I 5TU"':S5KA I
I
[V CILJU I
"*»er rrnrmj
-^savski tednik* 'e glasilo SZDL občinskih odborov S ZDI. Trbovlje. Hrastnik-, Zagorje ln Litij? - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar -Naslov: uredništvo‘1n uprava -Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 -Telefon 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-148 - List Izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din - Cena Izvoda v kolportaži 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega podjetja -DELO- v Ljubljani — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek zjutraj - Nenaročenih rokopisov ln fotografij ne vračamo.
TEDNIKOV OKVIR
TRBOVLJE, 3. avgusta 1960
Cene 10 din - Letu XIII
NALOGE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ PRI UREJANJU PROBLEMOV STANOVANJSKE IZGRADNJE
Odgovorne naloge
SLUŽBO VARČEVANJA V NAMENE STANOVANJSKE IZGRADNJE NAJ ORGANIZIRAJO SINDIKALNE PODRUŽNICE
25. ft&£STA — PRENOS IZ RIMA
$4.ktuai*i.o - te. &ev£e,Cja
Televizija osvaja svet. Kdo, koga? Spori med televizijskimi in filmskimi družbami polnijo stolpce evropskega in ameriškega bulvarskega časopisja.
In pri nas? Televizija iz leta v leto hitreje prodira domove naših državljanov. Pri nas v Zasavju je že preč srečnežev, ki imajo televizijske sprejemnike. V Trbovlj obstaja celo -Klub prijateljev nevidne televizije«. Zal ' moral klub že v kratkem spremeniti svoj status. Zakaj 25. avgusta prične redno oddajati relejni televizijski oddajnik na Kumu.
V zvezi s številnimi vprašaji naših bralcev, kaj in kako je z ureditvijo televizijskega oddajnika na Kumu. smo se obrnili na direktorja Elektro-Trbovlje Janeza Brvarja. Takole je odgovoril:
— Televizijske naprave RTV Ljubljana, ki so bllf prenešene s Krvavca in razne UKV naprave, niso delen vale zaradi prešibke električne napeljave iz Ključevce. Po sporazumu z RTV Ljubljano je bil izdelan projekt za daljnovod visoke napetosti in transformatorsko postajo. Nedavno tega smo pričeli z deli, ki hitro napredujejo, kljub težavnemu terenu in slabemu dostopu na delovišče s prevoznimi sredstvi.. Daljnovod bo dograjen v rekordnem času, namreč do 15. avgusta. In potem je na vrsti provizorna transformatorska postaja. Naše podjetje se je obvezalo, da bo tudi to postajo zgradilo do 20. tega meseca. Potemtakem bo relejni televizijski oddajnik na Kumu lahko posredoval dogodke z Olimpijade v Rirml Zasavju že 25. avgusta. —	—pb—
Eao izmed najvažnejših vprašanj življenjskega standarda delovnih ljudi so vsekakor urejene stanovanjske razmere. Politiki stanovanjske izgradnje v okraju Ljutf.jana je bila posvečena posebna sejia Okrajne-6a odbora SZDL in tudi plenuma Okrajnega sindikalnega sveta.
V zvezi z novo stanovanjsko sakonodajo in problemi, ki se nakazujejo pri organizaciji in fiaansU nju stanovanjske izgradnje, je bilo že vrsta pojasnjevanj in razprav, vendar je opaiziti še razne nejasnosti pri reševanju porajajočih se problemov na tem področju.
Posebno sindikalnim organi-nacijam v. podjetjih in občin *kim sindikalnim svetom pri-Pada odgovorna naloga pri re Sevanju te tako obsežne m v*žne problematike.
Na tem področju je vsekakor v prvi vrsti zelo važna družbeno kontrola pri formiranju in nazdel; »vanju sredstev kreditnih skladov za stanovanjsko izgradnjo pri občinah, pri kateri morajo v polni meri sodelovati tudi občinski sindikalni sveti. Zadnji plenum okrajnega sindikalnega sveta ln še Posebej njegova komisija za Jružbeni standard sta poudarila soodgovornost sindikalnih ‘vetov za vodenje pravilne po-litike pri kreditnih skladih, ki naj bi bila taka, da bo izpodbijala tiste, ki hočejo sodelo-vtti pri stanovanjski izgradnji. Politika stanovanjske izgradnje v občinah mora biti načrtna in v okviru finančnih zmogljivosti, da se ne bodo pojavile težave zaradi preširoko zasnovanih gradenj, ki jih ob-ne bi zmogla. Kreditni »Idladi se pa morajo v svojem Poslovanju solidno utrditi kot ‘amostojna gospodarska organizacija v skladu s potrebami, bi sc narekovale njihova formiranja.
, Druga, haloga, ki
posebno odgovorna stoji pred sindikal-
nimi organizacijami, v prvi vrsti pa sindikalnimi podružnicami po podjetjih, je organizacija službe varčevanja z namenom stanovanjske gradnje. Pri tej nalogi gre za posebno skrb ki naj bi jo posvečali zbiranju sredstev. Ta naj bi ne bila šablonska, pač pa praktična, in sicer tam, kjer so za to dani pogoji.
Za izvedbo te široke akcije s« morajo zavzeti v polni meri upravni odbori sindikalnih podružnic s pomočjo sindikalnih svetov. Z vsemi tistimi, ki so za gradnjo stanovanj zainteresirani bo treba imeti posebne razgovore in dobro obrazlago namena in smisla tega varčevanja.
To varčevanje lahko izvedemo na več načinov. Eden izmed teh je, da delavec in uslužbenec, ki potrebuje stanovanje, sam vlaga prihranke v hranilnico pod normalnimi pogoji, istočasno se pa vpiše pri odboru za varčevalno službo pri svoji sindikalni podružnici kot interesent za novo stanovanje. Ko prihrani potrebno vsoto, zahteva s pomočjo odbora od delavskega sveta, cin prispeva vsaj toliko, kolikor znaša njegov prihranek. S temi sredstvi potem sodeluje na natečaju kreditnega sklada, ki naj bi prispeval ostalo, če bodo izpolnjeni pogoji natečaja.
Drug način varčevanja je lahko organiziran po principu organizacije vzajemne pomoči pri naših sindikalnih podružnicah. V tem primeru zbira vse prihranke V kolektivu varčevalna služba, ki vodi vso potrebno dokumentacijo ter vlaga prihranke v banko na skupno hranilno knjižico. S temi prihranki sodeluje odbor na natečaju kreditnega sklada. Tedaj se denar lahko hitreje obrača, tako da s prihranki in prispevki podjetja sodelujejo na natečajih in gradijo stanovanje najprej za tiste, ki so jih najbolj potrebni. Ta princip
zahteva ustrezno uzakonitev v posebnem pravilniku varčevalne službe.
V navedenih primerih bi imel odbor za službo varčevanja pri sindikalnih podružnicah razen skrbi za organizacijo in delovanje službe še skrb za zbiranje vseh potrebnih sredstev za gradnj o stanovanj.
Vse službe bodo morale sloneti na zanesljivem poslovanju.
za daljše obdobje, četudi z manjšimi zneski. Tako naj bi po možnosti oče vlagal prihranke za sinovo stanovanje in podobno.
Razen omenjenih oblik varčevanja se bodo porajale še druge, ki pa jih bomo morali v celoti podpreti ter to akcijo usmeriti tako, da b0 vsaka oblika omogočala hitro reševanje stanovanjskega problema
POZDRAV ROJAKOM
Te dni so ponovno prispeli v lepem številu naši dragi rojaki iz tujine na letni obisk v svojo drago domovino. V naših zasavskih revirjih so prav posebno številni obiski rojakov — izseljencev iz evropskih držav.
Njim in vsem ostalim rojakom, prispelim iz prekomorskih dežel, kličemo prisrčno dobrodošlico na domačih tleh, vsem prijateljsko stiskamo roko v pozdrav in jim želimo srečno bivanje med najdražjimi domačimi, prijatelji in znanci.
Tistim, ki so že večkrat obiskali svojce in prijatelje v domovini, želimo, da kakor ob vsakem obisku, še globlje spoznajo naše delo, naša prizadevanja za nadaljnjo sobiaUsticno rast in razvoj naše domovine. Tistim, ki prvič vidijo domača tla po svojem odhodu v tujino, pa želimo, da se ob svojcih in prijateljih seznanijo z našimi napori za graditkv boljše in srečnejše prihodnosti, z Tjašo socialistično demokracijo, z našim delavskim in družbenim upravljanjem.
Vsem pa želimo in svetujemo, da obiščem naše podružnice Slovenske izseljenske matice ali odbore SZDL, kjer bodo dobili potrebne napotke, kako lahko čim-bolje spoznajo naše delo in naša prizadevanja.
Dragi rojaki! Ko vam ponovno stiskamo roko v T>ozdrav, vam še enkrat kličemo: pridite se večkrat med svojce in prijatelje, v kraje, na katere vas veže vaša mladost, po katerih vsakdo hrepeni, kdor ljubi svoj dom in svojo domovino.
Anton Kukoviča, predsednik podružnice SIM Trbovlje
Skrbeti bo treba tudi, da bo lahko vsakdo svoje prihranke tudi vsak čas dvignil, razen tega b0 pa treba skrbeti za to, da se bodo vloge obrestovale, ter da se bo vsakdo, ki namensko varčuje, uvrščal v prioritetno listo interesentov za gradnjo stanovanj v podjetju. Predvsem pa je treba omogočiti, da bo vsakdo lahko varčeval tudi
Mladi na letovanju
Društvo prijateljev mladine Trbovlje je v letošnjem letu pripravilo vrsto letovanj za predšolsko, šolsko in vajensko mladino. Tako je doslej preživelo prijetne počitniške dni v Piranu, od kjer je tudi naš posnetek, že sto najmlajših Trboveljčanov. Nedavno , tega je odšla v Piran že druga izmena otrok. Skupina osemdesetih šolarjev pa zdaj preživlja svoje počitnice tudi v Polhovem gradcu. V septembru bo odšlo na letovanje v Kraljevico 30 najmlajših Trboveljčanov. Društvo prijateljev mladine je težilo v letošnjih počitnicah predvsem za tem, da so odšli na letovanje predvsem zdravstveno ogroženi otroci.
Tudi trboveljski vajenci prežiMaajo prijetne počitniške dneve v Supetaru na Braču, Poljanski dolini in Crikvenici. Iz IRS bo letovalo preko 200 bodoSh rudarjev, iz IKS pa 84 vajencev.
vanjskih objektov. Urejajo lastninske odnose in podobno. Take zadruge s0 samostojne gospodarske organizacije, ki se lahko organizirajo v podjetjih ali v občini.
Z namenskim varčevanjem ln vključevanjem v zadruge bomo dosegli še poseben cilj, namreč, da bodo vsi, ki potrebujejo stanovanje, sodelovali ne samo s finančnimi sredstvi, ampak- tudi pri zbiranju načrtov, pri formiranju cene za stanovanje itd.
Pri uspešnem reševanju nalog na tem področju stanovanjske izgradnje je predvsem važno, da vsi dobro poznamo novo stanovanjsko zakonodajo in da do potankosti obvladamo problematiko v občini oziroma podjetju. Važnost tega problema življenjskega standarda naših delovnih ljudi ne gre torej vzeti kot neko kampanjsko nalogo. V to akcijo se morajo vključiti ne samo sindikalne organizacije v podjetjih in občinski sindikalni sveti, marveč tudi vse politične organizacije v podjetjih Ln na terenu. Pri tem morajo svoj0 vlogo odigrati tudi krajevne organizacije SZDL, ki naj to vprašanje tolmačijo svojemu članstvu na sestankih. S skupnimi močmi moramo izvajati te naloge in s skupnimi močmi sproti odklanjati vse nejasnosti.
Razvili so svojo zastavo
Menda so prvič v zgodovini trboveljske doline strelci razvili svojo društveno zastavo. Agilna Strelska družina STT je slavila v nedeljo petletnico' svojega obstoja ter jo združila tudi z razvitjem svoje zastave in tekmovanjem drugih strelskih družin, ki so prihitele iz vseh krajev Slovenije.
Na prostoru pred vhodom v Strojno tovarno Trbovlje so se zbrali na slavnostni tribuni gostje, med njimi zastopnik okrajnega strelskega odbora tovariš Avšič, predsednik SZDL občine Trbovlje Slavko Borštnar, direktor STT Franc Slapnik, ki je botroval razvitju zastave, in drugi.
Po uvodnih besedah predstavnikov strelske družine STT, tajnika in predsednika, je razvil zastavo Boris Slapnik, še prej. so pa strelci ponesli pred spomenik žrtvam Orjune lovorjev venec. Ob tej priložnosti so prejeli najbolj delavni člani strelske družine priznanja. Zastopnik Strelske družine iz Litije je poklonil strelski družini STT v spomin na ta dan lepo diplomo. Strelcem STT je čestital k njihovemu prazniku tudi tovariš 'Avšič, član okrajnega strelskega odbora Ljubljana.
Po končanem razvitju zastave so si gostje ogledali lepo
ter angažirala čimveč lastnih sredstev.
Ob tej akciji se pa poraja tudi vprašanje ustanavljanja stanovanjskih zadrug višjega tipa, ki imajo v svojem sestavu organizirano službo varčevanja, skrb za zbiranje potrebnih sredstev, za tehnično dokumentacijo, gradnjo stanovanj ln vzdrževanje zgrajenih stano-
KRAJEVNA ORGANIZACIJA SZDL »FRANCA FAKINA«
Pričeli so z delom
■^OVELJSKI PIC.NIRJT, IN PIONIRKE LETUJEJO OB JIORJU V PIRANU. PRAV PRUETNO JE V TEJ VROČINI V MORSKI VODI.
Prejšnji teden, v ponedeljek 25. julija, se je sešpl na prvi seji iniciativni odbor krajevne organizacije SZDL »Franca Fakina« v Trbovljah. Izvolili so novi odbor s predsednikom Hinkom Okornom, podpredsednikom Alojzem Kočarjem, za sekretarja je določen Rudi Vodišek in za blagajnika Peter 'Polc. Med drugim so sklenili na tej seji, da bo krajevna organizacija imela dve podružnici, in sicer podružnico Leninov trg ter podružnico Franca Fakina-Na .območju nove krajevne organizacije je 3.827 prebivalcev. Od teh je volivcev 2.598, članov. SZDL pa 2.457. Pred ho vokonstituirano krajevno organizacijo stoji predvsem naloga, da si preskrbi prepotrebne poslovne prostore, saj bo organi-
zacija SZDL združevala v svojem okviru vse ostale družbene organizacije in društva na območju stanovanjske skupnosti Trga F. Fakina. V celoti stoje pred organizacijo po V. kongresu važne in odgovorne naloge za nadaljnje delo. in učvrstitev organizacijskih vrst.
KOLEKTIV STT JE PRESEGEL POLLETNI PROIZVODNI PLAN
Kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah je kljub povečanemu proizvodnemu planu za 300 milijonov dinarjev v primerjavi z letom 1959 uspešno zaključil svojo polletno produkcijo za letošnje leto In jo prekoračil za 11,6 odstotkov.
KAJ SO PRIPRAVILI ZA ROJAKE NA OBISKU V TRBOVLJAH
Na zadnji seji podružnice Slovenske izseljenske matice v Trbovljah so se dogovorili o sprejemu rojakov, ki preživljajo svoj oddih v domovini, v svojem rojstnem kraju Trbovlje.
Tako bodo priredili v sredo,
ZARJANI SO PELI
V nedeljo dopoldne so obiskali graditelje Zasavske ceste v RenKah pevci trboveljske »Zarje«, ki so priredili pripadnikom JLA v njihovem taboru prijeten koncert narodnih ir. umetnih pesmi. Pripadniki so Zarjane toplo in prisrčno sprejeli. To nedeljo bo pa imela svoj koncert pri graditeljih te ceste tudi trboveljska rudarska godba ria pihala, za katero vlada pri njih precejšnje zanimanje, saj so rrtnogi že večkrat slišali o tem kvalitetnem glasbenem ansamblu iz Trbovelj.
VREME: sredi meseca lepše izprva še deloma sončno s kra-evnimi plohami, okoli 10. av gust.a večje padavine in jesen stveno zboljšanje vremena, sko hladno, po 10. avgustu bt-Dr. Vital Manohin
5,7- avgusta popoldne, na Kleku tovariški razgovor z rojaki ter kulturni program na prostem pred Domom »Tončke Čečeve«.
Za rojake, ki žele obiskati razne gospodarske, kulturne in komunalne objekte ter se seznaniti z razvojem delavskega in družbenega upravljanja, so na razpolago za razgovore ln obiske tovariši Iz naših podjetij in ustanov.
■Zelja podružnice Izseljenske matice je predvsem, da se naši rojaki čini pobliže seznanijo z našo razvojno potjd. s proble mi nase komune ter našim delavskim in drtižbenim uprav ljanjem. ■■ j	*•
urejeno strelišče strelcev iz STT, v teku celega dneva so pa bila strelska tekmovanja.
Na prcelavi je sodelovala delavska godba na pihala Svoboda Trbovlje—Center, na. dalje številni zastopniki z društvenimi zastavami, ki so tudi na ta način počastili praznik strelcev STT.
mmimtccoW0O000050C«500č666666čč6JSSS!9555te

PROTI KANDIDATOM S1NG MAN RUEVE STRANKE
Iz Seula poročajo, da je približno 2000 ljudi zažgalo volilne skrinjice na nekem volišču v Masanu, da bi tako protestlraU proti kandidatom bivše Sing Man Rijeve U-beralne stranke.
KABINA ZA VESOLJE
V ameriškem raketnem oporišču Cape Canaveralu so v petek, dn« 29. julija, Izstrelili raketo -Atlas«. Na koncu Ima raketa posebno konico, težko 1 tono, ki bi lahko ponesla prvega Američana v vesolje. V dosedanjih poskusih so bile v konicah opice, v sedanjem poskusu pa v izstreljeni raketi ni bilo potnikov.
SIMPATIJE ZA KUBO
Washington je čedalje bolj zaskrbljen zaradi vedno večjih simpatij za Kubo v Latinski Ameriki. Kuba je deležna vedno večje naklonjenosti in podpore držav Latinske Amerike. Vsa znamenja kažejo, da dobiva ideja Fidela Castra vedno večje simpatije številnih Južnoameričanov in oživlja davno nezadovoljstvo Latinske Amerike nasproti ZDA. Zaskrbljenost je razumljiva, kajti pozicije ZDA so tu postale majave.
DRŽAVNA ZASTAVA CIPRSKE REPUBLIKE
Predsednik in podpredsednik Cipra Makarios in Kučuk sta odbrala državno zastavo ciprske republike, ki jo bodo razglasili 14. avgusta t. 1. To bo belo polje z obrisom otoka, obdanim z dvema zlatima oljčnima vejicama.
KATASTROFALNE POPLAVE NA POLJSKEM
Iz Varšave poročajo, da je prišlo v južnem delu Poljske do katastrofalnih poplav, največjih v minulih 30 letih. Poplave so uničile žetev na več tisoč hektarih, poplavljen je nadalje neki rudnik železa in na stotine vasi. Uničeno in poškodovano je več tisoč hiš, telefonske zveze s poplavljenimi področji so pa bile vse pretrgane. Na stotine kilometrov cest in žeipzniških prog je bUo poplavljeno.
INDONEZIJSKI PREMIER V JUGOSLAVIJI
Prejšnji petek je v našo državo prispel na tridnevni obisk prvi minister vlade republike Indonezije dr. Džuanda Kartavidjaja. Za časa njegovega obiska smo imeli z njim razgovore o vprašanjih, ki so pomembni za obe strani, in o nadaljnjem izboljšanju medsebojnega sodelovanja. Na sprejet l a, hi ga je priredil podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Edvard Kardelj, je le-ta v svoji zdravici, poudaril: »Zmerom smo bili nasprotnici kolonializma in sleherne obU-ke neenakopravnosti.«
CEJLON POSTANE republika?
Predsednica cejlonske vlade Sl-rlmava Eandaranaike, ki je prva ženski ministrski predsednik na svetu, je izjavila, da bo sprejela položaj predsednika republike, če bo cejlonski narod Izrazil to željo. Dejala je, da so se vse stranke praktično že izrekle za uvedbo republikanske oblike vladavine. — Priprave za razglasitev rep-, blike bodo trajale več mesecev.
Ncjvešfa dnevna proizvodnja mdn!ka
* TTOOVUE-HRASTNIK v ponedeljek 25. juliji - 4450 ton
Kljub letnim dopustom in še vrsti drug’’,! težav, ki se porajajo iz dneva v dan, rudarji udnika Trbovlje—Hrastnik dosegajo svojo proizvodnjo po planu in jo celo prekoračujejo. Saj so rudarji .polletni plan presegli in vse kaže da. bo nrckoračen tudi letni proizvodni načrt in da bodo rudarji dosegli letno proizvodnjo 1 milijon ton premoga. V ponedeljek 25. julija t. 1., so pa rudarji v Trbovljah in Hrastniku dosegli doslej največjo dnevno proizvodnjo v zgodovini obstoj? sodnika. TEGA DNE SO NAKOPALI 445 VAGONOV CRNEKA 2J.Lf.TA To je velik uspeh, hkrati pa tudi ps-izr-anjc saj strin v dob* lejnih dopustom.
Zasavski rudarji — le tako naprej!
NOV PROIZVOD ELEKTRO-STANDARDA
Enoploščni kuhalnik z regulatorjem
ZAGORSKI DELAVSKI DOM - PONOS ZAGORJANOV.
Relativno zelo malo je slišati o rasti in napredku mladega podjetja »Elektro-Stan-dard- v Trbovljah, ki se pa vendar vedno bolj in bolj razvija in usmerja svoje delo v to, da gradi vsakodnevne pripomočke ter razbremeni in olajša gospodinjska dela. Tako izdeluje to podjetje pralne stroje, pralne baterije, električne peči in kuhalnike lonce ter električne bojlerje za ogreva-
Za večji razmah turizma
TURISTIČNA AGENCIJA »IZLETNIK« V LJUBLJANI JE PRIREDILA V TOREK, 26. JULUA, V HOTELU »TURIST« TISKOVNO KONFERENCO, NA KATERI JE SEZNANILA NOVINARJE Z REZULTATI DELOVANJA TE AGENCIJE V PRVIH
DVEH MESECIH
Turistična agencija »Izletnik« v Ljubljani je priredila v torek, 26. julija, v hotelu »Turist« tiskovno konferenco, na kateri je seznanila novinarje z rezultati delovanja te agencije v prvih dveh mesecih.
V Ljubljani deluje že dva meseca poslovno združenje avtobusnih podjetij iz Ljubljane, Gorenjske, Primorske in drugod pod imenom »IZLETNIK«. Turistična agencija je uspela v tem kratkem času na široko razmahniti svojo dejavnost s prirejanjem raznih izletov ob sobotah in nedeljah, pa tudi ob drugih dnevih. V dveh mesecih svoje dejavnosti je ta turistična ustanova priredila že nad 70 izletov in preko 300 ostalih prevozov. Največ izletnih skupin je potovalo na morje in v Logarsko dolino. Sam razgovor predstavnikov te agencije z novinarji, ki je služil temu, da seznani širšo jav-
nost s cilji in nameni tega združenja, je razgrnil številne probleme domačega turizma, ki se jih doslej nismo lotili, da bi jih rešili in izkoristili dane prilike in možnost. Delovni kolektivi se bodo sedaj lahko v vse večji meri poslu-žili uslug te agencije ter si po njej ogledali ne samo pri-rodne lepote in druge zanimivosti v Sloveniji, ampak tudi ostale kraje širom po celi državi. Agencija »Izletnik« prireja izlete, ne samo da zago-
tovi reflektantom avtobusno vožnjo, temveč tudi celoten aranžma, namreč prehrano, prenočišče ter potrebno strokovno vodstvo pri ogledu raznih zanimivosti v naši ožji in širši domovini.
Nova turistična agencija »Izletnik« v Ljubljani bo lahko v veliki meri zamašila vrzel v domačem turizmu, da bodo delovni ljudje mogli svoje želje po izletih in ogledih po naši domovini v polnem obsegu uresničevati.
nje 80 1 vode, navadne in nepremočljive silumenske svetilke, pa tudi razne sobne svetilke najrazličnejših vrst in oblik, itd. Razen tega pa izdeluje tudi artikle za avtomobile, tako na primer tekala-mitne mazalke vseh oblik, v načrtu ima pa podjetje še izdelavo tekalamitnih črpalk. Mimo tega ima Elektro-Stan-dard v Trbovljah v načrtu proizvodnjo instalacijskega materiala za potrebe ladjedelnic.	*
Novost, s katero je pričel pred kratkim kolektiv tega podjetja, je pa izdelovanje enoploščnega električnega kuhalnika z regulacijo, s katerim so mogoči prihranki pri porabi električne energije. Ta kuhalnik izdeluje Elektro-Stan-dard v kooperaciji s podjetjem »Eto« iz Cerknice in »Trento« iz Bovca.
Proizvodnja teh zanimivih kuhalnikov se je nekoliko zakasnila zaradi nepravočasno izpolnjenih obveznosti kooperantov. tako da bo mogoče letos napraviti le 5.000 novih regulacijskih kuhalnikov namesto predvidenih 30.000.
Prednost novih kuhalnikov z regulatorjem je nadalje v tem, da bodo precej cenejši kot uvoženi, ki stanejo 5.000 din, domači kuhalniki bodo pa stali le okrog 3.720 din. Ko bo kolektiv Elektro-Standarda v
Trbovljah v celoti osvojil proizvodnjo tega praktičnega izdelka za gospodinjstvo, in sicer s tem, da bodo zunanji deli novega kuhalnika emajlirani, računa mlada tovarna tudi na izvoz tega artikla.
V podjetju Elektro-Standard se pa borijo predvsem z največjim problemom, to je s pomanjkanjem zadosti velikih obratovalnih prostorov in izboljšanjem zastarelega stroj-
nega parka. Ta nevšečnost povzroča delavnemu in podjetnemu kolektivu hude težave, saj je prav v tem iskati glavni vzrok, da ne more razširiti asortimenta različnih gospodinjskih pripomočkov. Vendar upajo v kolektivu, da bodo prebrodili tudi te ovire z lastnimi silami ter s pomočjo
AVGUST TRATNIK — 89-LETN1K ~, gfc|
AVGUST TRATNIK je eden izmed redkih najstarejših «• živečih trboveljskih, rudarjevi ki ga poznajo vsi '“'prebivalci revirske doline. Danes je dočakal 89 let starosti in nam je s tem svojim visokim rojstnim dnem v zvezi povedal naslednje:
— Dolga leta so 89 let, P® preživel sem jih. Rodil sem *e 4 avgusta 1871. leta kot otrok zelo revnih staršev. Bil sc® drugi izmed 12 otrok v naši
2
• j i •	. ... „	družini, to je 10 fantov In
deklet. Dva otroka sta v , dosti umrla, drugi smo pa ,0<1
darskih organizacij ter pristojnih činiteljev v kraju.
DR. MIHAJLO ROSTOHAR, ROJAK S KRŠKEGA POLJA, PREDAVATELJ NA MEDNARODNEM KONGRESU PSIHOLOGOV
Visoko priznanje našemu državljanu
umrla, drugi srno . rastli in se razšli po svetu. V*l so že pomrli, jaz pa sem JU* še preživel. — S šestim letom sem začel obiskovati v Starem trgu pri Rakeku. Hodil sem v njo šest let, nato pa še ostal pri starših 3 leta. Ker se nisem mogel preživljati doma. sem se Sel 1. jarltiar-
USPEŠN0 DELO PORAVNALNIH SVET TOV V UTUSKl 0BC1N1
Stotriinpetdeset spornih primerov
POZDRAV
ZASAVSKI MLADINI
V	naše uredništvo je pred dnevi prišla dopisnica Petra Kavška iz Svibnega pri Rade' 6ah, ki je v celjski mladinski delovni brigadi »Borisa Kidriča« v Smokvicah. — Lepo pozdravljam vse zasavske mladince, posebno iz aktiva na Svibnem — piše v 6-vojo dopisnici Peter. — Brigad.no življenje je razgibano. Vsakdo želi napraviti čimveč tečajev, ki jih je kar preveč. Na trasi delamo teden dni dopoldne, teden dni popoldne. Dosegli smo lepe delovne uspehe — zaključi dopisnica Petra.
V DJEVDJELU1 2E OBIRAJO GROZDJE
V	okolici Djevdjellje v Makedoniji so že prejšnji teden začeli s trgatvijo ranega grozdja. Kakor kaže, bo znašal pridelek zgodnjega grozdja v teh krajih približno 90 ton. Večino zgodnjega grozdja bodo Izvozili v Zahodno ln Vzhodno Nemčijo.
Tendenca, ki se je v praksi že uveljavila, da nastale spore rešujejo namesto sodišč organi čim bliže ljudem na terenu, je našla svoj odraz v zakonu o stanovanjskih skupnostih iz leta 1959, po katerem so se pri stanovanjskih skupnostih formirali poravnalni sveti, kjer pa teh ni, pri krajevnih odborih. Poravnalni sveti lahko posredujejo v najrazličnejših sporih. Kakor je razvidno iz spisov pri poravnalnih svetih v litijski občini, so najpogostejši spori zaradi raz-žaljenja časti, spori med sosedi zaradi posesti, med strankami v isti hiši in podobno. Pri tem v bistvu ne gre samo za razbremenitev sodišč, pač pa predvsem za hitro in ceneno rešitev sporov, razen tega gre pa v znatni meri za primerno vzgojo državljanov, ki naj bi se navajali na ustrezne, znosne medsebojne odnose — spore, ki med ljudmi nastajajo, naj bi pa reševali na pameten in koristen način. Ugotovljeno je tudi, da tožbe pred sodiščem često prav malo, ali pa celo nič ne doprinesejo k rešitvi spornih odnosov, pač pa da vsaka nova tožba rodi samo še večje sovraštvo. Marsikateri spor se na terenu laže in uspešneje reši, kar je raz-
vidno tudi iz poročil polletnega dela poravnalnih svetov v litijski občini.
V občini deluje sedem poravnalnih svetov, ki so bili izvoljeni na zborih volivcev v mesecu septembru 1959, in sicer za območja krajevnih uradov in mesta Litije v okviru stanovanjske skupnosti. Pri stanovanjski skupnosti je sicer že obstajal poravnalni svet od leta 1954, ki je pa reševal le spore v zvezi z cdpovedjo stanovanja.
Od izvolitve v lanski jeseni do konca junija t. 1. so poravnalni sveti v litijski občini obravnavali 153 spornih primerov. Od teh so se stranke poravnale v 120 primerih, v 33 primerih pa poravnalni poskusi niso uspeli. Vsekakor je tudi to lep uspeh dosedanjega dela poravnalnih svetov, ki so dokazali svojo eksistenčno upravičenost s tem, da so sposobni ' na miroljuben- način rešiti večino spornih zadev, ki jih prejemajo sodišča ali neposredno od samih državlja-
nov. Zato so si pridobili zaupanje in ugled pri prebivalstvu, kar je pa pogoj za nadaljnje uspešno delo. Državljani sami v čedalje večjem številu prihajajo k poravnalnemu svetu, ker tudi sami žele na miroljuben način rešiti nastale diference. Pred člani poravnalnega sveta, katerega poznajo, se v veliki meri otresejo laži in pretiravanja, kar se na sodišču prav rado do-
ggjgt
V pristojnost poravnalnih svetov pa bo treba prenesti še premoženjsko-pravne zadeve. Tako bi poravnalni sveti lahko reševali mejne spore med sosedi z ogledom posebne komisije na samem kraju, kajti tovrstni spori so po vaseh naj-pcgostejši vzrok sovraštva in nesoglasja med sosedi. V zvezi s tem pa bo treba pospešiti izdajo Zakona o delovanju poravnalnih svetov, da bodo poravnave, sklenjene pred tem svetom, imele učinek sodne poravnave in da bodo poravnalni ,sveti dabili izvršilno polnomočje.
Dr. Mihajlo Rostohar, rojak iz vasi Brege pri Leskovcu na Krškem polju je med najbolj vidnimi slovenskimi in jugoslovanskimi, pa tudi svetovnimi znanstveniki — psihologi. V juliju je praznoval 82-letnico, zato sem ga obiskal v njegovem Tusculu na Go-leku, sredi leskovških in krških vinorodnih goric. Tam ima naš učenjak dr. Rostohar vinogradniško posestvo, kjer se prav zdaj pripravlja na predavanje »O razvoju domišljije med mladino«. Ta referat bo imel na XVI. mednarodnem kongresu psihologov, ki bo v začetku tega meseca v Bonnu v Zahodni Nemčiji. Na kongresu bo sodelovalo okrog tisbč psihologov iz vseh delov sveta, med njimi tudi naš ožji rojak dr. Mihajlo Rostohar.
Dr. Rostohar je verna podoba temperamentnega, zdravega Posavca in Dolenjca. Gotovo je, da mu daje nenehen stik z našo zemljo zmeraj živih sil in moči za marljivo znanstveno delo. Se letos je bil dr. Rostohar središče znanstvenikov, ko je bil v maju na Bledu kongres psihologov Jugoslavije. Dr. Rostohar je bil predsednik Zveze psihologov Jugoslavije na čelu priprav za blejski kongres in mu je tudi predsedoval.
V času, ko je potekal na Bledu kongres jugoslovanskih psihologov, je izšla tudi pomembna strokovna knjiga posvečena dr. Mihajlu Rostoharju. Knjigo- pod naslovom »Prispevek k psihologiji« je izdala slovenska sekcija Združenja psihologov FLRJ.
Ta zbornik je izšel letošnjo spomlad v počastitev starešine psihološkega študija med Slovenci, dr. Mihajla Rostoharja, za njegovo nedavno osemdesetletnico. Knjiga je razdeljena v pet poglavij in obravnava med drugim problematiko obče in razvojne psihologije, psihologije izjemnih oseb ter
MLADINA RADEČ IN NJENI PROBLEMI
IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV
Zasedanje delavskega sveta STT
Delo je treba pohvaliti
Delavski svet Strojne tovarne Trbovlje je na svojem zadnjem zasedanju poslušal poročilo o delu upravnega odbora tovarne. Le-ta je zelo aktiven v svojem delu. saj se je v tej mandatni dobi sešel že sedemkrat. Iz tega poročila je tudi razvidno, da je bilo na prvem in drugem zasedanju DS skupno sprejetih 34 sklepov, od katerih je bilo realizirano 32, dva sklepa pa terjata daljšo izvedbo in temeljito pripravo za sprejetje dveh internih predpisov, to je pravilnika o uporabi zaščitnih sredstev in določitvi delovnih mer ter zaščitnih sredstev na raznih delovnih mestih - drugi sklep se pa nanaša na ureditev dodatnega letnega dopusta pri težkih oziroma zdravju škodljivih mestih.
Delavski svet je nadalje razpravljal o periodičnem obračunu za I. polletje, iz katerega je razvidno, da je podjetje v tem obdobju prekoračilo celotni dohodek proti pla-
nu za 21,2%, v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta pa za 34,4%. Dohodki tovarne so prekoračeni proti planu za prvo letošnje polletje za 4,2%, v primerjavi s prvim polletjem 1959 pa za 28,2%.
Povišal se je tudi odstotek serijske proizvodnje proti individualni tako. da znaša letošnje razmerje 66,3:33,7. lani je pa bilo 54,5:45,5.
Tudi produktivnost dela se je povečala proti I. polletju 1959 za 11,1%.
Delavski svet je tudi obravnaval in sklepal o razdelitvi podjetja na posamezne ekonomske enote. Po predlogu, ki ga je delavski svet potrdil, bo v tovarni 8 ekonomskih enot osnovne dejavnosti, 7 ekonomskih enot pomožne dejavnosti in 10 proračunskih ekonotn-skih enot.
Člani delavskega sveta so se ob tej priliki seznanili s programom proizvodnje za izvršitev II. faze rekonstrukcije tovarne.
Mestni komite LMS Je Imel pred nedavnim posvetovanje vseh predsednikov in sekretarjev aktivov, na katerem smo obravnavali delo posameznih aktivov, politično utrjenost organizacije ln ostalo. Naj navedem nekaj razveseljivih oblik dela na posameznih področjih. Priznanje moramo Izreči aktivu v Vrhovem, ki je bil do sedaj eden od najboljših vaških aktivov ln se njegovo delo pozna po vsej občini. V njem prevladuje predvsem kmečka mladina, ki je dosti bolj napredna ln najde več razumevanja za delo, ki 11 ga določa mestni komite. Morda se bo kdo vprašal, če Je pravilno, če direktive daje okrajni komite, ta občinskemu komiteju, ki Jih spet daje mestnemu komiteju, ki Je potem odgovoren za uspešno delo.
Toda v Vrhovem Je mladinska organizacija tako močna in samoiniciativna, da Je znala sama organizirati tedensko po enkrat klubski večer, ki je vedno polno obiskan. Vsak četrtek se mladina zbere ln najde na klubskem sestanku razvedrilo za vsakega. Bere razne knjige, revije, časopise, igra šah Itd. Dostikrat pa Ima mladina tudi tedenski Politični pregled ali pa kakšno ki at ko predavahje o sodobnem kmetijstvu. Posebno moramo tu pohvaliti mlade zadružnike v Vrhovem, Iti SO v tesni povezavi glede kooperacije in zadrugo v Radečah zasejali pšenico, ki Je blia najlepša v vsej vasi. Pred kratkim Jo Je požel kombajn, ki ga dala na razpolago
ki ga Je ekonomija
V novem šolskem letu pouk v lastnih prostorih
V našem listu smo že poročali o problemu osnovne šole na Mamolju. Tu Je šola do ne-davnega gostovala v prostorih privatne niše, ki je bila last Antona Potiska. To pa ni bilo prijetno ne za lastnika hiše, še manj pa za učitelje, ki so učili na šoli, ker so se> pojavljala med njimi nesoglasja, ki so postajala iz leta v leto hujša ter Je prišlo večkrat celo do fizičnih spopadov. Zato Je bilo vsako leto teže dobiti učitelja, ki bi sprejel službo v tako težavnih pogojih dela Pa tudi učni uspeh na Soli zaradi talcih razmer ni mogel biti na pričakovani višini.
Ker bi najemna pogodba, ki sta Jo sklenila leta 1954 Anton Potlsek in bivši ObLO Trbovlje, potekla v letošnjem decembru je ObLO Litija na skupni seji občinskega zbora ln zbora proizvajalcev že v aprilu razpravljal o obstoju šole na Mamolju. Grozila Je opustitev šole, kajti lastnik hiše zaradi lastne številne družine, ki se je morala utesnjevati v vrhniih prostorih stavbe, ni imel namena pogodbe podaljšati. V tem primeru bi moralo 57 otrok, ki sedaj obiskujejo Solo v Mamolju, hoditi v dve uri oddaljeno šolo v Polš-nlk ali Šmartno. Za rešitev tega problema Je bilo več variant, vendar Je bil na občinski seji kot najboljša rešitev sprejet sklep, da se zgradba odkupi in uredi za šolske namene. - Ob tej priliki je bil odobren tudi kredit za odkup te hiše. Po mnogih razpravah in pveprlčevanju lastnika Je občini šele meseca julija t. 1. uspelo t**kuplti hišo.
Da bo zgradba ustrezala svojemu novemu namenu (upoštevati Je treba, da Je bila zgradba za
"sas i«
podjetje iz Litije, ki Je zagotovilo, da bo stavba meseca septembra t. 1. zgotovljena za sprejem učencev.
V preurejeni šoli bo en razred, stanovanje za učitelja, šolska delavnica ln mlečna kuhinja za učence. Preostal bo prostor, v katerem bi eventualno lahko imele vaške organizacija svoje seje. kar bo tudi zanje pridobitev, ker do sedaj niso imele prostora za svoje sestanke.
Pionirski odred na šoli bo v novem šolskem letu lahko ustanovil svojo zadrugo, ker Je zraven šole preko 30 arov zemljišča, ki ga bodo učenci sami upravljali. V neposredni bližini bodo uredili igrišče, ki se ga otroci najbolj vesele. Dosedanje igrišče, ki so ga učenci sami uredili, Je bilo majhno in od šole oddaljeno preko deset minut.
Tudi šolski odbor, ki Je v tem kraju zelo delaven, vendar doslej ni imel možnosti za uspešno delo, bo sedaj lahko nemoteno upravljal šolo, prav tako pa bo lahko nudil pionirskemu odredu potrebno pomoč pri ustanovi šolske zadruge in pri njenem nadaljnjem delu.
Učiteljskemu kadru želimo v novi osnovni Soli na Mamolju obilo uspehov pri delu. kateremu naj še nadalje nudi pomoč šolski odbor.
Kum-Radeče. Takšnih ln podobnih uspehov bi lahko še napisali o vrhovški mladini.
Mestni komite LMS Je ponovno organiziral mladinski aktiv na Svibnem. To je bil nekoč odličen vaški aktiv. Njegova dejavnost je pa za dve leti popolnoma prenehala, dokler niso na pobudo predsednika mestnega komiteja LMS Radeče dali na dnevni red, da je treba aktiv na Svibnem ponovno organizirati. To smo tudi napravili. Pokazali so se že prvi uspehi na drugem množičnem sestanku, kjer so na novo sprejeli 1J članov v mladinsko organizacijo, obravnavali vzroke dosedanje nedelavnosti ln si napravili nov okvirni delovni P™lrfm konferenc, ki se že bližajo. Na programu imajo tukaj nekaj političnih predavanj, ki Jih bo Pripravil mladinski mestni komite, žele pa tudi, da bi dobili prostor, kjer bi si uredili igrišče za odbojko, zatem pa nameravajo ustanoviti še strelsko družino. Vse to imajo v načrtu do prihodnje mladinske konference. Mnenja so, da bo s pomočjo občinskega komiteja LMS Hrastnik le mogoče najti rešitev glede prostora, kjer bt sl vaška mladina na Svibnem uredila igrišče in se potem ob nedeljskih dneh na njem srečala
Z ŽOEO.
Pa tudi v Radečah mladina ne miruje. Sedaj se tamkajšnji mladinci pripravljajo na tradionalno lahkoatletsko tekmovanje za memorial Marjana Nemca ln Milana Kosa. Predtem Je bilo tu vrsto športnih tekmovanj delovnih akcij, predavanj, debatnih večerov
Mestni komite dela zadnje čase vse bol) ln bolj na principu sa-molnlciative, kar j« pravilno, smo pa v tesni povezavi z občinskim komitejem mladine v Hrastniku ln z ostalimi političnimi organi-zacijaml.
Ob proučevanju ln obravnavi aktualnih vpraSanJ ;v beno gospodarskem Ih tmlitičnem življenju ter prt študiju j*™«1'6;-nih osnov marksizma se moramo v veliki meri posluževati politične literature. Posredovanje tzku-štev drugih na sestankih in pre-
Prometni nesreči v Trbovljah
Trbovlje, i. avg. Zjutraj ob 5.10 Je bil pri prometni nesreči na Vo-denski cesti hudo poškodovan delavec Stevo Jurič. Na pravdno parkiran tovorni avtomobil S-10714 so vstopali delavci, da bi se odpeljali na delovišče. V hipu, ko se Je namenil čez cesto na tovornjak tudi Stevo Jurič, Je od železniške postaje privozil s preveliko hitrostjo osebni avtomobil S-14588 ln ga podrl. Neprevidni šofer osebnega avtomobila Je vozil brez luči, pa tudi zavor ni Imel v redu.
•
V soboto pa sta trčila na nepreglednem ovinku na oestl v Osten-ku nad Trbovljami terensko vozilo S-16543 ln osebni avto S-4454. -Materialna škoda Je precejšnja.
pedagoške in industrijske psi-, hologije.
Prav o tej temi sva razpravljala z dr. Rostoharjem pred dnevi na njegovem lepem, razglednem domu na Goleku. Izpred hiše je prekrasen pogled na prostrano Krško polje ter na zgodovinsko Libno nad Krškim. Pod teboj se vijuga reka Sava, za zadnjo kuliso te pokrajine pa služi mogočen hrbet obmejnih Gorjancev.
Dr. Rostohar mi je pripovedoval o važnosti industrijske psihologije za našo mlado državo. Rekel je:
— Pri nas moramo spoznati vsakega posameznika, da ga postavimo na pravo mesto. Le stu, bo delal z veseljem in nje-stu. bo delal z veseljem in njegovo delo bo opravljeno z uspehcm. Sicer bo kvaril material in čas.
Industrijska psihogogija je pri drugih, industrijsko razvitih držav že močno izpeljana, predvsem v ZDA.
Vodilni činitelji naše socialistične države posvečajo študiju psihologije vso pozornost, zato se je udeležilo kongresa psihologov na Bledu več predstavnikov Izvršnega sveta. Prav zaradi tega smo psihologi ponosni na priznanje s strani države. Pogumno se bomo pokazali v avgustu tudi na XVI. mednarodnem kongresu v Bonnu — mi je dejal dr. Mihajlo Rostchar ob slovesu.
Jože Zupančič
V MAČVI
wv	31
š*	I
i	4»
ja 1885 učit v Cerknico za us* n j ar j a. Postal sem usnjarski pomočnik in delal v tej stroki do leta 1889. N.a Vrhniki sem delal kot pomočnik štiri mesece, nato me je pot zanesla v Trbovlje, kjer sem dne 6. no* vemibra 1890 začel delati kot rudar. Na trboveljskem rudniku sem bil zaposlen 36 let do 15. aprila 1926. Od takrat dalje živim kot upokojenec. — Danes, 3 avgusta, končam- 89 let, jutri, 4- avgusta, pa stopim v 90. leto.
V Imenu vseh naših bralcev in rojakov trboveljske doline čestitamo Avgustu Tratniku k njegovemu visokemu rojstnemu dnevu in mu želimo, da bi ostal še trden in pri zdravju ter dočakal v krogu svojih naj' d-ažllh domač’h 100 Tet'
Na kratko po domovini
davanjih Je za uspešno politično delo premalo. Uspešno politično delo zahteva razen učenja in prakse tudi temeljito poznavanje osnov marksizma, ker lahko samo na podlagi teh osnov popolnoma razumemo razvoj družbenega življenja in dogajanj v naši državi ln v svetu. To je posebno važno pri nas, kjer se od vsakega zahteva visoka raven splošne politične Izobrazbe, ki je prvi pogoj za resnično uspešno delo v organih delavskega in družbenega upravljanja. Le tisti, ki je tudi teoretično podkovan in izobražen, bo lahko z uspehom posegel v družben razvoj in dogajanja.
V	Radečah Je že sedaj lepo šte-
vilo mladincev, ki delujejo v podjetjih v delavskih svetih in upravnih odborih, kjer se usposabljajo za delo v teh ustanovah ln tako postajajo ne samo proizvajalci, ampak tudi uspešni upravljavci gospodarskih organizacij.	N. S.
NAD 50.000 OTROK CEPLJENIH PROTI OTROŠKI PARALIZI
V	Beogradu so pred dnevi končali s cepljenjem otrok proti otroški paralizi. Po podatkih Zavoda za ljudsko zdravje je bilo cepljeno nad 50.000 otrok.
VIHAR RAZRUŠIL ŽELEZNO KONSTRUKCIJO
Vihar, ki Je divjal s hitrostjo nad 70 kilometrov na uro, Je v Sremski Mitroviči zrušil jekleno konstrukcijo glavne hale sladkorne tovarne, ki Jo grade v tem mestu. Hala, ki so Jo gradili celo leto In ki naj bi omogočila pričetek obratovanja nove tovarne, Je docela porušena. Človeških žrtev pri tej hudi nezgodi na srečo ni bilo.
VELIKO NEURJE
V petek, 29. julija, sejem. K otvoritvi so
GOREJSKI SEJEM IN 900-LETNICA MESTA KRANJA
v Kranju odprli 10. gorenjski se zbrali visoki gostje in številni povabljenci lz Slovenije. Direktor Goren skesa sejma Metod Rotar je v uvodnih pozdravnih besedah med drugim dejal, da je letošnji sejem največji doslej, saj razstavlja kar 233 razstavljavcev, med njimi tudi razstavljavci iz ostalih republik. -
Predsednik kranjske občine je pa razen drugega podčrtal, da Kranj letos praznuje 900-letnico svojega obstoja. - Gorenjski sejem je odprl tovariš Tone Fajfar, nato so si pa gostje ogledali sejmske prostore. — Tako po razstavnem prostoru kot po številu razstavljavcev Je to do sedaj največji sejem v Kranju. Gorenjski sejem bo odprt do 9. avgusta t. 1. Za časa trajanja sejma so v Kranju raznovrstne prireditve.
1
OB OTVORITVI GORENJSKEGA S EJMA V KRANJU
2
ZANIMANJE
ZA MEDNARODNI V ZAGORJU
VELESEJEM
Zagrebški velesejem, ki Je postal po svojem položaju ln vlogi pomemben činitelj v izmenjavi blag® med Vzhodom, že sprejema prve priglasitve razstavljavcev. Kljub temu, da jo do pričetka velesejma sKO-ro še dva meseca, je svojo udeležbo na njem že pn; glasilo 28 držav. Iz teh se je letos priglasilo že več razstavljavcev kot lani. Letos bo v okviru velescjm® tudi IX. teden usnja In obutve, VI. sejem, obrti, turistična razstava FLRJ ter mednarodna razstava mersK® ln regulacijske tehnike, mednarodna razstava publikacij ter revija sodobnega oblačenja.
»DEVETI KROG« JE NAVDUŠIL PULJSKO ARENO S predvajanjem »Devetega kroga- na festivalu domačega filma v Pulju je režiser Štiglic dal festivalu prvo veliko kinematografsko predstavo. Film »Deveti krog«, ki se Je predstavil festivalski publiki s priporočili domačih in tujih ocen, je doživel nadvse prisrčen neposreden sprejem kakor še nobeden do tedaj prikazani film. To novico lz Pulja radi verjamejo vsi, ki so film že videli v naših kinematografih. O njem lahko mirno rečemo, da je na evropski višini.
3
4
V
večl-
V	soboto 23. jullla Je proti večeru Je zajelo nekatere kraje v Mačvi tako neurje, kakršnega ne pomnijo že dolgo vrsto let. Proti 17. url so poprej docela jasno nebo zakrili gosti črni oblaki. Začelo je deževali, vmes je pa padala toča, velika kot kokošja jajca. Pihal je tako močan veter, da jr ruval drevesa lz zemlje ln podiral manjše hiše. Skoda Je zelo velika.
TOVORNA LADJA S PODVODNIMI KRILI
V	sovjetski tovarni »Kraano-jc Sormovo« Izdelujejo konstrukcijo tovorne ladje s pod vodnimi krili virle potniških ladij na Dieslov pogon »Raketa« la. »Meteor«. Nova ladja bo lahko sprejela 120 ton tovora, njena hitrost pa l>o pet do šestkrat večja od navadnih
ladij.
PRIPRAVE NA PROSLAVO 20-LETNICE NASE VSTAJ®
Prihodnje leto bomo obhajali 20-letnico naše vstaj® proti okupatorjem. Za to pomembno obletnico so teku priprave po vsej državi. V naši republiki so formirali republiški odbor, prav tako tudi že po vi ni okrajev, pripravljalni odbori za to proslavo »o® pa postavljeni posebni pripravljalni odbori tudi P° člnab. — Republiški odbor Je med drugim prlpra .. razpis ln nagrade za najboljša umetniška dela * JL. voluetonarno tematiko. - Prihodnje leto bo v stltcv 20-letnlce naše revolucije vrsta slovesno* Osrednja slavnost bo 22. julija v Ljubljani.
DOMAČI TELEVIZORJI Z EKRANOM 53 cm
Banjaluška tovarna -Rudi ratkem izdeTo
Čajevec- bo začela v kratkem izdelovati televizorje z ekranom 53 cm po I*hllipsovl licenci. Letos bodo v tovarni Izdelali 800 takšnih aparatov, prihodnje leto pa znatno več. Cena teh televizorjev bo približno 200.000 din. Tovarna ho letos napravila tud! 3.000 televizorjev z ekranom 43 cm.
5
6
SLOVENSKI OKTET V CEHOSLOVASKI Te dni bo odpotoval v CSR slovenski oktet, okteta so odpotovali Iz Ljubljane te v nedeljo brovnik, kjer so pred odhodom v CehoslovasK pravili koncert, nato pa z letalom odpojpvall na
LJUBELJ PRIČAKUJE TEKMOVALCE
Letos 14. avgusta bodo zopet znane ljubeljske mo torne dirke, katere pripravlja AMD Tržič in AMZ Slovenije. Priglasilo se Je za te dirke Izredno veliko šte vilo dirkačev, ln sicer iz Anglije, Avstralije, Avstrife Belgije, Finske, Francije, Holandske, Italije, Rodezijč. Švice, Švedske, Vzhodne ln Zahodne Nemčije, razen tega se Je pa priglasilo večje število domačih dirkačev. Iz vseh priglašencev ho treba izbrati 100 tekmovalcev, ki se bodo spustili po ljubclsklh serpentinah s motorji, prikolicami ln avtomobili.
7
15 let v svobodni domovini
POZDRAV PRAZNIKU
LEP JE POGL3SD NA DANAŠNJE ZAGORJE - PRECEJ DRUGAČE JE BILO V NOČI OD 8. NA 9.AVGUST 1941; KO SO NAPADLI
BORCI REVIRSKE ČETE NEMŠKO 2ANDARMERUSKO POSTAJO.
Kako hitro teče čas
Petnajst let je minilo. Kako Wtro teče čas. Saj se zdi, da le še skoro bil čas, ko so Za-prjani navdušeno pozdravljali osvoboditelje. Petnajst let M mnogo. V Zagorju ob Savi, naši najstarejši zibelki sionskega premogarstva, pa Pomeni petnajst let nove soci-^stične domovine rojstvo no-v®ga Zagorja; Zagorja, kakršna poznamo danes. Zagorja 2 moderno betonsko in asfaltno magistralo, s številnimi no-'nitii stanovanjskimi bloki, bodemo cestno razsvetljavo, novim zdravstvenim domom, Poslopjem Industrijske rudarite šole in novim Delavskim
notnom.
Stara Zagorje izginja. Sko-5|bo pozabljeno. Dimnik v i-Mplicah že davno ne stoji tudi stanovanjska stavba ‘Pod uro« je že porušena; le Malokdo ve da je bila v Za-
gorju nekoč steklarna; Okro-garjeva kolonija v Toplicah že 15 let ni več kolonija brezpravnih rudarjev, ampak dom veselih in srečnih delovmh ljudi, graditeljev nove družbe. Novi Delavski dom v središču novega mesta je pa simbol zagorskih delovnih ljudi in hram, kjer si bodo delovni ljudje nabirali znanja, se zabavali i» se tudi sami vključevali tako v amatersko delo.
Novi zagorski pejsaž je nepopisen. Staro zakajeno rudarsko Zagorje ob Savi se je umaknilo modernemu mestu. Nekoč brezpravni delavci so danes upravljavci. Sonce je prodrlo v vse domove, zelenje v parkih, nasadih in na oknih stanovanjskih stavb krasi Zagorje. Kakor rdeči nagelj v gumbnici slavnostnega oblačila.
9. AVGUST 1941
Stara zagorska proletarska Pjbitarska kri se je že avgusta l®4l organizirano uprla okupatorju. Akcije in sabotaže so “toe iz noči v nočv
|2e 9. avgusta 1941 sta nem-vojaštvo in weTkschutz ?®živela organiziran napad Partizanov, ki so prišli izpod ^®savske gore naznanit okupatorju, da se je naš narod *®ral za bcy proti osvajalcem.
V tem boju je stara Zagorca proletarska puntarska kri fmagala, za ceno neštetih žr-Tako lahko letos že osmič *®P°red praznujejo prebivalci
občine Zagorje 9. avgust svoj občinski. praznik.
Razvoj zagorske doline je terjal po osvoboditvi še dodatnih naporov, saj je bilo treba izbrisati sledove slabega gospodarjenja v občini v stari Jugoslaviji in v času okupacije. Krajevni ljudski odbor pa v prvih letih po osvoboditvi kot gospodarsko šibka enota ni mogel povsem zadovoljivo reševati raznih gospodarskih vprašanj, zlasti komunalnega značaja. Zaradi tega je ostala tudi cela vrsta problemov nerešenih ali delno rešenih (stanovanjsko vprašanje, ceste, vodovod in druge}.
KREPITEV GOSPODARSKE MOČI
Razumljivo je, da si uspešna reševanja vseh perečih ^Prašanj ni mogoče zamisliti j?62 vzporedne krepitve go-g>°darske osnove občine. Ta-so zraven zagorskega "dnika rjavega premoga na-se P01,3!3!® tudi jgfie gospodarske organizaci-teka tovarna konfekcije ava(s industrija gradbenega . ateriaia, podjetje keramike ju elektroporcelana, Lesno jjpdelovalno podjetje in dru-• v zadnjih letih se je pa
PRIREDITVE OR 9. AVGUSTU ■
Prazniku Zagorja
pEtek, 5. AVGUSTA: ob 16. uri v domu SD Proletarca v Zagorju ob Savi Šahovski dvoboj JLA (graditelji Zasavske ceste):
Zagorje;
»b 16. url na strelišču Ruardi nad Zagorjem strelski dvoboj JLA (graditelji Zasavske ceste): ZAGORJE;
°b 20. url v veliki dvorani novega Delavskega doma v Za-Borju gostovanje ansambla narodnih pesmi in plesov Hrvat-Sn ske »-LADO« iz Zagreba.
“OTA, 8, AVGUSTA: ob 18. url na stadionu SD Proletarca v Zagorju tekma v košarki -SVOBODA« (Ljubljana): -PROLETAREC« - ženske;
°l> 19. uri po ulicah Zagorja (Cesta 9. avgusta, Prešernova cesta in Cesta zmage) ŠTAFETNI TEK; ob 19. uri na stadionu SD Proletarca v Zagorju tekma v košarki »SVOBODA« (Ljubljana): -PROLETAREC« — moški; ob ls,3o na ploščadi pred novim Delavskim domom v Zagorju PROMENADNI KONCRET godbe na pihala Delavskega pro-NgK^etnega društva -Svoboda« Zagorje ob Savi.
fcLJA, 7. avgusta: ob 9. url na kegljišču v Toplicah tekmo-janje v kegljanju s sodelovanjem kfgljašklh klubov: ŠMARTNO PRI LITIJI, HRASTNIK, TVD PARTIZAN Trbov-•Je ln PROLETAREC iz Zagorja;
15. url pri lovski koči na Vrhu nad Zagorjem RAZVIJE zastave LOVSKE DRUŽINE IZLAKE pod pokroviteljstvom večinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi;
?" 15. url na kegljišču v Toplicah TEKMOVANJE INVALI-tORrJiPV V KEGLJANJU.
(S 9. AVGUSTA: ob 9. url v mali dvorani novega Delavskega doma v Zagorju JAVNA SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ZAGORJE OB SAVI;
IT. url v Kisovcu nad Zagorjem otvoritev Igrišča za uubojko, nato propagandna tekma v odbojki JLA (graditelji ~**avske ceste): ZAGORJE;
, , 18. url v Kisovcu nad Zagorjem ob Savi propagandna tekma v košarki ASK »OLYMPIJA« (Ljubljana); ZKK »ORo^JUBLJANA« (Ljubljana).
13. avgusta: ob 17. url na letnem telovadišču TVD Par-. ti» a v Zagorju dvoboj v vnjah na orodju mestnih repre-N®bp| ,ra CELJE : ZAGORJE.
'•-JA, n. AVGUSTA: ob 9. url (z nadaljevanjem ob 16. url) »stadionu SD Proletarca v Zagorju pokalno tekmovanje nogometu s sodelovanjem: moštva JLA (graditeljev Za-■»Vskc ceste), NK RUDAR Trbovlje, NK KOČEVJE, Ko-s- oiiLln NK PROLETAREC.
SRRGa V?Cn’E PRIREDITVE V C---- ----------
* PRAZNIKA OBČINE ZAGORJE OB SAVI1
možnosti za razvoj nekaterih novih gospodarskih vej.
Rudnik rjavega premoga Zagorje ob Savi že ima izdelan petletni perspektivni načrt razvoja rudnika. Po tem načrtu bodo že leta 1965 nakopali v zagorskem rudniku milijon ton rjavega premoga (Leta 1961 770000 ton). Računajo, da bodo znašali stroški za povečanje proizvodnje premoga v zagorskem rudniku nad tri in pol milijarde dinarjev. Obrat »Varnost« ima vse možnosti, ustvariti letno štiri milijarde družbenega bruto produkta. Sicer pa velja poudariti, da bo potrebno storiti več za popularizacijo tega ohrata, upoštevajoč zlasti dejstvo, da je obrat »Varnost« rudnika rjavega premoga Zagorje pred osamosvojitvijo. Za izvedbo investicijskega programa potrebujejo v »Varnosti*1 samo petdeset milijonov dinarjev, s tem bi se pa dva in še večkrat povečala realizacija.
Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« v Zagorju ima tudi že izdelan perspektivni načrt razvaja podjetja, ki ga doslej ni bilo. Vse do sedaj so v tej gospodarski organizaciji premalo gledali na organiziranje surovinske baze, na proučitev in razvoj tržišča (šele,v zadnjem času so uspeli razširiti tržišče tudi na druge republike), organizacijo služb ter sistemizacijo tehnoloških procesov.
Investicijski načrt razveja tovarne konfekcije in pletenin -Sava« predvideva le za 64 milijonov dinarjev investicijskih sredstev. Število zaposlenih bi se od dosedanjih 213 povečalo na 260, družbeni bruto produkt bi pa tako porasel od 420 milijonov dinarjev (planirana realizacija za leto 1960) na 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. V ilustracijo naj še navedemo, da se bo s predvideno rekonstrukcijo povečal narodni dohodek od 86 milijonov na 250 milijonov in čisti dohodek od 13 milijonov na 50 milijonov dinarjev. Kazno je, da bi tako lahko že v dveh letih krili vse obveznosti, izvirajoče iz investicijskih vlaganj.
Lesno predelovalno podjetje Zagorje ob Savi prav tako pripravlja rekonstrukcijo. Število zaposlenih bodo po rekonstrukciji povečali od sedanjih 75 na 180, družbeni bruto produkt bodo pa z rekonstrukcijo povečali od 160 milijonov dinarjev na 600 milijonov.
V Industriji gradbenega materiala urejujejo hidrime naprave; v Podjetju keramike in elektroporcelana na Izlakah nad Zagorjem so pričeli graditi novo tovarniško poslopje; -Čevljarstvo«. Zagorje si je obnovilo strojni park itd. Vendar velja poudariti, da to še niso vsi načrti zagorskih organizacij za povečanje proizvodnje.
Ropot strojev utihne in delovne roke se ustavijo za hip. Zgodnji žarek avgustovega jutri se zasveti na pisani zagorski panorami: na marmoru Delavskega doma, betonu ceste, fasadah stanovanjskih blokov ... in na gradbiščih šol, zgradb, cest ter stanovanjskih blokov današnjega in jutrišnjega dne.
Trikrat peto leto svobodnega življenja v socialistični družbeni skupnosti in ob koncu prvega desetletja gospodarjenja proizvajalcev prinaša zagorski dolini nov napredek in odpira nove perspektive.
Človek ostaja često v svojih majhnih, vsakdanjih skrbeh; skrbi za stanovanje, prehrano, zdravje, izobrazbo in — delo. Preteklost ga ni osvobodila teh skrbi. Socialistična družba je v interesu proizvajalcev rešila fundamentalno vprašanje dela, rešuje in rešila bo pa v prihodnosti vprašanja izvendelovnih razmerij. Vsi dosedanji družbeni sistemi v stoletjih in tisočletjih niso rešili niti enega teh ‘problemov, pa tudi socializem ne more urediti tega v enem, dveh desetletjih.
Napredek posamezne občine bo v prihodnosti še bolj kot doslej odvisen od nje same. Razumljivo je, da je bila potreba in družbena nujnost v letih povojne obnove in revolucionarne gradnje, da vsi skupaj prispevamo in ne glede na svoj prispevek prejemamo za obnovo porušenega. Prav tako za izgradnjo ključnih objektov jugoslovanskega gospodarstva. In socialistično je bilo, da bratsko dvigujemo pasivne po-krajihe. Dosedanji uspehi pa omogočajo za prihodnje obdobje teritorialno razdelitev narodnega dohodka na komunalnem principu. Zatorej od gospodarstva, njegovih zmogljivosti in od produktivnosti vsake občine je odvisen njen lastni napredek. Po petletnem gospodarskem načrtu za obdobje 1961—1965 je v Zagorju predviden bruto produkt 6.519,900.000 din in narodni dohodek 2.878,600.000 din ali 185.862 din na prebivalca. Z zanesljivostjo računamo, da bo ob koncu letošnjega leta ta dohodek dosežen in presežen. Investicijske naložbe zadnjih let, še posebej pa letošnje investicije gradnje Rudnika, IGM in Keramike dajejo popolnoma realno podlago za nadaljnje večanje bruto proizvoda. Ob izkoriščanju še neizbrabljenih kapacitet, popolnejši obremenitvi osnovnih sredstev, večji storilnosti in umnejšemu gospodarjenju lahko računamo na sorazmerrio še večji porast narodnega dohodka. Prav to pa na drugi strani pomeni, da bo v naslednjih nekaj letih moč dajati več sredstev za nadaljnjo gradnjo gospodarskih temeljev v proizvajalne in rieproizvajalne panoge, a tudi več in več vlagati v stanovanjsko in komunalno izgradnjo ter za druge negospodarske investicije.
Smer razvoja gospodarstva komune je jasna; Rudnik objektivno predvideva v najbližjih letih proizvodnjo na letno 1
milijon ton premoga; »Varnost«, novopora-jajoče se podjetje električne opreme in materiala, bo nad desetkrat povečala vrednost svoje dosedanje proizvodnje; Tovarna elektroporcelana na Izlakah bo z dokončne, rekonstrukcijo svojih naprav povečala svoj bruto proizvod na skoraj 1 milijardo dinarjev; IGM bo že letošnje leto pričela z izdelavo hidriranega apna; idejni program Tovarne perila »Sava« pričakuje ob manjših investicijah podvojitev proizvodnje in zaposlitev novih 150 žensk. Ob vsem tem in še drugih investicijah je pa še potreba odpiranja močno akumulativnih manjših obrtno proizvajalnih obratov, ki bodo z minimalnimi investicijskimi naložbami v najkrajšem času zaposlili nove delavce in dvigali dohodek komune. Ni torej nerealno predvidevanje, da se v prihodnjem obdobju petletnega gospodarskega razvoja 1961— 1965 podvoji letošnja vrednost bruto produkta in skoraj potroji vrednost narodnega dohodka.
Taka ekonomska osnova pa omogoča tudi znatnejši napredek družbenega standarda. Kulturnoprosvetna dejavnost je že v v dosedanjem obdobju dobila svoj Delavski dom. Večje napore bo treba vložiti za razvoj telesne vzgoje in izgradnjo njenih objektov. Prihodnje leto se predvideva dograditev letnega kopališča pri športnem stadionu.
Šolstvo je dokaj pereč problem. V letošnjem letu so v gradnji tri šole, od katerih bo šola v Tirni letos skončana, zagorska in čemšeniška pa prihodnje leto Potem bo treba zgraditi še novo šolo v Lokah-Kisovcu.
Nova politika stanovanjske izgradnje omogoča, da bi ob sodelovanju gospodarskih organizacij in državljanov letno zgradili kakih 60—80 stanovanj. Ker je pa to vprašanje dokaj pereče, bi mu bilo treba dati prioriteto in vsaj najaktualnejše primere rešiti pred nekaterimi drugimi problemi komunalne dejavnosti. Znatnejše napore in več sredstev bo treba nameniti zn ureditev cest, ulic, poti, kanalizacij, vodovoda, električnega omrežja, parkov in otroških igrišč. Socializem pa končno ni institucija, ki gradi samo tovarne, hiše in ceste, temveč predvsem boljši družbeni red, boljše, lepše odnose v družbenem življenju. Slabo in nepravilno bi bilo pozabljati na to in dajati temu drugoten pomen. Očitno je, da je moč marsikak problem — in stotine in tisoče je takih vsakodnevnih drobnih skrbi občanov — rešiti brez milijonskih sredstev. Prav zato je odgovornost družbenih organov toliko večja.
Osmi praznik občine Zagorje ob Savi je pred nami. In praznike slavimo, ob njih ne razmišljamo, temveč se oddahnemo in razvedrimo ter poveselimo. Zato naj radost prešine prijetni, sončni avgustov dan.
Antek Mahkovec
STANOVANJA, STANOVANJA ...
razvil tudi obrat »Varnost« rudnika rjavega premoga, ki izdeluje varnostno električno opremo za rudnike in drugo.
Že letošnje leto je uspelo zastaviti z družbenim načrtom občine Zagorje ob SeP^i znatno večje r proizvodne naloge gospodarskim organizacijam kakor zadnja leta. To je povsem razumljivo, ker je ena izmed značilnosti komunalnega razvoja tudi prizadevanje za nadaljnji razvoj gospodarstva, hkrati pa tudi iskanje
Znano je, da je od osvoboditve dalje pereč preidem pomanjkanje stanovanj, in to kljub temu, da je po letu 1957 stanovanjska izgradnja močno porasla. Tako se je v letih 1957—1959 povprečno zgradilo po sedem stanovanj na tisoč prebivalcev. Zanimiva je ugotovitev, da odpade na območju občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi povprečno na enega stanovalca le 6,1 m’ stanovanjske površine, kar je zelo malo. Zato je nujno potrebno povečati tempo stanovanjske izgradnje tako, da bi znašalo število stanovanj, zgrajenih na tisoč prebivalcev 15 in da bi se povečala vzporedno s tem tudi stanovanjska površina, da bi znašalo povprečje stanovanjske površine v novem stanovanju od 50 do 60 m*.
Letos nadaljujejo z gradnjo stanovanjskega bloka B-3 rudnika ob Cesti zmage, bloka B-2 rudnika rjavega premoga v Borovniku; skoro bo končana predelava strojnice v šest-stanovanjsko stavbo v Podvinah, ob Cesti zmage pa gradi zagorsko gradbeno podjetje nov stanovanjski blok. Stano. vanjski blok soinvestitorjev _ občinskega ljudskega odbora * Zagorje ob Savi, Industrije gradbenega materiala Zagorje ob Savi in Industrijske rudarske šole Zagorje ob Savi pa je bil pred časom že vseljen.
Zaradi pereče stanovanjske problematike v občini Zagorje, kjer čaka nad 700 prosilcev na stanovanja, bo treba posvetiti stanovanjski izgradnji v komuni vso pozornost. Zlasti bo treba rešiti vprašanja okoli formiranja sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Predvsem bo potrebno, da sklad za zidanje stanovanjskih hiš posluje v prihodnje izraziteje na ekonomskih principih, in sicer tako, da bi se sredstva za zidanje stanovanjskih hiš hitreje vračala. Prav tako bo pa treba poostriti nadzorstvo nad tistimi individualnimi graditelji stanovanjskih hiš, ki so dobili posojilo pod pogojem, da uredijo v stanovanjski stavbi še eno stanovanje. Večina teli graditeljev pa tega posojila ni
uporabila namensko, namreč za dograditev še enega stanovanja, temveč za ureditev že obstoječega stanovanja.
Prav tako bo treba v najkrajšem času urediti tudi sistem plačevanja stanarin. Gospodarske organizacije plačujejo zaposlenim nadomestilo za povečano stanarino šele 15.
v mesecu. Zaradi tega pa potem plačujejo delavci stanarino šele po 15. v mesecu, namesto že takoj po 1. v mesecu-Zato potem tudi ne dotekajo sredstva redna v sklad za zidanje stanovanjskih hiš.
V letošnjem letu so bila namenjena večja investicijska sredstva tudi za gostinstvo in turizem. Tako je bilo za tovrstno dejavnost porabljeno nad 15 milijonov dinarjev. Adaptirano in prenovljeno je bilo prvo nadstropje in kuhinja hetela »Kum« v Zagorju ter prenovljen in na novo opremljen turistično gostinski obrat »Medijske Toplice« na Izlakah. Več sredstev kakor zadnja leta je pa zagorsko gostinsko podjetje »Gostinstvo« namenilo za ureditev svojih obratov.
ski dom delovni ljudje z lastnimi sredstvi. Zatrjevala sta, da kaj takega še nista doživela, niti nista pričakovala, da bosta kdaj kaj takega videla.
Delavski dom so si pa ogledali tudi številni izseljenci, ki so prišli na dopust v staro domovino. V Domu so ostali dalj časa, kakor drugi obiskovalci, in si ogledovali vse po-
drobnosti; kar niso mogle dojeti oči, so zaznali prsti. Delavski dom so si ogledovali tako, kakor da ne morejo doumeti, da tak Dom res stoji.
Res je. Delavski dom v Zagorju ob Savi stoji. Zdaj bo treba le še poskrbeti, da se bodo v novem hramu vrstile prireditve za prireditvami, da Zagorjani nadomeste tisto, kar so izgubili, ko ni bilo v kraju primernega kulturnega doma.
UREDITEV DRUŽBENE PREHRANE
ZAGORSKI DELAVSKI DOM
Z dograditvijo novega Delavskega doma v kraju so se tako končno tudi prebivalstvu Zagorja ob Savi odprle vse možnosti za kulturno umetniško izživljanje in udejstvovanje.
Skoro stoletne sanje zagor-
lavskega doma je taka kultur-noprosvetno udejstvovanje dobilo potrebne prostore. Novi Delavski dom je z njim na stežaj odprl vrata kulturi, prosveti, filmu, zabavi in vsemu, kar bo zanimalo in razveseljevalo delovne ljudi.
Vsa prizadevanja in snovanja imajo v Zagorju ob Savi skupen smisel-: poskrbeti, da bo delovnim Ijuderp Zagorja ob Savi življenje lepše in boljše. Zato številna nova stanovanja, nove šole, Delavski dom, nasadi, itd.
Marsikaj bo treba še storiti. Predvsem zadovoljivo rešiti vprašanje obratov družbene prehrane, saj so dosedanje kapacitete teh obratov nezadostne. Kazno je, da stalno narašča število • družin, kjer sta zaposlena mož in žena. Tako je na območju središča Zagorja, Dolenje vasi, Sela, Lok in Kisovca sedaj že približno
posebna komisija za družbeno prehrano.
Nerešenih je še precej drugih vprašanj, zlasti zdravstvo, šolstvo, itd. Problemi šolstva se rešujejo z novogradnjami v Zagorju, Cešmeniku in v Tirni ter s popravili šolskih poslopij. V Zagorju nadalje odpadejo na skoro 20.000 prebivalcev le trije zdravniki splošne prakse in dva dentista. Problemi, ki nujno terjajo rešitev.
Vsa ta vprašanja bo mogoče v prihodnje laže reševati, če se bodo odločneje uvajali principi komunalne samouprave. Zagorski samoupravljavci so že do-slej in boda tudi v prihodnje pomagali pri reševanju vseh problemov, saj se v celoti zavedajo, kakšnega pomena je element zadovoljstva pri izboljševanju življenjskih pogojev.
Te dni, ob praznovanju osmega občinskega praznika, bo Žagarje ponovno oživelo. Športne prireditve, prireditve v novem Delavskem domu in drugo bo razvedrilo mladi in stari zagorski red. Praznik občine Zagorje ob Savi bo tako hkrati tildi praznik vseh njenih delovnih ljudi.
Zagorju ob Savi in njenim delovnim ljudem ob osmem občinskem prazniku zato tudi naš POZDRAV z željo, da zagorski kraj tudi v prihodnje stopa s takim tempom razvo-ia naprej.
v TOPLICAH SE RAZVIJA OBRAT »VARNOST«
skih delavcev so se uresničile. Delavski dom v vsej svoji veličini in impozantnosti stoji, kot spomenik vsem tistim rodovom zagorskih proletarcev — rudarjev in steklarjev, ki so si vseskozi prizadevali izobraževati človeka, da bi bil tako sposoben boriti se za nov ;vet._
Z dogr ditvijo novega De-
Ni naključje, da si je novi Delavski dom ogledalo po otvoritvi že lepo število gostov. Se dolgo mi bo ostalo v spominu začudenje dveh članov delegacije ministrstva za šolstvo iz Bolgarije, ki sta si na -potovanju po naši republiki ogledala tudi zagorski De-'avski dom. ki nista mogla verjeti, da so zgradili Delav-
23 odstotkov družin, kjer sta zaposlena oba zakonca. Zato bo še tembolj potrebno reševati to vprašanje. O družbeni prehrani in njenih problemih so razpravljali tudi na poken grešni konferenci organizacije Socialistične zveze delovni!: ljudi v Zagorju. Predlagali so da naj se pri občinskem ljudskem odboru Zagorja imenuje
PREBIVALCEM
ZAGORJA
Uprava kina »TRIGLAV« v Zagorju ob Savi sporoča vsem obiskovalcem filmskih predstav, da je prenehal s 1. avgustom kino -Triglav« s predvajanjem 'mov.
Istočasno se zahvaljuje vsem dolgoletnim obiskovalcem predstav v kinu Trigjev« za naklonjenost.
Zagorski trgovini se obeta izboljšanje
Statistika ugotavlja, da se na področju občine Zagorje db Savi po letu 1945 prodajne površine trgovskih prodajaln niso povečale. Zato ni prav nič čudnega, če nastopajo prav v trgovini številni problemi, ki jih prav gotovo ni mogoče rešiti čez noč. Zato terja urejevanje trgovine v Zagorju ob Savi potreben čas. Zategadelj je pred časom posebna komisija okrajne trgovinske zbornice izdelale predlog za ureditev perečega stanja.
Kakor smo že poudarili, se od osvoboditve dalje prodajne površine v Zagorju niso povečale. Opravljala so se le manjša vzdrževalna dela, kajti večina lokalov je bil$ do nedavnega v privatni lasti in niso bila možna nikakršna preurejanja prostorov. Zaradi naraščanja osebne potrošnje in blagovnih fondov je pa postala trgovina v Zagorju tesno grlo, zlasti glede plasiranja tehničnih izdelkov. Za nekate-
re predmete: železnino, kovinsko blago, elektrotehnični material, gradbeni material, podobno pa v Zagorju sploh ni posebnih prodajaln in se morajo potrošniki' oskrbovati pri industrijskih podjetjih in v drugih krajih.
Zaradi tega se je trgovsko podjetje -»Potrošnja« iz Zagorja s pomočjo občinskega ljudskega odbora že lotilo specializacije trgovske mreže. Koeficient obračanja zalog znaša v Zagorju 9,6, okrajno povprečje za mešano blago je pa 7,65. To pa predvsem zaradi majhnih zalog špecerijskega blaga. Koeficient ostalega industrijskega blaga je pa precej nižji od okrajnega povprečja. Zaradi navedenega je specializacija trgovinskih prodajaln še bolj razumljiva in opravičljiva.
Doslej so imele s tekstilnim blagom promet samo štiri prodajalne (v glavnem): Tkanina, Center, Križišče in Zagorje.
Medijske Toplice vabijo
Medijske Toplice so bile že pred mnogimi leti znan letoviški kraj. V zadnjem času si pa vsi prizadevajo, da bi šel sloves Medijskih Toplic tudi po vsej širni domovini. Zavoljo tega je tudi zagorski občinski ljudski odbor pred kratkimv ustanovil samostojno turistično gostinsko podjetje »Medijske Toplice« na Izlakah.
V letošnjem letu so bili prostori bivšega Počitniškega doma sindikata rudarjev in metalurgov Slovenije prenovljeni in preurejeni, nakupljena pa tudi nova oprava za gostinske prostore in restavracijski vrt. Medijske Toplice so tako zažarele v vsej svoji lepoti. Prvi turisti in letoviščarji, ki so prispeh na oddih na Izlake, zatajujejo, da se obetajo Medijskim Toplicam »zlati časi«. Lepo urejen dom, kopališče z olimpijskih plavalnim bazenom, dva manjša bazena, obilo možnosti za krajše in daljše izlete — vse to nudi neslutene možnosti, tako za razvoj domačega kot inozemskega turizma. Zal so pa še neizkoriščene možnosti za enodnevni rekreacijski oddih.
Turistično-gostinski center »Medijske Toplice« še ni dokončno urejen Manjkajo še razni športni objekti in igrišča ter bi bilo treba res še marsikaj storiti. Vodstvo novega tunstično-gostinskega podjetja »Medijske Toplice« se trudi, da bi odpravilo še tiste pomanjkljivosti, ki motijo izletnike. Trudi se pa predvsem da bi se gostje počutili kar najbolje in da bi bile tudi cene kar najbolj ugodne. V ta namen so te dni tudi znižali ceno penzionu od 950 dinarjev na 850 na dan. Tako bo omogočeno čim večjemu številu delovnih ljudi preživeti na Izlakah svoj
letni oddih. '	„	,	, ... :	,
Vse kaže, da bodo Medijske Toplice v prihodnjih letih imele številne obiske domačih in inozemskih turistov. Nujno bo pa še treba* čimprej napraviti dobre cestne zveze 8 tem priznanim letoviškim krajem. Ceste, kakršne so danes, turistov ne bodo
privabljale, -ampak odbijale,	... at v..sx„(„
Medijske Toplice vas vabijo! Ne bo vam žal, če jih obiščete še letos. Spoznali boste, da je mogoče v njih prav prijetno v miru preživeti letni oddih. In ko boste tako zadovoljni odhajali z Izlak, boste verjetno sklenili, da se boste še vrnili v ta lepi predel naše domovine.

■MIJI

—V 4	..	^

zadruga
Izlake Mlinše Cemšenik Podkum Skupaj:
60
50
25
8
143
5
5
5
8
23
20
15
15
9
59
10
12
15
3
40
25
18
25
10
78
215
60
75
76 426
Sku-
paj
340
165
160
114
779
Vse ostale prodajalne pa imajo s tekstilnim blagom majhen promet. Zaradi tega je nujno težiti za tem. da se iz prodajaln. kjer prodajo malo tekstilnega blaga, koncentrira njegova prodaja v treh (ali dveh)) prodajalnah, specializiranih s tekstilnim in pletenim blagom ter konfekcijo.
Špecerijske prodajalne so prilično dobro razvrščene po naseljih, ne nudijo pa gospodinjam vsega živilskega blaga na enem mestu oziroma prodajalni. S tem pa izgubljajo gospodinje čas. Tudi mlekarne prodajajo samo mleko, špecerijske trgovine pa ne prodajajo sadja in zelenjave. Zato je nujno približati vsakodnevno potrebno blago gospodinjam na eno mesto.
Kakor smo že omenili, so letos že pričeli z načrtnim preurejanjem trgovine v zagorski občini. Trgovsko podjetje -Potrošnja« je preuredilo dosedanjo trgovino -Križišče« na Cesti Borisa Kidriča v specializirano modno trgovino.
Predvideno bodo začeli že ta mesec z gradnjo potrošniškega centra v Kisovcu nad Zagorjem, verjetno bodo dela končana že do konca letošnjega leta. Samopostrežna trgovina bo veljala 26 milijonov dinarjev, stala bo pa zraven drobilca v Borovniku. Zgraditev samopostrežne trgovine v Kisovcu je potrebna iz več razlogov. Naselje Kisovec — Loke leži v ožjem gradbenem okolišu občine Zagorje ob Savi, glede na teren je pa popolnoma ločeno naselje in sestavlja samostojno celoto. Naselje se je v zadnjih letih razvijalo in širilo predvsem na predelu Kisovca. Na ožjem območju je skoro dva tisoč prebivalcev oziroma nad 500 gospodinjstev. Do konca letošnjega leta bo vseljen še en 36-stanovanjski blok zagorskega rudnika, tako da lahko računamo na ožjem območju Kisovca in Lok na 561 gospodinjstev oziroma 2.000 prebivalcev. Naselje Kisovec se bo razvilo do maksimuma 3.000 prebivalcev oziroma v povprečju 750 gospodinjstev v 20 do 30 letih.
Sedaj se prebivalci tega predela oskrbujejo v treh trgovi-
MEDIJA - IZLAKE - PRILJUBLJENO KOPALIŠČE ZASAVCA-NOV, PA TUDI OSTALIH GOSTOV
Izdelan je načrt kooperacije v kmetijski proizvodnji za področje zagorske občine
Na zadnji seji je svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi razpravljal tudi o izdelavi plana koprodukcijske proizvodnje. Le-ta predvideva da bo 20 odstotkov obdelovalnih površin na območju zagorske občine v kooperacijskem proizvodnem sodelovanju.
Tako je svet za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov sprejel naslednji načrt za proizvodno sodelovanje:
Kmetijska pše- ječ- koru- krom- okopa- dete- trav-nica men za	p ir vtne lja niki
nah z mešanim blagom, v eni mesnici, mlekarni in zelenjad-ni trgovini. Na enega prebivalca odpade tako samo 0,077 kvadratnih metrov prodajne površine. Sedanje prodajalne so locirane predvsem na predelu Lok in v coni neposredno ob republiški cesti, življenje se pa razvija v Kisovcu. Glede na nujnost novogradnje je bilo treba proučiti njen program. Ker gre za izrazit potrošniški center, lociran v središču naselja se je bilo treba odločiti za samopostrežno trgovino, ki bo oskrbovala prebivalce z mlekom, kruhom in mesnimi izdelki, sadjem in zelenjavo, špecerijo in kolonialnim blagom. Center osnovne zgradbe je pritlična zgradba s poslovalnico na osnovi samopostrežbe, ki jo je pa mogoče v prihodnje razširiti. Za upravljanje centra bo potrebno približno osem ljudi. Investitor tega Potrošniškega centra v Kisovcu je zagorski občinski ljudski odbor.
Še v letošnjem letu bodo pa pričeli z raznimi nujnimi manjšimi adaptacijami, s katerimi bodo skušali izboljšati notranje lice trgovskih poslovalnic. Uredili bodo poslovalnico »Dolenja vas«, prihodnje leto bodo pa adaptirali špecerijsko trgovino na Cesti 9. avgusta v moderno špecerijsko poslovalnico.
V Zagorju ob Savi so pa začeli razpravljati nadalje o tem, da se spremeni odpiralni čas, in sicer tako, da bi bile prodajalne mleka, ki bi prodajale tudi kruh, odprte že zjutraj, ko gredo ljudje na delo. Trgovsko in proizvodno podjetje »Veležitar« iz Celja, ki ima zagorsko pekarno, -je pa že razpravljalo o tem, da bi dajalo kruh v prodajo v prodajalne mleka in mlečnih izdelkov.
Potreba izgradnje bencinske črpalke v Zagorju ob Savi je narekovala občinskemu ljudskemu odboru Zagorje ob Savi, da že letos prične z deli. Bencinska črpalka bo dograjena na pomlad prihodnjega leta, stala bo pa pod Cesto Borisa Kidriča nasproti trgovine trgovskega podjetja »Potrošnja« — Center.
MAKETA NOVEGA ŠOLSKEGA POSLOPJA OSNOVNE SOLE ZAGORJE
DA BI BILA ŽE ZG0T0VUENA NOVA OSNOVNA ŠOLA V ZAGORJU
Ze nad 20 let so v Zagorju ob Savi razpravljali o gradnji nove osnovne šole v samem središču mesta. No, letos se je uresničila davna želja in pred dnevi je buldožer že začel riti po zemljišču, na katerem bo zgrajeno novo šolsko poslopje. Nova osnovna šola v Zagorju bo predvideno dograjena do konca "rihodnjega leta, zgrajena pa bo na zemljišču pod Cesto 9. avgusta in Trboveljsko cesto. Kakor smo že omenili, so z deli pričeli, investitor je občinski ljudski odbor Zagorje, izvajalec del pa ie gradbeno podjetje Zagorje ob Savi.
Dosedanja šolska stavba, ki jo uporablja osnovna šola v Zagorju, je že davno odslužila svojemu namenu. Šolski okoliš osnovne šole Zagorje ob Savi se je pa v zadnjih letih tudi močno naseljeval in zazidaval, zato je tudi potreba po novem šolskem poslopju iz dneva v dan večjg. V novem šolskem letu bo imela osnovna šola v Zagorju po izvršenem vpisu 880 učencev, v šolskem letu 1959/1960 je pa zagorsko osnovno šolo obiskovalo 785 učencev. Ze v zadnjem šolskem letu so bile vse učilnice zasedene po dvakrat dnevno. Po šte-
vilu vpisanih učencev po razredih bi biM potrebni štirje oddelki, zato ne bi mogfl usmeriti vseh oddelkov, pa tudi če bi pri™ in drugi razred poučevali v treh izmenah.
O tem je razpravljal na seji tudi šolski odbor osnovne šole Zagorje ob Savi 10 predlagal svetu za prosveto in kulturo občinskega ljudskega odbora v Zagorju, I®J le-ta začasno spremeni do dograditve novega šolskega poslopja osnovno šolo Zagorje ob Savi meje šolskega okoliša med osnovno šolo Zagorje in osnovno šolo »Toneta Okro-garja - Nestla v Toplicah tako, da bi pre* mestili v osnovno šolo »Toneta Okrogarja* Nestla« vse učence, ki stanujejo v zgornjem delu Levstikove ulice, na Cesti Borisa Kidriča, Prečni poti, Cesti zmage do Gasilske ceste ter v Dolenji vasi do nove Pekarne proti Podstrani. Tako bi bilo premeščenih približno 120 šolarjev, ki obiskujejo prvi do sedmi razred osnovne šole, na osnovni šoli, v Zagorju ob Savi bi pa lahko v dosedanjih prostorih imeli potni) dokler ne bo zgrajeno novo šolsko poslopje.
Nasa želja je: da bi bilo novo šolsko poslopje za osnovno šolo v Zagorju ob Savi čimprej dograjeno.
DROBNE IZ ŠENTGOTARDA
Razgibana gradbišča
V Zagorju ob Savi je v le- vo šolsko poslopje, na katere-tošnjem letu precej novih ga tamošnji šoloobvezni otroci gradbišč. 2e v začetku tega £e težko čakajo, meseca bodo pričeli z urejanjem in modernizacijo ceste Zagorje—Trbovlje na odseku od doma TVD Partizana do
Hišnih š-teVilk Je danes v Sent-gotardu menda ravno toliko kot pred prvo svetovno vojno. Po njej so sicer zgradili poslopje mlekarne, vendar sta bili med drugo svetovno vojno porušeni »stara« in »nova« šola. Novo so pozidali, staro je pa prerastel plevel. Število hiš je torej isto kot pred več desetletji ...
V letih po NOV sta bila na KLO v Sentgotardu polno zaposlena dva uslužbenca, danes pa opravi tov. Strmljan vse delo enkrat ria teden .. .
. Pred leti sem bral, da so Trojane eden izmed redkih krajev v državi, kjer je moških več kot žensk. Verjetno bo to.še d^nes držalo. Dekleta - 'pohitite!
Na Limovcah pri Knezu je šla
v času Napoleonove Ilirije meja čez sredo hiše in kmečko peč ...
Največ knjig v fari je prebrala verjetno Tkalčeva Ančka. Doma ima lepo zbirko knjig in z njimi zalaga vaščane v zimskih mesecih. Pozna okus vseh odjemalcev ln vsi so z njeno izbiro vedno zadovoljni. Za svoje prosvetno delo zasluži prav gotovo priznanje.
Medtem ko se je tukajšnje prebivalstvo pred vojno ukvarjalo predvsem s poljedelstvom in živinorejo, precej jih je pa odšlo s trebuhom za kruhom v tujino, odhaja danes lepo število moških k rudniku v Zagorje, dekleta pa v tovarno »Sava« v Zagorju in »Keramično« na Izlakah. - Socialna struktura prebivalstva se je precel spremenila.
Najstarejša državljanka na W* kajšnjem območju je verjetno Jožefa Fadiga, po domače Pepa » Hrastnika pri Trojanah. (Njenih le* ne bom izdal, ker je ženska.) Vedno Je živela sama. Se danes je trdna, boli Jo le eno koleno ln pravi, da se je vanj naselila smrt. V mladosti Je rada nastopala na odru W se tistih let z veseljem spominja.
Na Trojanah je menda edin* kmetijska obdelovalna zadruga v ljubljanskem okraju ...
Ce vprašaš domačina, kaj *° Sentgotardčanl, Gorenjci ali Štajerci, tl bo rekel: Gorenjci nismo. Štajerci pa tudi ne. Štajerci n®* Imajo za Gorenjce, »orepjcl pa Z* Štajerce. Čudno, kaj ne? Pa W najbrž držalo, da smo Štajerci.
Vse kaže da bodo morale posamezne kmetijske zadruge z območja občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi storiti znatno več kakor zadnja leta, da bo predvideni načrt pogodbe-nega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi proizvajalci tudi Izpolnjen. Pripomniti velja, da je bilo lansko leto doseženo pogodbeno sodelovanje komaj na 71 odstotkih predvidenih površinah.
S prizadevanjem kmetijskih zadrug ln vseh organizacij na vasi je pa treba predvideni načrt pogodbenega proizvodnega sodelovanja ne samo doseči, ampak ga prekoračiti. Prav bi bilo, da tudi v pogodbenem proizvodnem sodelovanju končno napravimo prelomnico in načrt ne samo izpolnimo, ampak tudi presežemo.
Slaičnika.
pričeli so nadalje z zemeljskimi deli pri gradnji novega šolskega poslopja za osnovno šolo v Zagorju ob Savi. Novo šolsko poslopje bo predvideno dograjeno do konca prihodnjega leta.	, .
Nadaljujejo tudi z gradnjo letnega kopališča na Selu pri Zagorju. Letošnje leto bodo betonirali sam olimpijski plavalni bazen In potožili cevi za dotok vode iz Rov do bazena. Prihodnje leto bodo pa vre diU še filtrirne naprave, zgradili kabine in uredili okolico. Tako je računati, da bo novo letno kopališče že drugo leto služilo svojemu namenu.
Letos so pričeli prav tako s pripravljalnimi deli za Izgradnjo poslopja Komunalne banke, lekarne, Zavoda za 3(yc'al"° zavarovanje, družbenih organ zacij ln postaje Ljudske mil ce. Poslopje bo stalo na začet ku Ceste Borisa Kidriča, do grajeno bo P& predvideno do
konca leta 1962.
V	Zagorju ob Savi grad) poslovilne veže. ki bodo do meseca septembra dograjene. Tako bodo z Izgradnjo vež odpadli tudi pogrebni sprevodi po Zagorju, kar bo s poseb n;m odlokom uredil zagorski občinski ljudski odbor.
Od Toplic do Lok grad Splošno gradbeno podjetje »Slovenija ceste« za rudnik novo cesto. Letos bodo skončall zgornji del ceste na odseku od Bajcarjevega mlina do Lok. Spodnji del ceste bodo pa dogradili prihodnjo spomlad.
V	Tirni bo do začetka novega šolskega leta dograjeno no-
0b 15. obletnici osvoboditve in za občinski praznik 9. avgust 1960
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ZAGORSKE KOMUNE
** 1
v-


•ti:,** 'V JL*	'
-	v>JC
stop*^-«***...**- - v - -
mm
■i *#,,
.«•	—S*
r '■ .
• ‘
Zatjoi)* ob Savi
Občinski ljudski odbor
Občinski odbor ZBNOV
Občinski odbor ZR0P
Občinski komite ZKS
Občinski komite LMS
Občinski odbor ZVVI
Občinsko gasilsko zveza
Občinski odbor SZDL
Občinski sindikalni svet
Občinski odbor RK
ZAGORJE
Kratke iz zagorske občine
NOGOMETNI POKALNI TURNIR V KISOVCU. - V nedeljo, 31. julija je bil na igrišču SD »Svobode-** v Kisovcu nad Zagorjem nogometni turnir za prehodni pokal prvoborca — športnika Slavka Pintarja - Robina. Na turnirju so sodelovala moštva:	graditelji zasavske ceste
(JLA), sindikalna nogometna reprezentanca Zagorja, NK »Proletarec« ln NK -Svoboda« Kisovec. Prehodni pokal prvoborca — športnika Slavka Pintarja - Robina je osvojilo moštvo NK »Proletarec«. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: »Svoboda« Kisovec: sindikalna reprezentanca Zagorja 2:1 (1:1. 1:1): *pm' letarec« . JLA (graditelji Zasavske ceste) 1:0 (1:0) in’ -Proletarec* : -Svoboda« Kisovec 1:0 (1:0).
RAJONIZAC1JA KMETIJSKE PHOIZVODNJL V ZAGORSKI OBČINI. - V Zagorju ob Savi so na svetu z« kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov občinskega iiudskega odbora razpravljali o osnutku predloga o rajonizaciti kmetijske proizvodnje. Predvideni osnutek predloga rajo-nlzaclle kmetijske proizvodnje so-sprejeli s priporočilom, ca na.) se v višjih legah predvidi pridelovanje semenskega in 'ed inega krompirja, ker so za to zelo ugodni klimatski pogoji, rajede na lokalne potrebe je pa umestna pri-jbirnba za pridelovanje zgodnjega 6adja. Na
seji so imenovali tudi komisijo za rajonlzacljo kmetijske proizvodnje v zagorski občini.
ANSAMBEL NARODNIH PESMI IN PLESOV HBVATSKE »LADO« IZ ZAGREBA BO GOSTOVAL V ZAGORJU. - V okviru prireditev ob letošnjem prazniku občine Zagorje ob Savi bo v veliki dvorani novega Delavskega doma v Zagorju gostoval v petek, 3. avgusta, ob 20. uri ansambel narodnih pesmi' ln plesov Hrvatske »LADO« lz Zagreba. Vse tiste, ki bi sl radi ogledali ta nastop opozarjamo, da bodo vstopnice v predprodaji od danes dalje pri blagajni v Delavskem domu.
POVERJENIŠTVO OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS ZAGORJE OB SAVI ZA OBMOČJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI ZAGORJE I PRIPRAVLJA KONFERENCO ČLANOV ZKS, KI ŽIVE NA OBLOCJU TE STANOVANJSKE SKUPNOSTI. - Pred kratkim je bil tudi za območje stanovanjske skupnosti Zagorje I Imenovano poverjeništvo občinskega komiteja ZKS Zagorje ob Savi. Doslej so se člani poverjeništva že dvakrat sešit in Izdelali načrt dela poverjeništva, hkrati so pa sklenili da bodo prihodnji teden sklicali konferenco vseh članov Zveze komunistov, ki prebivajo na območju stanovanjske skupnosti Zagorje I, na kateri se bodo pomenili o vseh nalogah za prihodnje obdobje.
KOLEKTIVI INDUSTRIJSKIH, OBRTNIH IN OSTALIH PODJETIJ:
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE
GRADBENO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI
Industrija gradbenega materiala Zagorje ob Savi
Lesno predelovalno podjetje Zagorje ob Savi
Tovarna konfekcije In pletenin »SAVA« Zagorje ob Savi
»GOSTINSTVO« Zagorje ob Savi
KERAMIČNA TOVARNA IZLAKE — Zagorje
Kmetijska zadruga Cemšenik
Kmetijska zadruga Mlinše
Kmetijska zadruga Podkum
Mestna klavnica Zagorje ob Savi
Strojno mizarstvo Škrinjar Maks Zagorje-Topllce
KLAVNICA — Loke-KIsoveo
Trgovsko podjetje »POVRTNINA« Zagorje ob Savi Komunalno podjetje Zagorje ob Savi
AVTOPREVOZ Zagorje ob Savi STROJNO PLETILSTVO Zagorje ob Savi Turistično gostinsko podjetje »MEDIJSKE TOPLICE-Kino »TRIGLAV« Zagorje ob Savi ZDRAVSTVENI DOM Zagorje ob Savi Trgovsko podjetje »POTROŠNJA« Zagorje ob Sav TRGOVSKO PODJETJE »GALANTERIJA-PAPIR« Zagorje ob Savi RADIO-CENTER Zagorje ob Savi »Slikarsko pleskarska delavnica« Zagorje ob Savi ČEVLJARSTVO Zagorje ob Savi KOMUNALNA BANKA Zagorje cb 8»vl AMBULANTA Kisovec MODNO KROJASTVO Loke
NAJ ŽIVI IN SE RAZVIJA ZAGORSKA KOMUNA!
OD SREDE DO SREDE
ROJSTVA
Lahkoatletsko tekmovanje v Trbovljah
v nedeljo dopoldne Je bilo na •taOtonu SD Rudarja XI. kolo »B« “Se- V moški konkurenci so sode-‘OVala štiri moštva, In sicer: Tri-Bav - Kranj, Jesenice, Litija ln Budar — Trbovlje, v ženski konku-£*aci pa »Ljubljana«, »Litija« ln Budar. Vreme je bilo lepo, sončno, “d® soparno, zato so tekmovalci “bsegli slabše rezultate, kot je bilo PMčakovati. To velja zlasti za teke J® srednjih progah. V obeh konkurencah so bili boljši rezultati Poseženi samo v disciplinah - tek j* MO m ln skok v višino. Omem-vredna sta rezultata, ki sta Jih “bsegla v metu krogle Franc Blen-(Triglav - Kranj) z metom 13 M m ln pa Mošič (Jesenice) skok * višino 178 cm. Domači Rudar je "Sftopii malo okrnjen, zato tudi v •eekah ni dosegel pričakovanega rezultata. Opazno je bilo, da ekipi r™hanjkuje zlasti tekmovalcev na kratke proge. Nedvomno bi Ru-0ar dosegel v točkah boljši re-brltat, če bi to ligaško tekmovanje *B« programa obsegalo tudi dlsci-Pune: met diska ln met kopja, ln bi nekatere tekmovalke lahko "astopile v dveh disciplinah. Pred-•ppm mislimo to zaradi tega, ker [arpolaga ekipa Rudarja s sorazmerno kvalitetnimi metalci v mo-“Jh konkurenci, v ženski konku-"•®cl bi pa Guzejeva v teku na 1™ m pridobila Rudarju še večjo Prednost v točkah, če ne bi bila Primorana teči izven konkurence.
REZULTATI
Moških tekmovalcev:
*«k 100 m:
Juvan (Triglav) 11.8 Nemestnik (Litija) 11.7 JKušič (Jesenice) 11.7 400 m:
JJrušič (T) 54.0 Bratuša (T) 55.4 Jsere <R) 55.6 1500 m:
Hafner (T) 4.25:8
Sere (R) 4.31:0 Dimic (Litija) 4.32:0 Tek 3000 m:
Hafner (T) 9.47:4 Cvirn (T) 9.54:2 Čeme (Jes.) 10.01:8 Met krogle:
Blenkuš (T) 13.66 Solar (Jes.) 12.06 Koren (T) 11.38 Vajdič (Rud.) 11.35 Skok v daljino:
Juvan (T) 6.17 Vidovič (T) 6.15 Mošič Milan (Jes.) 6.08 Višina:
Mošič (Jes.) 1.78 Vresk (R) 1.70 Vidovič (T) 1.70
Štafeta 4x100 m moški:	Triglav
47.0, Jesenice 47.7 ln Rudar 48.6.
V tem kolu so ekipe dosegle naslednje število točk: Triglav 11.215, Jesenice 9.140, Rudar 8.587 ln Litija 7.912 točk.
2ENSKE:
Tek 100 m:
Greintal (jub.) 13.7 Guzej (R) 13.9 Kuntarič (Ljub.) 13.8 Tek 800 m:
Sfrmljan (Lit.) 2.37:2 Prijatelj (R) 2.40:7 Mamuti (R) 2.51:3 Izven konkurence je dosegla Guzej Nevenka najboljši čas 2.35:0. Krogla:
Baumgartner (Ljub.) 9.48 Turk (Ljub.) 9.20 Prijatelj (R) 8.80
Daljina:
Drolc (Ljub.) 4.35 Hočevar (R) 4.22 Švede (Ljub.) 4.16 Višina:
Kuntarič (Ljub.) 1.2 Goleč (R) 1.30	/
Drolc (Ljub.) 1.30.
Štafeta 4X100 m: Ljubljana 51,7, Rudar 59.1, Litija 1.03:5.
Točke:	Rudar 5.797, Ljubljana
3.748, Litija 4,274.
ŠAH V TRBOVLJAH
Tudi v mesecu Juliju so člani šahovske sekcije SD Rudarja odigrali brzoturnir za prvenstvo med posameznimi Igralci. Turnirja se je udeležilo 10 šahistov.
Na tem srečanju je za presenečenje poskrbel mladinec Drago Pajk, saj je do zadnjega kola ostal nepremagan ln ga je le poraz z drugomestnim Igralcem Ru-geljnom ln remijem v zadnjem kolu potisnil lz vodstva na tem turnirju. Med drugimi je Pajk premagal tudi zmagovalca tega turnirja, tov. Mirka Srlbarja.
Končni vrstni red v tem srečanju Je bil naslednji: 1. Mirko Sri-bar 8 točk; 2. - 3. Pajk in Rugel po 7,5 točke; 4.-5. Vodišek ln Tone Drobež po 5,5 točke, katerim slede ostali.
Ob tej priliki obveščamo tise šahlste, da se redno vsaki prvi četrtek v mesecu ob 17. uri Igrajo mesečni brzoturnlrjl, na katere vabi šahovska sekcija SD Rudarje vse šahlste.	(n)
Plavanje
Trbovlje: Kaiser Emilija Iz Hrastnika, deklico; Nežka Kroplvšek iz Zagorja, deklico; Stanislava Mato-ša Iz Zagorja, dečka; Marij a-Ana Ocepek lz Zagorja, dečka; Julijana Topole lz Trbovelj, deklico; Leopolda Renko lz Zagorja, deklico; Marta Markovič iz Hrastnika - Čeče, dečka; Štefanija Klenovšek lz Jurkloštra, deklico; Karolina Anž-lovar iz Hrastnika, dečka; Marija Pavelšek lz Rovinje — Šentjanž, deklico; Pavla Grebenc iz Hrastnika, dečka; Marija Jelševar Iz Zagorja — Izlake, deklico; Marjeta Resman lz Trbovelj, dečka; Frančiška Borlšek iz Zagorja, deklico; Alojzija Bevc iz Radeč, dečka; Ivanka Čebin lz Zagorja, deklico; Angela Zupan iz Zagorja, dečka; Brigita Bizjak lz Marnega - Hrastnik, dečka; Lidija Hostnik lz Litije, deklico.
Brežice: Terezija Pemer, Mostec 8, dečka; Karolina Kunšek, Orešje 7, dečka; Pavla Stojs, Obrežje 53, dečka; Veronika Haramlja, Brežice, deklico; Štefanija Zlvič, Globoko 43, deklico; Marija Račečič, Skopice 44, deklico; Ljudmila Beribak, Veliki Dol 12, dečka; Ana Božič, Vldem-Krško, deklico; Marija Bobnič, Krajna brda 16, dečka; Antonija Petrinčič, Mihalovci 48, deklico in Anica Jalovec, Vldem-Krško, dečka.
•
garda Strašek, usl. Iz Rogaške Slatine; Franc Pelko, kolar, pomočnik iz 2užemberka in Olga Verstovšek, učiteljica Iz Cumovca.
SMRTI
dolf Hrlbšek lz Trbovelj, star 17 doma; 15.30 Petnajst minut s pi-let; Marija Kralj, roj. Hauptman halno godbo Ljudske milice; 15.45 lz Trbovelj, stara 73 let; Jože Tr- Souppe:	Boccado (odlomki te
ček iz Trbovelj, star 59 let; Ana operete); 16.00 Melodije za vas, Škrinjar, roj. Bregar iz Trbovelj, 17.00 Šport in glasba; 20.05 Glas-stark 74 let.	beni variete.
Trbovlje:	Terezija Zupan, roj.
Kovač iz Zupe — Trbovlje, stara 77 let; Ivana Zuža, roj. Strovs Iz Trbovelj — Gabrsko, stara 89 let; Ru-
Brežlce: Ana Cerle, Sred. Pijavsko, stara 71 let; Franc Kunšek, Orešje 7 pri Sevnici, star 1 dan: Jože Šetinc, S en tl ena rt 99, star 82 let.
V nedeljo so plavalci Rudarja nastopili v Zagrebu proti domačemu Naprijedu ln prepričljivo zmagali z rezultatom 80:64.
POROKE
Trbovlje: ni bilo nobene. Brežice:	Avgust Miler, računo-
vodja lz Rogaške Slatine ln Hilde-
Težka zmaga
JUGOSLOVANSKE REPREZENTANCE
72:70 (33:28)
POGLED NA DEL STADIONA H RASjTNISKEGA RUDARJA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05,	6.00, 7.00,	8.00,	10.00,	13.00,
15.00, 17.00, 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih ln sobotah ob 14.35, Ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 3. AVGUSTA
8.05 Poje zbor Kluba koroških Slovencev — vodi Honzej Novak; 8.20 Počitniško potovanje od strani do strani; 8.35 Glasba lz Elizejskih poljan; 10.10 Ciklus velikih simfonij — VII. oddaja; 11.00 Zvočni kaleidoskop; 11.30 pol ure z Renato Tebaldi in Mariom del Monacom; 12.00 Trio Slavka ‘Avsenika; 12.25 Zabavni orkester Ra-phaele; 12.40 Otroci pozdravljajo; 14.35 Izbrali smo za vas; 15.40 Zabavni zbori; 16.00 Novost na knjižni polici - J. F. Perkonlg: Ugrabljena strd; 16.20 Koncert po željah; 17.20 Parada plošč; 18.40 Kulturna kronika; 18.20 Violinist Ka-roly Seneszy ln pianistka Edlth Farnadl Igrata virtuozne skladbe za violino in klavir; 18.45 Radijska univerza — Aleksander Damjanovič: Hrup — socialni ln ekonomski problem našega časa.
ČETRTEK, 4. AVGUSTA
8.05 A. Dvofak: Legende; 8i30 Naši uspehi v preteklem šolskem letu; 9.00 Iz filmov ln glasbenih revij; 9.40 Slovenske narodne Iz zbirke Cirila Preglja »FanTje na vasi* poje ljubljanski komorni zbor; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane a) Manica Komanova pripoveduje, b) Glasbena slikanica za cicibane; 12.00 Ansambel Srečka Dražila; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.50 Vedri zvoki, 16.00 Iz svetovne književnosti - Massino Terra: Neženska pisma; 16.20 Kopalcem v zabavo; 17.10 Petdeset minut turizma In melodij; 18.30 Šport in športniki; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
PETEK, 5. AVGUSTA
8.05 Dve ruski uverturi; 8.20 Počitniško potovanje od strani do strani; 8.» S sprejemnikom na dopust (spored zabavne glasbe);
9.00	Nedeljski razgovor (ponovitev oddaje z dne SL VIL 1960); 10.10 Klavirske skladbe G. Faureja ln C. Debussyja; 10.40 Francoske in Italijanske popevke; 11.00 Veseli planšarji; 12.00 Dobra volja je najbolje - spored pesmi za otroke; 12.25 V tričetrtinskem taktu; 12.40 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 13.20 Za vsakogar nekaj iz zakladnice zabavne glasbe; 15.40 Komorni zbor RTV Lju-bojana p. v. Milka Skobemeta;
16.00	Humoreska tega tedna -Kurt Kusenbert: Sporočilo s Kitajske; 16.20 Parada plošč; 17.10 Razgovor z volivci; 10.00 .Havajski napevi; 18.15 Kar po domače...; 18.30 Iz naših kolektivov: 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih.
SOBOTA, 8. AVGUSTA
8.05 Hammond orgle v ritmu; 8.20 Pionirski tednik; 0.40 Igra violončelist Ciril Škerjanc; 8.20 S sprejemnikom na dopusti; 10.10 Zvočni mozaik; 11.30 Družina in dom; 11.40 Indonezijske popevke;
13.00	Narodne ob spremljavi harmonike; 12.25 Zabaven opoldanski spored: 12.30 Pesmi tujih narodov; 13.50 Od arije do arije; 16.00 Na platnu smo videli; 16.30 Kopalcem v zabavo; 17.10 Parada plošč; 18.30 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet: 30.00 Na drugi strani Karavank (Koroške narodne pesmi); 20.25 Sobotni mozaik.
NEDELJA, T. AVGUSTA
7.15 Izletnikom na pot; 0.00 Mladinska radijska igra — Slenkle-
wlcz: V puščavi ln goščavi n; 8.50 Iz albuma otroških pesmi; 9.05 Z vedro glasbo v novi teden; 9.45 Slovenske narodne ln umetne pesmi poje zbor Slovenske filharmonije; 10.00 Se pomnite, tovariši ...;	10.30 Glasbe starega
Dubrovnika; li.00 Radi jih poslušate (spored zabavne glasbe); 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas
Stadion Rudarja, v soboto zvečer. * Za nastop olimpijske vrste, ka-sparringpartner je bila repre-gjhtanca Slovenije, je vladalo ve-zanimanje, saj se je ob lgri-zbralo rekordno število gledai-to7 — preko 1400. Predtekma dr-fšvnih mladinskih prvakov OIym-P® z domačim Rudarjem se je prtiča z enourno zamudo, zato pa sta 2®«Protnika igrala samo 2x15 min. ‘■baga ]e pripadla nadarjenim jjBadlmcem, predvsem po zaslugi JBre igre ln domiselnosti v napa-?*• Za rezultat 54:47 (23:24) so naj-r°|j zasluženi nadarjena Bassln In «?«. pri Rudarju pa Virt, Otopal, v*llcovrh in Sčurk.
.Seveda je pa rekorden obisk veli43 nastopu- vseh najboljših jugo-•jovanekih košarkarjev. Tako so “®dalci lahko videli nekaj prvo-jjjrednih akcij obeh reprezentanc, "®kaj uspelih metov, precej neu-2®Uh podaj ln napak, skratka -^ga je bilo dovolj. Reprezentan-
ca Slovenije Je forsirala hitro Igro, zato sta nevlgranost ln slaba obramba olimpijcev prišli še bolj do Izraza. Brez dvoma so Slovenci z Daneuom ln Inž. Kristančičem steber reprezentance, kajti razen Nikoliča, Djuriča ln včasih Korača res nismo videli reprezentančne tekme. Zlasti nas pa preseneča neučinkovita Igra jugoslovanskega velikana Petričevlča. Hitra ln požrtvovalna slovenska vrsta je bila tako reprezentantom hud nasprotnik. Morda res zaradi tega, ker Olimpijci niso zaigrali z vso svojo močjo. Morda — toda' tako je bilo v Trbovljah. Kako bo pa v Bologni 7
Najuspešnejši so bili Daneu (22), Korač (12), DJuTič (12), Nikolič (9), za Slovenijo pa Mtlller (14), Der-mastia (13), IJrumen (11) ln Škerjanc (16). Tekmo sta dobro vodila zvezna sodnika P. Kavčič ln Remic.
KINO
NEODLOČENO PROTI CRVENI ZVEZDI
Rudar : Crvena zvezda (Beograd) 11:11 (6:6)
Rokomet
°b povratku s treninga v Zadru Je moštvo Crvene zvezde počijo oglasilo v Trbovljah. Zve-Jlgašl so medtem odigrali več j?kem in dosegli nekaj lepih zmag. remagall so celo reprezentanco y Sreba. Toda kljub temu, da so Povratni tekmi nastopili kot fa-
voriti, se niso oslabljeni ln obenem okrepljeni sedmorkl Rudarja 'uspeli revanžlrati, temveč so se morali zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Sicer bi pa domači povsem zaslužili zmago. Gole so dosegli: Škrinjar 6,t Pavčič, Sever (oba Odred), First, Klančišar ln Jekoš po 1. Za goste pa Cvijetlč 3, Kunovski in Caramilac po 2, Ježlč, Vučlnič, Gledič ln Plavčič po 1.
RAZGIBANO DELOVANJE ŠAHOVSKIH SINDIKALNIH AKTIVOV
Meseca junija in julija, ob pra-TthVan^u občinskega praznika v fjbovljah ln praznovanju dneva V,,,arJev ter dneva borca Je bila «52*® šahovskih tekmovanj v sin-0,*®talh aktivih.
0h8®hlstt Rudnika so odigrali med-[i ratno tekmovanje v šahu, nada-»« tekmovanje z rudarji iz Za-v rJ*. katere so premagali s 7:1. ji. Sahlsti podjetja Elektro-Trbov-•o odigrali tekmo z enakim v Varaždinu ln Jo zgubili
KINO »DELAVSKI DOM« V TRBOVLJAH: 3. in 4. avgusta angleški film »OPERACIJA AMSTERDAM«; od 5. do 8. avgusta amer, barv« cinem. film »NOČNI PREHOD«; 9. do 11. avgusta amer. film »13 JEZNIH MOŽ«.
KINO »SVOBODA« TRBOVLJE II: 3. in 4. avgusta angl. film »V SENCI GILJOTINE«; 5. do 8. avgusta ruski barvni cinem. film »KAPETANOVA HCl«; 9. in 10. avgusta angl. film »VREŽI NJENO IME S PONOSOM«. Predstave ob 18. in 20.
KINO »SVOBODE n« V HRASTNIKU: 3. do 4. avgusta ital. barv. film »POČITEK IN LJUBEZEN«; 6. do 8. avgusta amer. barv. cinem. film »HER-KULES«; 10. in 11. avgusta jug. cinem. film »SAM«.
MALI OGLASI
OSEBA, ki je 25. julija dvignila na pošti Trbovlje ca 18.000 din, naj se zglasi pri blagajni pošte. PRODAM dobro ohranjeno GS vespo 150 ccm. — Andrej Sentjurc, Trbovlje, Pod Ostrim vrhom 16.
PRODAM motor DKW-RT 250 ccm (letnik 1954). — Ušenič-nik, Trbovlje, Loke 24.
PIONIRSKI KOTIČEK
IZLET V KOPER
Danes zjutraj smo bili na izletu v Kopru. Do Valdoltre smo šli peš. Peljali smo se z motornim čolnom »Lubnik«. Sli smo v muzej. Tam smo videli sablje, pištole in puške. Videli smo italijansko šolo in smo šli tudi v slaščičarno.
V Kopru so ozke ulice. V muzeju smo videli kuhinjo, zastavo, na kateri je na modrem polju sonce. Na vseh ulicah smo videli dosti ljudi. Po Čevljarski ulici smo šli k Majdi. Tam nam je dala Majdina stara mama limonado. Tam smo se slikali. Potem smo šli dalje in smo videli Industrijsko kovinsko šolo.
Srečno smo potovali. Vreme je bilo zelo lepo. Ko smo šli domov, je bila ladja zelo polno zasedena.
Marica Veselič
(Pripomba uredništva: prednje pismo smo prejeli iz Mladinskega obmorskega okrevališča, Debeli rtič, p. Ankaran.)
KAJ BOMO VIDEU V KINU SVOBODE TRBOVLJE n V MESECU AVGUSTU
Tudi v mesecu avgustu bo predvajal kino Svoboda Trbovlje II Izbran program najboljših filmov domače in tuje proizvodnje. Kot prvi bo na sporedu odlični angleški film »V SENCI GILJOTINE« v času od 2. do 4. avgusta. Sledi mu ruski barvni kinoskopski film »KAPITANOVA HCl« od 5. do 8. avgusta. Kot repriznl film bo na sporedu od 9. do 10. avgusta angleški film »VREZI NJENO IME S PONOSOM«. Sledi domači koprodukcijski film v barvah »BELI VRAG«, in sicer od 12. do 15 avgusta.
tVestern film »POSLEDNJI VOZOVI« bo na sporedu v kinu od 16. do 17. avgusta. Se v tem mesecu bo kino predvajal film, ki je bil predviden šele drugo leto, ln sicer francoski film »RDEČELASA JULIJA«, v katerem igra Pascal Petit, ki je po popularnosti v Franclji prva za Brigitte Bardot.
Od 23. do 24. avgusta bo na sporedu španski film »DOBRODOŠEL, GOSPOD MARŠAL«, v dneh od 26. do 29. avgusta se bomo spoznali z odličnim indijskim filmom v barvah »VEČNA ŽEJA« - zadnje dni v mesecu, 30. ln 31. avgusta, bo pa ameriški barvni kinoskopski film z Doris Day »LJUBI ME ALI PUSTI ME«.
V mesecu septembru bo kino Svoboda Trbovlje H spet pričel.z rednimi nedeljskimi matinejami v dopoldanskih urah, in sicer dne IL septembra.
SMRTNA NESREČA PRI RIBOLOVU Z ELEKTRIKO
Mlodrag Stoklč, elektromonter Iz vasice Rabrovo pri Kučevu v okraju Požarevac, Je Izgubil življenje na kaj nenavaden način. S svojimi prijatelji je šel lovit ribe v rečico Pek, ki teče mimo vasi. Pri ,lovu sl je pomagal a električnim tokom. Zaradi nepazljivosti Je pa Mlodrag Stoklč prijel za neizoliran del žice. Močan udarec električnega toka ga je na mestu ubil.
DARILO ZA DAN VSTAJE V BIH
Za vsakega novorojenčka, ki bo prišel na svet 27. Julija, to je dan praznika vstaje naroda Bosne in Hercegovine, je Komunalna banka v Brčkem sklenila, da bo vsako leto obdarila s hranilno knjižico, vlogo 1000 din ln hranilnikom.
IZVOZ ŽIVIH ŽELV
Kmetijska zadruga Bokanjec v bližini Zadra bo do konca letošnjega leta Izvozila na tržišča zahodne Evrope nad 12.000 živih želv, kar je dvakrat več kot lansko leto. Ta zadruga se ukvarja z gojenjem želv, ki Jih cenijo v nekaterih deželah Zahoda kot posebno delikateso zaradi želvine juhe, saj sodi tovrstna Juha med najboljše Jedi na svetu.
PONEDELJEK, 8. AVGUSTA
8.05 Iz filmov ln glasbenih revij; 8.20 Počitniško popotovanje od strani; 8.35 Mali cabaret (spored zabavne glasbe); 9.00 Zvočni mozaik; 10.10 S sprejemnikom na dopust; 11.35 Samospeve A. Dvo-faka poje mezzosopranistka Dana Holz; 12.00 Veseli planšarji pozdravljajo; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 V pesmi in plesu po Jugoslaviji; 14.00 Glasbene razglednice; 15.15 Reklama ln zabavna glasba; 15.40 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor; 16.00 Naši popotniki na tujem; 16.40 Parada plošč;
17.10	Srečno vožnjo (Šoferjem na pot); l8.ol Operne melodije; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Trikrat deset (spored zabavne glasbe).
TOREK, 0. AVGUSTA
8.05 Jutranji spored solistične glasbe; 8.30 Zabavni potpuri; 9.00 Umetne pesmi Danila Bučarja poje 2enski vokalni kvartet; 9.20 Friderik Chopin: Koncert za klavir ln orkester št. 1 v e-molu;
10.10	Športniki Izbirajo popevke (Magnetofonski posnetki Javne oddaje z dne 11. maja 1960) - ponovitev; 11.12 Veliki zabavni orkester Jerry Carretta; 11.30 Oddaja za otroke; 12.00 Avgust Stanko s harmoniko ln pevci; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.411 Pisani
, zvoki z Dravskega polja; 13.30 Naši pevci v priljubljenih operah;
14.10	V narodni pesmi po Evropi; 15.15 Reklama In zabavna glasba; 15.40 Igramo za vas; 16.00 Listi iz domače književnosti - VJekoslav Kaleb: Priča; 16.20 Predstavljamo vam znamenite orkestre; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek ln zdravje; 18.00 Obvestila, reklame ln zabavna glasba; 20.30 Radijska igra — Denys-NivolJet: Brutove počitnice.
ZAHVALE
Ob smrti naše preljube mame, stare mame ln babice
ANE MEDVEŠEK najprisrčnejša zahvala vsem sorodnikom, . prijateljem, znancem in sosedom, ki so jo tolažili in obiskovali v njenih najtežjih dr.eh ter spremili na njeni zadnji poti.
Ob tej priliki nadalje zahvala dr. Juiničevi za njeno zdravniško pomoč in duhovščini. Hvala tudi delavski godbi in pevcem »Zarja«.
Hčerka Anica ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
RUDOLFA ŠETINCA se iskreno zahvaljujemo vsem znanertn in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa še gasilskemu društvu Gaborje in vsem sosednim gasilskim društvom ter godbi na pihala iz Loč.
žalujoča rodbina Šetinc in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
•
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo in staro mamo
ANO SKRINAR.
Obenem se zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju bolnišnice Trbovlje, godbi, pevcem in vsem darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoči sinovi z družinami
I -ura v Varaždinu in jo zrudui V povratnem tekmovanju * so pa 10 ck*P° premagali
Sahlsti podjetja Elektro-Trbovlje EjJjJJdelovall tudi na letnih Igrah Sa£S’ kJer so s porazbm 3:1 proti Vranju izpadli že v predtekmovalci šaha Elektrarne Trbovlje
so na Istem tekmovanju dosegli naslednje rezultate:
Predtekmovanje: TE Trbovlje ! IIE Mariborski otok I 4:0; TE Trbovlje : Slovenj Gradec 3:L — Polfinale: TE Trbovlje : Kočevje 4:0; Trbovlje : Šoštanj 0,5:3,5; TE Trbovlje : Sežana Ib); TE Trbovlje: Koper 2 : 2; TE Trbovlje : Novo mesto 1:3.
Sahlsti Termoelektrarne Trbovlje so izmed 40 sodelujočih moštev zasedli 7. mesto, kar je lep uspeh.
Za trboveljsko Elektrarno so igrali naslednji šahlstl ter v 7 igrah bili uspešni: Jazbec st. 5 točk, Taušlč 5 točk, Kukovič 4,5 točke ter Gala 4 točke.
. Na tekmovanju so dosegli prvo mesto šahlstl podjetja »Elektro-projekt«, drugo mesto TE Šoštanj, katerim slede ostale ekipe.
OBVESTILO
Urad za kontrolo meril in plemenitih kovin v Ljubljani bo v času od 10. avgusta do 24. avgusta 1960 opravljal periodično preizkušanje in žigosanje meril in merilnih naprav na Trgu Svobode št. 6 (tržnica).
Preizkušanju meril se morajo odzvati vsi lastniki meril, ki s svojimi merili kupujejo in prodajajo kakršno koli blago, oziroma jih uporabljajo v javnem prometu.
Merila morajo predložiti v preizkus tudi tisti lastniki meril, ki niso prejeli posebnega vabila glede na to, da je nastala sprememba v imenu podjetja ali da je na novo ustanovljeno.
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Ob LO Trbovlje
DEVET STO GRAMOV TEŽAK MAGNETOFON
V Veliki Britaniji so Izdelali magnetofon, imenovan »Mino-fon«, ki je težak le 900 gramov ter meri 10 x 17 x 3 cm. Nanj je mogoče snemati polnih 30 minut, z obrnitvljo _ njegovega mehanizma pa še nadaljnjih 30 minut.. Skupno torej 60 minut, kar je za magnetofon take dimenzije in težine izreden rekord.
ELEKTRO-TRBOVLJE
sprejme v uk
več vajencev elektro stroke
Sprejeti bodo kandidati iz območja Izlak, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Podkuma
Kandidati iz drugih krajev bodo sprejeti le, če si lahko uredijo stanovanje v enem Izmed zgoraj omenjenih krajev. Upoštevajo se vsi, ki so dovršili osemletko in so telesno ter duševno zdravi. V izjemnih primerih bo podjetje sprejelo v uk tudi kandidate, ki bodo imeli manj izobrazbe. Pismene prošnje s priloženim spričevalom pošljite do 15. avgusta sekretariatu podjetja.
Ne zamudite °biskati IV. Medna-r°dni sejem tehnike z razstavo nuklearne energije J Beogradu od dne avgusta do dne *' septembra 1960
®°dobnn tehnika ■ za Vsa gospodarska pod-^	In javne službe.
,®i Je atom in kako ^ Muž| f |ovchu
£®hnlka v gospodlnj-in v vsakodnev-življenju.
f°bU6,t na železnici in
ladjah.
<
te
u.
<
O)
<
S
O
H
00
z
mm
o
os
>
me
c
c
o
o
o
<
S
H
X
te
«r
£
<
I
!
69. — Toda Tomove načrte Je preprečila bolezen. Mahoma ga je minila vsa volja do življenja. Nič več na svetu ga ni veselilo. Tetka Polly Je bila vsa v skrbeh. Bila je pa eden izmed tistih ljudi, katerih »konjiček« so zdravila. Toda ni bila tako nespametna, da bi kako novo zdravilo preizkusila na sebi. Popadlo jo je, da je Toma začela zdraviti z vodo. Od tistega Jutra dalje, ko je Tom zbolel, ga je vsakič potegnila zjutraj iz postelje, ga postavila v škaf in skoraj utopila v mrzli vodi.
70. — Toda to ni nič pomagalo, čeprav ga je potem drgniha z brisačo in ga zavila v mokro rjuho ter tako odela, da se je spotil. Tom je bil čedalje bolj žalosten, bled in potrt. Pozneje ga je vtaknila v vroče kopeli, potem v sedeče kopeli, pod prho in končno ga je metala v vodo. Toda Tom je ostal mračen kol mrtvaški voz. In neobčutljiv za vsa zdravila. To je napolnilo srce tetke Polly še z večjo skrbjo.
71. — Za vsako ceno je hotela zlomiti Tomovo brezbrižnost. In ko je slišala prvič o zdravilu, tako imenovanem »uničevalcu bolečin«, ga je naročila izdatno mero. Dala ga je Tomu kavno žlico in z veliko nestrpnostjo čakala učinka. — Njena duša je končno našla mir,.. Tom je pa postal ves divji, kol bi ogenj zanetil pod njim, in hkrati je občutil, da se mora zdramiti, ker tako življenje, dasiravno romantično, mu ni bilo preveč vieč In sl ' že želel spremembe.
72. — Razmišljal je o raznih načrtih in končno se je jel izdajati za velikega prijatelja »uničevalca bolečin«. Tolikokrat je spraševal po njem, da je postal že nadležen in tetka Polly je končno privolila, da ga je sam jemal. Toda skrivaj je opazovala steklenico. Ugotovila je, da je zdravila v steklenici čedalje manj, ni pa vedela, da je Tom z njim izboljševal zdrav.i.? špranj,! na tleh v sprejemni#!.
OD PODOČNIKU DO MBJ90MM1


..




DR. IVAN CRNAGOJ:
Burna noč v Parizu
Prebudilo me je močno bobnenje in grmenje. Eksplozije? Ali pa so bili to navadni rafali brzostrelk, ki so se v obokani kleti široko razbobneli. Ždel sem v tembih čaikalt kaj bo. Nič. Vse tiho. Znova sem, se pogreznil v spanje, a to pot so me prebudili težki koraki, ki so štorkljah po stopnicah navzdol. Skoraj isti hip je bila klet osvetljena in zagledal sem Arabca srednjih let, ki je stopil k meni in me nahrulil: »-Kaj iščeš tu, škric?«
»Skril sem se, da me ne bi legitimirali, ker sem doma pozabil osebno izkaznico.«
»Ali si prišel vohunit, ee?«
Pri tem je izvlekel iz žepa veliko pištolo in mi zagrozil z njo: »Vidiš, tole je zate, če boš kaj izčvekal.«
Nato je pritajeno zaklical navzgor na stopnice: »Le naprej!«
Prikazala sta se še dva druga, mlajša Arabca, ki sta prinesla v klet ranjeno žensko in jo položila na kup starih vreč.
Poskočil sem z naslonjača in zašepetal: »Tukajle bo bolje!« Hkrati sem i2vlekel iz žepa snežnobel šal, ki serft ga bil tisto popoldne kupil za hčerko, in dodal: »Tole bo dobro za obvezo, če jo potrebujete.«
Ubogali so me in starejši Arabec, ki mi je prej grozil, mi je sedaj kar prijazno pokimal. Obvezali smo ji nogo nad kolenom, kjer je bila dvakrat prestreljena. Ženska je bila še vedno nezavestna.
Čutil sem, da je bolje, če nič ne sprašujem. In ko mi je njihov vod<a pojasnil, da je bila ženska samo »slučajno« zadeta, ko so šli mimo kraja, kjer so se spopadli francoski policaji z Arabci, sem odvrnil, da mi niti na misel ni prišlo, da so bili oni kaj zapleteni v nočni spopad na ulici.
Medtem je ženska odprla oči. Bila je stara kalkih dvajset let in njen drobni, bledi in izmučeni obraz je bil videti še manjši sredi razkošnega okvira črnih las, ki so se ji vsipali prav do ramen; lica je
imela kakor osvetljena od prekrasnih velikih oči, podobnih čudesnim očem gazele iz arabske legende.
Zagledala je beli šal na nogi in mene, neznanca, in je oboje razumela; z lahnim smehljajem na ustnicah je šepnila: »Hvala!« in spet zaprla oči. Poslej sem vedel, da se mj ni treba bati od skrivnostnih podzemskih gostov ničesar več.
Nato sem šel sest na tisti kup vreč. Spreletele so me temne misli, kajti hipoma se je moj položaj nevarno zaostril. Ce me najdejo tu, potem zanje nisem več gospod, ki je trenutno brez osebne izkaznice,« temveč sumljiv tip, ki se skriva v kleti v druščini treh oboroženih Arabcev in njihove ranjene tovarišice, ki skoraj gotovo nd bila samo »slučajno« obstreljena. Prišli pa bodo gotovo, saj je »transport« ranjenke puščal za seboj krvavo sled.
In res: čez kake četrt ure se je zaslišalo silovito butanje ob zgarate vrata, ki so jih bili Arabci za seboj previdno zapahnili, a na svetu ni takega zapaha, da ga policija ne bi raztreščila s silo.
Mislil sem, da bodto moji neznani prijatelji otrpnili od strahu in obstali kakoiJ vkovani v tla, a je bilo ravno narobe: dva sta pograbila žensko z naslonjača, tretji je pa stopil k meni in mi pomignil, naj grem z njimi. Odvedel nas je na drugi konec kleti, kjer je odstranil nekaj lat v pregradi za drva in tam skozi smo se po ozkem, zatohlem in vijugastem prehodu ob skladiščih pretihotapili v klet sosedne hiše in po stopnicah v vežo. ki se je odpirala ravno na nasprotno stran ogroženega stanovanjskega bloka.
Spet smo zadihali sveži zrak in nikjer nismo videli ničesar sumljivega. Molče smo si stisnili, roke in se razšli — oni navzgor proti Montmartru, jaz pa navzdol proti levem ubregu Seine, kamor sem bil že ves čas namenjen.
(Nadaljevanje prihodnjič)
EISENHOWER V POKOJ Z DVEMA POKOJNINAMA
KOT BIVŠI PREDSEDNIK ZDA BO PREJEMAL LETNO POKOJNINO 30.000 DOLARJEV, KOT BIVŠI
GENERAL PA SE OKROG 18.000 DOLARJEV
Predvolilna borba za predsednika ZDA se je začela zelo bučno. Ne glede na to, kdo od kandidatov bo zmagal: demokrat Kennedy ali pa republikanec Nixon, se bo sedanji predsednik Eisenhower umaknil s svojega položaja v začetku leta 1961. Mnogi novinarji postavljajo sedaj tipično ameriško vprašanje, če bo Eisenho-wer živel v pokoju kot milijonar.
Govori se, da je Eisenhower obvestil svoje prijatelje, da se
EDINI PISATELJ
Francoski gledališki avtor Boucher je bil na glasu, da je bil prav tako brezobziren kot spreten plagiator. Aleksander Dumas ml. je pripovedoval o njem: — On je edini pismelj, čigar dela pridejo prej na oder. preden jih je sploh napisal...
namerava popolnoma umakniti na svojo farmo v Gettysburgu in da se bo »prijetno gugal v svojem stolu — gugalnici«. V vsakem primeru si njemu pač ni treba beliti glave v zvezi z zelo privlačnimi ponudbami velikih tvrdk, ki bi bile presrečne, če bi pri njih prevzel položaj direktorja. Kot bivšemu predsedniku je Eisenho-werju namreč dodeljena letna pokojnina 25.1)00 dolarjev, nar daljnjih 5000 dolarjev letno pa mu bo odobrenih za njegove »adjutante«.
Toda Eisenhower ima čin generala s petimi zvezdami, kar mu daje pravico tudi na letno pokojnino okrog 18.000 dolarjev za izredne izdatke, med katerimi je vključena tudi pravica na tri vojaške adjutante. Te privilegije je užival že od leta 1952, ko je postal predsednik, vendar se jim je takrat odrekel. V Kongresu se v zadnjem času vse pogosteje
slišijo glasovi, ki se izrekajo za to, da se Eisenhowerju vrne njegov oficirski čin in s tem tudi pravica na generalsko pokojnino. Vsekakor ni niti malo verjetno, da bi Eisenhower tako možnost, če bi se mu nudila, odklonil. Kot vojni upokojenec bi tako lahko računal na letno pokojnino okrog 50.000 dolarjev brez izrednih dodatkov.
Kako pa stojijo stvari z njegovim osebnim imetjem? V začetku vojaške kariere je bil praktično brez denarja. Po zaključku druge svetovne vojne mu je njegova knjiga spominov prinesla okrog 600.000 dolarjev. — Tako je Eisenhower stopil na predsedniško mesto z bančno vlogo nad milijon dolarjev. Sedaj končuje osmo in poslednje leto predsedovanja z letnimi dohodki nad 100.000 dolarjev, pri čemer niso všteti razni posebni dodatki. Od svojega imetja je v zadnjih dese-
tih letih vložil v svojo farmo v Gettysburgu okrog milijon dolarjev. Njegov weekend je pa pridobil na vrednosti tudi zaradi zelo dragocenih daril, W jih je prejemal kot predsednik ZDA (umetniški predmeti, starinsko pohištvo, razna živina, dragoceno drevje, traktorji itd.).
Toda največja tajnost Eisen-howerjevih financ je dejansko v okrog 500.000 dolarjih, katere je neka velika ameriška firma vložila nanj, ko je bil prvič izvoljen za predsednika ZDA. Eisenhower je prepustil finančnim strokovnjakom firme, da vložijo .denar tja, kjer mislijo, da je najbolje. V januarju 1961, ko se bo umaknil v privatno življenje, se bo vedelo, kolikšna je dejanska vrednost njegovega imetja. Ce so njegovi finančni strokovnjaki bili dovolj sposobni, se je od tedaj morala ta vsota vsaj podvojiti.
IZ FILMSKEGA SVETA
c
c
o
NI UMETNOST .
Dve gledališki igralki se srečata. — Se nikoli — je pripovedovala prva — ni prišla preko mojih ust kakšna laž.
Druga se pa mimo nasmehne in pravi: —■ To peč ni nobena umetnost, saj govoriš vedno skozi nos!
NI JI MOGEL ODRECI
— Kaj, vi se hočete ločiti?
— Da, moja Sena tako že®.
— In ui ste privolili v to?
— Kap pa naj storim — saj ne morem odreči nobeni njeni žeW
NE BOJI SE
— Irena — svarim te! Nikar ne zbuja) a meni živali!
— Oh — naj se kar zbudi! Pred mišjo me še ni bilo nikoli strah!
SAMO TAM
— Poslušaj me, dragica! Si lahho misliš, da bi mogla živeti z mano čisto sama na kakšnem zapuščenem otoku v Tihem oceanu?
— Da, prav lahko — toda samo tam!
AH, ZATO!
Soseda sosedi: — Midva z možem se nikoli ne prepirava vpričo otrok; če opazim, da bova prišla kje navskriž, pošljem prej otroke na ulico!
— Ah, zato so vaši otroci stalno na cesti!
CE MOŽ SMRČI
Janez strašno smrči. Zena ga dregne v rebra in jezna reče: — Ne smrči vendar tako strašno!
Takrat se pa Janez zbudi te svojih sanj in zamrmra: — Oh, dragica, moja žena mi to tudi vedno očita!
OH, TI TELEFONI...!
— Povem ti, odkar so telefone avtomatizirali, je vedno več napačnih zvez. Pred dnevi sem iz pisarne klical domov, da ženi neka) važnega povem — pa veš, kdo se mi je na telefonu oglasil? Moj prijatelj, ki ima čisto drugo telefonsko številko!
»KONSTANTIN VELIKI«
V	Zagrebu so začeli snemati zgodovinski film »Konstantin Veliki«, v katerem bosta naslovni vlogi igrala znana ameriška filmska igralca Comel Weild in Belinda Lee. Weild je že začel snemati prve prizore, prihod igralke Belinde Lee pa pričakujejo prve dni v avgustu. Film »Konstantin Veliki« bodo snemali v Zagrebu mesec dni, režiral pa ga bo italijanski režiser Lionello de Felici. Tehnične storitve za film je prevzelo zagrebško podjetje »Bubrava«.
»OTOK VIS V VOJNI«
Studio za dokumentarni film »Zagreb-filma« pripravlja sne- ‘ ir.anje dokumentarnega filma, ki bo prikazoval otok Vis, na katerem je bil med vojno neka*] časa vrhovni štab NOV. Zgodovinska vloga Visa bo spravljena na filmski trak v okviru proslav 20-letnice ljudske vstaje.
»SIGNAL NAD MESTOM«
V	Zagrebu se je začelo snemanje novega filma »Signal nad mestom«. Scenarij je napisal novinar Slavko Goldstein, režija pa je bila poverjena znanemu beograjskemu režiserju 2iki Mitroviču. Vsebina filma se oslanja na neko akcijo partizanov v Karlovcu 1941,
, pri kateri sta bila rešena dva voditelja ilegalne organizacije. Glavne vloge so poverjene Aleksandru Gabriču, Mariji Tocinovski, Draganu Ocokiolji-ču, Ivanu Pajiču, Bati 2ivoji-noviču ter Ivanu Subiču in Tocnku Lonzi.
MICHELE MORGAN JE EDINSTVENA
Michčle Morgan je edinstvena; do tega zaključka je . riše! direktor novega kinematografa, ki je bil odprt v Vichy-ju v Franciji in ki no6l ime no 'graikt Paznica! (e namreč
natečaj za -prejem v službo oameščenk, ki bi čim bolj bile podobne Michčl® Morgan, Toda ta natečaj kljub ponovitvi ni uspel in direktor se je moral zadovoljiti z dekleti, ki so »e mu pač predstavile.
»PRGIŠČE ČUDEŽEV«
Frank Capra pripravlja te dni scenarij za film »Prgišče čudežev« po noveli Damona Rynyona. Film obdeluje »grozno« staro gospo, ki prodaja sadje na oglu neke newyorške ceste In skrivaj vzdržuje hčer ko v nekem španskem zavodu V veri, da je velika dama h elegantnega newyorškega sv e ta. Ko hčerka najavi svoj bližnji prihod v New York skupaj z zaročencem iz navidez ari stokratske evropske družine pozove stara gospa na pomoč svoje vrstnike, ki naj ji na ve sel ln domiseln način poma gajo prikriti žalostno laž. Igra! c’ za film še niso bili Izbran,
NOV JUGOSLOVANSKI FILM
V Čačku so začeli snemat; nov film »Prvi meščani male 'ga mesta«. Dejansko gre z»
SKLADIŠČE GORIVA POD MORJEM
V Mehiškem zalivu nekaj ni lometrov od obale Luisane so nedavno postavili skladišče go riva pod morsko površino. To so napravili na ta način, da s< ogromen tank Is posebnega kavčuka pričvrstili na dnu morja v globini 16 metrov. V ta tank lahko »pravijo več kot 200 tisoč litrov goriva. Kavčuk iz katerega je tank napravljen, je odporen proti morski vodi in raznim kislinam, pre nese velik pritisk in prenaša visoke ali pa nizke temperature. Ker so poskusi uspeli je predvidena gradnja še večjih skladišč, v katera bodo lahko spravili celo 4 milijone litrov goriva.
prikazovanje življenja nekega predsednika občine v malem mestu in o neki ljubezni. Glavni zaplet je bolj med dolžnostjo In ljubeznijo. Režiser filma je Piriša Djordjevič. V glavnih vlogah nastopajo Rade Marko’ vič, Ljuba Tadič, Milivoj® 21-vanovič, Viktor Starčič, Jelena Jovanovič, Mija Alekšič 1» drugi znani umetniki.
Dušica 2egarac, mlada filrnsk* Iebutantka. Je z odlično podano vlogo Rut v filmu »Deveti krog* osvojila vse gledalce festival*1 publiko, kritike, ki so edino nj*J Izrekli svoje letošnje prizna”!® v žiriji tiska, pa tudi uradno rljo. katera JI Je priznala ”*' grsdo za natbolfšo žensko vlogo-
KUM \ V HADAI IF.VAN.lif
Skrivnost
dveh bratov
»Ne morem si pomagati,« se je opravičevala. »V tej hiši mi vsaka najmanjša stvar požene strah v kosti. Ce se mi ne bi upiralo, vas pustiti samo brez družbe, bi že davno pobegnila v London.
Daši jS je bila knjižnica znana in domača, jo je prevzel silen strah, ko je videla, da je Harryjev stol prazen.
»Oh, Leslie, fyako sem srečna, da ste končno le prišli! Tulila sem kot pes, ko ste pisali pisma. Ubogi, u-bogi Harry! Bil je plemenit, dober človek. Nikoli nisem mogla razumeti, zakaj je svojega brata tako sovražil.«
Leslie Gine jo je začudeno pogledala.
»Sovražil.,.? Ne, ne, motate se! Oba sta bila ena duša ln eno srce.«
»To vem pa bolje kot vi, miss Leslie! In vse sovraštvo je izviralo zaradi slike lady Chelford... Pred tremi leti je Dick predlagal Harryju. da bi bilo bolje, če bi sliko obesili v galeriji. Kako je prišel na to misel,, ne vem. Bila je vredna obsodbe tembolj, ker je Harry svojo mater naravnost oboževal. Ko je Mr. Alford nekega dne celo zihil, da slika človeka ,deprimira‘, je bil Harry ves iz sebe. Skočil je s svojega sedeža in je Mr. Alfordu kljub moji navzočnosti očital strašne stvari. Štirinajst dni nista spregovorila besedice.«
Leslie je mirno- gledala predse. Počasi se ji je začelo razkrivati notranje življenje na Fossawayu — konflikti in nasprotstva, o katerih ni vedela ničesar.
48.
»Dovolite, da pustim luč prižgano?« je prosila Mary Wenner, preden sta obe odšli vsaka v svojo spalnico.
»Seveda, če vas luč pomirja.«
Električno razsvetljavo je dal v gradu napeljati Dick Alford, medtem ko je njegov brat v svoji sobi še vedno uporabljal sveče. Le po dolgem prigovarjanju je lord Chelford dovolil, da se električna luč napelje tudi v knjižnico.
»Ce L>i v.edeli, kako se je Harry bal električnega toka!« je rekla Mary Leslie skozi odprta vrata obeh sob. »To je postajalo že naravnost
smešno. Ce se je bližala nevihta, Je na vrat na nos zbežal v klet, kjer si je dal celo urediti ležišče, da bi * i.«
Tisti trenutek so v gradu ugasnile luči.
»Ste vi ugasnili luč?« je plašno vprašala miss Wenner.
»Ne. Najbrž je kje nastal kratek stik,« je odgovorila Leslie Gine in se v temi pretipala do toaletne mizice, kjer sta stali dve sveči. Ko jih je prižgala, je opazila, da je Mary vsa bleda s široko razprtimi pčmi stala pri vratih.
»Moj bog, kaj naj to pomeni?«
Leslie se je prisiljeno nasmehnila, kajti tudi ona se ni čutila kdo ve kako varno.
»Oh, to se lahko zgodi povsod! Ker so vrata na hodniku zaklenjena, se vam ni treba bati ničesar,« je Leslie poskušala pomiriti prestrašeno Mary.	,
Zaslišalo se je trkanje na vrata In takoj nato glas Dicka Alforda.
»Leslie, ne vznemirjajte se! Nastala je majhna napaka, ki bo v nekaj minutah odpravljena.«
Cez dvajset minut se je Dick spet oglasil.
»Zal bo popravilo trajalo celo noč. Je Glover poskrbel v vajinih sobah za sveče in vžigalice?«
»Hvala!« je Leslie zaklicala skozi vrata. »Vse imava, kar potrebujeva. Cez deset minut bova obe že trdno spali.«
»Jaz prav gotovo ne!« je rekla miss Wenner. »Niti očesa ne bom zatisnila.
Pri svitu svoje sveče se je Mary razpravila ln obleko skrbno položila na stol.	'	'
Spet je nekdo potrkal na vrata. Bil je Dick Alford.
»Leslie, Puttler je odločil, da bo eden izmed njegovih ljudi stražil pred vašimi vrati. Ne vznemirjajte se. če bi ponoči morda koga slišali hoditi po hodniku.«
»Zakaj, Dick?«
»Zato, ker je miss Wenner tako boječa ln se bo zaradi Puttler-jevega ukrepa počutila bolj varno. Prosim vas še, da ne spite pri odprtem oknu. Lahko noč!«
Diek Alford je odšel, Mary je pa s smešno tragičnim obrazom pogledala Leslie.
»Ne spite pri odprtem oknu, je rekel! To ne pomeni nič dobrega . .»
Obe sta stopili k oknom, da jih zapreta. Tedaj je pa Mary naenkrat zakričala.
»Moj bog, pod mojo posteljo leži neki človek!«
Z burno razbijajočim srcem je Leslie odgrnila skoro do tai segajoče posteljno pogrinjalo in potegnila izpod postelje par jahalnih škornjev, ki so May vlili v srce tak strah. Obe sta se nasmejali — vendar sta bili nemirni
»Jaz bi svojo postelj najraje porinila v vašo sobo!« je rekla Mary in brez moči gledala svoje mogočno ležišč«, nad katerim se je bočil velikanski baldahin.
»Spite v moji postelj!, saj je dovolj široka za obe.«
Mary je hvaležno sprejela ponudbo prijateljice.	.
Spodaj v knjižnici je Alford poročal sergeantu Puttlerju, ki se 1 pravkar vrnil od Scotland Yarda, da je nekdo glavni električni v0° zunaj prerezal.	.
Puttler si je drgnil svoj smešno majhni nos, njegove plave oči so pa postale nemirne.
»Ce bi hoteli tukaj držati pravo varnostno službo, bi potrebova cel bataljon ljudi. Od svojih treh mož sem enega postavil v vzhod krilo hiše, drugega v zahodno krilo, tretjega sem pa določil, da dr® stražo spodaj v glavni veži, tako da nama in krajevni policiji preosta” nadzorstvo nad parkom... Da — kaj je z jezom, ki som ga z j utr , odkril na severnovzhodnem koncu vašega posestva? Vaš lovski ČUV J mi je pripovedoval, da ta jez nosi ime .Cheifordov pohlep'. Kako > prišel jez do tega čudnega imena?«
Dick ni bil kdo ve kako razpoložen, da stvar pojasni, vendar ie prijateljstva do Puttjerja to storil.	.j
»Ne vem, če vam Je znano, da dokument, s katerim nam je fer Henrik prepustil to zemljo, kot severno mejo določa strugo reke Rave rili. Nekemu prebrisanemu Chelfordu, ki mu Je bilo naše posestvo . premajhno, je prišlo nekega dne na um, da bi strugo rekel pte^ J s čimer je posestvo povečal za tisoč Jutrov. .Cheifordov pohlep ^ torej jez, ki ga je naš grabežljivi prednik dal zgraditi. Kateri h8^ prednikov je prišel na to prebrisano idejo, vam ne vem povedat, o tem ni nič napisanega, pač pa vemo to po ustnih izročilih.«
»Tako je torej s to stvarjo ..« je rekel Puttler.	j-o
Oba sta dolgo molčala in vsak zase razpredala svoje misli- t je Dick čisto' po naključju poRledal na steno nad kaminom, se 1 očmi ustavil na veliki sliki.	pI-a-
»Lady, lady,- je tiho rekel predse, -precej nemira si ml n vlla!*	kaJ?'
Puttler Je takoj postal pozoren na to pripombo in vprašal: * gledat -To vam bom povedal v prihodnjih dneh. Sedaj grem Se P°" k dekletom *	Aekl*
Tiho je odšel po stopnicah Ko se je že približal vratom 0 tinih sob. je obsvetii Dickov obraz žarek žepne svetilke.	pjCK
-Vse je mimo,* Je zašepete) policist, ki 1e tamkaj stražil-je spet pomirjen odšel.	ettP'
Dogovorjeno je bilo, da bosta on In Puttler stražila okolk'0 Ob dveh ponoči ie Dicka nekdo zdramil Iz spanja, ker je od Pr jen osti zadremal.	s|<<r
-Tole sem za vas pogrel,« Je rekel detektiv In mu P°j['u(”_;1jcV(’® delico vroče kave. -Drugače ni nič novega Eden izmed mo* k ‘ policije je v parku prejle napravil hrup: zdelo se mu je. da ’ neko postavo — no, ti junaki vidijo v*vs,akem grmu. ki P' ftjJ veter, Črnega opata.«	(Dal!« v
1