Politicen list za slovenski národ.
Po pošti prejeman Teljil: Za c-elo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1'16. uri popoludne.
Štev. 11H.
V Ljubljani, v sredo 27. maja 1885.
Letnils XIII.
Kmetom v pomoč.
Piše Ivan Belec.
0 stalnem domu.
(Dalje.)
Kaj si bomo tedaj zbrali, ali neomejeno pogub-Ijivo svobodo, ali omejeno krščansko svobodo? Gotovo si bomo drugo zbrali in ako si jo zberemo, moramo priznati, da človek nima neomejene pravice do svojega zemljišča, moramo priznati, da se mora človek v vsem svojem dejanji ozirati na srečo svoje družine, na srečo sedanjega in prihodnjega rodu.
Ako pa kmet skrbi za srečo svoje rodovine in svojega prihodnjega rodu, mora tudi skrbeti, da se zemljišče nikdar ne bo pokvarilo ali vzelo niti njegovi družini, niti njegovim potomcem. To se pravi z drugimi besedami: kmetski dom mora biti stalen, se ne smo niti zadolževati, niti razkosovati, niti eksekutivno prodajati.
Dokler so bile postave krščanske, kmetje niso imeli neomejene svobode do svojih zemljišč, dokler so bile postave krščanske, so bili kmetski domovi stalni, družinski. Od rodu do rodu je imela družina svoje zemljišče in ni ga zgubila prej, dokler ni iz-mrla z zadnjim potomcem. Kakor je bil kmetski dom nepremakljiv, tako je bila tudi kmetska družiua nepremakljiva, trdna. Turške vojske so trpele več sto let; kolikokrat so Turki po naših krajih morili, ropali in požigali in vendar so bili naši kmetje po vsakem turškem napadu v nekaj letih zopet trdni kot prej. In zakaj so si tako naglo opomogli? Zato, ker so imeli stalen dom.
Koliko časa imajo že kmetje pravico neomejeno se zadolževati, oziroma svoj dom razdirati? Nikjer v Evropi še nimajo to pravice sto let. Pač v Italiji jo imajo že več sto let, zato so pa tam tudi vsi kmetje zginili. Naj se da kmetom v kterikoli deželi neomejena pravica zadolževati se, ali kar je vse eno, naj se kmetje izroče oderuhom in v sto letih ne bo tam nobenega kmeta več. V avstrijskih deželah imajo kmetje popolno neomejeno svobodo zadolževati se še le od 1. 1848 in ako pomislimo, da se je od tačas do zdaj zemljiški dolg pomnožil
vsako leto najmanj za 70 milijonov, moramo pač reči, da, če se postave ne spremene, leta 1948 ne bomo več imeli kmetov, česar Turki v več stoletjih niso mogli izvršiti, to bo napravila neomejena svoboda ali razuzdanost v enem stoletji.
Ker je stalni družinski dom potreben, zato bomo povedali, kako bi se dali taki domovi pri nas zopet osnovati, da bi bili primerni našim sedanjim razmeram. Prej se pa hočemo še nekoliko ozreti v nektere srečne dežele, kjer imajo kmetske družine varno zavetje v stalnih domovih.
Ruski mir.
Na Ruskem imajo kmetje malokje svojo lastno zemljo; vsa zemlja je navadno občinska in občina jo odkazuje posameznim kmetom v obdelovanje. Tako občino, v kteri je vsa zemlja občinska, imenujejo „mir".
Kako je na Ruskem zemlja razdeljena? V dveh okrajih je bilo pred petimi leti natančno popisovanje in iz tega posnamemo, da je bilo v prvem okraji blizo 13 milijonov prebivalcev, v drugem pa nekaj čez 8 milijonov, in v prvem okraji so imele kmetske občine v miru blizo 18 milijonov desetin (ena desetina je dober hektar ali ls/4 orala), kmetje so pa imeli le 705 tisoč desetin lastne zemlje; v drugem okraji so pa imele občine v miru blizo 12 milijonov desetin, posamezni kmetje pa en milijon 318 tisoč desetin. V obeh okrajih je pa graščinskega, mestnega, cesarskega in cerkvenega sveta skupno skoraj ravno toliko kolikor kmetskega.
Vsak kmet ima svojo hišo z vrtom, vse kmetije skupaj pa imajo občno zemljo. Vsa zemlja je razdeljena v tri oddelke, in sicer eden za ozimno, drugi za jaro žito in tretji za praho. V drugem letu se praha zorje za ozimno žito in se drugi oddelek za praho pusti. Vsak teh treh oddelkov je pa zopet razdeljen v toliko kosov, kolikor je kmetov v miru. Vsaka družina vživa svoj del, dokler se zemlja ne razdeli na novo. Nova razdelitev po lozih se je dozdaj vršila skoro na vsacih 15 let, odslej bo pa še bolj po redko, ker pravijo postave, da naj se razdelitev le ta čas dovoljuje, kedar jo dve tretjini
kmetov zahtevati. V razdelitev se gosposka nič no meša, kmetje vse sami opravijo.
Zemlja je občinska, hiša z vrtom je družinska, toraj kmet ne more nič zapraviti. Kmet spravlja pridelke od svojega kosa občinske zemlje, zato mora pa tudi občini ali miru davke oddajati.
Ali sme kmet prodati hišo in del, ki ga ima pri občinski zemlji? Smo, če se kupec zaveže, da bo stopil v mir in če dve tretjini vseh občanov dovoliti prodajo in ste pripravljeni kupca med-se sprejeti. Le onemu, ki kupi občinski svet za kako fabriko, ni treba stopiti v mir ali prodaja mora pa vse eno od dveh tretjin vseh občanov dovoljena biti.
Kmet sme zapustiti vas ter vzeti svoje premakljivo premoženje s seboj, ali če to naredi, zgubi pravico do občinskega sveta. Ako mu pa občina dovoli proč iti in ako je pripravljen tudi v prihodnje svoje davke plačevati, mu pravica do občinskega sveta ostane.
Občina ima pravico del svojega posestva in celo vse svoje posestvo prodati, v najem dati, zastaviti in zadolžiti, ako vsi občani enoglasno privolijo. Dozdaj se je mir malokje razdelil ali razrušil, sem ter tje so v nekterih krajih, kjer prej ni bilo miru, kmetje še svojo lastno zemljo zložili v mir, ker jim skupno gospodarstvo bolj ugaja.
Ako se kmet zadolži, se mu hiša, njegov oddelek zemlje pri miru, poljsko orodje, konj in kar potrebuje živeža, ne sme rubiti in prodajati. Toraj nimajo židje in oderuhi pri kmetih, živečih v miru, dosti opravila in dobička. Kar kmetje pridelajo, sami zavžijejo. Ali ni to tisočkrat bolj pametno, kakor pa če morajo sestradani kmetje site oderuhe pasti?
Ali pa imajo kmetje kaj kredita? Priden in pošten kmet ima pri vseh sosedih dosti kredita, za zapravljivca je pa najbolj, da nima krajcarja kredita. Sploh pa ne vem, zakaj bi kmetje dosti kredita potrebovali. Ker so nezadolženi in dobri gospodarji, si lahko v dobrih letinah marsikak krajcar prihranijo za prihodnje potrebe.
Občina naklada sama davke posameznim kmetom ter jih pobira od njih; ako so nekteri občani kdaj tako nesrečni, da jih ne morejo plačati, jih pa drugi
LISTEK.
Jan Holly.
(Konec-.)
6. „Cyrillo-Methodiada".
Tisočletnica smrti sv. Metoda jo ob enem stoletnica rojstva Jana Holly-ja, tega nesmrteljnega slovenskega umetnika in pevca „Cyrillo-Methodiade". S temi besedami je glasilo katoliških Slovako-Slo-venov*) letos opomnilo, da se bliža stoletni spomin na rojstvo moža, do kterega gojimo nepopisljivo spoštovanje, njegovo delo občudujejo pokolenja, njegovo delovanje s hvaležnimi solzami blagoslavlja
duh naroda.
V Trnavi, kjer je Holly poslušal nauke modro-slovne in bogoslovne, bil je ravnateljem Juraj Pal-kovič, kanonik Ostrogonski. Ta je znan kakor znameniti „milovnik literatiiry slovenskej" in je na duha mladega učenca že takrat jako vplival. Pal-kovič je pozneje, ko je Holly bil „Svatopluka" opeval, pesnikovo pozornost obrnil na sveta brata,
*) „Kat. Noviny", št. 4.
Cirila in Metoda, verovestnika slovanska. To je bil povod novemu eposu z naslovom „Cyrillo-Methodiada".
Rastislav, vladar na Slovenskem, — tak je za-popadek omenjene pesni — Rastislav odpravi poslance v Carigrad, da bi tam za Slovensko naprosili zvestovatelje prave vere Kristusove. Učena brata Konstantin in Metod podasta se na pot proti Moravi ua Dovin, kjer ju Rastislav radostno vzprejema ter njima na čast priredi kraljevsko gostovanje, pri kterem Metod na prošnjo Rastislavovo pripoveduje, kako se je Boris, kralj Bolgarov, spreobrnil in postal kristijan. (Spev I. in II.)
Sveta brata najprveje učita ljudstvo po okolici, potem sta hodila po deželi, a Bog vsevladajoči jima na pomoč pošilja svoje angelje. Konstantin, kteri je bil v samostanu dobil ime Ciril, ide ob reki Vag proti Tatri, podučuje ljudi, oznanujo pravo vero, podira paganske malike, a verujoče ljudi krščuje. (Spev III.)
Podobno dela tudi Metod po Moravi. Povrnivši se na Devln prestavljata sv. pismo ter mladeniče pripravljata za duhovniški stan. Potem so zopet razideta, po mestih zidata cerkve, konečno se Ciril naseli v Nitri, a Metod na Volohradu. (Spev IV.)
Nemci tožijo Cirila in Metoda pri papežki sto-lici, misleč, da razširjata zmoto, ne pa pr?vo vero. Papež pokliče obadva v Rim. Poslovivši se pri Ra-stislavu in vzevši seboj kosti sv. Klemena, podala sta se na pot. (Spev V.)
Hadrijan papež vsprejema ju srčno in z veliko slavnostjo sprevaja v hram sv. Klemena, kjer mu zatem Ciril natanko razlaga, kako je našel ostanke sv. Klemena. Sledečega dne sta poklicana pred sodnji stol, naj bi se opravičevala, zakaj da sta slovenski jezik vpeljala v obrede pri službi Božji, — ali njedva z važnimi vzroki opravičujeta svoje ravnanje. Papež ne le da ju spozna opravičenima, ampak še oba posveti za slovenska episkopa (škofa) ter znovič na Slovensko odpošlje, dovolivši jima službo Božjo opravljati v slovenskem jeziku. (Spev VI.)
Vidi se, da je glavna mišljenka v tem eposu posebno boj krščanstva s pagaustvom, slednjič jo vendar lo prvo promagalec nad drugim. Tukaj se pojavlja veliki talent pesnikov. In životopisec pravi, ' da v svetskej poeziji ni podobe živahnejše in pretresljivo tako, kakor jo ona, kjer sv. Metod kralju Borisu predstavlja sodnji dan.
Če se še opomni, da duh nabožni in narodni 'U^Jf
"Sil
vrv.
mesto njih plačajo. Kaj pa, če kak zapravljiv gospodar prav po svoji nerodnosti ne more davka plačati ? Se mu li mar pošlje plačilni nalog, pride li eksekutor z rudečo kapico, se mu li zarubi zadnja kravica kot pri nas? Kaj še, to bi se Rusom pre-neumno zdelo, kajti Rusi so bolj pametni kot mi v gospodarskih rečeh. Kaj napravijo tedaj? Občinski možje se posvetujejo in sodba se glasi, toliko ali toliko naj se mu jih pri tej priči namaže po zadnjem delu života ali pa naj se v daljno Sibirijo v prognanstvo zapodi. Zapravljivec mora nasledke svoje zapravlji-vosti sam čutiti, njegova družina si pa ohrani hišo in oddelek občinske zemlje. Ali ni pametno, da krivični trpi in da se nedolžni varujejo? Pri nas pa zapravljivec zapravlja, kolikor mu drago in nihče mu ne brani, ker zapravljivec je po postavi popolnem svoboden gospodar; pri nas zapravljivec svobodno popiva, družina pa doma strada, ker so naše postave svobodne; pri nas ima zapravljivec svobodo nedolžno družino, ki se ni nič pregrešila po svetu pognati. Tako toraj je pri nas narobe svet: krivični se veseli, nedolžen pa trpi.
(Dalje prih.)
Grof' Margheri,
bivši državni poslanec, razpošilja svojim volilcem naslednji volilni oklic, oziroma ponudbo za zopetnega državnega poslanca:
Velečastiti volilci!
Dvajset let je že, kar delujem v javnem življenji, štiri in trideset let, kar po opravilih občujem s svojimi someščani, in priznati moram, da večjega spoštovanja in zaupanja si ne bi bil mogel pridobiti, kakor da sem bil pred šestimi leti od Vas izvoljen državno-zborskim poslancem. Zaupanja, ktero ste mi takrat izkazali, mislim, da po svoji delavnosti v državnem zboru nisem zgubil.
Vede, da se pri volitvi sme le tisti kandidat nadjati zmage, o kterem so volilci prepričani, da je poštenega zasebnega značaja, kojega dobre ali slabe lastnosti navadno odsevajo tudi v javnem življenji, nsojam si opominati na svoje dolgoletne, mnogo-stranske opravilne zveze z meščani dolenjskih mest, po kterih bi utegnil le malokterim izmed Vas popolnoma neznan biti.
V Ljubljani rojen sem vse svoje življenje preživel na Dolenjskem, kjer sem kot nezavisen po sestnik zemljišča in raznih obrtnij z meščani in kmeti zvesto se vdeleževal sreče in nesreče, in so mi toraj precej dobro znane potrebe in želje dolenjskih mest. Imam li še druga svojstva, ktera se smelo tirjajo od kandidata kot zastopnika razumnega mestnega prebivalstva, ne morem sam soditi, tudi se ne bi spodobilo, da bi sam svoje mnenje o tem izrekal.
Pač pa morejo oni, ki so se z manoj vred skozi šest let borili in poganjali za nravno-versko odgojo ¡mladine, za narodno ravnopravnost in za gmotne koristi moje ožje domovine Kranjske, mero-dajno sodbo storiti, in ne motim se, če rečem, da bode sodba mojih kolegov v preteklem državnem zboru se glasila, da sem znal si pridobiti pohvalo svojih političnih prijateljev in spoštovanje svojih političnih nasprotnikov.
Ne stopim pred Vas z brezštevilnimi obljubami, kojih izpeljava je le premnogokrat od vseh drugih činiteljev, kakor od dobre volje in zmožnosti posameznega poslanca zavisna.
Dovoljeno mi naj bo samo izreči svoje mnenje o dolenjski železnici, ktera je, odkar sem jo s svojim govorom v državnem zboru iz dolzega spanja zopet zdramil, v vsakem volilnem programu naj-imenitniša točka.
Tudi še zdaj ne odjenjam od svoje v državnem zboru zastopane misli, da je le tedaj upanje, da se dolenjska železnica dožene, ako se bode kot državna železnica, kot del evropejskega železno-cestnega omrežja, za zdaj vsaj gradila do bregov reke Kolpe.
Samo po sebi je razumljivo, da se bom potezal za to, da se državne in deželne ceste na način potrebam primeren umno prelože in dopolnijo, nikdar pa se ne bom zadovoljeval, da bi se s par tisoč goldinarji, kteri se nam za neskladno in nepremišljeno preložitev nekterih gričev ponujajo, gradenje železne ceste odkupilo, od ktere zavisi vsled njene nepreračunljive narodno-gospodarske, financi-jalne in strategične važnosti sreča in nesreča Kranjske, morda celega cesarstva.
V	tem smislu bodem ves svoj trud in vso svojo moč zastavljal.
Ko sem bil pred šestimi leti iz Vaših rok prevzel mandat, obljubil sem, da ga Vam bom čistega in brez madeža zopet nazaj dal: s tem to storim, in ako uvidete, da sem svojo obljubo spolnil, prosim Vas iz nova za Vaše zaupanje in za Vaše glasove pri prihodnji državno-zborski volitvi: jaz ne bodem nikdar pozabil, da stanem, kar sem do zdaj bil, zvest sin svoje slovenske domovine.
V	Novem mestu, dne 21. maja 1885.
Margheri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. maja. X©tranje dežele.
Jutri, rojaki dragi, napoči nam pomenljiv dan, dan volitev naših bodočih poslancev za državni zbor po kmečkih občinah. Naj bi bila zarija njegova na srečo naši deželi, naj bi se volilci naši posluževali zvesto in verno svojih pravic ter naj bi volih može, ktere so po našem listu na podlagi sklepa centralnega volilnega odbora nasve-tovane dobili. So vseskozi stari, že skušeni možje, kterih vsak ima že svojo kolikor toliko častno in pomenljivo zgodovino za seboj. Rojaki! Vsem nam je znano, kakošnega duha da so dosedanji naši zastopniki in kaj da so oni s skromnimi svojimi močmi, kot majhen del velikega parlamenta dosegli za našo skupno domovino! Saj je tam vsem znano, da si v jednem dnevu še ni nihče hiše pozidal in na jeden mah še nikdo stoletnega drevesa podrl. Tukaj je treba skušenosti, opreznosti in vstrajnosti. Vse to pa imajo naši dosedanji možje gotovo v veči meri, kakor novi brez vse skušnje. Po vsi pravici smemo toraj vprašati: če li je sploh mogoče, da bi bili drugi novi poslanci boljši memo naših dosedanjih? Lahko rečemo, da v teh okoliščinah ne. Le poglejte si posamične nove kandidate natanko in videli bote takoj, kako prozoren da je ves njihov napor. Vse, kar koli si žele in iščejo, je, ali lasten dobiček ali pa častilakomnost in oholost. Saj nam ni še nobe-
veje iz vsake vrstic, da je jezik lep, jasen, duhovit, in poln pesniških slik, moraš priznati, da to delo ni brez književne vrednosti in da je Holly velik oslavovatelj ss. Cirila in Metoda.
7. Ostali pesmotvori.
„Slovenski Homer" je spisal še tretjo, ob enem zadnjo vitezoslavno pesen z nazivom „Slav". To delo je proizvod bogate mešče, domišljije, je le sad pesniškega duha brez vsake zgodovinske podlage.
Razven tega seje Holly preslavil kakor lirik. Čute nežnega srca svojega razlival je v takozvanih se-ljankah ali idilah, žalospevih, odah, priložnostih in cerkvenih pesnih. V istih se opisuje nedolžno in zadovoljno življenje ¡pastirsko-kmetovalskega ljudstva slovenskega, ki v stanovitni veri v Roga nahaja pravo blaženost in mir srca. Duša pesnikova plače nad ubogim narodom, žaluje zavoljo toliko odpadlih sinov slovenskih. V imenu svojega naroda se pesnik obrača do iskrenih domoljubov, tem se je zahvaljeval, te je slavil. V drugih pesnili zopet opisuje veličastje Hoga, prirode pa njenih pojavov, prikazni.
Holly v svojih pesnih kaže, da ga ni sram
biti Slovakom in gorljivim duhovnikom katoliškim. Svoja dela pisal je za svoj narod, v duhu naroda svojega.
Pesmotvori so med občinstvo prihajali bodi v podobi samostalnih knjig*) in knjižic, ali jih je priobčevala „Zora", almanah, ki so ga začeli izdajati leta 1835. „Spolok reči a literatury slovenskej" je leta 1841 in sledečega oskrbel skupno izdajo vseh do takrat sem ter tje raztresenih spisov. Na osmerki obsega: prvi zvezek VIII in 262 strani, drugi IV in 258, tretji XVI in 400, četrti pa XII in 424 strani. Po smrti pesnikovi bili so spisi — ne vsi — izdani samo jedenkrat, in sicer „ku pa miatke tisicročnej slavnosti blahonosneho prichodu Cyrilla a Methoda do krajin slovenskych roku 1863 odbavovanej". Danes je ta zbirka povsema razprodana, zatoraj životopisec po pravici obžaluje, ker mlado pokolenje sedanje brezvspešno išče spise naj večega pesnika svojega, kakor je to „slovensky Homer" — Jan Holly.	M. Kar b a.
*) „Svatopluk" je tiskarno zapustil trikrat, isto tako tudi „Cyril lo-Metliodiada'-.
den druzega namena povedal, dasiravno smo o tem že z mnogimi govorili. Obljube, ktere nam delajo, so ali tako navadne, da jih lahko vsak in vselej svojim volilcem dela ali pa tako prazne in nedoseg-jive, da jih nobeden ne more. Držite se toraj, dragi rojaki, jutri krepko starih poslancev in skažite se takoj poštene in zavedne može, kterih prepričanja vsak veter ne omaja, še manj pa podere.
Na Dunaji imajo z volitvami tudi silno ve-iko posla. Kakor povsod, tako žele tudi ondi raz-ični elementi svojo modrost pokazati, kako bi se dalo na lahek način kaj prida zaslužiti; le škoda, da je večina Dunajčanov gluha za take — reveže! Dunajčani si žele vsaj večinoma zastopnikov, ki bi Dunaja ne smatrali za izključljivo nemško mesto, temveč za središče države, kamor se vsakdo brez izjeme narodnosti z enako pravico zateka. Takih mož jim je pa ravno silno težko dobiti, če tudi so jim neogibno potrebni, ako Dunaj sploh še napredovati hoče. So namreč časniki, ki že sedaj dan na dan zabavljajo, da Dunaj propada, da še senca ni drugih evropejskih prestolnic itd. Lahko bi se Dunaj s časoma res na kaj tacega ponižal, ako bi mestno, deželno in državno zastopništvo edino le v rokah mož bilo, ki bi si prizadevali Dunaji izključljivo le nemški značaj vtisniti, ki bi pri tem vse druge narodnosti po sedanji navadi zaničevali in zasramovali. Če bode pa prestolnica naša prave može na to odlično mesto poslala, se bo Dunaj kmali zasvetil v novi luči. Mnogi, ki gredo tjekaj sreče iskat, jo tudi najdejo, če tudi pri vsem tem svoji narodnosti zvesti ostanejo; le-ti vsi potem po svojih močeh pripomorejo k zunanjemu lesku pre-stolnega mesta, ako so prepričani, da se ondi kakor doma čutijo in jim ne bijejo o vsaki priliki razža-Ijive besede na ušesa. Dunaj mora postati prava domovina vsem Avstrijcem, on mora dobiti avstrijski značaj, potem bode on v resnici to, kar bil bi moral že zdavnej postati — avstrijsko središče namreč!
Dr. Herbst je tudi na južnem Češkem v Prahatiškem okraji propadel. Žalostna je pač za moža, bivšega ministra, če mora iti od kraja do kraja beračit za mandat, kakor berač od praga do praga za božji dar, pa ga še nikjer ne marajo. Herbst je do sedaj zastopal severne Čehe. Ker je bil premalo „knotzast", so ga popustili in mož se je obrnil na južno, v Šumavo. Kakor pa izvolitev volilnih mož ondi kaže, dobil bo večino knez Schwarzenberg, Herbst pa propadel. Taka se ni še kmalo kakemu kandidatu godila. Ker ga pa na vsak način hočejo v državnem zboru imeti, in ga ljudje drugod odganjajo, odločili so mu kandidaturo na Dunaji v prvem okraji ali notranjem mestu, kjer je največ advokatov. Nemški listi pruske barve sicer trdijo, da je to živ dokaz politične zrelosti Dunajčanov; nam se pa zdi, da to ni druzega nego „testi-monium paupertatis", kterega so nemškoliberalci Herbstu dali, da mu bo mogoče zopet v državni zbor, pa dali so ga tudi sami sebi, da nimajo boljšega moža. Tak mož, kakor je Herbst, pa tako malo zaupanja, potem že lahko sodimo, kakošen veter je jel tudi po nemških hribih naše države vleči.
Čehi so vrnili letos Madjarom lanski obisk v zlati Pragi s tem, da so se o Binkoštih pripeljali v Budapešt na razstavo. Sprejel jih je 24. t. m. minister Szüpi'iry sam jako toplo, kteremu se je v imenu Čehov na kratko, a krepko zahvalil za prijazen sprejem knez Lobkovic. V ponedeljek so si ogledali Budapeštansko okolico, zvečer jim je pa društvo poljedelstva napravilo sijajen banket, kterega se je vdeležilo več ministrov in magnatov. Po banketu šli so v gledišče.
V n si nje države.
Štiri dni pred binkoštnimi prazniki izročili so sv. Oee Leon XIII. svojemu kardinalvikarju Parochu pismo, v kterem mu naročajo za to skrbeti, da se bode za nadarjeue in pridne bogo-slovce v Rimu odprl poseben tečaj, kamor bodo vstopili po dovršenih bogoslovnih študijah in bodo ondi svoje vednosti popolnjevali v laških, latinskih in grških klasikih. Papež Leon izrekajo namreč trdno prepričanje, da je temeljita učenost dandanes še mnogo bolj potrebna, kakor je bila pred stoletji in vendar so jo že tedaj cerkveni očetji s tako marljivostjo gojili, da so se s ponosom z največjimi rimskimi in grškimi učenjaki merili. Ker je dandanes zlasti za duhovnika, ki naj bo luč sveta, temeljita učenost tudi nad vse potrebna, naj bo toraj za vstanovo takega posebnega poduka generalvikar Parochi skrbel, kakor tudi za potrebne protesorje. Filozofija in bogoslovje na podlagi, kakor ju je gojil sv. Tomaž Akvinski, pravi Leon XIII., ste današnjemu duhovniku silno koristni, kar nam spričujejo vspehi, ktere smo na tem polji že dosegli. Današnji svet se ponaša z učenostjo in z njim vred se nam je držati koraka, ako nočemo zaostali. Kdor zaostaja, propada ! Učenost je naše najboljše priporočilo pri ljudeh, kjer tiste manjka, zgine s časoma tudi pravo spoštovanje.
Pisali smo že, da je angleška vlada izdala višnjevo knjigo, v kteri objavlja razna diplomatična pisma o afgansketn vprašanji. Tisto knjigo vzeli so tudi v Petrogradu v roke in so jo obsodili. Posamičnim listinam očitajo, da so nepopolne in pomanjkljive, konečno pa še celo pravijo, da vse
skupaj ni druzega nego sleparija, kajti natančno opisati afgansko vprašanje že iz diplomatičnih vzrokov ni mogoče. Da se bo pa stvar vendar-le kolikor toliko pojasnila, misli tudi ruska vlada svoj del storiti in dotična pisma v ruski luči svetu pokazati, potem, pravi, naj bode pa svet sodil, kaj je z Afganistanom. Posebne sodbe tukaj pač ne bo potreba, ker vse na to kaže, da bo stvar za toliko časa zopet zaspala, dokler se Rusi Herata ali pa Kabula ali pa kar b krati obeh skupaj ne polaste; tedaj bo pa zopet ogenj v strehi.
„Bratje bodite trezni in čujte, ker vaš zopernik hudič hodi okoli kakor rujoveč lev ter išče, koga bi požrl." Na Francoskem je ta rujoveč lev podobo anarhistov na-se vzel in jih je v resnici, kakor nekdaj Saturn svojih otrok, anarhistov mnogo požrl. Pred-včeranjem tekla je kri v Parizu, kjer so anarhisti hotli napraviti nekako demonstracijo na čast tistih svojih bratov-prekucuhov, ki so leta 1871 na 24. maja dvignili krvavo zastavo v eni, petroleum pa v drugi roki, rekoč: „Svet je naš! živela svoboda!" Lepa hvala, za tako svobodo, dejalo je francosko ljudstvo in se jim je nasproti dvignilo. Na tisoče jih je padlo tedaj mož, ki so po petroleji in krvi dišali, spomin na nje ohranil se je pa do današnjega dne. Štirnajst let je od tedaj in to dobo so hotli današnji anarhisti spodobno proslaviti — pa so se spekli! Na sto in sto zbralo in združilo se jih je s krvavo rudečimi in črnimi zastavami, ki so se namenili proti pokopališči Pere-Lachaise, kjer njihovi ponesrečeni tovariši mirno smrtno spanje spe v skupnem grobovji. Ondi pa jih je že čakalo vse polno redarjev, orožnikov in konjikov. Ko se anarhisti tjekaj pridrve, redarji v imenu postave zahtevajo, da naj jim izroče prepovedane zastave ali pa naj jih že vsaj skupaj zvijejo. Za odgovor vsula se je cela toča kamenja, palic, količev in druge enake drob-njave na redarje in vojake. Vojaki in redarji prijeli so takoj za orožje in boj se je pričel. Telegram pravi, da jih je pri tem navalu bilo 30 ranjenih. Na binkoštni ponedeljek pokopali so nekega komu-narda. 2000 anarhistov zbralo se jih je na pogreb, kterim na čelu šli so vsi vrednik irevulocijskih časnikov. Rochefort je bil kolovodja. Klicali so: „živela komuna, ob tla z vojaki, ob tla z vlado". Take so imeli binkoštne praznike na Francoskem.
Dinamitašev ne bo še tako kmalo konec. Z dobro vestjo lahko trdimo, da jih bo toliko časa še vedno več, dokler Angleška Ircem ne bo človeških postav pripoznala. Najhuje za Angleže pri tem je pa to, da dinamitašem večinoma niti do živega ne morejo, kajti na Angleškem in Irskem jih je tako malo, da bi jih morda po celi Veliki Britaniji lahko na prste našteli. Svojo pravo moč imajo dinamitaši v Ameriki, kjer so osnovani v pravilne zadruge z vojaškimi dostojanstvi in vojaškim pravilnikom. Kedar se je v najnovejšem času v Londonu napravilo kako hudodelstvo, skuhali so smrtno robo najprej v Ameriki in so tudi od ondot tvarino in potrebne snovi, kakor so dinamit, nitroglicerin itd. na Angleško dovaževali. Saj nam je še vsem v spominu, ko so se lansko leto v Londonu kolodvorov podstopili in so jih razsipati jeli; ravno tako pozneje westminstersko palačo. Pri vseh teh sta bila glavna sokrivdnika nek Ounningham in pa Burton, ktera oba sta sedaj obsojena do smrti v posilno delavšnico. Cunningham je iz Amerike dinamit na Angleško pripeljal in ga je ondi možem izročil, kteri so ga potem za peklenske stroje po-delali. Burton se je pa večinoma pri razpolaganji in vžiganji taistih vdeleževal. Na veliko srečo so kmalo oba vjeli. Posebne vrednosti za redarstvo je vjeti Burton, ki je imel neko višjo stopinjo pri dinami-taših. Toda kaj jim to pomaga, na mesto jednega vstalo jih bo deset, ker jim je geslo, zatirani Irski pomagati, če tudi jim v resnici ni za druzega, nego na tak peklenski način do premoženja priti.
Izvirni dopisi.
Iz Kostanjevice, 22. maja. (Volilni shod.) Današnji dan počastil je dosedanji državni poslanec g. grof Margheri naše mesto. Na kratko je v shodu, ki ga je bil sklical, razložil šestletno dobo državnega zbora, se zahvalil za zaupanje, ki smo ga skazali pred šestimi leti s tem, da smo mu svoje glasove dali. Pokazalo se je pa tudi, da nima le tacega zaupanja kot tedaj, ampak le še veče, kajti na izjavo, da ne bode, kot njegova protikandidata, obljub delal, ki bi jih ne mogel spolnovati, da pa bode delal za blagor kmeta in obrtnika kolikor mu bode mogoče, bilo je splošno odobravanje in živahni „živio"-klici. Dovolj dokaza kako čutijo in mislijo za blagor ljudstva vneti možje.
Seveda tudi nasprotni stranki ne mirujete, delate na vso moč, da bi se jima posrečilo vjeti tii pa tam kak glas, pa vse to prizadevanje ne bo pomagalo nič, kakor se bode pač na dan volitve pokazalo. Vendar se vriva pri tem človeku žalostna misel, da je stara napaka Slovencev bila in je še zdaj tista needinost in nesložnost, ki je kriva tolikanj zla, ki jih je že zadelo. Pri vsem tem se še
ne spametujejo. Zatoraj bi pač gorko priporočal vsakemu pravemu narodnjaku, si v spomin vzeti besede g. dr. Tavčarja, ki jih je bil spregovoril pri volilnem shonu v Ljubljani, če ne se znil veseliti „tertius gaudens" — potem pa imate.
Naj dostavim tii še neko nesrečo (?).
Neka Johana Vrbič, ki je dosedaj služila v Karlovcu, pripeljala se je danes okoli tretje ure tii sem. Stopivši pri šrangi ali mitnici raz voza, drla je naravnost proti Krki in se spustila v njo. Akoravno so od vseh strani prišli na pomoč, vendar je niso mogli rešiti in jo tudi še iz Krke niso dobili, ker je sedaj precej globoka. Kaj jo je k temu nagnilo, se še dozdaj ne vé; bržkone je zblaznela, težko je misliti, da bi bila pri zdravi pameti kaj tacega včinila.
Z Ribnice na Pohorji, 26. maja. (O volitvah.) Ni ga kmalo toliko govoričenja pa tudi prepiranja, kakor ravno o volitvah. Tega ste tudi Vi gospod vrednik do dobrega prepričani, ker Vas z dopisi in poročili sedaj kar obsipajo in Vam prostore lista naenkrat do vrha napolnujejo. Ne zamerite toraj, da še jaz nekaj poročam z našega pogorskega zakotja o volilni borbi naši z nemškutarji.
Nikoli ni v našem kraji volitev ljudi tako vznemirjala, kakor ravno letos. Agitacija na obeh straneh je bila jako živa, tako, da je gotovo segla do ušes najbolj samotnega kočarja. Vzrok temu je to, ker je lani v narodni občini Janževivrh-Arlica zmagal nemčurski „šulferajn" s svojimi zagrizenimi pristaši. To sramoto naše občine so sklenili vrli naši narodnjaki letos izprati, ter so v ta namen jako živo in vstrajno kmete za narodno reč vzbujali. Napočil je dan volitve, 19. maj. Vreme jako slabo; ves dopoldan je snežilo, a okoli poludne se nebo nekoliko zvedri. To je bilo kakor nalašč za nas; bodo vsaj narodni naši kmetje lažje prišli k volitvi ob eni uri popoludne. Bližamo se volilni hiši in ko vstopimo — Bogu hvala! — naših je že precej, a tudi nem-škutarjev ni ravno malo. Vendar zadnjim se pozna! že na obrazih, da današnji dan ni jim dan veselja, slave in zmage; temuč dan nevolje, sramote in jeze.
Zacné se volitev. G. komisar kliče volilce enega za drugim, naj povedo imena onih, ktere volijo. Tii je zanimiv prizor. Na obrazu poznaš volilca, kteri je te ali one stranke; vsaj meni se je zdelo, da sem mu že v očeh bral, kar je on mislil v svojem srcu. Stopajo mladi kmetje zraven postaranih, a tudi sivi starčeki so se vdeležili in volili slovenski, kakor da še na robu svojega žiljenja hoté svoje zadnje moči porabiti za obrambo naših najdražjih svetinj, svete vere, domovine in pravice. Hvala jim, s tem so dali mladini naši najlepši izgled, kako naj tudi ona brani krepko in možato čast in blagostanje domovine vsikdar, „bodi-si priležno, ali nepriležno". G. komisar šteje glasove in — vsaj dva odlična narodnjaka sta izvoljena. Kakor ljulika med pšenico, enako se je tretji med volilne može vspel tudi nasprotnik; pa si je tudi na vse kriplje za to prizadeval. Bodi mu, vsaj mislimo, da je zadnjikrat to čast dosegel! Hvala lepa vsem vrlim narodnjakom Janževega*Vrha, da so tako izvrstno agitirali in vsaj deloma zmago narodni stranki priborili!
V	občini Ribnica-IIudikot pa gré nam slabo; zmaga je zopet nemškutarska. Toda, ne obupamo ne. Lani smo se narodnjaki volitve prvič pogumno vdeležili, a letos so nas nasprotniki le za 8 glasov komaj potlačili. Da bi bilo lepše vreme, bi se kmetje gotovo bolj vdeležili volitve, in če bi prišli vsi, bi našim nemškutarjem menda prekratka lestvica hodila; pa kar ni še letos, utegne s pomočjo vrlih narodnjakov iu vstrajnim delom pozneje priti, namreč poraz oholega nemčurstva v Ribnici.
Narodnjaki le na delo, in pri vsaki priliki krepko vzbujajte narodno zavest med ljudstvom, da, ko bodo čez pet let zopet razpisane volitve v deželni zbor, bote se volitve bolj mnogoštevilno vdeležili in gotovo zmagali! V to pomozi Bog, in delavnost narodnjakov naših.
V	bližnjem Vuhredu so izvolili za volilnega moža čast. g. župnika. Ondi se gotovo najbolj lahko pozmi, kaj premore vstrajno delo enega narodnjaka. Lani so ob volitvah g. župnika sovražili skoraj vsi občani, zaslepljeni namreč po nesramnem „šulfe-rajnu", a letos so ga pa izvolili za volilnega moža. Da bi Slovenci imeli mnogo tako pogumnih in zna-čajnih narodnjakov kot je čast. g. Kocuvan, bili bi naši nasprotniki nekoliko bolj pohlevni. Toraj slava takim možem in krepki: Na zdar!
Planinski rodoljub.
Domače novice.
(Dr. Hinko Dolenec in 4001etnica v Ložu.) V včerajšnjem „Slov. Narodu", št. 117, pripoveduje g. dr. Dolenec z jako nepotrebno oholostjo, nekaj dokazev svoje „korajže". Če mu bomo na vse odgovarjali, ne obetamo — danes saj se nam še ne zdi potrebno. A o nekem pavovem perji moramo pa vendar že danes nekaj opomniti, reč o 4001etnici v Ložu namreč mislimo .... „vodil sem 400-letnico Ložkega mesta". Naj nam g. doktor ne zameri, če rečemo, da dr. Dolenec ni imel pri 4001etnici z vodstvom ničesar opraviti. Vso slavnost vodila sta g. računski revident, J. Zabukovec in Ložki župan, g. Lah. Dr. Dolenec in pa okrajni sodnik, g. Žerjav sta pa srce zgubila in na Krsni večer 1. 1877 g. Zabukovecu tje prišlemu naznanila, da izstopita iz slavnostnega odbora. Zdaj-se pa po bahaško postavlja s ptujimi zaslugami. Čemu to g. doktor? Saj ni treba druzega dokaza, kakor samo, da v roke vzemete dotično številko „Slov. Naroda", v kteri je ranjki Jurčič, ki je bil v Ložu, opisal 400letnico in se začne z besedami: „Gospod J. Zabukovec je priredil" itd. Dr. Dolenec je pa med tistimi, kterih Jurčič ni omenil. Toliko naj zadostuje za zdaj. Ako bi pa g. dr. Dolenec rad še kaj zvedel, mu še postrežemo.
(I)r. Dolenčev volilni shod v Postojni) na binkoštni ponedeljek ni bil prepovedan od vlade, kakor nam ona danes poroča, ker se taisti niti objavil ni, temveč od druge strani in to menda ravno zarad tega, ker ni bil objavljen. Veselilo bi nas, če bi nam kak prijatelj iz Postojne natančneje o tem poročal.
(Štirje državni inženirji) za dolenjsko železnico prišli so ob binkoštnih praznikih v Ljubljano. Na čelu jim je vladni svetnik g. Do s tal. Trasi-ranje železniee se je pričelo takoj h krati na dveh mestih in sicer v Ljubljani in v Praprečah.
(Plemenske bike) muriškega plemena pokupili so na javni dražbi v Postojni dne 23. t. m. sledeči gg. živinorejci: Anton Frenetič iz Dolenje vasi, Anton Kovšica iz Planine, Peter Kraigher iz Hraš, Janez Otoničar iz Cirknice, Anton Poljšak iz Šturije in Janez Ziherl iz Logatca. — Županija Ilirska Bistrica dobila je jednega bika za polovično ceno, županija Zemonska pa tudi jednega zastonj, ker je zanj prosila.
(Za cepljenje koz) v minulem letu 1884 dobili so državna darila na Kranjskem trije zdravniki, ki so se s posebno marljivostjo odlikovali in to gg: okrajui ranocelnik Jan. Bobek v Ribnici 63 gl.; okraini ranocelnik Matija Janzekovič na Vrhniki 52 gl. in okr. ranocelnik Anton Trentz v Kočevji 42 gl. Javna pohvala iz istega namena se je izrekla gg. dr. Stanku Strgarju c. k. okrajnemu zdravniku v Logatci in dr. Antonu Arku okrajnemu ranocelniku v Škofji Loki, dalje okrajnim ranocelnikom gg. Ka-rolu Peternelu na Igu, Fr. Bachmannu v Ilirski Bistrici, Edvardu Globočniku v Cerkljah, Josipu Stein-metzu v Kranji, Jan. Ruprehtu na Prevojah, Valentinu Brvarju v Novem mestu, Ivanu Pošu v Žužemberku, Antonu Pavlinu v Černomlju.
Dalje iz ravno tistega povoda čč. gg. župnikom : Greg. Malovrhu v Stranjah, Kozmi Pavlicu v Spodnjem Tuhinju, Florijanu Prelesniku v Nevljah, Ivanu Golobu v Motuiku, Tomažu Kajdižu v Vodicah, Petru "\Vartolu v Hinah, Antonu Hočevarju v Št. Lorenci ob Temenici, Jakobu Tomelu v Ambrusu, Martinu Indofu v Št. Mihelu pri Žužemberku; administratorju Valentinu Pečniku na Robu; vikarju Ivanu Tomažiču v Št. Vidu pri Vipavi; kuratoma Jos. Nakusu v Planini in Ivanu Skvarči v Budanji; ekspozitu Ivanu Lundru v Trnji.
Konečno gg. nadučiteljem in učiteljem: Francu Golmajerju v Moravčah, Valentinu Burniku in Jerneju Čenčiču v Kamniku, Josipu Benedeku v Planini, Jan. Poženelu na Uncu, Fr. Mrcini v Gočah, Alojziju Jeršetu v Trebnjem, Iv. Rihtaršiču v Do-berniku, Andreju Vavknu v Cerkljah, Mart. Kreku v Smledniku in učiteljici F. Vernetovi v Kamniku.
(Volitev v mestni skupini Celjski.) Narodni volilni odbor v Celji je v svoji seji dne 23. maja, kakor se nam od nevdeležene strani piše, sklenil priporočati narodnim volilcem za državni zbor iz mestne skupine Celjsko-Brežke, naj glasujejo za gospoda okrajnega sodnika dr. Gerčarja v Mariboru, kterega politično prepričanje stoji tako rekoč v sredi med političnima strankama na Spodnjem Štajerskem, pa pripoznava narodno ravnopravnost in jo hoče praktično izpeljati. Ko je ta reč že bila razglašena
po časnikih, pokazala so se različna mnenja med gospodom drom. Gerčerjem in narodnim volilnim odborom in tako je gospod dr. Gerčer izrekel, da ne more prevzeti njemu ponudene kandidature. Mi mislimo, da vsekako v danih razmerah kaže, da se od narodne strani za Celjsko mestno skupino kandiduje mož s posredovalnim programom in upamo, da se volilni odbor v kratkem odloči za kandidata, ki bode dotičnim razmeram ugajal.
(Iz Vidina na spodnjem Štajarskem) se nam 26. maja poroča: Pri današnji volitvi izvoljeni štirje volilni možje so vsi narodni. Nemčurji propadli!
(Po Goriškem) se razpošilja sledeča okrožnica:
„Zadnje dni, ko ni bilo več mogoče, da bi se javno odgovarjalo, razposlala se je brošura, tiskana v Mariboru, volilnim možem kmečkih občin slovenskih na Goriškem, ki bi lahko volilce begala pri bodočih volitvah v državni zbor dne 29. t. m. Brošura je obrnena proti „Sloginemu" kandidatu dr. vitezu Tonkliju ter zavratno napada volilno disciplino in dosedanje složno postopanje goriških Slovencev v volilnih zadevah. Uljudno podpisani prosim, da bi se blagorodni gospod ne dali slepiti po nekterih dobrih zrnih, ki se nahajajo v rečeni brošuri, ter da bi po svoji moči uplivali tudi v pristopnih krogih, da bi brošura ne omajala one v z g ledne zložno-sti, po kteri so si volilci goriških občin pred slovenskim in tujim svetom pridobili jako častno ime. Kar je narodu v korist, poznajo tudi goriški rodoljubi in skušajo to po moči izvršiti; na en mahljej se ne da vse doseči. Najvažnejša zadeva sedanjih dnij je ta, da častno volimo v državni zbor. To dosežemo s soglasnim voljenjem. Največja pregreha v narodnem oziru je rušenje sloge in be-ganje volilcev v zadnjem trenotku, ko je dogovor nemogoč. Vsak pošten rodoljub štel si bo v nečast, ako dobi kak glas, ki bi bil odvzet narodnemu kandidatu vitezu Tonkliju. Med razumnimi in poštenimi rojaki ne dobi se mož, ki bi prevzel poslanstvo, ako bi bil voljen po takih spletkah. Zanašajo se na Vašo rodoljubnost in politično previdnost, prosim Vas iskreno v imenu narodove časti in koristi, ki se brez potrebe stavlja v nevarnost, glasujte za narodnega kandidata dr. Jožefa viteza Tonklija, ako ste volilni mož, ali pa priporočujte ga drugim, ako niste. Narodova hvala Vam ne izostane.
Sporočite vsebino tega pisma tudi drugim volilnim in sploh veljavnim in uplivnim možem.
Z odličnim spoštovanjem Vam vdani
Dr. A n t. Gregorčič, prof. bogoslovja."
(Umrl) je danes po noči na kolodvoru v Trstu železnični sprevodnik Franc Marijan vsvojiutici na vagonu. Že pri odhodu iz Ljubljane je tožil, kako da mu je slabo. Zapustil je petero otrok.
(Nove cigarete) iz viržinskega tabaka prodajale se bodo od 1. julija nadalje pod imenom „Rich-mond-cigaret", v škatljicah po 50 komadov za jeden goldinar in po 10 komadov za 28 kr.
Št. 1225. Pr.
Slavnemu vredništvu „Slovenca" v Ljubljani.
V številki 117. „Slovenca" brati je med domačimi novicami, in sicer pod naslovom „dr. Dolenčev volilni shod v Postojni", da je bil ta shod od vlade prepovedan.
Na podlagi §. 19 tisk. zakona je slavno vredništvo s tem povabljeno, naj sprejme v svoj list sledeči popravek:
Dr. Dolenčevega volilnega shoda v Postojni na binkoštni ponedeljek vlada ni prepovedala, saj ni vlada niti imela uradnega poročila, da je bil ta shod sklican.
0(1 c. k. deželnega predsedništva v Ljubljani dne 27. maja 1885.
C. k. deželni predsednik: Winkler.
Poslan«.
V „Slovencu" z (lne 9. t. m. št. 105 blagovolil me je neki g. dopisatelj „Z Notranjskega" sumničiti ter nelepo obrekovati, da se nisem jaz ničesar trudil, za pridobitev plačila onim voznikom, koji so bili od Abendrotha tako prevarjeni ter za plačilo osleparjeni, pač da sem pa mnogo goldinarjev dobil (do 200 za koleke), vozniki so pa pri meni za vino dajali, in storil nisem nič, razun. da sem jim pošteno zaračunil!
Na vse to mi je že radi tega odgovoriti, ker ' je vse le laž in obrekovanje, ter seza po moji časti, pa tudi dotični g. dopisatelj me v svojem dopisu pozivlje, da naj se opravičim. Moj odgovor bode kolikor le mogoče kratek, kajti ako bi hotel vse o Abendrothovi zadevi v svoje opravičenje popisati,
treba bi bilo mnogo časa, črnila in papirja, pa mogoče je, da bodemo kje drugje o tem bolj obširno govorili.
Prvo je, kar mi vendar nihče oporekati ne more, da sem jaz bil prvi ter edini, ki sem se oglasil po časopisih zarad voznikov, koji so pod Abendrothom v Hercogovini in Bosni vozili. Meni, ki sem bil sam navzoč, bilo je lahko pisati ter pojasnovati slepar-stva, koje so se z vozniki godila. To sera storil v mnogih dopisih, koji so se večinoma v „SI. Narodu" objavili. Ti so pa toliko vpliva imeli, da se je tudi vis. vlada začela o tej stvari zanimati, česar sem tudi v svojih dopisih želel. Glavarstvo v Postojni (tudi ono v Logatcu) pozvalo je vse dotične stranke, da so bile zaslišane, koliko ima vsaki še tirjati. Na tej podlagi je potem več čč. gg. drž. poslancev in-terpeliralo ministra za deželno brambo, kaj da misli o tej zadevi učiniti. Ker pa poslednje ni bilo voljno stvar razmotati, primorani smo bili vse izročiti drž. poslancu, in to v prvi vrsti svojemu, toraj g. Obrezi, Podpisali smo pooblastilo in plačali vsak po 2 gld. Vseh skupaj bilo nas je blizo 350 strank.
Stvar se je potem kaj počasi naprej motala.. Jaz sem vedno g. Obrezi dopisaval, da večkrat prosil, naj se odloči ter tožbo napravi, česar pa ni hotel, trdeč, da bi ta preveč stala. Naposled smo poklicani nekteri v Postojno k g. glavarju, kamor je prišel tudi g. Obreza in neki doktor z Dunaja kakor pooblaščenec Abenarotha, oziroma Russo-a. Ta poslednji obljubil nam je 12.000 gl. Proti temu bil sem jaz odločen ter prosil sem, da naj se ne sprejme manj kakor 25.000 gl., dasiravno sta se gg. glavar in Obreza kazala zadovoljna ako bi se dobilo 15.000 gl. ali celo manj. Zarad tega se pogodba ni dognala pri glavarstvu v naši navzočnosti, ampak pozneje v hotelu pri Doxatu, kjer je bil gosp. Obreza sam z omenjenim doktorjem. Jaz s pogodbo za 20.000 gl. nisem bil kaj zadovoljen, ker vsa tirjatev je znašala okoli 120.000 gl. in to malo računjeno, in ker g. Obreza mi je pred enkrat zatrjeval v nekem svojem listu, da se nadeja dobiti 50.000 gld. Pa kaj sem hotel, g. Obreza je imel pooblastilo. Ostal sem pa še vedno tega prepričanja, da ako bi se bila nastavila tožba, bi se dobilo več, kajti Žid, in to je bil Russo, ne dd vinarja, ako ve, da se ga v to siliti ne more. Pa ako je privolil njegov pooblaščenec, kteri bil je gotovo tudi žid, 20.000 gl., vedel je gotovo, da ga k plačilu zamoremo siliti, zato je z lepo privolil v to vsoto.
Da so nekteri, ko smo denar delili pri meni, pili, to ni pač noben čudež in da sem jim kakor krčmar tudi računal, je pač lahko slednjemu umevno. Spili so res kacih 80 litrov vina, kterega pa nisem nič dražje računal kakor popred, toraj pri tem vendar nisem mogel imeti Bog ve kakega dobička.
Pa v dokaz, da nisem jaz še nič dobrega za druge dosegel, služi dotičnemu gospodu dopisatelju to, da se ni o tej zadevi o meni še nič bralo? Temu gospodu moram povedati, da mnogo se dobrega doseže in učini, naj to v javnost ne pride. Mnogim dobrotnikom ni celo po volji, ako se jim javno preveč hvale in slave poje, se ve, da so pa tudi taki, koji zgolj zaradi tega dobrote delijo, da se jim potem kadi po časopisih, pa tudi sami se javno, kjer le morejo s tim bahajo. Jaz ostanem pa pri tem: kar je enemu v dolžnost, to si nečastihlepneš ne šteje v čast, za to pa se splošno veliko bolj spoštuje ter časti one dobrotnike, kterih leva roka ne ve, kaj desna podeli. Toraj kar jaz storim komu v korist, ne storim radi tega, da bi obilno zahvalo žel, pač pa zato, ker si štejem to v dolžnost.
Grdo obrekovanje je pa to, da sem jaz do 200 gold. za koleke dobil. Ža koleke smo skladali, kakor že rečeno, ko smo pooblastilo podpisovali, ta denar je pa spravil g. notar, kteri ga je tudi gotovo izročil g. Obrezi.
Razdrto pod Nanosom, 22. maja 1885.
Hinko Kavčič.
Telegrami.
Petrograd, 27. maja. Sinoči iztiral se je osobni vlak na potu v Voronež nedaleč od Rostova. Lokomotiva zarila se jo v nasip, vozovje se je nakopičilo in potrlo razven treh poslednjih voz. Ljudi se je ponesrečilo blizo 20, trije železniški uradniki so mrtvi.
Pariz, 27. maja. Vlada je zapovedala Viktorja Hugona v Panteonu pokopati.
Umrli so:
23.	maja. Marija Rozman, čevljarjeva hči, C mes., Kožne ulice št. 8, božjast.
24.	maja. Ivana Zajic, delavčeva hči, 3 leta, Kravja dolina št. 22, Bronchitis capillaris.
25.	maja. Franca Volta, čevljarjeva hči, l1/, let, Gosposke ulice št. 8, jetika.
V bolnišnici:
22.	maja. Helena Rebolj, delavčeva žena, 42 let, Vitium eordis. — Liza Jerebec, gostija, 74 let, za sušico.
23.	maja. Liza Brencr, gostija, 80 let, kap. — Magdalena Tanke, hišnega posestnika žena, 37 let, vsled raka.
24.	maja. Simon Skobec, delavec, 55 let. — Franca Pajk, delavka, 19 let, jetika.
Tuj c i.
25. maja.
Pri Maliču: Alojzij Bamborg, trgovec, iz Berolina. — Frane Kropi', trgovec, z Dunaja. — Kari Husveth, zasebnik, s soprogo, iz Zambora. — Josip Siissennann, trg. pot., iz Trsta. — S. Copaiteč, trgovec, iz Reko. — Val. Mosser, posestnik hotela, iz Beljaka. — Kari \Vodiser, akcesist, iz Kamnika. — Josip Immerwein, e. k. nadporočnik: Janez Oeschmeier, c. k. poročnik, iz Kamnika. — Janez Rihtoršič, učitelj, iz Dobernič. — Josip Ženica, posestnik, iz Dobernič. — Adolf Vidra, rud. uradnik, iz Trbovelj.
Pri Slonu: Kari Hohn, inženir, z Dunaja. — M. Reuter, zasebnik, z Dunaja. — Rudolf Robiček, štabni zdravnik, iz Gradca. — Viljem Fischer, trgovec, iz Gradca. — Šimen Jank, iz Gradca. — Božidar Jaške, zasebnik, iz Gradca. — Vykysa, hotelier, iz Melnika. — Kari Kriček, nadzornik, iz Radovice.
—	V. Venedig, duhovnik, iz Ormoža. — Ig. Fajdiga, profesor, iz Novega mesta. — Alojzij Climonda, trgovec, iz Trsta.
—	Val. Uranker, mašinist, iz Trsta. — Ljudevit Franke, s hčerjo, iz Celovca. — Aleks. Ilily, uradnik, z družino, iz Zagorja. — Janez Potočnik, uradnik, iz Trebnja. — Anton čop, trgovec, iz Plošče. — B. Globočnik, trgovec, iz Kranja. — J. Tajeršič, posestnik, iz Tržiča.
Pri Južnem kolodvoru: Anton Kollarž, železn. uradnik, s soprogo, z Dunaja. — Josipina Luk, uradnikova soproga, z Dunaja. — M. Reuter, trgovec, z Dunaja. — R. Hallinann, nadinženir, z Dunaja. — Vito Padna, ravnatelj, iz Trsta. — Kari Laska, posestnik, iz Podnarta.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 26. maja.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka)	82	gl. 45	kr.
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	82	„ 85	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	107	„ 90	„
Papirna renta, davka prosta . . .	98	„40	„
Akcije avstr.-ogerske banke . .	S61	„ —	,
Kreditne akcije............285	„60
London.......124	„ 70	„
Srebro.......—	„ —	„'
Francoski napoleond......9	„ 88	„
Ces. cekini ".......5	„ 86	„
Nemške marke......61	„ 19	„
Od 26. maja.
Ogerska zlata renta 4% . . .	97	gl. 25	kr.
„ papirna renta 5% . .92	„	30	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	99	„	75	„
„ Liinderbanke.....96	„	—	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	566	„	—	„
„ državne železnice ....	296	„75	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	213	„	—	„
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125	„	75 „
4% „ ., „ „ 1860 . 500 „	138	„	80 „
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„	—
„ „ „ 1864 . . 50 „	170	„	- „
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„	—	„
Ljubljanske srečke . . .	20 „ 23 » — „
®
še rabljiv, se proda ceno v Rožnih ulicah št. 27,
I. nadstropje.	(1)
Križev pot,
še precej dobro ohranjen, za cerkev srednje velikosti, je za prav nizko ceno naprodaj. Več pove vredništvo „Slovenca".	(3)
Ivan Lapajitc v Krškem
je izdal in ima v zalogi sledeče (12)
knjige in knjižice
za ljudske šole in učitelje:
a)	Praktično metodiko . . . cena	— gl.	80	kr.
b)	Prvi poduk..............„	—	„	60	„
c)	Fiziko in kemijo ....	„	—	„	60	„ č) Prirodopis..............„	—	„	56	„
d)	Zemljepis..............„	—	„	26	„
e)	Geometrijo..............„	—	„	24	„
f)	Malo liziko..............„	—	„	23	„
g)	Doinovinosiovje ......	„	—	„	20	„
h)	Pripovesti iz zgod. Štajerske „	—	„	6	„
i)	Opis krškega okraj. glav. .	„	—	„	30	„ j) Zgodovina štaj. Slovencev .	„ 1	„	20	„
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisankc in risanke, mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nem-ški zemljevid Avstrijsko-Ogerskc, cena 1 kr., in zemljevid Krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr.
Umetne
(18)
ustavlja po najnovejšem araerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckega mosta, I. nadstropje.