DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 141
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 15TH, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Nekaj podatkov iz življenja republikanskega preds, kandidata
Ml ZAHTEVAMO ZADOŠČENJE!
Topeka, Kans., 13. junija. Governer države Kansas, Alfred Mossman Landon, ki je bil po republikanski predsedniški ! konvenciji nominiran za republi-! kaiiskega predsedniškega kandi-| data, ima za seboj mirno, toda i pestro zgodovino. I Governer Landon je bil rojen j 9. septembra, 1887, v Middlesez, Pennsylvania. Je torej še primeroma mlad mož. Kmalu, po njegovem rojstvu se je družina I preselila v Marietta, Ohio, kjer i je živela nekaj let, nakar sta se Pogrebi vseh treh slovenskih|oče in mati predsedniškega no-žrtev, o katerih smo omenili zad- i miniranca preselila v Independ-
Dvoje mladih življenj je za-, zahtevati zadoščenje in odškod-htevalo St. Clair kopališče pre-!nino za smrt obeh slovenskih de-
Rev. Victor J. Virant
njo soboto, in ki so v naselbini vzbudili toliko sočustvovanja, se bodo vršili v torek zjutraj, in sicer pogrebi Rev. Viktor J. Vi-
ence, Kans.
V letu 1911 je naletel Alf Landon na velik vir petroleja na svojem posestvu. Naredil je s
ranta, pogreb Helene Blaznik in prodajo petroleja precej denar-
Alice Pate.
Pogreb obeh mladih žrtev ko-
jfi. Leta 1914 je dobil svoj prvi politični urad, ko je bil v Inde-
pališča se bo vršil hkrati iz po- Pendence, Kans., izvoljen za pre-grebnega zavoda A. Grdina in! nnktnega načelnika. Sinovi na 62. cesti. Sprevod se
začne pomikati že ob en četrt čez osmo uro iz mrtvaške kapele, tako da dospe v cerkev ob 8:30. Da se vrši pogreb v bolj zgodni uri kot običajno, je vzrok, ker so vsi duhovniki naprošeni po naročilu Most Rev. Joseph Schrembsa, da se udeležijo cerkvenih mrtvaških obredov za pokojnim Rev. Virantom ob 9:30 v cerkvi Matere Božje na Holmes Ave.
Zadušnica za obe dekletci se bo vršila v cerkvi sv. Vida za obe hkrati, nakar bodo pokopani na Calvary pokopališču. Helen Blaznik bo položena na družinski lot družine Blaznikove, Alice Pate pa bo položena tik svojega ateta, ki ji je umrl 29. aprila letos.
Kot se nam poroča je v soboto in v nedeljo obiskalo vsa tri trupla tisoče in tisoče naših ljudi, ki so se neprestano vrstili okoli krst, in skoro slehernemu, ki je
šel mimo trupla nesrečnih de- gih gtaršev zapušfia tri brate> kletc ali Rev. Viranta, se je po- CharleSi Frank in Raymond. Po-
Leta 1927 se je umaknil iz pe-trolejne trgovine, in že v prihodnjem letu je bil izvoljen za načelnika republikanske stranke v državi Kansas. V letu 1932 je bil pa izvoljen za governerja Kansas države, ki je znana kot republikanska, država.
Pravijo, da je Landon precej domač človek, priprostihtmanir, toda odtujen delavstvu in prijatelj velebusinessa. Kar se tiče organiziranih "delavcev v Zedi-njenih državah mu slednje še nikdar ni bilo naklonjeno.
-o-
Smrtna kosa Po enomesečni hudi bolezni je v soboto poopldne preminula v St. Luke's bolnici 10-letna Mary Louise Hočevar od staršev Chas. in Mary Hočevar, 15916 Raymond Ave. Pohajala je v Broadway šolo, kjer je bila učenka 5. razreda. Bila je članica mladinskega oddelka društva sv. Družine št. 207 KSKJ in društva Dom št. 25 SDZ. Poleg žalujo-
tekli petek popold. 11-letna Helen Blaznik in nje tovarišica, sirota brez očeta in matere, Alice Pate, sta utonili v plavalnici St. Clair kopališča.
Brez vsakega dvoma je, da je mestna vlada odgovorna za smrt teh dveh naših slovenskih de-kletc. Otroka sta prišla v kopališče, in kakor hitro se nahajajo otroci ali drugi v kopališču, so pod mestnim nadzorstvom in je mesto odgovorno za njih blagostanje in življenje.
Ako se smrt pripeti delavcu pri delu v tovarni ali kjerkoli pri javnem podjetju, je odgovorna kompanija ali pa država Ohio, da plača odškodnino. Enako odgovorno držimo vlado župana Burtona za smrt dveh slovenskih deklic, in "Ameriška Domovina" bo šla do skrajnosti, da izvojuje odškodnino za starše vtopljenih dekletc, oziroma za njih družine.
Patetična je zgodba družine Pate. Deset let staro dekletce je bilo brez očeta in matere. Oče je umrl pred dobrim mesecem, mati pa pred nekaj leti. V družini so le štirje bratci in dve sestrici. Enako patentičen je slučaj 11-letne Helpn Blaznik, ki prihaja iz poštene delavske družine.
V prvi vrsti je poklican nas councilman Mr. John Novak, da prinese tragedijo pred mestno zbornico. Nocoj večer je seja mestne zbornice. Mr. Novak bi se moral nemudoma posvetovati
kletic.
Obenem pa na tem mestu apeliramo na vse naše councilmane v mestni zbornici, da nastopijo kot en mož in zahtevajo od mestne vlade zadoščenja!
Mr. John Novak, councilman 23. varde, kjer se je pripetila tragedija, pojdite do skrajnosti in zahtevajte od mesta, kar je dostojno in pravično, da se vsaj deloma plača našim družinam, ki so izgubile svoje ljubljenke po krivdi mesta, gotova odškodnina.
Mr. Anton Vehovec, councilman iz 32. varde, apeliramo na vas, da se pridružite councilma-nu Mr. Novaku in se borite za zadoščenje za smrt dveh slovenskih mladenk. Pustite zaenkrat druge vaše borbe in glejte, da se zgodi pravica našim ljudem!
Councilman Edward Pucel, iz 10. varde, tudi na vas apeliramo, da nastopite skupno z Novakom in Vehovcem ter pokažete, da ste zmožni, kadar se gre za koristi naših slovenskih delavskih družin.
Councilman Emil Crown, naš brat Hrvat, pridružite se ostalim vašim slovenskim tovarišem v mestni zbornici in zahtevajte od mestne vlade, da plača polno zadoščenje družinam dveh slovenskih otrok, žrtev mestnega kopališča.
Councilman George Travnikar iz 2. varde, prosimo vas, da storite svojo dolžnost in skupno na-
Francija ne bo dobila Governer Landon ni nič 40-urnega delovnika kaj prijazen na-
z mestnim direktorjem postav in stopite z našimi ljudmi v mestni
zbornici in zahtevate zadoščenje. Pet naših sinov imamo v mestni zbornici, in tu je prilika, da pokažete, da znate nastopiti in se potegniti za blagor onega naroda, iz katerega ste sami prišli!
Mi dolžimo mestno vlado, da je zanemarjala St. Clair kopališče. Mi dolžimo mestno vlado, da ni imela dovolj uslužbencev za postrežbo ljudem v kopališču. Mi dolžimo mestno vlado, da je uslužbence silila k nadurnemu delu, dasi zato niso bili plačani. Mi dolžimo mestno vlado, da je; zanemarjala popravila v kopališču in je mirno gledala že nad mnoge druge nesreče, ki so se pripetile v tem kopališču.
Mi zavračamo z vso nevoljo izjavo republikanskega župana Burtona, ki je dejal, da se nesreča ne bi pripetila, če bi ljudje uslužbeni v kopališču, storili svojo dolžnost, župan Burton ne ve, da delajo uslužbenci v kopališču po 10 clo 14 ur na dan. župan Burton je gluh za vse pritožbe, da kopališče potrebuje več uslužbencev, Visokim uradnikom zvišujejo plače, a male ljudi se pritiska ob stran ali pa sili, da garajo za nizkotne plače!
Slovenski councilmani, pet vas je v mestni zbornici. Izvoljeni ste bili od nas," da 'nastopite kadar je treba. Povejte javnosti, da 50,000 Slovencev v Clevelan-du ni samo, da plačuje milijone dolarjev davkov na leto. Kadar se nam zgodi krivica, zahtevamo popolno zadoščenje!
za štrajkarje
pram delavstvu
Washington, 13. junija. Ame-Paris, 13. junija. Francoski Lican Federation of Labor nič parlament je preteklo soboto z kaj prijazno ne gleda na izvoli-veliko večino odglasoval za vse|tev g0Vernerja Landona kot vo-reforme, katere je predlagal mi- j ditelja republikanske stranke nisterski predsednik Leon Blum j predsedniškega kandidata. Kot in ki so bile namenjene, da na- so se jzjavili višji delavski urad-redijo konec francoskim štraj-j nikij ima governer Landon za
1 seboj jako slab rekord, kar se Tekom sedmih ur je francoski | tiče organizacije delavcev, parlament odglasoval za posta-j Dokler je bil Landon governer vo, da se podeli delavcem plača- j v državi Kansas se ni nikdar pone počitnice, da bivši vojaki ne brigal za delavski napredek. Rad bodo več plačevali gotove davke,) je pošiljal tudi narodno gardo, da dobijo državni uslužbenci zvi- j kjerkoli je bil kak štrajk in se šano plačo, ki jim je bila predjdelavci niso dovolj hitro pobo-kratkim vtrgana in da imajo de-
rosilo oko iz globokega sočutja.
Pogreb Rev. Viktorja Viranta se začne v torek zjutraj ob 9:30 z molitvami za duhovne. Pogrebno sv. mašo bo opravil sam Most Rev. Joseph Schrembs, škof elevelandski v slovenski cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave.
Škofu bodo asistirali: Rev. Ludvik Virant, brat pokojnega, Rev. Julij Slapšak, Rev. B. J. Ponikvar, Rev. L. Kužnik, Rev. A. L. Bombach, Rev. Milan Sla-je- bivši kaplan pri Materi Božji in sedaj župnik v Lorainu, bo imel pogrebni govor v slovenskem jeziku, dočim bo imel Most Rev. Joseph Schrembs govor v angleškem jeziku.
Po opravilih v cerkvi bo truplo Rev. Viranta prepeljano v Lorain v slovensko farno cerkev, kjer je bil pokojni gospod krščen in vzgojen. Pričakuje se, da dospe truplo v Lorain ob 2. uri Popoldne, nakar se bo dala fara-nom ena ura časa za ogled in govor. Truplo bo potem prepeljano na Calvary pokopališče v Lorainu in položeno k večnemu počitku poleg očeta in matere, ki Že oba nekaj let s sinom Jo-sephom počivata v gix>bu.
Vsi rojaki in rojakinje, ki le imate čas, udeležite se skupnega Pogreba obeh nedolžnih dekletc, da izkažete svoje simpatije, ko
Novi državljani
Zvezna sodnija je pretekli petek zopet podelila lepemu številu naših ljudi ameriške državljanske papirje. Sledeči so postali državljani ameriške republike: Andrej Fabris, Irma Er-dely, Ana Prime, Mary Koželj, Rose Glibar, Viktor Lučič, Ana Vase, Marija Marn, Ivan Dolenc, Katarina Hotujas, Mary Rapljenovic, Rose Budick, Veronika Kuhar, Mary Fabjan, Mary Bole, Mary Slokar, Maria Keller, Kristina Kafer, Stanislava Strunja, Ana Bravski, Joe Klopčič, Joseph Zaje, Frank Glavan, Rudolf Hočevar, Julia Drobina, Antonija Skerlep, Rud. Grlica, Jakob Glažar, Frances Gorjanc, Josephine Gorenc, J. Zernada in Frank Hrovat, skupaj 32 novih ameriških državljanov: Zadnjič smo jih izkazali 163, danes 32, skupaj v leto-
prispevke od ii.wTdo"$100 š»Jem letu 195 novih ameriških
državljanov, katerim "Ameriška Domovina" kot njih učiteljica iskreno čestita!
-o-
greb se vrši iz hiše žalosti v sredo zjutraj ob 8:30 pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naše iskreno sožalje staršem!
Volivni denar
Republikanska stranka poroča, da im asedaj v svoji blagajni za volivno kampanjo $29,000, dočim imajo demokrati $465,-109. In dočim prispevajo v republikansko blagajno milijonarji po $10,000 ali $5,000, pa dobiva demokratska stranka večino mE
od osebe. Tudi Rev .Coughlin je sporočil kongresu, da ima v blagajni $190,000 za kampanjske izdatke.
Odlična učenka
Mlada Miss Kathrin V. Cer-melj, hčerka Mr. in Mrs. Martin čermelj, je z odliko graduirala iz Wooster, Ohio, višje šole in ji je bila priznana šolnina v znesku $800.00. Nadaljevala bo študije na Notre Dame kolegiju. Spoštovanim staršem kot mladi dijakinji naše prav iskrene čestitke!
Obenem prosimo tudi za obilno udeležbo pogreba Rev. Viranta.
V cerkvi Matere Božje v Col-linwoodu bodo napeljani zvočniki, da se bo opravilo in petje slišalo tudi zunaj cerkve. Cerkev
sv. Vida je pa itak prostorna za so morale prerano iti v grobove.' vse.
V bolnico
S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnico Jurij Leskovec, 689 E. 200th St. Nahaja se v sobi št. 108. V Wo-mans bolnico je bil pa odpeljan Nick Keliš, 443 E. 160th St.
Dobri odjemalci
Trgovci v mestu so se izjavili, da so bili republikanski delegati jako dobri odjemalci in da niso hranili denar. Pustili so več milijonov dolarjev v Clevelandu in to največ za pijačo.
Asesment
Tajnica društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ bo pobirala asesment nocoj večer od 6.00 do 7.15 v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida.
£
1 Bomo na razstavi
t
? Liga Kulturnih vrtov v X mestu Clevelandu sporoča J* Z vodstvu Jugoslovanskega ||
*	kulturnega vrta, da ima
*	priliko dobiti lep prostor JI
*	na Veliki jezerski razsta- V-
*	vi, obsežen 10x20 čevljev,
^ in to popolnoma zastonj. * ^ Pričakuje se pa od nas, da ^ posadimo na tem prostoru j-+ naše domače in značilne X jugoslovanske, oziroma + slovenske cvetlice, kot na J\ + primer rožmarin, rožen- J;
*	kravt, nageljčke, spomin-T čice in enake cvetlice, ka-
tere je naš narod imel najraje v domovini. Vodstvo Jugoslovanskega kulturnega vrta bo moralo skrbeti, da dobi te cvetlice in plačati vrtnarja, ki jih bo posadil, a za vse drugo je pa
*	« odgovorno vodstvo Jezer- * ■< ske razstave, kot za napi- £ J se, za prostor in oglaševa- £
n je. Jugoslovanski kultur- £ ; | ni vrt bo imel te dni izred-;; no sejo, pri kateri se bo vse potrebno ukrenilo, na-^ kar sporočimo javnosti.
*	Končno je vendar lepo, da ? bomo tudi mi zastopani na
Na te smo ponosni!
Pretekli četrtek je iz Collin wood višje šole graduiralo sku paj 407 dijakov in dijakinj. — Izmed teh jih je bilo 67 slovenskih dijakov in dijakinj. Kar je posebno značilno za slovensko inteligenco, je dejstvo, da izmed 41 najbolj odličnih dijakov na omenjeni šoli jih je 12 Slovencev, torej več kot 25 odstotkov. Sledeči naši mladci so dovršili v Collinwoodu višjo šolo z odličnim uspehom:
Louis Kozlevčar, Rose Kantz, Olga Prinčič, Amelia Hrovat, Ann Simitz, Agnes Zalokar, Ka-therine Bente, Helen Pekol, Vera Ostanek, Rudolph Krall in
lavci pravico za kolektivno pogajanje s svojimi delodajalci. .
Toda glede 40-urnega delovnika se pa parlament ni mogel ze-diniti. Močno mišljenje prevladuje v Franciji, da če bodo delavci delali samo 40 ur na teden, da se bodo njih plače tako zvišale,, da bodo francoski produkti postali predragi in se ne bodo mogli eksportirati v tujezem-stvo.
Vendar parlament ni zavrnil predloge glede 40-urnega delovnika, pač pa bo odredil ponovno debato o tem predlogu. Vsi predlogi, ki so bili dosedaj sprejeti v poslanski zbornici parlamenta, morajo biti še odobreni od senatne zbornice.
-o-
Smrtna kosa
V soboto popoldne je v Huron Rd. bolnišnici preminula Antonija štefanič, roj. Nossa, prej poročena Svet. Stara je bila 43 let. Doma je bila od fare Krka na Dolenjskem, odkoder je prišla v Amreiko leta 1912. Tu zapušča soproga Antona, tri hčere, Antonia, Mary in Alice, sina Matthew, brata Franka in Jo-sepha in sestrično Rose Arh. V Newton Falls, Ohio, zapušča sestro Mary Shiller. Pokojna je bila članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:30 iz hiše žalosti na 20274 E. Miller Ave. v cerkev sv. Kristine, potem pa na St. Paul's pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Preostali družini naše globoko sožalje!
ženska kriva umora?
Okrajni detektivi so mnenja,
Frances Cerkvenik. Naj omenimo, 'da je bil načelnik razreda I da je neka ženska izvabila pozna-graduirancev Slovenec Mr. Louis' ne?|- Laškega zdravnika dr.
Kozlevčar. Imena ostalih dijakov in dijakinj, ki so graduirali, so:
Peter Antolak, Charles Bran-dich, Dorothy Cebular, Frances Cerkvenik, Ana Capic, John Epavec, Ana Galinac, Josephine Gubane, John Gustecic, Louis Herbst, Amelia Hrovat, Stefania
Giuseppe Romano, v smrt, o kateri smo pred par dnevi poročali. Baje je dr. Romano postal žrtev gotove roparske bande, ki se je posluževala neke lepe ženske, da je vabila žrtve v past. Okrajni detektivi so prepričani, da bedo rešili zamotani položaj 'že tekom prihodnjih par dni.
->
T *
businessu, pa vsaj po kul- J turi. Milijoni obiskovalcev £ Velike jezerske razstave £ nam bodo gotovo dali čast- * priznanje, če bomo £
Infalvi, Margaret Jarc, Harry Jerina, Amelia Jursinovic, Rose Kantz, John Kastelic, Rudolph * j Kastelic, Rud. Klemencic, Bea-5 trice Kokorich, Louis J. Kož-
no
. • v	= levčar, Rud. Krall, Rob. Kranz,
cgromni razstavi, ce ne po * _ '
Olga Lukanc, Rud. Maleckar,
Mildred Margolin, Fred Marinko, Elsie Markič, Frank Marku-šič, Albin Marn, Louis Mihali-nec, Jack Moran, Anthony Novak, Erwin Novak, Anton Oblak, Vera Ostanek, Bertha Oze-bek, Wm. Pečjak, Helen Pekol, Frederic Pire, Wm. Planinsek, Olga Prinčič, Jos. Puškarič, Bertha Rahotina, Rc-se Rossa, Mary Rotar, Agnes Saletel, Pau-
Governer Landon je mnenja, da so delavske organizacije nepotrebne in da bi morali delavci se dogovarjati v vseh svojih zadevah direktno z, delodajalci. Ni sicer principielno nasproten delavcem, dasi sam prihaja iz pri-proste družine, toda pri delavskih organizacijah Landon ni bil nikdar priljubljen.
že je Landona obsodila narodna stranka za ženske pravice v Ameriki, ker ni dovolj energično zahteval od republikanske konvencije, da se potegne za minimalne plače žensk v raznih industrijah. Nasprotno, Landon je mnenja, da so ženske plače lahko enake s plačami, kot jih dobivajo otroci.
Gov. Landon sicer skuša popraviti svojo prvotno izjavo, toda je že prepozno. Zameril se je delavskim;ženam prvi dan. potem ko je postal predsedniški kandidat republikanske stranke.
-o-
Kapitan čadek Direktor javne varnosti v Clevelandu Ness je moral ponovno preložiti obravnavo proti bivšemu policijskemu kapitanu Čadeku, ki je bil spoznan krivim na sodniji, da je prigoljufal kot policijski uradnik $100,000. Zaslišanje pred direktorjem javne varnosti se mora vršiti, da se do-žene, če je kapitan čadek deležen starostne pokojnine, ki jo plačuje policijski oddelek. Toda kapitana čadeka ne morejo nikjer dobiti. Izdan je varant, da ga ponovno aretirajo, čadek je pod varščino $15,000.
,Bondi za veterane
Nocoj večer ob 6. uri bo 900 pismonoš začelo raznašati vojaški bonus bivšim ameriškim vojakom. V Clevelandu bodo raznesli za $20,000,000.00 bondov. Pismonoše imajo povelje, da osebno izročijo bond v roke naslovniku. Kogar ne bo doma, ga ne bo dobil. Oglasiti se bo moral tekom 30 dni na bližnji poštni postaji, in ako se ne zglasi, bo moral pisati v Washington po bond.
Velika nesreča
Joe Pograjc nam sporoča, da se je na Chardon Rd. včeraj okoli 6. ure pripetila velika nesreča in sicer v bližini Surcove farme. V avto koliziji je bila družina Antona Vidmarja. Anton
Rokoborba
V četrtek 18. junija, se vrši v New Yorku rokoborba med Max Schmellingom, ki je Nemec, in med Joe Louis-om, zamorcem, ki je dosedaj premagal še vse svoje nasprotnike. Pričakuje se k rokoborbi do 100,000 ljudi. Pr-j Vidmar, 1084 E. 67th St., star
ve vrste sedeži se prodajajo po $40.00!
znali, značilno urediti svoj j "kulturni vrt" na razstavi. *
t.
Bolan na domu
Victor Kranz, 19006 Mohawk Ave., se nahaja bolan na domu. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Helen Strahin, Anthony Vadnal, Chas. Ji:mnik, Jack Jane, Francis Jeray, Alma Žagar, John Zaje, Frank Zakrajšek, Jos. J. Zakraijšek, Jos. M. Zakrajšiek, Agnes Zalokar, Helen Zegarac,
38 let, je bil ubit, dočim je soproga Josephine dobila težke poškodbe. Manjše poškodbe sta dobila 13 letni sinko Anthony in 11-letna hčerka Elsie. Podrobnosti jutri.
Popravek
V zahvali za pokojno M. Smo-lič bi se moralo pravilno glasiti: daroval za sv. mašo Math Lau-
Lillian Zivko in Lawrence Zu-line Sezun,, Victoria Sila, Mar-jpan. Iskrene čestitke dijakom rich iz E. 74th St., ne pa druži-ion Simončič, Rose Slapnik, in staršem!	1 na Lavrič iz 71. ceste.
t 6
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
HIT Bt. Glair At«.	Cleveland. Ohio
Published daily except Sunday* and Holiday«
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznaž&lclh: celo leto, $5.60, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. P osam etna Številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O. B. and Canada $3.03 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.60 lor 6 month«. Cleveland and Euclid by carrier«, $6.60 per year, $3.00 for 8 month«. Single copies I centa. European aubscrlptlon, $8.00 per year.
JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered a« second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 141, Moil., June 15, 1936
Umik Rusije na Daljnem vzhodu
sva si delila. Najine kleti in garaže niso bile nikdar zaklenjene. čq je kdo rabil kako orodje, ga je šel lahko iskat brez vprašanja. Tudi z vrta smo lahko pobirali pri eden drugemu, samo da smo o tem povedali, da ne bi kdo sumil koga drugega, če sva kaj imela skritega v času prohibicije, sva se kar na prste pomenila, da niso razumele najine boljše polovice. Potem sva se pa smejala, kako sva jih ukanila. Mislim, da mi Mrs. Slokar zdaj tega ne bo zamerila, moja Jo-hana pa itak dobro pozna moje muhe.
dospete v Rovte k farni cerkvi, da se podaste na kraj, kjer počivajo naši pokojni sovaščani. Ustavite se tudi ob grobu, ker boste čitali napis: Tukaj počiva župnik Matej Sušnik. Saj moramo tudi naše drage pokojne ohraniti v spominu.
Ko pa boste, draga teta, že vse obiskali in se nameravali vrniti nazaj v Ameriko, kjer je Vaša domovina že skoro 30 let, pa si dobro vtisnite vse v spominu, da nam boste potem tu pripovedovali o naših lepih krajih, o naših hribih in dolinah, visokih planinah in zelenih travnikih. Srečno pot in
Odkar ima sovjetska Rusija v Evropi za svojega zaveznika najmočnejšo vojaško silo zapada ž njenimi zavezniki, je delavnost sovjetske diplomacije tako na Bližnjem kakor na Daljnem vzhodu zelo narasla. Na Daljnem vzhodu imajo sovjeti pogodbo z zunanjo Mongolijo, tako da je sedaj japonska posest na azijski celini od Rusije ogrožena od zapada. Tudi Kitajska se ne upira sovjetskemu pritisku, ker sovjeti zaenkrat branijo Kitajsko proti japonskemu prodiranju v severne province. Če še upoštevamo, da je danes Rusija dejanska gospodarica kitajskega Turkestana, moremo reči, da je njen diplomatski položaj v Aziji tako ugoden, ^cakor je bil za časa carja Nikolaja 11., ko je bila Rusija že na tem, da si prisvoji Mandžurijo in prodre do Rumenega morja.
Na vsak način pa je sovjetska Rusija danes v mnogo boljšem položaju kakor je bila takrat carska Rusija, v geo-grafsko-strategičnem oziru. Železnica, ki so jo zgradili sovjeti ob zapadni kitajski meji iz Taškenta v Novosibirsk, do-' voljuje prodiranje ruslce armade v hrbet mandžurski državi skozi Mongoljio, kar danes z motoriziranimi četami ni več težak problem. Železnica, ki so jo sovjeti v največji tihoti zgradili iz Tajšeta severno od Bajkalskega jezera do Niko-lajevska ob Japonskem morju z odcepom do Komsomolska ob isti obali," daje Rusiji z že obstoječo staro progo do Vla-divostoka čez Habarovsk možnost, da vrže velike armade na vzhodno in severno mejo države Mančukuo, ki bi bila na ta način popolnoma obkoljena. Še leta 1931 so znašale ruske vojaške sile na Daljnem vzhodu komaj 60,000 mož, dočim je danes zbranih na isti črti nad 250,000 mož z več tisoč letali in tanki. Zaenkrat ima Japonska v Mandžuriji samo kakih 20,000. mož, ker je za obrambo Mandžurije določena lastna armada, ki bi morala šteti najmanj 120,000 mož, katera armada pa še ni organizirana.
Zdi se, da je v japonski politiki na delu nek političen či-nitelj, ki se ga sovjeti boje, ker so presenetili svet baš v tem trenotku z umikom napram Japonski. Pristanek sovjetske diplomacije na japonske pogoje glede točne razmejitve med Mandžurijo in ruskim Primorjem, da se naj namreč v prvi vrsti začrta natančna meja med Rusijo in Mandžurijo, pomeni na vsak način diplomatičen poraz Moskve.
Na vsak način je poglavitni vzrok ta, da se Rusija kljub svojemu zavezništvu s Francijo še vedno ne čuti dovolj varno na svoji evropski fronti. Zveza med Poljsko, Madžarsko in Nemčijo, kateri zvezi bi se utegnila pridružiti tudi Romunska, se zdi sovjetski Rusiji tako nevarna, da se povsem ne zanaša tudi ne na svojo pogodbo s Francijo in Češkoslovaško. Ta negotovost je tem bolj upravičena, ker je nemogoče predvidevati, ali bo francosko zavezništvo v primeru kakega konflikta tudi res držalo. Negotovo je tudi zadržanje Anglije, ki danes še misli, da je prodor Rusije v srce Azije v prvi vrsti naperjen proti Japonski, jutri pa bi utegnila priti do zaključka, da nič manj ne ogroža koristi in prestiža Velike Britanije v Aziji. Tudi stališče Turčije bi v takem primeru bilo dvomljivo, ker je znano, da med Ankaro in Tokijem vladajo že od nekdaj najboljši odnošaji.
Japonska pa ima v rokah še neko drugo silo ogromnega pomena, namreč protiboljševiško usmerjenost velike večine azijskega sveta, v katerem je budizem v zadnjih letih zanetil protiateistične in protikolektivistične ter tradicio-. nalne narodne sile, kar se posebno dobro vidi v Kitajski, kateri komunistično rovarenje kljub ogromni podpori iz Moskve do danes ni moglo resno škodovati. V zadnjem času pošilja Japonska pred svojo vojsko politične emisarje, ki zlasti na Kitajskem delajo za združitev vseh azijskih sil proti moskovski propagandi.
Iz vsega tega je jasno razvidno, zakaj se sovjeti umikajo, saj bi agresivna politika ž njihove strani pomenila vpri
Vestno izvrševanje dolžnosti
Andy Slokar je delal preko zdrav poVratek Vam želi: 25 let v newburski žičarni. Bil j	Mrs. Mary Avsee.
je eden najboljših delavcev v njegovem oddelku. Njegovi tovariš, Louis Hočevar mi je rekel oni dan tole: "France, takega delavca še ni imela naša tovarna in ga tudi ne bo, kar se tiče njegovega dela."
Mnogokrat je Andy pomagal pri delu še drugim, če je videl, da mu ne gre. Ni gledal samo na svoj zaslužek, ampak je gledal tudi za svojega sodelavca.
Zdaj pa počivaš, dragi Andy, na Kalvariji. Na tem svetu si dovršil svoje delo in svojo pot. Zdrav si šel od doma, pa so te mrtvega pripeljali domov, s strtimi rokami in sesuto hrbtenico. Tvoje roke so bile otrple, ušesa niso več slišala in usta ne govorila. Samo obraz ti je bil v nekaki blaženi sreči, kot bi bil živ. Vsak je mislil, da samo spiš. Pa nisi spal. O pač, spal si večen sen.
Globoko užaloščeni družini naj bo v zadoščenje, da je tako lep pogreb pričal, kako smo vašega dragega ranjkega lju-jkakor bili in spoštovali. Pa je bil tu- (žavni
Trgovec, ki hoče biti uspešen v svojem podjetju, mora biti značaj en mož. Pri njem prideta v prvi vrsti v pošte v poštenost in vestnost. Brez teh dveh lastnosti trgovec ali podjetnik v splošno ne bo užival zaupanja svojih odjemalcev in kaj kmalu bo moral ugotoviti, da prihaja v njegovo trgovino čedalje manj odjemalcev. Zamislite se v položaj gospodinje, kateri je mož prinesel bodisi v petek ali katerikoli drugi dan domov mezdo. Zaslužek ni bil bogve kako velik, a družino je treba prehrani-ti, obleči, ne glede na to, kolika je bila mezda. Takoj začno v gospodinjini glavi delovati finančni preračunjevalci. Napraviti mora resničen proračun, kateri je zvezan v mnogih in neštetih slučajih z večjimi zapletljaji in težkočami, pa je marsikateri dr-proračun. Toliko za di vreden vse ljubezni in spo- mleko, toliko za kruh, toliko-štovanja.	groceristu in mesarju. Janez-
Preostala Slokar,jeva družina I ku bo treba nove čevlje, Pold-naj prejme od vseh nas s cle- ku par podplatov, Nežki novo velandskega hriba naj globo- joblekco itd. Vsako stotinko kejše simpatije. Tebi, Andy, pajmora gospodinja preračunati, naj bo lahka ameriška zemlja, kam jo bo dala. Ako bo srečna, da se ji proračun vjema, bo morebiti utegnila še par dolarjev stisniti, da jih dene na stran za kak deževni dan i v bodočnosti.
j Naj bo gospodinjili račun že tak ali onak, kadarkoli se 'je namenila • bilo že karkoli kupiti, gotovo tudi proračuna vnaprej, za koliko časa bo potem dotična stvar odlegla. Tu prihaja tedaj v prvi vrsti v poštev trgovčeva poštenost. —
petila v trgovini člana govske progresivne zveze. Od-jemalka je nakupila nekaj mesnine. Račun je znašal toliko, da je imela pravico dobiti od trgovca dva nagradna listka, katere člani Trgovske progresivne zveze dajejo svojim odjemalcem. Prodajalec pa je odjemalki pozabil dati ta dva listka. Domislil se je šele, ko je bila odjemalka že najmanj za stotino korakov oddaljena od trgovinne. Veste, kaj je trgovec storil? — Vzel je takoj dva listka, pustil vse druge odjemalce v trgovini par minut počakati, stekel za odjemalko ter ji listka izročil. Dogodek je vplival kaj učinkovito na odjemalce, ki so morali v trgovini nekoliko počakati, kajti vsak je imel pri tem priliko se prepričati, kako vesten je dotič-ni trgovec. Dva nagradna listka sta malenkost, a baš tako je gotovo, da je oni, ki je pri taki malenkosti tako vesten, še vestne j ši in poštenejši, ko gre za večje stvari.
Tako vestnost in poštenost boste našli v vseh trgovinah, podjetjih in uradih članov Trgovske progresivne zveze. — Vestnost in poštenost sta načeli članov in sleherni ju točno izpolnjuje, kajti vsak se zaveda, da brez njiju ne more biti zadovoljnih odjemalcev, a brez zadovoljnih odjemalcev ne more biti uspeha. Sodelujte s člani Trgovske progresivne zveze. Napredek Trgovske progresivne zveze bo vaš napredek, od katerega boste v prvi vrsti imeli vi, odjemalci, dobiček. Agitirajte med svojimi znanci in prijatelji, naj kupujejo in se v splošno poslužujejo le trgovin in uradov, ki so člani Trgovske progresivne zveze.
-o-
Ob desetletnici smrti Srečka Kosovela
Tr-;mf in z vso pronicavostjo svojega dehtivega srca.
Slavček med trnjem se je zganil in zapel;
bel cvet divje rože je zakrvavel.
Trnje zori. sredi belih puščav. Kot kaplje krvi dozoreva mu plod na belem grobi ju kraških planjav-
Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti. Tvoj nepozabni prijatelj :
Frank Stemberger. -o-
Moji teti v slovo
Cleveland, O. — Izmed onih srečnih, ki odpotujejo letos v domovino na obisk, je tudi moja teta, Mrs. Hace iz Norwood Rd. Dne 17. junija se odpelje j Blago, katero bo gospodinji na parniku Normandie. Obi- prodal, bo moralo žaleči za ta
skati namerava sestro Ivano Ži gon v Zaplani nad Vrhniko, brata Andreja Spacapan v Rov-tah nad Logatcem in brata Lovrenca v Novem mestu na Dolenjskem, kjer biva kot železničar v pokoju. Obiskati namerava tudi nečakinjo Avgusto Spacapan, šolsko sestro v samostanu v Mariboru in teto Fran-čiško Spacapan, ki živi na Kr-ku. Žena, ki je v visoki starosti 85 let, se bo gotovo razveselila svoje nečakinje. Doma je iz Vrhnike in je svoj čas bivala v
Little Falls, N Y., kjer je v svo čo navedenega ogromen riziko, ne glede na to, da bi spopad jem 60. letu še v tovarni dela s tako silo kakor je Japonska, gotovo razvezal tudi vse boljševizmu sovražne sile v mejah ruskega komunističnega imperija samega. Najboljši politični policiji sveta je gotovo še bolje kakor japonskim vohunom znano, da v Ukrajini med mnogoštevilnim mohamedanskim prebivalstvom in med nekdaj tako bogatimi sibirskimi kmeti še vedno močno tlijo iskre upora, zato je sedanja politika moskovske vlade na-prgm Japonski z vseh strani razumljiva.
V spomin pokojnemu Andreju Slokarju
Ne morem opisati žalosti svojega srca, ko si se tako naglo-ma poslovil od nas. Tvoja roka, trda od dela, nam ni segla v roke, da bi rekel: zbogom, prijatelji in sosedje! Tvoja žu-ljava roka je bila vedno pripravljena pomagati potrebnim-Da si bil priljubljen, je dokazal tvoj veličasten pogreb. Tvoj pešteni in kremeniti značaj nam bo ostal za vedno v naših srcih. Kdor je zvedel o tvoji nagli smrti, vsakemu so se oro-
sile oči.
Rad bi ti napisal par vrstic v zadnji spomin in o tvojih dobrih delih, pa ne vem, če mi bo to mogoče. Oči mi zalivajo solze in komaj vidim papir pred seboj.
Lota najinih hiš se stikata ob koncu skupaj. Jaz stanujem na Rosewood, on pa je stanoval na Vineyard. Midva pa sva šla in napravila pot skozi, da sva lahko hodila drug do dru-
la.
Ob takih prilikah, ko se srečni rojaki pripravljajo za obisk v domovino, se marsikomu obudi spomin na rodni ali domači !si.vni	. , , . .,. , r. , ... i ni. Vedno m ob vsaki prili-kraj. Domalega vsak izselje-! v . .. ,. 1 , ' .... v , . ,. , ki postrežejo svojim odjemal-nec si zeli se enkrat obiskati ' J , . , . , ... . v. , , , , cem s prvovrstnim blagom, ki kraj, kjer je preživel leta brez- , ....
'odgovarja po ceni m kakovosti
določen čas. Ako ne bo, tedaj se gospodinjili prihodnji račun ne bo vjemal — trgovec bo pa gotovo v najboljšem slučaju kriv, ker je gospodinji prodal blago, ki ni zadostilo v vsakem oziru zahtevam gospodinje. Ponaj-večkrat pa se bo trgovcu zgodilo, da bo vsled tega nedo-statka izgubil dobrega odjemalca. In en nezadovoljen odjemalec pomeni za trgovca veliko izgubo, kajti nič se bolj ne zanese med širše plasti kakor nezadovoljstvo. Gotovo ni neupravičen rek: Moje najboljše oglaševanje so zadovoljni odjemalci.
Trgovci in podjetniki, ki so včlanjeni v Trgovski progre-so pošteni in vest-
skrbne mladosti. Take želje imam tudi jaz, a mi še ni mogoče iti. Zato pa bom samo v mislih spremljala mojo teto na vseh njenih potovanjih. V duhu bom ž njo, ko bo prispela v
blagu, kakršnega v neštetih slučajih za isto ceno ne morete kupiti pri tujcu. Poštenost domačega trgovca, podjetnika ali profesijonista pa je sleherni gospodinji še večje vred-
Rovte na moj očetov dom, ka- nQsti Jn važno8ti> kajti kdo bi terega sem zapustila 8. okto- utegnil vaše težnje in zahte-bra 1927. Vesela sem, da bo- Le bolj razumeVati, kakor vaš Ste vi, draga teta. .pozdravili jlasten j,oJak ali rojakinja, ki moje drage onstran oceana tu- je prej aij siej v svojem živeli v mojem imenu. Pozdravite h jenju moral baš tako obrniti mi dragega in dobrega očeta in med prsti vsako stotinko dva-skrbno mojo krušno mamico. ;krat, preden jo je izdal. Pozdravite brata in sfestro, stri- Za vestnost naših trgovcev ce in tete, prijatelje in znance, lin podjetnikov naj priča sle-
Ali ste že kdaj hodili po trdi beli kameniti cesti iz Sežane mimo Šmarij in Križa v Tomaj, kjer se vam je z griča ob cerkvi odprl razgled na vse štiri strani sveta? Kaj ste čutili, ko ste videli na eni strani košček Sežane, stisnjene med Tabor in Planino, na drugem koncu Avber s štjakom, naprej' na levo odpira-jočo se Doberdobsko planoto in tam, proti jugu, hribe, ki so do-brotljivo zakrivali požrešnega moloha te skopo rodeče zemlje, pomorsko-industrijski Trst?
Tomaj s svojo neposredno okolico je na tej kraški planoti kakor oaza sredi puščave. Po gričevitem pobočju se nizajo njegovi sivi kmečki domovi, obdani s sočno-bujno zelenino vrtov in njiv tja do roba kotlinic, ograd in pašnikov na gmajni, vmes pa ležijo vinogradi z urejenimi trtami nasadi, ki rodijo žlahtni kraški teran. Kjer ni mogel žilavi Krašovec ohraniti ■smlje za ograjeno mejo, se je naselila pusta gmajna z brinje-vimi grmi, borovci, hrasti, bresti in topoli. Ta svet, danes ponekod zasajen, večinoma pa še odprt, je v jeseni plesišče kraške burje, ki brije in tuli kakor tropi sestradanih volkov ter stresa latnike na dvoriščih, da same od sebe oživijo legende o kraških pilotih sredi beneških lagun, legende, ki pripovedujejo tod živečemu ljudstvu ponosne bajke, da je bila ta zemlja nekoč lepša, "krasnejša," kolikor je danes.
Iz te pokrajine je prišel pred dva in tridesetimi leti v slovensko občestvo učiteljev sin Srečko Kosovel, vanjo je zatonil pred desetimi leti po jedva dva in dvajsetletnem romanju med Tomajem in Ljubljano. Kajti čeprav je bil rojen v Sežani, je živel, odkac se je zavedal življenja, ves čas v Tomanju, "kraškem raju." Vsebina te pokrajine je oblikovala njegove najintimnejše pesniške izlive, katerim je vdihnil podobo rodne gru-
gega. Kar je imel on ali jaz,'Posebno pa Vam naročam, ko deča dogodbica, ki se je pri-'be z vsemi vnanjimi značilnost-
tam bo moj kot.
Takšen je kraški poet, takšen njegov pesniški obraz. Kakor Kraševcu, ki v potu svojega obraza obdeluje revno zemljo, je tudi njemu bolečina 'ponosna in molčeča" in 'bolj nego ljudje, jo razumevajo bori na gmajni in brinjevi grmi za skalami." Zato mu je beseda "težka in molčeča, grenka, kot brinova jagoda s Krasa." A vseeno in kljub temu: "Besede bi morale biti dehteče kot borova morja," kajti bori mu prinašajo in čuje njih "pritajene zvoke in ne more več zaspali ..."
Če pridružimo tej pokrajini ljubezen, s katero je visel kraški pesnik na svoji grudi in po značaju romarskemu podobnega študentovskega življenja, ki je bilo vkovano v kraškemu čisto nasprotni ljubljanski milje, sprevidimo, da je morala postati tudi cesta s potovanjem ena izmed osnovnih. Kraški poet se na svetu počuti romarja, ki mu poklic veleva, da potuje sem in tja, toda vedno iznova se vrača domov, na svoj Kras. Cesta mu je stalna družica. Potovanja so mu dala priliko za celo vrsto opazovanj in doživljajev, ki jih je spričo svoje impulzivnosti v več ali manj dognani obliki vrgel na papir. Najbogatejša je v tem pogledu njegova žetev v jesenskem času, ki že sam na sebi, (še bolj pa stopnjevan i krajevnimi značilnostmi), podži ga snujočo domišljijo.
V jesenski tihi čas
prileti brinjevka
Na polju več
nikogar ni,
ona sama
čez gmajno leti
in samo lovec
je sledi.
Strel v tišini,
droben curek krvi . . .
Brinjevka
obleži . . . obleži . . .
V tej "Baladi" je že zajeta tragika ne le pokrajine, ki je pomagala oblikovati poeta, marveč tudi tragika njegovega osebnega življenja. Prej, ko mu bolečina še ni razjedla srca s toliko ostrino, je pel drugače (v "Nok-turnu"):
Razbijam svoj beli Kras kakor pianist z železnimi
rokami; Kras se lomi, zemlja krvavi, a dan se ne zdrami . . .
Tudi "Kraška jesen" je še polna življenja, ki izzveneva le v shlepno melanholično kaden-co:
Sladka črnina: poln je grozd, jagode v dežju bleščijo, v dalji temneva borov gozd, topoli pod hribom šumijo šumijo. . .
Šumeča prihaja v vršanju lip
jesen; topole in hraste
uklanja, mi smo v vinogradu, drugi
so v hramu vsak si po svoje otožnost
preganja. Toda vino, ki "zakipi, zašu-mi in se razteče," prinaša kmalu bridkejša- spoznanja. Lepe šumeče jeseni je konec. Pride zima in z njo sv. Štefan,
Tiha kuhinja je polna • vsa potic in vina, . šala greje, svet se smeje, zbrana je družina.
Samo v mojem srcu žalost se opila ni. Tiho na žerjavici brinje zadiši.
V življenje udarijo tud spoznanja socialne narave. V "Starki za vasjo" ležijo na kupu sena lačni otroci in sanjajo o krompirju, da bi se ob njem ogreli in se z njim nasitili. Toda krompirja ni . . . Namesto njega stopa skozi kraško vas starka Beda z ledenim nasmehom. Ob pogledu na njo se zdrzne in prvo, ker mu je na misli, je to, da bi moral dati gladnim otrokom vse, prav vse . . . Toda kaj naj jim da, ko nima ničesar ... že s samo to pesmijo se je glasnik kraške gmajne oddolžil socialnemu vprašanju naše vasi.
Takšna odkritja so pospešila trpko zorenje pesnikovih pogledov na svet in so povzročila, da so se njegove misli vedno bolj približevale skrivnosti smrti, že v vasi za bori najprej opazi za cerkvenim zidom grob in na njem šipek, divji cvet kraške gmajne. Srce se mu razboli, bolečina razčleni:
"Pokazal vam bom grm, ne vprašajte, kje rase.
Ali rase na gmajni, ali za bori, ali za skalami, ali na Krasu, ali v mojem srcu.
Pokazal vam bom grm, trnjev grm, ne vprašajte, kje rase."
V takšnih mislih se ozre po
(Dalje na 3. strani)
-o-
Zahvala in računi prireditve v pomoč poplavljencem
V dolžnost si štejemo v imenu "Prosvetnega odseka Slov. Doma na Holmes Ave., pod čigar okriljem se je vršila prireditev v pomoč poplavljencem, izreči zahvalo vsem posetni-kom, kateri so se te prireditve udeležili ter na ta način pokazali, da še čutijo vez bratstva in ljubezni do svojega soroja-ka v nesreči. Seveda, upali smo, da bo obisk boljši, večji. Kaj je vzrok, da ni bil, ne vemo. Hvala društvenim zastopnikom za pomoč in sodelovanje. Enako tudi hvala tiskarni Ameriška Domovina za brezplačno nabavo vstopnic, kakor tudi direktorju Slov. Doma za brezplačno oddajo dvorane, čisti preostanek prireditve je bil $36.00. Računi veselice so vsakemu, ki se za to zanima na razpolago za pregled pri tajniku odseka.
Dalje se v imenu odseka prav iskreno zahvaljujemo sledečim društvom in posameznikom: Društvo Kras št. 8. S. D. Z., $20.00; društvo Collin-woodske Slovenke št. 22 S. D. Z., $10.00; Mr. John Drenik $2.00; Mr. Mart. Rakar, $1.00; Mrs. F. Martinjak,nabrala 90c; drugi razni darovi $1.35. To-raj skupaj z preostankom veselice $71.25, katero svoto smo v enakih delih poslali na štiri tam poslujoče organizacije, in sicer, na glavni urad SNPJ, KSKJ, JSKJ in SSPZ, katere naj porabijo v pomoč potrebnim članom. Je svota sicer malenkostna, pa je darovana iz srca, kar naj nam tudi nekaj šteje v dobro.
Rojaški pozdrav!
"Prosvetni klub" S. D. na Holmes Ave.
Če verjamete alr pa ne
"Kaj si vse, videl na farmah?" vpraša oče sinčka, ki je bil na počitnicah pri stricu na farmah.
"O, videl sem mnogo lepega in mnogo novega. Tako sem tudi videl, kako na farmah delajo konje."
"Saj to je nemogoče, sinko moj."
"O, pa je res. . . videl sem. kako je stric konja prav skon-čaval, le noge mu je še pribijal."
KRIŽEM PO JVTIOVEM
Po itfflUm taTtrnIk* K. M»y»
"Kolikor hcčeš, dobra mati!" Prijela me je za roko kakor mati otroka in me peljala nekaj sto korakov više.
Na mahoviti jasi je obstala. Lep razgled je nudila na vas in na vso dolino Zaba, naju pa je težko kdo opazil. Sedla je.
"Prisedi!" je povabila. Sedel sem. Odgrnila je široki plašč, kakor prerokinja iz časa Izraela se mi je zdela, tako častitljiva, zapovedujoča, pa obenem mila in dobrotna, vsega zaupanja vredna.
"Gospod," je začela, "poglej tja doli na jugozapad! Tisto solnce prinaša pomlad in jesen, poletje in zimo, več ko stokrat so njegova leta sijala že nad mojo glavo. Poglej to glavo! Ni več siva od starosti, bela je, znamenje smrti nosi. Dejala sem ti že v Amadiji, da ne živim več, in resnico sem ti povedala. Nisem več živa — duh sem, Ruh-i-ku-lian."
Umolknila je. Njen glas je donel votlo in zamolklo, kot da prihaja iz groba. Pa vkljub temu je nalahno trepetal in pričal, d;, ga narekuje živo, čuteče srce. In njene oči, ki so zrle v popoldansko solnce, so bile vlažne.
"Mnogo sem videla," je nadaljevala, "in mnogo čula. Videla sem, kako so padali visoki, kako so vstajali nizki, videla sem, kako je hudobni slavil zmago, dobri pa podlegel. Videla sem, da je jokal srečni in vriskal od veselja nesrečni. Pogumni se je tresel od strahu, boječi je čutil levjo moč v žilah. Jokala sem z njimi, smejala sem se z njimi, vstajala sem in padala z njimi —in potem je prišel čas, da sem začela misliti.
In tedaj sem spoznala, da veliki Bog vlada vesoljstvo, da vodi za roko bogatina in siromaka, jokajočega in žaljujoče-ga. Pa mnogi so odpadli od njega. Zasmehujejo ga. In še drugi se sicer imenujejo njegove otroke, pa so le otroci tistega, ki vlada v džehenni.
In zato gre veliko gorje po svetu in obiskuje tiste, ki nočejo priznati, da Bog kaznuje vse hudo. In vendar Bog ne pošlje spet potopa. Ne najde Noeta, da bi bil oče boljšega človeštva."
Spet je umolknila. Globoko so me pretresle njene besede, njen glas, njene mrtve, pa vendar tako živo govoreče oči, njene počasne, utrujene, pa tako zgovorpe kretnje. Zaslutil sem, odkod ima tolk vpliv na vse, ki so prihajali k njej, na preproste, visokih misli nenavajene ljudi svoje dežele. Nadaljevala je: "Moja duša je trepetala, srce se mi je trgalo, ljudstvo, ubogo ljudstvo se mi je smililo. Bogata sem bila, zelo bogata na zemeljskih dobrotah, pa v mojem srcu je prebival Bog, ki so ga ljudje zavrgli. Moje življenje je umrlo, pa Bog ni umrl v mojem srcu. Poklical me je, njegova služabnica naj bi bila.
naj sebe in s človekom v sebi samem."
Iznenaden sem jo pogledal.
Kako da je njeno oko videlo tako globoko v dušo?—? In bralo njene skrite globine? Ali je imela preroškega duha?
Nisem ji odgovoril, zamišljen sem jo gledal. Sama je nadaljevala :
"Ti si emir v svoji deželi?"
"Ne to, kar pri vas emirja imenujete. Pri nas so različni emirji. Eni so emirji po rojstvu, drugi po denarju, spet drugi so emirji vede, pa tudi emirji trpljenja, emirji duševne borbe."
"In h katerim emirjem spadaš ti?"
"K poslednjim."
Dolgo in pozorno me je gledala, pa vprašala:
"Si bogat?"
"Siromak sem."
"Siromak na zlatu in srebru, pa bogat na drugih dobrinah! Tvoje srce deli dobrote, ki druge razveseljujejo. Čula sem, koliko prijateljev si si pridobil. Tudi mene si osrečil.
1936 JUNIJ
iS®®®
J25 28 29 301
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
In potovala sem iz kraja v kraj, oprta na popotno palico prave vere, govorila sem in pri- Tura šina, vprašaj digovala o Vsemogočnem, o 116-'" skončno dobrem Bogu, pridigo-vala, ampak v dejanju. Blago-
Zakaj hodiš po tujih deželah? Zakaj ne ostaneš doma? Pravijo, da potuješ in s svojim orožjem vršiš junaška dela. Pa to ni res. Orožje mori. Ti pa nočeš smrti bližnjega."
"Mara Durime, še nikomur nisem povedal, zakaj hodim z doma in po tujih deželah, tebi pa bom povedal."
"Ali tudi v tvoji domovini nihče tega ne ve?"
"Ne. Nepoznan, osamel človek sem v svoji domovini, ki se zanj nihče ne briga, Pa ta samota dobro de mojemu srcu."
"Moj sin, mlad si še! Ali ti je Allah že poslal toliko gorja, da je tvoja duša šla v sebe?"
"Ni to vzrok, ampak tisto, kar tudi tebi še daje življenjske moči."
"Govori jasneje!" "Kdor gineva v puščavi, ta zna ceniti kapljico hladne vode, ki od žeje umirajočemu reši življenje. In kogar teži peza življenja in skrb, ne da bi ga podpirala ljubeča roka, ta ve, kako sladka je ljubezen, po kateri hrepeni. Moje srce je bilo polno tistega, česar nisem našel, tiste ljubezni, ki je Sina božjega gnala, da je prišel na svet in mu prinesel veselo bla-govest, da so vsi ljudje bratje in sinovi enega Očeta. In kakor je Odrešenik prišel na malo zemljo z višin, do katerih nihče ne more prodreti, tako hodijo njegovi blagovestniki ven v svet, da oznanjajo blagovest ljubezni vsem, ki sede še v temi nevere. In ti so emirji krščanstva, junaki vere, meleki usmiljenja."
"Toda vsi ne učijo tako, ka kor -ti govoriš. Prihajajo tudi ljudje k nam, ki preganjajo sole prave vere. Poglej si tole deželo, ki nad njo sedajle solnce sije.! Isto solnce je videlo tisoče umirati, in reka, ki teče tamle spodaj, je odnesla s seboj stotine mrtvih. In zakaj? Vprašaj emirje vere, ki so živeli tam za gorami Karita in šejhe krščanskih knezov, ki so obiskovali sultanove namestnike in ravnodušno gledali krvavo kla-
JUNIJ
21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
21.—Piknik društva sv. Reš-njega Telesa fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
28.—Piknik društva Cleve-landski Slovenci št. 14, S. D. Z., na Stuškovi farmi.
28.—Slovensko podporno društvo Kranj priredi svoj piknik na Močilnikarjevi farmi.
JULIJ
4.—Dramsko	društvo Verov-šek priredi piknik na Stuškovi farmi.
5.—Društvo	Tabor št. 139 S. N. P. J., priredi piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
5.—Možje dr. Najsv. Imena fare sv. Kristine priredijo piknik na Stuškovi farmi.
12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe.
12.—P i-k n i k Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
2.
OB DESETLETNICI SMRTI SREČKA KOSOVELA
12.—Društvo Soča št. 261
Clevelandskih Delavcev št. SDZ na Pintarjevi farmi.
30.—Podružnica št. 32 S. Z. obhaja 7-letnico obstanka v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
SEPTEMBER
8.—Pričetek konvencije J. S. K. Jednote v avditoriju S. N. Doma.
13.—Pevski zbor "Cvet" priredi vinsko trgatev v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
27.—Društvo St. Clair Grove WC, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
27.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. priredi proslavo 20-letnice svojega obstanka v S. N. Domu na St. Clair Ave.
OKTOBER
3.—Podružnica	št. 50 priredi plesno veselico v toriju S. N. Doma.
4.—Dramsko	društvo Cankar ima predstavo v toriju S. N. Doma.
10.—Klub	O-Pal, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Dramsko	društvo Abra-ševič priredi predstavo v avditoriju S. N. Doma.
11.—Skupna društva Slovenske Dobrodelne Zveze v Lo-rainu priredijo koncert v S. N. Domu v Lorainu.
17.—Slovenske Sokolice št.
SŽZ avdi-
Ivan avdi-
SDZ priredi piknik na Hartma- 442 SNPJ plesna prireditev v novi farmi, North Royalton, O. j avditoriju S. N. Doma.
12.—Društvo Naš Dom št. 50 SDZ priredi piknik "v Maple Gardens, Maple Heights, O.
12.—Društvo American Slovenians, LoraiiinOv, priredi piknik na Kosovi farmi, v bližini Loraina.
18.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJJ priredi sobotni piknik na Pintarjevi farmi.
19.—Društvo	Woodmen Cir- lica v avditoriju S. N. Doma cle, Waterloo Grove št. 110, piknik na Stuškovi farmi.
19.—Društvo Danica št. 34
18.—Skupna društva SSPZ imajo prireditev v avditoriju S. N. D.
24.—Društvo	Napredni Slovenci št. 5 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Mladinski	pevski zbor Slavčki,. koncert v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo Vodnikov Venec št. 147 SNPJ, plesna vese-
(Nadaljevanje lz 2. strani) večernem soncu nad, rodno Sežano:
Sredi gmajne brest. "Povej, kako
raseš, sahneš, sredi tujih tal?
Cveteš?—Ti ne boš nikoli cvel,
krvavel boš, glej, in boš molčal.
Prihaja že vzporeditev z lastnim življenjem! Ničesar ni tukaj v tolažbo; sonce bo požgalo travo, vse bo pokončano, ostalo bo samo zvesto srce, ki ne bo nehalo ljubiti te pokrajine in njenih tegob do zadnjega utripa. Zakaj odločeno je, da:
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel . . . Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel. . .
Mrka, črna slutnja se razodeva v "Vetru," ki je ves nasičen s koloritom kraškega pokopališča.
Veter se je ustavil pred vrati..
Drugače vse tiho, vse prazno vse spi. Samo veter ne more spati opolnoči.
Sama črna cipresa šumi še, na belem kamnu angel kleči;
v polusvetlobo tonejo hiše sredi kraške vasi. Tiho vse . . . Glej, med življenjem in smrtjo edino drevo še na gmajni šumi,
po cesti pa gre nekdo z dušo potrto,
in v onstran strmijo njegove oči ... .
Nanizali smo samo nekaj tipičnih primerov iz Srečkove poezije ki določno kažejo pesnikovo duhovno in snovno povezanost z domačo kraško zemljo. Kdor pozna to pokrajino iz živ-
Ameriiko delavstvo bo podpiralo Roose-vella v borbi
S. D. Z. priredi piknik na Zor- g N Doma
NOVEMBER
8.—Samostojni pevski zbor Zarja priredi opero v avditoriju
novih prostorih na Bradley Rd
19.—Samostojna Zarja ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
19.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik in javna telovadba kadetov na Pintarje-vih farmah,
26.—Društvo Washington št. 32, Z. S. Z., piknik na Stuškovi farmi .
26.—Piknik S. N. Doma in Kluba društev S. N. Doma na Pintarjevi farmi.
slov so bila ta dejanja njim, ki nje.
so bili potrebni blagoslova ne beškega Očeta.
Stara Mara Durime in Ruh-i-kulian sta ti skrivnost bila. Ali sta ti skrivnost še danes?"
Nisem si mogel pomagati, vzel sem njene suhe, koščene i-oke in jih poljubil.
"Razumem te!" sem dejal.
"Vedela sem, da bodo tebi te besede zadostovale. Kajti tudi ti se boriš z življenjem,
Ali nima vsak krščanski sultan in šejh pravico in dolžnost, da ščiti kristjane, pa naj živijo kjerkoli in naj se imenujejo
AVGUST
2.—'United Hunting Club and Game Preserve priredi piknik na Stuškovi farmi.
2.—Olimpiada S. D. Zveze na Pintarjevi farmi.
2.—Soc. klub št. 27 ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
9.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo izlet na Pintar-jeve farme.
9.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
16.— Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z., priredi piknik pri Zornu na 4388 Bradley Rd.
16.—Piknik Slovenske mladinske šole S. N. Doma na Močilnikarjevi farmi.
16.—Društvo Cerkniško Jezero št. 59 SDZ ima izlet na Stuškove farme.
16.—Klub slovenskih mesar-
8.—Pevski zbor "Cvet" priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, prireditev v avditoriju S. N. Doma.
21.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
22.—Koncert	pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju S. N. Doma.
22.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja šestletnico obstanka s proslavo v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd.
28.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
29.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju S. N. Doma.
ljenja, bo občutil ob teh citatih še mnogo več: pred duševne oči mu bodo stopile čisto konkretne podobe, ki je sprožila to ali ono pesem.
Kakor je Simon Gregorčič najrajši opeval svoj "planinski svet," kakor dehti kri te zemlje tudi iz povesti Ivana Preglja, kakor govorijo Brda, deloma tudi Istra, iz pesnitev Alojza Gradnika, tako je dobil Kras svojega pravega glasnika šele v Srečku Kosovelu. On je poet njegovih radosti in bolečin s to prednostjo, da je dal svojim občutjem pcduhovljen povda'rek tragike človeškega življenja. Malo je napisal pesmi, ki ne bi razodevalo kakršnekoli značilnosti kraške pokrajine ali njenega trpljenja. Njegova eksten-zivnost sega v tem pogledu tja do morja ob skrajni meji našega rodu v Devinu.
Oglasi v "Ameriški Do movini" imajo vedno dober vspeh.
kakorkoli? Jaz sem nocoj oljev in groceristov priredi velik
izlet na Pintarjeve farme.
16.—šola S. N. Doma na St. Clair Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
16.—Buckeye Lodge, No. 60 SDZ, Lorain, O., priredi piknik na Kosovi farmi na Seneca Rd.
polnoči rešila kristjanom tele doline življenje, jaz — ženska! Ali imajo tisti krščanski emirji manj moči ko jaz? Svojčas sem bila kraljica, sedaj sem stara žena, pa vendar poslušajo moj glas Turki, Kurdi in
tudi ti se boriš s človekom zu- Kaldejci
DECEMBER
20.—Slovenska mladinska šola S. N. D. priredi božičnico šole v avditoriju S. N. Doma.
20.—Novi pevski zbor Slovan priredi svoj prvi koncert in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
JANUAR
2.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ imajo plesno veselico v avditoriju SND.
9.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Klub društev S. N. Doma, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Obletnica S. N. Doma. Proslava v avditoriju SND.
23.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ proslavi obletnico v
FEBRUAR
6.—Društvo	France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.
7.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v avditoriju SND.
Topeka, Kansas, 13. junija. Republikanska stranka bo skušala tekom bodoče predsedniške kampanje ustvariti v ameriški javnosti mnenje, da je predsednik Roosevelt pripravil Ameriko na kant in da je edino republikanska stranka poklicana, da reši ameriški narod gotovega propada.
Governer države Kansas, Alfred Mossman Landon, je izjavil napram časnikarjem včeraj sledeče: "Sedaj ko sem dobil nominacijo za predsedniškega kandidata, obljubujem, da bom začel z najbolj agresivno kampanjo, katero je še kdaj imela republikanska stranka v Zedinje-nih državah.
"Prepričan sem, da bo ameriški narod sprevidel, da je edino v republikanski stranki rešitev naroda, in prepričan sem, da bomo sijajno zmagali pri novem-berskih volitvah, čudili se boste, kako bomo presenetili ameriški narod!"
Kandidat republikanske stranke za predsednika, governer Landon je poznan kot bojevit državljan, toda ni nikdar preoster v svojih besedah. Star je 48 let in je bil v državi Kansas že dvakrat izvoljen governer-jem.
Gov. Landon je republikanec srednjega kova in prepričanja Ni preveč liberalen kot na primer senator Borah, niti ni preveč reakcijonaren kot je senator Dickinson, ki je tudi mislil, da bo nominiran.
S Hoover jem ni dober prijatelj, dasi se strinjata v gotovih načelih. Njegova slaba stran je ba prijateljstvo z bankirji. To je vzrok, da je Rev. Charles Coughlin že pred več tedni izjavil, da če bo republikanska stranka nominirala Lan do na, da Coughlin ne bo mogel podpirati republikanske stranke pri prihodnjih volitvah.
Landon je za zlato valuto, katero je zavrgel sedanji predsednik Roosevelt. Sicer je jako previden v svojih izjavah, toda sodi se, da ga bodo velebankirji izpeljali na pot, iz katere ne bo našel izhoda.
Ameriško časopisje zlasti pov-darja nenavadni politični polo-žnj, ki je nastal radi nominacije Landona kot republikanskega predsedniškega kandidata. Tako dr. Townsend, ki ima stotisoče pristašev, in enako Rev. Coughlin, ki ima milijone poslušalcev, sta se izjavila proti Landonu. Kljub temu je republikanska predsedniška konvencija imenovala Landona za svojega zastavonošo.
Rev. Coughlin je pred nekaj tedni izjavil, da bo deloval proti Rooseveltu, toda bo podpiral republikansko stranko, ako se slednja skesa in če republikanska predsedniška konvencija ne bo imenovala Landona za kandidata.
Landon je bil enoglasno imenovan na konvenciji, in Rev. Coughlin je sedaj v sredi med dvema ognjema. Za Roosevelta ne more delovati, ker ga je v zaporednih radio govorih strahovito obsodil, a enako strahovito je obsodil tudi Landona, katerega je nazval kot hlapca ameri ških bankirjev.
Za socialističnega predsedniškega kandidata Rev. Coughlin tudi ne more delovati, ker znameniti radio pridigar silovito
izvolitvijo Landona odpeljal v Washington.
Tekom prihodnjih par tednov se bo položaj razčistil. Zlasti še po 29. juniju, ko se otvori demokratska predsedniška konvencija. Računa se, da bo letošnji predsedniški boj ostrejši, kot so ga kdaj poznali v Ameriki.
Ameriški narod, pravi New York Times, se bo razdelil ne v demokratsko in' republikansko stranko, pač pa med pristaše Roosevelta in med pristaše Landona. Milijone republikancev bo letos glasovalo za demokrate, pa tudi nekaj milijonov demokratov za republikanca Landona. Bogatini bodo za Landona, toda bodo mali trgovci, srednji stan, uradniki in predvsem organizirano delavstvo za Roosevelta. Boj bo na vsak način zelo zanimiv.
-o-
V Franciji so se pojavili novi štrajki
Paris, 13. junija. Delavske unije v Franciji so zgubile vso kontrolo nad svojim članstvom. Dasi je bilo od strani delavskih voditeljev zapovedano, da se morajo delavci vrniti na delo, pa z? puščaj o tovarne tisočeri delavci kljub prepovedi unijskih voditeljev in kljub prizadevanju socialistične vlade, da ugodi delavcem. Vlada trdi, da fašisti v južnih delih Francije je stotisoče delavcev na štrajku in njim se pridružujejo še vedno novi. Država tožena
Mrs. Mabel Qaurrie iz Lake-woda je vložila tožbo proti državi, češ, da država Ohio ne sme prodajati opojne pijače. Tožba zahteva, da državne oblasti pre-kličejo vse kontrakte za nadalj-no dovabo pijače in da odškodu-jejo davkoplačevalce za oni denar, ki ga je država potrosila za nakup opojne pijače. Da, norcev se nikdar ne zmanjka na svetu. Piknik
Organizacija učiteljev in učiteljic ter staršev otrok iz Will-son Junior High šole ima piknik v sredo 17. junija ob 11. dopoldne v Rose Gardens, v bližini Art muzeja. Prinesite s seboj dober prigrizek! ^
MALI OGLASI_
Naprodaj je
pohištvena oprema za obeclnico. Skoro nova. Jako poceni. — Vprašajte na 885 Ansel Rd.
(143)
Zakaj odlašate!
Pazite na svoje zobe! Odlašanje pomeni več bolečin za vas, več stroškov in slabo zdravje. Posvetujte se z dr. Župnikom, ki že dolgo vrsto let uspešno prakticira zobozdravništvo v naši naselbini. Urad se nahaja na 6131 St. Clair Ave., Knau-sovo poslopje, vhod iz 62. ceste.
Hvaležni smo vam za naklonjenost. Odprto cd 9. zjutraj do 8. zvečer.
(June 15. 17. 19).
Poceni!
Radi odhoda v staro domovino se poceni prodaste dve oljnati sliki. Ena predstavlja grad Miramar, druga pa Blejski otok. Slike lahko vidite v uradu August Kollandcr v S. N. Domu.
(141)
MARC
21.—Jugoslovanski Pasijon- j obsoja socializem in komunizem, ski klub, predstava v avditoriju
23.—Piknik društva Glas avditoriju S. N. Doma.
S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
4.—Podružnica št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
Kako bo vodil Rev. Coughlin v jeseni svoje pristaše je skrivnostna uganka.
Medtem se pa pričakuje na-daljnih političnih dogodkov. Senator Borah, ki je bil najbolj | resni nasprotnik Landona za predsedniško nominacijo, je izjavil, da se nikakor ne strinja z izjavo Landona glede zlate valute. Senator Borah se je že pred
PRIJAZNO VABILO
na okusno Chicken večerjo v soboto, 13. junija. Fina godba. Postrežba z najboljšim vinom in pivom. Pa tudi balincali boste lahko. Se prijazno priporočata
ANTON IN ANTONIA GOMBACH 525 E. 152nd St.
(149)'
čedno
dekle, izobraženo, dobi stalno delo v finem restavrantu v mestu kot "sandwich girl." Plača po dogovoru. Za naslov vprašajte v našem uradu. (141).
$1; WW1S flftFWAH «UVH
Rivaro], ki je velika neroda, kakor sem se imel priliko prepričati, v tem boju s fortom občutno škodo, zaradi česar bo stvar za nas toliko lažja. Na vsak način pa bo dovolj časa, da se potisnemo naprej, ko bo enkrat fort izčrpa! svojo municijo."
"Tako, tako!" je pritrjevalno hitel mali generalni governer. "Vidim, da imate v svojem nazi-ranju popolnoma prav. V vas so kakovosti velikega komandirja, kapetan Blood. Prosim vas torej oproščenja, če vas nisem takoj pravilno razumel."
"To je zelo lepo od vašega lordstva. Vidite, imam nekaj izkušenj v take vrste bojih in ne jemljem nobenega rizika, če nisem do njega prisiljen, in nobenega, če ga ne potrebujem. Toda . . ." prekinil se je in poslušal. "Da, imel sem prav. Ogenj pojemlje. Menim namreč, da pojemlje Mallardoy odpor v for.tu. Hoj tam, Jeremy!"
Naslonil se je na ograjo in kriknil svoja povelja. Matova piščal je oglušujoče zabrlizgala in ladja, ki se je zdelo, da je do-zdaj spala, je nenadoma oživela. Na krovu se je začulo naglo topotanje nog, škripanje vreten in jadra so šinila kvišku. Krmilo Arabele se je okrenilo, jambori so se zašibili pod napetimi jadri in ladji sta odrinili, Elizabeta zvesto sledeč Arabeli, ki ji je signalizirala povelja. V zadnjem trenotku je prihitel na krov še
pomisenja.
"In kaj naj to koristi, prosim?" je vprašal lord Willough-
"Povedal vam bom. Rivarol je bedak, da je šel to tvegat, če se pomisli, kaj ima na krovu. V svojih shrambah ima namreč zlato, katerega je naropal v Kartageni in ki je vredno svojih štirideset milijonov liver." Oba moža sta skočila na noge ob imenovanju te ogromne vsote. "In s tem zakladom je na potu v Port Royal. In čujte, naj me premaga ali ne, s tem zakladom ne bo več prišel iz Port Royala in prej ali slej bo našlo to zlato pot v zakladnico kralja Wil-liama, seveda, ko bo prej ena petina zaklada izročena mojim bukanirjem. Ali ste zadovoljni s tem predlogom, lord Willough-
"Vašemu lordstvu sem zelo hvaležen," je rekel kapetan Blood. Toda v trenotku ne morem razmišljati ničesar, priznavam, kakor samo o tej veliki novici. Moram se ji šele privaditi in prilagoditi, preden se morem odloČiti."
V kabino je stopil Pitt, ki je prišel javit, da je reševalno delo končano in da so bili brodo-lomci rešeni iz vode — vsega skupaj kakih petinštirideset mož — ki se nahajajo zdaj na palubah obeh piratskih ladij. Prišel je po nadaljne ukaze. Blood je vstal.
"Mesto, da bi se brigal za vaše zadeve, tfa se bavim s svojimi," je rekel Blood. "Vaše lordstvo gotovo želi, da vas izkrcam v Port Royalu."
"V, Port Royalu?" Mali mož je pričel jezno mencati na svojem sedežu. Z nevoljo in jezo v glasu je povedal Bloodu, da so že snoči pristali tam, pa niso našli tam governerja, ki je bil odsoten. "Pomislite, odjadral je na nekako slepomišenje v Tortugo nad bukanirje ter vzel vso mornarico s seboj."
Blood je nekaj časa začudeno strmel, potem po se je na glas zakrohotal.
"Ha, gotovo je šel tja, preden ga je dosegla vest o izpre-membi vlade doma in preden je dobil obvestilo, da je Anglija v vojni s Francijo."
"Ne," je usekal lord Wil-loughby. "Bil je obveščen o obojem in prav tako tudi o mojem prihodu, preden je odjadral."
"Ah, nemogoče!"
"Tako' bi tudi jaz'rekel. Toda vse to sem izvedel od majorja Mallarda, katerega sem našel v Port Royalu in ki zastopa tega bedaka v njegov} odsotnosti."
"Ampak, je mar ponorel, da zapušča svoje mesto ob takem času?" je vprašal Blood začuden.
"In ne pozabite, da je vzel s seboj vso mornarico ter pustil mesto nezavarovano in odprto francoskemu napadu! To je one sorte governer, ki jih je nastavljala bivša vlada! Pustil je mesto nezavarovano, če izvzamemo trdnjavo, ki jo morejo topovi v eni uri izpremeni-ti v razvaline. Saj to je naravnost neverjetno!"
Smeh je nenadoma izginil z
Bloodovih usten:
"Pa je Rivarolu vse to znane?" je razburjeno vprašal.
Zdaj je bil admiral tisti, ki mu je odgovoril:
"Ali bi jadral zdaj naravnost v Port Royal, če bi mu to ne bilo znano? Rivarol je ujel nekaj naših ljudi. Ti so ga morda obvestili o tem. Je pač res velika smola!"
Njegovo lordstvo je renčalo in puhalo kakor divji maček. "Ta malopridnež, Bishop, bo odgovarjal za to s svojo glavo, če se primeri laika nezgoda na njegovi postojanki. Kaj pa, če je nalašč to storil, a? Kaj, če je on večji lopov kakor bedak? Kaj, če je hotel na ta način služiti kralju Jamesu, ki mu je dal njegov urad?"
Kapetan Blood se je nasmehni! : "O ne, maščevanje ga je gnalo. Jaz sem tisti, katerega lovi na Tortugi, moj lord. Ampak menim, da zdaj, ko je že odsoten, da bo najbolje, če jaz poskrbim nekoliko za interese kralja Williama v Jamaiki." Zasmejal se je, in sicer mnogo bolj veselo, kakor se je še kdaj smejal v zadnjih dveh mesecih.
"Usmeri ladji proti Port Royalu, Jeremy, in glej, da bomo jadrali z vso naglico! Obračunali bomo z Rivarolom, pa tudi nekaj drugih računov bomo poravnali."
Oba, lord Willoughby in admiral sta bila hipoma nai nogah.
"Prekleto, ampak vi jim ne morete biti kos!" je vzkliknilo njegovo lordstvo. "Vsaka izmed treh Francozovih ladij je močnejša kakor obe vaši."
"Da, v topovih," je rekel Blood in .se nasmehnil. "Toda so še druge stvari, ki štejejo več ko topovi v takih aferah, če vaše lodstvo želi videti pomorsko bitko, ki se jo bo bojevalo tako, kakor mora biti, bojevana, tedaj bo imelo zdaj najlepšo priliko za to."
Oba sta ga osuplo pogledala. "Ampak premoč!" je vztrajalo njegovo lordstvo. "Stvar je nemogoča," je pritrdil van der Kuylen ter zmajal s svojo veliko glavo. "Pomorsko strokov-njaštvo je važno, to je res, ampak topovi, topovi!"
"Če ga ne morem premagati, pa lahko pogreznem svojo lastno ladjo v prelivu ter ga na ta način držim v zalivu, dokler se ne povrne governer Bishop s svojo eskadro s svojega divjega sle-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
Njegovo lordstvo je vstalo, zamahnilo z roko, da so zletele nazaj dragocene čipke njegovega rokava ter podalo kapetanu Bloodu svojo nežno, drobno roko.
"Kapetan Blood, pričel sem odkrivati veličino v vas," je rekel.
Zadnji boj Arabele
Onega popoldne sta obe buka-nirski ladji jadrali z napetimi jadri proti Port Royalu. Ves ta čas so od Port Royala sem grmeli topovi, kar je značilo, da so Rivarolove ladje obstreljevale mesto, trdnjava pa jim je odgovarjala. Blood se je s svojima ladjama priplazil okoli zaliva v bližino in čakal. Oba, lord Willoughby in admiral van der Kuylen, sta bila že skrajno nervozna, ačkanje jima je šlo na živce.
"Rekli ste, da nama boste pokazali lepe stvari . . . No, kje so?" je vprašal van der Kuylen.
Blood se je obrnil k njima in na njegovem obrazu je lebdel samozavesten nasmeh. Bil je pripravljen na boj in na sebi je imel oklep iz črnega jekla. "Ne bom več dolgo izrabljal vaše nestrpnosti," je dejal. Vidim, da je pričelo streljanje že nekoliko pojemati. Ampak stvar je zdaj taka: Če se zdaj udeležimo, ne bomo ničesar dosegli, mnogo več pa moremo doseči z odlašanjem, kar vam bom tudi dokazal, kakor upam."
Lord Willoughby ga je nekako sumljivo pogledal. "Mar menite, da se bo povrnil med tem časom governer Bishop, aii pa da se bo pojavila razpršena mornarica van der Kuylena?"
"O ne; ničesar takega ne mislim. Kar mislim in na kar računam, je to, da bo imel baron

1.1 HI JOSIPU tlURITT HOIPIT«
V Clevelandu delujejo sestre Avgušti.nke že od leta 1851. Na 18., 19. in 20. junija bodo'> imele v svojem domu na 14808 Lake Ave. bazar, na katerega so vabljeni-vsi Clevelandcani in tudi drugi. Mnogo je ljudi, ki morajo biti hvaležni tem usmiljenkam za njih dobra dela. Te sestre so vodile prvo bolnišnico v Clevelandu leta 1851 in leto pozneje so ustanovile prvo sirotišnico na Monroe cesti, ki je sedaj znana pod imenom Parmadale otroško zavetišče na State Road. Drugi zavodi, ki so pod vodstvom teh sester je St. Vincent Charity bolnica, St. John's bolnica, sv. Ane na Woodland, sv. Tomaža v Akronu, O. Mercy bolnica v Cantonu, O. in sv. Avguština akademija na 14808 Lake Ave.
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
ZDRAVO, IZVRSTNO
Tukaj je izjemna vrednost v pralnem stroju. Model 110 Maytag za samo
po zmernih cenah dobite vsak čas pri
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom. 6303 GLASS AVE. _HKnHftrson 2978
KADAR SI HOČETE POST REČ I Z
ne pozabite na
V vzhodnem delu države Oregon bodo spremenili 10,-000 akrov puščavske zemlje v rodovitno polje.. Izkopali bodo irigacijske kanale, da bo prišla voda v te kraje. Zgorej na sliki vidite, kako s traktorjem orjejo puščavo, spodaj pa že orjejo izravnano zemljo za fir v o setev.
Prepričani ste lahko, da boste dobili najboljše, kar vaš rojak izdeluje že 27. leto.
Postrežem vam tudi lahko z izvrstnim pivom kot Buckeye pivo, Union pivo in Gold Bond

6511-19 St. Clair Ave. HEnderson 4629
V državi Michigan temeljito preiskujejo delovanje Črne legije, katero so obdolžili mnogo umorov in nasilstev. Aretirali so nekaj članov te legije, ki s o zaprti, ter ne morejo na svobodo niti z varščino. Zgorej na sliki je uniforma te legije, spodaj je pa Ray Ernest, bivši policist, ki je ba je organiziral to skupino nasilnežev.
Posebna razprodaja
MASTER FRIGID AIRE 535
popolnoma nova regularna cena $163.00, sedaj samo ..............................................j]
MASTER FRIGID AIRE 635
regularna cena $199.50, sedaj samo ...............i............................jj
6 kubič. čev. popolnoma nova

KEnmore 1282
15704 WATERLOO ROAD