GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE ; t ■jfpl ■ | |; 20 LET OSVOBODITVE ju libojska dolina dostojno proslavila. Že v sami tovarni lahko trdimo, da so v tem letu vse nove strojne opreme brezhibno v pogonu ter služijo svojemu namenu. Po programu se odvija tudi proizvodnja grafitnih loncev. To je vsekakor zmaga delovnega kolektiva in viden napredek v izboljšanju pogojev dela. Tako se vključujemo v splošni napredek našega gospodarstva po osvoboditvi. Ob obletnici osvoboditve so sc naši člani kolektiva, zlasti mladinci, iktivno vključili v športno dejavnost. V okviru občinskega praznika so bila tekmovanja na novo zgrajenem igrišču pri tovarni. Doseženi so bili zelo vidni uspehi. Ker je zgrajeno športno igrišče, je dobila mladina svoj prostor za športno udejstvovanje. Po zaključku vseh tekmovanj, ki so bila v čast osvoboditve, so tudi sekcije DPD »Svobode« naštudirale kulturni program. Sam program je bi zelo pester in na zadovoljivi višini ter je želeti še več takšnih prireditev. Libojska dolina je praznovala 20. obletnico osvoboditve z namenom, da še nadalje vlagamo vse sile za splošni napredek kraja samega in splošno blaginjo delovnih ljudi. TABORIŠČE Peljejo nas, kam? Daleč proč od rodnih vasi v tujino, tja od koder ni več vrnitve. Molk, zavore zaškripljejo, smrt, cilj, Dachau. Mati te bom videl še kdaj ? Bom videl še kdaj. te lepe naše planine — ne jaz in tudi ne drugi. Ker jim ni bilo dovolj mučenju, so nas na pol žive še vrgli v krematorij, umrli smo za blagor domovine! M. B. Reforma in naše podjetje Že dokaj časa je minilo od spoznanja .da bo prej ali slej v našem gospodarstvu nujno potrebno storiti večje ukrepe za stabilizacijo gospodarskih gibanj in za večje vključevanje v mednarodno delitev dela. Naše gospodarstvo je namreč v povojnem razdobju že doseglo tak kvantitativni razvoj, da je postalo več kot nujno, da se prične veliko bolj kot doslej otresati avtarktič-nosti ter se vključevati v mednarodno gospodarstvo. Verjetno se danes, ko je v teku šele prva etapa ekonomske reforme niti ne zavedamo, kašen radikalni prijem predstavlja reforma za našo ekonomiko in končno za celo našo družbeno dejavnost. Vse namreč iz-gleda, da ne bo družbene dejavnosti kjer zaradi reforme ne bo določenih sprememb in tudi določenih težav. Kaj je bistvo reforme? Sprožiti hitrejši proces intenzivnega gospodarjenja. racionalizacije in modernizacije našega gospodarstva .V današnjih razmerah in pogojih postaja naše tržišče preozko za naš industrijski potencial, na drugi stani pa nismo dovolj bogati, da bi proizvajali prav vse. kar je sodobni družini potrebno. Rešitev tega paradoksa je v intenzivni mednarodni menjavi. Uspešna vključitev v mednarodna menjavo pa za hteva bistveno drugačno stanje v gopodarstvu kot smo ga imeli pred reformo. Kakp pravzaprav reforma spreminja to prvotno stanje? Likvidiran je prispevek iz dohodka (delno je bil opravljen že lansko leto, delno pa z reformo). Davek na promet je bil prenešen iz proizvodnje na potrošnjo. S temi ukrepi je bilo odpravljeno zidanje davka na davek«, katerega smo neštetokrat: kritizirali in kateri je meglil sliko dejanske družbene rentabilnosti po-samenznih panog in podjetij. Zmanjšani so proačunski prispevki iz osebnih dohodkov in prispevki za socialno zavarovanje. Odpravljene so neutemeljene neenakosti v cenah, predvsem med cenami surovin in končnimi izdelki. Prav ta neskladnost v cenah je velik vzrok, da so se predelovalne kapacitete hitreje razvijale kot primarne in da je prav zaradi tega prišlo da prevelikega uvoza surovin in reprodukcijskega materiala. Reforma spreminja tudi tečaj dinarja. Dosedanji tečaj dinarja je bil nestvaren, z ozirom na sistem premij, pa tudi različen po panogah. Zaradi zidanja davka na davek ih različna vrednost S pri izvozu je imelo za posledico, da mnogi proizvajalci niso mogli realno ugotoviti svojega položaja, svoje produktivnosti in konkurenčnosti. Ravno to stanje je krivo, da smo nekatere panoge razvijali in vlagali investicije tja. kjer se bo pod novimi pogoji pokazalo, da niso bile najbolj smotrne. Uspešna izvedba reforme pa zahteva še več kot dajejo ti glavni ukrepi. Tako je med ostalim nujno vskladiti denarne in blagovne fonde; investicijsko potrošnjo, katera že dalj čas nezadržno prebija vse planske okvire je potrebno spraviti na tisti nivo. ki ga družba v danem momentu lahko prenese. Nujna je splošna nacionalna šted-nja vse tako dolgo, da bodo pokrite in izravnane neskladnosti, katere nam je prinesel ne dovolj vsklajcn razvoj na posameznih področjih. Ukrepi reforme imajo tudi na naše podjetje velik vpliv in znatno spreminjajo strukturo in obseg dosedanjih stroškov. Poglejmo najprej, kakšne stroške smo predvidevali po EE z letnim planom, kakšni so bili dejanski stroški v prvem polletju in kakšni bodo predvidoma po reformi. ti 1 Is 5 c ti g Letni pl, str. po dr planu Dejan, st i v pr v. pol Cel. let. str. na st. osn. c o "So 5 o Zviš. ali zniž. str. proti dr. Keramika 989.170 509.296 1.056.976 1,152.915 + 143.745 Opekarna 128.032 76.413 156.484 159.606 + 31.974 Grafitni i. 134.958 51.595 103.190 155.948 + 20.990 Usluge 44.902 24.754 49.508 52.517 + 7.415 Uprava 214.220 105.385 206.766 205.655 — 8.565 Skupaj 1,511.282 765.641 1,375.924 1,706.441 195.559 V pojasnilo povemo, da zbir ne predstavlja dejanskih stroškov podjetja, in to zato, ker se stroški režijskih EE pojavljajo dvakrat, in to: enkrat so zajeti v stroških proizvodnih enot, drugič pa nastopajo kot stroški režijskih EE. Kaj nam gornja tabela pove: — Da so polletni skupni stroški poslovanja v primerjavi z letnim planom znižani za 1,25 %, kar pa seveda ni' točno saj. EE grafitni izdelki ni dosegla planiranega obsega proizvodnje. Dejansko so stroški poslovanja prekoračeni že brez učinka reforme, in to zaradi občutnih podražitev surovin in pomožnega materiala v prvem tromesečju ter prekoračitve planiranega nivoja OD v nekaterih enotah. Da bi prekoračitev stroškov poslovanja znašala ob koncu leta brez učinka reforme vsaj 4%. — Da znašajo nove obremenitve kot posledica ukrepov reforme zvišanje stroškov poslovanja za ca. 8.11 % ali skupaj s prvotnimi podražitvam i čez 12 %. V kolikor bi ostalo podjetje pri sedanjih prodajnih cenah svojih izdelkov in pri sedanjem nivoju OD ter pri sedanjem obsegu proizvodnje bi bil predvidoma poslovni rezultat ob zaključku leta naslednji: Ekonomska enota P red v. ustv. bruto prod. P redv. posl. str. in OD Ostanek Keramika Opekarna Grafit Skupaj 1.196.000 1.132.915 + 63.085 143.000 164.725 — 21.725 160.000 ___________155.948__________+ 4,052 1.499.000 1,453.588 + 45.412 Gornja varianta je nespretnijiva, in to iz naslednjih razlogov: — Nevzdržno bi bilo, da bi pri zvišanih življenjskih stroških ostali OD na istem nivoju. — Nevzdržno in v nasprotju s sprejetimi obveznostmi je v kolikor ne zagotovimo, da bodo skladi podjetja koncem leta vsaj 100 milijonov din. (Nadalj. na 3. strani) Zato je DS sprejel sklepe: Da se zvišajo prodajne cene opečnim izdelkom za ca. 36 % %. To nam omogoča sprostitev cen opečnim izdelkom in nivo novih cen v konkurenčnih opekarnah. — Da ostanemo v proizvodnji keramike na nivoju doseženega obsega proizvodnje keramike v prvem pol- letju, tako da bi letni plan v tej proizvodnji prekoračen za ca. 5% ali 100 ton. To povečanje ima znaten vpliv na obseg in strukturo stroškov. Cene ostanejo pri teh izdelkih na nivoju 1. 2. 1965. Na tej osnovi bo poslovni rezultat koncem leta predvidoma naslednji: Ekonomska enota P red v. us. Novi stroški bruto prod. in stari OD 12% pov. OD Ostanek za sklade Keramika 1.235.800 1,132.915 17.800 105.085 Opekarna 169.092 159.606 3.955 5.531 Grafit 160.000 155.948 1.004 4,048 Skupaj 1,584.892 1,348.469 2.759 114.664 Režijske EE Ekonomska enota Plan. str. Novi str. 12% pov. Ostanek po dr. dipl. in stari OI OD + —■ Usluge 44.902 32.317 2.134 9.549 Uprava 214.220 205.655 5.944 2,621 Skupaj 259.122 257.972 8.078 + 2.621 — 9.549 Ali skupaj — 6.928 Za primanjkljaj za kritje stroškov K K usluge, katerega ni mogoče pokrili s presežkom pri EE upravi t. j. za znesek 6.928 din je nujno znižati predvidene sklade tako, da bi ti predvidoma znašali ob koncu leta 107.726 din. Pripominjamo, da so to le grobi izračuni brez sigurnih podlag in da bodo končni izračuni dali verjetno vsaj v nekaterih stroških drugačni rezultat. Danes, ko analiziramo naše delo v zadnjih mesecih lahko z zadovolj- stvom ugotavljamo, da je vrsta akcij, katere smo izvedli bila pravilna in dobra priprava za reformo. Zato nas reforma ni našla povsem nepripravljene. To pa ne pomeni, da se z današnjim stanjem lahko zadovoljimo. Za izkoriščanje notranjih rezerv moramo ustvariti pogoje za večjo zvišanje osebnih dohodkov. Kje so vse naše rezerve smo že večkrat analizirali in tudi v našem listu o tem večkrat pisali. T. F. PERIODIČNI OBRAČUN ZA PRVO POLLETJE 1965 Po končani poizkusni proizvodnji, posebno pa z novim letom se planske naloge podjetja zelo uspešno izvajajo. Prve tri mesece ali bolj točno, do 22. 3., ko je bil objavljen odlok o zamrznjenih cenah, jc bil plan proizvodnje in prodaje mesečno presežen in je kazalo da bodo do konca poslovnega leta doseženi izredni uspehi v našem podjetju. Kljub visoko postavljenemu planu, je v proizvodnji bil tudi po ome- njenem datumu plan presežen, do-čim se je prodaja 'občutno znižala. Odjemalci so pričeli previdneje in v manjših količinah naročati blago in istočasno neredno plačevati naše račune. Neredno plačevanje računov in kopičenje gotovih izdelkov je privedlo naše podjetje v občutne finančne težave. (Nadaljevanje na naslednji strani) '}xayac Mi usi sc dones zlo velik angažiramo o družbenim upravljanj. Še bol pa pride družben upravljajo du svoj ga izraza po reformi. Kot zgleda bojo naš člani kolektiva in pa člani upravnih organov mil zmeraj več parvic in dila pa odgovornost. Tud u našim kolektiv se je upravljanje u zadnim čas zlo požvel, pa se zlo razpravla u vsih perečih prahi emili še posebn pa proizvodne. No ko govorimo o družbenem upravljanj, moramo ugotovit, da je le sleherni član kolektiva soodgo-vorn pri gospodarjenju. Kaj cimo ob nov reform prav ju tak, kar bomo prgospodarl tu bomo meli. K takule razmislim o tej kolektivni odgovornosti pa o upravljanj in o pravicah in dolžnostih članov kolektiva mi je prši nikej namisu. Velkrat čujem nektire šefe oddelkov ko se pogovarjajo in sevide ko tak razgovor poslušaš se ti zdi ko bi use sami naredil. Nekateri šefi vse dele sami nardiju, tak da pridem do zaključka, da ostalih članov kolektiva ni. Seveda vse nardiju samo takrat kadar gre use lepo po sreč. Če pa se kaj zgodi narobe? Ja takrat pa pride do izraza kolektiv al pa oddelek, takrat pa navadno prav jo so nardil in sevide upoštiva člane kolektiva. Ja naj mi ne zamirju če sem tu napisu! Tu pa zato, ker se mi zdi, da bi pri tem povdarjenem družbenem upravljanju pa le m o gl bol upoštevat tudi člane kolektiva al pa oddelkov tudi takrat kadar gri vse prav. No napravla naj bi se ana defini-ca, lak da bi se vidi tu je naridu sam šef oddelka ostalo pa so nardil ostali v oddelku. Nemislm s tim nobenega žalt, pa lipš se čujc včasih če smo nardil ne pa sem nardiu čeprav so ta dil upravljal usi v oddelku. Drugač pa je seveda če pa je kakšno dilo opravljeno točno po zamisli in zaslugi šefa! Take zamisli bi Ido pa dober javno pohvalit, če se pa gri za vičje korist pa marbit tudi nagradit. Voh. V VEDNOST ČLANOM KOLEKTIVA Na'izrednem zasedanju delavskega sveta je bil sprejet sklep, ki ga v celoti objavljamo, ki se bo dosledno izvajal: »Zaostriti je potrebno delovno disciplino, zlasti pa nadzor nad neupravičenimi boleznimi. Vsak primer izkoriščanja bolenzin je potrebno kaznovati z najstrožjo kaznijo t. j. z odpustom iz podjetja.« Zapustili so naš kolektiv V zadnjem času so zapustili naš kolektiv sodelavci in odšli v zasluženi pokoj. INKRET MIHA rojen 12. 11. 1911 je bil zaposlen v proizvodnji gmote. V našem podjetju je delal od 9. 10. 1946 do 10. 3. 1965 in zaradi dolgotrajne bolezni bil invalidsko upokojen. KLOVAR TOMO roj. 18. 12. 1909, zaposlen v našem podjetju na obratu Ložnica od 10. 4. 1927 do 51. 5. 1965. Bil je starostno upokojen. ŠANCA JOŽE roj. 23. 5. 1900 je bil zaposlen v našem podjetju od 17. 12. 1945 do 30. 6. 1965. V zadnjem času je bil vodja zunanje skupine. Bil je starostno upokojen. ŠINKO AVGUST roj. 31. 7. 1908 je bil starostno upokojen. V našem podjetju je delal od 11.9. 1945 do 1. 4. 1965. Oprav -1 ral je delo premikača pri predornih pečeh. ŠULER FRANC rojen 22. 5. 1909 je bil zaposlen v našem podjetju od 19. 1. 1948 do 3. 8. 1965. Bil je zaposlen kot slikar keramike. Zadnja leta pa kot kre-ator novih izdelkov. Radi bolezni je bil invalidsko upokojen. Vsem tovarišem, ki so nas zapustili, želimo, da bi svojo zasluženo pokojnino uživali še vrsto let. Predvsem pa jim želimo zdravja in osebne sreče. PERIODIČNI OBRAČUN ZA PRVO POLLETJE 1965 (Nadaljevanje s prejšnje strani) Restrikcija (omejitev) kreditov, ki sc je pričela izvajati istočasno z odlokom o zamrznjenih cenah je bil drugi udarec, ki nam je onemogočil izboljšati naš finanči položaj. Plan proizvodnje je kljub težkem položaju ,v katerem smo bili, dosežen v prvem polletju količinsko 96 %, vrednostno 103,5 %, plan fakturirane realizacije pa 93%. Doseganje plana po ekonomskih enotah: Poizkusna proizvodnja grafitnih loncev je že v začetku leta naletela na težave pri zagonu. Prilaganje tehnologije iz nemških na naše pogoje, je zahtevalo spremembo lošča, zaradi česar je nastala prva manjša zamuda planske proizvodnje. Primanjkovanje surovin v pravilnem granulatu v mesecu februarju j c bila naslednja zakasnitev in se je najbolj odražala pri izdelavi večjih grafitnih loncev. O O ti ti E, Meseca marca in aprila je pro- ■S 1 izvodnja potekala kolikor toliko Proizvodnja I o ti -2.5 normalno, nato pa se je pojavil pro- S ~ o blem nečistih surovin, ki je povzro- k En n čil precejšnji škart ter pomanjka- EE Keramika 105.6 122 106 nje ene osnovnih surovin iz uvoza E E Grafit izdel. EE Opečni 30,4 32 25 — glino G.lino smo prejeli šele v mesecu juniju, medtem pa smo iz- izdelki 115,6 98 105 delavali le manjše grafitne lonce. CELOTNI DOHODEK IN NJEGOVA RAZDELITEV V LETU 1964 IN v OOO/din 1964 1965 Indeks - Neplačana realiz. pret. leta 80.796 721000 89 — Fakturirana realizacija 375.938 582,795 155 Skupaj: 456,754 654,795 143 - Terjatev od kupcev 68.380 156,265 229 — Plačana realizacija 388,354 498,530 128 Drugi dohodki 31,099 4,558 15 — CELOTNI DOHODEK 419,453 503,088 120 — Stroški v breme celot, dohod. 261,857 232)256 89 DOHODEK 157,596 270,832 172 — Izločeno za osebne dohod. 140J376 202,021 144 - OSTANEK DOHODKA 17.220 68,811 400 — Razmerje OD-skladi 75 %/25 % — Razmer. OD-skla- di popravil 81 %/19 % IZVRŠITEV PLANA PO FAKTURI-RANI REALIZACIJI v OOO/din Plan Izvršitev Indeks — Osebni dohodek 626,027 587,353 94 — Stroški v breme celot. doh. 533.581 236,565 71 DOHODEK 292)446 550,788 120 — Izločeno za OD 237)860 256,583 108 — OSTANEK DOHODKA 54,386 94,205 173 V primerjavi z letom 1964 je iz indeksa razvidno, da je promet po fakturirani realizaciji v letu 1965 večji za 55 %, pri plačani pa ta odstotek pade na 28%. Na padec vpliva visoka postavka terjatev od kupcev za prodano blago, ki zaradi ukrepov po 22. III. neredno plačujejo svoje obveznosti. Če primerjamo terjatve, ki so znašale začetkom leta 72 milijonov na koncu obračunske dobe pa 156,265 milijonov ali povečanje za 129 % in zaloge, ki so znašale 1. januarja 1965 187,462 milijonov na koncu obračunske dobe pa 326,117 milijonov ali povečanje za 74%, z (Nadaljevanje na 5. strani) druge strani pa obveznosti do upnikov, ki so znašali 1. I. 1965 30.626 milijonov na koncu obračun- ske dobe pa 116,863 milijonov ali povečanje za 131 % ugotavljamo naslednje: Terjatve od kupcev Zaloge raz. 3, 5, ,in 6 Obveznosti do upnikov Skupaj: v 000/din Stanje L J. 1965 30. VI. 1965 ?2j000 156,265 187.462 326,117 30,686 116,863 208.776 365.519 Razlika 84,265 1381655 66,177 156.743 Že ta grobi izračun nam pokaže primanjkljaj obratnih sredstev za 156,743 milijonov. To je krepka postavka v primerjavi s povprečnimi obratnimi sredstvi, ki znašajo 547,636 milijonov. Tu je pripomniti še, da podjetje v preteklih letih zaradi takratnih težav ni formiralo lastnih obratnih sredstev, kredite pa je treba vračati. Pregled izvršitve plana po fakturirani realizaciji prikazuje, da celotni dohodek ni dosežen, vendar je končni rezultat nepričakovano ugoden. Na tak rezultat pa je vplivalo, znižanje stroškov poslovanja, ki so pod planiranimi, za 29%. Za doseženo proizvodnjo v prvem polletju 1965 je opravljenih skupno 668.032 ur ali na tej podlagi izračunano število zaposlenih 535 delavcev, d očim je povprečje zaposlenih izračunano na podlagi številčnega stanja na koncu meseca — 561 delavcev. Iz že prikazanih podatkov ugotavljamo, da je na enega člana kolektiva v prvem polletju 1965 realizirano. din Celotni dohodek 1,097.856 Stroški v breme celot. doli. 442.178 DOHODEK 655.678 Osebni dohodki 479.594 Ostanek dohodka 176.084 Izračun j c na podlagi opravljenih n v in fakturirane realizacije. Osebni dohodki v prvem polletju 1965 so izplačani skupno v neto znesku din 157,989.178 ali na enega zaposlenega izračunamo na podlagi številčnega Izvoljeni v nove Našim bralcem posredujemo na novo izvoljene člane v svete EE, DS in UO. Volitve v svete enot so bile dne 29. 4. 1965 in je volilo zadovoljivo število volilnih upravičencev. Po posameznih ekonomskih enotah so bili izvoljeni naslednji člani: EE KERAMIKA 1. Avsec Miljana, livarna — za dobo 2 let; 2. Breč Franc, proizvodnja gmote — za dobo 2 let; 3. Jelerčič Jože, Samotni' oddelek — za dobo 2 let; 4. Martinovič Pejo, prodorna peč — za dobo 2 let; 5. Perc Franc, slikama — za dobo 2 let; 6. Rajtmajer Ivanka, strugama — za dobo 2 let; 7. Skok Zofija, livarna — za dobo 2 let; upravne organe __ -j 8. Šalej Alojz, p redoma peč — za dobo 2 let; 9. Štorman Marijan, strugama — 10. Tomšič Jelka, livarna — za dobo 2 let; It. Zalezina Ana, razvrščevalnica — za dobo 2 let; 12. Zupanc Franc, modelarna — za dobo 2 let; 13. Bot Vida. okrogla peč— za dobo 1 leta; 14. Golavšek Karolina, pakirnica za dobo 1 leta; 15. Jesenek Vlado, p redoma peč — za dobo 1 leta; 16. Lednik Erna, livarna — za dobo 1 leta; 17. Marš Amalija, predorna peč — za dobo 1 leta; 18. Marovt Marija, strugama — za dobo 1 leta; 19. Oblak Rozi, slikama — za dobo 1 leta; 20 .Recek Drago. proizvodnja gmote — za dobo 1 leta; stanja koncem meseca din 281.478 za pol leta oziroma din 46.913 za en mesec. V isti obračunski dobi leta 1964 je izplačano skupno neto din 76.020.626 ali na enega zaposlenega din 153.267 za pol leta oziroma din 25.545 za en mesec. IZGUBLJENE PLAČILO V URE IN PRVEM 1965 NETO IZ-POLLETJU ! 3,832.123 — Bolezen 25.480 — Nega družn. člana 2.544 375.128 — Poškodbe pri delu 2.616 481.172 Skupaj: 30.640 4,688.423 Izgubljene ure v primerjavi z opravljenimi urami znašajo 4,6%. Z novimi gospodarskimi ukrepi, ki so stopili v veljavo 25. VII. 1965 ne bodo težave samo z obratnimi sredstvi in prodajo, temveč tudi pri doseganju dohodka. Za naše izdelke, razen opečnih izdelkov, ni dovoljeno zvišati cen, znano pa je, da se bodo poslovni stroški bistveno povečali in s tem naš planirani dohodek znižal na minimum v kolikor ne bomo znotraj podjetja ukrepali in strmeli za večjo produktivnost. 21. Špacan Majda, strugama — za dobo 1 leta; 22. Šlesinger Cilka, slikama — za dobo 1 leta; 23. Tomažič Marija, samotni oddelek — za dobo 1 leta; 24. Vidovič Marija, modelarna — za dobo 1 leta; 25. Lukež Maks, okrogla peč — za dobo 2 let. EE GRAFIT 1. Ve rde v Vinko, grafitni oddelek — za dobo 2 let; 2. Planinšek Franc, grafitni oddelek — za dobo 2 let; 3. Urisek Mitja, grafitni oddelek — za dobo 1 leta. EE USLUGE 1. Avsec Jože, strojna delavnica — za dobo 2 let; 2. Grobelnik Vlado, zunanja skupina — za dobo 2 let; 3. Potočnik Jelko, električarska delavnica — za dobo 2 let; 4. Zupanc Ivan, mizarska delavnica — za dobo 2 let; 5. Gorinšek Štefan, zidarska skupina — za dobo 1 leta; 6. Novak Drago, strojna delavnica— za dobo 1 leta; 7. Satler Ivan, avtopark :— za dobo i leta. (Nadaljevanje na 6. strani) Problemi in delo HTV službe Med najbolj pereče probleme v našem podjetju spada nedvomno za-prašenost ozračja, nasičenega s precejšnjo koncentracijo silicijevega dioksida. Dela za izboljšanje delovnih pogojev bi bila izvedljiva in dovolj kvalitetna samo takrat, če bi j ih izvajali v sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki in zavodi. Dosedanja praksa je pokazala, da vsaj na pomoč Republiškega zavoda za varnost pri delu ne moremo računati, razen obljub, ki jih ne moremo uporabiti. Tudi ocene sesalca za prah, izdelek »Klima« Celje, nismo preidi. Poslati nam bi jo moral Zavod za medicino dela v Celju. Zaposleni na ogroženih delovnih mestih bi morali že na periodični specialni zdravniški pregled v začetku leta. Pomanjkanje filmov za rentgensko snemanje je povzročilo, da bo pregled izvršen v mesecu avgustu. Da zaposleni na ogroženih delovnih mestih ne bi bili izpostavljeni škodljivemu vplivu kremenčevega prahu, smo nabavili respiratorje in platnene maske. Pred nabavo so se zaposleni strinjali z uporabo maske in respiratorjev. Ko pa jih je bilo treba praktično uporabljati, pa smo naleteli na zelo odklonilno stališče. Verjetno se ne zavedajo vsi škodljivosti silicijevega prahu. Še vedno je nerešeno vprašanje pitne vode v Libojah in v obratu opekarne. Na obratu v Libojah bo pomanjkanje pitne vode rešeno samo z novim vodovodom, ki naj bi bil predvidoma zgrajen v prihodnjem letu. Za delovna mesta ogrožena z višjo temperaturo smo ob pomanjkanju mineralne vode uvedli cukanje čaja v bifeju. Na opekarni bo vprašanje pitne vode rešeno z dograditvijo novega vodnjaka in vodovodnega omrežja. Dela bodo predvidoma končana v prihodnjem mesecu. Precej strojev v tovarni je še ne-predpisano zavarovanih in lahko ogrozijo življenje zaposlenih (gmota bobni). Preobilica dela v naših delavnicah ne bi smelo biti opravičilo, kadar gre za človeško življenje. Nekatere pomanjkljivosti so vsaj delno odpravljene. Želeli bi, da se v bodoče vse napake odpravljajo temeljito in ne samo delno, z izgovorom, da primanjkuje časa. Večkratno vračanje na isto delo, samo povečuje stroške, ki jih v trenutnih prilikah hočemo zmanjšati na minimum. S kadrovsko službo so bili organizirani enodnevni seminarji za no-vosprejete delavce. Seznanjeni so bili s predpisi s posameznimi aparati. Predavanje o rokovanju s požarnimi aparati so bili tudi še v ostalih oddelkih. Nujna je še rešitev garderobnih prostorov v Libojah. Ložnica ima sedaj nove garderobne omare in Od skupnega števila poškodb jih je bilo 5 na poti v službo in domov. V primerjavi z istim časovnim obdobjem v lanskem letu se je število izgubljenih delovnih dni zmanjšalo. Lani je bilo 28 poškodb in izgubljenih 364 delovnih dni. Marsikateri bralec rubrike »Po- prosi o re. vendar zaposleni ne uporabljajo v dovoljni meri te pridobitve. škodbe pri delu:: lahko ugotovi, da bi se z večjo delovno disciplino in upoštevanjem varnostnih navodil, število poškodb pri delu še lahko znatno zmanjšalo. V bodoče bo treba posvetiti več pozornosti varnosti nemil izobraževanju, ki je osnova za doseganje uspeli e v. F. M. Izvoljeni v nove samoupravne organe (Nadaljevanje s 5. strani) EE UPRAVA L Baloh Majda, splošni sektor — za dobo 2 let; 2. Gothe Marija, komercialni sektor — za dobo 2 let; 5. Privošnik Boris, tehnični sektor — za dobo 2 let; 4. Šket Avgust, komercialni sektor — za dobo 2 let; 5. Čad e j Jožica, tehnični sektor — za dobo 1 leta; 6. Gote Cirila, računovodski sektor — za dobo 1 leta; ?. LIuš Hermina, skladišče got. izd. — za dobo 1 leta. EE LOŽNICA 1. Pečnik Franc, upravljalen mešalca — za dobo 2 let; 2. Štefančič Jože II, kopač gline — za dobo 2 let; 3. Lipičnik Marija, vlagalka v police — za dobo 2 let; 4. Kovač Franc, stavec v peči — za dobo 2 let; 5. Grebovšek Jože, vozač derezin — za dobo 2 let; 6. Bučar Leopoldina, upravljalka stroja — za dobo 1 leta; 3. Mirnik Cilka, upravljalka stroja — za dobo 1 leta; 8. Jurgec Ferdo, žgalec — za dobo 1 leta; 9. Gačnik Jože, šofer —• za dobo 1 leta. Pri konstituiranju svetov so bili izvoljeni za predsednike: v EE keramika — tov. Šalej Alojz, vodja loščilnice; v EE grafit — tov. Verdev Vinko, oblikovalec; v EE usluge — tov. Haladza Marijan, vodja delavnic; v EE uprava — tov. Privošnik Boris, šef vzdrževanja; \ EE Ložnica — tov. Gačnik Jože. šofer. Dne 12. maja 1965 so bile nadomestne volitve v DS, in to za člane, ki jim je potekla mandatna doba enega leta. \ DS so bili izvoljeni naslednji tovariši ih tovarišice za mandatno dobo 1 leta: Stadler Maks — strugama, Lu-kež Maks — okrogla peč, Breč Franc — proizvodnja gmote, Tomažič Marija —• Samotni oddelek, Martinovič Pejo —- predorna peč, Hiršperger Emil — predorna peč, Prašnikar Fanika — slikama, Uplaznik Marija — razvrščevalnica, Maček Marija — slikama, Nedeljko Ignac — grafitni oddelek, Satler Ivan — avtopark, Zupanc Ivan — mizarska delavnica, Drobne Fanika — računovodski sektor, Godler Rudolf — tehnični sektor, Kovač Franc — obrat Ložnica. Grebovšek Jože — obrat Ložnica, Jurkič Roko — obrat Ložnica, Mastnak Milan — obrat Ložnica. Delavski svet je na svojem prvem zasedanju izvolil nov upravni odbor. ki šteje 10 članov, in sicer: Šanca Albin — strugama, Novak Drago — strojna delavnica, Bizjak Rudi — tehnični sektor, Ivnik Anton — grafitni oddelek, Pečnik Franc — obrat Ložnica, Štefančič Jože — obrat Ložnica, Tomšič Jelka — livarna, Koprivc Zinka — slikama, Tramšek Angela — razvrščevalnica, Godler Marija — tehnični sektor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Šanca Albin. Vsem na novo izvoljenim želimo veliko uspeha pri njihovem delu. ANALIZA POŠKODB Mesec ti 3 ti 8 V :=> 1 a c ti C- = -Z r4~' r. Število poškodb 4 2 6 2 6 6 26 Izgubljeni dnevi 21 30 82 58 55 94 538 EE KERAMIKA V SKRAJŠANEM DELOVNEM ČASU Skrajšanje dejovnega časa je že zelo dolgotrajen proces. Do prve omejitve delovnega časa je prišlo po dolgoletnih borbah delavskega razreda, in to najprej v deželah, kjer se je industrija najprej razvila in kjer je bil delavski razred najbolj Organiziran. Prva je sprejela zakonske predpise o reguliranju delovnega časa Anglija, kjer je bil leta 1835 sprejet zakon o tovarnah, ki je med drugim predpisal tudi delovni čas za tekstilno industrijo, in sicer 15 ur dnevno. Delavsko gibanje je doseglo podobne predpise tudi v drugih državah. Skrajšanje delovnega časa sc je nadaljevalo tako, da je bil zopel najprej v Angliji uveden (leta 1894) uveden 8-urni delovni dan v državnih tovarnah in delavnicah. V Jugoslaviji je bil uveden 48-umi tednik leta 1919. Posebno po drugi svetovni vojni pa so postala prizadevanja za nadaljnje skrajšanje delovnega časa zelo aktivna Z razvojem tehnike postaja za produkcijo potrebno vedno manj živega dela, po drugi strani pa večja odgovornost delavcev zaradi kompliciranega delovnega procesa močno povečuje živčno utrujenost. Zaradi toga po določenem času močno pade produktivnost. V razvitih deželah so bile napravljene mnoge študije, ki so ugotovile, da se s skrajšanim delovnim časom učinek ne zmanjšuje, ampak se ob dobri organizacij i dela celo poveča. Načini skrajševanja delovnega časa v posameznih državah so zelo različni kot je razvidno iz tabele (prikaz se nanaša na tedenski čas dela). Država Industrija Grad- beništvo Kmetijstvo (dnevno povpr.) 1. Avstrija 48 9 2. Belgija 45 — 9 3. Bolgarija 46 — 9 4. Danska 48 — 8,24 5. Francija 40 48,8 8 6. Indonezija 40 — 7 7. Kanada 40 — — 8. Kuba 44 — 8 9. Poljska 46 — — 10. Sovjetska zveza 42 _ 11. Švedska 46 — 7,5 12. ZDA 40 — — Začetni impulz za celotno akcijo uvajanja 42-urnega delovnega tedna v Jugoslaviji je dala Ustava, kateri 37. člen izredno pravi: »Zajamčeno je, da traja delovni čas največ 42 ur v tednu«. Rezultati skrajšanega delovnega časa in njegovi vplivi na posameznega delavca ne bodo takoj vidni. Šele v daljšem obdobju se bodo odrazili, in sicer: — v večji psihofizični delovni sposobnosti kot posledici manjših delovnih naporov; večje možnosti za odmor in rekreacijo in s tem v zvezi boljše zdravstvene kondicije; - v povečanju intelektualne delovne sposobnosti zaradi večje možnosti za učenje in strokovno izpopolnjevanje; večje možnosti za aktivnost v družbeno-političnih in drugih organizacijah: — v povečanju kulturne ravni in — v povečani storilnosti družbenega dela. V našem podjetju je v mesecu juliju prešla na skrajšan delovni čas celotna EE keramike. Dosti prezgodaj je še dajati kakšno oceno o uspehih ali neuspehih. Dejstvo pa je, da je izvršen s 100,2 %, kar je vsekakor uspeh, še posebno zato, ker je prehod vezan z nekaterimi spremembami v tehnoloških in delovnih postopkih, v organizaciji dela in personalnim spremembam. Kot je bilo pričakovati, so v posameznih oddelkih nastajale težave, ki jih komisija za uvedbo 42-urnega tednika ni mogla predvideti. Tako so npr. nadpovprečni izostanki z dela zaradi obolenj, predvsem v strugami, povzročili motnje v razporedu koriščenja prostega časa, menjave delavcev na delovnih mestih in podobno. Trenutna težka situacija glede skladiščenja zalog gotovih izdelkov prav tako negativno vpliva na nemoteno obratovanje, saj skladiščenje zavzema že tako premajhen prostor ter angažira delovno silo, ki bi sicer lahko delala v proizvodnji. Omeniti je še potrebno prehod na 3-izmensko delo pri prodornih pečeh. Potrebo po takšnem delu narekuje predvsem naslednje: — zaradi zelo omejenega prostora za delo in manipulacija s keramičnimi izdelki, delo poteka bolj neovirano, saj se ne koncentrirajo na že itak premajhen) prostoru večje količine keramičnih izdelkov in pripomočkov; — pogosto pomanjkanje Samotnih kapic prav tako narekuje delo v treh izmenah, ker je zaradi tega tok kapic enakomeren; — pri tri-izmenskem delu je tok gotovih oziroma polgotovih izdelkov enakomeren in odpade večkratno transportiranje in prekladanje izdelkov kar povzroča nepotreben lom izdelkov; — omogoča boljšo evidenco nastalih napak po izmenah ter boljše in lažje ugotavljanje učinka zaposlenih; — omogoča boljše poslovanje slikam e, ki potrebuje že v jutranjih urah prešo rti rane izdelke. Vsekakor je najvažnejši moment zmanjšanje internega transporta pri pečeh, ki zajema v skupnih stroških resno postavko. Ker še niso na razpolago podatki o konkretnih obračunih lahko na spložno trdimo, da se prehod na skrajšan delovni čas odvija normalno. Seveda pa se bo moral celotni tehnični kader posebno pa neposredni vodje skupin in oddelkov še resneje angažirati na temu vprašanj u. ki ni samo trenutnega značaja ampak zahteva daljše intenzivno delo. Skoraj v celoti je uspeh odvisen od dobre organizacije dela, ki zajema: pravočasen in točen razpored delavcev glede na strokovno usposobljenost, pravočasno pripravo materiala, orodja, strojev, točno u poznavanje delavcev z načinom dela ter s ciljem, ki ga naj doseže z evidenco in kontrolo dela. Zdaj je bolj kot kdaj koli prej potrebno uvajati in dajati predlogo za povečanje storilnosti in ekonomični e j še poslovanje. To pa ni stvar vodilnega osebja ampak zaposlenih v enoti. Dosti dobrih predlogov se gotovo skriva v mislih vsakega delavca. ki pa jih ne posreduje dalje bodisi iz strahu, da se bo s tem osmešil ali da bo predlog zavrnjen. Pri sedanji gospodarski situaciji bo vsak dober predlog za povečanje storilnosti tlela zelo koristen vsemu kolektivu, ki ga bo zato gotovo tudi nagradil. EP ZAHVALA Delavskemu svetu in celotnemu delovnemu kolektivu Keramične industrije Liboje se iskreno zahvaljujem za izkazano denarno pomoč, ki ste mi jo nudili ob katastrofalni poplavi. MASTNAK MILAN Nekatera vprašanja s področja delitve po delu Na zadnji seji je občinski komite ZKS Žalec obravnaval vprašanja s področja delitve po delu (nagrajevanje po delu) in je ugotovil: Samoupravljanje se uveljavlja vse bolj in bolj in je temeljna značilnost našega družbenega sistema. Kvaliteta samoupravljanja je v veliki meri odvisna od tega, ali so pravilniki o delitvi po delu dobri ali ne. Značilno je, da se je samoupravljanje bolj razvilo in uveljavilo tam, kjer so pravilniki o delitvi po dela boljši in obratno, da je tam, kjer so pravilniki o delitvi po delu slabši in zastareli, tudi samoupravljanje manj razvito. Pravilniki o delitvi po delu so v veliki meri zastareli in ne odgovarjajo današnjim potrebam. Izdelani so bili v letih 1960 do 1962, torej v času, ko je bil naš samoupravni sistem manj razvit, kot je danes in ko je bil gospodarski sistem drugačen od današnjega. Gre pravzaprav za nekoliko izpopolnjene tarifne pravilnike s tarifnimi postavkami, startnimi osnovami, za velik del zaposlenih so pa določeni kar fiksni osebni dohodki. Že samo to, da velik odstotek zaposlenih dobiva fiksne osebne dohodke, dokazuje zastarelost pravilnikov o osebnih dohodkih. Pravilniki o delitvi osebnih dohodkov bodo dobri takrat, kadar bomo z njimi odpirali (stimulirali) dvig produktivnosti dela oz. takrat, ko bodo dobivali posamezniki toliko, kolikor so s svojim delom doprinesli k celotnemu dohodku, ki so ga ustvarile delovne skupnosti. To pomeni med drugim, da moramo z delitvenimi sistemi podpirati intenzivno in ne ekstenzivno proizvodnjo. Sedanji pravilniki v glavnem ne podpirajo produktivnosti dela. Odločilnega pomena sta doseženi fizični obseg proizvodnje in doseženi bruto (kosmati) dohodek. S tem podpiramo ekstenzivno gospodarjenje, saj je bolj važno, da čim več proizvajamo ne pa tudi, da bi isto dosegli s čim manjšini številom zaposlenih in s čim manjšimi proizvodnimi stroški. V pravilnikih manjkajo postavke kot so: produktivnost dela, ekonomičnost in rentabilnost proizvodnje, skratka tisto, kar bi podpiralo večjo in cenejšo proizvodnjo, s tein pa intenzivno proizvodnjo in seveda tudi višje osebne dohodke delavcev. V sedanjih pravilnikih o osebnih dohodkih ni zagotovljena kar se da pravična delitev. Cesti so primeri, ko so osebni dohodki visokokvalificiranih delavcev neznatno višji od osebnih dohodkov nekvalificiranih delavcev in nižji od osebnih dohodkov uslužbencev s srednjo izobrazbo, ki niso na vodilnih delovnih mestih. So primeri, ko imajo organizatorji proizvodnje v velikih delovnih organizacijah manjše osebne dohodke kot pa organizatorji proizvodnje v manjših delovnih organizacijah z manjšo odgovornostjo in z manjšo strokovnostjo. Ponekod, zlasti v zdravstvu, imajo posamezniki neverjetne apetite po osebnih dohodkih. Ob pravilni uveljavitvi principa delitve osebnih dohodkov po delu, bodo osebni dohodki v posameznih delovnih organizacijah in za posameznike seveda različni. Toda sedanje razlike in anomalije nam kažejo na drugo, namreč da so pravilniki o osebnih dohodkih zastareli. To nakazuje zlasti nam komunistom, da se borimo za izdelavo novih, sedanji stopnji razvoja primernih pravilnikov o osebnih dohodkih. To velja za komuniste v vseh delovnih organizacijah ne glede na to, akšni so pravilniki njihove delovne organizacije, kajti ugotoviti moramo, da so sedanji pravilniki v večji ali manjši meri zastareli. Ne smemo pričakovati, da je ta naloga iahka in hitro rešljiva. Prav zaradi tega se moramo zavzemati za ustanovitev delovnih skupin, ki bode pripravile osnutke pravilnikov, pri čemer bi morale imeti te skupine tehnično organizacijske naloge, v snovanju pravilnikov bi pa morale sodelovati celotne delovne skupnosti. Ta naloga je važna prav v sedanjem času, kajti z izdelavo pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ki bodo v skladu z doseženo stopnjo razvoja pasamezne delovne skupnosti, bomo med drugim tudi odkrili tako imenovane notranje rezerve. SKLEPI seje občinskega komiteja ZKS Žalec z dne 12. 5. 1965. 1. Kot posledica zadnjih gospodarskih ukrepov se pojavljajo pri podjetjih predvsem tile problemi: — pomanjkanje surovin in materiala, zlasti surovin iz uvoza; — pomanjkanje obratnih sredstev; — pomanjkanje deviznih sredstev; — poslabšanje tržnih prilik. Ukrep o zamrznjenju cen je lahko le začasen, potreben pa je bil zato, da pridemo v našem gospodarskem življenju do sape. 2. Ponekod se kažejo znaki panike ali pa malodušja, kar je škodljivo. V našem dosedanjem razvoju smo doživeli enako težke ali pa še težje trenutke, katere smo pa s skupnimi napori prebredli nspešno. Tudi trenutnim težavam bomo kos. 3. V vsakem delovnem kolektivu se moramo boriti za čim večjo, možno in razumljivo štednjo. Vse nepotrebne in neproduktivne investicije (gre ponavadi za manjše investicije) je treba odpraviti. Stremeti moramo za tem, da ustvarimo v podjetjih, v možnem obsegu in časovno realnem terminu, lastna obratna sredstva. 4. Proizvodnjo smemo širiti, v kolikor je to trenutno oportuno, že sedaj in tudi kasneje pa mora biti širitev proizvodnje rezultat intenzivnega in ekstenzivnega gospodarjenja. Takšna politika nam med drugim nalaga, da ne zaposlujemo nove delovne sile, razen v izjemnih primerih, kadar smo za to posebej zainteresirani. (Nadaljevanje na 9. strani) Vloga sodobne organizacije proizvodnje v naših gospodarskih organizacijah Če definiramo delo kot smotrno človeško dejavnost, ne moremo mimo ugotovitve, da je to kar je bilo včeraj smotorno, danes lahko že nesmotrno odnosno nespremeljivo za družbeno ekonomsko afirmacijo. Že iz gornje preproste definicije dela, lahko napravimo izvleček, da se delo vrednoti samo z družbeno potrebo in ekonomsko upravičenostjo. Moto sodobne človeške družbe je ustvarjanje vedno večjih količin družbeno potrebnih dobrin z najmanjšim mogočim vlaganjem fizičnega in abstraktnega človeškega dela. To se pa lahko doseže, odnosno se že dosega z uvajanjem znanstvene organizacije dela in avtomatizacije v proizvodnjo. Vendar se avtomatizacija lahko uvaja samo v gotove proizvodne procese in še to le delno, mnogokrat pa samo kot avtomatično krmilna tehnika. Z druge strani pa avtomatizacija tudi na vseh področjih ne more biti gospodarsko (Nadaljevanje s 8. strani) 5. Trenutno ne bi bilo oportuno odpuščati delavce, ker bi to vnašalo nemir in tako povzročilo negativne posledice. Sicer pa bo naravna fluk-i nacij a (vsaj v začetku) imela približno iste posledice, seveda pod pogojem. da ne bomo zaposlovali novih delavcev. 6. Pobijati je treba morebitne govorice o brezposelnosti, ker te vnašajo med ljudi nemir :in ker so neutemeljene. Trenutno je vloženih 118 prošenj za delo, kar je pri okrog 9.000 zaposlenih neznatno število. 7. Protislovni so pravilniki o nagrajevanju po delu, ker večinoma to niso, saj izvirajo iz let 1960—1962 in ker niso v skladu s sedanjo stopnjo samoupravnega sistema. Osnovni element teh pravilnikov je fizični obseg proizvodnje, namesto da bi bil osnovni elemčnt finančni rezultat proizvodnje. Poleg tega pa merimo delo v resnici le za ca. 50% od v-seli zaposlenih. Komunisti se moramo boriti vsepovsod zlasti pa pri samoupravnih organih, da se formirajo delovne skupine z nalogo, da pripravijo osnutek pravilnika nagrajevanja po delu. 8. Te probleme bi morali komunisti proučiti, o njih razpravljati konkretno, tako kot se kažejo v njihovih delovnih kolektivih; o njih zavzeti konkretna stališča in se za ta s ališča boriti povsod zlasti pa v samoupravnih organih. opravičljiva. Ekonomski optimum avtomatizacije lahko pričakujemo le v gotovih vejali industrije z masovno proizvodnjo, torej z izdelkom za katerega je zagotovljeno tržišče za več let v naprej. Na tako strm progres porasta industrije proizvodnje je vsekakor vplival nagel razvoj tehnike, le-ta pa je odvisen od totalne delitve dela. Z delitvijo dela je nujno prišlo tudi do zoževanja profila znan ja delavca, je pa v svoji ozki specializaciji postal res strokovnjak, ki dosega velike uspehe, i 'oljeno delo pa ima tudi veliko ekonomsko prednost. Vzemimo primer, da bi delavec opravljal celotno operacijo, ki zahteva obdelavo na 1 reh strojih sam. V času ko bo opravil fazo dela na enem stroju bosta ostala stroja namenjena za druge faze obdelave stala neizkoriščena. To si lahko privoščimo samo s cenenim orodjem, nikakor pa ne z dragimi proizvajalnimi sredstvi. Stroji morajo biti polno izkoriščeni. toda ne samo zato. ker omogočajo hitro, visoko proizvodnjo, ampak tudi zato, ker mora biti v tekmi sodobne tehnike stroj hitro a-mortiziran, da ga lahko zamenjamo z boljšim, sodobnim, bolj produktivnim. Vslcd tega sc mora k organizaciji delitve dela in oblikovanja delovnih mest pristopiti z vso resnostjo, predvsem pa se izogibati praktiei-stičnim, dogmatskim in formalističnim metodam pristopa reševanja oroizvodnih in organizacijskih problemov. Stroj je samo mrtva stvar, če ga posredno ali neposredno ne u-pra vi ja človek. Zato pri organizaci-in delitvi dela, človeka, ki nastopa vedno kot aktivni subjekt v proizvodnji ne smemo prezreti. Prizadevati si moramo, da bo vso delo, no človeku. Vedno to ni lahko. Preče že ne podrejeno, vsaj prilagoje-velika hotenja nas lahko zapeljejo v tako obliko dela. ki bo povzročila padanje ali vsaj stagnacijo proizvodnje. Pri reševanju problemov delitve dela moramo za sedaj še vedno i med žično lastnostjo človeka. Potreba po organiziranem oblikovanju delovnih mest odnosno po dobro projektiranem tehnološkem postopku je prišlo posebno do izraza pri uvajanju 42 urnega tednika. Z elaboratom za 42-urni tednik se je na osnovi obstoječega stanja v normativih časa iskala rezerva, manj pa v spremembah tehnologije, proučevanju transporta in slično. Posebno poglavje zbrati na j bolj oš srednjo pot. pot načeli ekonomike in psihofi- proučevanja je vsekakor medopera-cijski transport. V podjetjih, ki se v jugoslovanskem merilu smatrajo za dobro organizirane, odpade na ves transport ca. 30—45 % vsega delovnega časa, dočim se v dobro organiziranih podjetjih na zapadu porabi za transport le 10 -15%. Iz tega sledi, da se z dobro analizo toka materiala vsklajeno s samo obdelavo materiala mogoče poiskati največ rezerv Npr. samo s 5 % zmanjšanjem medoperacijskega transporta bi se lahko v našem podjetju pribilo letno 63.000 proizvodnih ur, kar predstavlja cel oddelek velikosti naše livarne. To je samo en problem, s katerim bi se naj ukvarjal, tehnološki oddelek v podjetju. Celoten obseg dela tehnološkega oddelka pa bi zajemal: — razdelitev celotnega proizvodnega procesa na delovne operacije in faze; — določitev mesta posamezne operacije in faze; — določitev vrstnega reda delovne faze; — določitev načina dela (študij podfaze); — določitev orodja in delovnih priprav; — izdelava časovnih normativov; — izdelava materialnih normativov; — sinhronizacija presnovilnega in izdelčnega procesa; — izdelava tehnološke dokumentacije; Iz vsega tega je razvidno, da je centralizirano projektiranje tehnološkega postopka postala nujnost v naših podjetjih, saj so mu v zadnjih nekaj letih pretežno vse gospodarske organizacije v vseh vejah industrije vpeljale in odredile zelo važno mesto v procesu proizvodnje tehnološkemu oddelku. Dopisujte v nas list! Končni skupni rezultat pa je: šport - šport - šport - šport - šport Keramična industrija Liboje I. zmagovalec delavskih športnih iger občine Žalec V počastitev občinskega praznika Žalec in 20. obletnice osvoboditve je komisija za rekreacijo in šport pri Občinskem sindikalnem svetu v septembru 1964. leta razpisala tekmovanje — delavske športne igre v naslednjih panogah: Odbojka, nogomet, rokomet, streljanje. namizni tenis, šah, itd., ter v ostalem udejstvovanju v športu, urejanju športnih igrišč in parkov kakor tudi prostovoljnem delu. lega tekmovanja se je udeležilo 16. podružnic iz območja občine Žalec in je trajalo vse do 3. julija 1965. Naša sindikalna podružnica sc je s svojimi ekipami udeležila vseh razpisanih tekmovanj v ženski in moški konkurenci. Doseženi pa so bili naslednji rezultati: V streljanju — ženske 1. in 3. mesto, moški 5. in 6. mesto; — v namiznem tenisu 4. mesto; — v malem nogometu 4. mesto; - v rokometu 3. mesto; — v odbojki 4. in 5. mesto; - v šahu 4. mesto. Poleg tega smo sodelovali na turnirju v namiznem tenisu, ki ga je organizirala sindikalna podružnica j uteks« kjer smo dosegli 5. mesto in na rokometnem turnirju »Ferra-lit«, na katerem smo dosegli 3. mesto. .. Tudi naša sindikalna podružnica je organizirala zaključno tekmovanji' sindikalnih športnih iger v rokometu, odbojki in malem nogometu. 1.. 2. in julija. Na rokometnem turnirju je sodelovalo 5 sindikalnih ekip. Rezultati: I. FERRA1.IT Žalec, 2. Občina Žalec. 3. KIL. 4. juteks Žalec, 5. Agro-servis Šempeter. Na odbojkarskem turnirju je sodelovalo 6 ekij) ter so doseženi naslednji rezultati: 1. Ferralit Žalec, 2. Agroservis Šempeter, 3. Tovarna nogavic Polzela, 4. Juteks Žalec, 5. KIL, 6. Občina Žalec. Na turnirju v malem nogometu je sodelovalo 5 ekip in so bili do-ženi naslednji rezultati: 1. Kmetijska zadruga Arja vas, 2. Ferralit Žalec, 5. Juteks Žalec, 4. KIL, 5. Agroservis Šempeter. Vsa ta tekmovanja so se točkovala po p ro pozicij ah organizatorja: za udeležbo, za osvojena mesta od 1—6, za medsebojna tekmovanj a, za urejanje igrišč in parkov ter za prostovoljno delo: skupni zmagovalec je postal tisti, ki je zbral največ točk. Naša sindikalna podružnica se je s svojimi ekipami udeležila res vseh tekmovanj, zasedla dobre rezultate, zgradila športna igrišča in organizirala otvoritev in tekmovanja v počastitev občinskega praznika ter tako zbrala največje število točk. Zato je tudi Keramična industrija Liboje postala prvi zmagovalec občinkih delavskih športnih iger občine Žalec za leto 1964/65. 1. Keramična industrija točk Liboje 1.410 2. Občina Žalec 855 3. Juteks Žalec 810 4. Agroservis Šempeter 600 5. Feralit Žalec 435 6. Tekstilna Prebold 360 Prvih 6. sindikalnih podružnic je bilo nagrajenih z lepimi praktičnimi nagradami, Keramična industrija Liboje pa je kot zmagovalec prejela lep prehoden pokal. To vrsto tekmovanj se bo organiziralo vsako leto in ekipa, ki osvoji trikrat prehodni pokal, ga prejme v trajno last. Naslednje leto bo tekmovanje organizirano v čast občinskega praznika Liboje in 150-letnice Keramične industrije Liboje. Zato bo to tekmovanje za našo sindikalno podružnico še toliko bolj pomembno in se bomo morali že sedaj resno pripravljati na to prireditev. Pozivamo vse športnike in interesente, da se vključijo v razne sekcije ,da bi masovneje pričakali naslednje tekmovanje in dosegli še lepše rezultate. Takšna je bila pot športnikov KIL do osvojenega prvega mesta in naslova prvega zmagovalca delavskih športnih iger občine Žalec za leto 1964/1965. MLADINA PRIDNO GRADI SVOJE ŠPORTNO IGRIŠČE šport - šport - šport - šport - šport Desetletja smo izvažali keramične izmečke na prostor pred tovarno, kjer so neokusni kupčki kvarili iz-gled že tako stare tovarne. Kljub planiranju tega prostora z raznimi stroji, je vedno ostal le neokusen spomenik tovarniškega izmečka. Ko smo letos v mesecu juniju začeli z urejevanjem dvorišča v krogu tovarne, so športniki naše sindikalne kmalu pokazali obrisi predvidenih igrišč. Vedno več je bilo prostovoljcev. ki so pomagali pozno v noč, samo da bi zaključili gradnjo igrišč do predvidenega roka, ker so bila že razpisana tekmovanja. Brez posebnih stroškov, samo z prostovoljnim delom in v rekordnem času (20 dni) so bila vsa dela končana in 1. julija je bila svečana ot- ZGRADILI SMO ŠPORTNO IGRIŠČE... podružnice, ki so že več kot pol leta aktivno nastopali, brez vsakih priprav na vseh tekmovanjih delavskih športnih iger, prišli na idejo, da na tem prostoru, ki služi samo za odpadek, zgradijo okusno igrišče za rokomet in odbojko. Kljub temu, da smo že začeli z "• rud njo športnega parka pri osnovni šoli v Libojah, je uprava podjetja dovolila, da se pred tovarno zgradijo omenjena igrišča, ki bi služila športnikom za redne treninge, ostalim članom kolektiva pa za rekreacijo. Desetega junija, ko so redki prostovoljci začeli razkopavati, prevažali in planirati ta prostor, so se mnogi mimoidoči spraševali, kaj počnejo ti na tem mestu, kaj*neki iščejo in zakaj tako vneto razvažajo te odpadke. Vsak dan več je bilo tistih. ki so verjeli, da bo na tem prostoru nekaj zraslo, pa so priskočili na pomoč in tako so se kar skupno pri ureditvi igrišča. voritev in začetek trodnevnega tekmovanja. 1. 2. in 5. julija je bilo zaključeno tekmovanje sindikalnih športnih iger občine Žalec v rokometu, odbojki in malem nogometu, na katerem so sodelovale ekipe sindikalnih podružnic >Ferralit«, Juteks«, občina Žalec, »Agroservis« Šempeter, Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna Prebold in KIL. Ob zaključku tekmovanja pa je bila tudi proglasitev v generalnem plasmanu v vseh panogah tekmovanja, ki se je vršil celo leto v počastitev občinskega praznika Žalec. Tako je zanimivo trodnevno tekmovanje in proglasitev KIL za zmagovalca. bilo vsem prostovoljcem, ki so igrišča zgradili v rekordnem času, delno priznanje in nagrada za vloženi trud. Danes pa se na teh igriščih zbirajo dnevno pionirji, mladinci, mladinke. člani kolektiva iz bližnje o-kolice v popoldanskem času, ‘kjer preživijo del svojega prostega časa v igri. Z rednimi treningi, ki jih predvidevamo za moške in ženske ekipe, pa bodo ta igrišča še bolj oživela in res služila pravemu namenu. članom kolektiva pa omogočila strokovno športno udejstvovanje. Vsi tist. ki pa se ne bodo udejstvovali bodo imeli možnost večkrat uživati kot gledalci na raznih tekmovanjih. ki jih bomo organizirali. Pozivamo vse prostovoljce, športnike in simpatizerje, da nam pomagajo tudi pri gradnji športnega parka v Libojah pri osnovni šoli. da bi lahko drugo leto proslavili še eno pomembno zmago ob občinskem prazniku v Libojah in 150. letnice KIL. Tako bi dali možnost šolskim otrokom, vaški mladini in vsem <>-stalim članom, za vsestransko razvijanje še v ostalih športih kot: odboj k j. rokometu, košarki, malem nogometu, streljanju, atletiki, smučanju, smuč. skokih itd. Za zgrajeno igrišče pred tovarno, ki je obenem tudi okras okolice še enkrat vsem prostovoljcem iskreno priznanje. Bizjak Kadrovske vesti Odšli v mesecu maju Bečič Vahid — po odpovednem roku, Gselman Antonija — samovoljno. Karner Jože — samovoljno, Ve rde v Angela — sporazumno, Klo-var Tomo — starostno upokojen. Odšli v mesecu juniju 1965 Plahuta Angela — samovoljno, Tepež Edvard — samovoljno, Hladili Adolf —samovoljno, Lešnik Ana sporazumno, Stančič Jože — sporazumno. Šanca Jože — starostno u pokojen. Odšli v mesecu juliju Kozin el j Franc — samovoljno, Cvikl Milan — samovoljno, Drak-■'č Vlado — sporazumno, Stančič Helena sporazumno, Gluhak Ana - po odpovednem roku, Jagarinec Milica po odpovednem roku, Urankar Neža — po odpovednem roku, Potočnik Matilda — po odpovednem roku, Mitič Sreten — po odpovednem roku. Š. J. Poškodbe pri dela od aprila do junija Ni nobenih izgledov, da bi prostor v našem listu namenjen za nesreče pri delu, ostal prazen. Dogajajo se nesreče, ki so rezultat nepoznavanja. še večkrat pa rezultat omalovaževanja nevarnosti, ki nam pretijo na vsakem koraku. ' Vrbovšek Ana — okrogla peč: Pot v službo jo vodi preko strine travnate poti. Ko je 13. 3. 1963 hitela na vlak, je na tej poti padla. Poškodovala si je nogo v gležnju. Urankar Jožica — opekarna: Pri spajanju traktorske prikolice z traktorjem jo je stisnilo za prste na roki. Verdev Anton — opekarna: Na poti v službo je na strmi in slabi cesti padel. Pri padcu si je poškodoval gleženj desne noge. Pesjak Franc — opekarna Pri nakladanju odpadne opeke na prikolico, mu je naloženi komad padci nazaj na glavo in mu jo poško-do val. Grebovšek Milan — opekarna: Pri potiskanju visokega vozička za prevoz opeke, mu je na mokrih tleh spodrsnilo. Voziček, ki je bil v gibanju, ga je povlekel za seboj in mu izpahnil desno roko v ramenskem sklepu. Gerič Franc — grafitni oddelek: Po končanem delu na rezalcu gline. jo začel čistiti. Očistil je že polovico vrteče rezalne plošče in hotel še drugo. Vrteča plošča se v trenutkih zelo težko pomakne. Uporabil je vso moč, da jo je premaknil. Plošča pa se je nenadoma hitro in z lahkoto zavrtela. Med odprtino za regulacijo rezanja in kovinskega zadrževalča gline mu je stisnilo palec leve roke in ga poškodovalo. Stadler Maks — zgornja strugar-na: Kovinski obroček za namestitev mavčevih modelov se ni vrtel. Na pogonski osi je bilo potrebno z matičnim ključem priviti matico. Stadler je matico privijal na ta način, da*je preko sklopke vključeval elek-i rični motor, kar pa ni dovoljeno. Matica se je v začetku zaradi poškodovanega navoja težko privijala. S prehodom na boljš-i navoj se je hitreje zavrtela. Električni motor je dobil dovolj velik zagon in število obratov, da mu je v trenutku privite matice izbil ključ iz des- ne roke. Ključ ga je udaril po prstancu leve roke in mu ga poškodoval. Pri popravilu strojev je potrebno brezpogojno izključiti vse pogonske naprave. Če bi Stadler to upošteval, nesreče ne bi bilo. Verjetno pa se iz njegovega primera lahko marsikdo obogati z novo izkušnjo in sc obvaruje pred poškodbo. Cokan Aojz — opekarna: Pri spuščanju opeke po lesenem žlebu, ga je opeka udarila po prtih. ker je v nepravilnem položaju roke pričakoval drugo opeko. Poškodoval si je prste na eni roki. Čuš Karolina — strugama: V obročku za vstavljanje mavčevih modelov pri oblikovanju skled se je razletel mavčev model. Zaradi obodne hitrosti obročka ji je del modela vrglo v sredinec desne roke in ji ga poškodovalo. Rotar Ludvik — grafitni oddelek: Pri preoblačenju v delovno obleko je stopil na žičnik, ki je štrlel iz deske. Prostor, kjer se je preoblačil. je bil slabo razsvetljen, ker ni gorela žarnica. Poškodoval si je stopalo leve noge. Do poškodbe ne bi prišlo, če bi deska ne bila zaradi malomarnosti odložena na neprimernem prostoru. Grebovšek Milan —• opekarna: Pri normalnem potiskanju vozička z opeko se mu je ponovno izpahnila desna roka v ramenskem skle-i n. Enako poškodbo je imel tudi v mesecu aprilu. Bučej Anton — strugama: Valj narezane mase je postavil na leseno polico, ki je pritrjena v neposredni bližini dodajalnega vretena. Sredinec leve roke je potisnil preko lesene police. Dvigajoče dodajalno vreteno mu je stisnilo prst na leseno polico in mu ga poškodovalo. Omembe vredno je to, da je pred njim stisnilo že sodelavca in mojstra v oddelku. Čakati je bilo treba še na poškodbo, pri kateri je bila potrebna zdravniška pomoč, da se je povečala odprtina med polico in vretenom ter se s tem preprečile nadaljne poškodbe. Tkavc Angela — prodorna peč: Praznila je šamotne kapice. Ko je nesla večje število krožnikov v prostor za razvrščanje, je spodnji krožnik, ki ga je držala z rokami počil. Oster rob počenega krožnika ii je poškodoval prstanec desne roke. Gluhah Elica — strugama: V službo se je peljala s kolesom. Med vožnjo ji je postalo slabo. Onesvestila se je in padla s kolesom. Dobila je pretres možganov. Juršič Franc — zunanja skupina: Hotel je razkladati premog. Prijel se je za zadnjo stranico tovornjaka. da bi se lahko povzpel na tovornjak. Istočasno je sodelavec odpel verigo ki veže obe stranici. Zaradi teže premoga in njegove lastne teže pri vzpenjanju se mu je odprla zadnja stranica, ki je na eni strani neprimerno pritrjena samo z žico. Padel je pod tovornjak. Udarec stranice mu je poškodoval glavo in desno ramo. Do poškodbe verjetno ne bi prišlo, če bi bil tovornjak, ki vozi premog, brezhiben. Bot Štefan — zunanja skupina: Po končanem delu se je šel kopat. Odprl je ventil za hladno vodo in kasneje za toplo vodo. Ker topla voda ni tekla je hotel ventil priviti. Takrat pa je iz ventilnega ohišja izpadel vrhnji del, s katerim se regulira dotok tople vode. Iz odprtine je pričela izhajati para. Dobil je opekline na levi nogi. Kos Anica — predorna peč S praznim prevoznim mostom je hotela prepeljati na drugi tir voziček naložen s Samotnimi kapicami. Pri potiskanju vozička sta hoteli dve kapici pasti. Pohitela je z namestitvijo praznega mostu. V naglici ni dovolj odmaknila desne noge in jo je stisnilo za palec. Glavni delež v tej poškodbi nosi uporaba neprimerne obutve. Oblak Jože — strojna delavnica S sodelavcem sta premeščala plošče za filter stiskalnice v oddelku proizvodnje gmote, težke približno 90 kg. Pri eni izmed plošč je Oblak zamudil z dvigom. Samo enostransko dvignjena plošča ga je z ročajem za ponašanje stisnila ob drugo ploščo in mu poškodovala palec desne roke. FM Izdaja Keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče 1. Tisk ČP »Celjski tisk; Celje.