dt 142.             ' t; v V >:yW>Y:'$ti^                                                             '•.•••• •apjB(jB|V XLII.
? foret četrtek m yi))to q»J 1,1 • ^V? .¦•,^ ; ;^*y *'•*•.. « * 1BPF •• ** •':' ** ' • J se nehala v'$o$p<MJtf ulit it. 7 uri popoldne ter stavi^ po„poatj • ,••;.. ^i^gjamL^., «. * »• »^trioM* ••*• ., * *J^W * ;***.,. j ' '-" •• •.%. ' *1.y Gorici* v,l. nddstf, na . tno. prejemana ali v Oov t", na td»nV, '- , .^^Ht'- : ; ^HL v/, . 'jHk: J, .*"... ': \ ¦¦' '*. , . >• •* .* ilp*avnlš*V<> pošiljana:                    . L     •;     <• ;; *«V^^Bl     .»^H^*^Ht * '*'MffW^! ..• '.""•' ^B"V .*.. ••   se nahaja f Gb9poski.uli<   it 7
vso leto   .   .,    J Kj   • h    - M?'..,». *"^B *•• ¦T«V   V k r-SE?;'f^H *' Vr ¦&•   :   v      v J. nadstr. na levo '-V < č^5kI
pošiljana:
vso leto   •   .,    o K
%      *      •   »   J$---. ^ Vi      »      •    •      5-tL *•    ¦
Za N«ne««Hc'*i#*fc;^aE^,
Ameriko in inozems «/n IC20^.-. Posamične številke st.nr plo vjjv
„S0CA" ima naslednji izredne/ priloge: Ob novem Mu »Kažipot-po Goriškem in flrj JI';yiskem' ^ in dvakrat-v; iletu B^&1 re4Že~ ležale, parnikov in |itt>jh sm.?v
Na naročila brez Oopc slane na: ročnine se ne osiraiio   ,   •;;
•Telefoy^.88;
•*, "• .^^fzajaa^d.^svo^odo inanapredf^'!« Drf</(. Ldvrtir
* "jJpvatfniglvo " se nahaja v Gb9poski»uli< v J. nadstr. na levo -v < Tiskarni.   * *   '• .   ',;*"
Naročnino' in oglasi'" je iticati Joeo v3orica.         *   ¦• ¦
:-po
Oglasi in poslanico .s« n- r. nijo .. >;Petit-vTstah"; če tiskani* 1 krat * 16 .vjn * 2-kfat U. vin"., ,3r-\\ .   12
vin*.\vsaKa vrsta. Vcčjkrat o po-A gtl<tt>iv«Y<&je .črke"*po,.' pa seru. ,? Reklame „in *r;pis| #• uretf' ii kvn
*delu%30 vin. ;,/rsia, 77'Za >i liko "Jn vser3iqo oglasov otikk i\wao
vSakbvpdgpv.ornost/ V * ,  *JULL-----il±—i—*   --------
Vr inih - tnkCV ^lQti;:ža\si?jkj se* napravi deto v v/canos:L\«'4mlja,:U^
H.-MIU ^1«^.^.^^ ^ •  >:?.   .^  .^.        .^.^ Y,WAVstrife*ifl*^ifeiJi>i.nbl*b-v-inWafi
*»!¦*   ** " • *' '•'.*f. /*':,:i1-'. D(/!° »b.'iezH Pri ZdrdVSSinUprva .p»JfStrijške * monarhije   .leolikpr*-'rusltegU'
pri:
Meseca oktobra sr o- gorb2alr/ da : imajo pričeti uravnave voi^li JoTto^.v* naši deželi, in povedal^ siv 1, ,da*.$e jmžt'.* pričeti takoj ter da so io».'ieiHi*dela/jLlQ# konca marca 1913.            * *!*•"**^ '"^
»Samouprava«, ki   p/f d*aja.-tlež.elnr odbor, navaja sedaj toč' o o a dela, k'i.se;; imajo izvršiti do konca ni!>,::a 1^135
Poroča:                     ¦      ;   -. j/;: v "\" \\6.;*.0dpraVa;obstoječe -obVambne¦ nV?
Na podlagi poročila tefe icne.liomisije ;in vv; nrf^n^,rn„rf ^nt^hirU^mmvr:. je stalna komisija sklen' a., m  se.tiatizv^-še prvega pol leta slede :a d iia> *'
1.  Obrambna dela Hšča v Tolminu (poti
2.  Razstrelitev skai
iiim' mostom Volče-Tol iv*. • (pptretiščirra w    -':/_  „ " ¦  .:- ••¦ ..;. • :, a. \,^ ¦-/• *.••»   *.„ mul iiiusiuui   vui^v               v«. .        ^           -19, ^ve^m Tiasrp*med,Soeo iiujerom?
1500 K).                           tjt if y '\ -¦-,.* •-• •   •• —« • ¦ ••*• -v—*    *—k......»,.•«
3. Razna manjša de'-\ v ferečhi ^daljini * (potrebščina 1500 K)
.   ^ .       .       M            t   . vf» * $ ,{.."«jr:nru5Kw ' nionaruije   .koiikoi". *  ruskega'
potrebščina lj00-K). M *     .            • ¦,'» i ^ifes^"^"j|*irajinslti.rt^rocT.i^Hiora*biti to*--
-., '*4Ž. Cftrfežna obcaittbna- naprav.a. pni ^j ^gjike Važnosti" položaj irtsruip6fož&,* :'Z<kijiVšžini"ph"J»vemJ)"regtr Sopine-ni"(ptv 1:] JIJ|:*^ega'' ukpajinskogi•; pF^bivalštva,' .poti;Vbš*iina,#i2.000 fc »  . **  *.       ¦   lv. ¦j^4iat^iioJiii;*zastopnik4: uWrafiijsltega*na-.. '   13.%P6]praYa?azdrJega brega4Sr»N«r.1 Md/^a stoj© dQl/.nost*>bi:niti-*si na*1av-* valili tnotr^sema" 800Q-K).. \t *¦  .. •-.«   1?4*^fte^-^v*strije%.ua\lada?o6e.1fak*tor-*>s *«14." Pnvi "der-uravnavne črte-'pri .?z,'ri%sLtf$ža\'t in na livstrijikr parlaipeirf/z'] IjaViU (prva; potr.ebščiha* 4p.000 K)%.-., •' ; J ii^togirirn Izkazani! . '•••   *   * •   ' / • ?' -'I 15* '"Upopomitev obr^hibpe/*napray s * ^abVionil^Cpbtfefeš^na^SOpO K)-." .•/
' •'*- prave prt*Ka«;eljaiiu (pbtrebsčfna* lOilOOO^i •17. lzpopQlnitey *Qbj^ež|iih bbrambn h
j,«. I* ~,J* '^vsu-o-OgVskr* živi *(po   iadijjem*
> *Sjprffngi*bzno^ 'izv.edeneH'1 ljudskem **§fef-
'ijt^ftO.OOt),' > "*Ru§iji' (pq-:štetiu*„ iz.lžtar
!J {^/Aj §2;4p(!l.0Cf0> '.torej -V...otfe.h* :drž4vžiH
4.  Ločilnik pri izlivu Vi a ve pri Sb-vodnjah, proračunjen na 56.( )0 K, se izvrši v dveh letih. Kot prvo c 2I0 se izvrši na strani Soče takozvana v« iilna naprava (potrebščina 30.000 K).
5.  Uravnava Idrijce pri K >baridu (potrebščina 5000 K).
6.  Uravnava Učeje pri / agi (potrebščina 20.000 K).
7.  Uravnava Gorenje Idije (potrebščina 10.000 K).
8.  Uravnava Branice 'potrebščina 30.000 K).
9.  Uravnava Vituljnice potrebščina 15.000 K).
Občina Anhovo je bila predložila prošnjo, naj bi se zgradile v tamkajšnji občini obratne naprave ob Soči. 1 ihnična komisija se je podala na lice mrsfa in dognala, da so na desnem bregu ;očinem pri Plaveh res potrebni ukrepi v. /arstvo visoko nad Sočo ležeče sklad vne ceste Kanal-Plave; ker pa ti ukrep' niso v direktni zvezi z uravnavo So»V., ni mogla tehnična komisija odrediti nič-.sar.
Dalje se bodo izvršila *e sledeča dela:
10. Dovršitev uravna vne č te pri far i fOrotta-Pellizon) je proračuni.-: na na dve
* icjiit^čAo^safnostojnosf „iu -Se*daj,pridno *de-pri. vaš>.vVjlle§sfe'".Cj36tr:ebščinii moDO*^)'^1,^ 1^'% "^a J^ n^bdnb-preporode;* ali
•*20:-&-čaW.^bre^ prav^-A *Tefu Vi \iie5kem nbgtu^i^tT^.1 $'?"*$ ^ def Rusipov^ kj^so trebščimi ox, -^ Ki \     "['*:   ' : **" \ : *'; 'If/^^ P.°^r Qt rCa..tentarij4ised'afije; Gali-21. Nasip ^a ^nieVoo iHrliiipVriir^V'^
*!iv4'^": >(^d ^ojppdsfvo PjOliske;* dočim je
)'W($n"in severjni* del Črnega. Mprja*za-^¦a^^Vci.« t:* -5--J" * Skozi -|toletja*sp JlTorih otranbo prof i Turkom m ¦¦ T«VL " »ltim. Po hudih bojih v sedemnajstem sto-;«tiu se je izvil del Poljakom podložnih rajincev gospodstvu Poljske, ni pa mo-411 /-oog neugodnih mednarodnih razmer
(potrebščina 13.006^)^; '.. ';•*..•,.  X 22. Dovršitev Kornove rogulav.i-"'- \ iziivu v Idrijo pri državni meji (potrebščina 10.000 K).
Razdeljene svote znašajo 323.000 K Vsa tu navedena dela se imajo i/vršiti d« konca marca 1913. Sedaj smo sredi de cembra 1912. Torej v treh mesecih in po Radovedni smo, koliko bo dotle res n. rejenega!
<'(']
:^"i'K > kneževino Moskva po pogodbi avto-\ hk$0 "'i0 m Personalne unije, ali ta   nova
POTAPENKO:
Generalova hči.
Prevel: A. M. (Dalje.)
»In še kako! Mrjasec kaki." da je iz same masti zlit. In ogromen, k.skor konj, vam rečem... Če ne verjameu, poglejte si sami... Hočete? Pojdiva!«
Graščak Markov je ftil k: .i| ik, ple-čat, trebušat, z dolgimi brki, o' i ega obraza in brade, ščetinjastih las, mec pri štiridesetih letih. Služil je nekoi «ri vgja-kih, zato so mu ostale še dosk' vojaške navade in obnašanje. Govoril 2 glasno, kratko, izbiral je rad krepke h-); i;de, cenil ie ženske, katerim je mogel i uspehom dvoriti, ni pa maral za one, .«; ' uerim bi se bilo treba ženiti, ali pa bi $' lalo razplesti samo Ijubavni odnošaj.
»Jaz ji pa vendar mislim, svetovati, da se vam predstavi, ker ste še! iki kura-tor,« je rekel oče medpotoma   iraSčaku.
•>Eh, kakšen kurator sem jaz.' Tfu, za vraga! Popolnoma sem bil pezi'. il!.. Pa ie čedna, a?«
»Malo sem jo še videl. Ne, 1 li -se mi, dekle je lepo in točno,.,«
Avstrijska politik proti RusiiHsin.
Apel na javno mnenje A v s 11 i
Izdal državnozborski ukrajinski k">ub
V sedanjem mednarodnem položaju. . je tak, da lahko dovede do orožnega k flikta na vshodu Evrope, se obrača spi ! na pozornost na vshodne obmejne de? :Hi naše države. Ker prebiva na večjem '    ' Y
aphJržati svoje politične samostojnosti ter faL je združil v letu 1654. s takratno ve-
^tk ajinska državna tvorba je koncem 0-suunajsiega stoletja popolnoma izgubila ^\djo avtonomijo vslcd agresivne ruske ftVitike in neprestanih napadov od strani i P(.ljakov in Tartarov. Končno so bili pri delitvi Poljske v lotili 1772., 1793. in 1796. g.- tiski Rusini priklopi jeni Avstriji, ostali P   Rusiji.
Z Gališkimi Rusini, ki so pod poljskim e )$tjodstvom izgubili svoje plemstvo in deloma mdi svoj meščanski stan, so de-itili prvotno pod Marijo Terezijo in Jožefom II. leno in s tem so jih v njihovem justMvanju in interesih navezali na av-»¦trijsko državo; potem so se malo zmenili
»Hm!..«                                          M
»Tudi njena mati je pri nji... Prav5: \ zelo čudna ženska.«                               'S
»Mati? No, naj bo!«                       -'/L
S tem se je završila skrb in 7aiv . / „ njeyšolskega kuratorja za novo učite*  #(jv
Oče je naposled prišel k vero \ kk Razlagal je v Manjičkini prisotnosti, • .K po občni človeški, slabosti je veliko ^\% motril učiteljico, rlptel je, da si jo d< .f*U ogleda, da vidi, kakšna je, kako se -/vf in obnaša. In odkril je,da je učiteljica ,C res »lepa in točna«; samo to mu ni l. 1* povšeči, da je bil njen ppgled tako bi /*, čuten in da se ni niti enkrat nasmeji t* dasiravno se je on šalil. Videti je, ds I «e »ohola ženska«, je pomislil.                \
Vendar pa po'uri ni šel takoj dom marveč se je obrnit prijazno na Manjič,
»Želel bi se 'sezftlniti z vašo in; terjo!«
»Izvolite k nama!« Jb spregovori! učiteljica s hladno ljubeznivostjo.
Oče je stopil v stanovanje, pr-kri^a, se pred ikono, ter se poklonil Zluajfdi Vi[ trovni.
. »Dovolite, da se predstavim — sv|^ cenik Scmjoii   Poljkarposfič Kologrivo Zelo prijetno mi fog,   da se su^aninul
iieUscbcjno. Jaz imam družino: ženo in hčer-nevesto...«
Zinjtjida Petrovim je bila zmedena vsled nepričakovanega prihoda duhovnikovega in r.e ni niti spomnila, da bi mori? la sprejeti blagoslov, marveč mu je le pomolila roko. Oče ni rekel nič, pomislil pe je- >Ponosna žena! Neče mi poljubiti roke.«
»Preje sta živeli v mestu,« je vprašal oče, ko se je bil vsedel v ponujeni mu itarionjač.
»Da, doslej sva živeli v mestu, zdaj vv je prišlo tako ...«
»Da, da!...« je pritrdil oče. »Vaš soprog je pač služil nekje?«
»Da, služil je!... Potem pa je umrl, moj mož, pa sva ostali brez pomoči. Zdaj mora hči delati...«
<>Da, da!... Nič zato, siromaštvo ni sramota. Vsi se mučimo, in od tega tudi živimo. Jaz na primer sem star, pa se .mučim, hranim družino!... Ali dovolite, frj vprašam, iz katere rodbine ste? Dasiravno sem čital v njenem izpričevalu, — oh, spomin rni je oslabel - - si Vendar nisem zapomnil..."
»Riiiccvi Je naša rodbina ...«
hRiticcvl? Je vpraša! oče, kakor do se Je začudil.
zanje.-in i^ošteValPib.jiilhzbi t .'.»ta 1848. kot protiutež* jppp.ti 'ttojsifim p-izadeva-¦fajjeirf, bdtrgair še*#cd Avstrjje Končno pa ¦/(T/pjh Brčtii b"0 let, ko^e^je »reišnja, Av-VnjaVouiocita «za *spj3ra*ztim, ; /jV^djari in Poljaki, sltdi>jim*p(fpolitoftia šr-jčeni ter •s6,naliaiajo"od% takrat*v'tejei ne.?,; stanju, Icak-oi-šne^a -niti "približno «ii oSiali državi;'.namesto pod*zaš(iiLp cfi ,ave — pod poljski;*! ,Vai»uštvom.., ' * * , 4. #>tri Reorganizaciji ftpravih r: justič-nih ,pbla4sfi so zasedli# skoro vsi mesta •Pojjak); zlasti' upraVpa' mes ^; .•; tem je bila dai\a» Poljakom-vglika ^ 10Č nad Rusini: . '* *         * „ ¦ * ^ / * . '•, *V sanjoupravi/so bile z občinskim zakonom leta 18.6,6? poleg* c kr. okrajnih glav^rste,?*' uvedeni bb^insk; zastoji kot .avtopbmne višje .oblasti* na( občnimi in '.konstituirali! so bili taTsb!f»dt imajo vedno j-" vefcino. fudi. v okrajih' z <)t> 'o rusmskega Qfe6jvalstva'.' *     * '%'"[ \-
*. X šplstvu je,'dobil* I6ta S67. .1; cesarsko naredbo ustvarjeni. • "^ jski deželni šol.gki* svet* moč, ki. daleč* m sega kompe-¦tenco»deželnih#šolskih*.SA;eL • ' ;v vseh dru-I gthsknonpvinah;^ta mbč- j i je Mla ieia ^ 1905. z deželnim zakonom . • zagorovljena in razširjena. Is*totako so^l i. okrujni šol-'-sm, »veti .avl ^v!]""'-- fnUlti i orgžni^irani tudi za Rusine in končno v letu 1895. je bil dan Poljakom jako izdaten, da po večini prevladajoč vpliv v krajnih šojskih.; svetih čisto rusinskih občin po odposlancih okrajnih šolskih svetov okrajnih odborov, poljske duhovščine poleg zastopnikdv velikega posestva.
-Na''ta način so bile tudi čisto rusin-ske občine in sploh rusinsko prebivalstvo v celi deželi postavljene v popolno odvisnost od Poljakov.
Vpliv rusinske cerkvene organizacMe, zlasti Ivovske' grško-katoliške nadškofijske metropolije na centralne oblasti kakor tudi na podložno rusinsko. duhovščino in potom te na ljudstvo, ki je (bstajal od leta 1848. do okoli srede 60 let. je bil po poljskih prizadevanjih na mef»)dajnih mestih skupno s patronatnim pravo n poljskih   veleposestnikov popolnoma /ničen.
>              .                   (Pride še.)
»Da!«
»Hm... Rincevi... Rincev, Rincev! Nekaj znanega, strašno znanega? i^m... Pa se, nikakor ne morem spomniti: Spomin mi je pač oslabel! Ampak znan i rodbina, to se pravi, kakor da sem sliši d šele včeraj...«
»Morda ste poznali koga iz te rodo-vinc...« je pripomnila ZinajidaPetrovna z drhtečim in zmedenim glasom. L ca so ji zardela in obraz je dobil nekako n?.pet izraz.
»Ne, ne, niti jednega iz te rodbine... Marveč kakor da sem čital nekje nel aj... Navsezadnje se pa morda samo — varam... Spomin mi je popolnoma oslabel! ... Ampak prosim, da nas poset te... Seznanili se boste, zelo ljubo mi bo,.. Zelo, zelo...«
Oče je bil že vstal in je stisnil nkp Zinajidi Petrovni. Manjička je stala med časom njegovega poseta napol okreijena k oknu in ,L'gledala na cesto, kal" se otroci razhajajo doinov. Trgala je nervozno nekakšen zvezek, ki ji je bil o.?ta slučajno v rokah, in si grizla ustnice!   '
»Kako pa bo s petjem?« je vp.ašal oče, poslavljajoč se od nje.
»S petjem? S kakšnim 'petjem?'-«,
BI O  se otvori v kratkem 1
¦¦¦¦H    '                 l                 •           .    ' "        W s"
Trozveza - obnovljena.
' Kar. nepričakovano je prišla v nedeljo v svet novica, da je. trozveza obnovljena.      '.            ¦    • - -.
Pogodba poteče 28, junija prihodnjega leta; oonovitev pa se je izvršila že sedaj ob zatonu leui '1912. Ko je prišla ta vest v svet, se je pač huro konstatiralo: Balkan je nareKoval obnovitev trozveze še pred časom izteka pogodbe. Obnovljena je trozveza baje za dobo 12 let.
Kazni nemški'listi kar vriskajo veselja, aa je trozveza zopet obnovljena, ker vidijo v tem dejstvu nadaljevanje protislo-vanske politike v Avstro-Ogrski. Globoko se klanjajo Italiji in jo hvalijo, da ostane zvesto na srrani Avstro-Ogrske in Nemčije. V tem vidijo-združeno moč Nemcev, Madjarov in Italijanov proti Slovanom, zatrjujejo pa tudi, da je trozveza pravo protiutežje proti tripelententi in v tem protiutežju tiči jamstvo za mir v Evropi.
Avstro-Ogrska, Nemčija in Italija so torej znova zvezane in prav v sedanjih •kritičnih trenotkih so obnovile svojo zvezo in stopile na plan nasproti dogodkom, ki imajo prinesti konečni mir na Balkan ali pa novo vojno.
Pod trozvezo smo Slovani v Avstriji veliko trpeli. Vsied trozveze se šopiri Nemec ošabno po Avstriji in Italijan se čuti gospodarja nad primorskim Slovanom. To trozvezo pa vidimo tudi v boju proti balkanskim Slovanom. Nemčija je postavila Avstro-Ogrsko v ospredje, kakor se sploh diktira v Berlinu notranje in zunanje ravnanje avstrijskim državnikom. Nemčija išče svoje gospodstvo na Balkanu in odprto pot v Malo Azijo. Avstrija jej dela pot, Nemčija jo izkorišča; izkoristiti jo hoče pa tudi Italija, iščoč svojih koristi v sedanjem stanju Balkana. Leta 1909., torej v času, ko je imel naš trgovsko-politični boj s Srbijo najostrejše oblike, se je konštatiralo z nemške strani, kak gospodarski krah je doživela Aerentalova politika in kako se je znala Nemčija okoristiti s položajem. Avstrija je obsovražena na Balkanu, vsied sedanjega spora bo še bolj ob-sovražen. To vesta Nemčija in Italija; to upoštevata, zato je gotovo, da si bo znala tudi Italija priboriti svoj delež pri rešitvi balkanskih vprašanj. Izvoz in uvoz med njo in Balkanom se uredi njej v prilog, ka-'kor si bo znala Nemčija po svoji strani varovati svoje interese, opeharjena pa bo avstroogrska diplomacija. Obnovljena trozveza bo Avstriji v škodo.
In ta zaveznica Italija! Ni ga človeka v Avstriji, ki bi resno mislil, da je Italija naša dobra zaveznica.- Težko si je pred-
Glavne šole v kriminalni znanosti,
V soboto 1.1, m. je predaval v dvorani Trgovskega doma zagrebški vseučiiiški profesor g. dr. Ernest Miler o glavnih šolah v kriminalni znanosti. Naslov predavanja je bil marsikomu dobrodošel izgovor, vsied .česar to predavanje ni bilo tako dobro obiskano kakor dosedanja (136 poslušalcev). Po splošni sodbi pa. je bilo to predavanje eno najboljših ne le radi tekočega prednašanja in izvanredne lahko-če hrvaščine, ampak zlasti tudi zaradi velike informativnosti tega predavanja, če-gar vsebino podajamo v nastopnem v kratkem izvlečku.
... Zakaj postane kedo zločinec? Ta problem je star kakor vse človeštvo. Prva za-konodajstva so kriminalna; kritninalistika stopi v ozadje šele, ko se človeštvo prične zavedati kompliciranejšega prava, urejujočega njegove civilne odnošaje. V srednjem veku je šele renezansa posegla na nadaljni razvoj precej primitivnega kazenskega prava, ker se je v srednjem veku pokazalo bolestno razkrajanje družbe, spremljano z visoko kriminalnostjo. Kom-pilacijo rimskega kazenskega; prava najdemo v srednjem veku v Franciji v delu Parinaccia, v Nemčiji pa v Schvvarzen-bergovi Constitutio Criminaiis Larolina. Ti dve kakor vse tedanje fcodMaeiJe se odlikujete v tem, da odmerjata zelo visoke
stavljati, da bi se kje borila skupno av-! strijski in italijanski vojak. Avstrija je v | Italiji strašno obsovražena. In če bi prišla Avstrija v kake stiske, bi italijansko Ijud-tvo zahtevalo vojno proti Avstriji in ne verjamemo, da bi se oficijelna Italija mogla ubraniti ljudskega glasu; revolucija bi nastala, ako bi ga ne poslušala. S tako državo smo zvezani. Nemčija pa je že tako nad nami gospodarica. Avstro-Ogrska je v trozvezi le predmet za izkoriščanje Nemčiji in Italiji.
Prvo delo trozveze pa je: strahova-nje Srbov. Iz Rima so došla danes poročila, da je trozveza obvestila balkanske države, da Srbija ne more dobiti dohoda k morju po svojem lastnem zemljišču; trozveza zahteva tiidi, da se proglasivSolim za svobodno luko.                    .   « >'
Trozveza ni torej nič miroljubna; s svojimi prvimi nastopi poostruje' položaj in ni izključeno, da bodo še pokali topovi po balkanskih hribih in bregovih...
Alfirevic pred porotniki v Celovcu.
Alfirevic oproščen.
Včeraj se je vršila pred poroto v Celovcu razprava proti 19-letnemu Ivanu Alfireviču iz Zadra, učiteljiščniku v Zagrebu, ki je bil obtožen soudeležbe pri atentatu Jukičevern na komisarja Čuvaja,
Preiskava se je vršila v Zadru, za razpravo je bila delegirana porota v Celovcu.
Alfirevic je bil kakor znano aretiran z mnogimi drugimi dijaki in \rien v zapor. V. preiskavi je priznal, da je slišal od nekega Cesarca nekaj o atentatu, ali je smatral vse to le za prazno besedičenje.
Porotniki v Celovcu so z 11 glasovi zanikali vsako sokrivdo Alfireviča na Jukičevern atentatu in Alfirevic je bil, oproščen obtožbe.                                ;
Pred mirovno konferenco.
Ruska oficiozna izjava glede avstrijsko-srbskega spora.
Dunajj 9. decembra. »Politische Kor-responderiz« objavlja to-Ie oficiozno izjavo iz Peterburga:
Spričo tega, da v kratkem nastopi čas, da se spor med Avstrijo in Srbijo zaradi jadranskega pristanišča reši, je treba poudariti, da je Rusija, ki se smatra za prijateljsko zagovornico srbskih želja, pripravljena na boj in da hoče prevzeti vlogo
kazni za zločine. Mislili so, da je kazen profilaksa zločina. Iz zgodovine pa je znano, da prestroge kazni, tortura itd., niso dosegale svojega namena, nasprotno, da so celo družabno škodovale. Tako je, prišlo do kazenske reforme v nedavnem času; nositelj te reforme je markis Becca-ria.
Kakor vsaka druga, začela se je tudi kazenska znanost družiti s filozofijo ali metafiziko. V »prosvetljeni dobi« je filozofija trdila v nasprotju s poprejšnjim č&Sotn popolno svobodo človeka. Na ten&na^-protju naziranj sta temeljili dve šo* kazenskega prava; irtdeterminištična in- deterministična. Prva trdi, da je človeška volja svobodna in da se morejo kazni odmerjati le iz tega vidika. Druga pa trdi, da svobodne volje ni, da vlada vzročnost, kateri je tudi človek podvržen. Prvega na-ziranja je bil tudi Beccaria m vsa od njega započeta klasična šola kriminalistike, ki se je posebno rada opirala na Kantovo filozofijo o kritiki praktičnega razuma in o kategoričnem imperativu. Drugi teffreljni nauk te šole pravi, da je zločin kot tak abstrakten pojem brez ozira na zločinca, čin brez ozira na činitelja. Kazen za 'zločin Je povračilo aii maščevanje zanj. Zločinu mora slediti maščevanje. Belgijec Que-telet pa že išče zametek zločina v družbi. Drugi sloviti filozofi, in kriminalisti, pristaši te šole so: Kant, Hegel, Carmig-tiani, Carrara, Franck, Tissot, Berner, Birkmeyer.
varuha Srbije, ki se v to svrho na boj pripravlja. Ruska diplomacija ni nikoli prikrivala, da hoče vsied svoje zgodovinske naloge, ki je ta, da ščiti krščanske balkanske narode, tudi zdaj interese Srbije prijateljsko pospeševati. Toda popolnoma napačno je, če se iz tega zgodovinskega poklica Rusije sklepa, da je ta vloga Rusije vzrok, da se Srbija ne plaši niti naj-i skrajnejšega odpora proti stališču Avstro-Ogrske. Rusija črpa iz svojega tradicionalnega razmerja do Srbije zavest dolžnosti, da v Belgradu nastopa kotv svetovalka k zmernosti. Peterburški kabinet je z vso odločnostjo Srbijo nagovarjal, . da nastopa zmerno. Ako bi Srbija kljub temu nadaljevala z nezmernim nastopom, bi: se izolirala in spravila v nevarnost uspehe svojih zmag. Pomisliti je, da se more proces iztreznjehja v Belgradu vsied zmagoslavnega razpoloženja le počasi razvijati. Z ozirom na popolnoina mirno in trezno nastopanje Rusije, z ozirom na odločno miroljubnost peterburškega in dunajskega kabineta, kojih občevanje slejkoprej nosi pečat prijateljstva, in z ozirom tudi na to, da je Srbija svoje zahteve že začela zniževati, je upati, ne da bi se prezrlo, da še obstojajo različni viri nevarnosti, da vprašanje jadranskega pristanišča ne bo evro-pejskem miru ogrozilo.
Turški mirovni pogoji.
London, 9. decembra, Glasom »Eve-ning Standarda*, bo zahtevala Turčija v Londonu sledeče: L Turška obdrži odrin-ski vilajet. 2. Turčija obdrži Skader. 3. Turčija obdrži- vilajet Oallipoli. 4. Grčija dobi luko v Epiru. 5. Srbija dobi Novi Pa-zar in del Stare Srbije. 6. Bulgarija dobi teritorij v Traciji z mejo od Midie do Ka-vale. 7. Albanija in Makedonija dobita avtonomijo pod protektoratom balkanske zveze. 8. Turčija stopi v balkansko zvezo.
Balkanska zveza.
Belgrad, 9. decembra. Vesti o nesoglasjih med Balkansko zvezo se v tukajšnjih vladnih krogih kategorično dementi-rajo. Zelo dobro poučeni krogi pravijo, da so se v zadnjih dneh vršili pogovori med kabineti balkanskih držav,' ter' da se je doseglo popolno sporazumljerije tudi od grške strani. Posebno prisrčno in bratsko je razmerje med Srbijo in Bolgarsko.
Sofija, 10. decembra. Oficijozni »Mir« odobrava in poroča z veseljem o sklepu držav Balkanske zveze, da hočejo pri mirovnih pogajanjih v Londonu nastopiti solidarno in kot enoten blok. List upa, da se bo posrečilo zastopnikom balkanskih držav varovati interese vsake posamezne balkanske države.
V drugi polovici 19. veka je nastala pozitivna italijanska šola, ki utemeljuje svojo znanost zlasti na prirodoslovju ter se namesto deduktivne poslužuje induktivne metode. Glavna teza te šole je, da človeška volja ni svobodna, ker 'je človek produkt prirode, v kateri vlada železni zakon vzročnosti. Zato tudi zločin ni abstrakten pojem, marveč realen socialen pojav, nastal pod izvestnimi okolnostmi, v izvestnem miljeju, in da je kazen zaradi tega družabno nujna reakcija družbe na zločin, reakcija, ki ne more .zločina onemogočiti, vsied česar so pred kaznijo potrebna druga sredstva borbe proti zločinu. Glavni reprezentanti te šole so: Lom-broso, Ferri in Garofalo. Lombroso je postavi! teorijo o rojenem zločincu in o la-teutni kriminalnosti, da je mnogo zločincev rojenih s takimi telesnimi in duševnimi lastnostmi, ki jih silijo na zločin in da je takih ljudi največ, čeprav ne postajajo vsi zločinci zaradi ugodnih življenjskih razmer, v katerih žive. Ferri je to teorijo še bolj opredelil. Mnogo resnice je v teh trditvah, ki pa ipak niso absolutno prave. Iz kritike je nastala sociološka kriminalna šola lyonska in njej sorodna italijanska terza scuola. Ti dve šoli trdite, da ni rojenega zločinca,, marveč da je glavni vzročnik zločina socialni milje. Utemelji-telj te šole je Lacassagne, njen pristaš eden najduhovitejših in najgenialnejših sodobnih filozofov sociologov, kriminalist Gabrijel Tarde« italijanske šole pa Alime-
Belgrad, 9. decembra. Iz Sofije dospele vesti vedo, da so sklenile balkanske države pri londonskih pogajanjih pustiti Turčiji le Carigrad in pokrajino pri* ča-taidžh
„Geološki izprehodi po Goriški okolici44.
To   predavanje, jutri 11. t., m, bodo pojasnjevale te-le slike:
1.  Pogled na Goriško ravan z zapa-da- (s Kalvarije).          ,   .. . .            '•
2.  Pogled na Goriško ravan-z-juga. 3,- Geološki prorez preko .Gorige proti
Pevmi.       ¦   ., .     '.'',
4.  Soča pri mostu Južne železnice v Gorici.
5.  Furlanska nižava pri Zagraju.
6.  Soča pri Rubijah,-
7.  Soška dolina nad Kanalom, (z. galerijo nad železniško progo).
8.  Soška deber pri Št. Mavru.   .
,9. Pogled na Goriško   ravan   s   Št. Mavra.
10.  Soška dolina med Logom in Se-lom nad Ročinjem.
11.  Arteški vodnjak v Ogleju.
12.  Geološki prorez čez Furlanijo od Brd pri Krminu do Adrije.
15. Gorski plaz na Svetogorski cesti nad Solkanom.
14..Soška dolina ob času ledene dobe.
15.  Soška dolina pri Tolminu.
16.  Soška deber pri Pevmskem mostu v Gorici.
17.  Kamenolom pri Podgori.   -
18.  Kamenolom pri Podgori.
19.  Goriška Brda nad Krminom (grad Dobra v ospredju).
20.  Goriška Brda nad    Krminom ob solnčnem zatonu.
21.  Numuliti.
22.  . Numulitsko   morje v   tercijarni dobi.
, 23. Nagubani skladi peščenca in laporja pri Plavali.
24.   Nagubani skladi   peščenca in laporja pri Oslaviji.
25.  Prelomljeni in premaknjeni skladi peščenca in laporja pri Oslaviji. ¦
26.  Geološki prorez čez Kras' od Tr-stelja do Devina.
27.  Škrablje na Krasu pri Komnu.
28.  Kraške vrtače pri Lokvah nad Trstom.
29.  Škocijanska jama.
30.  Okamenela   riba iz kamenoloma pri Mrzleku pod Sveto Goro.   '
¦31. Živali krednice.
na. Ta šola je čisto sociološka šola, ki pre-matra kriminalnost z izključno deskrip-tivno-sociološkega stališča. Vsied tega jej je vstal nasprotnik v mladonemški Lis-ztovi šoli, ki trdi, da se morata zločin in kazen prematrati enako; s sociološkega kakor tudi s pravniškega stališča in da se to riaziranje ne izraža le v znanosti, ampak tudi v zakonodaji. Ozirati se je treba na individualnost zločinca in na socialni milje ter pretehtati, ali je zločin nastal iz zunanjih, družabnih in zlasti ekonomskih čihiteljev, je torej v zločinčevem življenju le akuten pojav, ali pa je"'nastal iz zločin čeve individualnosti, psiho- ali fiziološko v njem ležečih predpogojev, torej iz kronične kriminalnosti. Tako se opredeljuje potem ttidi kazen kot generalna ali kot specialna prevencija z namenom maščevanja, družabne profilakse' in poboljšani a.
Za kriminalnost je eno gotovo: število zločinov se more zmanjšati, more se dovesti na minimum. Zločin se pa tie da onemogočiti. Kriminalnost je žalosten socialen pojav. Dokler ostanejo današnji temelji družbe, bo ostala tudi kriminalnost; kriminalist, ki ni tudi socialni reformator, ima le eno dolžnost: iskati in vporabljati vsa dopustna sredstva za iz-inanjševanje in omejevanje kriminalnosti ter tako sodelovati pri izvrševanju državnega smotra, ki je po Aristotelu: osi-giirati državljanom ne le življenje, marveč i dobro življenje,
a? Aorez čez goro Sv. Valeirt itv in Sveto ^r \
*33. :»Ti 'v«*i gora (Skalnica). 34; D^/u'.   :   -.   '•-.
35.  Dev.i.
36.  Dobrot sko Jezero in Brestovi?
k a dolina.                                  ¦        .    \
37.  Gora Sv.  Vlentina.                       \
38.  Soška dolu <i med Sveto goro in Sabotinorn.
39.  Štirje geološki ror^^oa Jtao.M ko planoto.                       '   ' * *"" •**¦***'
40.  Izvirek Vipavšču.\
41.  Izvirek Hublja.  .
42.  Izvirek Hublja.
43.  Izvirek Tjrnave.-              ,.,«*,..
44.  Ravnica *nacl Krbnberg >m.
45.  Prorez čez Trnovsko ,..nioto od Sv. Katarine do Trebuše.   .
40. Okanieneli polži v apnencu iurske dobe pri Trnovem.
47.  Pogled na sedanji koraljnik.
48.  Pogled na sedanji koraljnik.
49.  Baska dolina uri Zarakovcu.
50.   Dolomitove goličave pri Pod-melcu.
51.  Čepovanska dolina.
52.  Prevala nad Solkanom.
, 53. Pogled z Velikega Vrha (Rom-hona) na Kanin.
54.  Pogled na Triglav z Razora.
55.   Geološki prorez od Cerkna čez Porezen na Podbrdo in čez Koblo do Bohinjske Bistrice.
56.  Črna prst.
57.  Dolina Tolminke pri Dantejevi jami.                                               "'   --
58.  Most čez Tolminko pri Dantejevi jami.
59.  Ob prelomu premaknjeni skladovi pri Poljubinu.
60.  Nagubani skladovi apnenca pri Modreji.
61.  Nagubani skladovi apnenca pri Modreji. .
62.  Navpično stoječi skladovi pri Po-Ijubinju.
63.  Geološki prorez čez Brda od Kr-mina do preko Sv. Gendre.
64.  Geološki prorez čez Banjško planoto.
65.  Prelom v Prevali nad Solkanom.
66.  Soška dolina med Logom in Se-lom nad Ročinjem.
67.  Prelomina na južni strani Trnovske planote.
X Predavanje se prične ob 8 uri zvečer in bo trajalo ll/2 ure. Sredi predavanja bo odmor 5 minut.
Politični pregled.
Avstro-Ogrska.
Gališki namestnik o zunanjem političnem položaju. — Lvov. 9. decembra. Včeraj se je vršila skupna seja državnih in deželnih poslancev poljskih, ki tvorijo vrhovno instanco poljskega naroda. Zbranih je bilo nad 100 poslancev. Konference se je udeležil tudi minister Dlugocs in^cesarjev namestnik Bobrzinski. Pri debati o zunanji politiki je izjavil namestnik' Hobrzinski po naročilu ministr* predsednika Stiirgkha, da je zunanje politični položaj neizpremenjen in da se zlasti ni poslabšal. Razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo je korektno in so vesti o grozečem izbruhu vojne med Avstrijo in Rusijo neutemeljene. Dolžnost političnih krogov je, da vplivajo na ljudstvo pomirjevalno in da zlasti svare mladino pred nepremišljenimi koraki: •               .
Auffenberg Sn Schemoa sta demisijo-nirala. — Z Dunaja poročajo, da sta včeraj demisijonirala vojni minister Auffenberg in šef generalnega štaba Schemua.
Inozemstvo. Rumunska zbornica. Kraljev prestolni govor. — Bukarešt, 9. decembra. Danes ie bila s kraljevskim prestolnim govorom otvorjena rumunska poslanska zbornica. Kralj Karol je v svojem prestolnem govoru izvajal: »Vsled tradicionalne vstrajno-sti mirovne politike naše drŽave živimo danes v prijateljskih . odnošajih z vsemi evropskimi državami. Posebno naklonjenost vživamo od strani velevlasti. Rumunska še je mnogo trudila ;pri l6kalizi-ranju balkanske vojne, med vojno samo je strogo varovala svojo neutralnost, pri tem pa seveda z največjo pozornostjo zasledovala dogodke na Balkanu. Tudi Rumunska ima na Balkanu velike interese. Vsled
naše popolne nevtralnosti za"časa vojne smo pridobili simpatije vseh   balkanskih j držav in zato smo trdno prepričani, da bodo tudi one znale varovati naše interese,«
Srbska skupščina bo sklicana po ske-•Menem miru s Turčijo.
Darovi.
Za Rdeči križ slov. balkanskih držav
^p^^in^w*tr*,j8«wi. K 20užZ<4Joseaaj. se jt' /moralo vsega skupaj K 32373. Društvo / prešeren« je darovalo K 50. Do-tično šMo se- je poslalo v Trst upravni-, stu »Jbdi' osti«.. 'Seznani darovalcev je v amštveni >obi društva »Prešeren« v St. Petru. Akt koga zanima, si ga lahko ogleda tamkaj. „
Za božič/ ce C. M. družbe na Blanči in v Krminu so darovali do sedaj sledeči | gg.po 20 K: g. /uof. Seidl in soproga, g. dr. Dragotin Tret podružnica »Ljubljanske kreditne banke, po 10 K: g. dr. De-franceski, g. dr. N. lostl, primarij, g. dr. .^arol Podgornik, g. <•.-. Alojzij Franko, g. a: Henrik Turna, N. }T. 10 K, g. dr. B. Pii ' 7 K, po 6 K: g. di. Ivo Novak, družina Kravos, po 5 K: g. !r. Josip Stanič, g. dr. Dinko Puc, g. ing. Mihael Vošnjak, g.a dr. Kosova, g.a Kristina T.okar posesf-nica, g.a fvanka Dekleva, g.i, N. Cermelj, trgovka, g.* Antonija Mozetič g.a Mozetič Josipina,. s. Klun, ravnatelj g. Franjo 4 K, po 3 K: g.u Ivanka GabrščeL g.a Ko-šnik Angela profesorjeva, g.a Lrovatin Antonjia, g.a Lasi* Ivanka, svetnik*, va, g. dr. Ivan Eržen, g. dr. Gregor Žerjal. po 2 K: g. dr. A. Dermol;., g. dr. Drago JVL-ru-šič, g. Poljšak, g.a CJgoj Ana, Konjenic Antonija, g.ca Marica Lokar, g. Nov?\ Magda svetnikova, g.a Modic, trgovk; g.a Pečenko Marija, g.a Cotič Ivanka, g.a N. Vinšek, g.a Lasič Sofija -ladzornikova, g.a Komac Josipina, g.a Kom**. Marija, g.a Radana Zadel, Reja Alojzija, g.\ Gorjanc, g.a Mizerit, g.a Saunig Kristin«., Saunig Ignac, po 1 K: g.a LavriČ, uracnikova, g.a Simčič Kristina, g.a Ulaga Jo ipina, g.a Kranjc Suzana, g.a Žagar Olga, g.a Virant, g. Bizjak, po 40 vin. g.a Kosti, g. Vitori, g. Kopač Jernej 3 škatlje sveč a\ drevo. Iskrena hvala blagim darovalcem. Za nadaljne prispevKe prosi odbor.
Domače vesti.
KOMORNI VEČER NA KORIST RDEČEGA KRIŽA SLOV. BALKANSKIH DRŽAV. — V nedelje dne 15. t. m. se bo vršil v Trgovskem domu komorni večer na korist Rdečega križa jugoslovanskih balkanskih držav. — Začetek ob 8V2 zvečer. — Vspored se naznani po posebnih vabilih in plakatih.
Pripominjamo, da priredi ta komorni večer »Slovenska čitalnica« in da je torej ne samo vsled tega ampak z ozirom na eminentno naroden in človekoljuben namen pričakovati obile udeležbe vseh slojev brez razlike strank. Enak večer se je vršil že v Ljubljani in v Trstu in je torej naravno, da tudi Gorica ni smela izostali.
Umrl je v Postojni tamkajšnji dolgoletni župan Gregor Pikel, star 54 let. Znan in spoštovan je bil pokojnik doma in daleč izven Postojne.
Kap je zadela v Ljubljani dr. Janka Vilfana, odvetnika v Radovljici in kranjskega deželnega poslanca. Pokopljejo ga v Str.ažišču pri Kranju. Dr. Vilfan je bil bolan na živcih.
Poštna vest. — Anton Jurkič, nad-poštar v Gradežu, je dobil nadpo.štarsko mesto v Škofji Loki.
Nagloma je umrl v Ljubljani zidarski pomočnik Anton Remic, doma iz Šem-paske občine, rojen leta 1885. Našli so ga mrtvega na Ogrinovem hlevu ob Gruberjevem nabrežju. Ponoči ga je zadela kap.
Slovenska Čitalnica v Gorici priredi v četrtek dne 12. t. m. ob 9. ure zvečer v dvorani Trg. doma družabni večervS plesno vajo. — Vstop imajo člani oziroma njih družine in po članih povabljeni gostje.
Za Narodni muzej so darovali: go-? spica Marica ČiČigoj, učiteljica na. Pečinah: 1. Krempl, Kratke Predge 1839, 2. Rosman, Daj nam danes nahs vsakdanji kruh! 1835, 3. J. Z., Mashne bnkvice 183?; 4. Evangelji, 5. Svetopismiske sgodbe, & 1 latinsko knjigo, 7. zemljevid »Carta delle Contee di Gorizia 1805«, gospa Bogdana Smrekar v Ljubljani: 1. Anton Trušnik, Na Matajurski gori, 2. Deželni zbdr gofiš-
158%
pfe i -Levstik,.' Ro"kopis kraljedvorski
čin* I4"1 n<JIU?k-c> kniteo. Ant0« pisk s Pe-reae*\ *tare mu)?mke» 2- 1-Kroglo, 3. de^-tarn"s!N ^lesnik". IdrjJa* .za tjesko,- s kanal- i 'iVstili,» Wsk' 'P°džupan«na PeCi-Mali Jen l'!5.c,,ril° z:l'.<r^i.razrecl:' 1856> 2-4.. Ker s)
'ikizem J 84o,<$. Mate berilo 1.858,
jnski katolishki Nauk;- 1$39, Ro-
rlani, Rihembeig^ 1. 4'papirhkte
6 bakrenih 'dSflarjev, 3. 1- pa-
denarje\tA« fi
21T', A liubUarske-mestne srenie, * ulic^iN-^e/Pranc-fiaV-lettr/kovaČ,
Porot«. ••.•^,i„!lie   v> GoiicJ_    ¦ Vommutraj je %y^to -m YŽerai,OTeee-s-koncalo-porotno ?,,,;da,!ie; Vršila se je. razprava prot; -Ardol«. v 2,-in.iteto-iz-Be--b>na v j-urlan.,!.. oton: '^^fai na
14. leta. Rojena je ?, .na ^ lw_ žaj>e| je rojen 28. decembra i g? R,lz|)raVas<: je vršila pri zaprt,!..duru! .              a-   a
m poškodo-^¦^¦isiravij-če
hočejo zaslišati še iieko*.prič\ vanko podvržejo zdravniški ^ ni morda slaboumna: —-  '"';
Slovenci nevarni ljudje^ -r~' I-zanašajo laški hudobneži med- Jbal. sci-mea laške ženske vesti, da so-Sl«
.j-čejo. K^ako b"i pa? tudi i«,'ko vsi.\.'jdra5eni
' »otrdčiči«; čakajo, da jim prinese ft".ilv)?rvž . kak *špasw;-™a-~; ¦.-,.¦.; ;      ;,.,  ,. ;., .'-.¦
., Napaden In- okradem -- Nekiš.(B. s •KauaisKegH jic,)>p1rišel iw vOdriop. ..v nedeijo zvečer. PrlSel je v^družbo dveh Jhtoddii-čev, s katerima, Je. bil pri tteh .kronah- iu v kavami Nazionale^potenr pa So se še .nekam, pedali. V vozu šta.ga ^na^dv^ na-» padiii in mu ukradla 30 Krpotemsta zbegala.'Aretirali so dva mjadenič^ iz.Mirha,-ki sta osumljena, da bi .bila okra.dla pnega , Kamrica*.   '          "    * -   • ,:%.i"       "  " ••
Aretirali so ,v. Podgori ' delavca . R."* l-)imhika in- .los. 'Oorpeta; ki sta 'osumljena, da sta napadlk .2(Metfrega. Jol.Kocijanči- . Ca in ga težk« poškodovala. To se* je zgodilo v nedeljo zvečer,  *•'. '."¦'•.'"'
Pomota. — Na Miklavževem večeru' je bil neko'mu pomotoma ižrojčen "zavitek z" imenom Angela Cerne." Dotičnik je- napro-'' šenf< da. vrne ;zayitekr blagajniku -G*. S:".M. ..•¦ * Poročilo" o.šobptnem koncertu Pev*^" skega-in glasbenega, društva priobčimo j prihodnjič.  .'".•¦.* ;     •¦."'.      '.'"¦'
uonci
nevarni ljudje in ker se je.bati, da*b \.J,
Sio-v ijo
venci ne razstrelili železniškega'moi 'V~:" biolKanu ali onega Južne železnice,-sr"; V.-, mos*tove vojaki, isto velja glede: želez, .v^ škili predorov, biovenci se torej zdijo' ne. v varni Lahom! Kaj pa ko bi bilo narobe,*-ko bi se.vojaška oblast bala laških napa' dov na mostove hI predore?!?..
Bombe »pri jelenu.« — Hotel »pri zlatem jelenu« je zaprt. Ali so delali iriven-. »uro ali kaj, ne vemo, toda vemo, da so našli — bombe. Kot" blisk je šlo po mesta med Lahi: bombe so našli »pri jel*nu«!' In kaj je bilo? Tam so dobili par pušk in* i.'-kaj patron, last par lovcev. Ne v.erno/ ku) je imel .to srečno misel, nesti.vse to v sojašnico na Travnik. Tam seveda se je \ i stvar pojasnila in razpočile so se. vse ». ombe«, katerih je bilo 'polno po listih iaš.ega meščanstva.
Gorska garnizija priredi dne 15. t. iti. ob 4.30 p tp. v dvorani- Verdi dobrodelni' sinfonični » oncert v- korist deželnega po- -možnega dr ištya Rdečega Križa inGo-iiškega gosp.inega društva v pod"poro. rt veže v. Vstoi.nice po 3 K, 2 K,, in 1 K.
Razprava p~oti Lenassiju in Luzzattu v Trttu. — Po odredbi najvišje sodnije: na Dunaju se bo vrši. i dne 27. t. m. v Trstu' razpravi proti Alf r.. Ju Lenassiju-'in odvetniku dr. Kajmundu I izzattu radi.znan.ega poloma »Bnke popoiire« v Gorici. Državno pravd";štyo bo vstopal, državnega pravdnika namestnik ir. Marinaz iz. Gorice.                                     '   .
Proračun gonškega n^sta za. leto_ 1913. izkazuje potrebščin K1,408.430, kri -' tja je K 1,386.976; ^ r i m a n.kl j a j a . K'; 21.454.                        .   -      -v    .--' ...
Miklavžev večer O. S. M. i se je vršil v nedeljo .večer, se ie spor š sel dobro. Občinstva je bilo prV.v mn-JKO. ' Ad hoc napravljeni vspored je. ugajal \ • nekateri so se celo izrazil', da za gc, ^Ice razmere je bila ta prireditev rti/d vse , O-bro pogojena. — Se pač opaža, da na e občinstvo gre rado na take priredit\\ kjer se vsaj nekoliko razvedri. Na sploh; rečeno Mikiavževi večeri še vedno vle-
• ZjV/
Dunajski občinski svet je na predlog .obfi> Svetnika Gussenbauerja sklenii zvi* Sati podporo »Stidmarki« od 3000 na 5000 kron.in,»Qstmarki« o*3000 na.SOOO K.
Božični dar vojakom oto raeli.— Du^ najski občinski svet <je sklenit poslati za vojake na gališki in-bosenski meji kot božični dar svoto 10,000 K.
Smrt 00(1 ledom. — Iz Ašaferiburga poročajo, da še je ha Paiilsbachu igralo na Ledu 7 deklet v starosti 8—12 let; Kar se je led ridrl iri 6 deklic je utonilo.
Pred poroto v Trstu sta stala Andrej Čokelj iz Trsta in Emil Kiibik, tudi iz Tr-sta, obtožena hudodelstva goljufije in poneverbe v škodo milanski agerituri Au-stro-Amerikane za znesek pod 200 K in poizkušene goljufije za znesek 2000 K. Čokelj je obsojen ha 4 mesece zapora, Kubik je oproščen.
Iz hranilnice dvignjen denar. — V Rlanskem je iz strahu pred vojno dvignila neka kmetica denar iz hranilnice ter ga skrila v neko luknjo za dimnik. Ko je čez nekaj časa pogledala tje, ni bilo več denarja. Tatovi so ga jej ,ukradli.
Kolera v Carigradu divja dalje in umrje vsak dan obilo oseb. V enem mesecu je obolelo za kolero 1150 oseb, umrlo jih je okoli 600.
Odškodnino za Bulgarijo. — Sofijski »Mir« zatrjuje, da zahteva Bulgarija od Turčije odškodnine 1.200,000.000 frankov. Od turškega dolga bi prevzela Balkanska zveza dve milijardi.
doščala':vojna- glavnica asa. 157 dni. Ako vojna.uprava izda do konca t m. do 50 milijonov levov, ostane Bulgariji za vo-jevanje Se 100 milijonov levov.
Turčiji se godi najslabše; V vojne, s vrhe je izdala doslej 83 milijonov; dovoljen jej je kredit za 3 mesece v znesku 140 milijonov; Od te svotc se je moralo pokriti 96 milijonov potom posode. Ce bi se, vojna nadaljevala, bi bila Turčija prisiljena, zateči se k novim posojilom, samo ako ga jej kdo še da..
Odgovorni urednik in Izdajatelj IvanKavdČ v Oorlcl. -Tiska: »GortSk* Uskarnat A, OntirKek (odgoV. J. FabCia .   Zalaga:1 Pružba za izdajanje listov »Soča« |n •Primorec«.
Mali oglasi.
Hajmaaji* pristojbina stane 60 vin. Ako je oglu obaetneJSt te rafiana t& vsako besedo 3 tU. Ra]prlpr&vAeJle lnserlranje ta trgovce In obrtnike.
,           Koliko Je mantfih trgovcev in obrtnikov t Gorlfti,
katerih na delili (in čelo t mestu) hihSe na potna, kar nikjer ae lB««rlri]o. Škoda ni majhna.
Proda se planino i^i&jvss
fiizM ceni. — Kje pove uprava lista.       498-; l
KralaSka delaonica
Franca Simčič
se nahaja
v  G o r i c i,  na  Kornu  štev. 6
(nasproti Turkove brivnice).
Priporoča se za  obila naročila.—- Izdelek ličen, cene zmerne.          444-3
Vojno na Balkanu se smatra za kon-i.\«!^. Sedaj gotovo zanima vsakogar, kolik . j? doslej stala balkanska vojna.' /?kor vemo, je Črnagora   prva ¦"•    japov dala vojno, Turčiji. To je bilo drie .•   .'8. oktobra t. I. Devet dni pozneje so na-•." po v :dai;  vojno .Turčiji, še ostale balkan-,!"¦'   ske«tza\ \: Bulgarija, Srbija, Grška.        j '..'     ,*'  Dr, ;vn> vojni   troški    Črnegore, * '-med kat:-re . i ušteti tudi troški za živež in: munjci]'-,.;'tšajo okroglo 100.000   K. \ :/%ef)p?v2.:$\^ Črnegore "s Turčijo pri-7\čda'8",oktpir \, *t vidno, da je Črnagora *' '-..¦dosle|%pirosilif y   'ojne švrhe okoli 5 mi-'; . /lijohovr..kroiT. Ko:-:;^ i je znašala črnogorska .*• ¦ •" .Vojna; glaynlcal: tegi  ne vemo. Znano pa . je, ;da-je "Črnagora < ^e" 5. novembra iz- !
• *'¦'«. dala ^akdri,vpp-'kate'r':v, so stavljeni v pro- ;
.,'. 'meddržavni;;-ioni v ¦;. csku 2 milijonov V= kro^.; Vojna:gla'vniea 5j mogla znašati vx;\'wtitfgo/nad:3/-^iii|oiiej .   to lahko zaklju-
:'. • čui^mo,-.. da :je 'črnagtVu    'ičrpaia   svoja i ]\.'!:y^T^st}^''in^;inori''-z\-\y- misliti na iz- ' ¦(  : v dajo novih: ,dfžavnihvrioi ox.. '"¦.:, ;¦;" p""^ Ci-3-a 'je.-.iiofBla '¦žAi^etk'«.  ¦ vojne na ;.'•': /:!"!PazpiSlag^y.^o^o^tey^c9L ,57.   trilijonov .   .-. 'iČT^/-i^s^i^j^[irii^^i^k& znašajo •!. )"[¦ 533.600 ki-O&iegž-odpadna os <?ova-
... • jij0 143.00P1 K;-'^evo)sni-sinJSfcil:jfq..k( n/iem ¦/.¦.->'/i,n po mbrju\so\;iira^uftijgthVy-:^e^iK;v yie,
¦y- trosite. t,-Z^^                                       -y\ J
':...  /.podatkov,.aM':i\ iznašajo riajmanie.l00.0y o i : .= ' ;, K-na dan/Šarno za tinD^Hc^Je^-.lGrSkŠJz • "¦¦¦"!. »dšilk;, dp^tej 20 mjlijonov;:krpn,:;-"¦';    ,'¦;¦;¦.,
• ¦¦••¦., ¦¦ "¦.. S f :b:š k'a. ,y6jna: glavnica je •znašala
^ašetkbm: vojne'¦¦140. mitijonpvv. dinar jeVi; ? . ': pn^ 13rcfe«i&b,ra je tfoVolila srbska nar^-
-> \na skupščina v vojne-yfameije •55;'..??iBJP.# i' '¦¦¦ -Vpvi &\wfa ™ istočasno .ie/-jodditife' tudi/; ; .* •.-' kredit'^1 .:mUijoiiQ^ din
..•'-, •;meseca- 'juhiju:. i^ovolila 'it.¦ Vpjiie'-¦¦¦svrhe;..-;.
• ;'!; Dnevni :yojhi:' troški.Srfeije, .znašajo-1;^7 ..;:••• lijbn ¦ dinarjev,' iri tako bi izdala.Srbija, dol, ¦_¦.; ... .:koncayt. rh^za ¦yoih6;^:-rnl9ion6y.:'idjtiiaL'-.-: ¦r '¦./ j^r, ^dv.ojriega'kredita v;zne^ku: 5i5;Vrrii-^ '"" •(¦"'¦ .iijonov j«j ostane'še, 1.1 .mrlijiin.bv diniarjev,; ' ';.- in imela bp :nL'. i^itpolago ^e; de)o:. • vojno : ; ;:;g!a'y^o^l40 m#pnp?..' Srbija; irija', tire j "¦ '•. \;* j^jfcvolJ^rfipdstev/d^rmp^SeV^ V-.''-^eVy'vpIžiti-VBjnp, kolikor še :to; tiče •de-'. »/¦\f'^Hefi»--Yt?rafonipv;'v-s {\'_;-r: ^'';'.':;j;.V':-';'; •"•-.;..•.,I.'¦.%'u 1 ftffijikai.'ie imela ,?a4er.k;)ni rnese>: ;'/ V- ''Mooktdbra M0 ^liiipnoy/ieVQj(rVpjne'^ia^; ;.¦;slJftiji&JAkp 6dbijerta>*:fpšk« 'ža.'f7;dni. in'or: :'.;':.;'|iližacije :v: zne^kU
•      ¦v''jrt V°J^° samo sokoli 1 SOVrjijjijpno v :1evby.; V-v: ';||ev«i'• vojni J: trojki, jziiašajo,X Vmilijoti*. |
"   ' '^^bulfiTarska 1wtendanca   pl^fa'1 dnevni j
iTfiHrazirpiiiliiataT
dkar  so izumili najnovejšo  sredstvo za impregniranj« iii za priliranjenje podplatov.
učil.
Učil odpira novi čas, čas prei-ojenja podplatov.
Učil, omogoča 8 do a-kratno večjo trpoznost opodplatov kakor doslej.
Učil napravi podplate nepremočljive in obvaruje pred vlažnostjo in sušo.
Ucll napravi, da so podplati elastični, da se jih da lahko/koVatt in da kijuhujejo- vsaki kislini.
Ucll vzdržuje čevlju več časa lepo obliko, ker ni treba tolikokrat popravljati.                               ,,,   ,
Ucll ni leščilo ali mast, pač pa neka impregni-rana masa, ki ji ne škoduje, ne zrak ne voda.
Zavržimo ?astarelo neskrbnost, koji so bili podvr2eni: podplati!
. Ha podplatih je cela teža našega telesa, podplat je zmiraj v dotiki s tlakom, radi tega mora biti naša skrb ravrio ;tak0 velika za- podplat, kakor za kak drugi dal 5&rlja.
Ali ste kedaj mislili na to ?
AkO ste" inteligenten ' in varčen, pozdravite to novo iznajdbo z veseljem ker s tem prihranite najmanj */» stroSkov pri obutvi. Ugodna prilika je posebno sedaj, ko sw cene jako visoke in ker je zadiiiga goriških, čovljarjev bila prisiljena zvišati cene še z& lG°/0.
Učil naraven  se rodaja  v  stekleničican   dveh vrst in sicer: za 95:-parov  podplatov    i|    za  10 parov podplatov
po K 1-60               |i               po 80 vin.   -
GLAVNA ZALOGA ZA PRIMOESKO;
6. KLIHC ^a Kornp •it 9 ~ Yia Ascoli st I8,
Išče s« za povsod agente in zastopnike
Pogoji jako ugodni.                  480-8
5*
CROATIA"
zavarovalna zadruga v Zagrebu -  edini domači zavarovalni zavod.  -
Ustanovljena leta 1884.. Potfrala ^ Zagrebu- v  Ia8tni: hiši,   vogal UCililOia Marovske in PreradoviSeve ulice.
Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. H. nadstropje.
!"                    Telefon št. 2594.
Glavna zastopstva:! Ljubljana, Novisad, :   Ošjek, Reka in: Sarajevo. ,' Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji k        ,, zavarovanja sledeče vrste:
;5avarovanfe glavnic za slučaj doživljenja-
\v smrti; v.2..   ^varovanje dote; :\''3W'Varov3*»je življenske rente.
;ll.v-ftMl štodl p? požaru:
;. iv Za> rorati.ie ssgraitb (hiS, gospodarskih
'¦-. * poal«. $4, to farn)     ., . : ,2f ZfaVai ivanje ^Veni!Lnin (pohištva, proda-
V ;. ialniai- ^ga blakTa, gospodarskih strojev,
¦>.¦.;:'„ blaJDts?..'i d.                    ...
•.3.rZavar'^ »oje  poijskih   pridelkdv   (žita "¦..• se^a itd,                     : \\
ill, Zamonije $kM\\\ šip,
.?a#i2Spb",imefie h.- podclelkoV^naSa K 2,713.674*18 Odte^a-temel^a gi.H^Joa ..v-'. „ 800.000-00 .Dohodek letne-prdjndiije i pristojbii!W"i „ lf863.04b'B9' vplačane .^kodnihe . L . . . ..„ 4,970.238-48 '¦¦}'¦: Sposobili.-pb^rcKkiVts 'r- »Q akvizitorji se sprejmejo, ^p^-.-i^o^iiiinf .p'0'gojj'.' .j;'; V ;¦; '.Nattfuoneje'-.informacij daje
Podružnica „Croa+T, e" Trst, Via del : - , -Lavatbi^jgt;:t, It nadstr, . !d ^iavtno iastobstvtv -Croatiae« v Ljnbljani (tvrdka Kn a& Slivar), ; •?a8tppnlka,.za'.OorlSko i..te<>^m v Gor^l:
!n FRANC PERKO, Stoi..> ulica.
Mihalj Turk
priporoča svojo
brivnico.
Gorica, la Koran 6.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od gosp. Ivana Stibilj iz Šturij hgt. 28
lesno trgovino, prodajo drv za kurjavo na drobno iri debelo, kakor fudi krčmo na svoje ime. Cene nalnlžle, posfreiba ioCna.
Josip
210 originalnih uzorcev proti vpošiljatvi 75 vin.
25 komadov.............K r—
50         „.............   . „ 175
100..............   .  . , 3-~
Povzetji stane 40 vin. več. V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta.
Sedlarska delavnica Ivan Krauos - Gorica
na Kornu Sf. M.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov  za  potovanje,
istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje iri tape- |
„^^^^v    ciranje raznih kaleseljnov in kočij.   Vsa v to stroko spadajoča popravila se
(^B^^jfl .                    .    izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
^Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlftl, 3o«posk« ulica it, 7, I. nadstr.) — Talafoai it. 78.
RaCnn postne hraahnlce Itevf 837.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se ; obrestujejo po i 4V, %. Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo  po  dogovoru.   Rentni   davek  plačuje poBOjil-nica sama.                                                  .
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5Vi %, na varščino ali zastave in na menjiee po 6%.
filavnl dalail se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z   deleži v znesku 70.910 kron.  — Hranilne   vloge:   1,103.254'98. — Posojila: 1,068.002-—. — Reservni zaklad: 100.45156. — Vrednost hiS: 383 53829.
m
¦ Jfc-MLBaW.            Kupujte sajmo  dvbkolesa ^flltena"« ki so naj-
LwKBH^.     bol3ši francoski sistem in najh-pežnejše vrste bo-^^^BHBK.                  diši;za navadno rabo ali za dirke.
Šivalni stroji Original UlCtOlla  so najprak-tičnejši zal vsako  hišo., Isti  služijo  za  vsakovrstno  šivanje  in štikanje  (vezenje), "Stroj
!teee brezimno in je jako-trpežen.
Puške, samokrese, slamorezhice in-vse v to
stroko  spadajoče* predmete se dobi   po to-
vsiciški ceni pri tvrdki
Kersevani & Čuk
d« Stalnem trgu it. 9. GORICA.