Leto LXIIL, št« 177 cvi Ah V LJubljani, sreda 6. avgusta I030 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemšl nedelje in praznik©. — Inserati do 30 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3—, večji inserati petit vrsta Din 4__. Popust po dogovoru. Inseratni dauek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12__f za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In opravništvo Ljubljana, K na f lova uL 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3136. PODRU2NICE: MARIBOR. Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. ~ Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.3? 1. MUSSOLINIJEV POLOŽAJ OMAJAN? V vlado bosta vstopila zaupnika dvora in vojske, da kontrolirata delo vlade — Več premalo zanesljivih prefektov bo izmenjanih — Značilni komentarji francoskega tiska Pariz, 6. avgusta, r. O nemirih v okolici Milana je francoski tisk zabeležil samo vesti fašističnega tiska. Po teh vesteh je bilo mnogo krvavih spopadov med fašisti in protifašisti v Claretti, Turu in v Šesto San Giovannu. Dočim so fašistični listi o incidentih v Claretti poročali še precej podrobno, so bila poročila o spopadih v Turu in v San Giovannu zelo pomanjkljiva in pičla. Razen kratke beležke nekega milanskega lista ni prišlo o tem v javnost ničesar več. Znano pa je, da je bilo pri teh spopadih mnogo ranjenih, ni pa znano ali je kdo pozneje umrl. »Temps« potrjuje svoje prve informacije, da so bile zaradi teh incidentov izvršene aretacije v masah. Italijanska cenzura je zabranila listom o tem vsako poročilo, a italijanska vlada je ukrenila stroge mere proti širjenju vsekakor alarmantnih vesti, zlasti vesti o stavkah, spopadih in o pobegu celih množic preko italijanske meje. Zato so italijanski listi zanikali vesti, da je v zadnjih dneh mnogo italijanskih delavcev pribežalo preko meje v Francijo ter da so jih fašistični miličniki na begu preganjali. Pri tem je bilo pobitih več beguncev, zlasti žensk. »Pariš Midi« objavlja sedaj obširno listo beguncev, ki so prišli v zadnjem času preko meje. »Matin« naglasa, da je število beguncev v zadnjem času nenavadno naraslo ter da je italijanska vlada zelo v skrbeh, ker ne beži v Francijo samo civilno prebivalstvo, marveč tudi vojaštvo. Zaradi tega so bili na franco-ska italijanski meji koncentrirani močni oddelki fašistične milice, a v obmejni coni je bilo aretiranih mnogo ljudi, zlasti takih, o katerih so fašisti sumili, da se pripravljajo na beg. Nekateri izmed are-tirancev so obsojeni na več mesecev ječe, četudi niso zagrešili ničesar, marveč samo to, ker so osumljeni, da so hoteli pobegniti iz Italije. Kar se tiče stavk v raznih podjetjih, je izdala italijanska vlada uradni demanti, toda pri tem se skrbno izogiba, da bi demantirala vesti o zadnjih spopadih in o incidentih, ki so se pripetili na meji z mnogoštevilnimi begunci. Iz tega sklepa francoski tisk, da je postal položaj v Italiji zelo resen. V tem prepričanju ga potrjuje tudi poziv, ki ga je izdal glavni tajnik fašistične stranke Tu rat ti Vihar opustošil vso Benečijo Najhujše so prizadete Benetke same — Škoda znaša mnogo milijonov Tujci trumoma zapuščajo Italijo Trst, 6. avgusta. Za Italijo in italijanski tujski promet je letošnje poletje naravnost katastrofalno. Najprvo potres, potem neurje, nato kobilice, pa zopet potres in nova neurja, so skoraj docela onemogočila razvoj tujskega prometa, dasiravno je Italija baš letos upala na povečan poset ter je izdala težke milijone za reklamo v inozemstvu. Dočim je prvi ciklon opustošil severo-zapadno Italijo, je, kakor se zaradi prekinjenih telefonskih zvez izve šele sedaj, minulo nedeljo opustošil sličen orkan skoro vso Benečijo, zlasti pa Benetke same. Vihar je z nepojmljivo silo divjal in pustošil, tako da je bila cvetoča pokrajina v par urah spremenjena v puščavo, a kraji so izgledali, kakor da bi nad njimi vršala najhujša topovska bitka. Veter je bil tako močan, da je na morju dvigal vodo visoko v zrak in jo nato pljusnil na kopno, kjer so zaradi tega nastale pravcate poplave. Na Lidu je odneslo vse kopališ-ne naprave. Hotel »Bclla Venetia«- je skoro v razvalinah. Vse šipe na oknih so razbite, streho pa je veter odnesel neznano kam. Najhujše je prizadet hotel »Časa Rossar. Veter je odtrgal streho, začel rušiti zidovje, a iz sob v gornjih nadstropjih je odnesel celo pohištvo. V borovem gozdiču je veter poruval vse drevje, nosil cela drevesa po zraku kakor slamo in jih lomil kakor šibice. »Pen-sion Adria«, kopališče »Alberona« in frančiškanski samostan so hudo prizadeti. Vse zgradbe so ostale brez strehe, a voda je med silnim nalivom prodrla v notranje prostore in vse poplavila. Izpred restavracije »Angela Sjarpe« je veter odnesel vse mize in stole ter jih pometal v morje. Med tujci, ki so se v času katastrofe mudili v Benetkah in na Lidu, je nastala nepopisna panika. Čim se je neurje nekoliko poleglo, je vse zapuščalo hotele in bežalo na kolodvor, da se čimprej preseli iz Italije. Sprva se je mislilo, da je bilo pri katastrofi mnogo ranjenih. Ugotovljeno je, da so bile ranjene samo štiri osebe, dočim so drugi pravočasno zbežali na varno, večinoma v kletne prostore. Neki avtobus, ki ga je neurje zalotilo na odprtem polju, je veter zagrabil in odnesel več sto metrov daleč po zraku in ga nato treščil na tla, kjer se je popolnoma razbil. Šofer in potniki so še pravočasno poskakali iz vozila in zbežali v bližnjo hišo. Vihar je opustošil skoro vso Benečijo. Škoda znaša mnogo milijonov lir. Velik požar v Marseillesu Pogorela je največja predilnica — vočasno rešiti, je našlo Pariz, 6. avgusta. Včeraj popoldne je iz* bruhnil požar v eni največjih predilnic v Marseillesu. Ogenj se je širil tako naglo, da se delavke, ki so bile zaposlene v gor* njih prostorih, niso mogle pravočasno re* širi. Nekaj so jih rešili gasilci z lestvicami, okrog 20 žensk pa je našlo smrt v plame* tiih. Omamljene od dima so se zgrudile po Mnogo žensk, ki se niso mogle pra-smrt v plamenih stopniščih, kamor gasilci zaradi ognja niso mogli prodreti. Tovarna jc pogorela do tal. Izpod kadečih se razvalin so potegnili do večera šest grozno ožganih trupel. Koliko žrtev je še pod razvalinami, še ni znano. 12 delavk jc bilo z zelo nevarnimi poškod» bami prepeljanih v bolnico. Sovjetski diplomat zopet brez sledu izginil Pariz, 6. avgusta, s. Kakor poroča »Li-tverte«, je brez sledu izginil komisar sovjetskega trgovskega zastopstva v Parizu Baimberg. Litvinov je Baimberga pozval v Moskvo, čemur pa se ni hotel odzvati. Priprave za kronanje kralja Karola Bukarešta, 6. avgusta, g. V političnih Icroeih se zatrjuje, da bodo svečanosti kronanja kralja Karola odgođene, če se do tedaj ne bo posrečilo urediti vprašanju razporoke kraljeve dvojice. V tern primeru se bo kronanje vršilo pozneje, najbrž spomladi. Kljub temu pospešujejo priprave za svečanosti, ker upajo, da pride ta čas do »prave med zakoncema. Ali se udeleži svečanosti italijanski kralj, še ni znano. Tudi vprašanje splošne ali delne amnestije na dan kraljevega kronanja še ni rešeno. Borba med kaznenci Sewyork, 6. avgusta. A A. Snoči so se sprli v tukajšnji kaznilnici črnci in beli kaznjenci. Spor je nastal radi uporabe igri= šča. Borba jc zavzela tako ljute oblike, da je bdo mnogo kaznjencev težko ranjenih. Sprta tabora je pomirilo šele redarstvo, ki je prispelo s strojnicami in z bombami, ki proizvajajo solze. Titulescu se vrača v Bukarešto Budimpešta, 6. avgusta, g. Bivši ru-munski zunanji minister in sedanji poslanik v Londonu Titulescu je na poti v Bukarešto iz Benetk prispel danes semkaj. Na kolodvoru je imel daljši razgovor z runi unski m poslanikom v Budimpešti. Kakor se je izvedelo, bo Titulescu posredoval v zakonskem sporu med kraljem Karolom in njegovo sporogo. in v katerem poudarja, da morajo biti vsi pravi fašisti pripravljeni, ker da fašistična revolucija še ni končana in da je treba v osmem letu fašističnega režima skrbeti za to, da bodo protifašistični elementi, ki zopet dvigajo glave, zadeti z vso silo zakona, a če treba, tudi z mečem. Po drugih poročilih iz Rima postaja položaj čim dalje bolj resen. V zadnjem času se celo v nekaterih fašističnih krogih opažajo razdori in razprtije. Zatrjuje se, da Mussolini nima zaupanja v nekatere prefekte, ki jih bo zaradi tega, kakor izve »Liberte«, odstavil. Razen tega namerava Mussolini v kratkem izvršiti preosnovo fašistične vlade. V vlado bi vstopila bivši tajnik stranke Farinazzi in maršal Kadoglio, ki bi bila neke vrste zaupnika dvornih in vojaških krogov v fašistični vladi. Vodstvo italijanske socialistične stranke, ki ima sedaj svoj sedež v Parizu, je sprejelo resolucijo, v kateri po zdravlja italijansko delavstvo ter mu obljublja podporo druge internacionale v borbi, ki se je začela v Italiji proti fašizmu. Generalna stavka v Franciji Pariz, 6. avgusta, g. Paroli za stavko, ki so jo izdale socialistične delavske organiza= cije, se je delavstvo odzvalo le deloma. Iz* med 120.000 delavcev v lillskem industrij* skem okraju je pričelo stavkati samo 40.000 delavcev, v Roubaixu je bilo treba zaradi ustavitve dela izmed 209 tovarn popolnoma ustaviti obrat v 54, deloma pa v 36. V in* dustrijskem kraju Haluill je prišlo do res» nih spopadov s policijo, pri katerih je bil težje ranjen en stražnik in nekaj delavcev. V Lilleu se položaj ni zboljšal. Trgovinska pogodba med Romunijo in Madžarsko Budimpešta, 6. avgusta, g. Pogajanja za sklep rumunsko - madžarske trgovske pogodbe so trk pred zaključkom« Tajnik ru-munske delegacije Toica je odpotoval v Bukarešto, da bi dobil pristanek rumunske vlade glede zadnjih še spornih vprašani. Stalin kolektivizira dalje Moskva, 6. avgusta. Po podatkih poljedelskega kom is arij a ta, bo ustanovila vlada 235 novih drža-vmih gospodarstev, ki bodo o sedala 5 milijonov hektarjev. Do leta 1031 bodo popolnoma kolektivizirali žitno produkcijo. Posejali bodo 104 mitijone hektarjev, to j« sa 15 milijonov hektarjev več kot minulo leto. Italija odklanja prfspevte za potresu tke Praga. 6. avgusta, g. Lastnik znanega cirkusa Kludskega >e poslal italijanskim občinam, ki jih je zadel potres, darilo 5'cm proti Poljski, kar je potrdil tudi objavljen! memorandum vojnega ministra, Tenerj!a Gronerja o potrebi gradnje nove oklopne križarke, ki je pred časom vzbudil toliko pozornosti svetovne javi .s;i. Novi dokazi za to pa so, da je predložila nemška vojna mornarica svoje glavno oporišče v Baltsko morje in koncentrac:ta ve.'uc iemŠkth gar-nizij ob vzhodni meii, kjer se neprestano više razni vojaški maaevrt, z nalogami Kot obramba v slučaju po'jskeri vpada i:i izvedba hitre ofenzive z mororizlran^ni divizijami na poljski teren. V nekem razr.ovoru o proračunu nemškega vojnega ministrstva U izrecno naglasi] volni ninister < rč ier. d* so izvršeni vsi ti ukTrpj v «pora/u'mi z ziu anjim ministrst. oni Katastrofalna suša v Ameriki V 20 državah so uničeni vsi poljski pridelki — Zaradi pomanjkanja krme morajo živino na debelo klati — Nevarnost gozdnih požarov Newvork, 6. avgusta. Zaradi silne vročine, ki pritiska v srednji in južni Ameriki že več tednov, je nastala zlasti v pokrajinah takozvanoga žitnega pasti katastrofalna suša, ki je povzročila ogromno škodo, žitna polja in ostale kulture so popolnoma ožgane, pašniki pa tako osušeni, da so velike črede živine brez krme. Mno^ro živine je poginilo, drujro pa morajo na debelo klati, ker bi sieer propadla. Prizadetih je zlasti 20 držav, v katerih bodo morali poklati vso živino, ker primanjkuje krme. Drujra nie manjša nevarnost arrozi zaradi suše od e je skušala zaplesti v razgovor. Kijus temo, da jo je Litijanka sprva odganjala, io le črnuharica končno le premotila s svojimi sladkimi besedami: »Napovedala Ti bom srečo, je dejala ciganka Tončka. Kdo neki bi bežal pred Fortuno?... Naša Litijanka seveda tudi ne! Ciganka ji je napovedala sreče kar za sedem let. Ko je spravila ciganka Tončka zasluženega kovača, je dejala še: — »Hočeš, da povprašamo zate še nebeško vilo? — Litijanka je pritrdila. — »Posodi mi za trenotek bankovec za sto dinarjev,« jo je poučila čarodeka Tončka. »Dobiš ga takoj nazaj, kakor hitro končamo razgovor z nebeško vilo.« Ciganka je dobila stotak in ga zavila vpričo svoje žrtve v robec. Vse skupaj je nekaj časa premetavala po zraku, vmes je pa mrmrala kozje molitvice... H nebeška vila je uslišala prošnjo svoje častilke. Le tarifa je bila prehuda! Ob koncu razgovora z vilo ni bilo več izposojenega stotaka. — »Kje je moj denar?« se je hudovala opeharjena Litijanka. Crna Tončka je pa odgovarjala nedolžno: »Ne vem, gospa. Najbrž ga je vzela nebeška vila. ki bo zdaj gotovo uslišala vse vaše prošnje!«... Litijanki pa je bilo dovolj potegavščine. Poklicala je orožnike, ki so aretirali zastopnico nebeške vile. — »Nedolžna sem!« je trdila navihana ciganka. In res niso našli pri njej več bankovca. L« kam ga je dala? Cigansko prtvaranko so vtaknili v zapore litijskega sodišča, kjer čaka zdaj obsodbe, če prej ne bo pomagala njena varuhinja nebeška v !a. da se reši ričeta brez — svinjine. KOI KDAR Dano: Sreda. b. avgusta 1030, katoličani: Marija SneJL* pravoslavni: '.M. julija. 11 listina. DANAŠNJE PKIRKIHTVE Kino Matira: Brezkončna ljubezen. Kino Ideal: Nevesta štev tis. I)" zl RNK LUK AR VE Panes: Bohinc, Rimska cesta, Leustek, R.'sljeva cesta. Iz policijske kronike Ljubljana, 6. avsrusta. Snoči okoli 19 30 se je odigra« v šelen-burgovi uliti razburljiv prizor. Pred pošto je kričal in razsajal pijan zi!ax. kate rega je stražnik opetovano opominjal, nai miruje. Končno =:a je hotel aretirati, razgrajač pa mu je ušel in pobegni! proti Zvezdi. Stražnik ga je dohitel in ga tv>tel aretirati. Zidar se je pa aretaciji dejansko uprl in šele s pomočjo drugega stražnika in detektiva Hauptmana se je posrečim policijskim organom spraviti razgrajača t bližnjo vežo. Tam s*' je pa mož vrgel na tla in začel butati z glavo ob tla tako. da je krvavel iz nosu in ust. Ko so ga kasneje stražniki prinesli na stražnico, so začeli nekateri nepoučeni zmerjati reuarje. Zato je policija tri demonstrante aretirala. Na policiji so ugotovili, da je razgrajač znani zidar Viktor Puklovee, ki je imel že večkrat opravka z oblastmi. Včeraj je bilo vlomljeno v Curkovo barako na Cesti dveh cesarjev. Okrade/ni «*o bili štirje bratje Trošlji in sicer širne, Ivan. I»vro in Mate ter delavea Marija M_>nce in Josip Todljevič. Vsem je neznan storilec odnesel za približno 2000 Din perila I,e vzemi konja.< je dejjal sultan in je stopil dn-lie skozi vrtove, kjer je kmalu tudi sam Smrt srečal. »Dober dan,« je rekel Smrti, »to pa res ni bilo lepo od tebo. da si mojemu vrtnarju namignila in ga tako prestrnsila!« — Saj ga nisem hotela prestrašiti.< je odvrnila Smrt. »če mi je ušla kakšna kretnja, je bilo pac zaradi presenečenja, da ga sre čam tu, ko je pa v mojih knjigah \a-pisano, da ga moram nocoj pobrati v Ostali so nam spomin? Zadnje dni je bila vsa Ljubljana na nogah. Saj ni čuda. ko smo pa gasili z gasih-i vse, kar se je dalo. Zdaj kar ne moremo pozabiti tega gašenja. Stalnim in vsem drugim gasilcem vsa čast. da znajo tako junaško gasiti. Sicer pa kar priznajmo, da so bili fantje sila dostojanstveni, samo ena izje na je potrdila pravilo. Star mož je že bil. sel je po Kongresnem trgu pojoč med množico man ifestantov, kakor bi bil i sani na višku gasilskega navdušenja in omamljenosti. Vsi drugi pa kot rečeno so bili možje in fantje, da so naše ceste kar ječale pod njihovimi noga mL Posebno eden je bil možak, da je nekaterim dekletom kar sapa zastajala ob pogledu nanj. Korakal je kot sam sultan s krasno kučmo na glavi. Dekleta so vzklikala: Joj. ta je pa res fejst!- Kučma je bila kar nekam ponosna na svojega de-be'oglavega gospodarja. On pa, da ste ga videli! Roke. noge — bogme jugoslovenske, plefa kraii^viča Marka, v očeh junaštvo majke Jugovićev. Seveda je imel tudi lep trebuh, kot se spodobi. Sploh, in z eno besedo, bil je živa narodna vrlina, dokaz, kako je redilno naše zelie in fižol, da o kranjskih klobasah sploh ne govorimo Bil je pa se eden izredno originalen junak. Slišal sem. rla so ga krstili za kozjega pastirja: res, junak je bil. trobil je s svojim togom — kozji menda ni bil. to ni seveda samo po sebi nič junaškega — ampak on je trobil gospodom stražnikom in drugim takim avtoritetam — kar na ušesa, najbrž jih hotel s tem posebno počastiti. Pa so se tudi čutili počaščene, kar vrteli so se in sukali, češ. če je kdo videl... O. seveda je videl . .. Vsega pa itak ne morem povedati, saj sem vidH toliko in toliko teh prekrasnih čudežev — skratka, gasilci so res kampelj-ei. In koliko jih je bilo! Vsi so bili celi junaki — stari in mladi, korakali so, da smo jim kar mahali z vseh balkonov in oken z vsuTi, kar karikatur. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-fova« voda sigurno in prijetno tudi pri kongestijah proti jetram in danki ter pri kočnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in m ehu rje vem katarju. »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vseh lekar- — Fotoaparate kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, optik. Ljubljana, Stan trg 9. Iz Ljubljane —lj Obnova. Palača banske uprave na Bleiweisovi cesti dobi novo zunanje lice. Včera« so začeli postavljati ob dvonadstropni moderni stavbi zidarski oder. Obnovo bo izvršila Ljubljanska gradbena družba, ki zgradi tudi prvi »nebotičnik« v Ljubljani. —tj Na Vrtači je živahno gibanje: polagajo se plinove cevi od nove Brezniko-ve hiše do Bkivveisove ceste. Sedanja pot se razširi v cesto. Da bo njeno cestišče v skladu z Bleivveisovo cesto, ga primerno vzdignejo. V ta namen se dovaža na pot grušč in gramoz. V bližini pa podirajo kurilnico Kranjske stavbne družbe. —Ij Vodovodno omrežje se širi na vse strani. Prihodnje dni začno kopati v Rožni d ol iti i jarke, kamor bodo položili železne vodovodne cevi, ki so jih tjakaj v ta namen že pripeljali. —Ij Kahlovo omrežje tudi rase. Te dni polagajo betonske cevi na Rimski cesti ob Zrvčevi hiši m Foersterjevem vrtu. Napeljava kabla bo pod hodnikom, da pri even-tuelnih popravah kabla ne bo trpel vo-zovni promet. — Ij Zopet nevihta nad Ljubljano. Letošnje poletje je res rudno. En dan ali dva sije solnre. potem pa sledi nevihta in vreni-1 se zopet poslabša. To se ponavlja sedaj že mesec dni. Včeraj je bil zopet lep in vroč din. zvečer so se pa začeli kopičiti na severu temni oblaki in okoli pol 10. se je vlila silna ploha tako. da ie voda kar drla po ulicah. Nevihta je divjala v presledkih vso noč. vmes je pa močno treskalo in crrme lo. Davi je bilo pa zopet vedro. Ljudje pravijo, da je hroščevo leto vedno deževno in muhasto. Menda bo res tako. Trgovina t želernino STANKO FLOHJANČ1Ć, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 priporoča svojo bogato zalogo razne kuhinjske posode v raznih kvalitetah in prvovrstnih znamk Aluminijasti lonci in kozice posebno močne in do največjih velikosti vedno na zalogi —lj V mestni klavnici se bo v četrtek 7. t. m ob 15. uri prodajalo prašičje meso. — lj Današnji živilski trg. Dovoz blasra na današnji trg je bil zelo velik, razen uo-mačetra sadja, ki ga zelo primanjkuje. Na Vodnikovem trgu skoro ni bilo nobenih domačih prodajalcev sadja. Trg zadnje čase večinoma zalagajo banaški in dalmatinski prodajalci, ki jih je vedno več in dela jo občutno konkurenco domačim. Priznati je pa treba, da imajo razmeroma dobro blago in ne predrago. Dobre hruške prod i-ja.jo po 4—6, grozdje od 8—12, jabolka od 4-8 Din kg, melone po 8 Din komad, papriko po 5 komadov za 1 Din itd. Na trgu so davi celo prodajali hruške iz I akedoni-je Dovoz gob je nekoliko pojenjal in za*o je tudi cena jurčkom že precej poskočila. Merico jurčkov so prodajali davi po 5 do 6 Din, še pred tednom dni pa po 3 Din. Pač pa je bilo na trgu precej lisičk, za katere pa n>i dosti povpraševanja. Prodajali so jih po 1.50 Din liter. Borovnic je na trgu še vedno dovolj, prodajali so jih po 2.50 do 3 Din liter. Mnogo je tudi malin, ki jih prodajajo po 6 Din kg. Rariteta so bile davi na trgu rdeče jagode. Prinesla jih je neka kmetica iz Martinčka nad Radovljico in jih prodajala po 10 Din liter. Kljub visoki ceni so jih radi kupovali. Domačega sadja, jabolk in hrušk, štrboncljev in cimbar ter sliv je bilo na Pogačarje-vem trgu malo. bolj so bile s tem blagom založene stojnice na obeh trgih Cene so se gibale med 4—8 Din z-a kg. Marelic je bilo na trgu malo, prodajali so jih od 20 do 24 Din kg. Breskve so bile samo v boljši kakovosti in sicer po 16 do 24 Din kg. Sočivja je bilo na trgu v izobilju, cene so nekoliko padle. Pižol v stročju je od 4—7 Din kg, krompir po 2. kg para-ddžnikov 4—6, čebula 2—3 Din itd. Jajca so prodajali po 1 Din komad in pa par 2.25 Din. V splošnem so ostale cene nee nam zdi. da Ljubljana v sodniškem zboru nuna nobenega zastopnika. Iz dežele prohibicije neriški listi so za eno rubriko bogatejši od naših, namreč za tisio. v kateri poročajo o kršitvah prohibicijske-ga zakona. Ta rubrika je zelo pestra in zanimiva, saj kaže eno najznačilnejših slik iz ameriškega življenja. Oglejmo si dve prigodi iz de/clc. kjer se je v polni meri uveljavila prislovica. da je tem večja žeja. Čim večin ie suša. Y Camdehu so imeli prohtbicijski agenti nekega dne polne roke dela. Uničiti so morali cel vagon dobrega piva. To bi bili lahko storili, saj ni težko napraviti v sodu luknjico, a močvirja iii/-nega Camdena lahko popijejo piva, kolikor bi ga izlili. Te/koča je bila pa v tem. da se je /brala na kraju barbarskega uničevanja množica žejnih ljudi z lonci in skledami in da ie nastala huda borba za vsako kapljico piva. Vagon s pivom so našli agenti na stranskem tiru na kolodvoru. Zjutraj so začeli voziti sodčke piva k močvirju. Vest o celem vagonu piva. katerega hočejo izliti v močvirje, se ie hitro raznesla in k močvirju ie navalilo več sto žejnih ljudi, ki bi se bili radi napili piva. Cim so čep izdrli iz soda. ie pomolila 20 do 30 rok hkrati Ion ce pod sod. drugi so pa skušali prestreči pivo kar z rokami. Zopet drugi so valili polne sode v stran, kajti agentov ie bilo premalo, da bi na vsak sod posebej pazili. Končno so morali poklicati na pomoč policijo in šele. ko ie prispelo li strogih policistov, so agenti z njihovo pomočjo pregnali množico žejnih ljudi od prepovedanega sadu. Iz Ne\vyorka poročajo o aferi češkoslovaškega škofa Karla Mrzene. ^kofu je bilo dovoljeno jemati iz državnih skladišč velike nmožine likerja in vina, Mrzena je porabil zase in za svoje fiktivne podložnike duhovnike do 50 tisoč galonov vina letno. V obtožbi, naperjeni proti njemu, je na rečeno, da likerja in vina niso rabili pri mašah, temveč da je imel škof dobro organizirano družbo pajdašev, ki so mu pomagali alkoholne pijače prodajati. Njegove kupčije so dosegle višek lani. Zaradi škofove afere je dobil pod nos tudi bivši ne\vyorški administrator Campbell, ki je baje dal Mrzeni dovoljenje jemati iz skladišča vino, ni pa hotel dajati vina drugim zaslužnim duhovnim pastirjem. Federalna veleporota je potrdila obtožbo proti škofu Mrzeni. Porota je izjavila, da je dovoljeno rabiti pri cerkvenih obredih samo nekaj žlic vina. ne gre pa. da bi dobivala duhovščina na ta račun cel galone božje kapljice. Mrzena je moral položiti 500(1 dolarjev kavcije, da so ga izpustili iz preiskovalnega zapora. Nadebudna služkinja. — Ali niste morda odpovednli zadnje službe zaradi pogostih prepirov? — Ne, gospa, jaz se nikoli ne prepiram. Gospodinjo sem enostavno pograbila in jo zaklenila v kopalnico, potem sem pa prišla k vam. Vzoren ueenec. — Mamica, danes sem bil v razredu edini, ki je znal pravilno odgovoriti na vprašanje gospoda učitelja. — Zelo me veseli, sinko. Kaj te je pa vprašal gospod učitelj ? — Kdo je razbil okno v šoli. Vajenec — mueenik. — Gospod mojster mi je dejal, da se ne smem vrniti, dokler ne prinesem denarja po temle računu. — Ubožec, kje boš pa prenočeval ? Neverjetno. — V mojem rojstnem kraju ie bil nekdo rojen leta 1800. — Bežite no. saj ni mogoče! — Seveda je. saj sem sam s.ital na pokopališču. Pogumen mož. — Lepo je bilo v Italiii. samo če bi ne bilo neprestanih potresnih sunkov. — Ali se nisi nič bal? — Kaj bi se bal? Saj SC je zemlja tresla bolj kakor jaz. Pred sodiščem. — Torej priznate, da ste svoji ljubici izpulili šop las? — Priznam, gospod sodnik, toda izpulil sem jih samo zato. da hi iih nosil v medaljonu. Dosledna. — Koliko ste stari, gospodična? — 18 let. — Tako ste trdili že pred tremi leti. — Da. ker ne spadam med dekleta, ki govore danes tako, jutri drugače. Str«! 4 x *SEOVENSKI NAROD«, crte 6. artista 1930 Stev. 177 Avgusttrs Mah*: 66 Krog zločinov Roman Govoril je, toda MolIy je bila preveč prestrašena, da bi razumela pomen njegovih besed. Videla je, da se ji bliža in umaknila se mu je na drugo stran mize. Njegove velike, rjave oči so jo poželjivo gledale. Podoben je bil divji zveri, ki se pripravlja planiti na svojo žrtev. Molly se je prestrašeno ozrla. Zdelo se ji je. da ni nobene rešitve. — Bodiva prijatelja, Molly. — je spregovoril Sternhold z drhtečim glasom in sq poželjivo zarezal. Saj se me menda ne bojite. Rad bi postal vaš najboljši prijatelj. Sama sva v hiši — žive duše ni tu. Uredil sem tako ... Vsa prestrašena je planila Molly od mize, smuknila je v svojo spalnico in zaloputnila za seboj vrata. Njeni nervozni prsti so iskali ključ v ključavnici, pa ga ni bilo. Izročena je bila na mi-iost in nemilost grbastemu pohotnežu. Na vso moč je pritisnila na kljuko, dobro vedoč, da je samo vprašanje nekolikih minut, kdaj se vrata proti nieni volji odpro in kdaj obstane na pragu grbasta postava. Razločevala je njegove težke korake, slišala je, kako je potrkal na vrata in vprašal sladko: _ Gospodična Molly, zakaj se me pa bojite? Potem se je njegov glas izpremen:!. Zakričal je na njo srdito, naj odpre vrata, obenem je pa na vso moč udaril s pestjo po njih. Molly je obupno tiščala kljuko. Zamolkel krik se ji je izvil iz grla. ko je Sternhold prijel za kljuko in jo skušal potisniti navzdol. Molly je bila preslaba, da bi mogla držati kljuko. Vrata so se počasi odpirala. Kaj se je zgodilo v naslednjem hipu, je bilo Molly uganka. Sternhold je glasno kliknil. Toda v njegovem glasu ni bilo jeze. bil je krik presenečenja in strahu. Začula se je kratka borba, potem je pa nekaj težko padlo in iz sosedne sobe je zaklical nekdo: — Je že vse v redu, gospodična Langtonova, zdaj se vas ne more dotakniti. MolIy je odprla počasi vrata in pogledala v sosedno sobo. Onesveščeni Marcus Sternhold je ležal na preprogi. Nad njim je stal s stisnjenimi pestmi gladko obrit mož, katerega Molly ni poznala. Imel je ozek, bled obraz in izredno jasne, temne, nemirne oči. — Vse je v redu, — je ponovil in se odkrjl. Govoril je hitro, nervozno. — Tega gospoda sem samo malo omamil. Kmalu mu bo odleglo. Umaknil se je, da bi mogla Molly vstopiti. — Zunaj vas čaka vaš prijatelj, gospodična Langtonova, — je nadaljeval. — Pojdite? — Ali je George Bentley? — je vprašala Molly vsa srečna. Hitro je prikimal in iztegnil roko, češ, naj govori tiše. — Morda je še kdo drugi tu, — je zašepetal. — Ne sme naju slišati. Najbolje bo, če greste takoj. — George me čaka zunaj, — je ponavljala vsa iz sebe od nepričakovane sreče. — Da, da. Že grem. Za Georga imam važno novico. Hitela je v spalnico in se kmalu vrnila s klobučkom na glavi. — Dobro bi bilo, da pustite tu obvestilo, — je predlagal neznanec. — Najbolje bo, če napišete, da ste odpotovali. — Kaj naj napišem? — je vprašala Molly in vzela z mize košček papirja in svinčnik. — Napišite: Vrnila sem se v London s prijatelji. — ji je narekoval neznanec. — Pa naj ugibajo! — Odprl je vrata in prisluhnil. — Ste pripravljeni? Pojdiva torej. Odvedel jo je po ozkem stopnišču v zadnji del hiše in dalje k velikim vratom, katere je zaklenil za scooj, ključ pa vrgel v grmovje. Molly je željno vdihavala svež nočni zrak. Bila je kakor človek, ki pride nenadoma iz ječe. Georgu Bent-Ieyu je docela zaupala. Vedela je. da stori za njo vse. Nekdo je prihitel v temi. Neznanec ob Mollyni strani je odskočil. zašepetal nekaj besed in se vrnil, drugi neznanec je pa naglo odhajal. — Kje je George? — je vprašala. — V tejle smeri, — je odgovoril neznanec. — Pustil sem ga čakati v gozdu. Požuriva se, sicer bo mislil, da se je pripetila nesreča. Do vas sem rabil skoro celo uro. Prijel jo je pod roko in hitela sta čez travnik. Odprl je vrata v steni in kmalu sta bila na ozki cesti. Neznanec je stopil k dvosedežnemu avtomobilu, stoječemu ob cesti. — Vstopite, — je dejal in pognal motor. MoIIy se je obotavljala. — Saj ste dejali, da me čaka George zunaj. — Takoj vam pojasnim, — je odgovoril neznanec. — Čaka v gozdu. Takoj bova pri njem. Treba je, da pii-deva čim prej od tod. Grobnica Cim je Molly sedla, je neznanec prižgal luči, ki so pa slabo razsvetlja-vale cesto pred njima. Peljala sta se počasi po razdrapani cesti in ko sta prevozila nekaj kilometrov, se je avtomobil ustavil. Izstopila sta in neznanec je takoj ugasnil luči. — Tjale, — je dejal in iztegnil roko, da jo odvede po stezi, vodeči pravokotno s ceste v gozd. Nadaljevala sta pot peš pod visokim drevjem, k. je s košatimi kronami docela zakrivalo nebo. Bila je tema kakor v rogu, toda neznanec je hitel brez obotavljanja naprej. — Zakaj ni prišel George z vami do hiše? — je vprašala Molly. Neznanec je nekaj zamrmral v odgovor. Njegovi* prsti so se krepseje oklenili njenega zapestja in morala je pospešiti korake. — Je še daleč do cilja? — je zastokala MolIy in se opotekla. — Gotovo sva prehodila že celo miljo. V treh letih poletimo na luno? Ing. Heylandt je odkril pogonsko snov za medplanctame polete — Profesor Piccard se dvigne 16.000 m visoko Sotrudnik znanega pionirja raketnih motorjev ing. Valiera ing. Heylandt se ni zmenil za tragični konec svojega mojstra, temveč je pogumno nadaljeval poskuse in dosegel prve uspehe. Te dni je celo izjavil, da bo lahko že čez tri leta poletel na luno. Problem poleta v vse-mirje je bil v primernem pogonskem sredstvu, ki bi moglo dati motorju hitrost 11.000 m v minuti. Propagator raketnih in medplanetarnih poletov prof. Oberth tudi trdi, da bo problem teh poletov rešen, ko dobi človek primerno pogonsko sredstvo. Ing. Hevlandt pa trdi, da je to sredstvo že najdeno. To je zmes alkohola in tekočega kisika. Heylandt je delal poskuse s statičnim motorjem in omenjena zmes je razvijala energijo, ki bi dala raketi hitrost 22 km na minuto, tako da bi preletela raketa v petih minutah, kolikor je trajal poskus z motorjem, celih 110 km. Poskusni motor je bil precizno konstruiran, eksplozivna kamera je bila od-lita iz posebne kovine, da bi dobro prenesla ogromen pritisk in naglo izpre-membo temperature. V trenutku, ko je napeljal Heylandt v njo tekoči kisik, je znašala temperatura v nji 182 stopinj pod ničlo, tik pred eksplozijo pa že 1300 stopinj. Ing. Heylandt je torej nadomestil Opelovo raketo z motorjem na tekočo pogonsko snov, katero je rabil ing. Valier že pri svojih zadnjih poskusih z raketnimi avtomobili. Poleg ing. Heylandta si prizadeva rešiti problem medplanetamega poleta profesor fizike na bruseljski univerzi Piccard, katerega podpira poleg znanstvenih ustanov tudi vlada. Te dni napravi Piccard na Bavarskem poskus z balonom, s katerim se namerava dvigniti 16 km visoko. Na tej višini bodo njegova meteorološka opazovanja velikega pomena za nadaljevanje poskusov, katerih končni cilj je polet v medplane-tarni prostor odnosno na druga nebesna telesa. Navadna višina, katero dosežejo letala, še ni presegala 12.000 m. Profesor Piccard se pa hoče dvigniti, kot rečeno, 16.000 m visoko. Poleg splošnih meteoroloških opazovanj je njegov namen proučiti nekatere še nepojasnjene pojave v lomljenju žarkov. Prof. Piccard se dvigne v zračne višave v balonu, ki bo nalašč v ta namen konstruiran. Obod bo iz svile in bomba-ževine, impregniran s kavčugom. Namesto gondole bo pritrjena na balon aluminijasta obla s premerom 2.10 m, ki bo urejena kot majhen laboratorij. V nji bo devet okroglih odprtin, skozi katere bo lahko profesor gledal na vse strani. Zrak bo prihajal v oblo tako, kakor v podmornicah. Premer vesga balona bo znašal 30 metrov. Profesor Piccard vzame s seboj pomočnika in izračunal je, da se dvigne v 75 minutah 14 km visoko. Koliko bo rabil, da doseže višino 16 km, bo pokazala šele izkušnja, kajti profesor še ne ve, kako hitro se bo mogel balon dvigati v plasteh redkega zraka. Profesor je pripravljen v skrajnem slučaju žrtvovati tudi življenje za znanost. Pustinja izpremenjena v vrt Neurja, povodnji in druge elementarne nezgode pogosto izpremene rodovitne pokrajine v pustinje. Redko pa se zgodi, da bi narava izpremenila pustinjo v krasen vrt. To se je zgodilo na davno izsušenem pustem ozemlju v Nevadi na severu Amerike, kjer zaradi strahovite vročine in pomanjkanja vode ni moglo živeti nobeno živo bitje. Zato se je dotični kraj imenoval »dolina smrti«. Letos se je pa zgodil čudež. Kar se že dolga leta ni zgodilo, se je zgodilo letos v maju. Sredi maja so se pripodili nad »dolino smrti« oblaki, ki so postajali vedno gostejši in temnejši. Nenadoma se je oblak utrgal in začelo je liti kakor iz škafa. Po nalivu je deževalo še cele tri tedne. Zemlja je bila obilo namočena in je nenadoma ozelenela. Milijoni rastlin so pognali iz zemlje, najlepše cvetlice so pokrile livade, vsa pustinja, kjer še nihče ni videl zelenja, se je naenkrat izpremenila v krasen naravni vrt. Botaniki menijo, da je ležalo seme rastlin dolga leta v izsušeni zemlji, ne da bi vzklilo. »Dolina smrti« se je izpremenila v »dolino življenja«, kamor se bodo gotovo naselili kmalu tudi ljudje. Čudni rekordi Amerika je dežela dolarskih princes, pa tudi rekordov. Za rekorde se potegujejo tam ne le odrasli, temveč tudi mladina in celo šolarčki. Rekorde hočejo doseči zato, da bi se zanimal zanje film, kar so najlepše sanje vseh ameriških dečkov in deklic. Mladi so začeli loviti rekorde v tem, kdo precepi delj časa na drevesu kakor ptič. To pomeni splezati na drevo in ostati tam noč in dan do rekorda. Bratca Thomasova v Muskagee v Oklohami sedita na drevesu že 140 ur. Z drevesa mečeta listke, na katerih je napisano, da ne splezata doli, dokler se ne prične šolsko leto. Sreča še, da ne zahtevata, naj spleza učitelj k njima na drevo. Dečka upata, da bosta ta čas sklenila dobro kupčijo s filmsko družbo tako, da ju oče ne našeška, ko se vrneta domov. 131etni Doland Ferr iz Dubuque v državi Jowe je na dre- vesu zaspal in padel z njega tako, da si je močno potolkel glavo. Mora i so ga odpeljati v bolnico. Hletni Oskar Vox je rudi padel z drevesa in si polomil rebra. Pa tudi za druge rekorde se potegujejo ameriški otroci. V Atlanti se vozi šest dečkov na vozičku že več dni okrog neke hiše. Štirje mladi Američani so se odpeljali iz Saint Louisa v New York z avtomobilom zadenski, kar se pravi z drugimi besedami ali tako, da bo vsak razumel, da so med vožnjo sprednja kolesa tam. kjer bi morala biti zadnja. Prispeli so že do Cincinnati. policaji pa hite pred njimi, da bi se kam ne zaleteli. človek nehote pomisli, ali je Amerika res tako srečna de/cla. da nima drugih skrbi kakor take rekorde. aH pa je tako nesrečna, da se ne zaveda, da je zanimanje za glupost tudi glupost. 12.000 mazačev v Nemčiji Človek bi mislil, da v tako napredni državi, kakor je Nemčija, mazači ne morejo živeti na račun lahkovernega ljudstva. V resnici je pa Nemčija pravi eldorado mazačev. Čudodelni zdravniki so med nemškim ljudstvom zelo priljubljeni. Državni statistični urad je naštel 12.098 lajičnih zdravnikov, t. j. ljudi, ki se pečajo z lečenjem bolnikov brez zdravniške diplome. 60 odstotkov posluje po mestih, 38 odstotkov na kmetih. Lani je naraslo število mazačev v Nemčiji za 337, letos bo pa prirastek najbrž še večji. Presenetljivo je tudi, da imajo mazači največ posla v večjih mestih, posebno v industrijskih krajih, dočim se jim na kmetih ne godi posebno dobro. Pravo mesto mazačev je Hamburg. OTROŠKE NOGAVICE *llGOM Dober svet. — Preklicano smolo imam, — toži sosed sosedu. — Letos mi je voda že trikrat zalila kurnike in ob vse kokoši sem bil. — Kaj si ne znaš pomagati? Omisli si namesto kokoši race. V kaznilnici. — Tu boste imeli dovolj časa učiti se. Kakšen poklic vas najbolj veseli? — Letalec bi rad postal. Št. 28787 30. RAZPIS. Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo: 1. Kamnoseška dela za renoviranje glavnega magistralnega poslopja« 2. Napravo železobetonskega rezervoarja za vodo na ljubljanskem gradu. 3. Napravo vodovodno-instalacijskik del na ljubljanskem gradu« Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 12. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem uradu, Šolski drevored št. 2 IL Mestno načelstvo v Ljubljani dne 5. avgusta 1930. > mM al i og1asi< Mestni Docrebm zavod Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, gospa Josipina Kolenc soproga ravnatelja dne 5. L m. po dolgem, mučnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 7. avgusta 1930, ob 6. uri popoldne od doma žalosti, Medvedova cesta 25 (Sp. Šiška), na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. avgusta 1930, Franc Kolenc, ravnatelj, soprog in vsi ostali sorodniki. Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi w Za odgovor znamko i — Na vprašanja bres znamke — odtfowr/amo. - Najmanj* o&as Otm S*— — Železen štedilnik naprodaj. Poizve se: Jernejema cesta 53. 2165 Vajenca za slikarsko in pleskarsko c>brt sprejmem. Košak Ivan, Ljubljana, Cesta v Rož. dol. 9. 2168 MODROCE la afrik močno blago Dio 240.—. spodnje modroce, mreže, posteljne odeje najcenejše kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trs 2 Zahtevajte vzorce! 29/T Klavirji! Sva«n pred nafcupom navideznega Maza, cemn Idavirjevl Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bdsen-dorier, Štetaway. Forster Holrl. Stiatf original, « so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanika). Prodaja J«i Uklncno le sod izvedenec in brv. nc*t- Glasbene Matrice Alfonz Breznik Marta! tre 3 NakcaelSa posojevalnlca. Za stavbe vsakovrsten suh tesan In žagan les, ladijska tla ceno oddaja Pran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtja in drn-gim težke-čam želodca priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Liub-Kani. 58'T BHHHHHHHHHH Vsa pleskarska In soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo Ljubljana, Sv. Petra c. 33. L Mikuš UUBUANA Mestni tro 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — TllutiuCatutni petph yj*eda)a uprava f&Co0Qn*&ega Tlatcda, Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše In najfinejše NATEK & MIKEš, Ljubljana (poteg hotela Štrukelj) Enttanje, ateriranje, pređtlskasja mtsmsM Pozor lovci! Za lovsko sezono nudi puškama F\ K. Kaiser, Ljubljana: Nove vrste lovske patrone znamke »R« basarte z nemškim Masloch brezdimntm smodnikom in v zaogi bodo »Gecoc patroni z nemškim »Rothweilskim« smodnikom. DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ oaalažjez« in j modernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozičkij od oajpruprostejšeja do najfinejšega modela. Izdekujejo se tuda po okusu naročnika- Šrvahri strofi, motorji, pne uma tika, posamezni del. VeHka izbera. najnižje cone. Prodaja na obroke. Cenilci franko. »TRIBUNA« F. B. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta št. 4. r Najboljši ćtfki Masovi Zajamčeno ćistovolnene moške lit damske blajjovc zadnjih novosti za pomladno in letno seastjo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegfel - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška, Največja izbira- - Najnižje tvorniške cene, - Najsolidnejaa izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštn'ne prosto. Urejuje Joajp Zupančič, «~ Za »Narodno tiskarno« Fran Jeoeršek. — Za apravo in inaeratni del Meta: Oton Chrintof. — Vad t Ljubljani.