Fi (.»»¡I pr«jüü«H: u telo leto aaprej 26 K — h pol leta ietrt , mesec 13,-, 6 ,50 , 2 , 20 , V apravniitvu pr«|emao: za celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročala« in tnssrat« sprejem» upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, oefrankovana pisma ne viprejemajo. Urodaiitve je v Seme-mikih ulicah St 2, (., 17 lxha|a vsak dan, isviemli nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 234. V Ljubljani, v petek 11. oktobra 1901. Letnik XXIX. Sklepi katoliškega shoda. Ravnokar so razpošilja »Poročilo o drugem katoliškem shodu«. Vo-livna borba, ki je vse naše moči vporabila, je zakrivila, da poročilo še le zdaj izide. Saj tudi nihče ne bi bil imel časa, da ga proučuje. Zdaj pa imamo čas zopet, da delamo dalje mirno in trezno po svojem načrtu. Sklepi katoliškega shoda so najboljše, kar se je pri nas v socialnem in političnem oziru sploh kdaj sklenilo. Po pravici pravi o njih »Poročilo«: »Ti sklepi so se vsi, brez izjeme, soglasno, s popolnim odobravanjem sprejeli, in s tem so postali veljavni in obvezni za udeležence katoliškega shoda in za vse slovensko katoliško ljudstvo, ki je bilo zastopano po njih. Ti sklepi so postali tudi program za katoliško-narodno gibanje na slovenskem, sprejeli so se kot navodilo za javno življenje in delovanje katoliških Slovencev. Pri teh sklepih je sodeloval po tisočerih zastopnikih ves slovenski narod, izrasli so mu takorekoč iz duše in obsegajo vse važne potrebe našega javnega življenja«. V tem »Poročilu« so manj važne stvari izpuščene, sprejeto ie pa vse, kar je splošno poučno in stvarno. Govori se nanašajo vši na resolucije, katere so središče cele knjige. Kakor je znano, se tičejo sklepi katoliškega shoda krščanskega življenja, šolstva, socialnih vprašanj, časopisja in organizacije. V njih najde vsakdo lahko kratko navodilo za najvažnejše potrebe našega javnega življenja. Ker je naše delovanje vsestransko, zato so sklepi tudi obsežni, izdelani od strokovnjakov, a umljivi tudi vsakemu preprostemu človeku. S temi sklepi se mora natančno seznaniti vsakdo, ki hoče delovati v javnosti. Priporočamo nujno, da se o njih često razpravlja pri posvetovanjih, in da se zlasti v društvih jemljejo za predmet javnim predavanjem. Preglejte samo resolucije s o • c i a 1 n e g a- odsekal Koliko zanimive tvarine, koliko perečih vprašanj! Da se bodo sklepi tem ložje rabili, natisnjeni so še posebej v majhni brošurici, tako, da jih more vzeti vsakdo lahko na shode in se sklicevati nanje. V teh sklepih je vsa apologija katoliško narodnega gibanja, v njih je dokaz za pravičnost naše stvari, v njih izvrševanju pa je poroštvo za bodočnost slovenskega naroda. Prva stvar je zdaj, da gremo na podrobno izvrševanje teh sklepov. V njih je seveda začrtana samo smer, sredstva in pota bo treba najti po skrbnem posvetovanju. Saj zgradba, ki jo stavimo, ne sme biti le sezidana Bamo za en dan, ampak trajati mora stoletja. Beseda k letošnjim požarom na Kranjskem. Premnogo nesreč, ki jih provzročuje požar vzlasti v manjših krajih, v trgih in vaseh, kjer navadno nimajo gasilnih društev, kjer dostikrat primanjkuje tudi potrebne vode za gašenje, ima za prav veliko družin najslabše posledice v gospodarskem oziru. Mnogo rodbin obuboža za vedno. Usmiljenost in radodarnost sosedov, zavarovanje zoper ogenj pomanjšujejo dostikrat to nesrečo, odstraniti je pa ni moči. Napredujoči človeški um je izumil v ivepljenkah tisto pripravo, s katero se prav lahko, hitro in ceno napravi potreben ogenj na ognjišču; v peči itd., žalibog pa se žve-plenk le preveč in prerada polužuje še nedorasla mladina in otroci pri zažiganju najnovejšega človeškega sirupa za mladino, cigaret, in v igračo. Nesreče, ki se vsled teg.a zgode, so le prepogoste in prehude, treba bode z vsemi sredstvi delati nato, d a s e t a n e v a r n o s t pomanjša. Ozrimo se saiPO na našo ožjo domovino Kranjsko, koliko škodo smo letos vsled požarov "doživeli. Požari v Gorenji vasi pri Polja- LISTEK. Krvna osveta. (Prosto prevel G. M.) (Dalje,) Tevta zavpije na ves glas ter se vrže Milanu na prsa; on jo poljubi ter jo rahlo potisne nazaj. Medtem izvleče drugi orožnik iz torbe zapestno verižico, česar pa doslej še nihče opazil ni. Ko pa pristopi k Milanu, da mu sklene roki, tedaj ga ta s srdito iskrečimi očmi zavrne: »Ne predrznite se!« zakliče. »Pri vseh svetnikih vam prisežem, da se potem niti za korak z mesta ne premaknem.« Tudi okoli stoječi sedaj zagledajo, kaj se namerava. Besno preteče oporekanje in kletva se začuje in možaki zavihtijo svoje handžare. Osupnjeno stojita orožnika in pograbita za puške. Tu v osodnem trenotku pristopi k njima občinski poglavar ter reče: »Čula sta, da gre Milan z vama, ne prisiljen, ampak prostovoljno. čemu toraj vklepanje ?« Stareji orožnik pomigne mlajšemu in ta spravi verižico v torbo. Milan še molče pozdravi okoli stoječe in odide, orožnika tikoma za njim. Mrklega nah, v Novem mestu, v Kropi, v Velikem Mraševem blizu sv. Križa pri Cerkljah na Dolenjskem, v P o d 1 i p i pri Žužemberku in v pretočenem tednu dne 5. oktobra v Gorenjivasi pri Ribnici, to so za naš revni kmetijski stan n e -sreče, ki presegajo več stoti-8 o č kron. Revni kmetijski posestniki si ne bodo mogli sami pomagati in v tej nevarnosti ostanemo še vedno. Akoravno požari nastanejo na različne načine, največkrat so pa le otroci tisti, ki se, prepuščeni samim sebi, z žveplenkami igrajo in po neprevidnosti ogenj zanetijo, da nastane vsled tega požar, ki napravi neizmerno veliko škode, skrbi, sovraštva, žalosti in nesreče. Z ozirom na lahkomišljeno ravnanje z ognjem, bodisi da preblizu poslopij v jesenskem času pastirji in sploh domačini kurijo, bodisi da s slabimi svetilkami hodijo v po-nočnem času po seno, slamo ali nastiljo za živino in ne pazijo dovolj na nevarnosti, bodisi da mladina svoje cigarete v kakem skritem kotu gospodarskih poslopij kadi, naj večkrat nespametno in kaznivo postopanje zanikrnih starišev, ki dopuščajo, da se n|ih B do 71etni otroci igrajo z žveplenkami, kar se posebno mnogokrat opazuje na deželi in ravno tako lahkomišljeno ravnanje odrašče-nih ljudi, starišev in poslov, ki pred otroci ne zapirajo žvepienk, ampak jih celo stavijo na tak prostor, da zamorejo ravno otroci prav lahko do njih, slednjič lahka vnetlji-vost žvepljenk, njih nizke cene, in razvada, da iinaio dandanes že povsod žvepljenke, v hiši, v posameznih sobah, v kuhinji itd. — vse to in še mnogo drugih vzrokov stori, da nastanejo tako pogostoma požari. Posameznik je nasproti tem malomarnostim in kaznivi lahkomišljenosti prepuščen popolnoma usodi Pač si razumni posestnik pomaga z zavarovanjem proti ognju, vendar pri tem je le hudo prizadet, ker mora plačevati visoke vsakoletne premije, ker ima vsled požara vsikdar še škodo in ker mu taka nesreča provzroči veliko nepotrebnega dela in ker je vsak požar združen z veliko nevarnostjo tudi za lastno življenje in zdravje. Dasi ni na to misliti, da bi zamogel človeški um iznajti take žvepljenke, s katerimi bi se lahkomišljenim mladim ljudem zelo otežkočila raba žvepljenk in bi se s tem največ požarov zabraniio, vendar mora vsa človeška družba proti tej že v resnici neodpustljivi razvadi uvesti nekatera trajna in potrebna sredstva, da se ta nevarnost vsaj pomanjda. V prvi vrsti spada sem seveda večkrat ponovljeni pouk v cerkvi, v šoli, v časopisih, v družini in po posamezni k i h ; nadalje strožje policijske naredbe od strani d e i. vlade, okrajnih glavarstev in občin, s katerimi se prebivalstvo navaja k bolj skrbnemu ravnanju z žvepljenkami, posebno, da se kmečko ljudstvo poduči, da mora previdno skrivati in devati žvepljenke na take prostore, kjer jih ne dosežejo otroci; strogo je treba kiznovat mlade ljudi, ki se pregrešujejo zoper var-Btvene naredbe proti nevarnostim ognja, zlasti, kedar hodijo v skritih gospodarskih poslopjih. U peljejo se naj kolikor mogoče varne petrolejske svetilnice za uporabo v hlevih, skednjih in sploh gospodarskih poslopjih. Podučevati treba ljudi, da se mora s petrolejem previdno ravnati, da se nu nabere neBnaga, ki vsrkava izhlapeče petrolejske hlape, vsled česar se prav lahko vname petrolej v svetilki, kar povzroči eksplozijo, in je nevarnost za ogenj prav velika. Prav zato se no smejo puščati petrolejske svetilko same goreti, ne da bi jih večkrat nadzirali i. t. d. b takim in enakim postopanjem zabra-nili se bodo vsaj prepogosto nastajajoči požari, ki uničujejo blagostanje celih družin in okolišev. Te vrstice smo namenili ravno sedaj zato, ker se neštetokrat vidi na deželi, kako lahkomišljeno pastirji na njivah kurijo ognje, si pečejo krompir in so ob sedanjem mrzlem jesenskem času pri ognjih grejejo, pri tem pa no pazijo ne na bližino pogleda in preteče jih spremi nekaj mož daleč tje pred vas. Tevto je to vse tako pretreslo, da se jej je stemnilo pred očmi. Obupno si je pokrila z rokami obličje ter se zgrudila na kolena. Žene so okoli nje stale, jedne so razvreto mahaje z rokami govoričile, druge so Tevto tolažile. Ona ni čula ničesar. Naposled krčevito zasope in solze 8e joj udero potokoma po licih. Potem vstane, omahovaje gre v kočo in sede na stolček. Ni bila opazila, da se je ranjenec sklonil in tla sedi na ležišču, kako je zadrhtel pri nje vhodu in s široko odprtimi očmi zrl za njo. Ivanu se je zavednost povrnila in čudeč se je gledal okoli sebe. V polumraku je pač videl domačo hišno opravo: znano orožje in posodo; toda kako je le sem zašel, tega ni vedel. Različne podobe so se vrtile in mešale v glavi. Kaj se mu je zgodilo ? Kaj pomeni ta žgoča bolečina na hrbtu, to zasta-janje sape ? V grlo mu stopa kašelj, v prsih ga prijema krč in duši ga . . . Sedaj se čuti prostejšega — in gorko mu pritečo čez ustnice, se obrišo in ustraši — kri! Ni se mu le mešalo o krvi, ampak tukaj je res tudi kri. Sedaj pa mu je odleglo, lažjo diha. Pred kočo čujo znane glasove, divje vpitje, V8p^ti se je hotel, toda padel je nazaj. Podobe mu zopet vstajajo z f='ro2° se jasno zave in duša v prsih mu strep0i.a Polna dnevna svitloba obsije sobo, med' durmi vidi roki vijočo, plakajočo postavo, bridko jokajoča se vsede ob njegovi postelji. Začudeno strmi na njo. S težavo se obrne, Biloma se opre z rokami in tiho bolestno zaječi. — Ona dvigne k njemu svoje prežaljeno obličje in strahoma se spogledala. — Jasen, solnčen žarek jej spreleti obraz: »Bediš in živiš !« zaklikne smehljaje b solznimi očmi. »No sedaj bo vse dobro!« in poklekne k njegovi postelji. »Skoraj bi te ne bil spoznal Tevta — moja ljuba tovaršica mladostnih let!« Molče mu zre Tevta v oči. »Govori — saj si vendar ti ?» »Jaz sem, Ivan !« Pogleda jo in z rahlo trepetajočim glasom reče: »To jo toraj tisti trenotek, na katerega sem so toliko let veselil!« Tovti se zmrači obličje. Naglo vstane, stopi k mizi, nameša pijačo tor jo mu poda rekoč : »Na, pij! — pohladilo to bo!« Hvaležno vzame ponudeno kupico ter jo izpije: »Vino je bilo vmea — žge v grlu kakor ogenj.« / »Vino in rastlinski sokovi ^ jjodo pomagali, ubogi revež !« 1 »Kaj jo z menoj/>'Kje 8em ? A,. mj ne boš pove;,a,a?<< »Ali te1 ne bo preveč prevzelo ?» »Ne, ne«, 'iitro reče ter se hoče še bolj privzdigniti, toda omahne brez moči nazaj in bolestno zaječi. Ona brzo priskoči, pograbi turšično slamo v večji kup ter mu ga porine pod glavo. Hvaležno so dotakne njo roke: »Povej, povej !« prosi jo. Ona mu pove, kaj ro je zgodilo, pa mu šo zamolči, da so Milana odpeljali orož niki. Pazno jo poslušal Ivan, potem pa zmedeno zrl v tramovje nad glavo. Dan se je nagibal, v sobi se je stemnilo. Tevta prižge svetilko ter jo postavi na mizo. Potem skrbno pogleda na zibelko ter se usede zraven bolnika na stolček. Ivan prične rohneče dihati, vnovič ga prime kašelj. V skrbeh mu porine Tevta svojo roko za tilnik, da mu privzdigne glavo. Naposled mu odleže. (Dalje prih.) poslopij in ne na veter. Največkrat imajo pri sebi svojih gospodarjev majhne otroke, ki z.mrzujejo poleg njih in se veselijo pečenega krompirja; pri tem pa vidijo, kako ti z žvepljenkami ravnajo, si cigarete naži-gajo itd. in vsled tega nastane želja, da ti ravno tako delajo, kadar so neopazovani, kar se na deželi le prepogostoma zgodi. Jednako lahkomišljeno postopajo tisti odrasli ljudje, največ posli — hlapci in dekle — ki nimajo varnih petrolejskih svetilk, jih ne snažijo navadno in jih puščajo po cele ure same goreti, njih gospodarji pa dopuščajo tako malomarno tratenje blaga in nevarnost, da nastane nesreča. To se opazuje čestokrat pri malomarnih družinah Iz teh vzrokov je treba strogega ravnanja proti takim zanikrnim ljudem, ki ne izpostavljajo samo svoje navadno malomarno premoženje v nevarnost, ampak tudi premoženje in življenje vseh svojih sosedov. S temi vrsticami opozarjamo pa tudi vse gospodarje, naj delujejo vsak v svojem poklicu in krogu, da se naj previdno postopa z žvepljenkami, s petrolejskimi svetilkami, da se naj pazi na otroke in tudi na malomarne sosede ter da se naj vsak ka-znjiv slučaj javi javni oblasti, ki naj ojstro kaznuje take hudobne ljudi. Nobeden naj pa ne opusti svoje premoženje tj. posestvo in pridelke za pravo ceno zavarovati pri domačem zavodu. »Vzajemna zavarovalnica« je osnovana na pošteni podlagi vzajemnosti, in ima namen, doma ohraniti tudi eventualni dobiček. Slednjič pa prosimo poklicano javno oblast, da naj ukrene v občni blagor potrebne strožje naredbe glede varnostnih razmer proti ognju na deželi, ki bodo gotovo dosegli svoj namen, če se jih bodo vsi izvršujoči organi resno poprijeli in jih izvršili. Le na ta način je upati, da se bodo požari pripetili redkeje in da bode naš kmetijski stan trpel manj škode. Politični pregled. V Ljubljani, 11. oktobra. Volitve na Češkem. Danes so pozvani na volišče volivci čeških mest in trgov, ki pošljejo v deželni zbor 72 poslancev. Od teh jih odpade 40 na češka in 32 na nemška mesta. Mladočehi so za današnjo volitev postavili 36 oficijelnih kandidatov, dva kandidata pripadata vsled kompromisa staročeški stranki. V češkem delu dežele torej današnje volitve no bodo donesle nikakih presenečenj, ker agrarci v mestih nikjer ne morejo upati na zmago. Pač pa Be premeni razmerje v nemških mestih. Tu bodo nemški liberalci izgubili mar-sikak mandat na vsenemce in nemško ljudsko stranko. — V kmečki skupini se vrši v onih okrajih, kjer prva volitev ni bila od-ločivna, najprej druga volitev, pri kateri bo nastopalo zopet več strank, in še le potem, ko ki tudi druga bitka ne bila odločivna, vr$j-ije ožja volitev. Te volitve se vrše tekom teh dnij, vsekako pa tako, da bodo završene do sestanka državnega zbora. Agrarci se na-djajo, da si pri teli voliivah pribore še kake 4 do 5 mandatov in bodo potem taLem imeli v tej skupini 20 ali celo 21 jnandatov, torej le malo manj nege Mladočehi. Za deielnozbor. volitve na Tirolskem se vrše te dni povsod mnogo obširneje priprave, nego se je pričakovalo v zmernih, posebno konservativnih krogih. Do kompromisa mej temi in pa mej krščanskimi soci-jalci namreč ni prišlo vkljub temu, da bo se vplivni konservativni krogi mnogo trudili, da se doseže potrebno sporazumljenje. To bo bržkone v kvar obema strankama, ker mej tem, ko se bota ti stranki pulili za mandate, bo morda v kakem okraju zmagal verski nasprotnik. Boj mej obema strankama sicer ne bo tako hud, kakor pri zadnjih driavnozborskih volitvah, toda bil se bo le. Krščanski socijalci zatrjujejo, da je bodočnost njihova in se radi tega ne marajo podati, konservativci pa smatrajo nastop nasprotne jim stranke le za trenuten, in tudi nočejo kapitulirati. Krivda je torej bržkone na obeh straneh. Konservativci se sicer tolažijo z mislijo, da verski nasprotniki, posebno nemški nacijonalci, ne bodo nikjer mogli vspešno poseči v volivni boj, toda v tej nadi se lahko varajo. Razmere ho se dokaj premenile. — Tako v nemških Tirolah. Mnogo bolje, oziroma mirneje se bodo vršile volitve v južnem delu. Tu so sklenili kompromis italijanski konservativci in liberalci proti socijalni demokraciji, ki torej nima sedaj nobene nade na zmago. Ta kompromis se pa splošno ne odobruje, ker soc. dem. itak nima nobene moči in ker bodo mnogi konservativni okraji morali voliti liberalca. Izseljevanje llrvatov v Ameriko je v zadnjem času zavzelo tolike dimenzije, da bodo, če Be isto nekaj let tako nadaljuje, brez prebivalstva mnogi kraji v siromašnejem delu dežele. To dokazuje posebno dejstvo, da je te dni samo v karlovskem in otočan-skem okraju manjkalo do 600 novincev, ki so po naboru s svojimi rodbinami odšli v Ameriko. Vlada stori sicer vse mogoče korake, da prepreči izseljevanje, a vsi dosedanji poskusi so se ji iz;alovili Vladni krogi seveda nočejo pripoznati, da so temu krivi sami, ki za siromašno ljudstvo ne store prav ničesar, da bi se moglo prehraniti na rodni zemlji. Nasprotno jim je menda še tako stanje po godu, ker naselijo v take kraje lahko svoje mažarske Žida, le v vojaških vrstah pogrešajo hrvatskega moštva. Židovski element pomnožuje namreč le bolj častniške vrste. Cesar Viljem in herolinski občinski svet. Cesar Viljem je konečno vendar le uvidel, da ne kaže še dalje dražiti mestnega sveta in vsega prebivalstva in da bo treba nekoliko odjenjati. Le par dni pozneje, ko je višji predsednik samovoljno rešil zadevo glede volitve drugega župana, je prejel nad-župan Kirschner brzojavno povabilo k cesarju. Kirschner je bil vsprejet kar najpri-jazneje, kakor bi se prav nič ne bilo zgodilo. Razgovor je bil najprej o izpeljavi ceBtne električne železnice preko »Unter den Linden«, pri čemur je cesar izjavil, naj se železnica izpelje pod cesto radi velikega prometa, in sicer 8 pomočjo takozvanih liftov. Potem je pa prišla na vrsto županska zadeva Cesar je omenjal Kauffmanove vojaške dobe, nekega spisa z naslovom: »črno-rudeče-žolto«, ter rekel, da ni mogel drugače postopati. No, Kirschner je povedal, da je vse to bilo že pred 20. leti in da mu tudi tedaj vojaško sodišče ni moglo ničesar dokazati. Cesar Viljem I. je razsodbo častnega soda zavrgel. Nato jo odgovoril malo poprej neupogljivi cesar: Naročil si bom volivne akte in zadevo še enkrat preštudiral. Turčija v tro*vexi ? Nemška in baje tudi italijanska vlada se po poročilih iz Rima mnogo trudita, da bi spravili v obstoječo trozvezo tudi Turčijo in bi nastala tako lepa četverozveza. Na ta način bi se kajpada ustreglo srčni želji sultanovi, ker bi se mu s tem zagotovila za daljšo vrsto let integralnost njegove države. Sedanja trozveza sicer svojo politiko že tako obrača, da Turčiji ne skrivi lasu, a ne ve se, kaj pride in kaj utegne prej ali slej ukreniti Ri»eijs: Italijanska vlada neki ne nasprotuje nemški vladi, zahteva pa le poroštva glede Albanije ter izvedbe reform glede Makedonije, ki jih že dalj časa obljublja sultanova vlada. Preostaja torej le še naša monarhija. V Rimu pravijo, da so razmere dunajske vlade napram Turčiji kar najbolje, istotako pa tudi napram Italiji in da bode avstro ogerski urad pritrdil italijanskim zahtevam. — No, morda pa vendar le ni tako, kakor si domišljajo gotovi krogi, in da si naša vlada nikakor ne bo pustila vezati rok glede politike na Balkanu. Sicer se pa resno dvomi, da bi bolnik ob Bosporu zaslužil toliko oporo. Poloiaj v Turčiji zahteva energičnega posredovanja velesil. Požigi, umori, ropi in vsakovrstna druga zlodejstva, posebno napram kristijanom, so na dnevnem redu. In sultanova vlada noče prav ničesar ukreniti ali pa nima nobene moči. Turčija je namreč velika in sultan daleko. Posamni namestniki pašujejo po svojih pokrajinah popolno svojevoljno. Turška vlada se omejuje samo na razne de-mentije, katerim pa itak nihče ne veruje. Utajiti hoče vsa grozodejstva, ki se gode v Evropi in Aziji, posebno pa noče ničesar vedeti o vznemirljivih dogodkih v Mušu, ter zatrjuje, da vlada povsodi najlepši mir. Vsak človek ve, da to ni resnica. — In tako državo hoče Nemčija spraviti v trozvezo ! Kaj bi se dogajalo še le potem, ko bi se Turčiji ne bilo bati nikakih pritiskov. Prememba na afganistanskem prestolu se je izvršila doma mirno brez vsakega šuma in novi emir za sedaj nima nikakega resnega nasprotnika. Tem bolj pa je smrt dosedanjega afganistanskega vladarja razbu rila angleške kroge. V prvem trenutku so puzabili celo na južno-afriško vojsko. Umrli emir je bil Angliji popolno udan, kar je največ zasluga indijskega podkralja lord Curzena, predvsem pa letne remuneracije v znesku 160.000 funtov na leto in mnogih darovanih topov in druge vojne potrebščine. S takim sredstvom si bodo Angleži skušali ohraniti tudi naklonjenost novega emira, če jih ne prehiti Rusija, ki bo po mnenju angleških listov gotovo zase izkoristila emi-rovo smrt. Značilno je tudi, da vsi angleški listi tekmujejo v hvali vladarskih zmožnosti Abdur Rahmana, ki je pa bil, kakor drugi, navaden orientalski despot s krvavimi rokami. Cerkveni letopie*. Srebrni jubilej papežev. Pod pokroviteljstvom kardinala vikarja Nj. Emin. Petra Respighi je izdal rimski odbor na Sv. R. T. dan datiran naslednji oklic: Ljubi bratje v Kristusu. Nenavaden dogodek bo razveselil v kratkem času sv. cerkev Kristusovo. Se malo mesecev, in sv. oče Leon XIII. bo nastopil 251etnico papeštva, srebrni jubilej če-trtBtoletne dobe delovanja, ki se bo slavilo kot izvanredno čudežno slavno še stoletja in stoletja. Da bi se ta slavni in redki dogodek dostojno in kolikor mogoče enotno proslavil, so Bostavila društva »Opera dei Congressi Cattolici«, »Societa Primaria Romana per gli Interessi Cattolici« in »Comitato per 1' Omaggio al Redentore« poseben odbor pod pokroviteljstvom in predsedstvom Nj. Emin. kardinala-vikarija. Odbor, katerega bodo podpirala vsa katoliška društva, se obrača tem potom do vseh bratov v večnem mestu in na celem zemeljskem krogu in predlaga ter prav toplo priporoča naslednje načiue za proslavljenje vzvišene osebe namestnika Kristusovega ob njegovem srebrnem jubileju. Pred vsem moramo pogosto prositi in moliti za sv. očeta, a ne le samo zasebno, tiho, temveč tudi v javnih procesijah in drugih cerkvenih pobožnostih. Za mesto Rim je že določil Nj. Emin. kardinal vikarij, da se moli pri sv. maši molitev : »pro Papa« in da se pristavlja k molitvi sv. rožnega venca: »R. Oremus pro Pontífice nostro Leone! V. Dominus conservet etc.« V resnici zelo ganljivo, ako Be sliši po rimskih cerkvah, kako pobožno molijo vneti verniki za sv. očeta zdravje, moč, srečo in dolgo življenje. 9. junija je bral Nj. Emin. kard. Respighi v ludoviziški cerkvi sv. Ignacija sv. mašo, katere so se udeležila vsa katol. društva, mnogo vernikov pa je prejelo sv. zakramente. Predlaga se slednje: 1. Udje tretjega reda so pozvani prispevati po svojih močeh za popravilo Btropa bazilike sv. Janeza v Lateranu. 2. Redovne sestre, dekliški zavodi in sploh vse katoliške žene naj prirejajo razstave cerkvenih oblačil in naj to potem oddajo po cerkvah dotične dioceze. 3. Aprila 190 2. se namerava napraviti veliko romanje na grobove največjih apostolov. 4. Po vsem svetu naj napravijo katoličani večje slavnosti v ta namen in naj skrbneje prispevajo za Petrov vinar. Oklic se končuje tako-le: Katoličani Rima in vsega sveta ! Odzivajte se s polnim ognjem vaših src temu vabilu. Svet trpi toliko bolj, kolikor se oddaljuje od papeža in kolikor manj se meni zanj ; toliko bolj pa se veseli darov Kristusa, kolikor bolj se druži okrog njega. Naše slavnosti nameravajo praznovati srebrni jubilej papeštva: te naj nas družijo z mirnim in svečanim izražanjem naših čutil, katerih namen bodi pripeljati tudi one, ki so pot izgrešili, k temu, ki ima ključe nebeških vrat. Bodimo pod božjim blagoslovom edini v predlaganih delih, in ta edinost bo že na tem svetu do-našala zaželene sadove večnega življenja. Dopisi. Iz Mengša, 10. oktobra. Volilni boji so se že polegli — saj je že mesec dnij preteklo, odkar se je merilo v polit, bojni vrsti kat. slovensko ljudstvo z lib. stranko. V Kamniškem okraju in posebno še v trgu Mengšu, rojstnem kraju liberalnega kandidata, ni bilo prav za prav nobenega boja. Mirno, samozavestno bo prišli možje na volišče, oddali glasovnice in se razšli. Ne vem, li orožnik isto dopoldne ni imel nuj-nejšega posla, kakor pred voliščem dolg čas prodajati. Možje so bo vpraševali, čemu je pa ta tukaj, saj nismo na Mažarskem; takrat, kadar pobalini nočni mir motijo, pa nikjer nobenega ni. Seveda on je nedolžen, ker je opravljal svojo službo po ukazu višjih v Kamniku. Izid volitve 80 proti 8 je izpričal vso »zanesljivost« glavnega, a sicer brezpomembnega liberalnega učitelja-agitatorja, ki je pol ure pred vohtvijo trdil »26 Me-jačev sem prečrtal«. Naj ve, da le ena glasovnica ni bila prečrtana. Smelo trdimo, da je Mengeš izmed trgov na Slovenskem tisti, kjer ima liberalizem najmanj moči. Da tak ostane, bo skrb onih, ki so v to poklicani. Pripomnim še, da bi se vsi kamniški in ra-doljški uradniki praskali za svojimi birokratskimi ušesi, ako bi trg Mengeš volil v mestni skupini s Kamnikom, Radoljico in Tržičem. Mogočnemu Peliksu-Srečkotu, ki pa za ta pot ni imel sreče, je menda pošlo za vselej veselje, še kdaj kandidirati v kamniškem kmečkem okraju. Drugo, o čemer bi imel poročati, je birma, katero so premil. g. knezoškof delili 29. sept. t. 1 v Mengšu. Birma sama na sebi ni pač nič posebnega, saj doleti zadnjo gorsko župnijo prej ali slej sreča, da dobi v sredo svojega višjega pastirja. In vendar naše birme ne smem molče prezreti. Knezoškof so si izbrali dan sv. Mihaela, farnega patrona, ki je bil letos ravno v nedeljo. Vsprejem je bil nad vse slovesen. Tekmovali smo med seboj.. kako bi prisrčnejše prvikrat vsprejeli siuv. ljudstvu tolikanj priljubljenega škofa. Krasen, orjaški slavolok je napravil g. gr&jsčak Miško staro, ki žali Bog sedaj hudo boleha. Za okrašenje cerkve so se posebno trudila dekleta in organist-ključar Matijče L i p a r. Nič ni pomagalo, da se je iz Mengšanov norčevala gospa nekega trgovca : »Ali vam je toliko za Škotov žegen ?« Cujte dobro, Mengšani si vse zapomnijo! Šolska mladina se je zbrala polnoštevilno, na čelu ji domače učiteljstvo. Učitelj gosp. Peter Sire je bil sicer zoper to, da bi se učiteljstvo poklonilo takemu škofu, a vsled nastopa g. nadžupnika in pa ker se revež čuti popolnoma osamljenega i med domačimi in med kolegi v okraju, se je vse jedno z vidno-nezadovoljnim obrazom udeležil vsprejema in tako počastil svojega višjega paBtirja. Naravnost Vam povemo, g. učitelj: prosite in le še in še prosite od nas! Za Vami ne bomo žalovali, v Mengšu Vam tla postajajo vedno gorkejša. Pretekli teden Vam pri konferenci v Ihanu srce ni prej mirovalo, dokler tudi tam niste dali duška svojemu globoko užaljenemu ponosu misleč: domač voditelj in koleginje niso mojih misli, mogoče prodrem pri konferenci . . no, tudi tam ste ostali na cedilu. Mi pa pravimo: kdor išče, iztakne. V zadnjem času si liberalci radi pogosto privoščijo knezoškofa, slede mu korak za korakom . . . zato se nismo veliko čudili, da so tudi v Mengeš poslali svojega poročevavca, kateri je pa iz škofovega govora toliko slišal, kakor prodajavke na sejmu. Domača liberalna ušesa so bila tudi nateg-njena ... če pa hočejo biti odkritosrčni, morajo pripoznati, da škof niso taki, ka-koršnih (karikaturo) smešno podobo dan za dnevom podaja liberalno časopisje. Sklenem z željo Mengšanov, naj dobrotni Bog apostolsko gorečega višjega pastirja slovenskemu ljudstvu v prid ohrani še dolgo vrsto let 1 Iz Naklega pri Kranju 10. okt. Zapustil nas je pred nedavnim časom blag. g. Josip Traven, učitelj v pokoju. Bival je med nami celih 40 let. Kot mladenič je prišel k nam ter neumorno deloval za vzgojo šolske mladine ves čas do letos, ko je bil na svojo lastno prošnjo umirovljen. Le malo jih je med nami, ki bi nekdaj ne bil njegov uče nec. V dolžnost si torej štejemo, da se mu s temi skromnimi vrsticami vsaj nekoliko zahvalimo za preobilni trud, ki ga je imel z nami in z našimi otroci. — Pa tudi iz -drugih ozirov se mu imamo zahvaliti. Ko liko je izdal iz svojega lastnega žepa za šolske potrebščine! Kupil je šoli krasno zastavo. Daroval je šoli več potrebnih učil in knjig ter bil sploh skozi in skozi požrtvovalen v šolskih zadevah. Svoje blago srce in radodarne roke pokazal je tudi s tem, da je ob svojem odhodu od nas naklonil revežem večjo vsoto denarja. Bodi mu za to srčna zahvala! Naj ohrani Bog blagega dobrotnika zdravega in mu daj doživeti še dolgo vrsto let! Nakelski farani. Od Save, 10. okt. Minoli četrtek je povedal »Slovenec« v dopisu s krškega okraja, da je pri deželnozborskih volitvah v Cerkljah učitelj, rodom Leskovičan, ua vse sile agi-tiral za liberalnega kandidata, in da je ta učitelj v službi nekje na Štajerskem ter da je svoje dni živel od klerikalnega kruha. Bodi s tem popravljeno, da oni učitelj ne služi v sosedni Štajerski, temveč je bil pred malo časa nastavljen v Ribnici. Njegov tovariš s Štajerske tudi Leskovičan je igral isto ulogo v Krškem. Nam se ne zdi vredno napisati, kaj sta ta dva učitelja vse poče njala za časa volitev, da sta imela obilo denarja na razpolago, oblezla vsako hišo, obregnila se ob vsacega volivca; zadošča nam, da sta se po volitvi kar izgubila, kot bi ju noč odnesla, in je sedanji ribniški učitelj na srečo imel brzega konjiča, sicer bi se mu bilo še kaj druzega znalo pripetiti. Izid zadnje deželnozborske volitve si naj bi naši liberalci zapisali za ušesa. Naj vedo, da liberalen kandidat ne bo nikdar več zmagal v krško kostanjeviškem in novo meškem sodnem okraju. Zlasti naj ne zabi tega dr. Romik in njegova garda, bodisi v gosposkih, bodisi v kmečkih suknjah. Liberalce srečala pamet! Dnevne novice. V Ljubljani, 11. oktobra. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je mudil zadnji čas na svojem posestvu v Lolingu na Koroškem, kjer ima obsežen lov. Dospel je tja s svojo soprogo kneginjo Ho-henberg v nedeljo dne 29. septembra. Takoj po dohodu se je s svojo vzvišeno soprogo udeležil svete maše. Lovski grad so letos prenovili in razširili. »Beljaška Urša« se jezi, •da je med služabniki, ki so prišli v grad, slišati tudi precej — češke govorice. Tako pisarenje kaže naše koroške velikonemce zopet v pravi luči! — Dne 4. oktobra je presvitli gospod praznoval svoj god. Zjutraj je šel na lov in ustrelil zelo velikega jelena. Potem je bila sveta maša, in sicer na prostem. Udeležil se je je nadvojvoda s spremstvom in gosti. Pozneje je sledil obed. Cesarjevi darovi. Nj. Velič. presvetli cesar je podaril stolni cerkvi v Gorici za popravo 1000 K, »Šolskemu Domu« 500 K, goriškim usmiljenim sestram v ženski bolnici 500 K, cerkvi v Šempasu 200 K, cerkvi na Grahovem 400 K, cerkvi v Fo-ljanu pri Gradiški 500 K, cerkvi v Pierisu 400 K. Častnim občanom je izvolil trg Gornjigrad premil. knezoškofa ljubljanskega. Tako poroča »slovenski Gospodar«. Iz celovike škofije. Novoimenovani stolni kanonik, vlč. gosp. Jož. V i d o v i c, bode slovesno umeščen prihodnji pondeljek dne 14. okt. — Č. gosp. Jos. K u k a č k a pride s sv. Višarij zopet v Črno za kaplana. — Župnijo Koprivno bo oskrbovala farna duhovščina v Črni, župnijo Št. Štefan pri Trušnjah pa g. župnik v Vovbrah. — Farne izpite dela od 8. do 16. okt. 14 duhovnikov, med njimi Slovenci: gospod Fr. Ks. M e š k o , provizor v Št. Danijelu ; gv, S. Z e i c h e n, provizor na Djekšah ; g. A. Kaplan, provizor na Mostiču; g. Iv. S m o-1 e j, kaplan v Prevaljah. Vojaške vesti. Vpokojen je stotnik pri 97. pešpolku Alojzij Velkaverh. K tovarni za smodnik v Kamniku je premeščen nadporočnik Jožef Url. Rezervni po- ročnik v pešpolku štv. 97 Evgen Bergant je prideljen aktivni službi v domobranstvu. Imenovanje. Sv, Oče je imenoval Antona grofa Nugent-Pallavicini Centu r i o n i, posestnika Hausampacher pri Hočah. svojim tajnim komornikom. Odlikovanje. G. dr. Ludovik B 6 h m, c. in kr. profesor na mornarski akademiji na Reki, je odlikovan s častniškim križem rumunskega kronskega reda. Duhovniška vest. C. g. Franc Planine, dosedaj provizor v Tinjah, je postal provizor v Stopercah. V Postojni se je poročil ¡Silvester Domicelj, c. kr. okrajni komisar v Lo gatcu, z gdč. Leopoldino Deklevovo. Blagoslovi Bog! Rakteljeva petdesetletnica. Poročali smo, da bode 15. okt. t. 1. petdeset let, odkar učiteljuje g. nadučitelj R a k t e 1 j. To petdesetletnico odbor »Ljubljanskega učiteljskega društva« slovesno proslavi. Za sedaj se je sestavil naslednji program: 1. V sredo, dne 16. oktobra zvečer ob pol 8. uri s e r e n a d a ; po serenadi pa se priredi v »Narodnem domu« slavnosten »Rak-teljev večer« s skupno večerjo. 2. V četrtek, dne 17. oktobra ob 8. uri sv. maša v šentjakobski cerkvi; po sv. maši pa šolarska slavnost v telovadnici II. mestne šole. Natančnejši vspored za „večer" in šolarsko slavnost se bode še objavil. Slovensko gledališče. Sinoči so drugič igrali »Vzgojitelja Lanovca.« Kar nas je posebno razveselilo, bilo je dobro obiskano gledališče. To je dokaz, da postaja občinstvo dovzetno tudi za igre, ki imajo pametno, vzgojilno smisel. Časi, ko so gledališče moglo napolniti le igre polne hrušča, zdihovanj in najneverojetnejših »ginlji-vih« dogodkov, ali pa iz francoščine presajeni prisiljeni »dovtipi«, naj bi ekoro dali prostora izvrševanju kulturne naloge gledališča. Na tej poti pomenja »Vzgojitelj La-novec« znaten napredek. Igralce moremo tudi to pot pohvaliti, samo g. B o 1 e š k a je pač zopet okrajnega šolskega nadzornika malo pretirano neumno igral. Gg L i e r , Verovšek, Dobrovolny in Deyl, pa gdčna R ti c k o v a imajo glavno zaslugo, da je bil tudi na našem odru »Vzgojitelj Lanovec« zmagoslaven. V gledališču smo opazili mnogo gg. učiteljev in gdč. učiteljic z dežele. Upamo, da bo se marsikaj naučili. Režija je bila tudi ti pot izboma. Dajte nam mnogo takih iger! Repertoar slovenskega gledališča. Jutri v soboto se bode predstavljala zadnjikrat v tej sezoni Halevyjeva opera »Židinja«. V t o r e k se bo igrala prvikrat češka tragedija -Mina«, katero sta spisala brata Mrštika pod naslovom »Ma-ryša«. Glavne uloge so v rokah gdč. Ter-ševe, gg. Dobrovolnega, Deyla in Verovška. V p e t e k, 18. t m. se bo izvajala prvikrat v sezoni Bizetova opera »C a r m e n«. V njej nastopi prvikrat novoangaževana mezzosopra-nistinja, gdč. M. Romanova. V isti operi nastopi prvič in sicer v nedeljo, 20. t. m. no-voangaževani drugi baritonist, g. Wildner, doslej član brnskega gledališča. Koncem meseca gostuje v opereti »M a m s e 11 N i-t o u c h e« gespa Irma P o 1 a k o v a. Prihodnji mesec bo gostoval g. ravnatelj F i-j a n iz Zagreba. Igral bo v dramah »K o-zarec vode« in »Othello«. V decembru bo gostovala slovenska umetnica v Belemgradu gdč. Vela N i g r i n o v a dva večera. „Zvezi slovenskih posojilnic" v Celju jc mnogo na tem, da bi se ne mislilo, da je bil njen revizor navzoč pri shodu na Ponikvi, kjer so se pobratili slovenski liberalci z nemškutarji. Zato nam piše njen revizor : V smislu § 19 tiskovnega zakona zahtevam, da se sprejme sledeči popravek: V štev. 222 lista Slovenec od 27. septembra 1901 je v dopisu »S Ponikve ob južni železnici« rečeno: V imenu celjskih Slovencev ki sicer gorijo tako vneto za slogo, je bil pri pobratimstvu (to je zborovanju liberalnega kmečkega društva na Ponikvi) navzoč revizor »Zveze slovenskih posojilnic« g. Fr. Jošt. Naši somišljeniki si naj to dobro zapomnijo ! »Zvezo slovenskih posojilnic« pa bo treba vprašati, ali je njen revizor nastavljen tudi za revidiranje liberalnih kmečkih zborovanj « Cela ta veBt je popolnoma ne-osnovana. Podpisani v nedeljo dne 22. sep- tembra t. I. sploh nisem bil na Ponikvi, še manj pa pri zborovanju liberalnega kmečkega društva, ampak sem bil cel ta dan v družbi z gospodi: dr. Sernec, Lončar, Salmič, Zupane, Gologranc, Gorišek in drugimi udi slovenskega celjskega lovskega društva na lovu na Teharjih. Sploh pa v celem svojem življenju, izvzemši lanskoletno Slomšekovo slavnost, nisem bil na Ponikvi ne prej ne slej. S spoštovanjem Franjo Jošt, revizor Zveze slovenskih posojilnic. — Tega popravka nam pač ni bilo treba pošiljati, ker smo to vest že sami popravili dvakrat. Pri-občujemo ga, da štajerski Slovenci enkrat primerjajo politično poštenost, ki jo imamo mi, b poštenostjo liberalcev. Koliko laži s spodnjega Štajerja je bilo v »Slov. Narodu«, ki jih nihče ni popravil, najmanj pa oni, ki jih pošiljajo v ta grdi list, dobro vede, da obrekujejo ! Ravno Ponikva, rojstni kraj Slomšekov, je postala torišče za najgrjo liberalno agitacijo. Ali Vas ne oblije rdečica, ako berete v »Narodu« in »Rodoljubu« spise, ki so bolj podobni zmerjanju pijanih poba-linov, kakor pa govorjenju omikanih ljudi? Ce hočete imeti mir in slogo na Štajerskem, je neobhodno potrebno, da nastopite proti tej agitaciji, ki bi, ako se tako nadaljuje, imela tudi za denarne zavode spodnješta-jerske najslabše posledice. Velik požar. V Dobličah, okraj Črnomelj, so pogorela poslopja petim gospodarjem. Tudi nekaj živine je pogorelo. Ogenj je bruhnil na dan pri županu Mat. Vertinu. Škode je 17.000 K, zavarovani so bili oškodovanci za 5400 K. Starinske najdbe Pri delih za preložitev ceste v Pristavi pri Trebnjem so od-kopali mnogo rimskih najdb. Dinamit ukradli so stavbinski tvrdki Hofellner in Rostock v bližini Velike Loke neznani tat;e. Odnesli so 30 kg dinamita. »Narodna šola * v Veliko vcu Novo šolsko leto se začne v »Narodni šoli« Ciril Metodove družbe v Velikovcu v četrtek dne 17. t. m. Ob osmi uri zjutraj je v župnijski cerkvi sv. Ruperta sveta maša z blagoslovom, potem pa se vrši zapisovanje otrok. Gojenke dekliškega vzgojišča naj dojdejo semkaj že dan poprej. »Bisernica«, prvo bor, t a m -burasko društvo v Celovcu, je imelo dne 3. oktobra pri »Velikem Zvonarju« v Celovcu svoj ustanovni shod. Po običajnih formalitetah se je volil odbor, ki je sestavljen tako le : Predsednik Stjepan Pa-žameta, trgovski pomočnik; podpredsednik L. Gorjanc, knjigovez; tajnik R. Blažon, urar; blagajnik V. Jug, odvetniški uradnik; odbornika: Jož. Stergar, črkostavec, in V. Pemrih, knjigovez, vsi v Celovcu. Po shodu so mladi tamburaši pod vodstvom gosp. P. Nežiča svirali več lepih komadov. V navdušenih napitnicah se je povdarjal pomon novega društva, ki zasluži kar največ krepke podpore! Shodi na Štajerskem. Katoliško-po-litično izobraževalno društvo v Š m a r j i pri Jelšah zboruje dne 13. oktobra 1.1. ob 3. uri popoludne v Gradovi gostilnici v Š m a r j i. K obilni udeležbi vabi odbor.— Političen shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici priredi jareninsko politično društvo v nedeljo dne 20. oktobra ob 3. uri popoludne v prostorih hiše posestnika Jožefa Gru-šovnika na Pesnici. Poročala bodeta: poslanec Fr. Robič o političnem položaju in o regulaciji Pesnice, poslanec dr. Fr. Rosina pa o izstopu naših poslancev iz dež. zbora štajerskega. Nov pevski zbor v Celju. Delavsko podporno društvo si je osnovalo svoj pevski zbor, ki šteje že blizu 30 udov. Pevovod-stvo je prevzel g. dr. S c h w a b. Na Bizeljskem na Štajerskem je nagloma od kapi zadet umrl dne 29. t. m. c. kr. poštar g. Rudolf Knourek v 58 letu. Dasiravno ni bil na naši strani, bil je spoštovan vsled svoje prijaznosti, in to je pokazal njegov veličasten pogreb. Počivaj v miru ! Slovensko gledališče v Celju V celjskem »Narodnem Domu« priredi celjsko povsko društvo igro »Mlinar in njegova hči«. Vilice v glavo. Klobučarski pomočnik Karol Vehonek in narednik Fr. Ilajnšič sta se nekje v Mariboru skregala. Vehonek je ravno jedel z vilicami. Ko mu je zavrola kri, skočil je kvišku ter zabodel Ilajnšiču vilice v glavo, z drugim udarcem pa mu izbil zob. Hajnšič je nevarno ranjen. Veho-neka si je izposodilo okrožno sodišče ter ga vtaknilo v luknjo. Z Bizeljskega na Štajerskem se nam piše : Dne 5. t. m. v noči hotela si je učiteljeva žena gospa Lojza Stöger življenje vzeti z vrvjo. Ko si je najprej glavne žile na levi roki porezda, se je hotola obesiti, a služkinja je šo pravočasno slišala, in takoj došla zdravniška pomoč jej je otela življenje. V obupu, da mora zopet brez vsakega vzroka v Feldhof v norišnico ter ljubosumje proti svojemu možu — učitelju — sta vzroka po njeni lastni izpovedi — k temu strašnemu činu — Še marsikaj bi lahko povedali — mogoče o pravem času. Slovenska zmaga Zavednost slovenskih kmetov je te dni prodrla dosedanjo nemškutarsko večino v občinskem odboru na C i g o n c i na Spodnjem Štajerskem. Slovenci so zmagali ondi pri občinskih volitvah v tretjem in prvem razredu Slava zavednim možem! Ljubljanske novice Umrla je na Marije Terezije cesti občespoštovana gospa Katarina Ramovš. N. v m. p.! — Meščan s k a g o d b a priredi jutri zvečer ob l',8. uri koncert v Auerjevem salonu. — Are to vala je policija vagantinjo Katarino Jenko iz Škofje Loke. Jenko je na sumu, da je v Atizlinovi gostilni na Resljevi cesti pokradla pri natakarici Uršuli Z a g o r e c. — Prijet tat. Policija je aretovala delavca Antona Črniča, ki je mestnemu delavcu Jožefu Crnagoju ukral hranilnično knjižico »Ljudske posojilnice« in pri posojilnici dvignil denar, potem pa potrdilo o dvignjenem denarju iz knjižice izbrisal. V šolskem poslopju pri D. M v Polju. Štev. 10. Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Temeljem § 19 tiskovnega zakona zahteva podpirano šol. vodstvo, da sprejmete naslednji uradni popravek v štev. 230, z dne 7. okt ibra t. 1. priob-čene notice »V šolskem poslopji pri D. M. v Polju.: Ni res, da so uganjali v noči od četrtka na petek t. j. 3. in 4. t. m. znani pristaši »Slov. Naroda« iz vevške papirnice s svojimi ognjevitimi sodrugi svoje liberalno-napredne orgije. Ni res, da se je popivalo, pelo, krohotalo in plesalo od pol 9. zvečer do pol 4 ure zjutraj tako čvrsto, da tik bivajoča obitelj z bolno ženo ni mogla baje zatisniti očesa celo noč. Ni res, da se je proti jutru, ko so žo prihajati jeli verniki k rožnivenški pobožnosti, usula mešana li-beralno-napredna tovaršija iz Soškega poslopja proti domu. Res pa jo, da so dno 3. t. m. pevci društva »Sloga« priredili nad-učitelju Franu Kavčiču povodom njegovega god u podoknico, da so bili povabljeni na kupico vina, da pa so jo vsa zabava vršila mirno in dostojno. Res je, da v šolskem poslopji no biva nobena bolna žena. Šolsko vodstvo pri D. M. v Polji, dne 10. oktobra 1901. Fr. Kavčič, šol. voditelj. Koroške novice. Dediči se iščejo ! Pred dvema letoma je v Ameriki umrl neki Janez Müller (tudi Muler ali Mueler), zapu-stivši veliko premoženje. Ker ni zapustil nobenih listin, se no ve, komu pripada njegovo premoženje. Kakor je pravil, je imel sorodnike v Celovcu ali Št. Rupertu (morda tudi ob Velikovcu). Njegov oče je bil baje mlinar. Umrli jo bil Btar kakih 50-00 let. Co bi kje bil kdo, ki ima morda kaj pravice do dedščine, naj se obrne na mestni farni urad sv. Ilja v Colovcu. — Celovški mestni nadživinozdravnik gosp. Pohl se je vozil minulo nedeljo v Gospo sveto. Vozil ga je nek kmečki fant. Na Klancu pod samostanom se je konj splašil. Hčerka, ki je bila z očetom v vozu, jo skočila šo pravočasno z voza in so ni poškodovala. G. Pohl pa je prišel pod voz, zlomil si je roko in je tudi drugače hudo poškodovan. — Preteklo nedeljo je po noči precej hudo deževalo in v ponedeljek smo videli sneg doli čez drevno mejo na Peci, Ojstrici, atolu, Jepi, Dobraču, Grlici, Sirbici, Svinji planini in Golo vcu ; celo na Macnu in Žingarici jo zapadel. Postalo je prav hladno. Danes dno 7. t. m., ko to pišem, kaže ob 8. uri zjutraj toplomer samo 6 C stopinj. — V romarski ccrkvi na Macnu so minuli teden tatovi izpraznili vso cerkveno nabiralmuo. — Iigubil so jo posestnik Al. Ftlrpas p. d. Nadlar z Leda. Pri velikovški davkariji je vzdignil 251 K, potem pa odšel, ne da bi se znalo kam. Shod driavnih železniških uradnikov bode na Dunaju 27. oktobra t. 1. Na dnevnem redu so razna stanovska vprašanja glede penzije in o razmerah pri novih službenih imenovanjih, ahod sklicuje avstrijsko društvo železniških uradnikov. Zmagoviti konji slovenskih konje-rejcev. Dne 6. oktobra je bila dirka v Gradcu, katere so se udeležili tudi slovenski konjerejci, in sicer s častjo. Pri ple menski vožnji je dobil Anton islavič iz Grab s svojim »Tonijem« tretje darilo in Ferdo Krajnc iz Babinec s triletnim kostanjevim žrebcem »Princ Prater« četrto darilo. Pri »Graški dirki« je dobil Anton Slavič s »Tonijem« drugo darilo. Samomor natakarice. V Celju se je obesila natakarica Ana Pire. Vzrok: nesrečna ljubezen. Uboj Kranjca na Dunaju. 18 letnega Aleksandra Karayja, ki je na Dunaju zaklal delavca Franca Podborška s Kranjskega, so porotniki soglasno spoznali krivim in Karay je bil obsojen na osem let težke ječe. Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj, 11. okt. Listi javljajo, da je novi avstrijski carinski tarif že četrt leta gotov. Njegovo objavljenje bode v Nemčiji napravilo isto senzacijo, kakor je napravil v Avstriji senzacijo nemški carinski tarif. Dunaj, 11. okt. Mestni šolski svet je sklenil priporočiti obč. svetu, naj letos zopet ne dovoli podpore nemškemu „Schulvereinu". Sedanjemu vodstvu tega društva naj se izreče graja. Dunaj, 11. okt. „N.W.Journal" poroča iz Londona, da je bolezen kralja Edvarda jako resna. Kralj Edvard ima raka. Černovioe, 11. oktobra. Pri današnji dopolnilni državnozborski volitvi iz splošne skupine je bil izvoljen Ru-munec deželni poslanec Teodor vitez F1 o n d o r. Krakov, 11. okt. Pri tukajšnji dopolnilni volitvi v državni zbor je zmagal demokraški kandidat dr. Ignacij P e t e 1 e n c. Reka, 11. okt. Izmej demonstrantov, ki nimajo na Reki domovinske pravice, je že sto oseb izgnanih iz Reke. Budimpešta, 11. okt. Grof Ivan Zichy, vodja ljudske stranke, sklicuje za čas od 4. do 7. novembra v Budimpešto shod ogerskih katolikov. Protektorat je prevzel knez primas Vas-zary, in to grofu naznanil v posebnem priznalnem pismu. Rim, 11. okt. Pretor je obsodil Glavinoviča, ki je hotel izvršiti napad na svetega očeta, radi tega, ker je brez dovoljenja nosil orožje, na štirinajst dni zapora. Ko dosedi zapor, izgnan bo v Dalmacijo. Neapelj, 11. okt. Dve za kugo oboleli osebi sta včeraj umrli v bolnici v Nisidi. Belgrad, 11. oktobra. Škoda, ki io je povzročila včerajšnja eksplozija v Kruševacu, je ogromna. Mej ranjenci je gospodar-trgovec Nitrovič, ki bo težko okreval, in pa dva orožnika. Petrograd, 11. okt. V Pawiowsku pri Karkovu ustanovila se je verska sekta, katera si je nadela nalogo, živeti po naukih Tolstega. Ministerstvo je za-povedalo voditelje te sekte aretirati. Vsled lega je nastalo mej pristaši sekte toliko razburjenje, da so člani sekte udrli v p,- avoslavno cerkev v Pawlowsku v času, ko e bila ondi ravno pridiga. Nastal je v cerkvi boj mej obema strankama. Pristaši sekte so strel,ali in bili so oboroženi z bodali. Tudi orožniki, ki so skoro prihiteli na lice mesta, so streljali. Na bojišču je ostalo osemdeset mrtvih. Vsled teh dogodkov je aretiranih petsto oseb, večinoma dijakov. London, 11. okt. Reuterjev urad javlja iz Pekina: Princ čing je naznanil vsem poslanikom zahtevo, da m o r a j o vse zunanje trgovine o s t a -v i t i P e k i n , ker glavno mesto ni pogodbena luka. Amsterdam. 11. okt. Izdajatelj Boissevain v odprtem pismu poživlja predsednika Roosevelta, naj on stori konec kršenju ljudskega prava od strani Anglije. London, 11. okt. Iz Cradocka poročajo t. m.: 53 vstašev iz kapske kolonije so pod Lotherjevim poveljstvom privedli danes na trg, da se jim naznani smrtna obsodba. Določeno kazen pa je Kitchener premenil v dosmrtno ječo. Kapstadt, 11. okt. Po sem do-šlih poročilih se, je bil včeraj pri Malcks-farmu in Bergriveru vroč boj, o čegar izidu pa sedaj še ni nič znanega. London, 11. okt. Kitchener javlja iz Pretorije: Generalu Bothi se je posrečilo na potu proti severu prekoračiti most preko reke Beraan in s tem se rešiti iz zagate, v katero so ga vklenile naše čete. Napotil se bo bržkone v deželo Oulu. Umrli «o: 8. oktobra. Stanko Vončina, paznika sin, 11 dni, Sv. Petra nasip 67; življenjska slabost. 10. oktobra. Marija Jezeršek, črevljarja bfii, 20 mesecev, Poljanska cesta 51, akutni želodčni in črevesni katar. Žitne cene dn6 10. oktobra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen . ..... „ „ pomlad 1902 .... Rž za jesen........ „ „ pomlad 1902 ..... Koruza za oktober...... „ „ maj-junij 1902 . . . Oves za jesen....... , » pomlad 1902 . . . Na budimpeštanski Pšenica za oktober...... „ „ april 1902 ..... Rž za oktober....... „ „ april 1902 ...... Oves za oktober...... „ „ april 1902..... Koruza za september..... , „ maj 1902 ..... iEfektiv.) Dunajski trg. PSenica banaška....... južne žel....... RŽ n „...... Ječmen „ „...... „ ob Tisi....... Koruza ogerska....... Cinkvant „ ....... Oves srednji........ Fižol ........... Meteorologidno porodilo. CiSina D&d morjem 30fi'2m.sredsvji zračni tlak73fi-0i K 7-92 do 7 93 7-37 7-38 7-18 7-19 7-39 7-40 5-50 5 51 535 5-36 7-05 7-06 » 7-45 li 7 46 borzi: K 7-83 do 7-84 8-24 8-25 6-86 6-87 702 7 03 6-81 6-82 715 716 5-12 6-13 9 507 » 5-08 K 7-95 do 8-50 8-20 8-50 715 7-35 7'20 8-60 6-75 7-75 5-60 5-70 6'30 7-20 7-20 7-35 10-00 7) 11-50 /f Cas opazovanja titanje barometra t mm. Tempß-ratara po Cel&ijn VutMTi Nebo M J •g P r * % £m." 10 9. zve«. 1 73n 9 82 sr. szah. jasno 00 11 7. zjutr. I 736 3 2. popol.| 734 9 33 16-9 si. sever sr. szah. jasno » Zahvala. 979 1-1 Za mnoge dokaze prisrčnega sočuija mej boleznijo, kakor tudi povodom smrti našega iskreno ljubljenega očeta, gospoda Jerneja Žlebnika jermenarskega mojstra in meščana kakor tudi za krasne darovane vence in častno, številno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrčnejo in najiskrenejo zahvalo. Ljubljana, 11. oktobra 1901. Globokožalujočl otroci. Tri vajence za mizarski obrt sprejme 978 3-1 Ivan Marguč, mizarski mojster v Škofji Loki. Postranski zaslužek, trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 24 Ponudbe pod „1.798", Gradec, poste restante. Lepo predivo, suhe gobe V vsaki množini in vse druge deželne pridelke, kupuje na j dra ž j e ANTON KOLENC trgovec v Celju. Kdor kaj tacega ima, naj naznani ceno in množino. 971 10—3 Najboljša uporaba mleka l Kar največ in surovega masla ! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj ; 167 40-34 v Parizu 1900 „Grand Prix". 7* milijona tacih strojev v rabil Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč. Načrti, proračuni. Akcijska družba Alfa-Separator, Dunaj, XVI., Ganglhauergasse 29. Ceniki, podučne brožure brezplačno. Jßai ve za ticence beri v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani i Frančiškanske: ulice. 228 19 11—3 Vnanja naročila proti povzetju. v špeceriji, priprosto in krščansko, sprejme takoj trgovec na deželi. Ponudbe sprejema, ali pove kje, uprav- 972 3—3 ništvo „Slovenca". Št. 35.208. 980 2—1 Srednja včerajšnja temperatura 10-2 normale: 11-4' V smislu deželnega zakona s 17. dn6 junija 1870, št. 21, dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom, zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je do 15, novembra letos svoje sadno in olepševalno drevje, grmovje, seči. lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtib, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jaj^ev in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda m jajca, Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji. grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja. Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od nj h, ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lep-šalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevj» ob gozdnih robčh v istih primerljajih. kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist. Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci)pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati, in koj pokončati. če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron, in če bi se to ponovilo, do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dné 7. oktobra 1901. Župan : Ivan Hribar. N 'E.PQ Umetnijski zavod slikanje na steklo ŠKARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki in strokovni svet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili t> n il a j s k; a borz a. Dni 10. oktobra. kapei državni dolg v aotan . 98 55 ''kupni driavni dolg v »rebfu..........98-46 'iV»tnj»k& zlata renta 4"/0.......l!8'5o 'Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 9o i)0 igerska zlata renta 4u/0........118-55 igerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92 70 ivitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1630 — „reditne delnice, 160 gld..............620 76 .ondon vuta ........ . • «¡39-— ' ,m6ki drž. bankovci la 100 m. nem.drt .velj.117-271/» 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini..........- Dnč 10. oktobra. 3-2"/0 državne srečKe i. 1864, 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-42 19 -92 25 11 31 ISO 50 170' — 213-— 96--14410 256-75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 105 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94 25 P rijoritetne obveznice državne železnice 427- — > > južne železnice 3°/0 339-— > > južne železnice 5°/,, 121-— > » dolenjskih železnic 4°/0 . —' — Kreditne srečke, 100 gld..............398 - 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 500 - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld, . 40 25 Ogerakega > , » 6 » . 24--— Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....15 75 Rudolfov« «račke, 10 eld. .... 55 — S^tnove srečke, 40 gid. . . St Oenois srečke, 40 gld. .... Waldste>nove srečke, 20 gld..... Ljubljansfce srečke ...... Akcije arigio-avsinjske bane«, 200 gld. Akcije Ferdinandove stsv. Selez., 1000 gl. *'■ Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld »r. . • Splošna avstrijska itavbmska družba Montanska družba avstr. plan. • • • Trboveljska premogarskii družba, 70 gld Papirnih rublinv 1SK) . .... 215 — 270 -39J — 63 50 ¿61 - -5490 -8t0 -76 60 129- -343 50 422 -253 50- d&R Kaknp in prodtga "tJCh. rsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlanlna izvrlitev naročil na borzi. Menjamicnu itelmsk» üruztia „M E2 11 C U II" I., WoIIzgüb 10 in 13, Dunaj, I., Stroüeigassb 2. «v»-Pojaiuila TtJOu v vseh Bu«poaarsklh in «nanftnih «Parole, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljakili wre8M«t»lfc papirjev in vestni ->v*ti za dosego tolikor je mogoče vuocoga obrestovanja pri popolni varnosti aMT naloženih glavnic.