(jGom
s-yuMice...
NO. 151
Ameriška Domovina
Brx7> !l3
AMERICAN i' ■■
FOREIGN IN LANGU*
X
E R M G/t' M-HOlli E-
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 4, 194/7
LETO XLIX-VOL. XLIX
MOB* VBTI IZ aovoiUE:'«'!«"?" Nemške tovarne s« izdelovale
vojni material za Sovjetsko Rusijo
(Došle preko Trsta)
NA KOROŠKEM izdajajo v roškem. Izhaja
Celovcu tednki “Koroška kronika.” Izdaja ta list Britanska obveščevalna ^služba. List je pisan in urejevan za ljudstvo tako izvrstno, da se mu danes ne more primerjati noben slovenski tednik. V političnih vprašanjih ne zavzema nikake-ga stališča, ker mu je namen samo informirati. Partizani ga seveda ..radi tega napadajo. List prinaša zelo lepe opise Koroške, pa tudi ostale Slovenije; prinaša mnogo zgodovinskega gradiva, tako da bi ga mogle tudi šole uporabljati; obenem je res primerna kronika sedanjih dogodkov v posameznih koroških krajih, odkoder prinaša mnogo dopisov.
Osvobodilne fronte. Ta list neprestano napada angleško vojaško upravo in vse njene sodelavce, obenem pa klečeplazi pred' Titom. List je plačan od jugoslovanske vlade.
TERORIZEM KOMUNISTOV. — Koder 'hodi komunist, povsod tudi terorizira. Partizanu je tuja beseda svoboda in svobodna odločitev. Kjer ima na Koroškem partizanstvo kaj vpliva, tam Titovi pristaši groze onim, ki so naročeni na list “Koroška kronika.’’ Iz 23. številke vidimo, da nekateri naročniki prosijo, naj se jim list shrani v upravi, da pridejo sami ponj, ker jim groze, če ga dobivajo po pošti. List
Kot smo že na kratko po-glasilo | ročali, je umrl v Polyclinic
Sedaj, ko center Slovenije vprašuje, ali je v tem terorizmu
pod orientskim komunizmom kulturno propada, vsaj na periferiji skušajo držati dobre slovenske kulturne tradicije. Če bo totalitarizem dolgo tlačil Ljubljano, bodo morda vsaj naši mejniki Celovec, Gorica, Trst dvigali misel pravega slovenstva.
“M LADI KOROTAN.” — “Koroška kronika” ima prilogo “Mladi Korotan.” Ta je pisan za otroke po Koroškem. Ti slišijo slovensko besedo v šoli šele sedaj in toliko bolj potre-
pravijo, da je prvo združitev z Jugoslavijo, ker Tito in ko-
,.......... munizem bosta minila, združi-
bujejo jezikovne opore tudi iz- tev z. brati onstran Karavank
nova demokracija.
KDO JE S PARTIZANI NA KOROŠKEM? — Najprej ne sme biti nobenega dvoma, da vsi zavedni Slovenci na Koroškem žele, da bi bili združeni z drugimi Slovenci. Preveč dobro poznajo Nemce in njih narodno zagrizenost. Če ostane Koroška v Avstriji, se bodo koroški Slovenci težko držali proti germanizaciji.
ven šole.
“Slovenski vestnik” je ime
pa bo ostala. Tako ne odobra-
bolnišnici Valentin Markužič, star 59 let. Stanoval je na 1132 E. 63. St. Doma je bil iz Zaklanca pri Horjulu, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Zadnjih 30 let je delal pri City Foundry Co.
Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ in Carniola Tent 1288 T. M. Zena Frances mu je umrla pred petimi leti. Tukaj zapušča sinove: Valentin, Rudolph in William ter hčeri Frances Sterle in Angeline. Pogreb je danes zjutraj ob 9:30 iz Zakrajškvoega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Matt Kerni
V petek dopoldne je umrl Matt Kernz, star 67 let, stanujoč na 20771 Nauman Ave. Rojen je bil v Malem logu pri Loškem potoku, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti in' sicer je bil najprej v Travniku; Michigan, odkoder je prišel v Cleveland ijrecTB leti.
Tukaj zapušča soprogo Mary’ hčei1 Mrs. Mary Bartel, sinove: Joe, Matt in John, sestro
Frances Laurich, v starem kra-Pri tem mnogi iu brata Lojzeta. Bil je član št. 126 SNPJ. Pogreb bo iz iSvelkjoyega pogrebnega zavoda na Lakeview pokopališče. France* Černe
V soboto zvečer je umrla na
Velika ekonomska kriza bo nevarna delavski vladi •
Ogrožana je poiieija
Anglije kot ena prvih
svetovnih sil
London. — Anglija se bori z ekonomsko krizo, kakršne še ne pomni noben Anglež. Ta e-konomska kriza ogroža obstoj sedanje socialistične vlade, kakor ogroža položaj Anglije v svetu kot ene glavnih velesil.
Dolarji, ki jih je dobila Anglija iz Amerike, vidno kopnijo. Njena polja in njene tovarne producirajo vse premalo za njene potrebščine. Ponosna Anglija drvi nasproti najbolj temnim in najbolj nevarnim dnem, kar jih še pomni.
Ministrski predsednik Attlee bo v sredo govoril v parlamentu, kjer bo razložil položaj in priporočal razna zdravila. Vsekakor angleški narod pričakuje, da se bo od njega zahteva-
Tovarne se nahajajo v ameriški coni. Ameriške oblasti so zaprle 6 nemških uradnikov, ki so dajali važne inštrumente Rusiji.
Berlin. — Ameriške vojaške oblasti so zaprle 5 nemških uradnikov v dveh tovarnah, ki se nahajata v ameriški coni in ki sa izdelovali važen vojni maarial za Sovjeskoi Rusijo.
Ameriški poveljnik okupa- ( cijske cone, general Clay je izjavil, da če se bo izkazalo, da je bila katera koli izmed štirih
okupacijskih velesil (Zed. države, Anglija, Francija ali Rusija), zapletena v to, da je prejemala vojni material iz nemških tovaren, da bo napravil protest pri zavezniškem kontrolnem koncilu. Rekel je, da kompletni dokazi o tem še niso na rokah.
Toda general sam je ukazal, naj pride zadeva v javnost in on je bil, ki je ukazal aretirati nemške uradnike v tovarnah. Uradniki bodo zaslišani pred ameriškim vojaškim sodiščem.
Nemško časopisje poroča, da so preddelavci v teh tovarnah izjavili, da so izdelovali in pošiljali v rusko zasedbeno cono inštrumente, ki se jih rabi pri streljanju raket.
Obe tovarni so zdaj ameri-

to je odpustil Bolgariji vso vojno odškodnino v novih dogovorih
Belgrad. — Maršal Tito in bolgarski premier Dimitrov sta imela tri dni dogovore v Titovem poletnem bivališču na Bledu. Sporazumela 3ta se in sklenila nove vezi med Jugoslavijo in Bolgarijo in sicer politične, ekonomske in socialne. _
Po tem sporazumu je Tito odpustil Bolgariji vso vojno odškodnino, katero bi morala' ta plačati po mirovni pogodbi v znesku $25,000,000. Kot poroča jugoslovanska vlada, sta se diktatorja sporazumela na sledečih točkah:
Prijateljstvo med obema državama ter vzajemna pomoč v slučaju potrebe. Obe državi bosta stopili v skupno carinsko zvezo ter uredili vprašanje posestev in stanovalcev ob vsej jugoslovansko - bolgarski meji. Razširili bosta železniške zveze med obema deželama tako, da bodo zvezane glavne točke. Obe državi bosta tesno sodelovali in skupno nastopati! proti “izzivanju grških monarhističnih fašistov” ter v vseh drugih važnih mednarodnih problemih, ki se tičejo teh dveh dežel, zlasti pa v vprašanju reke Donave, katero vprašanje! smatdata Jugoslavija in Bolgarija, da se tiče samo držav, ki leže ob Donavi.
Tito in Dimitrov sta dalje
zaključila, da bosta obe državi sodelovali v kulturnih odnoša-jih z izmenjavo literature in časopisja.
_----o-----—
LOV NA RACE V
OHIO BO SAMO 30 DNI
'Washington. — Lov na race v državi Ohio bo letos dovoljen samo 30 dni, dočim je trajal prej po 45 dni. To je ukazal predsednik Truman na priporočilo notranjega tajnika Kru-ga, ki pravi, da je te divjačine vedno manj.
Tako bo v državi Ohio letos lov na race od 21. oktobra do 19. novembra. Vsak dan bo dovoljeno nastreliti 4 race, lovec jih ne sme imeti v posesti več kot 8. Prošlo telo je bil dovoljen odstrel 7 rac na dan, v posesti jih je smel lovec imeti pa 14.
Race so imele zadnja štiri leta zelo slabe vremenske pogoje za valenje, zato jih je letos veliko manj.
-----o------
Ameriška bojna sila je zdaj 113,000 mož
Washington. — Ameriška armada šteje danes samo 8 divizij, ali okrog 113,000 mož. Ena divizija je v Evropi, 4 na Japonskem, ostale pa doma.
vec, stara 75 let. Doma je bila iz Padeža nad Borovnico. Bila je vdova zadnjih 20 let. Poleg omenjene hčere zapušča hčer Frances Bond in sestro Heleno CVar, v Planini pri Rakeku pa 3estro Ivano Mavrič. Tukaj zapušča tudi pet vnukov in vnukinj.
Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob 5 v Grdinovem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Martin Grasso
V petek z j utrla j je umrl Martin Grasso, star 23 let, stanu-i joč na 1031 E. 74. St. Tukaj zapušča mater Kato roj. Ski-tarelich, brata Anthony in George, sestri Mary in Katie omo-ženo Kulovich v Kaliforniji, ki sta dospeli na pogreb in več drugih sorodnikov. Rojen je
Razne najnovejše svetom vesti
DETROIT. — Ako ne bo prišlo danes do sporazuma med unijo CIO in Ford Motor Co., bo odšlo jutri opoldne na stavko 107,000 delavcev pri Ford Co. Včeraj so se vršila pogajanja ves dan in nadaljevali jih bodo še danes.
BATAVIJA, Java. — Obe stranki, to je nizozemska vlada in Indoneziška republika sta izjavili, da bosta prenehali s sovražnostmi, kakor je ukazala zadnji teden Zveza narodov. Nizozemska vlada je ukazala svojim četamf da prenehajo s streljanjem pogrebnega zavoda na E. 162. dane3 (pondeljek) opoldne.	cesti. Dan in čas še ni določen.
oa zan e- y prje(ienau, obe v ameriški
zasedbeni coni.
Časopis “Die Abend” poroča, da so jemali stroje iz tovarne v Mariendorfu in jih pošiljali v rusko cono skrivaj. Nekaj teh strojev je bilo poslanih v Underschloss in Hirsch-v I garten, berlinski predmestji, kjer se nahaja glavno stan ruske vojaške oblasti.
V Washingtonu zopet razobešajo umazano perilo iz vojnih {asov
Celo Rooseveltov sin je bil deležen razsipnosti pri mastnih naročilih
Washington. — Senatni preiskovalni odbor, ki preiskuje razna vojna naročila v času vojne, je zaključil prvi teden te preiskave. Glavna točka te preiskave je, kako je dobil Howard Hughes multimilijo-nor, za $40,000,000 naročil za armadna letala.
Na čelu odbora je senator Ferguson iz Michigana. Ta je rekel, da bo danes pričal pred odborom Elliott Roosevelt, sin _| pok. predsednika. Odbor ga
Razne drobne novice h Clevelanda in ta okolice !£
Zanimivo predavanje—
V sredo zvečer ob 8 bo predaval v cerkveni dvorani sv. Vida misijonar g. Alojzij Rupar. Govoril bo o razmerah in svojih doživljajih na Kitajskem, kjer je bil 12 let. Predavanje bo zelo zanimivo in vsak je prijazno vabljen.
Dobrodoiel v metropoli— Nazaj v svojo rojstno domovino Ameriko se je povrnil John Škrabec, ki je bil odšel 1. 1930 v Hrovačo pri Ribnici. Ko je bil še tukaj, se je aktivno udejstvoval pri Orlu in avto« vidskih kulturnih prireditvah. Leta 1945 je z drugimi odšel v Italijo, kjer se je javil pri a-meriških oblasteh, Prebil je ves ta čas v begunskem taborišču v Senegallia v Italiji. Razumljivo je, da ve povedati mnogo zanimivega o stari domovini pred vojno in med vojno, pa tudi o bednem življenju naših beguncev, ^ukaj ima sestro Mrs. Angelo Vidigoj na 6325 Carl Ave., in brata Anto-Srečnega se počuti, da je
zopet na svobodnih ameriških, tleh.
Je zopet v uradu—
Dr. Patrick Virant je po prestani bolezni zopet vdak dan v svojem uradu nad: North A-merican banki) na 15621 Wa-
valo od naroda večjih žrtev, kot jih je pa doprinašal tekom vojne. Tako bo manj živeža, manj obleke, manj cigaret. Na drugi strani pa bo treba delati več ur na teden. Mnogi bodo morali sprementii svojo zaposlitev s tem, da bodo šli važne industrije.
Za angleško gospodinjo pridejo dnevi, ki jih je bila navajena tekom vojne, namreč, da bo morala stati dolge ure v vrl sti pred prodajalnami, da bo kupila najpotrebnejše.
Mnogi pravijo, da če se ne bo položaj kmalu izboljšal, bo narod pognal sedanjo socialistično vlado in si izbral drugo. Vlada ima v načrtu, da zmanjša armado, da bo nakupila- v inozemstvu manj živeža, manj tobaka, manj premikajočih! slik, manj gazolina. Istočasno
bil v Wheeling, W. Va. Bil je,pa UpS) ,ja bo dobila v Ameriki veteran 2. svetovne vojne in nove kredite za nakup najpo-član št. 99 HBZ. Pogreb je da- trebnejšega. nes ob 8:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev svl Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo.
Herman Holzheimer
V	petek zvečer je umrl Herman Holzheimer, star 60 let.
Stanoval je pri bratu na 1062 E. 71. St. Tukaj zapušča brata John in Martina, sestre Helen Koeth, Rose Rieman, Marie Werper in več sorodnikov.
Rojen je bil na Nemškem in dobro poznan med Slovenci. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:46 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave., v cerkev sv. Frančiška in na Kalvarijo.
Anton Hlebes
V	mestni bolnišnici je umrl Anton Hlebes, stanujoč na 16007 Saranac Rd. Tukaj nima sorodnikov. Žena mu je u-mrla že pred leti. Doma je bil od Device Marije v Polju pri Ljubljani, kjer zapušča sorodnike. Pogreb bo iz Želetovega
V CHICAGU SE PRIDNO OGLAŠA ŠTORKLJA
Chicago. — V prvi polovici letošnjega leta je poskočilo število rojstev v Chicagu za 44 odstotkov. Letos je bilo rojenih že 40,562 otrok, lansko leto ob istem času pa le 27,384.
RUSIJA JE PROTI IRSKI IN DRUGIM ZA UN
New York. — Ruska delegacija pri Zvezi narodov je izjavila, da bo vetirala prošnje za pristop k tej zvezi državam:
ležen on in filmska igralka
Faye Emerson, ki je zdaj njegova žena, za katere zabave je dal denar milijonar Hughes. Za te zabave je plačal John Meyer, ki je bil Hughesov oglaševalni zastopnik in ki je potrošil, kot je sam izjavil, nad $5,000 za Elliotta Roosevelta in filmsko igralko. Elliott je bil takrat polkovnik pri letalski sili in trdijo da je potem on p r i p o ro č il, da se poveri Hughesu naročila za izdelovalo letal, čeprav jih je armadno poveljstvo odklonilo kot nepriročne.
V sredo bo pričal pred odborom tudi milijonar Hughes, ki trdi, da je prejel vsa naročila za izdelavo letal postavnim potom in brez podkupovanja.
Chicago, 111. — Jennie Keršič je odprla grocerijsko trgovino na 1740 W. 21st St., in ne Irski, Portugalski in Transjor- na 2nd St., kot je bilo oni dan daniji.	] pomotoma poročano.
Japonsko mesto Hirosima, na katerega so vrgli Amerikanci pred dvema letoma prvo atomsko bombo, to je bilo na 6. avg. 1945. Na sliki vidite glavno cesto. Na desni je poslopje časopisja šuguko, Id je ob napadu vzdržalo pritisk bombe. Okrog 50% mesU je zopet pozidanega.	^jU j, , j|)
Pri nas ima pismo Jože Rogelj; piše mu Stanko Pevec.' Dalje ima pismo pri nas Mary Kobe roj. Kožar; piše ji Juršič Florijan.
Iz Minnesote—
Od Sv. Šaefana v Minnesoti pošilja pozdrave g. kanonik J. J. Oman. Prav prijetno je tam v tem času; pravi.
Iz Washingtons—
Iz Anacortes, država Washington, pošilja pozdrave Frances Medved. Kraj se nahaja prav na skrajni severozapadni točki Amerike.
Prijazen obisk—
Iz Chicaga, 111., smo dobili prijazen obisk. Pri nas se je namreč zglasil naš vrli zastopnik John Mlakar, ki je prišel sem obiskat svoje stare znance in prijatelje. Do leta 1927 je namreč živel v Clevelandu, od tedaj pa v Chicagu. Ustavil se je pri prijateljski družini g. Ivana Račiča. Mr. Mlakar bo ostal par dni tukaj, ker ima ravno počitnice. Dobrodošel, John!
Slovesna otvoritev—
V soboto je bila slovesno odprta' nova podružnica North American banke na vogalu Union Ave. in 93. cesta. Ljudje so prišli od vseh krajev, da vi-dijo to novo banko in vložijo svoj denar. Novjh vlog je bilo nad pričakovanje veliko tako, da je zmanjkalo za to pripravljenih daril. Vodstvo banke je naročilo dodatne, da jih bodo dobili vsi, ki so napravili nove vloge. Ljudje so izražali zadovoljstvo, da so dobili v tisti kraj banko, ki so jo že tako dolgo čakali. Ameriške banke in drugi so poslali na otvoritveni dan krasne šopke novi banki. Notranji prostori banke so okusno urejeni, zračni in svetli, da smo Slovenci res lahko ponosni na ta novi bančni zavod.
BUT. DAJ 8B8TU. SrOMNI SB BEGONCKV g strni
©[Rl Ameriška Domovina
t, 1I»J I J: It*■ f « «ikXjCS5S555^y
(JAMB DMBBVBO. Utor)
•117 St CIMr Ata	HAnSonon MM	Clewtond I. Obto
______MU dalij oo»pt SatanUn, Sunday« and Holiday«
NAROČNINA:
Za Ameriko na lato »7.00: aa Cleveland In Kanado po poiti aa eno leto »OM.
Za Ameriko pol leta M.00; za Cleveland ln Kanado po pottl pol leta MAO.
Za Ameriko Četrt leta |U0: aa Cleveland In Kanado po poiti Četrt leta »2.75.
Za Clveeland ln okolloo po raanalalcUi; celo leto HM. pol lota M.00. Četrt leto H50. Poeamesna Itevllka etana 5 eentov.
BDBSORIPTION RATES:
United State« »7.00 per year; Cleveland and Canada by mall M OO por year.
U. K MM for 0 month«. Cleveland and Canada by mall MA0 for f month«.
U. K t2A0 for 3 month« Cleveland and Canada bv mall »2.75 for 3 month«.
Cleveland and raburba by Carrier »7.00 per year. M-00 for g month«. (2M for 3 month«. Single ooplea 6 cento each.
Altered as laaond-oto«« matter January 0th 1008. at the Poet Office at Cleveland. Oblo. under the Act of March 3rd 1379.
No. 151 Mon., Aug. 4, 1947
Pozno spoznanje
Sodnik Jackson, član ameriškega vrhovnega sodišča, ki je bil eden izmed sodnikov pri obravnavi proti vodilnim naci-jem v Nuerenbergu, je imel v St. Lawrence vseučilišču pretekli mesec govor, v katerem je med drugim dejal, da je Sovjetska Rusija, naša zaveznica tekom vojne, “vzpostavila nov totali-tarski režim, ki ima na sebi vse znake starega.” Nato je naštel celo vrsto točk sedanjih odnošajev Rusije ter onih nacijske Nemčije za časa avstrijskega “anšlusa,” ki morajo izzvati mučno negotovost v času, ko grozi spet svetovna katastrofa.
Ako si Jackson sedaj zasukava rokave za drugo tako obravnavo, in sicer zdaj proti Stalinu, Molotovu in ostalim, tedaj je nekoliko pozen za to. Čas, ko bi bil moral odkriti zločine proti miru in človeštvu, ki so bili v Nuerenbergu naštevani samo Nemcem, je bil takrat, in tedaj bi bil moral obtožiti tudi sovjetske vlastodržce.	4. t A
Ena točka obtožnice napram nacistom se je glasila: “Načrtno snovanje, pripravljanje in hujskanje na vojno.” Kaj pa naj rečemo o ruski invaziji Finske leta 1939, o nemško-ruski pogodbi nenapadanja iz istega leta, ki je povzročila napad Hitlerjevih 'hord na Poljsko in potem na zapad; o ruski invaziji premagane Poljske od vzhodne strani dne 17. septembra 1939; o rusko-nemški pogodbi prijateljstva z dne 28. septembra 1939; na podlagi katere pogodbe sta si Rusija in Nemčija razdelili Poljsko?! Kje je bila torej tu kaka razlika med Hitlerjem in Stalinom ?
Tekom nuerenberškega procesa ni imel Jackson nobenega
■'Jgftanja wrti; ko je ebeaem vmklp sodnikom zahteval živ-
ljenje obtoženih vojnih zločincev, Kar je bilo popolnoma na mestu, ker so zaslužili smrt. Toda storil pa je vse, kar je bilo v njegovih močeh, da se je izključilo od obravnave vse rekorde in dokaze, iz katerih bi bilo razvidno, da so bili sovjetski voditelji prav tako krivi kakor nacijski. Celo dokumente o 22-me-sečni rusko-nemški kolaboraciji, ki se je končala z “razporoko” dveh totalitarskih partnerjev, se je črtalo kot nesprejemljive
dokaze.
Zdaj pa Jackson govori, kot da smemo pričakovati, da bo Rtisija tudi v bodoče zagreševala take prestopke. Kako to, da ni dpslej videl celega kataloga sovjetskih zločinov, izvršenih proti miru v preteklosti, ki so bili dovolj jasna kršitev mednarodnega zaupanja in dobre volje, tako da je bila celo sama Liga narodov, ki se je nahajala že na smrtni postelji, dovolj ogorčena, da je izključila Rusijo po njenem napadu na Finsko!
Sodnik Jackson je hinavec, če trdi, da je šele zdaj odkril vse to. Prestopki Rusije, v katerih vidi nevarnost za bodoči mir in varnost sveta, so bili ugotovljeni in znani že tedaj, ko je sprejel mesto sodnika na nuerenberški obravnavi. Zaradi svoje tedanje pristranosti napram ruskim sodnikom ni takrat hotel priznati tega, kar priznava danes. Ali je to pravično in prav?
Nadaljujemo Meškovo povest o ANKI, ki ima naslov: NA SVETI POST.
• * «
Zunaj na ulicah je med tem žvižgal veter in začel je naletavati sneg. Anka je zdaj pogledala skozi okno, pri srcu ji je postalo tesno in nemirno. Če metež postane hujši — kako bo hodila domov?, Težko ji' je leglo na misli, da je otrokoma odgovarjala raztreseno, dostikrat šele na ponovno vprašanje, ali pa jim je odgovorila narobe.
Opoldne je prišel Tončkin mož. Ob vratih si je otresel suknjo, precej mu jo je pobelilo od urada do doma.
• * •
“Zdaj pa le takoj k mizi, da se Ana ne zamudi predolgo,1 je priganjala Tončka. Pogledala je skozi okno in kakor tajna skrb ji je zatrepetalo v očeh. . . “Morda bo zunaj vedno huje.”
“Prinesi vina!” je menil soprog. “To Anko ogreje in okrepča, bo laže stopala.”
Tončkin mož je nalival. Popoldne ni imel službe, zato je bil dobre volje. Spil je nekoliko nagloma, drugega za drugim; vino ga je ogrelo in mehko in praznično mu je postalo pri srcu — že je čutil nežnost in radost svetega večera. Smejal so je dobrodušno in glasno je nagajal otrokoma, da jima Božič ne prinese ničesar . . . ‘•‘Pri nas pojde mimo. Pri sosedovih, pri Križanovih se pač ustavi, a k nam ne pride... Zakaj ne? Glej ju — prerazpo-sajena sta, to sama vesta!!’
Otroka sta se vznemirila in mati ju je morala tolažiti. Oče se je pa smehljal zadovoljno in nalival Anki.
Ideja Zed. držav Evrope
Odkar se je zrušilo cesarstvo Karla Velikega, je Evropa gnozdo spletk in predsodkov raznih velikih in malih narodov. Da se temu odpomore, se je že davno v glavah nekaterih daljnovidnih intelektualcev porodila ideja o združitvi Evrope, ki bi pomenila odpravo mej in težav, ki so zvezane ž njimi. Združena Evropa je postala celo cilj in smoter takih despotov kot so bili francoski kralj Ludovik XIV., Napoleon in Hitler, ki so hoteli združeno Evropo seveda v svojo korist, da bi jo laglje izkoriščali.
Ideja po združitvi Evropo ni od takrat nikoli zaspala. Leta 1930 je Francozoma Briandu in Herriotu dejansko uspelo, da sta pridobila 26 evropskih vlad, ki so to idejo indorsirale ter bile pripravljene delovati za njeno uresničenje.
V zadnjih dveh letih se zdi, da je Evropa danes bolj daleč vsaksebi, kakor je bila kadar koli prej. Pa tudi zdaj ni stvar zaspala. Lansko leto-jo je Winston Churchill nenadoma zopet oživel v Curihu. Zdaj pa je prišel naš državni tajnik Marshall na dan z načrtom, s katerim je izmanevriral Molotova ter ga prisilil, da Se je slednji izjavil proti namenom zapada.
Ni dvoma, da bi bila združena Evropa velik blagoslov za vse narode, ki v njej prebivajo. Poleg političnih prednosti, se ne sme prezreti tudi sledečih ekonomskih činjenic: južno-vžhodna Evropa ima v normalnih časih odvišek živeža, dočim i:na severnozapadna Evropa industrijski odvišek. Logična ekonomija zahteva, da te pokrajine trgujejo druga z drugo, ker imajo ene vse to, kar druge potrebujejo. Poleg tega je zgodovinsko dejstvo, da je Evropa mati tega, kar poznamo pod označbo — zapadna civilizacija. Rešitev Evrope, kulturno, politično in gospodarsko, je samo tedaj mogoča, če se bo uresničila ideja “zedinjenih evropskih držav,” po vzorcu Zedinjenih držav ameriških. Torej na demokratskem principu, ne pa morda na kakem totalitarnem, kot si to domišljajo v Kremlju.
“Srečno hodi, Anka! In o priliki spet kaj pridi!”
“Pridem. Z Bogom!”
» * •
Ko je prišla Anka na ulico, je naletaval sneg v debelih kosmičih, a ne pregosto. Ulice so bile pobeljene, a plast še ni bila posebno debela.
Hitela je k peku po žemlje. Tople so bile, še pravkar so jih morali vzeti iz peči. Odtod je šla v prodajalnico nakupit za deco nekaj malenkosti. V prodajalni je bilo mnogo ljudi in je morala nekaj časa čakati. Ko je imela vse in je šla iz mesta, je na visokem mestnem zvoniku bila ura. . .
“Dve!”
Slaničova se je zdrznila, stopila je hitreje, glavo in ves gornji život je nagnila naprej, kakor bi hotela s tem pospeiti 'hojo, kakor bi se nameravala spustiti v beg.
* * *
Bilo ji je toplo, tako toplo kakor v sobi sestrične, kjer je bilo tako toplo in mehko in voljno, da bi človek sedel in sedel in ne bi nikoli vstal in nikoli na cesto ne šel. V zimo, v sneg! Po glavi, po nogah in po vsem telesu ji je plala toplota, a ta gorkota jo je nenavadno slabila, kakor bi jo hotela uspavati. Dopoldne ji je bilo hladno, a čutila se je svežo in krepko, zdaj pa se je je oprijemala j mehka lenoba s toplimi rokami; v tem objemu so ji ginile moči, spanec ji je legal na oči in na misli. A pogledala je tja po poti — ah, dolga, dolga je še! Res, zakasnila se je, večer
les se je razprostiral pred njo ob cesti, neznan — nekdaj ga je pač videla, ko je šla v mesto, a menila se ni zanj. Domače hiše pa nikjer.
» » *
Ah res, saj je šele komaj iz mesta! Oh, pot je še dolga in težavna je, kako bo še trudna! Sneg naletava, sever brije, da jo reže in žge do mozga. Sneg se ji oprijemlje šolnov, lahko bi omahnila, tako visoko stopa — a pot je še dolga, doma pa jo čakajo malčki. . .
“Stopi, Anka! Hitreje, Anka!”
Pot ji je tekel po čelu v velikih kapljicah, tako je hitela. Košarica in culica sta se ji zdeli neizmerno težki. Z vsakim korakom je rasla nujna teža, da je Anka sopla pod njo.
Ob cesti je stalo posamezno drevje. Vrbe, jagnjedi, jelše, hrasti — vse kakor dopoldne, ko je šla tod mimo. Le bolj belo je bilo vse. Obleklo si je še bolj praznično obleko — sveti večer jfe bil blizu. Vejevje se je sklanjalo še niže kot dopoldne, kakor bi sanjalo še bolj živo o velikih skrivnostih svete noči in se klanjalo vse zavzeto pred njeno čarobno krasoto in nebeško svetostjo. . . Tupatam je samotarila nekoliko strani od ceste hiša, kakor izumrla. Prišla je Anka skozi malo vas — dvorišča so bila prazna, vse se je umaknilo zimi in snegu v hiše in je čakalo svetega večera. * * •
Enkrat se je Anki zazdelo, da sliši med neslišnim padanjem snega od nekod zvone-nje. “Kaj pač zvoni? Ali mrliču?” Zatrepetalo je sem do nje, kakor bi prihitelo izpod neba—mehak, skrivnosten pozdrav ,svetonočni morda. Dotaknilo se je Anke nalahno, na-
bo, preden bo doma. ..	. ,	,	. .	....
Vztrepetala je, poskusila je | f‘° mimogred_e ~ !"_Je.”^e' otresti toplo zaspanost, odgnati
T N« m*
“Pij, Anka, boš laže hodila.
Pot je dolga in zima je, da Človeka stresa še v zakurjeni sobi.’
Ena je bila ura, ko so vstali. Anka je bila vznemirjena, mudilo se ji je.
‘Bog vama povrni'! A predolgo sem se zasedela.”
“En hipec še počakaj, Anka, takoj ti prinesem obleko. Pojem kar “greš.”
Tončka je poiskala v naglici obleko in nekaj starih igrač. Igrače so položili v košarico na dno, navrh so dejali .obleko, kolikor je je šlo vanjo. Ostalo so povezali v culico.
“Bog vama plačaj! In vesele in srečne praznike vam daj vsem skupaj,!”
mehko lenobo, ki ji je legla na misli in na oči. Stresla je gla-
vo, privkdignila jo je za nekaj bil°
trenotkov, sklonila se je spet z
vsem gornjim telesom naprej in je stopila 'hitreje.
« * *
“Zmrači se, preden se vrnem. Otroci pa čakajo in bodo vznemirjeni.”
Misli so se ji zdramile, napele so se ji za nekaj trenotkov. Zaželela si je, da bi bila že v domači vasi. In glej, komaj si je to zaželela, se je že zgodilo. Glej, tam gori nad cesto se že beli domači gozd, v njegovem zavetju stoji kočica — še pet minut in doma je, pri deci.
“Anka, stopi hitreje.!, Anka, deca čaka!” — Saj hiti, hiti — in, oj radosti, doma je. . .
A hipoma jo je streslo, široko in plašno je odprla oči. Tuj
lo in se porazgubilo in utihnilo. Ni vedla jasno, ne odkod je
prišlo, ne kam je šlo, ne kaj je
(Nadaljevanje prihodnjič.J * » *
Kako bo še z Anko — ali bo prišla k otrokom domov? Ali bo slavila z njimi skupaj sveti večer?
Na odgovor moramo čakati, da pridemo globlje v povest in vidimo njen konec. Med tem pa ANKI ne moremo kar nič pomagati, čeprav bi človek tako rad skočil za njo na zasneženo cesto z avtomobilom — in jo v hipu rešil vseh skrbi... * • •
Pa saj je to samo — povest! Morebiti pa ANKA trpi samo v pisateljevi domošljiji! čemu bi si kdo ubijal glavo radi ANKE in si dal parati srce?
Oh, ko pa povest tako živo
Anionu Grdini
(k petdesetletnemu pionirskemu jubileju)
Krojijo sojenice nam usodo, po strugah tajnih nam življenje teče, beži mladost... Starosti bleda misel zagrize se v srce kot črv in peče.
Naj milostne vam bodo sojenice!
Naj sedmi križ, ki ga poklanjajo nebesa, bo lahek kakor las, ki vam sivi na sencih, in lažji od labodjega peresa, ki z njim arhangel, letopisec božje hiše, oceno jasnovidca v božje bukve piše:
“Anton Grdina, brat v Gospodu — ali je mogoče! ?
Let petdeset je že vtonilo v večnost,
kar svoj zanos mladostni in gorečnost,
najdražjo doto, si iz rodne koče
ponesel na Zapad, zavihal si rokave,
zoral ledino, preobrazil goličave.
Postal si mož veljaven, steber med stebri.
Ni rodoljubje tebi puhla rečenica: da še slovenske pesmi mila govorica po radiju na tujfh tleh zveni, zveni, gre hvala tebi, slavljenec Anton Grdina, in tebi, ki si ga rodila, domovina!
Za rodom rod gubi se v senci tihih Žal.
Da bi mehkejše počivali, slajše spali sodobniki, ki skupaj ste oblikovali za morjem novi svet — pogrebnik si postal.
Skrbno, skrbno jih spremljaš na poslednji poti, vsak dan omahne kdo kot orel s strtimi peroti...
Na gori hrast — uklonil ni te sedmi križ!
Med pionirji dozorel si v kremenitost, srce ti diči žlahtna roža — plemenitost.
Prislužil si si vstopnico za paradiž!”
*	Mirko Kunčič.
spominja na sto in sto dogodkov v živem življenju! Koliko ANK in podobnih znank in neznank je na primer med BREZDOMCI po begunskih taboriščih, ki prav tako ne vedo, kaj bo z njimi, kakor ANKA v naši povestt-ne ve! Glejte, to pa ni nikaka pisateljska domišljija, ampak živa življenjska resnica! VSAK DAR za LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV bo pripomgoel k temu, da bodo razne ANKE vsaj za mrtfco bolj zaupno gledale v bodočnost. . .
* ’ * *
Že nad dve leti tavajo po svetu ti ubogi ljudje. Že nad dve leti jim tudi skušamo po malem pomagati. Pa če bi pomagali ševeliko več — vseeno bi bilo vse to “po malem.” Potrebe so ogromne!,
Pišejo nam različno. Včasih kdo zapiše: Za jesti bi že še nekako imeli, le obleči nimamo kaj. — Pa si mi brž mislimo: No, da le lačni niso ... in pozabimo nanje. . .
Drugič kdo zapiše: Prav preveč ravno zdaj ne stradamo, tudi telo imamo s čim pokriti — le bosi smo vsi od kraja ... Mi si pa mislimo: Well, da le
goli niso, razen na nogah, to še ni tako hudo .. .
Zopet pride pismo: Obuvala zdaj imamo, hrana je pa tako slaba, da ros skoraj stradamo. Mi si pa mislimo: No, dokler samo SKORAJ stradajo, bo že če! SKORAJ še ni nikoli zajca vjel!! Noge imajo pa le lepo pokrite. To še ni tako strašno hudo. Tako si mislimb, pa hitro pozabimo nanje. . .
* * *
V resnici pa mi ne bi smeli nikoli iz posameznih pTi e m
sklepati, kako prav za prav BREZDOMCEM gre. Tudi če pride pismo in pove: Zdaj se selimo v Argentino ... s tem ni rečeno, da je zdaj begunsko vprašanje pred “likvidacijo.” Vsak piše in poroča, le to, kar se njega samega tiče in njegove najbližje okolice. Prilike in razmere se pa iz dneva v dan tako spreminjajo, da dostikrat že ni nič več res, kar kdo piše, ko pismo pride v roke naslovniku.
In če je še zmeromres za tistega, ki je pisal, pa je tam pko-li na TISOČE drugih, ki tisto pisanje zanje ne velja.
* a •
BREZDOMCI so se seveda
_______(Dalje na 3. strani)
ČEVfpMETE
AL PA NE
Člani naše ekspedicije na Willard so mnogim poznani, mnogim pa tudi ne. Zato morda ne bo napek, če se vam postavimo na ogled, da nas pre-šacate in svoje slabo mnenje o nas lepo zase obdržite, kakopak. Kakor vidite po naših srečnih obrazih, je moral biti fleten trenutek takrat, ko nas je slikar* udaril. Res je bil presrečen trenutek. Saj smo se postavili tam na divah nekaj minut poprej, predno smo se odpeljali k Lunkovim na banket. Ker je menda vsak izmed nas mislil samo na to, kaj vse ga ne čaka na težko založeni mizi, ni mogel napravljati drugačnega kot nadvse srečen obraz. Resnično, resnično vam povem, da nismo i-meli zabadavo tako presrečne obraze.
Da ne bo kake pomote in da boste vsi, ki niste imeli še te velike časti, da bi nas osebno poznali, vedeli, kdo je kdo, mi milostno dovolite, da vam
vsakega posebej pripeljem na frger.
Prvi in glavni na sliki je Debevčev Buč, ki se sicer ni posebno olikanega izkazal, kerj cenjenemu gledalcu obrača zadnjo premo. Toda imejmo ga izgovorjenega, ker njegova dolžnost je, da gleda svojemu gospodarju v oči in čaka na njegove ukaze. Če ga natančno pogledate, boste opazili, kako vprašujoče gleda v svojega gospoadrja. Prav kot bi ga hotel vprašati: ali naj jih zapodim z jarda, poletnike? Samo besedo reci, pa bo naš bor-jač v dveh minutah izpraznjen in mili gostje si bodo 75 milj na uro pomagali, odkoder so prišli. Lahko je pa tudi mogoče, da se je postavil pred nas, ko smo zavzeli svoje pozicije na kopici drv, da bi pazili, da se kateri nas ne zmoti in bi pobrfel kako poleno. Ne, dokler je Buč pri hiši, vam rečem.
Od narodne skupščine, ki stoji levo v vrsti, so pa sledeči: prvi je hišni gospdoar, Anton Debevec, ali kakor sva ronala največ v tej koloni — Kranjč Tone. i Ne more prikriti bla-ženstva, ki ga navdaja, ker je imel počitnice, dokler smo bili mi pri njem na žernadi. Se da-
nes mi je uganka, kako je to, I del toliko gorja vsa tista jut-
da nismo privlekli iz hiše tudi hišne mame, da bi se z nami slikala. Slika bi bila mnogo lepša, vam rečem.
Zraven njega se je razčepe-ril Grmkov Japček, do pičice tisti, ki vam maže in packa tole kolono, včasih tako, včasih pa tako. Ker se močno zazdi, kakor se vsak Meniševec, je potisnil klobuk “na koso,” kar se mu zelo poda ,bi rekel. Če ga naglo pogledate in si potem hitro poplaknete grlo, vam ne bo ostal v ustih slab okus.
Zraven njega je pa naš voditelj, lastnik Buicka in tisti, ki je nama z Jakšičem priza-
ra, kar smo bili iz Clevelanda, ker je nama plozal na vrata budnico, ko so še petelini premišljevali, če bi zapeli ali če bi malo počakali. To je naš Tone Grdina. Naj vam povem, ko smo že ravno pri tem, da je to sliko vzel sam Mp. Grdina. Kako se je pa zgodilo, da je jemal sliko, istočasno je prišel pa tudi sam na sliko, to je pa tiskarska tajnost. Za eno latvico kislega mleka vam povem, kako smo to napravili, drugače pa ne. Kaj mislite, da sem jaz zastonj hodil v črno šolo, kali?
In zraven Mr. Grdine je pa
naš France Jakšič, moj šlaf-kamarad in dirigent orkestra pri kazanju slik na Willardu. Ker je bolj Cahejeve sorte, sem mu rekel, naj stopi na kakšno večje poleno, da bomo vštric, pa ni hotel. Bil je tudi tako zaverovan v sliko, da je celo pozabil puhniti kolobarček z dimom cigare.
Škoda, da ni Mr. Grdina vzel slike, ko smo glihali za krave. Se reče, saj/ premikajoče slike je vzel, teh se pa ne more pritisniti v časopis. Tisto bi bila slika, tisto! Prav škoda je, da so gospoda Fronca odpeljali v Minnesoto, da se ni mogel postaviti ob nas, ki smo nosili skupaj vse križe in težave od Clevelanda do Willarda in spet nazaj, pa se nismo niti enkrat samkrat sponekli.
Tako, zdaj nas poznate. To podobco lahko izrežete in jo o-besite, kamor hočete. Če si jo denete ponoči pod zglavje, boste imeli hude sanje, torej ni priporočljivo.
Jutri bomo pa začeli razkladati zadnji dan našega presrečnega bivanja na Willardu. Dosti smo imeli še opravka, kot boste videli.
Jakob K. Hear:
Berninski kralj
roman s Švicarskega pogorja
Gospod Konradin je bil kot Suldna. Kako sem prišla le začetni kancilist pri svojem sem? To se je čudno naklju-
bratu v Pari, kjer se bo, je menil deželni sodnik, palvolasa Meja Driosch že dala pozabiti.
Toda čez Mals so našla Kon-radinova pisma pot v St. Moritz in čeprav so se na dolgem stran potu strahovito postarala, so lila vendar zlato sonce v neko majhno nesrečno srce. In povrh je pisala nato še Cil-gija: “Sedemnajstletna Meja. Naj cveto tvoje rože še nekaj kratkih let. Veselim se vajine; svatbe!”
Pozimi, bila je druga, odkar ni več v Pontresini, pride Cil-gijio pismo in neko mej)to v njem izbjudi župnikovo pozornosti
“Pomislite,” piše Cilgija, "kaj nenavadnega me prosi start Gruber. Mlada bogata kmečka hči v Reschenu, brhka devetnajstletnica, čila ko iz studenca — poznam jo — se je zagledala v modre Sigismundo-vo oči. Starši hočejo, stari Gruber hoče, saj ne vem, kako so vse napeljavah, samo mladi noče! In zdaj meni stari ker pač nočem vzeti Sigismunda, naj ga spravim k pameti. Premagala se bom in mu bom
čilo. Nekaj tednov že delamo zopet na barju: moj baron je na Salcburškem, trgovci ne plačajo nič, ljudje, ki smo jim dolžni, postajajo nestrpni, bankir v Innsbrucku se ne gane, in jaz sedim neke sobote zjutraj v svoji pisarnici, stiskam glavo med dlani in se sprašujem: — Kaj naj storim, ako pridejo drevi delavci po svoj štirinajstdnevni zaslužek? Ali naj jim rečem: na kantu smo? Tedaj vstopi stari Gruber, na njegova vprašanja radi odpreme šote za solarno v Hallu mu raztreseno odgovarjam .Kaj vam je, vpraša. Priznam mu svojo zadrego in on pravi: Tako, 600 goldinarjev potrebujete, da ne razvpijete barona za plačila nezmožnega? Tu jih imate. — Tvegam to nevarnost, zakaj tako slabo z Montom še ni. Tako morem izplačati svoje delavce in še različne sitne upnike. Štirinajst dni na to prejmem iz Salzburga denar, obenem pa tudi baronovo navodilo, naj odpuščam ljudi, kolikor morejo najti delo drugod, in zdaj mi en delavec za drugim sega v roko za slovo. Polom mojega
AVGUST
10. — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prosto-dih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
31.—Župnija sv. Vida proslavi 40 letnico župnikovanja Rt. Rev. Msgr, B. J. Ponikvarja.
SEPTEMBER
14.—Jesenski festival pri fari Žalostne Matere božje v Peninsula, Ohio.
20. — Glas clevelandskih de-lvacev št. 9 SZD priredi banket v počasti članom veteranom zadnje vojne,
povedala svojo žalostno zgodbo ljubljenega barskega podjetja iz Pontresine.	mi izvablja Solze v oči, pa tudi
Vesela sem, da se je tako za- Prt Gruberju izposojeni denar
sukalo, a Porta mi je pri svojem zadnjem obisku tako toplo prigovarjal, naj se vendar usmilim mladega Gruberja in da me čaka pri tem sreča. Začela sem resno preudarjati. Zakaj zdaj poslušam mnogo bolj nasvete izkušenih ljudi nego v Pontresini. Toda Re-schenkina zgodba mi ne gr|e nič do srca, to je vendar znamenje, da je vse, kar zanj občutim, zgolj prijateljsko spošto-vanje. Zaroka Fortunata Ldr-se s Scanfserko me je bolj .pri-zadela, želim mu tisočkrat srečo iz vsega srca!”
Župnik je vzdihnil: Lorsa in Cilgija bi bila par po njegovem srcu.
Resno, zelo resno Cilgijino pismo s pripisom: “To pismo je nujno!” je prispelo spomladi v Pontresino,
“Tokijat, stric, ti pišem s
AUGUST HOLLANDER
v Slov. Narodnem Doma,
6419 ST. CLAIR AVSNVS, POŠILJA DENAR v Jugo- ja.
KOLEDAR
DRUfTVENlH
PRIREDITEV
v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave.
27. — Dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi jesenski festival v SDD na Waterloo Rd.
OKTOBER
12.__Podružnica št. 14 SŽZ
praznuje 20 letnico obstanka z igrjo ^Razvalina življenja” in plesom v SDD na Recher Ave., Euclid, O.
26. — Pevski zbor Planina v Maple Heights praznuje 10 letnico obstanka s koncertom v Slovenskem naflodnem domu Banket se vrši na 6060 Stanley Ave. o----------------------—
ka na šolah s slovenskimi otroci. List podrobneje opisuje napake poučevanja na posameznih šolah.
NEMCEM RASTE GREBEN. — Radi nerazumljive jugoslovanske politike, ki si je odbila zapadne zaveznike, Nemcem po Koroškem raste greben in že groze Slovencem, kako bo, kadar Avstrija postane spet samostojna. Tako že govore po shodih o "nezaslišanem” številu slovenskih šol na Koroškem. Rešitev koroških Slovencev je pač le v združitvi z zdrugimi Slovenci, rešitev teh pa v uničenju komunizma.
DROB« VESTI K SLOVENIJE
me peče. Vrniti ga moram takoj. Čujem, da je stari Lovrenc bolan ali da vsaj ne more iz hiše, važno se mi zdi, da mu izročim vsoto sama v rotte. Nekega jutra preblaga vse . premisleke in odjezdim na dolgo pot v Sulden. Družina, posebno stlari Lovrenc, napravi iz mojega obiska praznik. Ogledati si moram obširno lepo posestvo, govorijo dosti, samo nič o mladi Reschenki, zakasnim se do večera. Sigismund Gijuber me spremlja ponoči proti domu, in potem Saj sem vedela, kaj se bo zgodilo, ako obiščem Sulden! Zopet me snubi, in stric, začnem premišljevati, ne, ne premišljujem, borim se. Tako rada bi videla starega očeta srečnega! Stric, izkazal bi mi veliko dobroto, ako bi hotel priti sem, tako rada bi se s teboj posvetovala. Ne morem urediti in obvladati svojih misli. Toda prosim, hitro, stric! Bojim ee, da gre s starim Gruberjem proti koncu. \
In župnik potuje rta Sulden.
Izmed najtežjega, kar je še kdaj doživel, je njegov sprehod z nečakinjo v svitu Ortler-
(Nadaljevante s 1. strani.) . našajo v upanju, da enkrat izgine.
Spet drugi drže naravnost s partizani, ker so toliko prestali od Nemcev, da ne mislijo na drugo, kot kako proč od njih. Pri tem ne mislijo, kaj je partizanstvo naredilo na Slovenskem. Največkrat te vrste partizanskih prijateljev sploh ne vidijo v partizanih komunistov, ampak samo Slovence. Ker ne dobe v roke drugega kot komunistične liste iz Ljubljane (in tam drugih ni!), ne vedo, kaj je za partizanstvom. Če
(Doti* preko Trata)
vestnik” tudi ta list in angleški upravi očita, da zaposluje vojne zločince. Na te napade je odgovoril angleški major Sharp, v “K. Kr.” da ne bi resničnega vojnega zločinca pustil niti 24 ur na svobodi, da pa je pisanje komunističnega lista samo obrekovanje z namenom, da se ljudem drugega prepričanja škoduje. Pri tem poudarja, da je znamenje prave demokracije, da se pusti vsakemu človeku njegovo mišljenje.
Potem pa dostavlja, da je res med partizani nekaj ljudi, ki so tvegali življenje za svobodo, da pa jih je mnogo, ki veli»
jim kdo o tem pripoveduje, ne verjamejo.	ko govore o borbah v gozdo-
Tretji pa so pravi komunisti vih, v resnici pa je bilo njihovo
in tudi teh je precej na Koroškem. Ti seveda delajo z vsemi silami za Tita in njegovo češče-nje. Ti imajo tudi denar za propagando.
Zahvala
Spodaj podpisana se želiva iskreno zahvaliti vsem najinim prijateljem za lepo presenečenje (suprise party), ki so ga nama priredili 28. junija v Slov. društ. domiu na Recher Ave.
To je bilo resnično presenečenje za naju, ker je nama Mr. Vehovec dejal, da se dela malo stvar za najinega sina, ki je baš sedaj graduiral iz West Point vojaške akademije. Ko smo pa prišli v dvorano pa vidiva, da je to za 25-Ietnico najinega skupnega zakonskega življenja.
V prvi vrsti naj sprejmejo našo zahvalo Mr. Louis Zgonc, Mrs. Tomšič in Mrs. Klun, ki so započeli celo stvar in vabili prijatelje. Dalje hvala Mrs. Meše in Mrs. Sultz, ki so pomagali peči in, kuhati, kakor tudi vsem točaj enf in dekletom, ki s ostregli gostom.
Naj sprejmejo našo globoko zahvalo sledeči: Mr. in Mrs. Chas. Raukar, ki vodita gostilno na 340 in Vine St., Mr;, in Mrs. John Petrič, njiju hčerka in njen soprog, (Mr. in Mfls.
delo med vojsko vse kaj drugega kot borbeno.
KOROŠKO šOtSTVO. — S
šolami so Nemci zadnjih sto joe Zgonc, Mr. in Mrs. Frank lot ponemčevali koroške Slo- Zakrajšek, pogrebnik iz SU
NAPADI NA BEGUNCE. — vence. Najprej pod staro Av-'Clair Ave., Mr. in Mrs. Louis -	—■--•	--4vt—- a.. 1 /-.» .-‘--govec na Nor-
Louis Zgonc in Kralj, Mr^ in
vlada začeti z dvojezičnimi šo-jMrs. Louis Tomisic, Mr. in Mrs.
ce in jih zmerja z zločinci. Ti, ki ne bero drugega, seveda verjamejo. Ker pri “Koroški kroniki” sodeluje tudi nekaj beguncev izpod komunističnega jarma, napada “Slovenski
in Mrs. M. Kraintz, Mr. in Mrs. F. Perusek, Mr. in Mrs. F. Pieman, Mr. J. Miklaucic, Mr. in Mrs. F. Berkopec, Mr. in Mrs. S. Andolek, Mr. in Mrs. L. An-dolek, Mr. in Mrs. F. Krall, Mr. in Mrs. M. Krall, Mr. in Mrs. J. Lenaršič, Mr. in Mrs. Hafner, Mr. in Mrs. M. Kraintz, Mr. in Mrs. J. Pluth m!., Mr. Smith, Mr. in Mrs. D. Zgonc, Mr. in Mrs. F. Zgonc, Mr. in Mrs. R. Zgonc, Mr. in Mrs. John Koss.
Posebno zahvalo naj sprejmejo Mr. in Mrs. James Slapnik ml. za krasne šopke cvetja, Mrs, Frances Sterle in Mr. in Mrs. L. Zupančič za krasno spominsko sliko, ki so jo nama podarili. — Našo zahvalo naj sprejmejo Mr. Anton Vehovec, ki se je trudil, da je vse tako lepo izpeljal celo stva*. Hvala tudi najini hčerki in žetu za lepo darilo.
Dragi prijatelji, ta dan nama bo ostal v spominu kot e-den najlepših v življenju. Bila sva ginjena, ko sva zagledala tako veliko število dragih prijateljev, ki ste naju počastili in nama podarili tako lepo darilo in krasen srebrn šopek, ki nama bo ostal za trajen spomin na vas in na ta za naju tako lep dan. V enakih slučajih pa se bova rada odzvala in se oddolžila po najboljši moči.
Sprejmite vsi ponovno zahvalo in naj lepše pozdrave od Mr. in Mrs. Anton Tavzel, 17651 Lakeport Ave.
-------o------
Kaznovani zajec
(Resnična dogodbica) Gladež iz Zapotja je bil navihanec, da mu ni bilo enakega daleč naokoli. Resno delo mu ni dišalo, ugajal pa mu je lov na divjačino, ki je bil takrat strogo prepovedan.
Nekoč v jeseni je nastavil zajcu na vrtu blizu hiše, ka mor je nametal zelnato perje.
DELO DOBIJO
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 931/2c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff .. Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
(166)
Za hišna dela
Sprejme se ženska za splošna hišna dela od pondeljka do petka, od 8 zjutraj do 3 popoldne. Mora znati angleško. Plača je $20 na teden in prevoznina. Pokličite CH 6981.
Punch Preti Operators
izkušeni, visoka plača od ure in plača od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St.
,	(157)
Za 18 let stare
Sprejme se moške 18 let stare in več za delo v tovarni. Visoka plača od ure in plača od kosa. Murray Ohio Mfg. Co. 1115 E. 152. St.
(157)
MALI OGLASI
Soba v najem
Odda se opremljeno sobo, ima poseben vhod. Odda se poštenemu fantu ali dvema dekletoma. Pokličite od 12 naprej EX 7562.
-(151)
Stanovanje išče Veteran s soprogo brez otrok, oba delata, želi dobiti stanovanje 3 ali 4 neopremljene sobe na vzhodni Btrani mesta. .Kdor ima kaj naj pokliče IV-6884.	—(152)
lami. Po odloku iz novembra; Anton Klun, Mr. in Mrs, John 1945 so v južnem delu Koro- Geromi, Mil. in Mrs. Trebar, ške začeli poučevati slovensko. Mr. in Mrs. Anthony Klančar, Rečeno je bilo, da se bo vršil j Mr. in Mrs. L. Meše, Mr. in pouk v prvih tre'h letih načelo-1 Mrs. Frank Godič, gostilničar ma le v materinskem jeziku na E. 55 St., Mr. in Mrs. John otrok, toda tudi drugi deželni Kovačič, Mr. in Mrs. L. Ogrinc,
slavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena;
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri KoUanderju boste vedno dobro postreženi.
MAKI
lUlTlPLE VITUHNCAP«Jl£» YOUR BUY WORD
gttWggg
zttzssr
far to «Ar •w* ■* **
ttartSCONOMV.
otwwwsi vy taki* a Oay*«W
susses
"Sigismund ve vse,” mu pripoveduje Cilgija na tem sprehodu. “Ve, da je sama medla, na spoštovanju zanj in za njegovo družino osnovana ljube-ze, ki mora šele zrasti in se učvrstiti. Bog, če bi mi le moji pok. starši dali znamenje, kaj naj storim! Nerada bi pustila starega Lovrenca umreti bitez tolažbe in vendar ne morem prevzeti odgovornosti in reči da. Stric, ali naj grem po svetu?’ ’
Pretresljivo se bori Cilgija.
“Vse mi ustrežejo,” bruhne iz sebe. “Ker nisem rada na Tirolskem, se hoče Sigismund naseliti v PPuschlavu in ustanoviti tam tovorništvo. Stari Lovrenc je zadovoljen.”
Župiiik ne ve svetovati. — Mladi Gruber s svojim čistim, suhim vedenjem mu ugaja bolj ko kdaj.
Toda Cilgija ljubi očeta, ne sina.
(Dalje prihodnjič;
-------o-------
Kupujte Victory bonde!
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE . ..
(Nadaljevanje s 2. strani) že davno vsega naveličali, vendar MORAJO še nadalje trpeti. Mi smo se morda tudi že vsega naveličali, toda tudi mi MORAMO še nadalje pomagati ! Saj smo LJUDJE, saj smo BLIŽNJI vsem tem našim ljudem, če že ne mislimo na to, da ni izpeljano. Tako manjka uči-smo jim ROJAKI in SOROD- teljev, ki bi znali učiti sloven-
jezik se bo poučeval že od šolskega začetka. Pri tem načrtu so sodelovali sedanji veliki prijatelji partizahov kot profesor Tischler in M. Zwitter.
Gotovo je bil to velik napredek za koroške Slovence. Vendar ugotavlja “Koroška kronika,” da marsikaj sklenjenega
NIKI. Poleg vsega tega smo — ali smo? — KRISTJANI in KATOLIČANI!
Torej ne odnehati, ne popustiti! Kdor vztraja do konca, ta bo zveličan! To pa vsi veste, da si te besede in te obljube NI izmislil — Zaplot. . .
Mr. in Mrs. Frank Schultz, Mr. in Mijs. John Globokar, ki vodi gasolinsko postajo na E. 185 St, Mr. in Mrs. F. Vidrich, Mr. in Mrs. F. Rupar, Mr. in Mrs. J. Žnidaršič, Mr. in Mrs. Stanley Dolenc, Mr. in Mrs. J. Zakrajšek, Mr. in Mrs. A. Kau-cnik, Mr. in Mrs. A. Vehovec, Mr. in Mrh. Mah, Mr. in Mrs. L. Kovačič, Mr. in Mrs. A. sko. Deželna vlada se ne po-jTomše, Mr. in Mrs. A. Kolenc, trudi za tisk potrebnih knjig in Mr. in Mrs. G. Krainčič, Mr. niti ne nastavi deželnega nad-;in Mrs. W. Lampe, Mrs. Mary zornika za te dvojezične šole. j Andolek, Mr. in Mrs. J. Opa-Vse izgleda, da koroška vlada 1 iek, Mrs. Mary Kraintz, Mr. samo čaka, da se zavezniki izjin Mns. C. Launch, Mr. in Mrs. Koroške umaknejo in da spet | F. Kraintz, Mr. in Mrs. M. Be-odpravi pouk slovenskega jezi- j zik, Mr. in Mrs. J. Kraintz, Mr.
Prijattfs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogel St. Clair Aoe. in E. 68th
Beneške zastore vam napravimo po meri iz naj-Cim je opazil skozi okno, da je boljšega blaga in po zmerni ce-
zajec obtičal v zanki, je
na dotično mesto. Prav ko ga je hotel “osvoboditi,” pa je zagledal orožnika, ki se je pojavil kakor prikazen v njegovi bližini.
Spočetka se je nekoliko u-stnašil, brž pa se je opogumil in pričel “reševalno” delo. Prijel je zajca za ušesa, pobral na tleh šibo ter ga začel obdelovati po zadnjem delu telesa. “Čakaj, mrcina, jaz ti bom že pokazal !” je govoril nalašč prev glasno. “Ne boš mi kradel zelja in glodal drevja!’” — Ko ga je pošteno namlatil .tedaj ga je izpustil in zajec je ubežal proti gozdu.
Orožnik se je smejal in občudoval natihem njegovo iznajdljivosti ‘t)čka,” ga je potem nagovoril, ‘“kaj bi bili pa napravili z zajcem, ako bi mene ne bilo zraven?"
“Še bolj bi ga bil naklestil,” mu je odvrnil, “ker bi se mi ne bilo treba bati, da bi me kdo neznanil zaradi trpinčenja živali.”
"Verjamem,” je rekel orožnik. “Tako bi ga bili namahali, da bi se ne bil obrnil prej, kakor v loncu na ognjišču . . .
(Limbarski.)
čite IV 2938.
Frank Adamič
22812 Nicholas Ave. Euclid, Ohio
Fumezi
WIDG0FS PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah
Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros.
6424 St Clair Ave.
(2. k 8. each month)!
MALI OGLASI
Cementna dela
Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločni- ših hiš. ke, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo.
Leo Troha
22031 Miller Ave.
Euclid, O.
Tel. IV 2494
(Mo. Thur. x)
Rekordna plenimo žetev. — Gornja slika nam kake združene farmarje v Kansasu blizu Anthony, ko nakladajo pšenico na trnke. Tu se jim obeta mjbogatejša pšenična žetev v zgodovini države. Pričakujejo, da. bo pridelek dosegel 277,000,000 bušljev.
Harmonike naprodaj
Ena je črna, 4 tone, higl speed, ena je bela 4 tone in da ena zelena 3 tone. Zglasite se pri Frank Vidic, 4139 E. 81 ali pa pokličite MI 1642.
—(Aug. 4, 6, )8
Nori fumezi za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting I1S — Clttenje 19 premenjamo stare na olje Thermostat
Chester Heating Co.
1183 Addison Rd. - EN 0487 Govorimo sloveneako (x)
Dobra investicija
Proda se 2 hiši na enem lotu; po 4 družine, ena zidana, ena lesena. Najemnina je sedaj $412 na mesec in lahko se dobi zdaj več. Proda se radi bolezni. Hiše so blizu St. Clair Ave. Cena je samo $12,800.
Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, dva furneza, dvojna garaža. Na Nottingham Rd. Cena je $11,000.
Imamo še več drugih cenej-
Proda se 3 akre zemlje, 8 sob fina hiša z licenco D-l in D-2, mogoče dobite tudi licenco za točiti žganje in tudi gazo-linska postaja. Ni daleč od Clevelanda. Se zamenja za hišo v Euclidu.
Imamo naprodaj več lotov, enega na Richmond Rd.
Podrobnosti o vsem tem vam
Fr. Mack
6603 St. Clair Ave. EX 1494
(152).
t
[__________
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRE-UUBUENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
ki se je končala njegova pot življenja in je v vojaški službi za vedno v Bogu zaspal dne 3. avgusta 1942.
Pet let je že poteklo i od bridkega spomina dne, ko sprejeli smo vest žalostno, da Tebe več med nami ni.
Bridka smrt Te je odvzela, ko služil domovini si zvesto, med srečnimi se zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja ne gorja.
Ljubi sin in brat predragi, spomin v naših, srcih je ostal, v miru božjem sladko počivaj in prosi tam Boga za nas.
Žalujoči ostali:
JOHN in JOHANA ŠPEH, starši.. SESTRE in BRATJE.
Cleveland, Ohio, 4. avgusta 1947.
.............../ a
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
O
i>
BELI MENIHI
Povest iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC

“Ali si me prišel to vprašat?”
“Brez skrbi, tebe se nikoli ne spominjam. — A zdaj moram govoriti z bratom.”
“Kaj bi mu rbd?”
"Njemu bom povedal.”
“Meni povej!”
“Kdo si ti?” se je ujezil in obrnil proti bratovi sobanici.
"Kam rineš?’ mu je zastopi-la pot. “Nikogar noče videti, hude volje je, ti si je kriv 1”
“Jaz da, ti seveda ne! Krotka, kakor si,” jo je grdo pogledal, da se mu je plahol umeknila.
Graščak je ždel ob oknu in topo buljil predse.
“Na, meč sem ti prinesel nazaj,” je gospod Ambrož dejal in mu ga položil čez kolena.
“Kje si ga dobil?” je graščak zardel.
Povedal je in mu svetoval, naj se brž ukloni opatu in pošlje spravno darfilo za siromake.
“Ne morem, vse bi se mi smejalo.”
Prerivala sta se dolgo, graščak se ni podal, gospod Ambrož je žalosten in jezen odšel.
“Kaj ti je hotel?” je graščakinja hotela vedeti.
“Tebi nič mar!” ji je nejevoljno odgovoril, kakor se ji ni upal še nikoli.
Debelo ga je pogledala in'zajokala: “0, že vemj zoper mene te je ščuval!”
Tlačanske solze ga nikoli ni--go močile,- ženina ao ga. vselej
čisto ukrivile. Brž brž se ji
je zarekel, da je Ambrož še V misel ni vzel.
“Ne?” jo je speklo. “Kajpa, ker me zaničuje.”	|Učijo se
“Ne zaničuje in ne spostu- . je, le na miru te pusti, stori tako tudi ti!”
“Pa kaj ti je hotel?”
Povedal ji je. Ona pokonci, da ne pa ne, samostanu se je trieba upreti.
A on je pneklel Medvedjek.
Trlepa, samostan, vse in se za-drevil v Žužemperk.
Šumbrežanovo neumno prerivanje s tlačani in krivično kljubovanje samostanu je bilo grofu Pankraciju močno čez glavo. Bal se je, da bo opatu zdaj zdaj zadosti in da bo u-daril. Pa bo vsa rodovina na sramoti, jeziki vse dežele se bodo hudobno brusili ob Turja-čane. Siten, godrnjav je čepel doma, še do tistih blagrov, ki jim je vse življenje stregel tako zvesto, mu ni bilo več do-
sti.
"Hudiča, kaj se čes že staram?” je robantil in iskal, ob koga bi se spoteknil.
“Hoj, ti," se je lotil žene.| “Turkolv peimara vendarle še ne bo. ,Po Adelo bom poslal. Saj se je menda že nagledala redovnic in naslišala njih molitve?”
“Pusto ji tam ni, sicer bi, bila že vrnila,” je odpeljavala. “In rada je s sestro, kar pusti jo!”
“Ce se je Turek premislil, bi Viljem utegnil,” je našel staro misel. Priprave za poroko naj se kar začno!”
“PoiV>kti — zmerom: poroka! Kaj silliš, saj ji ne bo odšla, kadar bo, prekmalu bo. Ko bo Viljemova, ne bo več naša.”
Grof je vzdihnil, sinov se je spomnil: “Ko bi se vsaj onadva že napasla sveta!”
“Kaj nisi Trojana ti sam poslal v daljne nemške dežele, čeprav se je branil?”
“Branil — branil,” jo je oponašal. “Otrok je še bil, ni vedel, da mora po svetu, če se hoče izučiti vojne umetnosti in viteškkih čednosti. A zdaj je star dvajset let, zdoma je tri leta ,lehko bi se že vrnil.” “Bog ve, kaj ga zavira, da ne more domov.”
“Konrada si ti izrinila iz hiše, je godrnjal. “Spridila in izrinila. Zmerom si mu dopovedovala, da je kakor ustvarjen za všije šole. Ta-TfbTiTudT šamflo je op:
stiško šolo, začel t/iščati za tujo učenostjo v latinski deželi. Kaj počne, sam večni Bog vedi! Študentje so polni vseh muh najrajši s kocko in
čašo — in z žensko!”
“Nak, Konrad že ne. Uči se, učenjak bo. Pobožen je. Morda bo opat, morda škof.”
“Da, samo ne vitez in ju* nak, in to imaš na vesti ti!” "Pred Bogom bom to lehko zagovarjala.”
“Anti veš. — No. Adela mora domov, sicer se mi še oria ponuni!”
XXIX.
Grofični Adeli je v Mekinjah bilo prav lepo. Tihota samotnega samostana po vsej deželi češčenih klarisinj ji je bila močno všeč. Skrivnostni čar reda v molitvi, v delu, v zabavi jo je kar osvajal. Miselnost, željnost, navfade, vse ji je, sama ni vedela, kdaj obrnilo in namerilo v ozki, ravni tir, ki je po njem mirno polzelo samostansko življenje.
Mir ji je nekoliko kalil le: Krištof Lamberg. Skoraj vsak dan je pridirjal z Zapre, v sprejemnici sedel prednjo in si z lepimi Pečenicami prizadeval na vso moč, da bi se ji prikupil.
"Prečastita mati opatica, ne-dopuščajhe, da bi me toliko obiskoval,” je prosila, ko jo je opatica nekoč vprašala, ali ji je mladi velikan morda ženin. “Ni mi ženin.”
“Samo rad bi bil, kajne?” se je opatica Barbara poleg smehljala. Pa že prav. O priliki bom rekla besedo njegovemu stricu na Zaprcah; Krištofu samemu ne morem, preljubezniv je, smili se mi.”
Že drugi dan je Krištof Lam-|bedg prišel spet: mlad, velik, močan. Po šegi nakodrani svetli lasje so se mu izpod ba-grene čepice usipali do širokih pleč; obraz je rdel od pričakovanja, oči se svetile in smehljale; obleka mu je bila pretkana z zlatimi in s srebrnimi nitkami, ob bedru mu je bingljal lehak meč.
tefSraSMX
"Zakaj ne?” je težko dihal.
“Kdo vam brani?”
“Cesarski glavar v Metliki.”
“Ženin?” je hripavo vprašal.
Pokimala je, oči ni dvignila.
Molčala je. Res bi mu bila morala razodeti, ko je zapazila, kam meri. Pa ni, saj se je Viljema branila zmerom in ji je ženin samo po volji drugih.
A zdaj se je rada izgovorila njim.
“Ne zamerite!” je prizadet	,
vstal, se spoštljivo priklonil in | be pa od nikoder!”
FOR SALE
BEVERAGE STORE
6119 St. Clair Ave.
Sales $500 weekly Attractive Fixtures, Electric Cooler, Fluorescent Lighting $3500.00 plus Stock
OHIO STATE BEVERAGE STORE 6119 St. Clair Ave.
HE 8200
šel; prstan je pustil kar na mi-
Kako je prišel v mesto, sam ni vedel, tako mu je bilo hudo.
Krištof Lamberg se je res odkar je spoznal Adelo. Mesto, dasi veselo in polno razkošja in gospode, ga ni mikalo, ka-
Na trgu ga je srečal mlad ple- kor ga je še lani. Za nič ni več mič, Kozma Hohenwart, in se maral, ne za prijatelje ne za 'razposajene zabave v gosposkem kopališču, le Adelo mu je
veselo zasmejal:
“čudež božji, kaj si še živ? V kopališču imajo rebulo, angelci bi jo pili, ti rečem; in dve Italijanki dan za dnem prepevata pesmi, da bi se človek valjal od miline, in živi sta, lepi, veseli, starec bi se ogrel — te-
srce' iskalo in oboževalo. —
In zdaj? Zdaj je vedel, da
se svet podira na vse njegove lepe sanje.
“Stric nekaj bolj boleha, ne smem ga puščati samega,” se je izgovarjal prijatelju.
Doma se je stricu spovedal. Stric ga je gledal dolgo, tiho, potlej je rekel: “Siromak, previsoko si segel!”
(Dalje prihodnjič)
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
JiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Julia Buchar Beauty Salon
6120 ST. CLAIR AVE.,
Offers an August & September Special
vil in prelepo prosil. Adelo je dala poklicati.
“Grofična, po slovo sem prišel,” je začel z nizkim glasom in pomolčal; ker je molčala, je nadaljeval: “V Metliko pojdem, da bom pomagal cesaij-skemu glavarju, ko bodo Turki prilomastili.”
“V Metliko?” se je nekoliko zmedla.
“Za slovo in spomin bi vam rad dal tole,” je segel v žep in ji pomolil zlat prstan v lični škatlici. “Izdelal ga je najboljši kamniški zlatar, sam sem mu gledal pod roko, da bi bil spominek vreden vas.”
“Ne zamerite,” je zardela, “darila, kakor je lepo, si ne upam sprejeti.”
1913 - 1939
CARLING'S needs men
for
BOTTLING DEPT.
40 hours per week Steady Work Age 25 to 45
Apply
PERSONNEL OFFICE BREWING CORP. of AMERICA 93rd & QUINCY
uimnmnnunwnunuummiinnnnB
V BLAG SPOMIN
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBE IN NIKDAR POZABLJENE HČERE IN SESTRE
Mary Romih
ki nas je za vedno zapustila dne 2. avgusta 1939
Mesec avgust je zopet v deželi, pozno poletje siplje nam kras, mi pa ne moremo biti veseli, najbolj žalosten je ta mesec za nas.
Predraga, kako smo si želeli, da med nami bi Ti še bila, toda Bog Ti je uro odločil, ni izpolnil nam želje.
Draga hčerka in sestra naša, spavaj mirno tam pod zemljo, duša Tvoja naj srečo uživa tam gori v raju blaženo.
V miru božjem sladko spavaj, kjer ni trpljenja ne skrbi, lepše sonce Tebi naj sije, in rožice na grobu cveto.
Žalujoči ostali:
MARTIN in LUCUA ROMIH, starši LUCILLE, sestra
Cleveland. O., 4. avgusta 1947.
;	; t a I
I j 11 j; 'Z i *?•&¥
LET’S EXPLORE OHIO^]
dtate PeviAs
Nature has provided a perfect playground in the Hocking Valley, a great, unspoiled wonderland of pine-covered ridges, wooded slopes, deep gorges and lofty caverns carved by wind and weather.
The Hocking Parks are easy to reach in the heart of Ohio on Routes 33, M, and 75. The cluster of scenic spots and picnic grounds centers just west of Logan along State Route 374. Here you leave behind the rush of main highways and can follow the very trails that the Indians wore smooth with their moccasined feet before the white man came to Ohio.
The region is deeply cut by two streams, Pine Creek and Queer Creek, which drop from the highlands into the deep ravines. Giant hemlocks and tulip poplars tower up a hundred feet and mom from the floor of the gorges and ferns and flowers grow in profusion.
For the Indians, this was a place of refuge. They hid from the storms in the great _cavcams that
today are reached by convenient stairs and tunnels cut through the rock. They ground their corn in hominy holes that can still be seen. They got their salt here and, tradition says, they also mined silver and lead here.
Half-way up the face of the 150-foot cliff are the “windows” of Rock House, a cavern that runs parallel to the face of the cliff for over 200 feet. After the Indians, horse thieves are said to have hidden here.
Today, large parking areas have been laid out for motorists, and picnic tables, fire-places, open shelterhouses, drinking fountains and other conveniences for a day in the park are provided.
Camping is permitted upon application to the forest ranger of the Ohio Division of Forestry stationed here.
The ten-mile square area of the Hocking Parks includes Old Man’s Cave, in surroundings Which have been voted the most beautiful in
COUIMftrt
Taxi! Taxi! Rinaku, ki mm ga kaže gornja slika, je nove vrste “taxi” v Tokiju, odkar so tam pričeli vporab-Ijati ameriške vrste “taxije.” Izdelan je iž duraluminja in hna prostora za dve osebi Voznim je običajna kot v drugih “taxijih.n
Ohio by the Ohio Federated Worn-, en’s Clubs. A towering wall of rock rises from the quiet pool and a stream falls in a white cascade, screening the cave behind it A short tunnel takes you to the top of the falls, and then, above all this, is the great over-hanging rock that forms the cavern proper.
Nearby is Cedar Falls and Ash Cave, the latter the most spectacular in the big park. Conkle’s Hollow, between Old Man’s Cave and Rock House, is the deepest canyon in Ohio. The parks are closed at dark, except for the camping area.
Photographs are by the Ohio Division of Forestry.
Bring this coupon with you It entitles you to $2.00 credit toward any permanent over $8.50
Open Wednesday to Saturday all day
Call ENi 6516 If no answer, call IV, 0327
..................................................min'
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša alovenaka unij ska ttikar-na vam tlaka krasna poročna rabila po jako zmerni cent Pridite k nam In at izberite vzorec papirja in črk.
6117 St Clair At«.
ui > i	■ -
Ameriška Domovina
HEndcraon 0628