SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. p«ltl preJeoutB t«)j»: Z» oelo leto predplaŽMj 15 fld., pol let» 8 fl4., m žetrt leU 1 cld., za en megee 1 gid. 10 kr. ▼ Umlnlatnelji prejenan relJA: Za celo leto 12 fid., za pol leta S fld., »a žetrt leta 1 gld., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 30 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Nare&nine prejema opravništvo (administracija) in ektpedicija, Semeniške nlioe št. 2,11., 28. yunull» (inserati) le sprejemajo in velji triitopna petit-vnrta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr že se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjta Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v 8emeniškilx ulicah h. št. 2, I., 17. Ishajs vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. nri popoludne. ^tev. OS. 7 Ljubljani, v soljoto 15. marea 1890. Letnik XVIII. m Državni zbor. z Dunaja, 14. marca. Dr. Smolka. Predsednik poslaniši^e zbornice dr. Smolka je pred dvema letoma praznoval 40letnico svojega parlamentarnega delovanja, danes pa je ravno 10 let, odkar je bil po odpovedi grofa Coroninija izbran za predsednika zbornice poslancev. Kakor pred dvema letoma, tako so se poslanci vseh strank državnega zbora z gospodi ministri vred spominjali tega častnega dneva ter podpisali kratko čestitko, ki so jo v znamenje svojega spoštovanja izročili g. predsedniku. Dr. Vašaty in dr. Rieger. že zadnjič sem omenjal, da je dr. Vašaty v zadnji seji govoril o ^Narodnih Listih", ki jih je praški cesarski namestnik grof Thun prepovedal prodajati po trafikah. Eden mladočeškib poslancev, menda grof Lažanski, je pri tej priliki zaklical: To je drugi Koller! Dr. Gr^gr pa je rekel, da je grof Thun s tem činom pokazal svojo surovost in podlost! In še neki klic se je glasil: Pri njem se predrznost pari z nezmožnostjo! Med velikim hrapom in nemirom dr. Smolka teh izrekov ni slišal; ko ma je pa v roke prišel stenografični zapisnik ter je iz njega razvidel, kaj se je godilo, zavedal se je svoje dolžnosti, da kaj tacega kot predsednik ne sme in ne more dopuščati. V pričetku današnje seje se je torej spominjal gori navedenih medklicev ter jih grajal, rekši, da se taki izrazi v državni zbornici ne spodobijo. (Dobro!) Prva točka današnjega dneva je bila postava, ki vladi dovoljuje po sedanjem razmerji pobirati davke do konca meseca maja. To pooblaščenje je zaradi tega potrebno, ker ni misliti, da bi mogli državni proračun rešiti do konca meseca marca. Pri tem predmetu oglasi se dr. 7ašaty k besedi in ostro graja sedanjo vlado, češ, da druzega ni storila za Češko, kakor da je privolila v premembo volilnega reda za veliko posestvo. Pretresal je tudi najnovejšo spravo med češkim in nemškim narodom in se pri tej priliki zaganjal v dr. Riegra, dr. Mat-tuša itd. Predsednik dr. Smolka ga je opominjal, da to ne spada k stvari, ker češka sprava ni na dnevnem redu, ali dr. Vašatj je vsled tega opomina le še hnje skipel in se znašal tudi nad predsednikom, ki zavira prosto besedo. Ti osebni napadi vzdignili so dr. Riegra, ki je z nekaterimi prav kratkimi, pa tem bolj krepkimi stavki odgovarjal predgovorniku. Zbornici prepušča sodbo o neosnovanih napadih na moža, ki ga je zaupanje cele zbornice posadilo na sedež predsednikov, ravno tako napade na druzega moža (dr. Mattuša), ki je bil skozi veliko let naš tovariš v državnem zboru in zaradi katerega živo obžalujemo, da ga ni več med nami, ker ga je deželni zbor češki soglasno postavil na drugo važno mesto. Kar se tiče osebnih napadov na njega (dr. Riegra) samega, neče se danes ž njimi pečati, ker češka sprava ni na dnevnem redu. Prišla bo prilika o tej zadevi govoriti v deželnem zboru, morda tudi v državnem zboru pri razpravi državnega proračuna, tedaj hoče reč natančneje pretresati, tedaj se bode tudi pokazalo, so li prav ravnali ali ne. Toliko pa že sedaj reče, da ga je pri spravi vodila edino le želja, že skoraj enkrat mir narediti v mili češki domovini. Glede neomadežanosti svoje se sklicuje na vnanje priče; tudi najhujši in naj-veči sovražniki mu ne morejo ničesa očitati, zato 66 ne boji ničesa ter mirno prepušča sedanjemu in sledečemu svetu, naj sodi, jo bil li res tako velik greh poganjati se za mir v preljubljeni češki domovini! Živahni dobro-klici in ploskanje z rokami je sledilo tem besedam dr. Riegra, katerega so poslanci od vseh strani obsuli in mu prav dajali, da je tako odločno zavrnil malovredne napade. Po krepkih besedah Riegrovih poročevalec ni imel ničesa več odgovarjati prvemu govornika in predloženi načrt je bil sprejet brez vsakatere premembe v drugem in tretjem branji. Nedolžno obsojeni. Druga točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje razprave gled^ odškodovanja nedolžno obsojenih. Kakor sem že večkrat omenjal, dotičnemn zakonu nobena stranka ne nasprotuje in celi prepir med juristi se vrši prav za prav le o tem, i^ako naj se ta odškodnina imenuje, in kako naj jo prisojajo sodišča. Danes so pri § 6. govorili Kronawetter, Lien-bacher, Dostal iu Zucker. Da bi se odškodovanje ne zavleklo, predlagal je dr. Dostal dostavek, da morajo sodišča, ki imajo razsojati o njem, nemudoma reševati to reč. Pa ostal je v manjšini. Pri poznešjih določbah ju Kronawetter predlagal neko premembo, pa tudi zastonj. Pri § 19. je dr. Zucker silno ostro prijemal poročevalca Jaques«, ki mu vedno oponaša, da je profesor; če bi hotel biti surov, rekel bi, da ga Jaques zavida za profesuro. Konečno je predlagal malo premembo § 19., kameri je pa oporekal Lienbacher, češ, da so njegovi pomisleki prazni, ker ni tako lahko pričenjati novo razpravo, že je odslej preteklo dosti časa. Po konečni besedi poročevalca, ki te je opravičeval zarad napadov na dr. Zuckra, je bil § 19. sprejet nespremenjen ia celi zakon rešen. Rešeni ste bile torej samo dve točki dnevnega reda. Volitev Forregerjeva pride v prihodnji seji ua vrsto, ki bo v torek dn6 18. t. m. V prilogi pošljem poročilo legitimacijskega odseka o njej, da iz njega posnamete važnejše reči, če se Vam primerno dozdeva. Mladočehi so pred sklepom današnje seje izročili interpelacijo do ministerskega predsednika, v kateri se pritožujejo LISTEK. Kritiška pisma. xvn. „Ej uhnem, ej uhnem", ta pesem slovanskih čolnarjev, ki so vpreieni v ladijo ob šumeči Volgi, glasila se je minole dni v Ljubljani. Strmeli smo iznenadjeni ter občudovali mile glasove in otožno pesem slovansko. Najbolj nežni, kakor srebro vbrani glasovi in mogočni, gromeči basi so pretresali v čarobnih akordih naša srca, akoravno imamo tudi mi svoj znani ,ej uhnem", ko vlačimo trudni in zmučeni topeči se politični čoln po razburjenih valovih bistre Save, Drave, Soče in kalne Ljubljanice. Srečni pevci in zavidani Slavjanski, zakaj rumenjake vam kujejo vaši milodoneči glasovi iu vaše težake občudujejo po vesoljnem svetu, naši politični ,ej uhnem" pa nas veljajo od leta do leta več bremen in praznih upov. In vendar pošiljamo tudi Slovenci svoje politične pevce z ^narodnimi godali" koncertovat na Dunaj, a pri njihovem koncertnem vsporedu se zabava navadno le tretja galerija, sicer pa se ponavlja na kurulskih sedežih že stereotipno ^zdehanje", ki prouzroča neznosno sušo po političnih žepih naših koDcertantov. Le kedar poprime nagajivi krč nemške liberalce proti nam preprijazni vladi in kedar so v nevarnosti dispozicijski groši, tedaj se čuje sarkastični glas: „Hie gut Slovenen allewege!" Postna doba je, in vendar se nam dozdeva letos, da osobito Slovenci ne čutimo preveč otožnosti iu dolgega časa, kajti od Kolpe in Rinže pa do Ljubljane se prepevajo „allegro" popevke o dolenjski železnici; v središči Slovenije so nas zabavali v divnih pesnih naši severni bratje in gori ob srebro-peni Veltavi se popevajo baš zdaj v ,dur"-akordih mladočeške podoknice, da Rieger in Gregr ne moreta zatisniti očesa. Največjo krivico bi nam storil isti, ki bi trdil, da nismo Slovani vešči godbi, ali pa da vsaj ne umemo vglasbiti disonancije svojih godal vpričo vsega sveta, ki nas zavida. In naposled zavidamo se tudi sami za svojo »pevsko žilo" in razne ^narodne koncerte", katere si prirejamo v svoji složnosti in nevsahljivem optimizmu, saj poslednji ne cvet4 nikjer v taki obilici, kakor v naši domači ograji. A proposl Pri tej priliki se spomnimo smešne pravljice ali pa žalostne istiue, kako je zidala neka francoska srenja vsako leto ob volitvah v parlament svojo zaželjeno železniško postajo. Neki mandata željni poslaniški kandidat je ob-Ijuboval vedno za mandat svojim volilcem železniško postajo, a ko se je vračal s praznimi rokami iz zbornice, zatrjeval je, da bi bila sama postaja pre-pičlo plačilo za izkazano mu zaupanje, in da hoče izposlovati celo novo železnico v volilnem okraju. S takimi obljubami si Je prislužil še nekaj mandatov, a ko tudi najslajše obljube niso več vlekle, pričel je ueki tujec nenadoma voziti kamenje in opeko na kandidatovo posestvo. Poslednje brez-dvomno zagotovilo pričete železnice obvarovalo Je zopet z nepopisnim navdušenjem že omajan mandat. Vendar pravljica pripoveduje, da je že davnaj potekel omenjeni mandat, a da še vedno leži na-voženo kandidatovo kamenje na njegovem vrtu — in da se zaželjena železnica niti ob času novih volitev ne zida več. Slovenci nismo pesimisti. Poslednje je naša sreča in pa istina, da imamo tudi že nekaj podarjenega peska in kamenja za dolenjsko železnico. Vse Je torej v najlepšem cvetu, in ako ne prej, v ddbi novih volitev bodemo zopet merili svoje nade in upe. Ako se godi Dolenjcem morda Jednako kakor francoskim volilcem, v časti bodo vendar še dalje dolenjski klanci in pa sedanja narodna dolenjska poezij«, katere odmev je: ,Ej nhnem!" Psevdonim. nad češkim ces. namestoikom, ki prepoveduje ne-povoljoe izjave o češki spravi, konfiskoje liste itd. Vprašajo torej ministerskega predsednika, kako more opravičevati tako ravnanje? Verska šola. Liberalni časniki tudi danes večinoma pretresajo izjavo škofov gled^ verske šole. Dotična poročila so si večidel tako nasprotna, da na prvi pogled spoznaš, da liberalni časnikarji kar tje v en dan pišejo. Med njimi se v prvi vrsti odlikuje „N. \V. Tagblatt", ki vidi travo rasti in sliši ribe peti. Ta list danes pripoveduje, da vlada baje umakne gosposki zbornici izročeni šolski predlog. Tudi poroča svojim vernim, da je odličen član klerikalne stranke levičarskemu tovarišu neki rekel, da on in njegovi somišljeniki vedo, da s šolskim vprašanjem propadejo. Ali predno nas pokopljejo, je rekel, lio- ' čemo vsaj svojo oporoko narediti. Konečno se sklicuje še na dr. Riegra, ki je po trditvi tega židovskega lista nedavno pri nekem razgovoru z grofom Taaffejem nekda rekel, da Cehi ne marajo še drugič ' glasovati za šolski zakon I S takimi in enakimi opazkami liberalni listi tolažijo sebe in svoje čita-telje. Le škoda, da ta tolažba ni dolgotrajna. Vprašal sem dr. Riegra, je li res, kar „Tagblatt" piše o njem, ali odgovoril mi je, da o tej zadevi ni imel nobenega razgovora z ministerskim predsednikom, da torej tudi ni imel prilike govoriti besed, katere mu podtika W. Tagblatt". Bog ve, kaj pride ie na dan, preden to vprašanje zgine z dnevnega reda liberalnih časnikov. Prvi sliod katol. polit, društva. (Dalje.) Druga točka dnevnega reda je bila: ^Pojasnilo političnega položaja z ozirom na potrebo „Katoliškega političnega društva". O tem je govoril društveni odbornik Ig. Žitnik po priliki nastopno: „Slavna skupščina! Izročena mi je naloga, da pojasnim sedanji naš politični položaj z ozirom na potrebo našega društva. Naravnost izpov^m, da mi je težavna ta naloga, ker mi je prvič nemogoče v primerno kratkem času podati jasno podobo, natančen obris o razmerah, v katerih živimo; drugič je že g. predsednik sam v svojem nagovoru razložil T glavnih potezah pomen in potrebo društva. Ker pa skoro vsakdo izmej Vas, slavna gospdda, čita jeden ali več časnikov, in si je osnoval že po svojem ne-lak političen razgled, upam, da zadostim svoji nalogi, ako temu dodam nekaj mislij. Pokojni papež Pij IX. je pri neki priliki izrekel pomenljive besede, da bode namreč mali kamenčei: zdrobil noge velikanskemu maliku v Evropi. Časnikarji, kakor je že njihova navada, ugibali so takoj, kd« je oni kamenček in kdo malik. In bili so med njimi, ki so trdili, da papež misli kot malika mogočnega nemškega ministra, kneza Bismarcka; kot kamenček pa Rim, ki bode temu maliku izpodnesel noge. Toda niso uganili resnice, zakaj Pij IX. si je mislil kot velikanskega malika oni duh časa, ki preti uničiti ves red v družini in državi, ono vrsto ljudij, ki sovražijo vsalco versko prepričanje in krščansko življenje, naj se že imenujejo nihilisti, Bocijalni demokratje ali kakorkoli. Ali pa res stoji tak malik v Evropi? Ali morda ne shkamo pošasti na steno, katere niti ni? Gospoda, vsem je znana francoska revolucija, ki je nastala iz opravičenih in neopravičenih vzrokov, ki je storila mnogo dobrega, a provzročila tudi veliko gorjd. Tedaj so možje, ki so hoteli osrečiti francoski narod, proglasili kot svoje geslo: Prostost, enakost in pobratimstvo za vse stanove in posamezne državljane. Toda prišlo je do tega, da so v imenu prostosti pomorili na tisoče nedolžnih ljudij, v imenu enakosti postavili izprijeno žensko na altar namesto Boga, in v imenu pobratimstva zapodili mnogo svojih sodržavljanov iz domovine na tujo zemljo. In te revolucije slabi nasledki so po sedanji Evropi razširjeni, kakor nalezljiva bolezen. Cvet teh slabih nasledkov so takozvani liberalci, ki na vnanje sicer priznavajo vsakemu svoje, a so v resnici strogi absolutisti; sad pa so socijalni demokratje, ki dobivajo v vseh državah vedno več tal. Omenim naj le mimogredč programa socijalnih demokratov, ozi-roai(k njih voditeljev, zakaj mnogi, ki se imenujejo socijrfne demokrate, niti ne poznajo vseh namenov ■vojib agitatorjev. Na svojem programu imajo tri točke, in sicer skušajo doseči na državnem polji republike, torej namesto kraljev in cesarjev naj bi vladali od ljudskih zastopnikov izvoljeni ministri. Na videz lepa naprava, toda v dejiuji gotovo ue prikupljiva. Poglejte na Francosko! Tam imajo republiko; narod se takorekoč sam vlada po izvoljenih zastopnikih. A kdo so večinoma ti možje! Kruhoborci, ki se silijo k državnim jaslim le iz sebičnosti; ki si polnijo žepe, ljudstvu pa nalagajo vedno večje davke. Zakon je podlaga družini, družina pa državi. Toda socijalni demokrat ti reče: Ločita naj se mož in žena, ako se oe moreta. Ali je še mogoča srečna družina po tem nauku? In Če propade družina, propasti mora tudi država. Na gospodarskem polji hočejo socijalni demokratje komunizem, to je, oni trdijo, da je bogastvo vse zemlje skupna lastnina ljudij. Vsaka lastnina je tuje, ukradeno blago. Vprašam Vas: Kdo bode še delal in varoval? Krščanska ljubezen nam ukazuje, da pomagamo bližnjemu v revi in nadlogi; toda krščanska ljubezen ti ne ukazuje, da razdel.š svoje premoženje s potepuhom, ki v poletni vročini leži ves dan v senci, a ti se pariš na vročem solncu. In ko bi s' danes vsi ljudje razdelili imetje na enake dele, koliko časa bode to ostalo ? Zapravljivec ti bode zapravil in zopet prišel ter zahteval, da si delita. Ali je to pameten nauk? Na verskem polji tretjič hočejo imeti brezver-stvo, torej človek naj živi brez Boga, brez vere v večno življenje, torej v večno plačilo in kaz n 'n Ire: spoštovanja do deseterih božjih zapovedi. Že po teh kratkih besedah spoznate, da je nauk socijalnih demokratov nenaraven in nekrščansk. To je ob kratkem socijalna demokracija kot sad liberalizma. Res je in naravno, da delavci trpko čutijo takozvani kapitalizem, ki jih tare in muČi kakor mora. Otresti se ga hočejo, ne marajo biti sužnji; toda mnogi so že prekoračili pravo mejo in zahtevajo skoro že nemogoče stvari. Tako torej divja povsod, kamor se ozremo, politični, narodnostni in socijalni boj; narodi se prepirajo za svoje pravice, stanovi za svoj obstanek. S tem bojem pa so več ali msnj v zvezi tudi verska vprašanja. Tisti namreč, ki bi radi dali vsemu svetu novo lice, postavili vse na glavo, odpravili lepe stare navade itd., ti so navadno tudi nasprotniki stari veri, poštenemu krščanskemu življenju. Tem nasproti stoje takozvani konservativci, ki sicer napredujejo z duhom časa, vendar pa hočejo tudi ohraniti vse ono, kar se je pokazalo kot stalno in dobro v teku stoletij. Po tem kratkem pregledu poglejmo v Avstrijo. (Dalje sledi.) Politični pregled. v Ljubljani, 15. marca. ^Notranfe dežele. Poloiaj na desnici. Z Dunaja se poroča „Politiki": Upanje raste, da se ohrani desnica. Previdni politiki na desnici ne vidijo v izjavi škofov vzroka razpadu desnice. Tti ne odločujejo stroge zahteve škofov, temveč vprašanje, ali se morejo v tej meri izvršiti one zahteve. Škofje sami uvidevajo položaj, kajti na koncu izjave pravijo, da so pripravljeni o svojih zahtevah razgovarjati se z mero-dajninai krogi. Torej je upanje, da nemški konservativci ne bodo v zadnji uri zapustili desnice. Za sedaj se ni treba bati razpada desnice, toda le za sedaj. Tako mislijo člani desnice, levičarji pa upajo, da bode izjava škofov dala še več poguma nemškim konservativcem in tako pospešila razpor. Ker bode skoraj gotovo še v tem zasedanji prišla na vrsto gališka zemljiška odveza, videli bomo, kaj bode storil centrum. Ako nemški konservativci glasujejo za to, ni več nevarnosti. Moravska. Vohini odbor ustavovernega mo-ravskega veleposestva je sklical na jutršnji dan shod volilcev, ki se bode vršil na Dunaji v stanovanji viteza Chlumeckega. Razgovarjati se hočejo o kompromisa s srednjo stranko. Brnski ,Hlas" piše tem povodom: ,Torej stara krivica naj se ponovi? Na Moravskem so Cehi v večini in vendar niti približno niso zastopani v deželnem zastopu. Tožbe ne pomagajo več, torej naj se združijo vsi Cehi ter složno postopajo, ker le tako morejo priti do zmage." Dijaški nemiri v Pragi. V četrtek dopoludne se je zbralo okoli osemdeset dijakov pred dvorano, v kateri je ravno predaval profesor Kvičala, ter so razgrajali in kričali: „hanba*, Pedel je hotel narediti mir, a se je moral umakniti pred razgrajale!. Ko so se dijaki razšli, nadaljeval je Kvičala svoje predavanje. Tnanje driare. Srbija. Iziced kandidatov skupščine izvolili so regentje naslednje ude v državni svet: ministre Ve-limirovi(5a, Milosavljevida, Gerzica in Popoviča, poslanca Gjajo in profesorja Nikoliča in Dušmaniča (vsi radikalci) in bivšega ministra Avakumovi(fa (liberalca). Ker je šest dejavnih ministrov voljenih za ude državnega sveta in ker bodo nekateri to mesto tudi sprejeli, pričakujejo politični krogi, da se sprejmeta še dva ali trije udje v kabinet, kakor hitro pride državni sv^t v dejavnost. Bolgarija. Prizadevanje bolgarske vlade za priznanje princa Ferdinanda je vedno večje. Dan za dnevom poročajo listi o tem vprašanji ter poudarjajo nujnost za priznanje prinčevo. Da, cel6 shode so mislili sklicati v tem zmislu. Še le zadnji čas se je uvidelo, da tako priganjanje ni brez nevarnosti za bolgarsko vlado. Pomenljivo je, da se Turčija in Grška nočete nič mešati v bolgarsko vprašanje. — Povodom zadnjih svečanostij se je princ Ferdinand pismeno zahvalil ministerskemu predsedniku Stam-bOloTu. „Svoboda" in „Plovdiv" pišeta dolge članke, da se bodo Bolgari razglasili za neodvisne, ako ne bodo postavnim^ potom nič opravili za priznanje prinčevo. Francija. V senatu je odgovoril Spulier na interpelacijo o francosko-turški kupčijski pogodbi, da se omenjena pogodba sklenena 1802. 1. podaljša do I. 1892. kot „modus vivendi" med Francijo in Turčijo. Senatorji iz vinorodnih pokrajin so ugovarjali, da bi se uvažalo suho grozdje. Tirard je zahteval navadni dnevni red, a odklonil se je s 129 proti 117 glasovom. Dnevni red, v katerem se je poudarjalo, da sklene Fiancija s Turčijo »modus vivendi", dokler ne poteče obrok icupčijskih pogodb, sprejel se je s 153 proti 95 glasovom. V zbornici so odložili obravnavo o francosko-turški kupčijski pogodbi do četrtka. Spulier je predložil zakon o vravnavi carine med Francijo in Tunisom ne kot kupčijsko pogodbo, temveč kot dejanje francoske oblasti nad deželo, ki Je pod njenim pokroviteljstvom. Ministerski predsednik Tirard je poročal v ministerskem svetu, da bode predlagal zbornici kredit 100.000 frankov za mejnarodni brzojavni kongres, ki bode v Parizu meseca maja. — Nemški posla-niški tajnik v Parizu, grof Arco, določen je za zapisnikarja pri berolinski konferenci. — Franeis Laur je rekel pri nekem shodu, da je nemogoča trancosko-ruska zveza, ker je poslala Francija zastopnike k berolinski konferenci. — Ker je Cle-menceau ugovarjal, da se je izvolil škof Freppel za poročevalca bogočastnega proračuna, volil je budgetui odsek druzega poročevalca. Nemčija. „Hamburger Nachrichten" poročajo o konferenci cesarja Viljema s knezom Bis-markom. Namen konference ni bila razdelitev kancler-stva, temveč sta se razgovarjala o stališči vlade nasproti novemu državnemu zboru, o razdelitvi dela na vspomladno in jesensko zasedanje in o vodstvu konference o delavskem vprašanji. Cesar namerava v prihodnje večkrat sklicati državni sv6t, da se pouči o razmerah različnih vrst prebivalstva, ker se ne more po poročilih državnega zbora in posameznih oblastev dovolj soznaniti s potrebami podložnikov. Tudi hoče v prihodnje uporabiti vsako priložnost, da se osebno pouči o razmerah. O zakonu proti socijalistom se ni še nič določilo, vprašanje se je odložilo, da pokaže državni zbor, „kakovega duha otrok je". — „Koln Ztg." piše: »Vse tako kaže, da ne bo storila Turčija prvega koraka za priznanje princa bolgarskega, temveč ga prepušča evropskim veledržavam. Rusiji nasproti neče biti orodje v rokah Avstrije, sicer bi rada videla, da se reši to vprašanje. Ta negotovost prouzročuje nemir in prekucije, ki so Carjigradu več ali manj škodonosne. Dokler se pa Avstrija ne bo ganila, ni pričakovati, da se pretvori vprašanje bolgarsko-turško v evropsko vprašanje. — Sultan Lahorski, sedaj v Frankobrodu bivajoč, obišče v kratkem londonski in berolinski dvor, od koder se vrne čez Dunaj v svojo domovino. — Kakor je znano, imajo zastopnike pri berolinski konferenci naslednje države: Belgija, Danska, Anglija, Francija, Italija, Nizozemska, Luksemburško, Avstrija, Portugal, Švedska in Norveška, Švica in Španija. Vseh zastopnikov vkupe je čez šestdeset. Italija. Kralj Menelik je dvakrat prav prijazno pisal generala Oreru. Ta mu je odgovoril v Adno po polkovniku Cossatu, katerega je spremljal kapitan Toselli kot zastopnik pri določitvi mej. Pozneje pojde Orero sam v Adno, da pozdravi kralja Menelika. Anglija. Anglija ima po svojih naselbinah tudi marsikatero nepriličnost n. pr. zdaj v Kanadi. Pri postavodajnem zboru, ki ima svoje seje v Kvebeku, podal je 7. dnš marcija Daviš predlog, v katerem govori proti zvezi angleških naselbin z Anglijo. Predlog je bil sprejet soglasno. Daviš je priznal v svojem govoru, da naj se Kanada pridruži raje Zjedinjeuim državam. Iz\drni dopisi. Iz krškega okraja, 12. marca. (Šolstvo.) Včeraj se je vršila^v Krškem pri okrajnem glavarstvu obravnava o zidanji novih šolskih poslopij in novih šolskih občinah v krškem okraji. Akoravno je bila ta obravnava napovedana še le zadnji teden, vendar je došlo 200 posestnikov. Vsi so zahtevali, naj ostanejo stare šolske občine, češ da bodo pošiljali svoje otroke, kjer so župnijske cerkve. Le neki posestnik iz Straže v leskovški župniji je hotel imeti vas všo- (Dalje Y prilogi.) Priloga O'^. t^tov. „Slovenca" 15. marca 1890. laiio v raško Solo, a Kačani sc temu upirajo. Pri sv. Duhu hočejo najprvo cerkev dozidati, ki stoji že več let uedogotovljena. Uačani se pripravljajo, da j bi dozidali žoio, Hučljani pa nočejo dvorazrednice, j Studenčauje so zadovoljni. Sploh se je razvidelo iz | obravuave, da so ljudje boje večjih davkov ; In v resnici sedanji čas ni po tem, da bi se kar povprek zidale nove šole.*) Z ene strani nam obetajo in pošiljajo koruzo, na drugi strani pa gotovo trikrat več zahtevajo. Ako nam bode trtna uš uničila trto, česar se bojimo, še dosedanjih troškov ne bodemo mogli prenašati in ne otrokom naprav-Ijati potrebne obleke. Iz Tržiča, 14. marca. Pred dobrim tednom zbralo se je na Dunaji v kneza Schvvarzenberga palači več katoliških mož iz vse Avstrije, med njimi novoizvoljeni nadškof dunajski. Fosvptovali so se o ustanovitvi društva sv. Rafaela v pomoč in varstvo avstrijskim izseljencem. V ta posvut je bil povabljen tudi tukajšnji fabrikant gosp. Andrej Gassner, mož katoliškega mišljenja iu življenja, ki je prepotoval v kupčijskih zadevah skoro ves znani svet ter povsod se vdeleževal raznih naprav v blagor in korist katoliški stvari. Sv. Rafaela društvo ima namen, izseljencem iti na roko, da vkljub večkrat skoro obupnim okoliščinam po možnosti dosežejo izseljevanju ugoden vspeh ter dobivajo zlasti v verskem in moralnem oziru dovoljno podporo. Na Nemškem je bilo to društvo ustanovljeno menda 1873. leta. Zanimivo je brati v „St. Raphaels-Blatt" poročilo zadnje občne skupščine društva sv. Rafaela v Bochumu dne 26. avgusta 1889. V njem poroča župnik Schlosser iz Bremena, da se je pri njem v letu 1873 oglasilo 180 izseljencev za svet in podporo, da je pa to število do zdaj narastlo do 220.000 varovancev. Leta 1873 je prejelo sv. obhajilo le 162 izseljencev; do lani pa je bilo le v Bremenu obhajanih 22.000 izseljencev, kateri so imeli v vsem skupaj 2160krat popoludausko službo božjo s pridigo, in kar je za nas Slovence posebno zanimivo, imajo slovanski potniki že poldrugo leto sem v Bremenu vsak teden slovansko pridigo in službo božjo, katero jim opravlja društveni zaupnik g. Prachar, župnik v Hamburgu. Ta župnik zbira izseljence po mestu od hiše do hiše, ter jih potem pelje skupno po mestu v cerkev. Oelo protestantje hvalijo njegovo požrtvovalnost v blagor in korist zapuščenim in revnim potnikom. Iz Avstrije se izseli vsako leto več tisoč Slovanov v daljno Ameriko, in zlasti iz Kranjske jih mnogo išče .sreče v novem svetu. Toda koliko njih zapu.sti dom in rod, ne vedoč, kam vesljajo? Brezvestni agentje njim za dobro plačilo vsilijo vozni list skozi Bremen, Hamburg ali Liverpool v novi svet čez okean, zaradi sreče in dela pa o.stane velikokrat le pri obljubah. Ubogi izseljenci so ob denar in večkrat tudi ob vero. Velika dobrota je torej zanje društvo sv. Rafaela, katero ima po večjih iz-vožnih lukah svoje zaupne katoliške može, kateri potnikom oskrbi, predno se vkrcajo, da prejmo sv. zakramente, da so varni tudi med vožnjo, ter jim tudi povedo, kje bodo dela dobili. V Novem Jorku ima društvo svojo hišo, — papeža Leona hišo, — kateri je načelnik župnik Reuland. Sv. Rafaela društvo nima namena, pospeševati izseljevanja; pač pa varovati tiste, ki si na vsak način žele v tujem najti sreče, da popolnoma ne propadejo. Na Dunaji zbrani možje so sklenili, da se sv. Rafaela društvo ustanovi tudi v Avstriji z glavnim sedežem na Dunaji; po kronovinah pa naj bi bili pododbori, kateri naj bi se razločili po školijah, ker je vsa stvar eininentno katoliško delo. Izvoljenih je bilo 22 zaupnih mož, kateri naj sestavijo pravila, dogovarjajo se s prečast škofi ter stvar dovršč. V tem odboru je tudi naš fabrikant g Gassner. Poročam to, da tudi .Slovenec" prouči to stvar ter ob svojem času za slovenske izseljence zastavi besedo. Naša Vincencijeva družba dobro vspeva; z dekretom 23. decembra 1889 je bila združena z občnim svetovalstvom v Parizu. Vincencijeve družbe veliko ♦) Mi nismo in ne moremo l)iti v načelu proti razvoju ljudsiscga Šolstva, oziroma giadnji potrebnih novih Šolskih poslopij, pjifi pa smo ie večkrat nagla.is.ili in danes pon.iv-Ij.imo, da hočejo dotiOni faktorji prehitro nadomestiti zamujeno. O tem so nam došle že mnoge pritožbe. Kar čez noč niti zemlja ni zelena. S tem se nalagajo ljudem preveliki troSki, breme pa z nekaterimi podporami le prel.ng.i 7, jodne ua drutjo ramo. Op. vredniStva. kori.stijo, naj bi se torej vsaj po mestih in trgih ; pomladnem dnevu prav veliko, med drugimi j« osnovale! j skazal zadnjo čast deželni poslanec Krsnik vrlemu Iz Prage, 11. marca. (Mladočeški politiki duhovnika in rodoljubu. Srčna hvala bodi v.sein, in dijaški izgredi. — Deželna jubilejna ! zlasti še pevcem, gospodom učiteljem in drugim, ki izložba.) Zoper mladočeške .politikarje", ki vedno hujskajo ljud in izpodkopavajo tla v svojem glasilu »Nilrodni Listy" osvedočenim iu tiho delujočim narodnim možem, objavil je včeraj .Hlas Naroda" fulminanten članek, v kojem med drugim pravi iu vpraša: „Kd6 ste, vi znameniti politiki in državniki radikalne stranke? S čim ste zaslužni za naš narod od te dobe, ko ste o binkoštnih dneh prouzročili v Pragi revolucijo in narod naš pripravili ob sad ustavnega življenja do današnjega dne, zakaj povsodi so sledovi vaše negacije in vsako podjetje ima kletbo, kateremu vi vsilujete vašo vdeležbo? Vi kličete narodnim poslancem, naj se odrečejo svojim mandatom; v imenu svojega radikalnega veličanstva diktujete dr. Riegru, naj vam odstopi svoje mesto. Ta mož. so z ginljivim petjem proslavili pokojnika spomin. In tako pada list za listom z drevesa na.<« vladikovine, da mora človeka, še bolj pa vernika, srce boleti. Pri teh žalostnih speminih in slovesnostih so mi veduo v mislih svetopisemske liesede: „Zetev je velika, ali delavcev je malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev v svojo žetev." Malo ostaja duhovnikov in ti so zdaj večinoma z delom preobloženi, da pešajo in pred časom padejo v grob. Komu tedaj ne bo srce vskipelo, fe bere tak dopis, kakor )e bil v 56, številki „Slov. Naro la" iz Cemšenika (? ?). — Ob novem grobu /.upiiika Tomeljna izliva dopisnik svoj strupeni /olč na iijn-govega sprednika, župnika, ki je sedemnajst — . »...p.-,--J ----------------„ w . . . . „ „ čegar ime kakor najsvetlejša zvezda blesti celemu I požrtvovalno deloval za čemšeniško faro, ki je svetu, in požrtvovalni politiki, koji z največjim za- | ^ teh strmih gorah svoje zdrave ude in za tajevanjem delujejo za naš narod in tega najpošte-nejšega rodoljuba navdušeno sledijo v boj, naj odstopi vašim Kučeram in Heroldom? Ti ljudje naj vodijo narod naš, ti ljudje naj ga poučujejo o občanskih krepostih?" In kako odgovarjajo ua to naši .mladi" ? Od sobote ga ni že miru po mestu in so dijaški izgredi na dnevnem redu po dnevi in po noči ter raz,sajajo pred stanovanji staročeških vseučiliščnih i katerih torej on več ne more prodati. Ker je ' vse življenje ostal hrom. To je zahvala ! Prepričani smo tukaj, da takega dopisnika ni v ceh čeuišeniški fari; in ko bi le bil, potem pomilujemo v.so čemšeniško faro, še bolj pa naslednika r^jkemu /.upniku. Iz Gubice bosenske, dne 5. marca. (Konec.) To sicer ni nič nemogočega pri nebrižnem Turčinu, ki ne pomisli, da je vlada vknjižeua ua zemljišča. profesorjev, ker je neki pravnik izključen za leto dnij z univerze. Svojo nevoljo izražajo akademični izgredniki celo na posvečenem kraji: na -grobišči! Na tihih prostorih olšanskega grobja skupilo se je minolo nedeljo nad 400 oseb ter so razgrajali od gomile do gomile. Najprvo se ustavijo pri Havličkovi gomili ter zapojo pesen: .Spi Ilavličku, v tem hro-bičku", pred spomenikom svobodomisleca Banika so peh: „Hej Slovani" in pri gomili dr. Sladkovskega: .Kde domoj miij". Konečno je vse razgnala policija. Na to so drli v mesto in pred vreduištvom staro-češkega glasila „HIas Ndroda" kričali .Pereat"! pred vredništvom .Ndrod. Listov" pa klicali .Slava dr. Uregru". Stoprav dež je vse razkropil. Občna deželna jubilejna izložba na Češkem stala bode blizu 1,132.000 gld., 500.000 gld. ima sedaj lahko priti do denarja, ne prodajajo se več zemljišča, tako pogosto kakor sprva. Pred tremi leti kupil si zemljišče pol ceneje, kakor dandanašnji. Prva leta se je kupil dan oranja za 25 do 35 gld., a danes bi dobil enak ktis težko izpod 50 do 60 gld., pri Dubiei stane celo 100 gld. Ko so prišli to zimo tu sem štirje Štajarci, podražili so Turčini svoja zemljišča, meneč, da si napolnijo rudeče kape z okroglimi novci. Štajarci so pa rajši odšli domov, pustivši Turčinoiu njih zemljišča in prazne kape, če tudi so jim .sicer bila všeč bosenska tla. Sploh pa bodo zemiji.šča čez nekaj let boljši kup, kakor zdaj. Ko se bo vpeljal zemljiščni davek in se negnojena zemlja popolnoma izmolze, bodo zemljišča vsekako cenejša. Kdor njivo le kaj pognoji, žanje trikrat več, kakor sploli. Slu- pa pokriti loterija. Predsednikom generalnemu iz- i venski naseljenci smo prinesli tu sem deteljo, ki sh ložbenemu odboru izvoljen je grof Frid. K. Kinsky, I. podpredsednikom Edv. Ilerkner, predsednik li-berške trgovinske zbornice , iu II. podpredsednik Fr. Šebor, predsednik praške trgovske zbornice. — Učiteljsko društvo .Komenskj?'' na Kralj. Vinogradih kaj dobro obnaša. Močno se jo raz.širila, sejujo jo malo da ne vsi. Odkar .se je odprla železnica Ri.sek-nrod in od tam v Sarajevo in na Ogersko, oživel je promet, blago se lože spravi v denar iii druge reči. To je dne 5. t. m. sklenilo, da ima na tej izložbi biti | zimo je nek Tržačau kupoval kiiretiiino in jajcu ler i častno zastopano češko narodno šolstvo, njega razvoj iu naroda, kakor je bilo to na svetovni izložbi 1. 1855., kjer se je pokazalo, da Angličaui prekašajo gledš šolstva Francoze, a slednji zopet Angličane v malem obrtništvu. Iz Moravške dekanije, 14. marca. Neusmiljeno kosi smrt med kranjsko duhovščino; pa gotovo nikjer ne tako grozno, kakor ravno v moravški deka-niji. Dobri dve loti je še le, in nič manj nego deset duhovnikov je v nji zamrlo, namreč: župnik Štupar v i^t. Gotardu, župnik Pudnar in kapelan Poklukar na Vačah, dekan Toman in kapelan Oblak ja v Trst prevažal, kar pa mu ni doiiašalo dobičku, ker je to v Bosni le malo cenejšo kakor v Tnstu; pač pa se pošiljajo šo na Dunaj. l'o govejo živino pridejo posebno fitajarci, Italijani pa po koiijo. Povsem se tukaj ta ali ona reč lože spravi v denar, kakor na Dolenjskem, kjer vsekako žoleziiicu zelo pogrešajo. V verskem oziru je med tremi verami jiiko slabo, med ljudmi vlada velika mlačiiost in iii'jin'era vzlasti med pravoslavnimi. Njih popi so samo ?.a svoj posel, da pobirajo žito; verske gorečnosti pri njih tako nič ni. Potrebujt^jo jih le pri voiičanji iu v Moravčah, upokojeni duhovnik Vode pri sv. Križu, ; pri mrliči. V cerkev pravoslavni ne hodijo, sem ter ; župnika Pogorelec in Vraiičič v Kolovratu, župnik j tja se nekaj postijo, a še to n.a vidoz. Slab vzgled ■ Tomelj v Cemšeniku .S. marca in zdaj zopet 11. je dajal pravoslavnim neki Kaludjev, ki je bil zadnji marca župnik Nemanjič v Št. Ožbaltu; — večinoma duhovniki v najlepših letih življenja. Zadnje imenovani župnik Nemanjič je imel sicer že dolgo časa srčno bolezen; vendar bi se bil lahko še leta ohranil, ko bi bil živel v pokoju; toda ni mogel biti brez službe in zato je prišel v sicer malo, vendar zelo hribovito faro šentožbaltsko. Nekoliko oster zrak, še več pa utrudljivo pridigo vanje in težavno učenja mu je shujšalo bolezen. Urosil je bil že za pokojnino in odpovedal se fari, ali predno je prejel odgovor, je po mučnem trpljenji in dolgi agoniji izdihnil blago dušo. Pokojnik je bil svoje dni zelo nadarjen dijak na vsi gimnaziji odličujak, potem tudi dve teti pravoslovec na dunajskem vseučilišči, s kratka bil je temeljito izobražen in ob enem vesten, vzoren duhovnik. Zatoraj po pravici žaluje osiročena fara šentožbaltska, kar je pričal ginljiv čas celo arhimandrit, tedaj prvak srbski duhovščini. Sramotil je našo in turško vero, učinil mnogo prestopkov, radi česar je obsojen na .štiriletno ječo v Banjiluki. Še sami pravoslavni nočejo niče.sar slišati o njem. Vzeli so mu njegovo čast iu turški cigan mu je obril brado. Mlačnost drugoverskili ljudij vpliva slabo na katoličane. Naši ljudje (Slovenci) se od dn^ do dne meiij brigajo za .službo božjo, sv. mašo in izpoved. K sv. maši gredo nekateri na leto enkrat (o Božiči), drugi celo nikoli. Žalostno, a resnično. Še nekaj o letošnji zimi. Po deževni jeseni je padel prvi tri prste debel sneg o sv. Andreji. Ta drobna snežena odeja je ležala do sv. Treh kraljev. Po tem prazniku naprej smo pa imeli toplo vreme, solnce je sijalo kakor vspomladi, cvetele so cvetice, frleli metulji in mi smo delali po polji, kar smo pogreb 13. t. m. Enajst duhovnikov s preč. gosp. hoteli. Februarij nas je pa zopet domislil s siie^Miii dekanom Kajdižem je skazalo zadnjo ljubezen po- ' mirnega zimskega Časa. Pred puhtom je bilo zopet kojniku in mu prosilo večnega počitka po hudem nekaj solnčnih dnij. Na to je prišla zopet vrsta na trpljenji. Ljudstva se je zbralo o lepem, solnčnem puste, mrzle zimske dni. Marcij jo prinesel š« večji mraz seboj. Menili smo že, da bomo sejali oves, pa glej ga belega kleka ua polji, ki nam ne dopušča blizu. Hripa ali infiuenca je tudi vladala med nami. Meseca decembra in januvarija je bolehalo mnogo ljudij za to boleznijo. Zdaj je pustila ljudi, a lotila se je perutnine. Po nekaterih krajih (okolo Prije-dova) je poginila vsa perjad. — Lansko leto smo imeli le 14 mrličev in 32 krstov, tedaj je bilo zdravo leto. Tu je zdravo podnebje, a nižje ob Savi pa mrzlica rada vlada. Dnč 17. januvarija smo videli nad Dubico nenavadno prikazen, meteor. Padel je z glasnim pokom kmalu po solnčnem zapadu ter pustil za seboj ua jasnem nebu zelenkasto meglico liki kača. Letos smo dobili o Božiči novega opravitelja (sodnika) imenom Bečarja, rodom Ljubljančana. Ta gospod je stroži, kakor je bil prednik njegov. Vzlasti proti pijancem postopa strogo. Marsikateremu dobrovoljčku izkadč se megle v zaporu. Volkov je v Bosni še zmerom mnogo. To zimo je neki tak siv tat večkrat obiskal (pač neljub pohod) hišo slovenskega naseljenca. Dne 2. t. m. ie hotel celo psa ugrabiti, a zapodili so ga s strelom. V gostih, temnih lesovih boseuskih je te zverjadi še zmerom dosti. Preganjajo jih sicer jako, a do zdaj se je še neznatno skrčilo njih število. Kdor ubije volka, dobi 5 gld. nagrade. Teh sivih tatov je dosta tudi v bližnji Hrvatski. Toliko za zdaj, o priliki bom že še kaj poročal o bosenskih razmerah, navadah in življenji. Za zdaj torej z Bogom I Dnevne novice. (Presvetli cesar) je podelil občini Fiumicello na Goriškem 300 gl. za cerkev. (Prevzvišeni knezoškof ljubljanski) vrnili so se sinoči z Dunaja v Ljubljano. (,Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji") sta darovala: prečast. g. Karol Gajšek, dekan na Dobrni, 5gld.; velečast. gosp. Fran Car man, c. in kr. vojaški duhovnik v pokoji ua Gorenjskem, 3 gld. Bog plati! (Umrl) je dne 13. t. m. v Podragi na Vipavskem g. dr. Fran B o ž i č po daljši bolezni v 30. letu svoje starosti. Bil je minolo leto sekundarij v tukajšnji deželni bolnišnici. N. v m. p. I (Premeičen) je č. g. Josip Zelnik, beneficijat ua Vačah v Cemšenik kot župnijslci oskrbnik. (Zoper prvi maj.) Poročali smo že, da je po nekaterih mestih silna agitacija, naj se prvi dan maja po vsi Evropi praznuje kot delavski praznik. V tem oziru so nekateri delavci na Dunaju, v Budimpešti in Brnu sklenili, da bodo 1. dne maja ustavili delo. V Pragi so nekatere zadruge in delavska društva zborovala minolo nedeljo ter se izrekla jednoglasno, da nimajo povoda, zakaj bi 1. dan maja ne smeli delati in da bi tak praznik pomenil le zapravljivost, kar pa delavcu ni na korist. Z isto pravico bi lahko delodajalci določili kak dan za praznik, in vprašanje je, ali bi bilo to všeč delavcem. Gled^ na osemurno delo pa so se že izjavili delodajalci, zakaj zboljšali si bodo delavci svoj položaj, če se držč enajsturnega dela, sedmi dan v tednu pa počivajo. Tako v Pragi. Očevidno pa je, da se nekateri delavci dajo preslepiti od ljudi, ki niti delavci niso. Upamo, da se zdravo in dobro jedro slovenskih delavcev ne bode dalo tirati na pota, kjer ne bi koristili ne delovršbam, najmanj pa sebi. (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo priredi jutri v ljubljanski čitalnici po češkem izvirniku preloženo igro »Gospod Grobski". (Lt Kočevja) se poroča, da je Jakob Wetz, rodom Kočevec, ki je du6 15. februvarija umrl v pruski Sleziji, zapustil za kočevsko župnijsko cerkev 10.000 mark. (Popravek.) Z ozirom na notico o Langusovi ustanovi v našem listu št. 56 nam naznanja slavno županstvo v Kamni Gorici, da to ustanovo oddajejo skupno slavno c. kr. okrajno sodišče v Radovljici, občinsko predstojništvo v Kamni Gorici in častiti župnijski urad v Kamui Gorici. — V uradni objavi z dnč 8. t. m. pa čitamo, da to ustanovo oddaje tačasni čast. g. župnik v Kamni Gorici z ondotnim županstvom. Vsakemu svoje! (Svit avstrijskim Nemcem.) Monakovska ,AIIg. Ztg.* piše: „Ni naravno in Nemčija tudi ne želi, d« nemška društva v Avstriji demonstrativno pope-vajo .Wacht am Rhein", ali pa razobešajo črno-rudeče-žolto zastavo, ki ni njihova. Avstrijski Nemci morajo se priznavati samo k eni zastavi, pod katero I 80 njih očetje prelivali kri pri Ašpri in Ogruuu ter ; zmagali pri Lipsiji. Nemci v Avstriji bodo imeli I prijatelje v Nemčiji, ako se čutijo odkrite Avstrijce ^ ter tu iščejo svojo moč iu stališče. Ne igrajte se I torej s plavicanii!" I (Pomlad mila, odklenila . . .) da, v istini! To vsaj opažamo po naših ulicah in izložnih oknih, kjer je razpostavljeno na ogled raznovrstno pomladansko blago. Sneg okolu Ljubljane se je umaknil toplim soinčnim žarkom in prebili smo srečno »nalezljivo" zimo. (V Ameriko) je v četrtek preko Dunaja in Prage potovalo deset izseljencev s Kranjskega. (Pri občinski volitvi) v Velikih Laščah je bil izvoljen za župana g. Matija Hočevar, za odbornike pa gg.: Josip Pavčič, Ljudevit Salloker iu Ignacij Virant. (Najvišje sodišče) je razsodilo, da bosanski ne-vpisani trgovec mora plačati avstrijsko menico, akoravno po bosanski deželni postavi ni zmožen iz-davati menic. (Nova knjiga) je ravnokar prišla na svetlo v Kleinmajr-Bambergovi tiskarni: »Grundzuge der theoretischen Astronomie." Spisal jo je gosp. M. Vodu še k, profesor na ljubljanski gimnaziji. Pisatelj, poznat na polji zvezdoslovne vede, izvaja in opisuje v tej knjigi, ki je sad njegovih dolgoletnih študij, najtežja vprašanja o zvezdoslovji. Cena samo veščakom namenjeni knjigi je 4 gld. (Nenravni inserati) so prepovedani. V zadnjem času pa se ta grda dobičkarija zopet ponavlja v nekaterih graških in dunajskih listih. Zgodi se večkrat, da dobiva mladina v roke take umazane stvari in zavija tudi šolske knjige v take novine. Dotični faktorji v šolah in drugod naj pazijo na to. (Duhovniške premembe v lavantinski ikoflji.) C. g. Janko Vraz, kapelan v Rogatci, je dobil župnijo^sv. Florijana na"Boči'; č. g. Jakob Purgaj, kapelan v Šmartinem pri Slov. Gradci, je premeščen v Rogatec. (Premembe v namestitvi in razdelitvi c. kr. finančne straže na Kranjskem), katere objavlja finančno ravnateljstvo, so naslednje: Oddelka c. kr. finančne straže v Kranji in Radovljici se v svoji dozdanji razsežnosti, prvi s sodnimi okraji Kranj, Škofja Loka in Tržič, drugi s sodnima okrajema Radovljica in Kranjska Gora od c. kr. finančno-straž-nega priglednega okraja Ljubljana odločita ter združita v svoj finančno-stražni okraj pod vodstvom samostojnega C. kr. finančno-stražnega priglednika, kateri bode v Kranji. V c. kr. linančno-stražnem priglednem okraji Rudolfovo obstoječi oddelek c. kr. finančne straže v Mokronogu s sodnima okrajema Mokronog in Rateče se razpušča, ter se odkazuje prvoimenovani sodni okraj oddelku c. kr. finančne straže v Rudolfovem, sodni okraj Rateče pa oddelku c. kr. finančne straže v Litiji. Nadalje se sodni okraj Zatičina loči iz dozdanjega okolišča oddelka c. kr. finančne straže v Litiji ter prideljuje oddelku c. kr. finančne straže v Žužemperku. Naposled se oddelek c. kr. finančne straže v Litiji loči od c. kr. finančno-stražnega priglednega okraja Rudolfovo ter odkazuje C. kr. finančno-stražnemu priglednemu okraju Ljubljana. Po izvršitvi teh sprememb bodo tedaj namesto dozdanjih c. kr. finančno-stražnih priglednih okrajev obstajali v prihodnje sledeči trije c. kr. finančno-stražni prigledni okraji, in sicer: I. Ljubljana, ob-sezajoč oddelke 1. v Ljubljani s sodnim okrajem Ljubljana; 2. na Vrhniki s sodnim okrajem Vrhnika; 3. v Meugiši s sodnima okrajema Kamnik iu Brdo; 4. v Litiji s sodnima okrajema Litija in Rateče. II. Kranj, obsezajoč oddelke 1. v Kranji s sodnimi okraji Kranj, Škofja Loka in Tržič; 2. v Radoljici s sodnima okrajema Radoljica in Kranjska Gora. III. Rudolfovo, obsezajoč oddelke 1. v Rudol-^fovem s sodnima okrajema Rudolfovo in Mokronog; 2. na Krškem s sodnima okrajema Krško in Kostanjevica; 3. v Žužemperku s sodnimi okraji Žu-žemperk, Trebnje in Zatičina. — Te premembe odrejajo se na podstavi dovoljenja c. kr. finančnega ministerstva z dne 17. januvarija t. I. in stopijo v veljavnost z dnem 1. aprila 1890. leta na Kranjskem. Telegrami. Praga, 14. marca. Rektor češkoga vse-' nčili.šča svari dijake pred (laijiiiini izgredi. [ Budimpešta, 1 n. marca. Cesarica iu iiad-' vojvodinjii Valerija ste se odpeljali v Wies-baden. Sheffieid. in. marca. Šesttisoč delavcev je Izstavilo delo. S}»lo,siia vstaja se prične jutri. I Pariz, IT), marca. (Jovori se, da bodo v . novem ministerstvu: Jules, Roclie, Develle, i (.'Onstans iu Etienne; od prejšnjih ostanejo Houvier, Frevcinet, Bourgeois in (Jujot. London, 14. marca, (jleneralui major Elphinstoue, dvorni maršal vojvode Con-naught, pal je dne 8. t. m., potujoč v Te-neriffo, z ladije ter utonil pred očmi svoje soproge in hčere. VremeiiMko »poročilo. J Cas Stanje § ^ ------Veter Vreme S«; 1 nnarnvania Jrakomera toplomer« ,2 opazovanja ^ „„ po ceiiijn » g " 7. u. zjut.l 7S9-2 —l)rezvr "oblačno U 2. n. pop. 7:S7'8 13-8 sr. vzh. jasno O 00 9. u. zveč. 738-3 7 O si. vzh Srednja temperatura 6-4'' za 3-6° nad normalom Dunaj Hka borza. (Telegralično poročilo.) 15. marca. Papirna renta .5% po 100 gl. (s l«%diukii) 88 gld. 2r, kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 88 „ 2.") „ avstr. zlata renta, davka prosta . . .109 „ !1U „ Papirna renta, davka prosta......102 „ 4.5 „ Akcije avstr.-ogerske banke...... 938 „ — „ Kreditne akcije ..........314 „ 7.1 „ London.............119 ,, 30 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond.........9 „ 44 „ Cesarski cekini............5 „ (>2 „ Nemške marke ..........58 „ 45 „ K J. & S. KESSLER v BRNU. 7 Ferdinandove ulice 7. Največja, najcenejša zaloga pomladanskega in letneca blaga. Poletensko oebeDasto soM ki se da prati in je jako ele- i gantno in trdno za gospode, | dvajsetih boj, 20 cm. širo- j kosti za celo obleko 6*5 metra le 3 g^ld. Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je. se razpošiljajo po čudovito nizKi ceni in sicer: po gl. 375 3-10 m. za celo obleko. po gl. 5.50 3-10 m. za boljšo obleko, po gl. 8-50 3'10 m. za lino obleko, po gl. 6-— 210 m. za ogrta«, franc. piquet-gilet za gl. TSO, franc. piquet • gilet (šport) za . . gl. 2-50 ('■rni peruviennes in doskins za salonske obleko po 3 25 m. od gl. lO'— naprej. Hodno za ^ospe. Karirano in črtasto blago 60 cm. šir. za ponočne suknje in otroška oblačila, 10 m. . . gl. 2-50. Joupon in trožično blago v vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3'50, druge Vrste .... gl. 2 80. Kupi se o priliki! /eKr-blago, pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 m. le . . . . gl. 3 50 Brokat- in Jacquard-blago, 60 cm. široko, vseh mo-gočih barv, 10 m. gl 3-60 D oris, najnovejše karirano modno blago, čista volna, 10 m. prej gld. 10, se-daj le . ■ . . gl. 6 S0. Nervy, 90 cm. šir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. le ^ . . . . gl. 4 50. ašmir,dvojna širjava, črno in barvano. 10 m. 4 gl. Volneni atliis, dvojna širjava, volneno blago, črne in drugačne modne barve 10 m^ ^ . gl. 6 50. odTotiskan kreton, 10 metrov . . gl. 2-50 in . . . gl. 3-20. K IVI Elegantno In bogato omiiljeni uzorcl se pošiljajo gospodom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode in gospi, o galanterijah, uzorci suktna in rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (10—1) Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. (o) Na željo pošilja načrte In llustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. Pr« u i* e a ix na Dunaji Mariahllferstrasse 12. Xakap blaera, ki daje dobiček, in blago v oddelkih na svoj radon. (1'.^—1) ■SiriSrBBBBI O. kr. priT. ^ 1 sATaroTalaloa U .ASSICURAZIONI GENERALI' (Občno zavarovalno druStvo v Trstu.) m {Ustanovljeno 1. 1831.) | 1 38,369.84910 217,257.39475 110,813.920-80 23,20277410 Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plačala družba Skod za > Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeiko življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper ikode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino- vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20° ,, odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi poiiljatvaml vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. Pri zavarovalni stroki na ilvljenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora, dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 15.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaSki duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldvoblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.500 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje jo popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. Glavni zastop t Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradliče št. 4. [!i7="=u Mlia Iji daje pofiojlla na zemljiiča, potem občinam, posojilnicam, za-drugam itd. po 4^i3lo proti vračilu v obrokih. Prevzema pa tudi varno uknjižene terjatve, pri katerih se poslužuje zakona z dne 9, marca 1889, štev. 30, ki zadeva olajševanje kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila sprejemajo se navadno v uradnih urah. (6—i) Ravnateljstvo. Sargove glicerinove specijalitete. Odkar sta izamila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor t..di mnogo tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Lleblg, prof. pl. Hebra, pl. Zelttl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Moisler v Oothi itd. Glicorinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr., v škatljici 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljici po 3 koščke......60 kr. Medeno glicerlnovo milo v zavitku po 3 koščke.........60 , Tekoče glicorinovo milo v steklenici.............65 „ (Najboljše sredstvo za razkave roke in nečisto polt.) Glicerinova ustna krema v steklenici.............50 „ Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lisajev itd.) v steklenici gld I — Toaletno karbol-glicerinovo milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20 I^AI.AnillV^ glicerinova zobna krema po ......„—-35 nilliVlf M. 9 (Izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & oomp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerljah. — V I^JnblJanl pri lekarnarjih Ludeviku Grsčotja, Vili. Ilay«rju, 6akr. Plcoeliju, Iv. Svobodi, pl. Tmkč-ezyju, dalje pri C. Kirlngorju, Josipu Kordlnu, Petru Lassniku, M. F. Suppanu in Anionu KrisptrJ«. (20—1) V Ljiibljaiii, Gledališke ulice štev. 8 priporoča svojo bogato zbirko nadgpobnih križev, pristno pozlačenih in najfinejše izdelanih, ali tudi surovih. (12-1) M Dalje se priporoča v izdelovanje grobnih J in cerkvenih omrežij (gavtrov) itd. * KKXXXKXICXICICXICKICXXXXXKKXXICXX stroji za kmetijstvo in vinorejo! n»jnoTPj8» 8Mt«»a v nunih Tclikostih. Stiskalnice In mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, . mlini za grozdje in sadje I Mlatllnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice. sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in 80člv]e. Škoporeznico v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalogi In vsako pojasnilo na zahtevanje gratis In franko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—1) Sposobai sastopolkl •• ter dobro plaftajo. Stiskalnice zazelenopičo in žir Bluntov patent, za ohranjevanje raznih pič, Kladkih in zelenih, detelje, turSIce, repnih peres itd. K Ne pozabiti iti si posebno mpa Der« fo odlifna iznajdba nove dobe, clolcu^.niia s prakso, ter veliko koristijo kmetijstvu; Uokn^niio je s tem, koliko strojev smo dosedaj prodali, kakor tudi z mnogoštevilnimi sijajnimi spričevali oblastnij in kmetijskih prvakov. tekom enega leta smo 700 komadov prodali s.imo v Nemčiji in Avstro - Ogerski, kar dokazuje njihovo korist in važnost. Navodila rabe, ki jamčijo gotov vepeh, kakor tudi prospekte, ocene in spričevala gratis in franko. PH. MATFARTH & Comp., Dunaj, II., Taborstrasee 76. (lo-e) Frankohrod oh M. in Berolin JV". edini opravičeni izdelovatelj stiskalnic s samostojno in nepretrgano delujočim navornim pritiskom, patent Blunt. Ivan Kregar, izdelovalec cerkvenega orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana, naznanja prečast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril pasarsko delalnico ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega cerkvenega orodja, kakor: monitrano, oiborjev, kelihov, tabernakeljnov, aveinikov, lestencev Gnstrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni. Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (21) linstrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago. kajti zadnjeletni poskusi so lokazali da 60 repna peresa izvrstna z imska krma. Andr. Dru^ovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoč*jx po zelo iiizl^i ceni okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, saniokolnice, traverze in stare železniške šine za ohoke, znano najboljši kamniški Portland- in Boman-ce-ment, skli^jni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena, Štedilna ognjišča Vodijake za zabijati v zemljo, s ka-terlnii Je mogoče v malili urali in mnjhiiimi stroski na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kakoi- tudi (a lesene e^vi mesinsast«^ trombe in ventile In železna okova. aB«. » (11) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi 8e dobiva zmirom nvezi dovaki mavec (Lengenfeldcr Gyps) »a gnojenje polja. 5, Slavno občinstvo uljudno opozarjam, da sem prevzel M. Kui!>»inuii-o-ro na Velikem trgu ter razprodajam iniiocpo i>o(1 tovariilMUo ceno najrazličnejše steklo, porcelan, beloprsteno robo, svetllnice, slike, ogledal.^, podobe, lestence itd. V obilo nakupovanje se priporočam odličnim spoštovanjem P. Kajzel, (3—2) steklar na Starem trg^n. Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnkiczyja, deželna lekarna, Sackstrasse. Ouoaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czyja. „pri sv. Frančišku" ( obenem kemična tovarna) V., Hundsthurmerstr. 113. Nepresegljivo za zobe je I. saliciliia istM Tnila aromatična, vpliva okrepčevajoče zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. .saliciliilzolioipraso|[ splosnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, 4 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno tvell v zalogi skuta Trskoczv if zraven rotovia v Ljubljani. Dunaj: Lekarna Julij« pl. Trnk6czyja, „pri zlatem levu", ^^T" »'/t/««« VIIL, Josefstiidiers^e št 30 inami\)a naroČila Dun«j: Lekarna dr. Oton« pl. Trnkiczvj«, „pri Radeckiju", POMO izvršu III., Radetzkjplatz St. 17. (7) J^O. Trgovina z železnino Albin-a 0. Ahčin-a v Ljubljani, Gledališke ulice št, 8, pripoi-ooa svojo bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plug^ov, lepo in močno izdelanih po najnij^ji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih g^nojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, ž&g za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomio za vozove, okov za vozč itd., sin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kds, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-4) I I I Staro železo, meaing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se t^edno 2^0 najvišjih cenah. „THE GRESHAM" mmk Mto za Mm t Lo^bd. Podružnica za Avstrijo: Podružnica za Ogersko: DiiDai, Mastrassa 1, Pešla,Frai-JosE|alz v hiši društva. št 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva dne 30. junija l&8i)..........frank. 106,678.528-96 Letni dohodki premij in obresti........................„ 19,328.518-86 Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v dobi društvenega obstanka (1848)....."... „ 219,930.701-87 v zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „ 49,069.600-— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka skupni znesek vloženih ponudb....................„ 1.610,827 280-— Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce predloge daje brezplačno j^laviii acastop v HJubljaiii (12-3) pri Gvidu Zeschko-tu Tržaška cesta, St. 3. Iid»ju«lj: Matll« Rtiil. Oago^oni vredBik: l|M«i| iNMk. Tisk ,k'ktoliške Titkarne" v Ljabljani. Razprodaja.