Dopisi. Iz Kases v savinjski dolini. V naši prjjazni vasici na dcsuem bregu Savinje, kake četrt nre nad Petrovčami so naali te dni slan zdravilen vrelec, kteri utegne za celo okolico prav važen postati. Sredi krasnega gozda je travnik posestnika Korenta, kder je pa ae pred 3 leti soseaki ribnik bil. Tega je namreč omenjeni gospodar kupil in vodo odpeljal. Travnik je se ve da še zdaj močviren in tu pa tam stoji, posebno ob deževnem vremenu, kaka mlaka. Pastirji so že več čaaa opazovali, da živina to vodo silno rada pije in to ne saino za žejo. Ko je goapodar to zvedel, našel je kmaln, da je voda slana in da ima poseben oku3. Začel je tam kopati in našel je piecej krepek vrelec in k temu še raznovrstne starinske naprave. V zemlji st§ bili, drug nad drugo, 2 veliki cevi iz mecesnovega lesa vloženi in lepo s kamenjem zakriti. Tudi nekaj malenkosti iz brona, rog od velikega jelena, kosti in neko veliko zobis5e so izkopali. Vse to kaže, da je na tem mestu že pred ve5imi stoletji kopališ5e bilo in sicer najbržej za 5asa Rimljanov, kteri so v 3. in 4. stoletju v naših krajih gospodovali. Zakaj se je to kopališSe opustilo, se ne ve za gotovo; mogo5e, da se je preslabo obneslo? Najbrž pa so tedanji prebivalci pred kakim sovražnikom zbežali in vrelec pred njim zakrili. Najbolj kaže na to kamenje, ki je tak6 v redii na cevih naloženo bilo. Ce bi se bilo kopališSe kar tako v nemar pustilo, bi gotovo ne bil nibče na red pazil. Da se pozneje ni rabilo, je labko razumljivo, kerjeuamre5 ua preveč skritem kraju in ga toraj nib5e našel ni. Zdaj zabaja vsaki dan mnogo ljudi sem, da bi se prepričali o vrednosti najdenega vrelca. Bili so že tukaj gospodje iz Dunaja, Gradca in Celja, kakor tndi iz bližnjega Žavca in vsem se re5 prav dopade. Zdravniki in drugi zvedeni možje trdijo, da ioia ta voda posebno zdravilno moč in sicerv enako, kakor v Marijinib toplicah (Marienbad) na Českem, samo ko bi se nje še več dobilo, o 5emer pa nikakor ni dvomiti. Bog daj, da bi iz te moke tudi kruh bil, da bi se tukaj res kopališče naredilo. Se ve da bi morala re5 v krepkejše roke priti, kajti sedanji lastnik ne bo mogel nikakor tega vredeti, čeravno se siino trudi. V takih zadevah pa je le denar prva re5. Zastran okolice pa se mora re5i, da gotovo ne more pripravnejsa biti za kako kopališče. Kdor enkrat v ta rajski kraj pride, se mu ne ljubi ga tcko bitro zapustiti. Pisano polje, krasne loke, prijazne gorice in pod njimi bistra Savinja in vse prav blizu žavskega trga, celjskega mesta in železnice. K ternu se zdravilna moŠ krepkega vrelca in prijaznost gostoljubaega slovenskega kmeta v okolici! Kaj je treba še več, _a se kopališče kmalu razve in prikupi! Iz Slivnice pri Mariboru. Nekaj 5asa smo začeli bati se za letešnjo jaiino zarad pritiskajo5e suše; najbolj je trpela kuruza in krompir. Toda zdatni dež prve dni avgusta je vsemu silju dal novega življenja in mo5i. Pri nas uživamo tudi težko5e, kateie izvirajo iz Dapačnega zlaganja in tla5enja ve5ib srenj v euo samo občino. Hotinja in Orehova ves ste nekdaj imele svoje lastne župane in bilo je oberua prav, sedaj se pa obedve vselej pipljete za 5ast županstva in ker vselej le ena zmaga, druga propade, se pn volitvab ena bvali, druga pa kuja in jezi. Do sedaj so imeli Orehov5ani skupnega župana, sedaj so pa ovo 5ast zgubili, ker je g. Jožef Falež v Hotinji vesi izvoljeni župan! Dne 2. augusta se je vsipala to5a nad Razborsko, Ho5ko in Vobovsko polje in učinila mnogo škode! Sre5a, da ni vlekla na široko ! Iz Celja. (f Gorišek — razne stvari). Celje je zgubilo eucga svojib najboljših mestjanov, moža, kteremu posebuo dandanes ne najdemo blizu para. G. Gašpar Gorišek je v 71. letu svoje starosti vmrl. Ob5e znane so zasluge, ktere si je ranjki v različnih svojih službenih opravilih pridobil: Opravljal je od leta 1841. službo cerkvenega kljuSarja pri nemški cerkvi ter je ves ta dolgi cas skoraj edini skrbel za njene potrebe; bil je nad 30 let nkrušni oče" našemu kapucinskemu samostann; gotovo toliko let, 5e ne dalje, mestni o6e ubožcem ; blizu do leta 1870 mestni odbornik. Tudi celjski okoli5ani so ga jako čislali ter ga pred 3 leti, ko je prvokrat narodno-konservativna stranka pri volitvab za obSinski odbor celjske okolice zmagala, v obSinski odbor in potem v krajni šolski svet izvolili; kajti bil je ranjki, akoravno v nemških šolah odgojen, vendar Slovencem vsikdar pravi5en. Pii vseh teb in mnogoterih drugih opravilih je pa ostal tudi vedno zve8t sin sv. kat. Cerkve; bil je vsem vzor resnicno pobožnega katoličana, eden izmed peščice onih mestjanov, kterih brezverni duh novejsega 5asa ni zvrtoglavil, ki se nikdar ni sramoval, vero svojih starišev o5itno gpoznavati in se za piavice sv. Ceikve potegovati. Kako mo5no ga je ljadstvo v mestu in okolici spoštovalo, je pokazal 5. avgusta njegov zares velikanski pogreb, kterega se je tudi nekoliko duhovnikov iz okoliških far udeležilo. Težko bomo pogrešsli tega tako delavnega, previdnega, skoz in skoz pošte"nega in v resnici katoliškega moža! — Biloje 31. julija zjutraj, ko so na železnici blizu cinktovorne našli mrtco truplo nekega hlapca iz naiega mesta, o kterem se prav ne ve ali so ga hudobneži ubili, ali ga je železni5ni vlak pomu5kal. Toda bolj vei jetno je, da so ga zložinci umorili; to razodevajo rane na glavi in na vratu. Bralci rSlov. Gosp." se se gotovo spominjajo grozovitega umora, ki se je bil zgodil 19. maica t. 1. v Oplotnici, kjer so 3 tolovaji pridno deklo zaklali in bišo oropali. 2 tolovaja so vjeli; Franc Koprivnik, eden teh zlo5incev, je bil une dni od porotne sodnije v Celju na 17 let v jeco obsojen. ker jemedtem, ko sta njegova tovarsa deklo davila, denarje iz sbrambe pobiral, kimujebila, kakor poprejšnjemu hišnemu blapcu, dobro znana. Julijana Pabole, ki se je umoia tudi vdeleževala, no5e svojega zlo5instva obstati, ter bo še le meseca septembra svojo obravnavo imela. Njeni brat Janez Pabole, ki je bojda nesre5nici vrat prerezal, je zginil. Une dni so njemu podobno 51ove6e na Gorenjem-Avstrijskem zasačili, ter ga fotografirali. Fotografija je bila Paholctu nekako podobna in tako so dozdevnega tolovaja v Celje pritirali. Pa so se vendar zmotili. Namesto Pahoieta prignali so nekega Vutke-ta, ki je pa tudi star budobnež. — V Celju se je vstanovilo novo društvo, ki se imenuje: rSanntbaleralpenclub" (društvo za savinjske planine), kterega hvalevredni namen je med drugim tudi ta, skozi celo savinjsko doliao tjegor do vhoda v Logarjevo dolino cesto napraviti. — Hvala Bogu, bogato žetev, kakoršne že dolgo uismo doživeli, smo srečno dokončali!