod katerim je 30 avgusta našlo smrt 88 delavcev, od katerih je bilo 56 Italijanov. V kolegiju so tri strokovnjaki, dva sta glaciologa in eden Je geolog Prof. Louis Liboutry je ravnatelj inštituta za glaciologijo in geofiziko na univerzi v Grenoblu; prof Bernhard Brockamp je ravnatelj za čisto in uporabno geofiziko na univerzi v MUnstru; prof. Leopold Miiller Je redni profesor geologije na tehniški visoki šoli v Karlsruhe ter obenem specialist glede varnostnih ukrepov na delovnih mestih v visokih gorah. Medtem pa v Mattmarku nadaljujejo odkopavanja. Doslej so našli 59 trupel od 88 žrtev. Prispela je vest, da so danes našli še štiri trupla, identificirano pa je bilo samo eno: Aldo Casal iz Belluna. Sedem rudarjev izgubilo življenje CLARKSBURG, (ZDA), 18, — Vseh sedem rudarjev, ki so včeraj ostali blokirani zaradi požara v premogovniku v Clarksburgu (Virginia), je izgubilo življenje. Po hudem boju s plameni so včeraj zvečer reševalne skupine našle tri trupla. Danes zjutraj pa so spravili na površje še trupla ostalih štirih rudarjev. Jasno toda mrzlo BOČEN, 18. — V Gornjem Poadiž-ju je še kar naprej lepo vreme, toda temperatura je zlasti v jutranjih urah dokaj nizka, v nekaterih krajih je šla tudi za nekaj stopinj pod ničlo. V samem Bocnu je bilo ponoči 3 stopinje. Danes zjutraj ob 7. uri pa je imel med evropskimi prestolnicami edino Dunaj temperaturo pod ničlo: — 3. Zelo blizu ničli sta bila Beograd in Bonn z 1 stopinjo nad ničlo, medtem ko Je bilo v Moskvi «topleje»: 2 stopinji. PARIZ, 18. — V barih in javnih lokalih v Pigallu so danes zjutraj govorili samo o zločinu, ki se Je dogodil včeraj popoldne v nekem hotelu te četrti. Tam je bila namreč zadavljena Ginette Lambry in to je že tretji tak umor v dobi e-nega tedna. Govori se o nekem pariškem «Jacku», ki je vreden konkurent londonskega »Jacka«. Ob- staja bojazen, da lahko v kratkem pride tudi do četrtega umora. V nasprotju s primeri zločinov v drugih okoliščinah pomagajo to pot policajem vsi sloji prebivalstva pa tudi pripadniki podzemlja, ki v tem primeru ne ubogajo zakonov svoje zločinske družbe. Milanski «Piccolo teatro« je včeraj pričel nastope stalnih gledališč v Firencah s sodelovanjem tudi tujih gledališč. Shakespearova »Igra mogočnih« je bila najprej na sporedu. Turinsko gledališče bo pokazalo »Ruzantejeve dialoge z Valerio Moriconi in Glaucom Maurijem (na sliki med vajami) __________ _#_»*•/» 4 * — | ti a—W'TilWTWnTji'ir g m i . nESl . . . w i ? ^ qlabbu ^ bliltrit.iliH* Branko Hofman LJUBEZEN Nov roman mladega avtorja je izdala koprska založba Lipa Vsak dan je okoli nas polno ljudi. Takih kot smo mi sami. Srečujemo jih pri opoldanskem kosilu, prihajamo z njimi v stik na delovnem mestu, na nogometnih tekmah, vidimo jih na cesti. So vsi ti ljudje res taki, kot se nam zde ob bežnih srečanjih? Kaj se skriva za njihovo na videz tako nepristopno zunanjostjo? Marsikdaj nas zamika, da bi zvedeli, kako je v resnici z njimi. Na primer z lepotico, ki se na cesti obnaša tako ljubko. Z zdravnikom, ki je v ordinaciji tako vzvišeno hladen in nepristopen. Ali ima sploh svojo duševnost? Včasih vidimo slepega človeka. Kako neki živi ta človek, nas prebode skozi možgane. Ves dan smo s svojimi mislimi, brez pogleda v svet. In mlada zaljubljenca, ki se držita pod roko. Kdaj se bosta sprla? In onadva srečna zakonca! Mar ne bo morda eden od njiju jutri tožil za razvezo in zatrjeval, kakšen tiran, pokvarjenec in nemogoč človek je njegov zakonski tovariš? Kaj se skriva za zunanjo fasado ljudi? Kako zanimiv je zato pogled skozi okno, ki nam ga s tekstom iz današnjega časa odpira pisatelj sodobnik. Sodobni romani iz življenja okoli nas imajo vsekakor posebno privlačnost. In če za odprtim oknom pisatelj pokaže ljudi, ki nas utegnejo zanimati, saj jih vidimo vsak dan, in odgrne z njih duševnosti tančico skrivnosti, zraven pa doda še bolj ali manj privlačno zgodbo, potem je nekaj uspeha delu prav gotovo že zagotovljenega. Seveda če pisatelj zna pisati. No, Branko Hofman, mladi slovenski književnik, ici ga poznamo kot pesnika in dramatika, prav gotovo zna pisati. In tudi zna zastaviti probleme svojemu pisateljskemu peresu. Zato bo njegov najnovejši roman LJUBEZEN (roman je izšel pri založbi Lipa v Kopru) dosegel uspeh pri vseh tistih, ki imajo radi sodobne teme. Teh pa je vsekakor veliko. Pričakovati smemo prav takšen, če ne večji uspeh, kot ga je doživel njegov prvi roman Strah, ki je izšel pred tremi leti. Enako kot v romanu Strah je Hofman tudi v svojem najnovejšem tekstu segel po sodobni tematiki. In enako je tudi v romanu Ljubezen dogajanje strnil na kratko časovno obdobje štiriindvajsetih ur, čeprav je pripoved dopolnil z retrospektivo, že tl dve dejstvi dajeta delu svoj pečat. Pisatelj je tudi tu posegel v intelektualne kroge, zato bo tekst zanimiv za intelektualce, ki bodo gledali v njem svoj obraz, kot za preprostejše bralce, ki včasih z zavistjo gledajo ljudi na višjem klinu družbene lestvice. In še nekaj je, kar daje temu romanu svoj pečat: Hofman v njem odkriva duševnost in čustveno plat ljudi današnjega časa. Njega ne zanimajo usode in zgodbe njegovih junakov. Zato slika portrete ljudi, ki so se balj ali manj zapletli med seboj, njihova stremljenja, sanjarjenja pa tudi razočaranja, sposobnost komuniciranja z ........................................................................................Illlllllllt..........III.......... Rajakotvitsch ja že prišel iz zapora DUNAJ, 18. - Erich Rajako- witsch, ki je bil aretiran marca 1963 ter obsojen na dve leti in pol strogega zapora (pri čemer se mu je štel tudi preiskovalni zapor) zaradi soodgovornosti za deportacijo holandskih Židov med zadnjo svetovno vojno, je bil pred kratkim izpuščen, ker Je kazen prestal. Zaklad na dnu morja TOKIO, 18. — Skupina Japonskih poslovni ljudi je pričela iskati ostanke velike ladje «Hayamaru-Go», ki se Je potopila pred približno sto leti ob vhodu v Tokijski zaliv v tovorom zlata in srebra, katerega vrednost bi mogla biti sedaj višja od milijarde dolarjev (624 milijard lir). Domnevajo, da Je ladja vozila iz Eda (sedanji Tokio) v Sendai imetje nekega japonskega fevdalca ter približno 60.000 kosov iz mehiškega srebra, ki so bili last ministra Velike Britanije v Edu. Po mnenju drugih zgodovinarjev pa Je ladja na skrivaj vozila v feangaj imetje nekega velikega fevdalca, ki se je nameraval zateči na Kitajsko zaradi revolucije Meiji. FOGGIA, 18. ■— Zaradi utrujenosti je 23-letni Giuseppe Torino iz Caltanisette za hip zaspal v avtomobilu, katerega je vozil. Avto se je zaletel v tovornjak in 19-letna Maria Fulco, ki je sedela poleg Torina, je med prevozom v bolnišnico umrla. Za Turina zdravniki niso povedali prognoze. V Bochumu nov proces proti vojnim zločincem BOCHUM, 18. — Danes dopoldne i skega — se ni blagovolilo niti ustaše je pred porotnim sodiščem v viti po nesreči. Karabinjerjem je Bochumu pričel nov proces proti princesa izjavila, da ni nič opazila vojnim zločincem. Na obtožni klo- (česar Ji pa gotovo ne bodo verje-pi Je 13 bivših članov Gestapa, ki 11). Opazila Je, da Je neko steklo se morajo zagovarjati zaradi umorov in sodelovanja pri umorih 17.000 poljskih Židov. Zločini so se dogodili v Neu-Sandezu v bližini Krakova na Poljskem. Glavni obtoženec Je Heinrich Ha-mann, bivši vodja zunanje službe pri Gestapu v Neu-Sandezu. Aretiran je že od 1960. Pred sodišče v Bochumu bi moralo priti pravzaprav 16 članov Gestapa iz Neu-Sandeza., toda eden od obtožencev je napravil samomor, drugi Je bolan, primer tretjega pa se bo o-bravnaval pred sodiščem v drugi fazi procesa, za katerega se računa, da bo trajal šest mesecev. Med vojno Je Gestapo organiziral v Neu-Sandezu dva geta. Kar tam je bilo pobitih 2.000 Židov, 15.000 pa so jih odvedli v taborišče, kjer so Jih pobili. , Princesa povozi in se pelje dalje ISCHIA, 18. — Princesa Angela Hessenska Je na neki cesti v Forio dTschia s svojim «850» povozila generalnega inšpektorja v zakladnem ministrstvu dr. Vincenza Gra-ziadla, starega 48 let. Prepeljali so ga v bolnišnico v Lacco Ameno; zdravniki niso dali nikake prognoze, ker ima Graziadio rane in po-škdobe po raznih delih telesa. Njeno «visočanstvo» — ki je sicer žena arheologa princa Otona Hesen- na avtomobilu razbito, šele ko se je pripeljala v svojo vilo v kraju «Baiola». v Za 10 milijonov zaplenjenih cigaret PALERMO, 18. — Leteči oddelek policije v Palermu Je danes zjutraj zaplenil 23.000 zavojev tujih cigaret, ki so bile vtihotapljene; vrednost cigar presega 10 milijonov lir. Policija Je tudi aretirala več oseb. Med isto policijsko akcijo so odkrili tudi 5 kg raznega eksplozivnega materiala. Nezgoda Churchillove vdove LONDON, 18. — Churchillova vdova Clementine sl Je zlomila roko ln nekaj reber, ko jo Je včeraj podrla žoga, s katero so se igrali dečki v Hide Parku. Bila Je na svojem vsakodnevnem sprehodu, ko Ji Je z vso močjo priletela žoga v obraz, da Je v omotici padla na tla. Njeno stanje označujejo kot dobro. RIM, 16. — Danski kralj Friderik in kraljica Ingrid sta na letališču Fiumicino pričakala hčer Benedike, ki je prišla iz ZUricha in bo s starši preživela nekaj tednov počitnic v Italiji. ljudmi. Skratka: njihovo notranjost, čustvenost in miselnost, ki pa se seveda odražata v njihovih akcijah, uspehih in zlomih. Roman Ljubezen je sestavljen iz treh, štirih vzporednih zgodb, ki pa se na koncu deloma strnejo v eno, deloma pa končajo neizpete. Saj kot rečeno, pisatelju ni šlo toliko za prikaz doživetij in usod ljudi, kot za sliko, nekako fresko duševnosti teh ljudi. O-srednja osebnost romana je zdravnica Lidija z malce nenavadno življenjsko usodo in zanleteno duševnostjo, ženska, ki je kot študentka doživela nesrečen zakon i patriarhalno vzgojenim oficirjem, od katerega pa se je ločila, ko je streljal nanjo in njenega prijatelja. Ta ženska, ki se potem ni hotela vezati na nikoaar, doživi očiščujoče ljubezensko srebanje z zdravnikom Bogdanom. Ta pa je bolj tip ženskarja kot m človek, ki bi v srečanju z Lidijo iskal svojo srečo. Saj ima istočasno razmerje z inženirko Ireno, katere otroka zdravi. Irena in njen slepi mož. kivar Til predstavljata drugo dvojico. Medtem ko je podoba Irene nekam bleda in neprepričljiva, čeprav razumljiva, pa je kipar Til zaradi svnie slepote notranje težko prizadet človek. Potem je tu še eksaltirana umetnica Eksa, ki posega v Tilov notranji svet. In dva nekdanja partizana, sedaj zagrenjena upokojenca, med katerima je eden oče zdravnice Lidije. Med temi ljudmi se plete zgodba, ki jo pisatelj dopolnjuje s sprehodi v retrospektivo in ki se sicer formalno zaključi z nesrečo Tilovega in Lidijinega otroka, ki pa se dejansko ne konča. Kajti življenje vendarle teče dalje, pa čeprav je vse te ljudi: Lidijo, kiparja, pa oba invalida in morda še koga življenje opeharilo za tisto toploto, ki ji pravimo ljubezen. Hofmanov roman je izsek iz sodobnosti. podoba ljudi in njihovih ,spletenih čustvenih in miselnih problemov v tegobah današnjega časa. Obenem pa je to tudi tekst, ,Mi te napisan močno impresivno, skorajda sugestivno. Hofman se sicer drži ustavljenih tradicij romana in se zato ne spušča v formalistično eksperimentiranje. Le posamezna poglavja uvaja s citati iz časopisja in nizanjem poročil o svetovnih dogodkih. V tekst sam pa vpleta tudi retrospektivne reminiscence. Toda tudi v taki, skorajda klasični formi romana, je Hofman spreten pripovednik, ki zna pri bralcu doseči efekt. Včasih z brezobzirno realnostjo, včasih z opisom intimnih detajlov, včasih z rahlo ironijo in previdno kritiko sodobnih problemov družbenega življenja, včasih pa tudi z napeto pripovedjo. Ce bi tekst morda malo prečistil in skrčil nekatera mesta romana ter tako dosegel še večjo intenzivnost pripovedi, bi svoje delo še izboljšal. Ni pa tudi tako dvoma, da bo s knjigo dosegel pri bralcih prodoren uspeh. SLAVKO RUPEL Za Loren in Pontija v Budvi zemljišče za vilo RIM, 19. — Prek jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu je prispelo pismo predsednika občine Budva za Sophio Loren in Carla Pontija. Predsednik sporoča naslovljencema, da jima občina Budva poklanja zemljišče za vilo. Za izbiro zemljišča naj bi Sophla Loren in Ponti sama prišla v Budvo in generalni direktor hotela «Sv. Stefan» sporoča, da bo zelo počaščen, če bi bila njegova gosta, ko si bosta prišla izbirat zemljišče. Loren in Ponti sta darilo sprejela in bosta prišla čim prej v Jugoslavijo. Zaplemba MILAN, 18. — Državno tožilstvo v Milanu je ukazalo zapleniti roman «La Gana» Jeana Douas-šota, češ da so v njem spolzka mesta. Z drugim ukazom je bil zaplenjen tudi tednik «ABC» od 24. oktobra. I.iiigl Toffolo v Španiji in na Portugalskem FIRENCE, 18. - Orkester iz palače Pitti je odpotoval v Španijo, kjer bo imel v raznih mestih vrsto koncertov. Pozneje bo šel orkester še na Portugalsko. Na vseh koncertih bo dirigiral Luigi Toffolo, na turneji pa bo sodeloval violinist Salvatore Accardo. Ana Ahmatova bo govorila o Danteju RIM, 18. — prof. Giacomo De Benedettl in Gian/ranco Contini sta z letališča Fiumicino odpotovala v Moskvo, kjer se bosta udeležila slavnosti ob Dantejevi 700-letnici. Slavnost bo jutri v Boljšoj teatru, kjer bo govorila pesnica Ana Ahmatova, ki je v preteklem decembru prejela nagrado «Taormina» za pesništvo. Ob življenjskem jubileju Josipu Vidmarja Kakor smo že zabeležili, je pretekli četrtek slavil 70-letnico življenja predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jasip Vidmar. Ob tej priložnosti je glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije priredil v veliki dvorani izvršnega sveta v njegovo čast sprejem, ki so se ga udeležili številni visoki politični in javni delavci, med katerimi je bil tudi Edvard Kardelj, ki je slavljenca nagovoril takole: «!Ve čutim se P oklicanega, da bi danes dajal celotno oceno kul-turno-zgodovinskega in družbenozgodovinskega pomena Vidmarjevega dela in udejstvovanja; d tem bo svojo besedo rekla bodočnost. Razen tega mislim, da bi se prijatelj Saša na nocojšnjem tovariškem srečanju počutil prebej neprijetno, če bi ga hvalili kar takole v oči, kajti v svojem življenju je bil bolj navajen na vse kaj drugega kot Pa na hvalo. Pa vendar naša ocena Vidmarjevega ustvarjalnega dela danes ni več samo stvar subjektivnega razmerja sodobnikov do nekega družbenega in kulturnega fenomena. Mi vsi čutimo, da so določene vrednote Vidmarjevega ustvarjalnega dela postale sestavni del kulture slovenskega naroda. Zato naše čestitke ob jubileju tovariša Vidmarja niso samo izraz prijateljstva do jubilanta, marveč tudi izraz priznanja in zahvale za njegovo ustvarjalno delo, za vse tisto, kar je dal slovenskemu ljudstvu, jugoslovanskim narodom in še posebej slovenski kulturi. Od svojih najmlajših let je bil 'Jože Vidmar sredi bitke za napredek kulture slovenskega naroda. Toda nikdar ni spadal med tiste ljudi, ki govore o kulturi, a mislijo nase. Vidmarjeva strast je bilo kulturno ustvarjanje kot tako, dejanska estetska in humana vrednost njegovih rezultatov in njihov učinek na zavest človeka ter na kulturni nivo naroda. Zato se njegova skrb za slovensko umetnost in kulturo ni izražala v obrambi vsega, kar je naše samo zato, ker je naše, m tudi ne v hvaljenju vsega, kar si nadeva ime umetnosti in kulture. Nasprotno, izražala se je v njegovi kritiki lažnih vrednot, izmišljenih veličin ter diletantizma' pod firma umetnosti in kulture. S tako kritiko je Vidmar nenehno vnašal V slovčnŠKO kulturno življenje zavest, da je resnična kulturna afirmacija slovenskega naroda — a to velja tudi za družbeno in politično afirmacijo — mogoča samo na nivoju občečlovečanskili kvalitet, ne pa v zapiranju v neke relativne okvire in vrednote, ki naj bi ustrezale samo zato, ker so naše. PraV tako Vidmarjeva orientacija in njegova ustvarjalna sposobnost sta odločili, da je Vidmar zavzel tako pomembno mesto v razvoju paše umetnostne in kulturne kritike in kulture sploh, kakor ga danes zavzema. Menim, da ne bom preveč posegel v kompetence kulturnih zgodovinarjev, če naredim neko primerjavo: Ce je Fran Levstik šele izbojeval prostor pod soncem za kritiko V našem kulturnem življenju, spada Jože Vidmar vsekakor v zelo majhno peščico u-stvarjalcev po Lavstiku, ki sd vnesli V to kritiko tiste kvalitete in tista občečlovečanska merila, ki so bila edino sposobna razgalit t provincialno omejenost, filistrsko samozadovoljstvo in psevdo', at notško bahaško zaostalost v ntiši kulturi, Kes je; posamezni med nami se včasih ni* sttlO Strinjali s temi ati onimi Vidmarjevimi pogledi, toda nikoli mu nihče ni mogel oporekati bogatega občutka za resnično kvaliteto, za resnično vrednost m resnično kulturno vlogo posameznih stvaritev ah kulturnih fenomenov, ali za tista burrtflnd l»i estetska merila, ki edina lahko določajo dejanske vrednote človekovega kulturnega ustvarjanja. In prav tako orientacija m pa njegov talent in ustvarjalna sjio-sobnost so štorih, da je Jože Vidmar zavzel tako pomembno mesto v razvoju naše umetnostne in kulturne kritike in kulture sploh. In kar moramo še zlasti ceniti Pri Vidmarju — to je njegov zelo razvit posluh za kulturno rast. Četudi je imel vedno posluh za vse, kar je novo in mlado v našem kulturnem življenju, vendarle n