ra
PRIMORSKI DNEVNIK
glasilo osvobooilnc fronte za slovensko P R |
MORJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI I, I NAD. Telefoni: Uredništvo 03 80« in 93 808 - Uprava 03-801 Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm vlš.ne v š.r.ni enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni In pravni 60 lir, osmrtnice 70 Ur.
NAROČNINA Cona A: mesečna 240 četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414. 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55.165, 330 650 din.
Čekovni račun na :me »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Re ka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34.
ab
teti
£111 - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
TRS T sobota, 4. oktobra 1947
fateihji izhod
*a silo
Poštnina plačana v go ov.n; Sp rj.ziom in abbon postaie
htev. 711
jr'n!etlh nenehnega ras-tab s 0 ra?blinške vloge De-nlce 0 borbi delovnega Soh,’.?.. dosego sindikalne k-<„! I6 Vudstvu postalo do-»ib > ka° savira vspostavitev * tem izboljšanje gospo-
poslednjega (asa pa so Q °Se holj osvetlili
Si 1!h kar 1,0 vrstl:
WjU,
položaja na našem
1- pasivnost De-hi~^.rnice ob umoru Milke
l!
I
n bo ,n *• razbl'Xnje enotne-Her°Pa delovnega ljudstva v tplošni stavki, ki jo je '«ovnJamo°bramba in ofenziva kfaijjd Vudstva profi agentom teniri,XZrna, v čigar interesu ni
^-jn autl0v in miT na STO~
triH >ami P° seb! dovolj zgo-
*b°mica je zopet, po-'kii„ *e starega refrena, pro-t tnrJ Bvko za politično. Tako *22*eat» svo.o odsotnost. %krlVa *° * lem’ kak0T ie
j«e ^ ' napadli Enotne sindi-klali sindikc‘te, ki naj ne -d, 0 0 korist delovnega ljud-hj, , v korist političnih katerimi naj bi stalo ie! ~~ komunizem. h ljudstvo, ki se je v ok-n°tnih sindikatov po-jKoin- V, bran !n * protestno stavko obsodilo na pro-
Poskuse razdvajanja • 0 * terorističnimi ak-}n ogabnimi zločini — so
"o b'«.
* nJ, in tnalo proglasili XWtdea.
ljudstvo je tako — po Ure ~~ bi^o tisto, fci ezavira
duhom, ki ezavira pro-
S). ; * (kie nn tip t.n nrrvluhm
tkje pa je ta produk-fe v Trstu okolifts tisoi
v Tr^tu okolitts tisoč •ijjj,	ki	ene dopušča,
Trst zopet kot nekdaj»
1*47. O firtoiU T. 1- V.*T X* Da.
/ *) if/^- ko je bU ie Be-
j I ljudstvo se — vedno i. Seijn-'*”1 ~ ni branilo predat Si Lter6r'stiinimi akcijami, *• izzvale ugodne pogoje j \ w e tt imperan stricu Sa-
r>' ** tlir«0M» 'e <c°3rožil° iavni re<1
i*' n fren? ljudstvo se tako ni bra-r , tujim pohlepom, delov-jSe „ Co se tako ni borilo, da i? 1 »an?P°dar na st'°Jt zemlji.
l|1snr»	nu	zprrujt,
kroji svojo usodo, da
%	®	0O$?w7nrfilrf	rmlnfni	/In
.s, 9°spodarski položaj, da >5Tj ^uto sebi Življenjski stan-ampa?c se je silo zopet
' ^hf^ba sam bog nas varujt
-ir nut	uuy	Jlu9	vuiuj/
50 politiki, ne spada **tim > 0 torbo — je proti
aJ? kor^ m.’»
L *t0'0 , ,
f °i.'a j '“•'»O argumentacijo, ki **■ Lh Precej izpeta, niso 'Udstvo je Ho mimo njih.
H{| sn
° se morali k nOvlm ak-
ir1^ i	wj.tr
Sre£te<Ui resnosti položaja,
, 7
njift egospodarjm so
%
So «e znašli. *Gospo-
| jq	(J/tUott.	v-vrt/djA/
“v (,!ft (nv,f.e *c-fo znova poslužill fj Kl 9r;0 fce>‘kadar jim feče po-
-en Primer procesa proti
H« Vi » *ri"izr procesa proz t J?avt>rntorey>, namesto policist om-zločin*
JI* 1 ftatf , policistom-2/očfn-#	Skednja,
e‘___________________
^ h 0 mnHT pef WOl'° reprizo. Na-Ceu Vrobdere 50 p*E?^a rvn.ta^ri^ Mani tovar-SO.
eni ustrahovanja. 2% 'i^conih člančičev-
r* haČadnVl fraz ob krsti loriji „®eBe — *o se pojavila
hm-l/, — *o se pojavila 7 So’oa aneh šovinističnega
<v Jr. e.On	“ovmisiicnegu
!, (khr,~. jurročila o procesu 1 ,^e« j. ’? l°varn škega odboji te j. n,,tični propagandni ,	* našel na delu za en
}'i n,h •" obrniti pozornost h - aj°če sredine za iso
....	sredine	za iso
k,t Umu? tem Zabr,SttH
, '"i tei-“ustva nad ogabnim b Ihen, >v°f P°P°lni efiasco, J * e!°(ska naSt0pu ljudstva.
J C|?°s!>0(ŽQ^rnfcff ie po nujno-*\ ?	^	/ere* borbe morala
a
/i
.-'5!|	horbe morala
T».Si nji sr°j levi* de-^%*broti č^ke zbornice so ^ »i a n- ,an°m tovarniške-/W.lt-aZe<l >odi^em in gla-
j sSSS* *' -e
y th ?	primerno
.iNlita, °e?awke zbornice —
^^k^er0'"0*** -?a
K1 P t*a dein„	*a «možnosti
V*«0 ie**?*	nlso uspeli.
I Joil Sopcf m met njih >	,0	Za	bilko.
.Gi
.c«c
• *
"'te?	v	za)nimSih
Vrabčeve pa so
'Ji t.!!? gru^l /raoceve pa so >c)i kuf1 taJ1!?’ ki f° ,est(ir-* hS l ^ ttena* Delavska
>
>? i. Boin,-tl Olavnena ki
orn?ino~™*te-vto'*“* j|m* finemu izhodu I.	•*	Se Preostal: Za-
.MC fr ^VornJl Olavnega krivca k	lv°j* dejani
fj,»o /! t) *J*fd njegovih stri-
L\ ^ejj	uiugemi
ant^>
, ^rlšm
leis. Drugemu
rirs
S oai ? . e* kafcžen 4u->», opisom 'b”1" Prijatelju '	B°g kaznuj An-
P°leza komentira
L i;e»>i!o. ki.
Fi> i. lobi n-,,. *° *e pa to pof ,,‘ftko ”f,?ne grupacije v >bZSrcdno v obram-y< dehteč, je preozek.
X	.■	je preozek.
Il* utevtri ^e enotnosti so ^ .1» nkani (n preosta-
Enotna ironta demoKraticnih narodov
bo uničila napadalne načrte imperialistov
Izjave predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova o zločinski vojnohujskaški propagandi ameriških kapitalistov in monopolistov
l *e , wtl m pr € osi n-
'h ***brnice°]ak ~ popotn c* javnega iivlje-
Ita ,, „ M
Praga, 3. — eRude Pravo» je priobčilo naslednje odgovore predsednika bolgarske vlade Georgija Dimitrova na vprašanja diplomatskega urednika Andre Simona ob 9. obletnici monakovske pogodbe. »Danes se govor; o politiki, ki bi mogla privesti do novega Mona* kova. Ali obstajajo po vašem mišljenju take težnje in kaj Je njihovo bistvo? V čem so podobne monakovsk, politiki js leta 1938 in v čem sl od nje razlikujejo?* eZgodovina se nikoli popolnoma ne ponavlja. Monakovo iz leta 1938 se ne more ponoviti v enakem obsegu, vendar pa obstojajo analogna
gospostvo na svetu. Zaradi tega dalne vojne, predvsem proti naj- tretjo svetovno vojno. Demokratič-
poizkušajo ameriški imperialisti iz- večjemu in najmočnejšemu zaščit- -koriščati svoje satelite, da bi izpod- niku miru, Sovjetski zvezi. Ameri-kopali temelje te organ zacije na ški imperialisti upajo, da bodo s njenem sedanjem zasedanju.» j svojimi dolarji kupili narode, ki «V čem ®e razlikuje sedanji po- i imaio podkupljive politike, in da ložaj od položaja v monakovske m ' bodo z atomsko bombo prestrašili razdobju? Kakšno je danes raz- narode, ki nočejo prodati si.oie ne-merje med monakovskjmi ’n pro- odvisnosti. Ameriški imperialisti timonakovsklmi silami?*	| skušajo na vse mogoče načine pri-
eBlstvena razlika med položajem v dobi Monakova in današnjim položajem je v glavnem naslednja.
a) Zaradi osvobodilne vloge uživa Sovjetska zveza po zmagoviti protihitlerjerski vojni silen ugled
razdobja. Kakšen je današnji med-; ln vPllv v mednarodnem svetu, pri narodni položaj v primerjavi s po-	^ob s* fe	°gromne	vojne	izkuš-
ložajem leta 1938? Tedaj sta Cham-	n'e- enotnost	njenih narodov	pa je
berla n in Daladier v Imenu An-	j nezlomljiva,
glije in Francije skušala Hitlerjev	I b) Po zaslWi slavne	sovjetske ar-
! praviti svoje gospostvo nad svetom, zavedajo pa se, da tega ne morejo : doseči drugače kot z novo svetovno 1 vojno. Od tod izvira njihova pomoč fašističnim in reakcionarnim režimom moč
ni narodi morajo biti v tej borbi
aktiven čin’telj zaradi svojih- največjih življenjskih interesov in zaradi ohranitve in utrditve politične in gospodarske neodvisnosti in suverenosti lastnih držav.
Danes je velika zgodovinska naloga, da se doseže to, česar tik pred preteklo svetovno vojno ni bilo mogoče uresničiti. To je ustanovitev močne enotne fronte demokratičnih narodov
in držav proti pobudnikom no-
om — moralna m vojaška po- i.	*	,	..	.
Grčiji in Turčiji in njihovo i VOjn “■ »gotovitev medna-
sovraitvo do novih demokracij v! *"®dnega sodelovanja in za one-vzhodni Evropi Od tod izvira tudi \ mogočenje in uničenje napadal-
napad usmeriti proti Sovjetski zvezi. Soglašala sta z aneksijo Avstrije in izdala Češkoslovaško republiko. Hitler je izkor stil gnusno kapitulacijo angleške in francoske vlade, da je pričel vojno proti Poljski in Franciji, zasužnjil vrsto drugih držav, in na koncu podlo napadel
made so bile os-oboj me mnoge države izpod fašističnega jarma. Narodom teh- drži v ,e o io omtao o, da so svojo usodo vzeli v lastne roke Nastale so ljudske demokracije, ki se stalno utrfhjejo v državah jugovzhodne Evrope. Pod vodstvom sovjetske zveze so postale ljudske
SZ. Monakovska izdaja, za ka- demokracije, resna zapreka za trn-
tero nosijo največjo odgovornost tedanji voditelji Anglije in Francije, je odstranila zapreke, ki so ovirale nemški imperializem na poti k totalitarni vojni za nadoblast na svetu. Pq porazu hitlerjevske Nemčije, kar je poglav’tna zasluga Sovjetske zveze in njene zmagovite armade, znova pripravljajo napor-dalno vojno, da bi zagospodarili nad vsem svetom. Vendar je razlika v tem, da je bila v dobi Monakova pobuda v rokah nemških imperialistov, sedaj pa je v rokah Američanov. Tedaj so uradni pred-stavn ki Velike Britanije in Francije podpirali Hitlerja, sedaj so pa vodstva teh držav pripravljena, podpreti Trumana.
Razlika v razmerju do leta 1938 je tem, da zavzemajo danes mesto nemških imperialistov ameriški im-perial sti, toda danes je končni cilj vzpostavitev nadoblasti nad vsemi narodi sveta in ta nadoblasti neke velike države.
Protikomunizem je bil zastor iz dima hitlerjevskega napada pri napadih nemškh imperialistov za gospostvo nad svetom. Kakor je znano, je v drugi svetovni vojni protikomunizem doživel katastrofalen polom, komunizma pa nasprotno ne samo niso mogli uničiti, ampak je v osvobodilni vojni pokazal življenjsko silo ljudskih sil in o-gromno razširil svoj vpliv in pomen. Njegovi glavni grobarji so se znašli sami v grobu. Kljub temu danes protikomunizem znova izkoriščajo kot zastor iz dima. Jasno je, da si ni mogoče izmisliti nekaj novega, kar bi se razlikovalo od gesla hitlerjevcev, ki so propadli.
Organizacija Združenih narodov
pefalistični napad, in branik miru. To dejstvo je zgodovinskega pomena.
c) Kolonialni narodi se dvigajo proti imperialističnim zasužnjeval-ccm. Ta borba stalno narašča in je resna zapreka za uresničenje imperialističnih napadalnih načrtov
d) Delavska in vsa demokrat 'ina gibanja so po težkih izkušnjah ki so jih narodi preživeli med surovo vojno, dobila nov polet in se globoko zakoreninila v vseh kap’tali-stičnih državah ter postajajo vedno pomembnejši činltelj za ohranitev miru.
e) Komunisti v mnogih državah niso s svojo hrabro in požrtvovalno borbo proti fašizmu ter zvesto službo svojemu narodu dosegli samo običahega priznanja, ampak aktivno sodelujejo pri upravi, ponekod so pa tudi na čelu svojih držav. Znali so zediniti demokratične in ljudske sile v ljudski fronti zaradi uničenja ostankov fašizma, zaradi graditve svojih držav in zaščite neodvisnosti in suverenosti svojih držav. Kot izkušeni in zvesti borci so danes na čelu borbe za mir in so v tej borbi močan čini-telj.
)) Zadnja vojna je nenavadno močno zaostrila protislovja kapitalizma. Narodom postaja vedno jasnejši zlom kapital'stičnega sistema in njegov protiljudski značaj, hkrati pa superiornost socialistične ureditve, ki je tako jasno prišla do izraza med vojno v sovjetskih socialističnih republikah. M-lijoni ljudi na svetu jasno v’dijo, da je njihova rešitev edino v zmagi socializma.
Iz vsega tega jasno izhaja, da so sile miru in demokracije na
silna prot'sovjetska kampanja in protikomunist ina histerija, ki jo danes opažamo v Združenih državah Amerike *
»Kakšno je stališče Bolgarije do borbe med monakovskimi :n pro-timonakovsk!m. silami?*
«V takem položaju more biti mesto vseh demokratičnih narodov, kamor štejemo tudi bolgarski narod, samo na strani sil miru in demokracije, ki jih vodi veVka Sovjetska zveza v borbi proti imperialistični reakciji in hujskačem na
nih načrtov Imperialistov predvsem amerišlih kapitalistov in monopolistov.
Glavno sredstvo v borbi za dosego teh ciljev mora biti stalno raz-krinkavan-e teh zloč nskih načrtov, skritih pod kakršno koli krinko, odločen odjtor proti propagandi za novo vo.no in nagla mobilizacija vseh demokratičnih in naprednih sil za ustvar tev trajnega in demokratičnega miru na podlagi enakopravnosti narodov in mednarodnega sodeloranja.s
Kdo |e oborožil zločince?
Krivdo bi radi naprtili pobeglemu • Cordilejeva potova-nja v Benetke - »Visoka osebnost” Š3 ni posredovala
Zasliševanje štirih morilcev Mil-k* Vrabčeve, ki so zaprti v Trstu, je končano. Včeraj zjutraj je pri šla policija v zapore v ulici Tigoi1 po Letter. ja Cardileja in ga odp Ija-la na fotografski odd lek policije, da so ga tam fotografirali in mu vzeli prstne odtise.
Ko so prišli ponj, Je mislil, da ga bodo pustili na svobodo in je dejal: »Ravno prav, da ste prišli, ker tnoram kupiti nekatere malenkosti*. Najbrž je mislil, da je »ona vplivna in skrivnostma osebnost* 12 Rima, o kattri Je govoril na prvem zasliševanju, izposlovala zanj svobodo. No, pa se je mora' prepričati, da to ni tako, ker ga je neki policaj potegnil od zadaj za ovratnik In ga pridržal.
Kot smo že omenili, so zločinski nupad pripravljali že več časa. Vsi zaprti ubijalci so pripadali n ki tajni c.eofašistični organizaciji in je bilo njihovo zbirališče v znan! tržaški kavarni. Ta tolpa Je bila v zvezi s podobnimi elementi in organizacijam; z onstran Soče. Tako Je na primer šel Cardlle v Benetk* in vse kaže, da je bil lam v stikih z nekim kapetanom, ki je znan organizator neofašističnih S. A.M. Ta kapetan je tud; sam večkrat prišel v Trst.
Med poštnimi uradniki je Car-dile dolgo časa povpraševal, kdo bi mu posodil violinsko škatlo, k: bi mu služila, da bi spravil vanjo
Jugoslovanski nTirster Badniev c o dogodkih v Gorici
FAŠISTIČNI ELEMENTI V GORICI
vidijo v izjavi ministra Marazze aktivno podporo politiki terorja in preganjanja Slovencev v Italiji
Beograd, 3. (Tanjug) — Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva, opolnomočeni minister Ešref Badnjevič je imel včeraj tiskovno konferenco o sedanjih političnih vprašanjih.
Glede predloga argentinske delegacije pred glavno skupšč.no OZN za revjsijo mirovne pogedbe z Italijo je minister Badnjevič dejal: »Jasno je, da nima ta predlogi nobene numanitarne podlage in nobenega čuta pravičnosti. Jugoslavija, ki je od vseh združen.h narodov najbolj trpela, zaradi napada italijanskega fašizma, je podpisala mirovno pogodbo z Italijo kljub nekaterim krivičnim določbam te pogodbe nasproti jugoslovanskim narodom. Argentinski predlog in podpora, ki ga je temu predloga dala predvsem delegacija ZDA, je poudaril minister Badnjevič, bosta še bolj ohrabrila revizionistične zahteve italijanskih imperialistov in dala pogum elementom nereda v tej
in njeno temeljno načelo — soglas-1 fcvptn	VAsjA	i.„»	s„	mio	deželi.	Zaradi	tega jugoslovanska
™, svt.iu mnogo večje, koc so uue	nn„ni;ln.vi
nost velesil pri reševanju vprašanj miru in mednarodne varnosti, sta važna zapreka novim težnjam za
AU pomnijo, kako jekoma! GoobeSs?
V poslednjih dneh pripravlja šovinistični tisk režijo ta nov proces proti tovarišem antifašistom, ki so v času borbe kot člani ljudskih Sodišč ali kot boroi dali nalog ali irvršili likvidacije fašistov, skvadristov jn njih ipi-jonov.
To pot se divje naganjajo proti članom ljudskega sodišča na Opčinah, ki j« vršilo svojo dolžnost, ko je po nalogu sebi nadrejenih forumov in — končno po načelih totalne borbe proti fašizmu obsodilo na smrt številne fašistične krvnike, ki so strailll po Trstu in okolici.
V stroji pritajeni fašistični vsebini se eagmjajo v obliko konca fašističnih krvnikov, Ul je bila pač taka, kot so jo zahtevale takratne okoliščine. Niti na misel pa jim se pride, da bi dejati, da so ljudska spdlšča kaznovala premalo fašističnih sločincev, fci še danes nadaljujejo svoje zločinsko delo na našem o-zemlju.
Njihov namen je zato prozoren. Napadati poskušajo ljudsko ob'ast, ljudsko zaščito, ljudska sodišča v onem delu nekdanje oone B, ki je priključen k STO-ju, da bi vse te pridobitve diskreditirali in onemogočili pred javnostjo.
Tpda njihova peresa so tata prešibka — ker so pač po Goebbflsovo priostrena.
v dobi Monakova. Te sile stalno naraščajo, medtem ko sile imperialistične reakcije In hujskačev na tretjo svetovno vojno ne samo ne naraščajo, ampak so tudi obsojene na propad.
Od borbe svobodoljubnih (n miroljubnih narodov, od borbe delavskega razreda, kmetov in ljudske inteligčnce, kakor tudi od aktiv-| nostl komunističnih partij kot či-! niteljev, ki združujejo demokratične lin ljudske sile — od vsega-tega je 1 odvisno utrjevanje in zagotovitev stvarnega miru za pokolenje naf-j bližje bodočnosti.
Imperialisti, zlasti ameriški trn-' perialisti, iščejo izhod iz povojnih ! težav in bližnjih gospodarsk h- k-iz
vlada obsoja argentinski predlog kakor tudi vpis tega predloga na dnevni red glavne skupščine. Razen tega je jugoslovanska vlada mnenja, da se je ob tej priliki pokazala težnja, da bi organizacijo Združenih narodov spremenili iz orodja miru in demokracije v svetu v orodje propagande za pripravo novega spopada.
Glede napadov, ki so se pred kratkim dogodili proti slovenskemu prebivalstvu v Gorici, je minister Badnjevič omenil govor italijanskega notranjega ministra Marazze v ustavodajni skupščini, kjer ni niti z besedo obsodil fašističnih napadov proti Slovenoem v Gorici.
Nasprotno - je poudaril Bad-
s katerimi se fašističnim teroristom daje pogum in se pozivajo na nove zločine. Fašistični elementi v Gorici sami, ki so polni gneva proti vsem tistim, ki poveličujejo duha nove demokratične Jugoslavije, ne vidijo v izjavi Marazze in v dejstvu, da ni. so podvzeli nobenega ukrepa za kaznovanje krivcev pri napadih na Slovence, nič drugega nego aktivno podporo svoji šovinistični politiki ter politiki terorja ln preganjanja Slovencev v Italiji.
Vsi ti pojavi »e težko prikažejo kot izraz dobre volje italijanske vlade po uvedbi dobrih odnosov z Jugoslovansko republiko*.
Glede pogodbe o trgovinskem ln gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo, ki je bila sklenjena 19. aprila t. 1. in ki ni bila še podpisana, je minister Badnjevič dejal: »Pooblaščen sem ugotoviti, da odgovornost za to ne pada na jugoslovansko vlado, kf je s svojimi napori pokazala željo, da s čim prejšnjim podpisom pogodbe o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju pripomore k ureditvi trgov' nskih ln gospodarskih odnosov med obema državama*.
so našli vojaške i» oficirske uniforme in mnogo drugega materiala, ki potrjuje vohunsko delovanje pripadnikov te skupin z. Zaplenili so tudi mnego tajnih arhivov, seznamov ln fašistične literature ter slik bivše kraljeve družine. Pri bivšemu ministru prof. Stojanovu so zaplenili 162 m blaga za moške io ženska obl.ke.
Eniico Martino ob-skal mladinsko progo
Zenica, 3. — Italijanski opolnomočeni min'ster v Beogradu Enri-co Martino je danes obiskal mladinsko progo Samac-Sarajevo. Izjavil je, da ta obsežnost in resnost nalege, ki jo je prevzela jugoslovanska mladina ter navdušenje te mladine napravila nanj globok vtis.
Orožje v nrosforih stranke Petkova
v nadvladi nad čim večjim številom njevič - v Italijanski nstavodaj-držac, ti pripravljanju nove napa-1 ni skupščini smo slišali izjave,
Sofija, 3. —■ Ravnateljstvo bol-ga-ske ljudske zaščite poroča, da so v prostorih Petkovlje stranke 'n na stanovanjih posameznih predstavnikov opozicijskih organzaci’ rašll vel'ke zneske denarja za več milijonov levov. Našli so tudi mno-»o orožja, kakor samokrese, puške in bombe ter na tisoče nabojev in veliko količino razstreliva. Dalje
S’ovencem ? Nemčiji ovlraio povratek v d movlir
Ljubljana, 3. — Po dolg’h letih bivanja v Vestfaliji se je 214 slovenskih delavcev po več'nl rudarjev vrnilo v Slovenijo. Tl delavci so zapustili svojo domovino še pod av-stro-ogrsko monarhijo zarad; težkih gospodarskih razmer.
Tj povratnik; Izjavljajo, da se J« položaj 28 tisoč slovenskih Izseljencev v N-mčIJt znatno poslabšal. Preprečujejo j'm povratek v domovino s propagando in s grožnjami.
SEDANJI KONGRES ZDA
predstavlja neznatno manjšino ameriškega ljudstva
Wa lace poz'va na odpor proti sedanji politiki vlade - Ameriško ljudstvo Izreka hvaležnost sovietsk' delegaciji nrl OZN za nleno obrambo mira
New York, 3. — Dopisnik «New Vorlc Timesa* poroča, da J* bivši ameriški podpr.dsednlk Wailace govoril v Bostonu. Poudaril je potrebo, da j« treba izvesti dobro organizirano odporniške gibanje ameriškega ljudstva, ki naj prisili Trii-mtr.ovo vlado in kongres, da spremenita sedanjo politiko, ki vodi v vojno. Wallace je izjavil, da pcli-f.ka ZDA br.z potrebe ustvarja nevarno napetost s Sovjetske zvezo. Pri tem je obtožil amorlšk; tisk ln afariste iz Wall Streeta, da so prevzeli nadzorstvo notranje ln zunanje politike ZDA.
V nadaljnjih Izjavah J- Wal!ace cpozoril, da so se pri volitvah leta 1946 milijoni volivcev vzdržali glasovanja, tako da je treba smatrat’, da je oedn.ji kongres izvoljen od neznatne večine in da predate vi ja še n znatnejšo manjšino. Kongres služi zvesto Wall Streetu in je podpiran od vlade, ki je bila leta 1944 izvoljena z namenom, da premaga fašizem in da v povoji'.; dobi izvide varnost za vse narod;.
Wallace je svoja izvajanja zu-ključ 1 z l*Javo, da ameriška vlada :n kongres toliko časa no bosta zboljšala aedanj:ga položija, dekier se ne bo ameriško ljudstvo uprlo sedanji vojni politiki, ki ved. do vojn?. To politiko, ki je spravila ZDA na pot vojnt, je mogoče spremeniti samo z dobro organiziranem
odporniškim gibanjem. Danes uporabljajo vsi oni, ki se bojijo demokracije, svojo moč ln vsako sredstvo samo za to,' da izzovejo razburjenje. Toda vsakdo ve, da upo-rebljajo ti ljudje propagando sa mo 2ato, da prejmejo podporo bolnih političnih tendenc. Dejstva namreč dokazujejo, da razmeroma neznatno število Američanov, ki pieds'avljajo v.like finančne ustanove, vodi ameriško notranjo ln zunanjo politiko.
Gledanje tako uglednega politika, kakor je Wallace, J« podobno če ne enako onemu vsakega po-vpr-čnega Američana. Tako poroča dopisnik »Pravde* pri slavni skupščini OZN, da prejema sovjetska delegacija dnevno neštete dopis« iz vseh^rajev Ameriki. V t;h pismih izražajo osebe vseh soc al-i:ih plasti svoje nezadovoljstvo z ameriško politiko, hkrati pa soglašajo z govori ln Izjavami sovjetskih delegatov pri OZN. Skoro vsi pisci teh pisun izražajo sovjetski delegaciji svojo hvaležnost za njeno vztrajno obrambo miru. Tl dopisi imajo tem večjo vrednost, Ver niso bili p'sanl za javnost in izražajo čustva milijonov mož ln ž?na.
V enem teh pisem Izreka n ka zasebnica Iz New Yorka svoje pri-7ii*j je Viš'nskemu za njegovo delo v glavni skupščini a pripombo,
da se n« sme podpisati, k;r divja danes v tej »svobodni* deželi preganjanje. V priprostem jeziku teh navadnih ljudi se izraža občudovanje za borbo, ki jo je načela sovjftska delegacija proti vojnim hujskačem. V mnogih pismih komentirajo pisci * grenkobo dejstvo, da so voditelji sedanje ameriške zuranje politik; nastopili pot pustolovščin ln da so s-tem izdali Ideale RoosevElta.
Ameriško ljudstvo se ne omejuje samo na to, da odobrava smer, ki jo je zavzela sovjetska d.legacija marveč tudi obsoja zadržanje ame riškega zunanjega ministrstvo. V mnogih pismih so priloženi časopisni izrezki, vsebujoči propagande' za novo vojno. V nekater.h drugih primerih obsojajo celotni od bor! in organizacij; vvashingtonsko zunanjo politiko in izjavljajo, da jo nadzirajo finančniki a Wa!l Streeta.
Dopisnik »Pravde* ugotavlja, do je v teh pismenih izjavah izražen pravi glas Amerike in ne v izjavah njenih diplomatov in propagandistov, ki žirijo Idejo svetove# nadoblasti.
Konferenca o (tnlonliali
London, 3. — Danes popoldne se je začela konferenca, ki razpravlja o usodi bivš.h italijanskih kolonij. Na predlog sovjelskega delegata je bil za predsednika izvoljen angleški delegat Noei Charles. Sporazumeli so se o dnevnem redu, o katerem bodo razpravljali v ponedeljek: 1. Dolcčltev teritorijev, ki jih bo obiskala komisija; 2. Potreba po več preiskovalnih komisijah; 3. Vrstni red, po katerem bo komisija kolonije obiskala; 4. Sestava komisije in njene naloge; 5. Določitev držav, ki bodo pozvane, da obrazložijo svoje stališče; 6. Sestava programa za zunanje ministre, da bodo lahko našli rešitev do 15. septembra 1948; 7. Stroški preisko valne kom’sije; 8. Posredovanje uri posamezn h vladah, da olajšajo delo komisijo.
strojnioo. Na povratku z nekega svojih potovanj v B netke je prinesti s seboj strojnico ln jo v vi-o-1 uski škatli dolgo časa pustil v poštnih uradih, kjer Jo je potem dvignil, šele ko je odšel s pajdaši ubijat
Od ostalih treh zločincev, to je: Mario Zctteri iz ul. Galilei 9, Piro Glubilo, iz ul. Univ rsltd 12 in Al-do Giorginl iz ul. Milano 14, ki eo vs dijaki višje gimnazije v starosti od 17 do 21 let, je policija kot prvega zaslišala Giorginija. Pa je sprva trdovratno zanikal krivdo. Sele ko so mu pokazal izjavo, ki jo je podpisal Cardile, je tudi on priznal, da se je udeležil napada. Vsn-dar jj skušal odvrniti od sebe obtožbo, da je on streljal.
Sploh pa vsi trij« valijo krivdo na Cardileja ln na petega pa.daša, po imtnu Cropina Giorgio, znanega pod pridevkom «Dodo», k: se mu je posrečilo pobegniti preko Soče in katerega so menda aretirali v Benetkah, za kar pa še nimamo uradnega poročila. V tej r.j hovi teži.ji jih podpira tudi določeno ča-sop sje, ki bi menda na ta način rado rešilo zločince. Nekdo je celo izrazil »upanje*, da ital janska po-l.čija zločinca sploh n; bo izročila, ker gre za političen umor. Res, lep političen umor, kadar ub!jejo e-najstletno deklico, ki se zabava v kulturnem krožku s svojimi tovariši cemi!
Tud; Mario Zotteri je priznal samo to, da Je š:l z Dedom ln Gior-ginijem ca vrt in gledal streljanje. Pravi pa, da ni vedel, da se pripravlja umor.
Zapisnik o zasliševanju štirih ubijalcev je zelo obsežen in št°js preko sto strani. Čeprav je zasliševanje zaključeno, vendar policija včeraj še ni hot la izdati nobenega uradnega poročila in zdi se, da so taka navodila dobili »od zgoraj*.
Vsekakor se zdi stvar sumljiva In ljudstvo je pestaio že nestrpno ter zahteva pojasnila, ker noče, da bi se vsa zad:va še nadalje zavijala v tajnost. S takim postopanjem imamo žalostne izkušnje. Ljudstvo pa zahteva jasnosti ;n pa da se krivci po zakonu in strogo kaznujejo, kakor pač zaslužijo za tako podel umor.
Streli, k; so padli, niso padli slučajno, niti ne po nesreči, kakor bi ■to rad: dokazali nekateri krivci in njhovi simpatizerji. Zločinci so strojnico dobro namerili in Izstrelili rafal 32 strelov. Na srečo se je orožje takrat zataknilo in odpovedalo, ker sicer bd napravili med množico še mnogro več žrtev. Sreča je bila "tudi, da jih Je klic iz vil; pripravil do tega, da so se morali podvizati in so zbežali, noseč s seboj orožje. Na begu so bili oboroženi s samokresi, saj je znano, da so streljali proti polica- ; ju, ki jih je zasledoval.
Jz vseh navedenih podatkov je j razvidno, da morilci niso bili sa- 1 n.i, ampak da so d'lali po navo-J dilih nekih oseb ali organizacij, kil so plačevale Cardliejeva potovanja v Benetke in morda še kam drugam, ki so preskrbele orožje »n k! so jim dale tud! d:nar; saj je iz-
javil edsn izmed obtožencev, da so bili plačani.
Poleg materiaV.ih zločincev je treba spraviti na zatožno klop tudi idejne organizatorje in one, k-, so finansiral; napad na kulturni krc-ž k, in še mnogo drugih, k‘ so bili organizirani proti demokratičnemu ljudstvu in njegovim kulturnim ustanovam. Pričakujemo torej da bo sodnija postopala jasno in korektno in razkrila te ljudj javno in pred vsem svetom.
Otrž^pm pnverneia
Lake Success. 3. (Ansa) — Dopisnik Anse poroča, da podpira baje francoski predlog, naj bi se o imenovanju tržaškega guvernerja sporazumeli Jugoslavija in Italija, tudi britanska deUgocija, Predsednik Varnostnega sveta za meseo oktober Alexander Cado-gan ni še določil dneva za razpravljanje, domnevajo pa, da bodo o tem razpravljali prihodnji trden. Nekateri člani amertške delegajje so izjavili, da se ne bodo upirali taki rešitvi da pa so mnenja, da se bosta Jugoslavija in Italija o tem težko sporazumeli.
Industrija strojev v ZSSR
Moskva, 3. — Industrija strojev v Sovjetski zvezi naglo napreduje. Ogromne tovarne za Uralom so prekoračile predvojno proizvodnjo. Velik napredek so dosegli pri proizvodnji rudniških naprav. Pro'zvod-nja poljedelskih strojev se je v primeri z letom 1940 skoraj podvojila. Druge tovarne so izdelale več vrst turbin na visok pritisk in mnogo drugih strojev.
BUDIMPEŠTA. — Madžarski mi-nisrtrekl predsednik Dyn!es ji sovjetski poslanik v Bud'mpešti Puškin sta začela pogajanja za znižanje reparacij ki jih Madžarska dolguje Sovjetski zvezi v poljskih pridelkih.
Cesfe v Slovenili
BEOGRAD. — Mln’ster m zunanjo trgovino Popovič je sprejel
Ljubljana, 3. — Urejevanje in obnavljanje cestne mreže v Sloveniji, ki obsega 4790 km, naglo napreduje. Od 3900 m porušenih mostov so ž; leta 1945 obnovili 2720 m, lansko leto pa so obnovili še ostale mostove. 2e leta 1946 se je vzdrževanje cest povsem normaliziralo. V Ljubljani deluje ravnateljstvo za c ste s šestimi ceeb lmi bazami v važnejših središčih Slo-včnije.
Lansko leto so modernizirali cesto Ljubijana-Ježica in popravili cesto Maribor-Ptuj. Sedaj preurejajo oesto Ljubijana-Vrhnilta.
Skupno so zgradili 230 km cest ln prsuredill 14,5 km.
Lansko leto so za popravo in preureditev cest v Sloveniji določili 300 milijonov dinarjev. Petletni načrt predvideva 1 tml jardo sr. 207 milijonov dinarjev za modernizacijo cest v Sloveniji, ki bo Lta 1951 imela 103 km cementnih in 702 km asfaltiranih cest. Pri teh delih je velike važnosti prostovoljno delo ljudstva in vojakov Jugoslovanske vojske.
Manuilski o politiki ZDA
v Grčiji
Lake Success, 3. — Na današnj4 seji politične komisije OZN je ukrajinski delegat Manuiloki obtožil ZDA, da prikazujejo grško vprašanje v drugačni luči, zato da na ta način podpirajo Imperialistično politiko.
B lgijski delegat Spat-k je ponovil bfsede svojih ameriških ln britanskih gospodarjev in nesramno klevetal Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo.
Razpravljanj« se bo nadaljevalo jutri. Vpisanih je 19 govornikov.
Radio babe
Te dni se širijo po Trstu govorice, da se predstavniki jugoslovanske armade, ki » italijanskimi vojaškimi oblastmi v Vidmu vodijo razgovore o ureditvi vojaških vprašanj v zvezi s obmejnim prometom na novi fugoslo-rmnsko-italijanski meji, pogajajo z italijanskimi predstavniki o odstopitvi Trsta Italiji v zameno za nekakšne druge predele itd. itd.
Ni težko uganiti, kdo širi te govorice in s kakšnim namenom. Kakor vedno, tako hočejo tudi tokrat temne reakcionarne sile v Trstu lovili v kalnem in s temi govoricami vznemirjati naše ljudstvo ter doseči psihozo nesi-gumosti v življenju mesta, Milijonkrat »o že dokazan, da jim ni do tega, da bt prišlo do res prijateljskih odnosov med obema državama, in posebno današnja Italija, — suženj ameriških monopolov — je prav gotovo celo daleč celd od želje, da do takšnih odnosov pride.
Najjasnejši dokaz ca to pa je dejstvo, da jugoslovansko-italijanska trgovinska pogodba že nad dva meseca taka na podpis predstavnikov italijanske vlade.
Thorez ostro obsefa
Ramadierovo in Bidaultovo politiko
Kl ub temu da ata se Bidault In Ratnadier podvrgla smer škim ti ustom, n uta p e e n od ZDA ie niti do aria
Pogozdovanje v JugosTavij‘
B’ograd, S. — Od osvoboditve do danes so v vsej Jugoslavj; izv-<311 vel'ka p og ozd ovalna dela. V letu 1938 so v drevesnicah vzgojili približno 58 milijonov sadik, .etos pa bodo vzgojili v 631 drevesnicah 178 milijonov sadik. Letos so pogozdili 14 tsoč hektarjev površine.
skupino angleških iaburisfčnih po-
i slanoev. ki ao prišli na obisk v Ju-1 ' gosiavijo,
RIO DE JANEIRO. — L'st »Tribuna ‘ popolar* poroča, da so pr' občinskih volitvah v mestu R o d? Jti. !ro aretirali več demokratičnih voditeljev, volivcem pa so žugali z orožjem in Jih tudi pretepali. Zarad: tega se Je mnogo i volivcev vzdržalo glasovanja.
Pariz, 3. — S stanek Bidaulta s predsednikom Trumanom tvori predmet komentarjev današnjih pariških listov. Ves tisk je mnenja, da je Bidault sicer predočll Trumanu sedanje težkoč;, ki Jih preživlja v gospodarskem in finančnem pogledu Francija, da pa razgovor kljub temu Ki dovede! do nobenega uspešnega zakljulka.
Tako ugotavlja »Franc Tireur*, da *; je Bidault v zadnjih dveh letih sestal že dvakrat s Trumanom. Včeraj sta govorila o N-in-čiji, tako nadaljuje navedec.i lst, toda še prav posebno sta preučila francoski gospodarski položaj in možnost takojšnje pomoči. Ravno ta okolnost po mner ju lista dokazuje ,da Truman ni držal svoje obljub; In niti obljube Roosrv3l-ta tako da Bidaultu verjetno niti n; bilo na tem, da bi dobil od njega novo obljubo.
»Humanltč*, je mnenja, da se uradni ameriški krogi vodno bolj odmičejo od Fra»',c!jl obljubljene »pomoči*. Njim j« samo na tem, da ugodno naložijo svoje kap tal ter skrbijo za to, da s tsml naložbam! podpirajo skrite reakcl nar-ne nej-iene. Bidault je »prosil mesečno po 100 milijonov dolarjev, toda Washlngton je pripravi);« dati Franclji samo tlst* vsot?, ki so JI bile že priznane. »Humanltč* zaključuje, da ni nič bolj negotove-
ga kakor ameriške obljube. Samo njihove zahteve so Jasae in te je na žai-ost zunanji* ministrstvo gladke spre j! io.
Na nekem shodu komunistične stranke v Parizu je njen voditelj Thorz v svojem govoru os-ro napadel pol.tlko ZDA. Thorez je govoril o Marshallovem načrtu in ga označil kot »sramotr.o špekulacijo z francosko bedo, ki Je nezdružljiva s suverenostjo naroda*. V nadaljnjih izjavah Je Thorez obtožil ameriške tehnične izvedence, da ovirajo obnovo Francije, ker zahtevajo za porursk. premog plačilo v dolarjih. Toda kljub temu da sta se Bidault ln Ramad er podvrgla zahtevam ameriških trustov in da sta se odpov dala pravici Pranrije do reparac’j, rUsta prejela od ZDA še nit: delarja.
O notranjem pol tičnem pr ležaju Je Thorez poudaril, da je finančni položaj na robu pr pada m da je prehrana v težk?m položaju.
Namesto da bi bila vlada pod-vzela stroge ukrepe, prihaja na dan z neo! »stoječim: nevarnostim m obrekuje Sovjetsko zvezo. Thor n Je svoja .zvajanja zaključil s pozivom na vse republ.kcnce, naj se združ’jo ln pripon*: il. da ,e v Franclji nemogoč« storiti nekaj brez komunistične strank*, katera naloga »o Je komaj pričela.
PRIMORSKI DNEVNIK
— V
4. oktobra^;
Prividi „Voce libera“
Pod naslovom sTragica beffan se je eVoce liber at obregnila ob pa* tinski proces. Ret, nekaj morumo gospodom pr’znatir lantazije jim ne primanjkuje. Ker se z talostjo v srcu spominjalo na one lepe lase, ko Je le deloval zloglasni •Tribunale Specialet, si ne morejo kaj, da ne bi obujali nanje spominov in govore o «pripravljenih izpove-dih* in podobno. Toda ne le to V duhu so videli celo sodno dvorano. Čeprav smo objavili s procesa sliko in Je lahko vsakdo videl, da sta bili edini okras v dvorani Jugoslovanska in hrvalka zastava, so v svoji bujni domišljiji videli tudi Titovo sliko in celo tron za sodnike, ki so sedeli na enakih sedežih kakor obtoženci.
Mi nismo videli eizrednega apa-tata policijskih sil*, niti ogromnega itevila dopisnikov zudomačeve-ga* (asopisjn. In ie bi gospodje ne imeli slabe vesti, bi tudi oni lahko prtili v Pazin. Tedaj bi videli, da so bt/i vsi Italijani na ulici in da so v gostilnah pridno srebali novo sladko istrsko v-nce. Le eno je res. Ljudje iz raznih Istrskih vasi so prišli na proces, zlasti z istrskega Krasa. Ker pa tam ie nimajo Mal in letališč, so seveda priili s kamioni. ker sq osli prepočasni. O bi gospodje od *Voce llberas pnil< na proces, bt tudi videli, da je bil dostop prost in da bi jih ne etipe.lis, kakor so jih na procesu Pasguinel-lijeve.
Bledih in utrujenih obtožencev tudi nismo videli, da pa je m\gr Vkmar hodil naslonjen na ramo zaščitnika. to smo pisali, saj j* bil vendar t bolnici. O tem se lahko prepričalo, saj je bilo na procesu več duhovnikov, ki bodo lahko to svojemu ikofu poročali, seveda če bodo hoteli biti objektivni, toda ne kakor ttVoce liber a s.
O eplememti /igčiri* škofa Santi-na pa raje ne pišemo. Ce ne bi doslej ie ničesar sl iali o njem. sta dovolj povedala obtoženca msgr Ukmar in župnik Cek.
Zopet dva in$re'*toria civilne policije odpuščena
TRŽAŠKI DNEVN
Sedmi dan gladovne stavke
v Coroneu
Kakor smo" že poročali, so začeli 26. septembra antifašisti, naprti v zaporu Coroneo, z gladovno stavko, ker oblasti niso ukrenile ničesar z ozirom na protestna pisma, v katerih zahtevajo, da morajo biti c«.ii antifašisti, sedaj Jugoslovanski državljani, katre so okupacijske oblasti lani premestile iz puljskih zaporov v Trst, premeščeni zopet v Pulj. Poleg tega stavkajo tudi zaradi tega, ker oblasti niso ukrenile ničesar, da bi bili loč ni od navadnih kriminalcev.
Edini »odgovor*, ki so ga prejeli doslej, je ta, da so Jih 26. septembra zvečer ločili in pozaprli v »samice*.
Toda antifašisti niso odnehali. Poslužujoč se edinega orož'a, ki jim je preostalo, vztrajajo, Jokl.r ne bodo dosegli vsega, kar jim pripada.
V tej borbi jih podprimo z vsemi našimi simpatijami, saj je njih borba naša borba!
Razprava proti ponarejevalcem
živilskih nakazn c
Razprava proti ponarejevalcem živilsk h nakaznic se še v,dno vleče naprej z opisovanjem, kako je posloval urad za izdajanje živilskih nakaznic. Sodišče ima cele kupe nakaznic in ostalih uradnih listin, ki jih pričg pregledujejo. Na včerajšnji Jutranji razpravi je dr Ca-ligaris s svojim pričevanjem obtoževal obtoženca Gregor ja, vendar jo ta zanikal vsakršno krivdo. Na popoldanski razpravi pa Je zopet pričal dr. Quargnali. Sodišče Je razpravo odgodilo na danes zjutraj.
Disciplinska komisija v vrstah civiln« policije je svetovala pod-tnšpektorjema Ciargu in Fahricct-ju, naj podata ostavko r.a svoji službeni mesti. Ker sta svoičss policista predložila neke dokum.nte o sumljivi preteklosti inšpektorja Magnellija, upravičeno smatramo, 4a sta morala zapustiti službo zaradi tega gospoda.
Kaj vse se dogaja v Trstu
Prejšnji dan Je stal na vogalu «1. Roma in San Nicolb neki možakar In se razgl doval po mimoidočih ljudeh. Ko je prišlo mimo nekaj angleških vojakov, jih je začel pozdravljati s fašističnim pozdravom. Ljudje so se začeli zgražati nad takim početjem. Tedaj je pristopil civilni policaj s štev. 0188, prijel r.avdušenega fašista pod pazduho in ga odpeljal v smeri proti glavni pošti. Možakar sc ga ni prav nič ustrašil, ampak mu j« vso pot nekaj živahno dopovedoval. Ko sta se oddaljila kakšnih ato metrov, je policaj Mussolinijevega častilca izpustil, da je tel po svojih poteh in lahko še nadalje izzival mimoidoče.
Skedenlske žene pri ranienc'h
Pred dnevi je ASI2Z iz Skednje ebiskala tovariše v bolnici in na dcmu, ki ao bili ranjeni od faš'-silčne drhali v dneh 15. in 16. septembra. 2ene ao Jim prinesle v dar nekaj Jedil in cigaret in se pr-jasno pomenkovale z njimi. Ra rjenci so bili zelo veseli obiska in toplih besed, ki so jih čull od naših zavednih žena.
DARUJTE ZA TISKOVNI SKLAD »PRIMORSKEGA DNEVNIKA*
Pred
Jednoin hrvatske kulture"
V onem delu Hrvatske I-Stre, ki je p/iključena k Svobodnemu tržaškemu ozemlju, pripravljajo od S. do It. t. m. tTeden hrvatske kulture*. To je prav za prav prva večja kulturna manifestacija bratov Hrvatov, s katerimi smo pov-zani v noši Slovenski-hrvatskf prosvetni zvezi. S to manifestacijo bodo bratje Hrvati predstavili hrva ško kulturo v Bujščini — to je no ozemlju, kjer se KI let ni smelo slišati hrvatske besede,
V okvir svečanosti so vključene številne prireditve hr-vatskih prosvetnih društev po vsej Bujščini, koncerti, razstava dokumentov hrvatske kulture, nastopi diletantskih grup in pevskih tborov po raznih vas-h Bujščine, ognjemet tn množično zborovanje.
Radost, ki jo delimo mi Slovenci, živeči na STO-ju, ob tej veliki kulturni manifestaciji naših bratov po tolikih letih prisilnega kulturnega molka, bomo najlepšo izkazali s našo podporo In prisotnSstjo na ve’ikem zborovanju v Bujak, ki bo lt. oktobra.
italijanski petrolejski ladji »Come-ta» in »Papallna*, obe prazni.
Odplul- pa ao:	jugoslovanska
ladja «Qabac* z Unrinim tovorom za Albanijo, ameriška ladja «Ho-bart Victorjr* a 100 tonami mešanega tovora, švedska ladja »Munk-fors* z 200 tonami mešanega tovora in italijanski petrolejski ladji »Zaule* s 1600 tonami plinskega olja in »Portovecchlo* z 8400 tonami plinskega olja.
Najavljen je prihod Italijanske ladje »Albiola* a 300 tonami žvepla.
O prometu z d'narji
med Istrskim okrožjem in Jugoslavijo
Vojaška uprava Jugoslovanske arniade za Julijsko krajino, Istro, Reko jn Slov. Primorje je v svoji ekrožniej A-1264 z dne 4. avgusta t. 1. izdalo sledečo odredbo glede prenosa dinarjev iz teritor.ja istrskega okrožja v Jugoslavijo. Blagajne ljudskih odborov, podjetij al. zadrug v istrskem okrožju ne morejo sprejeti v vplačilo dinarjev niti Jih ne morejo izvršiti v takšni valuti. V primeru da ne bi finančni organi upoštevali zgornjih odredb, bodo klicani na odgovornost, denar pa bo zaplenjen.
Ta ukr:p je bil nujno potreben, ker so različne osebe ;z istrskega okrožja imele pri sebi visoke vsote denarja v bankovcih po 1P0, 500 in 1000 dinarjev. Pri pregledu ao izjavile, da so debil? dinarje v plačilo za razne dajatve iz blagajn LO in da so jim dovolile izbiro denarja, ali hočejo raje dV.arje al' lire. Ta postopek ni pravilen in nasprotuje valutnim predpisom.
Nov mezdni sporazum za obrtniiko stroko
Po enomesečnih pogajanjih so uslužbenci obrtniške stroke dosegli z nov.m mezdnim sporazumom izboljšanje svojega gospodarskega stanja. Po sporazumu, ki je stopil v veljavo s 1 .oktobrom veljajo sledeče mezde:
Skupina A — strokovni delavci bodo dobivali po 40.30 lir na uro, kvalificirani delavci 35.65 lir na uro, ročni delavci po 32.05 na uro. ostali pa 29.65. Nove doklade pa bodo preračunane po tržnih cenah tega m seca. Družnske doklade pa bodo od 1. oktobra dalje iste kot v industrijski stroki.
Vneti policaji
2. septembra ob 10. zvečer je pridrvela v Boljunec clvik.a policija. Vzrok t ga prihoda je bil ta, da je 20 tovarišev v ljudskem domu razpravljalo o zadnjih dogodkih v mfatu in o splošnem položaju v svetu. Kot pametni ljudje smatramo, da to ni zločin, toda px licaj' so bili drugačnega mnenja. Prisi-H; so tovariše, da so šli domov, tri izmed njih pa so policisti odvedli s seboj v Dolino, kjer so jih zasl'šali in jih š:le nato izpust.li.
Boljunčani želijo, da bi policija nehala s takimi provokaciiami. Kr.ogo bolje bi bilo, če bi ta policija raje izsledila one, ki so najeli ubijalce pokojne Vrabčeve. Ljudi na sestankih pa naj pust1 na miru!
Koncertna sezona v gledališču Verdi
S ponedeljkom 6. t. m. začne koncertna sezona. Kot prvi to nastopil tržaški filharmonični orke-st:r pod taktirko mojstra Hansa Muencha. Na programu bodo Mozartove, Debuss'jeve iu Brahmsove skladbe. Predprodaja vstopnic se začne danes.
Tudi o tem gospod Marazza ni bil obveščen...
Dne 16. septembra, ko se Je v , mu na cesto ofc^eko, knjige, po-
Gorici vršila slovesna predaja oblasti, se je med drugimi, pripetil sledeč dogodek:
Gospod Grauner iz Gorice je u-stavil na cesti avto s karab nerji. ki so patruljirali po mestu. Povedal J'm je. da so prišli k gostilni Pavlin v D.evorrdu 20. septembra razgrajači z namenom, da napadejo prostore, in da grozijo družini
hlštvo Ji vse zažgali; poleg tega so mu ukradli 20 tisoč Ur.
Nekateri med napadalci so ostali nekodko razočarani. Govor'U so: »Ne, v to stanovanje se ne bom preselil. Je pa že boljše tisto, kjer zdaj stanujem*. Nekdo drugi spet: »Smo mislili, da pna ta odvtnik lepše stanovanje...*. Bili so esui' ki so jih tja poslali od neke orga-
Karabhrrjl so odgovorih, da ne j n'zarje, pa so imeli najbrž slabe
morejo nared'ti ničesar, ker nimajo še ukaza od komandanta Odpeljal; so se.
Sele čez dobri dve uri so se vrnili, ko so fašisti lahko že svoje delo opravili. Slovenska gostiln* je utrpe.a veliko škodo.
Zakaj n.so »višje oblasti*, ki so b le o vsem obveščene, zapovedale karab'nerjem, naj v mestu vzpostavijo red m mir?
KOLEDAR
Sobota 4. oktobra
Edvin, Dejan Sonce vzhaja ob 7.06. za.tJ A ob 18.37. Dolžina dneva
Jutri 5. oktobra Placid, Dunja
Spominski dnevi
Italijanščina za Slovence
19U je brigada S. Šlandra napadla | SHPZ, odsek za šolstvo, b» belogardistično postojanko La- ril v jeseni tečaje itakjans .. hovče, demonstrativno pa Cerklje Slovence. Znanje in Brnik.
Laže je bili moder u tujih, kakor pa v svojih lastnih zadevah.
Od 5. oktobra sončna ura
S 5. oktobrom bo na tržaškem ozemlju uvedena sončna ura. Zaradi tega se morajo od polnili dalje m.d 4. in 5. oktobrom comak-niti kazalci na uri za eno uro nazaj.
Preskrba
Delitev sladkorja. Za vse potrošnike iz mesta in podeželja je od
nformacije .n niso vedeli, da je bombardiranje za časa vo.ne poškodovalo tudi stanovanje Grudna.
Popolnoma razumljivo je, če se ! danes do 31. t. m. in s .cer: po 400 je De Gasptrijev odposlanec gosp Marazza v Gorici bavil s sprejemi
raznih Gigllottjev tn CorSJlljev 9 <lo «»5 let. Blago se dv gne na. o-
£ Je 0(1 Ver-eVnC?-h0^Variš''W I	obr^	žP^	delUo	v	p£
točna po.oč.la o načrt.h za reš.	oblaščenih trgovinah od danes do
»stanovanjske krize® za esule, da 31> t m. v mestu in podeželju pobi bilo naivno pričakovati od tega	j trošnlkom, ki imajo kupone za do-
Se drug	značilen primer:	Istega	gospoda, da b. v	r'mskem par .a-	dstna živila, ;n sicer*
dne ob 15.	uri so vdrle	organ	zirane	| mentu jzdal svoje	protežiranee ter	j bele testenine ZVU na odrezke za
skupine v	stanovanje	slovensk-ga	> drugače gcvoril o	gor.škh Sloven-	testenine in riž za oktober; mast
obsh j;zTe#. olajšuje dobre odnose med » ci in Italijani in zato Mas da so tečaji italijanščine ta * ce nujno potrebni.	učenj«
Vsi, ki se zan:majo » al: izpopolnitev v italij*nsc-D."r se prjavijo pri us anov.. £ uslužbeni, do 10 oktobra t. ^ jave naj bodo napisane po čtm vzcrcu:
Priimek in ime: solska 1,0
ba; znanje Italijanščine^^ ^
Pr1 iave pošljite na —	.
za šolstvo, ul. Machiavelli *•
Tečaj	-m
slovenščino in italij*®8
za
Italijarski kulturni c'n‘er ,cV-J ganizlral posebne tečaje -z
aanes ao 01. u m. m s.cer. pu	.	if.nian^ino za cwilv ^
gr. za potrošnike od 04 let in nad j	k“v ' Vo£va«J* ^
65 let, po 300 gr. za potrošnike od	*	*	krožk!h	^	15,
o m let- Biaeo se dvene na o ^"^»čelf tečaji-
Kmetijska šola v A
L
Na kmeti'skl šoli jarskega tipa v Ložah pr-bo začel pouk 1 novembra- ^ ;n učenke naj izpoin.Jo
odvetnika dr. Josipa Grudna v uli- |cih m povedal resnico 0 kr.vicah,; ZVU na odrezke	P.°:°	“	mladinca
tac
b*
ci Silvio Pellico št. L Zmetali so I ki so se jim pripetile.
IZ SLOVENSKE ISTRE
Istra se spominja padlih junakov
DEKANI
Štiri leta je od tedaj, ko Je na-cifašističnl okupator s čistko večjega obsega hotel uničiti partizansko gibanje v Istri. Z vel kimi močmi je pričel ofenzivo. Na svojem pohodu j? požigal vasi ir množično streljal ljudstvo. Za časa te čistke Jo padlo 7000 partizanov, aktivistov in nedolžnih prebivalcev. 2. oktober Je v spomin tem padlim postal praznik. Letos je zavzelo to praznovanje v lik obseg. Delo na polju, vinogradih in po obratih je počivalo.
V Bertokih pri Kopru se je zbralo iz Cežarjev, Pobegov, Prade in ostalih bližnjih vasi nad 3000 ljudi. Dva govornika sta v svojih govorih v slovenskem in italijanskem jeziku označila pomen tega dne ln se spomnila padlih žrtev.
»Nikdar ne bomo dopustili*, je med drug’m dejal tov. Sokol, »da bi se povrnil na to zemljo fašizem v kakršni koli obliki.*
Po končani slovesnosti se je ljudstvo razšlo, sv sto svolih nalog v borbi za demokracijo.
ProsUva pod1 ih v veliki ofenzivi. V četrtek 2. oktobra s. je vse prebivalstvo naše vasi zbralo na spominsko proslavo za žrtvami, ki so padle za svobodo v veliki ofenzivi 2. oktobra 1943. Proslava se je pričela z mašo, po maši pa se j 3 vse ljudstvo zbralo na pokopališču, kjer spijo večni sen talci, ki jih je jto barbarskem mučenju pomoril nacifašlstlčr.i okupator. Sprevod so otvoril; pionirji, spremljani od učiteljev, nato so bivši borci nosili več velikih vene iv, sledil je oddelek članov ZPP in končn-o ostalo' ljud stvo.
Po blagoslovitvi grobov je tovariš Plišič imel spominski govor, v katerem je med drugim podčrtal velike žrtve, ki jih je zahtevala štiriletna trda borba. Zdrave d mo-kratične sile se niso strašile naporov in nadčloveškega trpljer ja, zato pa so tudi zmagale. V Imenu vseh navzočih se je obrnil do padlih in obljubil, da bomo nadaljevali borbo do končn ga uresničenja ljudske volje, to je, dokler ne bomo združeni z Jugoslavijo.
Pevski zbor je nato zapel žalo-stinko «Slava padlim*, nakar se je proslava zaključila.
GAŽON PRI KOPRU
Delavnost mlad ne. Poš/ljarro kratek dopis ki naj bo dokaz, da mladina iz Gažona ng drži križem rok, ampak da deia.
V »Mladinskem tednu* smo se večkrat sestali m se razgovarjaii
ber; olivno olje (popravljeno) na odrezek za olje za oktober; inozemski sladkor na odrezek za sladkor za oktober; konservirano meso »meat pork* v škatlah po približno 340 gr. na odrezke za dneve od 1. do 10. t. m.
Cene: testenine 52 ljr kg. mast 80 lir kg, olje 365 lir kg, sladkor 410 za kg, meso v škatlah 56 lir za škatlo ca. 340 gr.
sko vzgojno ustanovo.* se dobi na šoli. Sola je bresp
ifid
Razvitje prapora v BaZ° v
Jutri 5. oktobra ob 1*:
podružnica ES v B zovici ^ Nastop-*1 *
Enotni sindikati
Banke in zavarova nice. Vse čla-
svoj nov: prapor, pevski zbori in po P: prosta zabava s plesom-
L-edim
Telefonska zveza s PnlJ^
Poštno ravnateljstvo JaV,-8;W   --------------  i„o-nslOVaBStJ
ne vabimo na sestanek v ponedeljek ! po sp3ra7Umu z jugoslov*-.,^ 6. L m. ob 18.30 uri na sedežu ul. prayo 20p t vzpo6tavljeaa
della Zonta 2.
Mešani sindikat. Odborova seja bo v ulici Imbriani 5-1 dne 6. t. m. ob 19.30.
« •	,	„„„	1	Kemiki. V torek ob 18. uri	bo v
o dem. k: nas čaka m kat'er Sa ; ulici Cont; zborovanje članov.
amh Mn a 4 -•. —.. * 1 /I /-v lrfin 4 n rt rt hrv ,	_	-	.	-	—	-
moramo izvrš ti do kraja, da bo j 'občinski uslužbenci. Obč’nski
ska zveza s Puljem prek0
zrnata na n^š: strani. Im ek smo razkladalci lesa v času december
Z razprave proti ES
Obramba: kot državljani želimo
da se razprava nadaljuje, kajti prepričani smo, da bo prišla resn‘ca na dan
Po dvodnevnem odmoru se je 1 kov od 15. septembra zjutraj, ko Je včeraj nadaljevala v nabito po'nl, od 2200 delavcev ladjedeln c Sv.
Prome'v trZaSkem nrlstanlSčn
V četrtek so prlsp.le v Trst sle-d?če ladje:
Angleška ladja »Corintia* z 800 tonf.mi različnega tovora, Italijan ska ladja »Loredam* z 872 tonami mešanega tovora, grška ladja «E-vinos* s 7438 tonami premoga ir
FIZKUL1 URA
Balincanje za primorskih
pokal
Zveze partizanov
Ballncarska sekcija ZDTV organizira letošnji zadnji ballncarski turnir z naslovom: »Za pokal Zveze primorskih partizanov*.
Ta turnir se bo odigral v šestih kolih. Vpisnina za posimezna mo-•tva po 5 igralcev bo znašala 500 lir.
Pred samo Igro pa bo moralo dati vsako moštvo sodn.ku 500 lir k&vclj^.
Prijave za ta turnir se bodo sprejemale v gostilni Blasa od 19. do 21. Zaključek in izžrebanje posameznih srečanj pa bo 13. t. m. Začetek turnirja bo 19. t. m.
Športna letalska iola v Vipavi
ša druga najboljša driavna ten'Ska .gra.ka Marija Mogorovlčeva Iz O-patije, ki je na državnem prvenstvu v Beogradu v igri za naslov državnega prvaka izgubila proti državni prvakinji Crnadak.
Zato bosta razen iger Mitiča in Palade zanimivi tudi igri članic posamezno, kjer se bo M. Mogorovi-čeva pomer la z h išo najboljšo slovensko Igralko Ezo Maire, ki je prav tako rivalka Ornadaki, ter gra mešan.h parov Mogorovlč, Mitič, Maire ln Palada. Vstopnice ee dobe od danes dalje v predprodaji prt Jos. Gorcu ln na teniških Igriščih FD Enotnosti.
8portno letalsko društvo v Ajdovščini J« v soboto otvor.lo v Vipavi tečaj sa jadralno letalstvo za A tn B izp t.
Komisija »Tehnika ln šport* LR Slovenije Je izdelala že načrt za gradnjo športne letalske šole v Vipavi s proračunsko vsoto 9.333.000 din. Poleg šole tn hangarjev bodo zgrud 11 tudi internat za 50 tečajnikov, kakor tudi potrebne laboratorije a modelarsko m mehanično delavnico in druge potrebne o-bjekte.
Teniška mojstra Mitič in Palada nastopita danes in jutri v Ljubljani
Zaradi velikega razmaha In zanimanja za tenis v letošnjem letu sta PZS in PD Enotnost povabila v goste naša najboljša teniška igralca Mitiča ln Polado. Oba sta se slovenskemu povabilu z veseljem odzvala. V Ljubljani bosta gostovala v soboto popoldne in v nedeljo. Razen v igri mod seboj bosta nastopila tudi v kombinacijah s prvimi slovenskimi igralci, bodla: v igri moških pirov, mešanih parov ali posameznikov.
Na tem gostovanju Mitiča ln Pa-izde. ki sta se šele pred kratkim vrnila v Jugoslavijo s turneje v Inozemstvu in po zmagah v Bud'm-pešU in Pragi, bo nastopila tudi na-
Teniško prvenstvo Južnega Pacifika
New York, 3. — Na teniškem prvenstvu Južnega Pacifika v Los Angelosu Je ameriški igralec Gonzales potem, ko je v tretjem kolu premagal Drobnega (C8R), v četr-finalu premagal tudi Parkerja z 2:6, 6:1, 1:6. 6:1, 6:3. V sariflnalu so bili doseženi na slednji rezultati: Schroder-Gonzaks (oba ZDA) 6:3, 6:3. 6:3. Knmer-Talbert (oba ZDA) 6:4. 6:2. 6:4. V igri parov sta Drobny in Črnik (CSR) v četrflna-lu premagala Talberta (ZDA) in s:dwella (AvstraLja) s 4:6, 10:8, 4:6. 7:5. nato pa sta v sem flnalu izgubila proti Parkerju ln Segur: lobu ZDA) z 1:6, 8:10, 2:6.
Češki nogomet
IV. kolo češke nogometne lige, ki je bilo odigrano preteklo nedeljo, je dalo naslednje rezultate: Bohe-mi ns-Soarta 3:2, Slavlja-Viktorlja 4:2, Sleska Ostrava-Jednota* 3:2, Sleska Trnava-Cehle Karlin 3:2, Češke BudJejovlce:Zli;na 3:2. Na j prvenstven: tablici vodi Sleska O-I »trava s 6 točkami. 8.ede Bohe-] ml&ns 6, Trnava ln 81avij.i 5, Bra-! tisliva 4 točke, nato pa se vrste Spafta, Z.Tna, V ktorla, Plzen. Cehe, Jednota ln ln Češke Budjejo-vice.
dvorani razprava proti devetim tovarišem iz ladjedelnice Sv. Marka.
, Malo presenečen; pa smo ostai', ko ! smo namesto doseelanjega tožilca kapitana Dy<a opazil na njegovem mestu novega tožilca podpolkovnika Munnecka. To spremembo Je podpolkovnik opravičil z besedam; da je pr šoten samo zarad. tega, da razloži nesporazum, k. je nastal glede ugovora, ki ga Je na zadnji razprav; predložil odvetnik Baša Nikakor pa ne zaradi tega, da b; bil kapitan Doy manj sposoben kot Javn; tožilec, ali pa glede poi t-čne-ga okolja, v katerem se proces vrši. Podpolkovn k Munnecke, ki je načelnik legalnega urada, Je ugo\ar-jal ugovoru odvetn:ka Baše, ki je na zadnji razprav, govoril, da tovariše ne more soditi sod:4če na podlag: preglasa št. 1 maršala Alexan-dra in progiasa St. 2 generala Alrejra. Načelnik legalnega odst ka Je prišel do svojega zaključka, da to sodišče lahko sodi za dejaDje. ki ga navaja obtožnica tako po a-meriških al; britanskih zakon h kakor po zakonih kazenskega zakonika. k: Je na tem ozemlju v veljavi. Takoj za njjm Je odvetnik Baša v kratkih besedah orne n'1, da Je proglas št. 2 šele tedaj prišel v veljavo, ko Je bil objavljen v U-radnem Lstu 16. septembra t. L Proglas generala Alcxandra pa Je bil objavljen v vojnem času. k; pa je prenehal takoj, ko je stop.la mirovna pogodba v veljavo. Odvetn k Je zaključil, da od trenutka, ko je stopila mirovna pogodba v veljavo, pa do 8.45. 16. septembra n: mogel bitj v veljavi noben proglas. Nj-mu Je takoj odgovoril podpolkovnik Munnecke. ki je poudaril, da neka vlada obsto.a toliko časa. dek er jo ne nadomesti nova In da Je nemogoče ugotovit; točno uro. kdaj Je stopila mirovna pogodba v veljavo. Pač pa Je podpolkovnik vse.no pr znal, da Je b:l proglas podpsan po proglasitvi Svobodnega ozemlja, toda objavljen kar osem ur kasneje.
Odvetnik Tončič Je poudaril da sta v vsakem odvetniku dve os bi: jurst m državljan. Čeprav so kot Jurist; postavili ugovore, pa želijo kot državljan', da se razprava redno nadaljuje, kajti prepričani so, da bo s tem prišla resnica na dan .n da bodo obtoženci oproščeni.
Po polurnem odmoru Je predsednik omenil ugovore obrambe, l/ra-zli Je, da po njegovem mnenju n.so vsi argumenti obtožnice upravičeni. StrhJa se pa z odvetniki, da so se incidenti dogodili pred proglasom št. 2 ln zaradi tega tovariši niso kršili tega proglasa Vendar pa se ne strinja s t~m, da b z vstopom v veljavo mirovne pogodbe prenehal veljati p. oglas št. L
Marka stavkalo v znak protesta proti umoru pokojne Vrabčeve 2150 delavcev.
Razkril Je ob:emenilno pričo g. Gardinlja, člana Delavske zbornice, k; Je med razpravo s svojim bombastičnim govor je n.em govoril o sindikalni združitvi, ki naj b? Jo po njegoVh besedah sabotirali E-notni sindikati. Tov. Turkovič je na vprašanje ngvoga tožilca kapitana Moora pojasnil, kako so se maja meseca vršila v ladjedeln cah sindikalne volitve, v katerih so ES zmagal!, toda da do združen'ga sind kata ni prišlo prav zaradi Delavske zbornice. Tožilec Moo e mu Je med drugim zastavil vprašanje, kako so s s lo vdrl! 17. septembra v ladjedelnice njegovi pajdaš; — tako je namreč tožilec označil člane ES — nakar Je tov. Turkovič odločno odgovoril, da to niso nobeni pajdaš', temveč le člani ES. S silo pa se tudi niso polastili ž.vj v skladišču. kajti kosilo so jim v zn.k .sol'dam ostI poslali delavej iz ACE-GATA, Sv. Andreja, ILVE itd Protestno enourno stavko pa so odo-br‘li celo Ing. Carlin, kljub temu da se vodstvo Delavske zbornice ni hotelo pridružiti. Protestni stavki se ni odzvalo samo 50 delavcev, ki so dejali, da umor Vrabčeve n ma polit enega značaja. Prav zaradi tega ge Je množ ca 'delavcev čufla užaljeno.
Tožilec Je z nadaljnlmi vprašanji iskal povoda, da bi obtožil Turkoviča, da Je on nagovarjal deiavce
k splošni stavki. Vendar pa mu Je tovariš s kratkim odgovorom prestregel te nakane, rekoč, da delavci žele le delo n ničesar drugega. Ker Je že v obtožn ci na široko pisano. da so tovariši namenoma govorili delavcem, da v mestu zažigajo kulturne krožke in sedeže demokratični ustanov, je odve’n k Tončič. po'em ko je Turkovič odločno zanikal, da bi kaj takega govoril, vprašal, kdo naj bi bili tisti, ki bi lahko kaj takega vršili.
nabiralno akcijo, v kateri smo nabrali 100 kg. grozdja in 30 kg moke. Vse smo odposlal; našim hrabrim borcem. Naša organizacija, si je nabavila v »Tednu knj ge* več lepih naprednih knj g. katere bomo skupno čitali in študirali v zm-skem času. Za fesfval dela v Kopru smo p.lpiraviU alegoričen voz, ki je predstavljal žganjekuho v naši vasi. Voz je bil zelo or'gina en. k<r je živo prikazoval naše de o. Med povorko so mlad nci, ki so kuhal; žganje, tudi dajali na posku-šnjo ravnokar kuhanega.
Vsa naša mladina te je udeležila festivala in se zelo navdušena vrnila domov.
Ana
Predsednik Ima nahod
Tisti, ki po Drevoredu 20 septembra ne dovolijo delavcem, da b! tam hod il, je odgovoril tovariš.
Naslednji je govoril tov. Dapret-to. tajnik tovarniškega odbora G menil Je, da je 15. septembra dobršen del uradnlštva šel na šovinistične manifestacije v mesto v glavnem pa Je ponovil ves razvoj dogodkov kot ga Je razložil tov. Turkovič. Zanikal Je, da je imel kakšne hujskaške govore v ladje-dolncah. Nasprotno. mlr'ti Je moral delavce, ki so bili razburjrni zaradi šov!nist čn'h incidentov Novice o lncldcnt h. k; so Jih tzzvali šov'n!stlčni elementi, in da se pripravljajo napad, na demokrat čne sedeže, pa so prinašali svojci delavcev, k; so opoldne pr nesli kosilo v tovarno.
Ko Je Dapretto neha prllčatl. Je predsednik sedišča major Mac
KRONIK
Dva tatova avtomobilov aretirana
Policiji se Je zadnje dni posrečilo, da je prijela dva tatova avtomobilov, in s cer 19-letnega Rudolfa
1946 — marec 1947, naj se jav'jo pri ES občinskih uslužbencev v ul. della Zonta zaradi lzplač.la zaostankov.
Avtobusni vozni red
Tvrdka Ferjančič in Božič je od 1. t. m. uvedla naslednji novi vozni red na svojih progah:
Proga Trst-Oorim; Trst 6.30, Komen 7.30, Gorica 8.30.
Proga Gorica-Trst: Gorica 15, Komen 16, Trst 17.
Proga Trst-Sežana-Trst: Trst 6.30, Komen 7.30. Sežana 8.30, Trat 9.30.
Proga Trst-Komen: Trat 13, Sežana i4.10, Komen 15.40.
Proga Setana-Koper: Sežana 16, Kcper 1715.
Proga Koper-Sežana: Koper 6.30, Sežana 8.15.
Izleti Planinske?« društva
V nedeljo dne 5. okt nriredi Planinsko društvo v Trstu 'zlet k
Zveza invalidov
In sorodnikov Pa®^
vab; svoje člane, ki so da se zglasijo na sedežu v ta št. 2 zaradi zaposlitve-
DAROVI IN PRIS1
SPEV'0
Za politične priporni^''Lj» vale žene ASIZZ iz P0^.,.
kg jabolk in 18 kg gi Za Dijaško Matico sts Hrovat Vlado in Aloj t tf j,' 10.000 l'r In s tem post*1* ustanovna člana.
Rad«?sk* s
v soboto 4. oktobf*
TRST H v
danski 12.10.
"MnrvGved	nf«	.
‘št
11.30. Dopoldanski Predavanje. 12.10. glasba. 12.45. Napoved
ročlla. 13.00. Part.zai 13 15. Pestra glasba. 13A* a((h glasba. 13.50. Zdravniško nje. 14.00. Dvorak:	K
14.15. Zgodovina 19. *toie<r\£ . 0.tanje	popoldansk 8a ^ P., ifc,
eri no ha	*
l
I lin
itJI h ‘ *
3
Belopeškim jezerom. Odhod ob 6.1 17.30. Plesna glasba
uri iz ul. F. Severo.
ditve v tednu. 18.15.
V soboto in n deljo 4. ln 5. t. m. j tezija. 18.45. Kulturne
K!
se vrši izlet na Bled za one, ki ao 19.00. Slovenske pesm--.
Banda tn Izletnega kaTsa UlrTcka I Zd^Turi. ***** ^ ^ Granaua. Pred nekaj dnevi sta zlikovca ukradla kamion G.M.C. z
V soboto in nedeljo, dne 11. in 12. t.	m. zaiVji izlet	v	Jes nski
evidenčno tablioo TS17280, ki je	sezoni	na Bled. Odhod	ob	7. uri lz
test Ernesta Ciocchija. Tatova sta	ul. F.	Severo,
prodala ukradeno vozilo nekemu Llzerju Rudolfu iz Skednja 178,
kjer je policija kamion tud: res na- j lz F severo.
V nedeljo 12 okt. izlet v Opatijo in planinski izlet na Slavnik. Od-! hod za oba izleta ob 7. uri zjutraj
šla. Lizer je povedal, kdo mu Je avto prodal, in tako so poleg njega aretirali še oba tatova na njihovem domu v ul. S. Michele št. 25.
Kaže, da Band in Granau nista imela drugih pomagačev, vendar polic ja preiskuje dalje, da bi popolnoma razč stila tatvino in ugotovila, če sta tička kradla tudi druge avtomobile.
Tatvine na drobno
Sestan Veronika, garderoberka v otroški bolnici Burlo Garofalo, Je javila, da JI je neznani tat odnesel 23 t’soč lir, ki jih Je pustila v svoji cblekl v oblačilnici.
Na filobusu »A* so neznanci potegnili 40 letni Nesman Lidiji iz
M. Magdalene lz zunanjega žepa Holm izjavil, da ima močen nahod denarnico, v kateri Je imela 10900
in da bi mu zato boije prijal week-end v postelji kot pa p:eds«dovatl razpravi. Zato Je sodišče razpravo odgod lo na ponedeljek 6. t. m. ob 9.30 zjutraj.
Najdena denarnica
Včeraj popoldne se je v ulici Tor-re Bianca našla usnjena denarnica z 69 lirami in z dvema zdravnlšk1-ma receptoma dr. Zlngale ln dr. Verča. Lastnik .'jo dobi v upravi »Primorskega dnevnika*.
lir.
Med njegovo odsotnostjo so vdrl! tatovi v stanovanje 63-letnega Mon-tatore Ivana v ul. T. Romano 14. In mu ednesli srebrno uro. ki je vredna 8 tisoč lir.
Tudi Glorgetto Tuglio iz Pirana, ki ima bar v ulici Glul'a, Je im»l nočen obisk. Nepovabljeni gostje so mu odnesli 5 steklenic likerjev, cel zaboj vermuta Cinzano. nekaj sladkorja in kave v vrednosti nad 25 tisoč lir.
CiUSTI MARTIKOILI;
mmm v	V	«	f*V	>
Tržaška shcica
Zrn tol!'ca so člani ES Mpa d iši"
Na popoldanski razpravi Je govoril predsedn k tovarniškega odbora ladjedelnic Sv. Marka tov Turkovič. Z mirnim ln odločnim glasom je pojatnU potek vseh dogod-
Priobčujemo črtico tržaške pisateljice Gusti Martinclli, ki je pred kratkim izdala skupno s Tržačanom Robertom Grabskim zbirko črtic «11 senso amaro della vita*, »Grenka vsebina žaljenja). O zbirki, ki je izšla v založbi »C. U. Trani, Trst*, torno spregovorili v eni ianed prihodnjih številk.
Pričujoča črtica, ki nosi v izvirniku naslov: »Ventre mio, fat-tl capannal*. Je v izvirniku napisana v tržašk m dialektu, česar v prevodu nismo poskušali ohraniti.
Avtorici pa ae za dovoljenje prevoda in objave v našem listu najlepše zahvaljujemo.
Vi»ofc in debel, rdečeličen in re* prepoten je pritiskal možakar na prsa debelo bledozeleno lubenico Ze na obrazu si mu lab ko bral, da ie bil vesel zaradi nakupa. saj kdo ve. koliko časa je krož’1, da je iztaknil čim cenejšo in čim slajšo. Kako je potrkaval ob njo s členki in kako jo je stiskal v svojih velikih, od sonca ožganih rokah/
Droben delavec z gostimi rdečimi lasmi, ki je s širok m smehom svojih debelih ustnic raz-
kril rumene in ostre zobe. je pristopil k njemu in ga premeteno Vprašal.
«Kje pa ste kupili to le lubenico?r>
eTam, pri kanalu», je na kratko odgovoril kmetič.
«411 je bila zelo draga?* eDevetdeset lir.*
»Ce bi bil jaz na vašem mestu, ne bi nesel domov te robe.* eMoji paglavci 61 me živega snedli, če jihi je ne bi prinesel.* eDragi moj, nabasati si v tej vročini želodec s tako ropotijo, se pravi klicati kugo.„» eToda potrošil sem devetdeset lir in še čas potratil, dragi moj/* Možakar je pridvignil obrvi. Pristopi sem k njima v korak, ker sem bil radoveden, kaj namerava delavec.
Možakar je pridrigntl obrvi. Pristopil sem k njima v korak, ker sem bil radoveden kaj namerava delavec.
»Tudi če ste potrošili pet sto. Srečo imate, da ste naleteli na nekoga, ki ima skušnje v te) zadevi in vam svetuje, da ne pou-žljete tele buče. Zadovoljni bi
morali biti in napraviti, kot sem vam svetoval*
»Lepa je ta! In moj trud. kaj pa to?*
slep izgovor! Kaj se vam zdi bolje, da vas odpeljejo po Istrski ulici?* (cesta, ki pelje na pokopališče)
«Ne, to ne, toda moji paglavci? Kaj naj jim rečem?*
»Vaši paglavci? Dajte jim v roko kos polente in če bodo godrnjali. pa jim malo nategnite ušesa. Bolje je. da se cmerijo, pa da Ostanejo živi. Ali še ne veste, da je bolnica polna ljudi, ki jih ztija v želodcu?»
Kmet se je obrnil vstran in vrgel lubenico na travnik pod cesto in zagodrnjal:
»Na. pa naj te poje kakšna koza/*
Olas mu je jezno podrhtel in oči so se močno zabliščale. Nezadovoljen je bil s samim seboj in z intrlgnntom, ki je stopal poleg njega. Sel je dalje po svoji poti, ne da bi «e brigal za sobesednika, ki je končal svoje pregovarjanje in brskal po svojih- žepih ko da bi hotel v njih nekaj najti Ko pa se je debeli mož neko-liko oddaljil, ne da bt *e bil obrnil. ;e rdečelasec skočil na Ir-ito pod cesto in poiskal rubenlco. Potem je potegnil iz žepa nožl-ček in se začel gostiti pod tropič-nim soncem.
(I* italijanščine)
Prijave in infennaoi); za vse te izlete v ul. Roma v trg. Višin št. 15, in v čevljarni Pirc v ul. Sette-fontane. Opozarjamo, da »e za vse te izlete preko mej? vn: so vanje zaključi v torek dne 7. okt. opol-<Ve. Zamudniki ng pridejo v poštev.
V nedello dne 12. L m. lrist v Ruje na Kulturni festival, v središče Hrvatevi a STO-ju, prijav’ isto-tam, toda se nadaljujejo do sobote 11/10.
ševlč Aleksander igra - t ivs-niki. 19.45. Napoved ča-« tr» } l ,l
n*
A
čila.' 20 00.’ Konc rtna PZl^P
K»»	*>n	VI	8
b«. 20.50. Predavsnjt: ‘"j,!®''|i, ekonomija. 21.00. Opera; j l Lcmermoor. 23.00. Napo g!«, Jtl poročila. 23.15. Polncčn11 i^ 23.35. Citanje sporeda	L
dan. 24.00. Konec oddaj*- i
KinoprepstM^
Nedeljski izleti
IeUt v Ljubljano, priredi kulturni krožek »Skorklja-Verniells* jutri 5. t. m. Odhod ob 5. uri s Kolonje.
Izlet v Opatijo prlrrdi jutri 5. t. m. antifašistična mladina z Grete. Odhcd ob 6. uri izpred gostilne »Guglielmo* (Sal. di Gretta vogal ul. Cste^none).
Na Manga> t. priredi CAT dne 5. t. m. Odhod ob 5. zjutraj.
Ia'et v Istro, prir dl CAT dne 5. t. m. s postanom v Novem gradu. Odhod ob 7. uri.
V Dolomite, priredi športni krožek Strojnih tovarn z avtomobilom. Odhod v soboto 4. t. m. ob 13. uri, povratek v nedeljo zvečer. Vpis pri tovarniškem odboru.
V Cerkno priredi prosvttno društvo »Rota#'*, v n-d i Jo 5. t. m. Odhod krioJona ob 6. url izpred ro-janske cerkve.
ROSSETTI. 16.00: —-	p-,
noč*, M. Montez,	,11“
SUPERCINEMA. 16-00'	f £
Riu*. Aliče Fay?.'
IMPERO. 15.00: «Sejkov	,
dolfo Valentino. ,	v'
FENICE. 16 30: »SkrivO'	;p	h,
zaklad*, F. Weiesrn°
Sullivali.
ALABARDA. 16.00:	k.
ne na kosilu*, Bette	j “
A. Sheridan.
KINO OB MORJU- J”"kO ksarder Lovski*. SovJ*.
»Tislji,'l
S
steiD-
Cepljenje koz
Občinski zdravstveni urad poroča, da ima oddelrk za cepljenje proti kozam naiednje uradni ure:
Od 9-10 izdajajo potrdila o cepljenju za otroke, k; so bili že cepljeni; od 10-11 cepljen*e proti kozam ln davlcl: od 10-12 pregled oči in cepljenje odraslih.
delo režiral E sens"
Igralec N. C rkasothjo:
FILODRAMMATICO. t" 1P ‘im
lajka*, Nelson Eddy	1 i'
Massery.	mol''*'	K,
ITALIA. 16.00: »Veliki rn	.	e,
Lsdd in Lo-etta	\
GARIBALDI. 15.30: «Vr® j \ *	T	V	't1
kino v nabrezuJ*;.; j' k,
nedeljo in ponedelj'* lz preteklosti*.
Odg. uradnik	^
Tisk Stsb-.llmento
TOVORNI AVTO^ ^
za 1 do največ 1.5 ton*
dobro ohranjen, k Zc^,, »DELAVSKO - NAM^-uG^ POTROŠNIŠKA ZA, n!j»\
KRANJU (Slov
Veliko vrtno veselico
bodo organizirali občinski usluž-
benci v n deljo 5. t. m. ob 17. uri v prostorih kulturnega krožka «Pc-rossa* v ul. S. Vito 3. Na sporedu
llato-drod1
Zlatarna
Trs. Sv
h * tl L
kupuje po najvišjihJ
Je srečolov, humoristične točke In . Velika izbira ur
fn
otroci bodo izvajali krajšg gledališče točke.
SREBRO (n B #it
PRECIZNA POP**
KRZNA
Popolna Ubira sa
vadne, sr-dnje m drag0'
vsak
iTiunc,
kovine. — Plačilo tudi ^ fl
KKZN A K STVO
Trst - ul. Trento II
Prosvetno društvo »Volnik* v ZGONIKU prirodi v NEDELJO 5. t. m. ob 14.30 kulturno prireditev
LPRUZMIKMASEP
Nastopilo bo več pevskih zborov od bli** ko”1 Orkester iz Barkovzlj bo igral izbrd*	,
Po pri red'tv!
PROSTA ZABAVA S PD/,
Preskrbljeno bo za dobra jedila ln novo vino.