Štev. 286.
v Ljubljani, v sredo, dne 11. decembra 1907.
Leto xxxv.
Velja po pošti: ia celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13"— za (etrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2*20
V upravništvu:
ia celo leto naprej K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
za četrt leta H	„ 5•—
za en mesec „	„ 1'70
Za poStlJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enosfop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IrvzemSl nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Državni zbor.
Dunaj, 10. decembra.
Nujnost sprejeta — pogodba zagotovljena.
Ker je bilo že v petek določeno, da se danes vrši glasovanje o nujnosti predloga za pogodbo, jc bila zbornica nenavadno dobro obiskana. Ker je sinoči izjavil dr. Adler, da soc. demokratje glasujejo za nujnost, sploh ni bilo najmanjšega dvoma, da glasujeta dve tretjini za nujnost. Vendar je bilo zanimanje za izid glasovanja splošno v zbornici in jav, nosti. To je bil tudi vzrok, da se poslanci niso dosti zmenili za posamezne govornike, ki so ožjim svojim tovarišem čitali svoje govore.
Iznenadil pa je zbornico posl. Kaiser, k; je kot načelnik nemške agarne zveze izjavil, da glasujejo za nujnost. To storč, pravi govornrk, da obsodijo grdo razvado, da za nujni predlog mnogi poslanci tratijo čas. Zbornica pa ima mnogo tuijnejšega dela, nego so politični kozolci raznih demagogov.
Dalmatinski poslanec 13 j e I a d i n o v i č je pričel v srbskem in nadaljeval v nemškem jeziku. Priznal je, da je sedanja vlada nekaj boljša od prejšnjih. Sedanja vlada vsaj prizna, da je Dalmacija zanemarjena. Bjeladino-vič pa meni, da vlada le obljubuje podpore, sicer pa ničesar ne stori.
Glavna govornika sta bila dr. Muhi-wcrt na levici in dalmatinski poslanec dr. D u 1 i b i č na desnici. Poslušal skoraj ni nihče, ker od leve in desne so prihajali poslanci k glasovanju. Šum postaja vedno glasnejši, ministri po vrsti zasedejo svoje prostore. Mcj-tem kriči poslanec Choc, ki stvarno odgovarja dr. Adlerju, za njim se oglasi še F r e s 1, nato predsednik poživlja poslance, ki hočejo glasovati za nujnost, naj vstanejo. Vzdignejo se skoraj vsi poslanci. Obsedeli so trije Vse-nemci, pet Rusinov, nekaj čeških radikalcev in pa člani jugoslovanske zveze, 'izvzemši poslanca Hribarja, ki je glasoval za nujnost, in dr. Ivčeviča, ki je bil odsoten. Glasovanju se je odtegnilo mnogo soc. demokratov in rusinski klub »in corporc«. Bilo je zadnje tedne mnogo krika, prepira in posvetovanj, danes pa je obveljala nujnost predloga za pogodbo brez posebnega hrupa. Škoda za dobro stvar, ki jo gotovo zagovarjajo optima fi-de tovariši v jugoslovanski zvezi, da ji s svojo nerodno taktiko več škodijo, nego koristijo. Dr. Tresič žali slovenske tovariše, kadar odpre svoja usta. To je storil tudi sinoči in je bil prisiljen od svojih ožjih tovarišev, da je danes javno v zbornici obžaloval, oziroma preklical svoje besede. Gospodje žive v samih vizijah, zato je meglena in sanjava tudi njih vsakdanja politika. Mi jih
ne obsojamo, ampak pomilujemo kot iskreni prijatelji in bratje naroda hrvatskega.
Meritorna razprava.
Zbornica je takoj pričela razpravo o pogodbi sami. Ta razprava se prav nič ne loči od prejšnje, ker se je udomačila razvada, da govorniki ,v razpravi o nujnosti večinoma govore o vsem drugem, samo ne o nujnosti.
Prvi govornik je bil češki agrarec D ii-rick, ki je mirno in stvarno navajal razloge, iz katerih on in tovariši glasujejo za pogodbo. Kot glavni razlog je navajal dejstvo, da Avstriji, dinastiji in češkemu narodu preti nevarnost Nemčije. Ker je ravno v tem oziru nova pogodba v interesu dinastije, Avstrije in češkega naroda, glasujejo za pogodbo, da preprečijo mogočo carinsko zvezo z Nemčijo, kakor si jo žele naši Vsenemci.
Za njim je govoril gališki Žid dr. G a -bel, zionist čiste krvi. Poslušala sta. ga zvesto le zionista dr. Mahler in Stand. Največji filo-semit mora postati najhujši antisemit, ako posluša eno uro dr. Gabela.
Šuklje.
Tretji govornik je bil dvorni svetnik Šuklje, ki je kot priznan veščak v nagod-benem vprašanju in sijajen govornik ves čas svojega po vsebini in obliki izbornega govora vzbujal splošno pozornost mnogoštevilnih poslušalcev. Rekel ic med drugim: O pogodbi se je obširno in temeljito govorilo že pri prvem branju v zbornici in v razpravi v odseku. Jasno mora torai biti to vprašanje vsakomur. Mi slov. poslanci, združeni v »Slov. klubu«, smo prepričani, da bi nc storili svoje dolžnosti do volivcev in dežele, ko bi glasovali proti pogodbi. (Pritrjevanje.) S to pogodbo pa je v najtesnejši zvezi tudi podaljšanje dolenjske železnice skozi hrvatsko Li-ko do Dalmacije. Vlada pa nam s to železnico ni nastavila pasti, kakor je sinoči trdil dr. Tresič, marveč je to vprašanje pogoj za razširjenje železnične proge od Košic proti pruski meji. Ker pa je ta proga največje važnosti za Ogre, gotovo ogrska vlada ne bo zavlekla Dalmatinske železnice. (Klici: Tako je!) S pogodbo stoji in pade tudi železnica od Dalmacije skozi Liko do Rudolfovega. Bili bi torej škodljivci, izdajavci naroda svojega, ko bi sploh hoteli primoči, da bi bila pogodba odklonjena. (Pritrjevanje). Mi pa razumemo stališče onih, ki so načeloma proti vsaki pogodbi. Naše stališče je seveda drugačno. Mi smo večinoma zastopniki kmečkih volivcev. In s tega stališča ne moremo želeti, da bi se podražila žito in moka. Pri nas se že ne splača setev žita in zato večinoma kmetje sami kupujejo žito. To pa bi bilo mnogo dražje, ko bi sc upeljala carinska meja med Avstrijo in Ogrsko. Zato ne razumem, pravi
govornrk, kneza Aucrsperga, ki govori in glasuje proti pogodbi, pa zastopa kočevski okra.i, koder mora vse kupovati žito in moko.
Dalje pa hočemo mogočno in trdno Avstrijo, ker le v mogočni Avstriji je tudi Slovencem zagotovljen obstanek. V trenutku pa, ko se Avstrija popolnoma loči od Ogrske, čutili bodemo vpliv mogočne Nemčije, in ta vpliv more biti Ic poguben za slovenski narod.
Obžalujemo vsi slovenski poslanci, da se v tem vprašanju ne strinjamo s taktiko tovarišev v jugoslovanski zvezi. Ti upajo, da se zruši dualizem, ako pade pogodba. To vendar ui res. Ako parlament odkloni to pogodbo, ostane dualizem, poleg tega pa oživi ona reciprociteta, ki je mnogo slabša za Avstrijo, nego ta pogodba, ki nam nudi ugodnost tari-iov, boljše veterinarne določbe, nižjo kvoto, odplačilo ogrskega dolga itd. Hrvatski tovariši se sklicujejo na § hrvatsko-ogrske pogodbe iz leta 1868. ter očitajo avstrijski vladi, zakaj jih ni pozvala k obravnavani o pogodbi. A to jc stvar ogrske vlade. Ko bi bil dr. Tresič avstrijski min. predsednik, bi ničesar ne dosegel, ker bi bila sploh vsaka pogodba izključena. Siccr pa to ni prva pogodba! Saj se je sklenila druga I. 1878. iu tretja 1. 1887. (Dr. Laginja: Mi ne moremo čakati na veke!) To je res, mi Slovenci simpatizujemo z Vami, gojimo pravo sočutje s Hrvati, toda dualizma ne moremo zrušiti, četudi bi glasovali proti pogodbi. Dolžnost pa je najvišjih faktorjev v državi, da ne žrtvujejo avtonomije hrvatske banovine mažarskemu šovinizmu. (Živahno pritrjevanje.) Sploh pa ima hrvatski narod največjo škodo od Mažarov na gospodarskem in finančnem polju. In v tem oziru preti Hrvatom večja škoda in nevarnost, nego v državnopravnem. Tudi tu velja: Primum vi-vere, deinx philosopharc. Pomisliti moramo tudi. da je Košut zatajil svoj program iz leta 1848. ter podpisal pogodbo, ki stoji na programu iz leta 1867. V bodočih desetih letih pa se mora tudi na Ogrskem mnogo izpreme-niti, Kdo je porok, da bode leta 1917. odločevala Košutova stranka? Ogrska stoji pred reformo vol. pravice, in novi ogrski državni zbor gotovo nc pojde skozi drn in strn za Košutom.
Novi ljudski parlament sme biti ponosen, da reši ustavnim potom to velevažno vprašanje. Stari parlament je bil žc nesposoben in je vladi dovoljeval zlorabo § 14. Prva in glavna dolžnost pa je vlade in parlamenta, da čimpreje rešita narodno vprašanje ali vsaj napravita premirje med narodnimi strankami. Ako sc to posreči, bodo vsi narodi v Avstriji napredovali v kulturnem in socialnem oziru. In potem bo mogla tudi bodoča vlada odločneje in uspešneje nastopiti proti Mažarom, ko poteče sedanja pogodba. In v tej nadi iu
s to željo glasujemo za to pogodbo. (Živahno pritrjevanje; govorniku mnogi čestitajo.)
Nato je šc poslanec B i a n k i n i nad eno uro navajal sicer jako zanimivo gradivo za zgodovino hrvatskih bojev in ogrsko-hr-vatske nagodbe. Govornikov v tej razpravi je še 26, ki pridejo na vrsto. V petek vtegne biti pogodba v zbornici dovršena.
Seja se zaključi ob sedmi uri zvečer. Prihodnja seja bo jutri ob 11. uri dopoludne.
Sladkor bode cenejši.
Nocoj bode proračunski odsek nadaljeval in skoraj gotovo dokončal razpravo o vladnem načrtu, da sc s 1. septembrom leta 1908 zniža davek od sladkorja. Kakor smo že poročali, predlaga vlada, naj se davek najprvo zniža za 6 kron, leta 1914. za 3 in leta 1917 zopet za 3 krone. S tem predlogom pa ni zadovoljna nobena stranka. Sladkor uživajo sedaj že najrevnejši ljudje. Ker pa je sladkor vsled nečuveno visokega davka mnogo predrag, zahtevajo vse stranke, da sc davek zniža tako, da pride to znižanje v prid konsumentom, torej kupovalcem, ne pa sladkorni industriji. Revni ljudje pa kupujejo tudi po četrt kilograma sladkorja. Ako pa se zniža davek za šest kron od meterskega stota ali za 6 vinarjev od kilograma, bi le veliki trgovec vtaknil dobiček v žep. Ze v soboto so se vse stranke v odseku zedinile za predlog, naj sc davek od sladkorja za sedaj zniža za osem kron. Pozneje bode stvar poslancev, da zahtevajo nadaljno znižanje, če bodo dopuščale državne finance. Finančni minister dr. Korytovski sc je sprijaznil s tem predlogom, četudi bode moral v bodoče pogrešati 28 milijonov kron.
Pri tej priliki pa zopet soc. demokrati nastopajo z revolverji kot demagogje pred javnostjo. Zahtevajo namreč, naj sc sladkorni davek zniža takoj za 16 kron ali 16 vinarjev pri kilogramu. To bi znašalo na leto povprek 56 milijonov kron. ki bi jih pogrešal državni zaklad.
Bili bi zadnji, ki bi zagovarjali fiskus. Toda vsaka stvar ima svoje meje. Kje pa naj fin. minister dobi 56 milijonov kron, ki bi jih nenadoma izgubil pri sladkorju, da vzdrži ravnotežje v državnem proračunu. V tem cziru stori fin. minister le svojo dolžnost, ako opozarja na mogoči primanjkljaj, ki škodi državnemu kreditu. Soc. demokrati seveda niso nikdar v zadregi za izgovor. Oni odgovarjajo, naj sc zvišajo direktni davki. Torej sladkor naj je konečno brez davka, posestvu pa naj se nalože novi direktni davki. Tako more govoriti le človek, ki jc skrajno omejen ali pa tako zloben, da bi rad spravil sploh vse stanove na beraško palico.
Gotovo ga ni poslanca, ki bi zagovarjal višje davke. To je stvar finančne uprave. Na drugi strani pa hoče tudi Ic kljukec gade loviti
LIKCK.
Jubilej umetnice.
Petindvajsetletnica umetniškega delovanja gospe Zofije Borštnikove.
Za ta jubilej si je izbrala ga. Borštnikova Ibsenovo »Noro«. Ne mislimo podati na tem mestu oceno dela samega, o katerem se je pisalo že toliko pro in še več kontra. Ozrimo se Ie na »Noro« samo kot »parade-ulogo«.
Ta uloga, ki nudi umetnici vse gradacije od naivke do heroine, ki je romantična in obenem tudi moderna, je postala, odkar jo je prvič 21. decembra 1879 pri premijeri kreirala Beti Henings, obljubljena dežela vseh večjih igralk. Vsaka umetnica jo reši in igra po svoje, a malokateri se posreči, da premosti skok iz I. v III. dejanje. Gertruda Eysoldt je šablonska Nora; prva nemška Nora, Conrad-Ramlo je znana po svoji teatralični kreaciji; naivna jc Lili Petri, a v III. dejanju nas ne ogreje; Alba Rctty, na dunajskem dvornem gledišču jo prelomi v vsakem dejanju v na-ivko in heroino; Irena Triesch jo igra v sub-tilnem, naturalističnem stilu berolinskega nemškega gledišča; Despres ni v njej tragična; Rejan naj jc bila najboljša francoska Nora. Najboljša nemška Nora jc brezdvomno Sorma: v prvem dejanju je otrok, v II. ljubeča žena, ki ji strah in prihodnjost razjeda
srce in v III. jc Meduza iu Macbeth obenem; slavna Fleonora Duzc jc nedosegljiva v III. dejanju, ko prevpije individualnost, čut vzbujene ženske, žc s tihim, dušenim glasom No-rino ljubezen do otrok. S tem smo našteli le najbolj tipične in najslavnejše Nore. Ni čuda, da si je izbrala gospa Borštnikova za svoj jubilej ravno Noro.
Nora je punčka, ki ji mož ne zaupa svojega veselja in žalosti, 011 jc ne ljubi kot ženo, zakaj smatra jo za igračo. »Nikdar me niste ljubili; samo dopadlo sc vam jc, da ste bili vame zaljubljeni.« A Nora ne zasluži, da ravna njen mož tako ž njo, saj jc žrtvovala zanj vse in da ga reši, si izposodi denar iu ponaredi podpis. Ta njena krivda jo tira tako daleč, da gre proč od moža, ki ue zna ceniti njene ljubezni. Saj Nora ga ljubi, jc srčkana mati svojih otrok, sladkosnedka in čuteča, globoka ženska za Ranka, dasi 11111 tega ne pokaže. Norin značaj življensko ni mogoč. Ibsen ga je matematično konstruiral, kakor ga jc rabil za svoje teorije, igralke pa ga kemično analizirajo, saj uloga nudi od angela do vraga vse nianse. Naivka, mati, ljubimka, žena, ki se žrtvuje, ki skrije strah vesti v razposajeno vedenje, tragedija vse je Nora. Največja umetnost pa jc vse te nianse spojiti in neverjetno, problematično Ibsenovo Noro igrati kot žensko iz mesa in krvi konsekventno.
Pri gospej Borštnikovi, najboljši jugoslovanski Nori, jc izdelan in izpiljen vsak detajl. Niti z obrvi nc trene, nc da bi nc bilo na mestu. Vsaka gesta je študija, vsak trepet
obraza je scizeliran. Kolikor je pa mogoče pri Nori sploh, jc g. Borštnikova zvezala prehode iz dejanja v dejanje, vendar pa ni pogodila enotne Nore v popolni, frapirajoči sili. Tega do danes poleg Sormc ni nobena umetnica pogodila popolnoma, a bolje je storila to gospa Borštnikova, kakor pa slavna Alba Retty. in Despers. Pa to gre na rovaš uloge. Nam sc zdi polahki, konsekventni in vendar realističen prehod sploh nemogoč. Kolikor pa zamore duša in tehnika — to nam jc podala. Vesela in brezskrbno priteče ua oder; kakor mlade goske je naivno-koketno sladkor; smeje sc neprisiljeno, kot samo veselje in brezskrbnost; neafektirauo sc obrača od Ginterja; je sočutna z Rankoin (res mojstrsko kreacijo g. Danila); pleše obupno tarantelo, da zamori z razposajenostjo strah duše; pogleda napol v ljubezni, napol v strahu, Ranka, ko se loči od Helmerjevih, —- med tem pogledom pa plava prošnja po usmiljenju za prihodnji trenotek; in kot soha stoji pred možem, ki je ne razume. Višek je dosegla sploh v III. dejanju. Kakor človek, ki resignira na vse, ko vidi, da ga je njegova dobra in poštena volja ubila, in ki ne ve kam, a ki vendarle hoče iz kraja, kjer umirajo dobri, je stala pred svojim možem, mirna, udana, a na tresenju ustnic si spoznal solze, ki jih njen ponos ni jokal. Topa rcsignacija, prepojena z ljubeznijo in obvladana od žalosti, da mora od njega, ki je njen mož, proč, proti lastni želji, a po lastni volji ji je narekala njen: Z Bogom. Še, ko smo bili na ulici, jc ta »Z liogotn« silil v nas in nas spominjal liorštničine Nore.
Niti najmanjšemu detajlu Nore v 1., II. in III. dejanju nc moremo niti lasu oporekati — vse umetniško izklesano, tehnično neprekos-ljivo, kar sc ie le dalo napraviti iz uloge, je gospa Borštnikova naredila, a Ibsena popraviti ni mogla.
Občinstvo ie po prvem dejanju burno ploskalo, šestkrat se je dvignila zavesa. Štiri vence in košarico s cvetjem, srebrn venec od igralskega osobja in nebroj častitk jc dobila gospa liorštnikova v priznanje in zahvalo.	A. R—a.
Znamenit koncert u Ljublianf.
Velik koncert češko - moravskih učiteljev bo v nedeljo dne 29. decembra popoludne ob peti uri. Na Moravskcm se je združilo 50 najboljših čeških pcvccv-učitcljev v »Zvezo«. katera ima namen v idealno popolnem, umetniškem smislu izvajati najlepše skladbe slovanskih mojstrov v moškem zboru. V svoji veliki idealni navdušenosti potujejo ti moravski učitelji vsako soboto popoludne po izvršitvi svojega šolskega pouka z raznimi vlaki v mesto Prcrovo, katero je križišče več železnic. Vsak pevec-učitelj, kateri hoče k tej »Zvezi« pristopiti, mora imeti lep glas in dobro muzikalno izobrazbo. Vse pesmi, katere »Zveza« določi za izvajanje, se mora vsak pevec, šc predno sc je prva skušnja vršila, v besedah, vseh kiticah in notah v svojem glasu na pamet naučiti. Kdor pri
s tujimi rokami. Avstrijske finance so sedaj v redu. Toda že bodoče leto bode skoraj gotovo treba zvišati plače častnikom za okroglih 5 milijonov, za zboljšanje vojaške hrane bode treba šteti tudi pet milijonov, znižanje sladkornega davka bode iznašalo 28 lrfllijonov, letos so se državnim uradnikom in uslužbencem plače zvišale za 40 milijonov. Torej iznaša žc to brez novih davkov blizu 80 milijonov, ki jih je fin. uprava izplačala iz bla-gaijničnih prihrankov. Sedaj pa je šc splošna želja, da se znižajo telefonske pristojbine, zvišajo plače državnim slugami itd. In po vsem tem ne smemo pozabiti, da mora država priskočiti na pomoč deželnim financam, ki so povsod v največjem neredu. Dežele so pred bankerotom. Tega pa država ne zabrani morda z deset milijoni. Država bode morala šteti več milijonov deželam ali pa jim prepustiti gotove davke, ker s sedanjimi prikla-datni na državne davke dežele ne morejo ustrezati najnujnejšim tekočim zahtevani. Na vse to je treba misliti, da ne zabredemo zopet v finančne stiske, kakršne je bil dobil pred desetletji fin. minister Dunajevski. Soc. demokratje bodo seveda zopet kričali kakor žejne žolne, da ljudstvu ne privoščimo cenejšega sladkorja. Ta krik nas ne moti, upoštevati se morajo splošne razmere.
Zbornični odseki.
Vinsko kulturni odsek se je konstituiral včeraj, načelnik je poslanec Schraffl, podna-čeinika Spinčič in Weidenhoffer. Zapisnikarji so poslanci Hočevar, Zaner in Marckhl. Ob božičnih počitnicah bodo najbrže zborovali odseki, predvsem proračunski. Zbornica tako dobi dovolj dela, ko se zopet snide. Skupina poslancev tudi želi, da zboruje med počitnicami tudi odsek o poslovniku. Pri izpremembi poslovnika nameravajo predvsem izvesti, da državnih potrebščin ne onemogočijo nujni predlogi.
Delegacije.
Delegacije prično zborovati najbrže dne 19. decembra. Imele bodo štiri seje. Glavno delegacijsko zasedanje sc vrši meseca januarja 1908. V delegacijah bodo dominirali nemški krščanski socialsti, ker zastopajo Nižje Avstrijsko, Zgornje Avstrijsko, Solnograško, Tirolsko, Predarlsko in deloma Štajersko. Ker zastopa »Slov. klub« Kranisko in dobe katoliško-narodni Cehi zastopnike za Češko in Moravsko, bo v sedanjem delegacijskem zasedanju krščanski element dobro zastopan.
Proračunski odsek.
Danes zvečer ob pol osmi uri zboruje proračunski odsek o znižanju sladkornega davka. Poslanec Sylvester predlaga, da naj se razveljavijo odloki po § 14 glede na sladkorni davek. Poslanec liofmann Wellenhof izjavi, da glasuje za Skronsko znižanje sladkornega davka. Dr. Korošec izjavlja, da zastopajo slovenski poslanci v zbornici one dežele, ki rabijo najmanj sladkorja. Nihče bi se ne smel čuditi, ako bi se slovenski poslanci upirali znižanju sladkornega davka. Govornik pa izjavi, da se bo njegov klub potegoval za najvišje znižanje sladkornega davka, kakor to zahtevajo češki radikalci in soc. demokrati. Dr. Korošec se pritožuje, da fin. minister ni prijazen proti posameznim poslancem in davkoplačevalcem, ki vlagajo prošnje pri njemu. Fin. minister pravi, da je vedno prijazen s poslanci. Fin. minister Korytovski pravi, da se je vlada kljub temu odločila za 8kronsko znižanje sladkornega davka, dasi bo državni proračun težko pogrešal 28 milijonov. Odkloniti bi pa moral vsak predlog, ki bi zahteval višje znižanje sladkornega davka. Beck je nato govoril proti predlogu poslanca Fllen-bogna, Govorili so še Seitz, Kramar, Dre.\el, Ellenbogen, dr. Steimvender in Wolf. — Posl. Dobernig je vložil peticijo koroške trgovske in obrtne zbornice, ki zahteva, da nai se zniža sladkorni davek za 12 kron.
Nemške svobodmiselne stranke in proračun.
Jutri imajo sejo nemške svobodmiselne stranke. Skleniti hočejo, da predlaga načelnik Sylvester v zbornici, da se nakaže proračun brez prvega čitanja odseku.
prvi skušnji ne zna v svojem glasu pesmi popolnoma na pamet, sc ga ne pripušča k sodelovanju. Pevci imajo vsako soboto zvečer od 7. do 11. ure, v nedeljo dopoludne dve uri in po potrebi še popoludne najstrožje skušnje za finost skupnega predavanja. Z navdušenjem, žrtvami, vztrajnostjo in zmožnostjo se je zbor »Zveze moravskiii učiteljev« povspel v zadnjih letih do najvišje popolnosti, katera se da primerjati izvajanju češkega pevskega društva »Smetana« v Plznu in dunajskih dveh najpopolnejših moških zborov »Wicner Mannergesangsverein« in »Schubertbund«. Moravski učitelji so koncertovali v času božičnih, velikonočnih in drugih počitnic najprvo v Prerovi, potem v Brnu, Pragi in drugih čeških mestih, seveda povsod z najlepšim uspehom. Pred enim letom so potovali v velikonočnih počitnicah tudi v nemška mesta v Monakovo, Draždane, Lipsko in Berolin in so ondi samostojne koncerte v češkem petju prirejali. Vsakdo je strmci nad to predrznostjo, najbolj pa nemška kritika in nemško koncertno občinstvo nemških mest. Nikjer niso bili pred koncertnim nastopom s posebno veliko reklamo sprejeti in tudi koncerti niso bili posebno dobro obiskani, toda ko so Nemci zaslišali mojstersko petje čeških učiteljev,, so se jim burno zahvaljevali za njih petje in izjavljali, taki pevci naj le zopet pridejo. Avstrijski cesar je to »Zvezo« dne 4. septembra tega leta odlikoval s tem, da ji je podelil zlato umetnostno medaljo.
Za koncert češko-moravskih učiteljev se od jutri naprej že prodajajo vstopnice.
Pred zanimivim! dogoditi na IMkem.
Dr. Frank in VVekerle.
O posvetovanju dr. Franka z ogrskim ministrskim predsednikom dr. Wekerlom objavlja saborski klub Starčevičeve stranke prava daljši komunike, iz katerega posnamemo: Takoi, ko se je povrnil dr. Frank iz Budimpešte, je sklical v Zagrebu bivajoče sa-borske poslance svoje stranke v posvetovanje, na katerem jih je točno obvestil o vsebini pogovora z dr. NVekerlom. Z VVekerlom se je Frank razgovarial nepretrgano pet ur. Važen je razgovor z ozirom na to, ker se je VVekerle posvetoval s Frankom s kraljevo vednostjo. Dr. Frank je jasno in odločno izjavil, da se Starčcvičeva hrvatska stranka prava strogo drži svojega programa in svojih dosedanjih načel. Stranka se ne spusti v nikaka pogajanja z nobenim, dokler se ne prizna Hrvaški njena neodvisnost in ravnoprav-nost. Razgovor z NVekerlom ne vpliva na taktiko saborskega kluba v sedanjem zasedanju. Stranka nastopi tako, kakor ji to predpisuje njen program, načelno stališče in preteklost ter čast hrvaškega naroda. Wekerle je izjavil dr. Franku, da je popolnoma izključeno, da bi vladal na Hrvaškem drugače, kakor ustavno in da so izmišljene vse nasprotne vesti. V slučaju, da hrvaški sabor ne dovoli idemnitete, se sabor ne odgodi, marveč razpusti, ker se hoče dati hrvaškemu narodu prilika, da se po volitvah izjavi o položaju. Pri volitvah ne bo nikakega nasilstva.
Med včerajšnjo sejo ogrskega državnega zbora se je vršil ministrski svet, ki se je pečal s hrvaškimi zadevami in z razgovorom med VVekerlom iu dr. Frankom.
Otvoritev hrvaškega sabora.
Jutri se otvori zasedanje hrvaškega sabora. Po Zagrebu ie silno razburjenje. Krščanski socialci in socialni demokratje pri-rede ločeno veliki manifestaciji za splošno in enako \r>livno pravico ter bo tem povodom jutri dopoldne v Zagrebu generalni štrajk. Zaprte bodo tudi trgovine, kavarne in tiskarne. Na Markovem trgu policija udeležencem manifestacij ne bo pustila, da bi se zbirali, ampak bo sprevod moral korakati takoj dalje.
Govorilo se je po Zagrebu, da bodo v saboru Starčevičanci stavili hrv.-srbsko koalicijo pod obtožbo, ker ie zakrivila, da je bila
v ogrskem državnem zboru sprejeta prag-matika. Govorilo se je po Zagrebu, da bi lahko ostalo vse pri starem, a bivša »narodna vlada« hrvaško-srbske koalicije je pri sestavi pragmatike hrvaški jezik samo v zunanjem občevanju z občinstvom zahtevala, če bi pravočasno zahtevala popolno pohrva-tenje hrvaških železnic, bi Košut umaknil pragmatiko in ostalo bi vse pri starem. »Hrvatsko Pravo« javlja, da Starčevičanci obtožbe ne vlože, te govorice so pa dokaz, da srbsko-hrvaška koalicija nima posebno čiste vesti.
Ban Rakodczay ima že vse pripravljeno za nove volitve. Sestavil je natančne podatke, kako bi vladni kandidatje v onih okrajih, kjer ic doslej v volivni borbi koalicija premagala Starčevičance, izzvali ožje volitve. Ta mate-rijal bi izročil Rakodczay svojemu nasledniku.
Dr. Svetislov Šumanovič poizkuša oživiti za nove volitve bivšo vladno narodno stranko in je za danes določil sestanek sedanjih in bivših članov te stranke, ki so v sa^ boru, in tudi onih, ki so prestopili k hrvaško-^ srbski koaliciji. Baje ban Rakodczay pride k tej konferenci ter tem povodom razvije svoj program.
Grozilna pisma ministru Josipoviču.
Nekateri budimpeštanski listi poročajo še nepotrjeno vest, da je dobil minister Josipov ič iz Zagreba več grozilnih fn svarilnih pisem, da naj se ne udeleži otvoritve sabora. Minister pride kljub temu v Zagreb.
Ptujski promet.
Zborovanje interesentov tujskega prometa na Bledu.
Društvo za pospeševanje tujskega prometa na Bledu je sklicalo v nedeljo, dne 8. t. m. svoj občni zbor in to priliko je porabila Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, da je povabila interesente gorenjskega dela na zborovanje, zlasti v njeni organizaciji stoječa društva. Udeležili so se tega zborovanja zastopniki prometnih društev s svojimi predsedniki na čelu iz Bohinjske Bistrice, Gorij, Dovjega-Mojstranc, Kranjske gore in Radovljice. Zborovanje se je vršilo v »Blejskem domu« in prišlo je jako veliko zborovalcev iz vseh krajev Gorenjske.
Tajnik Repe je poročal o društvenem delovanju, iz katerega poročila povzamemo naslednje:
Društvo je dalo napraviti veliko reklamno oljnato sliko Bled, katero je potem re-produciralo v večjih in manjših oblikah. Po tej sliki se je izdelalo tudi več tisoč razglednic. Med letom je društvo priredilo dve veselici, se udeležilo mednarodne športne razstave v Berolinu, kjer je bilo tudi odlikovano z zlato medajlo in častno diplomo. Vsled njegovega prizadevanja priredi dunajsko ljudsko izobraževalno društvo »Simmering« tridnevni izlet na Bled in v okolico leta 1908. Zanimanje tega dunajskega društva za Gorenjsko sc kaže že v tem, da je izdalo za svoje udeležnike posebno prospektno knjižico z daljšim opisom Bleda in okolice ter z mnogimi jako lepimi slikami iz teh krajev. Dalje je društvo sodelovalo pri sprejemu angleških žurnalistov in v ta namen prispevalo 500 K. Poročevalec je
predložil tudi angleški letoviški list, v katerem se nahaja popis potovanja Angležev po Kranjskem z nekaterimi slikami. Društvo je tudi veliko žrtvovalo, da se je izdala posebna številka »Gorenjsko« v časopisu »Reise- und Biiderzeitung«, ki izhaja v Draždanih. Te krasne in vzorno ilustrovane številke je naročila zdraviliška komisija 10.000 iztisov, katerih so letošnji letoviščarji jako mnogo pokupili. Tudi sp se te številke porabile pri različnih banketih, prirejenih tujim gostom.
Društvena blagajna izkazuje 5913 K dohodkov in 4813 K izdatkov.
Kot zastopnik Deželne zveze je pozdravil dr. Krisper shod in izrekel blejskemu prometnemu društvu zahvalo in priznanje za toliko trudoljubno delo. Tudi je izrazil svoje zadoščenje, da se je odzvalo vabilu toliko gorenjskih prometnih društev. Tujski promet je neizogiben vsled novih železnic in zaradi tega je naša dolžnost, da se mi sami zanimamo za njega. Tujski promet pa ni samo velikega narodno-gospodarskega pomena, temveč tudi važen v kulturnem oziru, ker probuja ljudstvo in ga sili k tekmovanju na polju napredka. Govornik je razložil namen Deželne zveze, ki leži v tem: voditi in organizirati tujski promet na Gorenjskem s pomočjo krajevnih in prometnih društev. Govornik je poročal, da Deželna zveza že dve leti marljivo deluje, da ima svojo pisarno in da si je pridobila zveze za vse kraje v državi in tudi v inozemstvu, da se je udeleževala tudi posvetovanj prometnih zvez na Dunaju prav pogostoma, isto-tako konferenc pri železniškem ministrstvu. Sedaj je Deželna zveza izvršila svojo notranjo organizacijo in nastopil je čas, ko prične tudi večje akcije. Glede teh akcij je priporočal govornik dvoje. V prvi vrsti je jako nujna potreba ustanovitev šole za gostilničarje in natakarje v Ljubljani. Take šole ima že 20 krajev v Avstriji; posebno lepo je urejena šola gostilničarske zadruge na Dunaju, katero si je govornik tudi že sam ogledal, ter si preskrbe! učni načrt in knjige. V Ljubljani se bode ustanovila šola v manjšem obsegu in sicer po geslu, ki je sploh merodajen Deželni zvezi: praktično, enostavno in ceno. Taka šola bode odgovarjala našim dejanskim razmeram in kratki tečaji bodo omogočili posameznim gostilničarskim sinovom udeleževati se poduka. Akoravno imamo na Kranjskem nekaj dobrih gostilničarjev, mora se reči, da smo posvetili do sedaj premalo pozornosti gostilničarjem. Na Kranjskem je okroglo 3000 gostilničarjev in v polni meri zaslužijo pozornost vseh faktorjev, posebno tudi trgovinske zbornice, ki se bode za nje brez dvoma rada zanimala. Gostilničarski stan je takorekoč steber tujskega prometa, zaradi tega je tudi Deželna zveza poklicana, zanimati se za njih prospeh. Deželna zveza stopila je že v dogovor z gostilničarsko zadrugo v Ljubljani, katere zaslužni predsednik se zelo zanima za to idejo. Drugi predlog, ki ga stavi Deželna zveza, je, naj se leta 1909 priredi razstava za tujski promet na Bledu. Govornik je razvil obširen program take razstave, katera bode imela namen, podučiti naše domače ljudstvo o zahtevah in modernih pripravah tujskega prometa. Na drugi strani pa bode ta razstava tudi služila v to, da povzdigne ugled dežele tujcem nasproti. Ta razstava bode pa tudi dosegla, da bodo domači industrijci, trgovci in obrtniki, ki se bodo povabili na udeležbo, spoznali svoje lastne gmotne koristi iz tujskega prometa in s tem postali prijatelji našim težnjam. Govornik je izrazil konečno željo, da bi tujski promet bil v blagor lepe Gorenjske. (Odobravanje.)
Trgovec in gostilničar Josip Rus iz Bleda je izrekel Deželni zvezi zahvalo in izrazil želj^ naj predloga ne prideta z dnevnega reda, ker je gostilničarska šola res nujna potreba, nasvetovana razstava pa bi bila posebno v poduk in korist ljudstva in za Bled velika pridobitev.
Nato sta se soglasno sprejela naslednja sklepa:
Na današnjem zborovanju zbrani intere-sentje tujskega prometa iz cele Gorenjske sklenejo soglasno: 1. da je ustanovitev gostilničarske in natakarske šole v Ljubljani nujna narodnogospodarska potreba iu 2. naj se priredi leta 1909 razstava za tujski promet na Bledu. Deželna zveza se pooblašča, da stori vse, da se uresničijo ti projekti.
Tajnik Deželne zveze dr. Mam je razložil zborovalcem delovanje Deželne zveze v zadnji dobi. Naznanil je uspeh potovanja angleških gostov, ki so Deželni zvezi poslali celo vrsto najrazličnejših angleških časnikov, v katerih je bilo posebno njih bivanje na Kranjskem temeljito in simpatično popisano, kar bode, če tudi ne takoj, vendarle v doglednem času privabilo tako zaželjene Angleže tudi v naše, doslej jim še nepoznane kraje. Govornik je omenil udeležbo na mednarodni športni razstavi v Berolinu, na kateri je bila Deželna zveza častno odlikovana. Zlasti so napravile na tej razstavi veliko reklamo skioptične slike najlepših kranjskih krajev, s katerimi so se predavanja demonstrirala obiskovalcem. S temi slikami je potem tudi Deželna zveza na Dunaju priredila v različnih dunajskih turis-tovskih društvih predavanja in se bodo te stvari porabile v podobne namene zlasti izven Kranjske. Ko je bival ministrski predsednik baron Beck letos na letovišču v Bohinju, mu jc Deželna zveza po zastopnikih tamošnjega društva, župniku Pibru in nadučitelju Humcku poklonila krasen album nalašč v ta namen napravljenih fotografij kranjske dežele. Ministrski predsednik se je o Gorenjski jako laskavo izrazil ter obljubil tujskemu prometu od strani države moralične in gmotne podpore. Govornik je naglašal kot najvažnejši uspeh ustanovitev cele vrste mladih prometnih društev tla Gorenjskem ter izreke! upanje, da se bode v
prihodnjem letu to število še izdatno pomnožilo. Zvezni tajnik je obžaloval, da je ravno leto 1907. glede podpor bilo Deželni zvezi jako neugodno in da vsled tega ni moglo potem dajati društvom subvencij. Da temu ne-dostatku nekoliko odpomore, je izdala Deželna zveza tableau »Kranjsko«, ki kaže v krasni izvršbi 13 kranjskih slik in se bode prodajal iztis po 1 K v korist bohinjskemu prometnemu društvu.
Ta slika, ki se je predložila zborovalcem, je vzbudila občno priznanje. Poizvedel! smo, da se bo ta slika v več tisoč iztisih v kratkem razposlala po celem Kranjskem.
Predsednik prometnega društva v Bohinju, nadučitelj Humek, je z veseljem pozdravil to akcijo Deželne zveze v prid liohihju in priporočal zborovalcem, naj se vsi zanimajo za lazpečavanje te slike.
Potem se je pričel razgovor o izdaji skupnega letoviškega lista za celo Gorenjsko. Tajnik Deželne zveze dr. Marn je priporočal, da se vsi gorenjski letoviški kraji zedinijo v enem listu, ki bi vsak teden priobčevai imena letoviščarjev.
Zupan blejski, g. Rus, je priporočal, da naj letoviški list na Bledu ostane tak, kakor-šen je sedaj in da naj drugi letoviški kraji dodajo temu listu v prilogi izkaz tujcev.
Končno se je sklenilo, da stopi Deželna zveza v dotiko z vsemi interesenti, zlasti z zdraviško komisijo na Bledu in uredi defini-tivno to zadevo.
Tajnik Deželne zveze dr. Marn je opozarjal, da je zadnji čas, da prometno društvo na Bledu izda za Bled ilustrovan prospekt, kakor je to že storilo marljivo bohinjsko prometno društvo. Izrazil je tudi željo, da drugi letoviški kraji izdajo prospekte v enaki obliki, ker se po njih mnogo povprašuje in je velik nedosta-tek, da jih ni.
Tajnik blejskega društva je obljubil, da se ta prospekt gotovo v kratkem izda.
Pri razgovoru o subvencijah je izrekel dr. Krisper upanje, da se jih dobi, ker je pri ljubljanskem mestu izdatna subvencija že zagotovljena in je tudi upati, da bo deželni zbor dovolil v prihodnjem zasedanju enako subvencijo kakor leta 1905.
Trgovec Josip Rus je opomnil, da zasluži Deželna zveza vsestransko podporo, in je izrazil željo, da io ljubljanska občina podpira, ker imajo ravno ljubljanski trgovci pri tem največ dobička, kajti čim več je prometa na Gorenjskem, tem več se naroča potrebščin v Ljubljani, tako da se lahko reče, da pravzaprav roma glavni del dobička v stolno mesto ljubljansko.
Predsednik letoviškega društva v Kranjski gori, dr.Tičar, želi, naj bi Deželna zveza izdatno podpirala skrajni del Gorenjske, ki ima po izreku mnogih tujcev neprimerne krasote.
Predsednik prometnega društva Dovje-Mojstrana, nadučitelj Jeglič, se pritožuje, da namerava vodstvo državnih železnic dva po-nočna vlaka na progi Jesenice-Trbiž opustiti, ker sta baje premalo frekventirana. Ker se občina upira tej opustitvi, je naprosila državne poslance za posredovanje in prosi tudi Deželno zvezo za intervencijo. Opustitev teh vlakov bi bila velika škoda za ta del Gorenjske. To je govornik obširno iu prepriče.valno utemeljeval.
Vsled tega so zborovalci sklenili, naj Deželna zveza vloži odločen protest v imenu vseh Gorenjcev proti takemu oškodovanju proge Jesenice-Trbiž, tembolj ker so ti kraji vsled nove bohinjske železnice za prvo itak mnogo trpeli. Naprosi naj se tudi občinski svet ljubljanski, naj se temu protestu pridruži.
Važen je bil razgovor o zadnji točki zborovanja, namreč o poučnem potovanju gostilničarjev v Švico, za katero se je oglasilo že 26 gostilničarjev, ki žele, da se to potovanje še letos izvrši. Ker je Deželna, zveza nasveto-vala, naj sc morebiti to poučno potovanje raztegne samo na Dunaj, Semmering in okolico, povdarjal ie trgovec Josip Rus, .ia se njemu zdi potovanje v Švico bolj umestno, ker žele ravno gostilničarji videti sploh v inozemstvu razvoj internacionalnega tujskega prometa, hotele, gostilne, nasade in druge priprave, kar bo Gorenjcu bolje služilo, nego potovanje na Dunaj. Sklenilo se je, da se poizve želje posameznih oglašencev-gostilničarjev, naj se odločijo ali za potovanje v Švico ali za potovanje na Dunaj.
Želeti bi bilo, da bi se tudi v drugih krajih po Gorenjskem priredili enaki shodi.
AVSTRO-OGRSKA.
Novi armadni nadzornik. — Dvorno žalovanje za švedskim kraljem. — Novi sekčni načelnik v ministrstvu deželne brambe.
Namesto vpokojenega fcm. Ga!gotzyja postane najbrže generalni armadni nadzornik poveljnik dunajskega armadnega zbora fcm. Fiedler. — Za švedskim kraljem je ukazal cesar dvanajstdnevno dvorno žalovanje, ki sc prične 12. t. m. — Cesar je imenoval za sekčnega načelnika v ministrstvu deželne brambe generalnega majorja Otona Meixner, poveljnika 41. deželnobrambovske brigade v Plznu.
Program poljedelskega ministra dr. Eben-hoeha.
Dr. Ebenhoch je govoril o poljedelstvu in industriji. Naglašal je, da hoče delovati kmečki stan skupno z ostalimi stanovi in ne proti njim. Z združenimi močmi hočemo okrepiti temelj naše domovine. Rešiti se hočemo oderuhov, ki nas hočejo razdvojiti in nas potem vtakniti v žep.
Zahteve dunajskih učiteljev.
Društvo učiteljev in njihovih prijateljev je zborovalo dne 9. t. m. Načelnik ravnatelj Benda je obžaloval, ker so delegati društva »Meščanska šola« leteli takoj v uredništvo »N. Fr. Pr.« in »Arbciterzeitung«, ko se jim je naznanilo, da ne morejo takoj ugoditi njihovih želja. Shod je sprejel primerno resolucijo
0	izboljšanju učiteljskih razmer.
Agitacija proti pogodbi.
»Salzburger Volksblatt« graja pl. Hohen-bluma, ker je v agitaciji proti pogodbi pričel
1	osebnimi napadi na ministra Peschko, kar otežuje Pcschkovo stališče, ic nevarno za stališče nemških svobodomiselnih strank in otežkoči tudi stališče ostalih ministrov nemških svobodomiselnih strank.. Kriza v nemškem ministrtvu bi zadela tudi nemškega železniškega in naučnega ministra in bi omajala slogo strank, ki so zastopane v odboru deve-torice, kar se je napravilo s težavo.
Zborovanje mest.
Meseca januarja se vrši na Dunaju zborovanje avstrijskih mest, na katerem se zavzame stališče o sanaciji deželnih financ.
Složni nastop nemških svobodomiselnih strank na Češkem.
Na shodu volivcev v Gabloncu 10. t. m. so pritrdili sklepu nedeljskega shoda zaupnikov, da nastopita pri deželnozborskih volitvah na Češkem složno nemško-napredna in nemško-radikalna stranka. Nemškemu mini-stru-krajanu Peschki je shod brzojavno sporočil zaupnico.
Deželni zbori.
Z Dunaja se poroča, da kranjskega deželnega zbora več ne skličejo, marveč da ga razpuste. Nove volitve bodo koncem februarja. Nadalje se poroča, da štajerski deželni zbor od 16. do 21. t. m. ne bo sklican. Izmišljeno je nadalje poročilo, da se te dni razpusti češki deželni zbor, kateremu poteče poslovna doba sredi meseca decembra. Pred novim letom najbrže ne zboruje noben deželni zbor, a tudi po novem letu ni verjetno, da skličejo deželne zbore, ker prično 10. januarja zborovati delcgacije. Državni zbor se snide najbrže začetkom meseca marca, medtem se pa izvrše volitve deželnozborske na Kranjskem, Češkem in na Tirolskem.
Volivna preosnova zgornjeavstrijskega deželnega zbora.
V zgornjeavstrijskem deželnem zboru se peča že več časa volivni odsek 12 članov s preosnovo zgornjeavstrijskega deželnega zbora, ki io je izdelal namestnik Handel kot zasebnik in ne v vladnem imenu. Način kurij ostane, a dosedanjim štirim kurijam se priklopi tudi splošna kurija, uvede se proporčni način volitev in volivna dolžnost. Po načrtu bi imel zgornjeavstrijski deželni zbor 71 poslancev (zdaj jih je 50), in sicer: linški škof, deset poslancev veleposestva, 17 poslancev mest, 3 poslanci trgovskih zbornic, 25 kmečkih in 15 poslancev splošne kurije.
ČEŠKI NARODNI KLUB BjORNSONU.
Dr. Kramar je čestital ob 75-lctnici 7. t. m. Bjornsonu v imenu češkega narodnega kluba, zahvaljujoč se za njegovo plemenito obrambo ubogih zatiranih bratov Slovakov.
OGRSKO-HRVAŠKI DRŽAVNI ZBOR.
Ogrsko-hrvaški državni zbor je sklenil včeraj glavno razpravo o pooblastilni ipo-stavi. Supilo se je včeraj jezil, da je bil Frank pri \Vckerlu ter je izjavljal, da bo Wekerle doživel razočaranje, ččš, da Frank na Hrvaškem ni ono, kar je Košut na Ogrskem. Vsem hrvaškim poslancem je podpredsednik vzel besedo. Danes se vrši o predlogu glasovanje po imenih. Zbornica je razpravljala nato o avtonomnem carinskem tarifu, ki je bil odobren, dasi so Hrvati ugovarjali. Podpredsednik Raikovsky je vzel besedo vsem hrvaškim poslancem. Vkljub temu, da zboruje v Zagrebu hrvaški sabor, je ostalo več hrvaških poslancev v Budimpešti, da obstruirajo predlogo o kvoti. Mažari nameravajo poostriti poslovnik državnega zbora, da s tem ubijejo hrvaško obstrukcijo. Tudi Justh se je izjavil za premembo poslovnika.
MAŽARI PROTI ČASOPISJU NARODNOSTI.
Ni dneva, ko bi ne bil kaznovan kak časnikar narodnosti. Zadnje dni so se pomnožile obsodbe. Dva meseca državnega zapora in 200 kron globe je dobil sibinjski semeniški profesor dr. Lupas zaradi nekega članka. Rudolfu Krupu so prisodili šestmesečni državni zapor, ker je grajal Apponyijevo šolsko postavo. Uredniku rumunskega »Adeverula« so prisodili osem mesecev, ker je »hujskal« proti Mažarom. Časnikar Mihael Schaudt je dobil |šest mesecev in 500 kron globe. Štiri tedne jso pa prisodili 21letni Slovakinji Marjeti Si-(K)s, ki je zložila pesem v čast župniku Hlinki.
SPISI PAPEŽA PIJA IX.
Kongregacija za obrede je ukazala, da se naj preiščejo spisi papeža Piia IX. Laiki in duhovniki morajo vse spise papeža Pija IX. izročiti arhivu kongregacije in naznaniti tekom dveh mesecev osebe kongregaciji, o katerih jim je znano, da imajo kake spise Pija IX. Ta edikt je prvi korak k proglasitvi Pija IX. blaženim.
SRBSKA SKUPŠČINA. Trgovinska pogodba z Avstrijo se kmalu sklene. — Umor bratov Novakovlč v belgraj-skem policijskem zaporu.
Ministrski predsednik Pasič se jc izjavil v seji srbske skupščine dne 10. t. m., da z
Avstro-Ogrsko še m sklenjena trgovinska pogodba. Prepričan pa je, da se sklene v kratkem. Nato odgovarja na interpelacijo o umoru bratov Novakovič v belgrajskem policijskem zaporu. Dne 28. septembra sta se polastila Novakoviča orožja, s katerim sta streljala na ulico, ker se nista udala, so nastopili proti njima z orožjem. Policijski organi niso ravnali nekorektno. Vlada obžaluje dogodek, a je brez krivde. Končno besedo ima sodišče. Aktov vlada ne more predložiti skupščini. Hidjanovič obžaluje, da vlada nc predloži skupščini aktov. Strašno je, da so učinili hu-dodeltvo oni, ki so poklicani, da preprečijo hudodelstva in zasledujejo hudodelstva.
NOVE ŽELEZNIŠKE ZVEZE V OSREDNJI AZIJI.
Izdelali so v Peterburgu načrt o zvezi srednjeazijskih železnic z angleškimi progami v Indiji in v Beludžistanu. Ruske železnice se zvežejo z Neučamanom in Karačijem v Beludžistanu in s Kalkuto. Nameravane proge bodo dolge 600 do 700 vrst. Direktna zveza bo znašala 8500 vrst in se bo lahko peljalo iz Calaisa, Londona, Berolina v Aleksandrovo, Rostov, Baku, Krasnovodsk, Kučika, Karači do Kalkute. Iz Londona do Kalkute bo trajala vožnja devet dni, medtem ko traja zdaj čez Suez 18 dni.
ŠVEDSKA HOČE VOJSKO.
Berolinski dopisnik »New York Heralda« poroča, da mislijo švedski vojni krogi prisiliti novega švedskega kralja Gustava na vojsko proti Norvežanom, da se polasti Švedska zopet Norveške. Preje tega niso učinili, ker so zelo spoštovali starega kralja Oskarja.
NEMIRI V PERZIJI.
V	Fabrisu je bil umorjen 9. t. ni. policijski prefekt. Na zahtevo ruskega konzula je ostro nastopil proti pijanim Perzom, ki so ranili nekega ruskega podanika. Sledili so resni nemiri.
VOJNO STANJE V NATALU.
V	severnem Natalu so proglasili vojno stanje. Prijeli so glavarja Dini Culu iu ga oddali v Mongomi civilnim oblastim.
FINANČNA KRIZA V AMERIKI.
Poslovodja Bro\vn in ravnatelj Bornett društva »California Safe and Trustcoinpany« v San Franciscu sta aretirana, ker sta zastavila za 300.000 dolarjev društvene vrednosti. Dolgovi znašajo 9 milijonov, premoženje samo 4 milijone dolarjev.
Dnevne novice.
+ Veljavnost izpitov na zagrebškem vseučilišču za tostransko državno polovico.
Z Dunaja se nam poroča: Deputacija hrvaško-slovenskega katoliško-narodnega dijaštva iz društev »Domagoj«, »Hrvatska«, »Danica«, »Zarja« in slovensko-dijaškc »Zveze« se je oglasila včeraj v zbornici in je izročila načelniku »Slovenskega kluba«, da se zavzame za veljavnost državnih izpitov na zagrebškem vseučilišču tudi v tostranski polovici. Dr. Šustcršič ie izjavil, da jc klub zelo vnet za to in da bo storil kar bo mogoče.
■+ Belokranjska železnica. Kakor so se stvari v parlamentu sedaj razvile, bo predloga o Belokranjski železnici v državnem zboru skoro gotovo že tekom prihodnjega tedna sprejeta.
+ »Zveza z Nemci«. Med neštevilnimi slabimi lastnostmi ima »Slovenski Narod« to dobro lastnost, da sc vedno lahko nezmotljivo naprej vč, kaj bo pisal. Tako smo tudi glede odkritij dr. Egerjcvih o podpisu slovanske glave Hribarjeve na pogodbi z Nemci vedeli, da bo »Narod« pisal, da po tem podpisu niso liberalci z Nemci zvezani, ampak »klerikalci«. In se je res zgodilo: Ker ima dr. Eger Hribarjev podpis v žepu, zato so »klerikalci« z Nemci zvezani, tako je »Narod« konstatiral. Dve »dejstvi« sta, na kateri se pri tem opira liberalno glasilo. Najprej očita, zakaj so Nemci za tako volivno reformo, po kateri bi »klerikalci« dobili večino v deželi? Zakaj? Zato ker mora dandanes vsak človek, ki ni politično slep, priznati, da je sedanji volivni red za Kranjsko deželo nevzdržljiv in se mora umakniti bolj demokratični volivni reformi. Da je vsaka demokratična voliv. reforma na Kranjskem ugodna za Slovensko Ljudsko Stranko, ta pa liberalni Nemci z velikim obžalovanjem opazujejo, ker bi stokrat rajši imeli v deželi liberalno večino. Pa kar ni mogoče, ni mogoče, in usoda državnozborske volivne reforme je poučila nemško gospodo, da so stvari, proti katerim se je treba vesti z neko tiho resigna-cijo, ker jih izpremeniti ni mogoče. Zato pa ni bilo nobenih dogovorov in še manj kakih zvez med Nemci in S. L. S. Hribarjev čirečarosti z domoljubnimi solzami oškropljen podpis se blesti še vedno na pogodbi; nihče ga ni preklical, obveznost traja dalje, saj tudi nezvesti zakonski mož ostane še vedno vezan. Cc mu žena očita nezvestobo, je to znamenje, da je še zavezan, saj drugače ga ne bi zmerjala. Ta vtisk imamo mi od tega, ko se pritožujejo Nemci nad liberalci in liberalci zopet nad Nemci. Ljubosumen mož postane brutalen in svojo nezvestobo zakriva z divjimi ncosnova-nimi očitki proti tretjim osebam. V tem položaju opazujemo liberalno stranko po včerajšnjem »Narodu«. — Drugo dejstvo je ljubljanska gimnazija, na katero se sklicujc »Narod«, da dokaže zvezo med Nemci in »klcrikalci«. Pa tu mu jc v njegovi ljubosumnosti še bolj izpodletelo. Kajti, dr. I:ger je jasno povedal, da so sc Ncmci zatekli k učnemu ministru Marchetu, ki je ž njimi držal, pa S. L. S. je njihove nakane podrla v ministrskem kabinetu. Marchet je s svojo nemško zahtevo podlegel. ker ie S. L. S. politični položaj tako iz-
rabila, da je nemške zahteve zožila na najmanjši obseg, ki je bil mogoč. Da ni Nemcem v teh razmerah ostalo nič drugega, nego da so to sprejeli, ie pa čisto naravno: Kai so hoteli drugega storiti, oe jim je pa učni minister moral povedati, kako je? Ravno to nam pa dokazuje, da ni bilo in ni nobene zveze med S. L. S. in med Nemci, kajti čc bi obstala, bi se bili doma pogovorili, ne pa si stopili na Dunaju nasproti kot dve bojujoči se stranki. Isti-na je pa, da vso moč, ki jo ima danes liberalna stranka v deželnem zboru, v deželnem šolskem svetu in drugod, je plačilo Nemcev za Hribarjev podpis, ki jc še danes, kakor pred leti jasen dokaz, da Hribar ni noben neodvisen slovanski politik, ampak je privezan na nemško politično stranko, ki ga ima pravico ozmerjati vsakikrat, kadar prelomi svojo besedo. Poživljamo Hans Hribarja, da javno odgovori na nemško izjavo o prelomljeni zvestobi!
+ Ocenitev osebne dohodnine. C. kr.
okrajno glavarstvo ljubljansko razpisuje volitev udov cenilne komisije za III. skupino na soboto, dne 21. t. m. zjutraj od 9. do 12. ure v tamošnjih uradnih prostorih v davčnem oddelku. Voliti je po enega uda cenilne komisije in njegovega namestnika z uradno glasovnico in poverilnico, katero je pokazati na dan volitve volivnemu komisarju, ali mu jo pa poprej doposlati po pošti, priloživši poverilo. Glede volitve pravi § 181. zakona z dne 25. oktobra 1896, da se vrši volitev v treh skupinah, tako, da se uvrste vsi osebni dohodnini podvrženi v okolici od zgoraj navzdol v zapisnik. Pri enakih davkih uvršče-vanje odločuje žreb. Ves davek razdeli se v tri enake dele. Tisti, ki plačujejo prvo tretjino uvrščevati ie v prvo, druge v drugo in tretje v tretjo skupino. Voliti iu voljen biti pravico imajo samo tisti, ki so prostovoljno položili svoje fasije in ne znašajo njihovi dohodki pod dva tisoč kron. Polovico udov cenilne komisije in njih namestnikov volijo v treh skupinah davkoplačevavci, a drugo polovico imenuje pa finančni erar. Čuden pri tem je običaj, da se glasovnice oddajajo ali pošiljajo po pošti samo volivnemu komisarju, volivne komisije pa ni.
+ Premeščen je č. g. kaplan Frančišek Vrhovec iz Leskovca v Smarije.
—	Volitev župana na Jesenicah. Z Jesenic poročajo: V torek, dne 10. t. m., je bila napovedana volitev župana in občinskega starešinstva. Slovenski stranki sta odjenjali toliko, da sta prepustili nemški tovarniški stranki eno tretjino svetovalcev, le prvega ne. Tovarna pa še ni bila zadovoljna in tovarniški odborniki so zopet z odsotnostjo preprečili volitev župana. Razmere so sc vsled tega toliko poostrile, da utegne priti do preiskave, kakšen vpliv .ie imela tovarna na tiste odbornike, ki so od nje odvisni in so obštruirali.
—	Tržaška stavka težakov. Ljuto napadajo socialni demokratje »Narodno delavsko organizacijo«, češ, da jim kazi stavko težakov.- Razširili so letake, v katerih ostro prijemajo «Narodno delavsko organizacijo«. To je tudi plakatirano v ogromnih letakih po celem mestu. »Narodni delavski organizaciji« se očita, da je stopila na stran gospodarjev in da nima z delavstvom nobene druge zveze, nego da jih hoče izrabiti v svoje koristolov-ske namene, ter da ie organizirala krumirje ali stavkokaze, ki so sklenili, boriti se proti zahtevam težakov. V teh očitanjih imajo socialni demokratje seveda močno orožje proti »Narodni delavski organizaciji«, ki bi morala v takih slučajih biti na svojem mestu, ako hoče biti res zastopnica delavstva. »Narodna delavska organizacija« je dala včeraj na razpolago sto stavkokazov. Število stavkujočih se manjša.
—	Hrvaško gledališče v Trstu. V kratkem bo gostovalo na odru tržaškega »Narodnega doma« Markovičevo hrvaško dramatično društvo za Dalmacijo in Istro, katero z oblekami podpira hrvaško narodno gledališče v Zagrebu.
—	Tifus v Postojni. Deželna vlada kranjska uradno razglaša, da tifusa v Postojni ni več.
—	Državno subvencijo 1240 K je dobila občina Celje na Notranjskem za napravo vodovodne naprave.
—	Imenovani so: za višje poštne ofici-jale g. Viktor Zalaznik v Pulju, g. Mihael Ku-ščer, Franc Poljak v Trstu, za poštne ofici-jale so imenovani asistentje gg: Jožef Cen-trich in Mat. Rothl v Ljubljani, Adolf Luna-ček v Opatiji__Poštni oskrbnik v Tržiču gospod Adalbcrt Zelenka je imenovan za višjega poštnega kontrolorja v Pulju.
—	Nova hrvaška lista. Dr. Trumbič bo pričel izdajati v Splitu dvakrat na teden »Hrvatske pučke novine«. V Zagrebu prične izhajati »Mlada Hrvatska«, glasilo starčevičan-ske »Omladine«.
—	Hrvaško gledališče v Oseku se je slovesno otvorilo preteklo soboto. Upravitelj gledališča je gospod dr. Andrič, ki namerava pod imenom »Jugoslavenska kazalištna družina« prirediti gostovanje članov hrvaškega gledališča iz Oseka v Pragi povodom praške razstave.
—	Na pokopališču se je hotela zastrupiti v Zagrebu vsled žalosti nad moževo smrtjo Marija Bubujer. Po moževi smrti je cele noči klečala na grobu pokojnega moža in milo jokala. Rešili so jo še ob pravem času.
—	Nenadoma je umrl vsled srčne kapi na hodniku zagrebškega semenišča profesor Nikolaj Molir.
—Umrl je č. g. Franc Ceket, bivši ku-rat v Štiaku. — Umrl ie v Gorici gospod Ivan Velikonja, žendarmerijski stražmojster v pokoju in hišni posestnik. — Umrla jc v Gorici gospa Uršula Krajnik, soproga učitelja na Štajerskem.
—	Tržaški anarhisti zaprti. V tiskarni g. Tomasicha se tiska anarhistični list »Gerini-nal«, ki je skoro vedno zaplenjen. Kljub temu ga je najti po tržaškem mestu vedno v nebroj iztisih. Včeraj jc prijela policija in oddala sodnim oblastim glavnejše ondotne anarhiste, med njimi L. Marcella Andrianija, odgovornega urednika »Germaniala«. Zaprli so tudi Tomasicha, v čegar tiskarni se ta list tiska. Te aretacije imajo zvezo z zadnjo številko »Germaniala«, ki je bila zaplenjena, a so jo kljub temu razpečavali.
—	Draginja. Konjsko meso se je podražilo na Dunaju: sprednje od 80 h na 83 h. zadnje od 87 h na 93 h in pljučna pečenka od 99 h na 102 h.
—	Pomilovanja vredna je družina Meja-čeva iz Boge vasi, župnije Št. Vid pri Zati-čini. Pred nekaterimi meseci ic umrla nenadoma mati, pridna in skrbna gospodinja; kmalu nato je otemnel um najstarejši hčeri, nekaj tednov pozneje ie enako obolela druga hči Terezija in zadnji čas tudi najmlajša Jožefa. Istočasno pa je tudi starejši sin, ki je živel v Ameriki, baje v norišnici. A najhujše je imelo še-le priti: Omenjeno Terezijo, ki jo je najhuje napadalo, so nameravali odpeljati v blaz-nico. Ko pa je o tem slišala, se je skrila in ko so prišli zadnjo nedeljo od jutranje maše, so jo našli obešeno pod streho. Vse je močno pretresla nesrečna smrt pridnega in poštenega dekleta, ki je imela šele 22 let. Pokopali so jo včeraj, v torek, seveda cerkveno, ob ogromni udeležbi sočustvujočih faranov.
—	Novo žrtev alkohola so pokopali 9. t. ni. v Vel. Gabru na Dolenjskem. Marjeta Praznik, občinska uboga iz Vel. Loke je silno ljubila jeruš. Zadnji petek večer si ga je pošteno privoščila — drugo jutro pa so jo našli v Stranjah pri Vel. Gabru pod kapom nekega hleva ležati na zobeh — mrtvo. Pokojna je imela za seboj zelo pisano življenje; hodila je ix) raznih mestih, Trstu, Benetkah i. dr. Se pred par leti je služila na Grundlofu pri slikarju Veselu za »model«, a življenje ji je slednjič potisnilo v roke beraško palico pa frakcij, ki jo je tudi umoril.
Štajerske noulce.
š Stavka na mariborskem učiteljišču.
Predvčerajšnjim je deželni šolski nadzornik zopet otvoril četrti letnik mariborskega učiteljišča. Deželni šolski nadzornik je pozival stavkujoče učiteljiščnike, naj stavko proti profesorju Majcnu opuste, ker pa četrtolet-niki tega niso hoteli storiti, je deželni šolski nadzornik četrti letnik zopet zatvoril.
š 15 let stari sin ubil očeta. Pred mariborskimi porotniki je stal predvčerajšnjim 15-Ietni kočarjev sin Janez Kranjc, ki je 6. oktobra t. 1. svojega očeta Mihaela Kranjca s sekiro ubil, ker je oče pretepal in davil mater. Janez Kranjc je bil radi uboja obsojen v triletno težko ječo.
š Umrl je v Mariboru polkovnik v pokoju J. Tusch.
š Radi detomora ie bila pred mariborskimi porotniki obsojena 21 let stara dekla Marija Jeza na tri leta težke ječe.
š Knrze za pouk v slovenščini priifed) nemškim uradnikom v Gradcu njihovo nemško gospodarsko društvo.
š Umrla je v Celju gostilničarka gospa Franja Straus roj. Zemene.
š Nesreča na železnici. V Trbovljah je povozil motor 19 let starega pripenjača pri trboveljski premogokopni družbi. Franca Zaj-ca, doma iz Celja. Odtrgalo mu je levo nogo.
Koroške noulce.
k Velik sneg. V Trbižu imajo že en meter visok sneg.
k Nežna mladina. Na Koroškem je rekel učitelj Schmidbaucr nekemu učencu »naroden tepec«. Učenec je učitelja tožil in učitelj je bil radi razžaljenja časti svojega učenca obsojen na 10 kron kazni.
Lju»3)onske nouice.
lj Aktivitetne doklade v Ljubljani. Z Dunaja smo dobili včeraj zvečer naslednjo brzojavko: V imenu Slovenske Ljudske Stranke sta danes poslanca dr. Susteršič in Šuklje intervenirala pri ministrskemu predsedniku baronu Becku za to, da se Ljubljana pomakne v II. razred aktivitetnih doklad, počenši z novim letom. Ministrski predsednik sprejel je to zahtevo zelo dobrohotno in izjavil, da bode v tej zadevi takoj stopil v stik s finančnim ministrstvom.
lj O načelniku južnega kolodvora sc nam
danes poroča z Dunaja: Imenovanje Witz-manna za načelnika južne železnice je bilo preteklo sredo že spisano in bi se imelo vsak čas odposlati. Sedaj se jc pa napravil preobrat. Witzmann ne pride v Ljubljano.
Ij Slovenski misijon v ljubljanski stolnici sc prične prihodnjo nedeljo ob štirih popoldne in bode trajal do Svetega Večera. Vsak dan bodo trije govori: zjutraj ob 5., popoldne ob pol 4., zvečer ob 7. uri. Vodili ga bodo čč. gg. mašniki iz družbe Jezusove. Natančnejši vspored je razviden iz lepakov na cerkvenih vratih in iz listkov, ki se brezplačno dobe v žagradu stolne cerkve.
Ij K štrajku proti katehetu in verskim vajam hujska »Slovenski Narod« gimnazijce. Hujska jih, naj v nedeljo nobeden ne pride k šolski maši. Žalostno, če bi bil to pisal dijak, šc bolj žalostno, če jc to dal v »Narod« kak srednješolski učitelj! Najbolj žalostno, da je šefredakter lista, ki to dela, — član deželnega šolskega sveta! To ima dr. Svetina v zahvalo od liberalcev, da se toliko trudi za družbo sv. Cirila in Metoda. Velika posirovclost diha iz tega hujskanja.
lj Manilestacljski shodi državnih slug za
zboljšanje njihovega bednega položaja so sc vršili preteklo nedeljo v 50 avstrijskih mestih. O shodih v Novem mestu in Ljubljani smo dobili obširni poročili, kateri smo morali danes radi nedostajanja prostora odložiti. Na shodu v Novem mestu je govoril državni poslanec Gostinčar.
Ij Gledališke novice. Gospod Ignacij Borštnik pride v petek, dne 13. t. m., v Ljubljano, kier bo gostoval v Gerhart Haupma-novi »Rose Berndt« kot Flam. — Gospod Ivan Cankar pride 15. t. m. v Ljubljano, da vodi osebno skušnje in da prisostvuje pri pre-mijeri svoje farce »Pohujšanje v dolini šent-florijanski«. Meško je popravil svojo narodno igro »Na smrt obsojeni« po zahtevah cenzure in sedaj je igra vendar enkrat cenzurirana.
Ij Sodovičar Kunčič aretiran. Aretovala je mestna policija bivšega sodovičarja Ivana Kunčiča in ga izročila sodišču, ker ga je njegova ljubimka Marija Kavajzlarjeva obdolžila nepoštenosti.
lj Poizkušen! vlom. V pisarno filharmo-ničnega društva na Kongresnem trgu se je te dni vtihotapil nek nepoštenjakovič in skušal odpreti predale. Ukradel ni nič, ker je bil najbrže prepoden.
Ij Umrl je v bolnišnic Matija Rosi, delovodja, star 43 let.
lj Društvena godba ljubljanska koncer-tuje danes zvečer po javni vinski pokušnji v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Znanost in umetnost.
Vse v tem oddelku omenjene knjige in časopisi se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
*	»Dom in Svet« je odkupila od »Marija-nišča» »Katoliška Bukvama«, ki prevzame skrb. da bo list vedno bolj napredoval. Da se vsaj deloma pokrijejo zelo narasli izdatki vsled splošnega podraženja, bo naročnina lista 10 (mesto 9 K), za dijake pa kakor doslej 7 K. »Dom in Svet« je torej še vedno med vrstniki najcenejši list. Naročnino za prihodnje leto sprejema »Katoliška Bukvama«.
*	Novo izvirno daljšo povest dr. Fr. De-tele bo prinašal prihodnji letnik »Dom in Sveta«.
*	Društvo »Pravnik« je počelo izdajati »Poljudno pravno knjižnico«. V I. zvezku razpravlja urednik zvezka lahko umljivo o dovoljevanju poti za silo ter izvaja v predgovoru: Neznanje zakonskih (postavnih) določil je torej vsakemu v občutno škodo in če kedaj, velja rek: nevednost je najdražja stvar na svetu. Marsikateri pride v nesrečno zaporno ali vsaj denarno kazen, ker je kaj napravil, kar zakoni prepovedujejo, ali kaj opustil, kar oni velevajo: še večkrat pa človeku odidejo koristi, ki bi jih imel, ako bi znal zakonite predpise. V naši dobi se je tudi prej mirno in tiho življenje preobrnilo, par in elektrika sta pomnožila in poobčila ves svetovni promet, trgovina in obrt nista več omejena na bližnje domače kraje. Vsled tega pa je množina raznih pravnih predpisov vedno večja in potreba njih znanja vedno silnejša. — Zato smo se odločili, da priobčimo v kratkih presledkih vse za naš narod važnejše zakone, ter jim pridenetno kratko poljudno razlago.
Prvi zvezek razpravlja o zakonu od 7. julija 1897. 1. št. 140. drž. zakonika, tikajoč se dovoljenja o poti za silo (zasilni poti), ker vemo, da se ta zakon, dasi je jako koristen pri nas uporablja redko. — Ako bode ugajal prvi zvezek, pride za njim skoro drugi z drugo tvarino. Omenjeni I. zvezek je uredil dr. F. Volčič tako, da so zakonu pridejana umljivo pisana pojasnila in vzorec prošnje. S tem si bode vsak kmetovalec lahko pomagal sam ob takih primerih. Knjižica velja samo 40 h, s pošto 50 h ter se dobiva pri dr. E. Volčiču v Novem mestu in po knjigarnah. Kakor vidimo iz ovitka, pripravi isti urednik v kratkem še 3 slične knjižice, ki bodo pripro-stemu ljudstvu v veliko korist, o teh poročimo ob času. Društvo »Pravnik« si bode z izdajanjem te knjižnice pridobilo obče priznanje ljudstva.
Razne stvari.
Velikanski sneg ie v Gorenji Šleziji napravil silno škodo. Sneg je več metrov visok. Vlaki imajo več ur zamude. Vse brzojavne in telefonske žice so pretrgane. Vojaštvo pomaga odkidavati sneg.
Skok iz vlaka. Med vožnjo izseljeniškega vlaka na odrinski progi je padla iz vlaka osem letna hčerka Marije Weber, ki se vrača v Zagreb nazaj iz Amerike. Mati je skočila za deklico. Deklica ni poškodovana, mati si ie pa zlomila roko.
Nobelovo darilo za fiziko se je podelilo profesorju Michelsonu v Chicagi, za medicino pdariškemu profesorju Laveranu, za slovstvo aimeriškemu humoristu Kiplingu.
Mirovno darilo sta dobila Italijan Ernst Teodor Moneta in Francoz Lotiis Renault.
Napad na mesto. Kakih 500 našemljenih jezdecev je napadlo v Kentukyju mesto Kop-kinsville. Lastniki tobačnih nasadov so sc hoteli maščevati nad tobačnim trustom, ki iih jc oškodoval. Opolnoči so vdrli napadalci v mesto, zasedli ognjegasno postajo, kolodvor in telefonsko poslopje, nato so zažgali tobačna skladišča, ubili trustovega ravnatelja Reeda in oplenili več hiš.
Uporni zlatokopi. Iz Bloemfonteina poročajo, da se jc uprlo .500 domačinov zlatoko-pov, ki so plenili in se podali nato v Kron-stadt. Upornike zasleduje policija, v
Izpred sodlSčn.
Domača lisica. France Fajdiga, delavec brez stalnega bivališča, je bil petkrat zaradi tatvine kaznovan. Ker je svoječasno služil pri Stedryju, v Nunskih ulicah so mu bile tamo-šn.te domače razmere dobro znane. V noči ua 13. t. m. je splezal čez zid na vrt, in od tam se vtihotapil v odprti hlev ter vzel tam spečema hlapcema in sicer Lovrencu Pre-kletu iz hlač ključ, odprl kovčeg in izmaknil oblek v vrednosti 27 kron in Francetu Kramarju črevlje in hlače. Po izvršeni tatvini jo je mislil tat odkuriti. V tem se prebudi hlapec Preklet, skoči za Fajdigo ter mu odvzame plen, nato ga pa še prav pošteno z gnojnimi vilami nakiesti. Obdolženec ničesar nc taji. Pokoril se bo zato osem mesecev v težki ječi.
Ponesrečeni otrok. lik okrajne ceste v Zapužah izven vasi, stojite na samem ena poleg druge dve hiši. V prvi stanuje Marija Štrukelj, druga je last kajžarja Franceta Za-laznika. Za hišami ni nobene ograje, marveč se razprostirajo travniki. Kake tri korake za Zalaznikovo hišo se nahaja pol metra globoka apnenica ,ki je bila preje z deskami pokrita, a zadnji čas pa odprta. Marija Štrukelj ima dva otroka na reji. Dne 5. oktobra je ravno kosilo pripravljala; pri sebi je imela eno leto staro Pio med tem ko je pustila jako živahno 2 let staro Pavlo Toni okoli hiše skakati. Ko je bilo kosilo gotovo, šla je deklico klicat, a je ni bilo nikjer. Po dolgem iskanju so jo našli v z vodo napolnjeni apnenici mrtvo. Neskrbna varhinja Štrukelj in malomarni Za-laznik sta bila vsled tega vsaki na tri dni ostrega zapora obsojena.
Pohotni dninar. Jakob Turšič 31 let stari dninar v Pokajišču je nenravnostim podvržen človek, ki je bil zaradi enakega zločina že enkrat občutno kaznovan, a se vzlic temu ni poboljšal. V dveh slučajih ni dosegel svojega namena, zato. je poiskal drugo žrtev, v osebi neke pet let stare deklice, a bil od njene matere še pravočasno zasačen. Sodišče mu jc prisodilo za kazen 15 mesecev težke ječe.
feieionsKc ln brzoln« poročila
DELAVNICE DRŽAVNE ŽELEZNICE V LJUBLJANI.
Dunaj, 11. decembra. Poleg državne obrtne šole v Ljubljani je dala vlada »Slovenskemu klubu tudi zagotovilo, da dobi Ljubljana delavnice državnih železnic.
BORŠTNIKOV JUBILEJ.
Zagreb, II. decembra. 251etnico umetniškega delovanja Ignacija Borštnika je včeraj hrvaško narodno gledališče proslavilo na ve-lesijajeu način. Od gledališke uprave ie dobil jubilant zelen, od kolegov srebrn lovorov venec, od vlade 926 K. Občinstvo je jubilanta sijajno ob neizmernem navdušenju sprejelo ter ga opetovano klicalo. Jubilant je nastopil v Schonherrovi »Zemlji«.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 11. decembra. Državni zbor je danes nadaljeval debato o meritorični vsebini nagodbene predloge. Prvi govornik je bil danes dvorni svetnik Kuranda.
SLADKORNI DAVEK.
Dunaj, 11. decembra. Proračunski odsek je sprejel predlog poslanca Sylvestra, da se sladkorni davek od 1. septembra 1908 zniža enkrat za vselej za 8 K. Vsi drugi predlogi so bili odklonjeni. S 2. o kazenskih določbah je bil sprejet z 39 glasovi proti enemu glasu. To glasovanje je bilo poimensko.
AVSTRO-OGRSKA BANKA.
Praga, 11. decembra. Cehi so sklicali zaupno posvetovanje akcijonarjev avstro-ogr-ske banke proti nameravanemu imenovanju bivšega ministra Pradeja v upravni svet, ker bi to imenovanje zelo oškodilo češko kli-jcntelo.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, II. decembra. Ogrski državni zbor je s 149 proti 37 glasovi sklenil, da preide v specialno debato k pooblastilni predlogi. (Veliko odobravanje na levici.) Hrvaški poslanci so sklenili, da ostane tu samo sedem hrvaških poslancev za nadaljevanlje parlamentarnega boja, ostali danes po noči odpotujejo v Zagreb k zasedanju hrvaškega sabora.
Budimpešta, 11. decembra. Državni zbor je sprejel v poimenskem glasovanju točke 18 do 25 avtonomnega carinskega tarifa.
POROČEVALEC »GERMANIE« V ZAGREBU.
(Glej dopis »Pred zanimivimi dogodki na Hrvaškem«.)
Zagreb, 11. decembra. Poleg velikega števila poročevalcev budimpeštanskih in du-niajskih listov je došel sem tudi poročevalec glasila nemškega centruma »Germania«.
PARLAMENT POGOREL.
London. 11. decembra. Parlament v Wel-lingtonu v Novi Zelandiji jc uničil ogenj.
NOBELOVE NAGRADE.
Stokholm, II. decembra. Razdelitev Nobelovih nagrad sc jc vsled smrti kralja Oskarja izvršila brez slovesnosti.
OBRAVNAVA RADI PREDAJE PORT ARTURJA.
Peterburg, II. decembra. K obravnavi proti generalu Steslju, Focku, Smirnovu in Rcissu je dopuščenih lc malo časnikarskih poročevalcev, večina občinstva pri obravnavi so častniki. Steselj jc v civilni obleki z Jurijevim križem na prsih in mimo odgovarja. Glavna priča bo general Kuropatkin. Obravnava bo trajala tri tedne.
NAJDBA MED OBLEKO ARETIRANKE.
Benetke, 11. decembra. Med obleko v preiskovalnem zaporu se nahajajoče grofice Tarnovski so našli za 40.000 lir dragocenosti in mnogo nesramnih dopisnic.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 11. decembra,
Pšenica za april.......13 25
Pšenica za oktober......11'29
Rž za april.........12.47
Koruza za maj........7'52
Oves za april........8 62
Efektiv: nespremenjen.
FRANC JOŽEFOVA
irenka voda.
Bogu vsemogočnemu je dopadlo, vzeti k Sebi v boljšo bodočnost mojega preljubega soproga, gospoda
v
Štefana Primožiča
nadučitelj a
ki je umrl po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v bolnišnici v Kandiji.
Truplo predragega rajnika bo pre ptljano v Dobrepolje in pokop se bo vršil v sredo ob \'910. uri dopoldne.
Svete maše se bodo brale v župni cerkvi v Dobrepo^ah.
Tovarišem m prijateljem priporočam nepozabnega rajnika v pobožno molitev in spomin.
Dobrepolje, 9. dec. 1907.
Zahvala«
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega predrt gega nam očeta	27?9
Štefana Habe
posestnika in lastnika zlatega zaslui-nega križca
kakor tudi za častno spremstvo dragega pokojnika na njegovem zadnjem potu, daije za ganljivo petje in krasni venec goškega pevskega društva .Nanos" in za krasne vence darovane po goškem občinskem zastopu, goški Marijini družbi, gospej Juliani-jevi in spoštovani rodbini Hribovi, izrekamo tem potom najiskrenejšo in najtoplejšo zahvalo.
Goče pri Vipavi, 9. dec. 190;.
Globokoužaljena
rodbina Habe.
Zlate svetinje: Bertis. Paru, Biffl
Vtn/bal/. hostn. zoho-
! eii.fii. srtrd-\ .< f''"
K...
'. i i--'ii.
V

; t*
Za februarski termin se iftče
stanovanje
z dvema sobama in pritiklinami. 2765 2—i Ponudbe sprejema tprava lista.
■	■ ■ v __se prostovoljno
HgM ■ ^^^ Š^fc	proda na prostem
■	■ I	^^B	blizu dveh tovarn. V pri-
■	■ ■ ^^	tličju je 5 stanovanj,
ravnotako v podstrešju, dalje 10 drvarnic, piaina kuhinja, vodnjak, 1100 do 1200 sež jev zemlie okoli hiae. — Več se tzve pri lastniku Ivanu Brudar, Zelena jnma 26, Ljubljana.	2716 6—8
Za odg >vor naj se priloži lOvinarska znamka.
Stanovanje
Rimska cesta št. 3, I. nadstr.
3 sobe (1 soba s posebnim vhodom) kuhinja, prostoren hodnik, se zaradi preme-ščenja takoj ali pa s 1. februarjem odda.
-7 3 i 3-3
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina, -
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsk o društvo
v Vipavi. — Izborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertn& vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50 —60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko dru&tvo v Vipavi.

it £ r,- li « oi f fr i
IHHIJUill
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni ln na(bol)ti kakovosti slavntmu p. n. občinstvu ke preč. duhovščini
JOSIP VIDMAR
m i v Ljubljani .■
Pr«d Škofijo $te*. !9 — Štiri trg štev. 4 Prešernove a lice itev. 4. m-m wa Popravil* to6ne in o« ne. m»
2764 1
Proda se
hiša
z enim stanovanjem, zraven klet in pro storen vrt, njiva in nekaj gozda v Dol-skem pod Ljubljano.
Natančnejše se izve pri Ferd. Vook-u v Komendi.
Po zelo ugodni ceni
proda
hiša
v dobrem stanu. V hiši ste dve manj&i proda jalni, eno veftje lepo stanovanje, kakoi tudi dve manj6i z vsemi pritiklinami, lepim vrtom in dvoriščem.
2679 4-3 Naslov pova upravništvo našega lista
Vinske sode
po 300, 400, 600, 700 in 1600 litrov dc 4000 litrov, iz hrastovega lesa, prav dobro ohranjene, oddaja po prav nizkih cenah ====== tvrdka =====
. Rosner in drug
zraven Koslerjeve pivovarne, Ljubljana. 2696
Mr Spretnega
stenosrnfa
veščega slovenske in nemške stenografije, sprejme dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani.	2762 3—2 ST Prima trboveljski in dolenjski ~£tt
Kosovni premog Srednokosni premog Orehovni premog Gruš&ni premog
po najnižjih cenah — na cele vagone po premogo-kopnih cenah — priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica št. 3.	2737 1
pozor I ČltaJ I pozor I
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašiju, tuberkulozi itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od	272«
P. Jurišiča, lekarnarja
v psKr^cu štev. 65 (Slavonito).
Prilog« 286* itev. lvSlov«&v*«*a" dnč II. decembra 1907.
Predstave se vr&ijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10» do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s: Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s mr Danes v sredo nov spored, ie« 2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-b b žani ceni. i i
fti
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2 ("54 6
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slavon.)
2692
Več vagonov
različnega fižola
in lepih namiznih lotolk
se dobi pri Franju Cerar v Stobu. pošta Domžale. Za dobro blago se jamči, cene primerne, postrežba točna. Jabolka se pošiljajo tudi v poštnih pošiljatvah od 5 kg višje.
C. kr. oblastveno potrjeno 2010 s? učilišče za /trojno risanje
Kleinoscheg Derby sec
napravljen iz francoskih vin.
000
Kleinoscheg Marque d'or
napravljen iz inozemskih vin.
000
Dobiva se povsod!
2749 5-2
branja desiB Stanovanje a n 51 i
Ljubljano, Stori trg it. Z8. i	,„. ........' ... Ulljillllbl
Ljubljano, Stori trs it. Z8.
Dobi se um kroj oo žlvotnl meri. ®
1
Istrska = =
vina
beli moškat, belo vino, ru- , deče, teran, ter »insko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju, Istra«
tremi sobami in z vsemi pritiklinami ter vporabo vrta se di takoj ali pa s 1. febru-arijem v najem.
Izve se Vrho«fčeve ulice S/l.
z dobrimi spričevali, zmožen tudi nemščine ter vodstva tamburaških zborov, išče službe. Ponudbe pod ,Organist 29'
na upravo lista.
RAZGLAS,
2755 3—3
2421 24-15
b	2727 10-1
i
Pozor, kmetice in dekleta! i
V moji lekarniški praksi, I katero izvršujem že 25 tet, . se mi je posrečilo, sčasoma ! iznajti sredstvo za rast ' brk in las, proti izpadanju las in za odrtra-prh I j a (luskin) na glavi, to je Kapilor št. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. JurišiS, lekarnar v Pakracu it. 65. (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Vsled sklepa c. kr. okraj, sodišča Ljubljana z dne 5. dec. oprav. št. A I. 820/6 118 se bo na prošnjo ml. gospodičin Frančiške in Ivane Orešek iz Ljubljane vršila v pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 9
dne 18. t. m. ob 9. uri dopoludne
prostovoljna javna dražba
njihovega posestva pod hiš. št. 44 ob sv. Petra cesti vlož. št. 120 kat. obč. Petersko predmestje I. del. Vzklicna cena znaša 16000 K, dražbeni pogoji leže v navedeni notarski pisarni med navadnimi uradnimi urami na upogled; le način plačevanja najvišjega po-nudka se bo določil sporazumno s kupovalci še le na dan dražbe. Kot varščino mora vsak kupovalec pred začetkom dražbe v roke sodnega komisarja založiti znesek 1600 K v tuzemski gotovini, pupilarno varnih vrednostnih papirjih kojih vrednost se izračuna po dunajskem borznem kurzu predidočega dne ali v hranilnih knjižicah kake hranilnice pri kateri se lahko nalagajo denarji nedoletnikov.
Dr. Karol Schmidinger
c. kr. notar kot sodni komisar.
Na prostovoljni dražbi se bo drodajalo dne 23. t. m. na Planini, župnija Preserje,
lepo posestvo
obstoječo iz 2 hiš, 2 vrto v, kozolca, skednja, gozda in senožeti, da se lahko rodi okrog 6 glav živine. — Piač.lno bo v štirih obrokih. — Več se izve pri lastuiku Francu Ur$i5u na Btezovici št. 18, pošta Vič pri Ljubljani.	2763 2 1
Ena ali dve
gospodičini
se sprejmeta na stanovanje event. tudi s hrano.	2721 3—3
Kje, pove uprava tega lista.


aSKBSJG
38MsaHBa
BSKSSKSS
BStafi
sme a sni
ssre
S8108 SSJtBS
M
m
a&ts
Naznanilo.
Oziraje se na vpis tvrdke
926
v registru za posamne
pos. 11. 220(12
tvrdke pri trgovskem sodišču vsled sklepa c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani z 4. nov.1907, usojam si naznaniti, da bova tvrdko
JOSIP LEHRIER
tesarski mojster, Ljubljana, Dunajska cesta 60
za zapuščino jaz in sovaruh nadalje vodila.
Zahvaljujem se vsem velecenjenim naročnikom za zaupanje, ki se je v tako obilni meri izkazalo mojemu pokojnemu soprogu, in se usojam zagotavljati, da bom zaupanje, ki se mi bo pover-jalo z vsakokratnimi naročili, izkušala popolnoma opravičiti s strokovno izobraženim, že dolgo časa v obrtu sodelujočim poslovodjo in dosedanjimi preddelavci.
Ljubljana, 22. novembra 1907.
2644 3—3	gdnlena I^elutor.
SffiSS
iili BBH8Š
B(3U
s
ssn«
tSKasra sagsr"
fiKSS
S8HS
a«ta
afssšg sgshš
WW gi$l
a^ta
asi
8SH
asmssm
M
2784 5 -

Nove muziholije
M ••
lin. Hlndnlko
«• t* u •*
Božična Slavospe-
va op. 53. za solo, mešan zbor in orgije. Cena 1 K.
Requiem v spomin f P. A. Hribarja, op. 52., za en glas z orgijami. Cena 1 K. Čisti dohodek za f P. A. H. spomenik. =====
Petero Božičnih pesmi, mešan zbor, solo in orgije op. 44., drugi natis. Cena 1 K 20 h. =====
čvetero Božičnih pesmi op. 18. četrti natis. Cena 80 h. =====
V Katoliški Bukvami in pri Schwentnerju v Ljubljani ter pri skladatelju v Nov. mestu.

Zahtevajte zastonj
K S-
r—
„ 8 50 „ 8 40 „ IJ JO
„ 2 80 „ 10 SO
In franko moj veliki, bogato iluslrnv.nl glavni cenik z nad 3000 slikami vseh vral nikelnastib, srebrnih in ilatib ur, kakor ludl vseh vrs! solidnih zlainin In srebrntn, god-benega orodja, jeklenega In usnjateg. blaga po Izvlrnlb tovarniških cenah
Nikel remont, ura......
švic. izvir. „Roskopf" pat. ura registr,,, Adler Roskopf ", nikel remont s sidro......
Ooldin rem. ura ,,Luna", kolesje z
dvojnim plastem......
srebr rem. ura ,,Oloria" . . i. i. m dvojni plast . . , ,, oklep, verižica z riniico na pero in karab., 15 gr teika . . ro ka Tula nikil ura c.i lnd z ,,t.una" kolesjem . . .r. s Vi.it"7vlci» K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — c\a;cvnldska ura K 2 80. '/.» v.ako uro 3letno pismeno jamstvo! in.^ Nlliab rUtko I Zanunn dovoljena, ali denar naza|!---
Prva tovarna za ure Kam-.fi Konriid, c. iu kr. dvorni založnik v Mostu (Briix) 654, Češko.	2316 1-4
Prodajalko
zmožna slovenščine in nemščine, v starosti 22 do 28 let, ki ume čevlje zlepiti in prešivati, se sprejme za neko čevljarno v provinci-jalnem mestu. Nastopi se takoj. Vpraš naj se za naslov pri upravništvu lista 2711	»Slovenca".	3—3
Za prihodnje leto
priporočam:
Stenski koledar, cena 40 vin., po pošti 50 vin.
Mali skladni koledar, cena 50 vin., po pošti 60 vin.
Veliki »kladni koledar, cena K 110, po pošti K 120.
Trgovski koledar, cena K 1 —, po pošti K 110.
Velika Blasnikova pratika, cena 24 vin.	2589 6—4
Družinska pratika, cena 24 vin.
JERNEJ BAHOVEC
v Ljubljani
poleg Prešernovega spomenika.
P a d p k * h i s 0 :
Pngu a ucMlaUlcaBl: Ortliua U!, Hal« siru, M cul. allca 17, )i*4tv., Hrao, Uaika Upa, Ceika SiuckI«. a-.ianOt! ZnnbM«, UMIi|. tlavt JiOa. Pliea, ■Titan In Mbcv«?.
M & n j a 1 n i c: t u » O a n a j a :
I. Vallstlla .S, II. Tabarilmis «, III. UDgargan. 77 (vazal Hennvaga), III. Lt ftneun 27, IV. Wlsuan Hatiplslrasie 19, V. Scblnbrnoaerslriiae 8« a, n. Sampeadoiferatr. M, VII. Marlahlliralrais. 16, VIII Lercbtiilalderilriisa 1», IX, aia.Mlrant 13, X. ravurlt.n.lra... 19, XVIII -FlkrlnffcrMraM. W, XIX. DSbllngcr Hanplitr 13, XIX. Haapllirasia It.
'^njalnlina ^»inl^ka .frsižba
15 150 131
19
M E R € U R
iii
Dunaj, L, WolIzeiie 10,
*kft	S 30,000.000, B»i«r.	V 8,B00.vl0n
m- nakup in prodaja m
\rr.i »»nt, državnih p»t>ii jev, »kcij, prioritet, tastavnlc, arafik, 4evi*. valut ln denarja.
mf- Kam t ajava in eskomptiraiye
1 .ifiliaiilk iHStJvaic Io obligacij, srečk ln kuponov.
VODOVODI
kanalizacije, kopališča
Načrti in izvršitev le pri domači specialni tvrdki. (Tehniške ocene in načrti zastonj, ko se poveri
:: :: :: :: :: gradba) :: :: :: :: ::
■ ftn 'A«-*«.*1- ■■ S dliro
Konrad Laclmlk
Tjjinhljaiia	245711
Beethovnove ulice 4.	Brzojnui: Ločilnih, Ljubljana.
Božična priložnostna prodaja.
Izredno znižane cene!
Nad 1000 komadov na novo došlih ovratnikov za dame, gospode, deklice in dečke 276i 12-3 od 3 gld. višje.
Najbogatejša zaloga najfinejših damskih pale-tptov, zimskih ranglansov, stisnjenih in gladkih sielpeluche-jopic in kožuhov, koljerov. —
Največja izbera najfinejših oblek za gospode, zimskih sukenj, double paletotov, kožuhov, sako od 10 gld. višje, kožuhov za mesto in potovanje. — Krasna božična darila!
AnileSko skladbe oblek, 0. Bernatoulf
Ljubljana, Mestni trg 5.
■ iwncr«wwfi—»BBgOMMPBgga^
Prav dobro vpeljano MHHi
trgovina likerjev in žganja

J. Mlniku Ljubljani
prodaja vse manufakturno blago
od ponedeljka Z. decembra do BožKa
po iznenadno znižanih cenah.
Kdor še ni nakupil zimskih potrebščin, dobi
posebno sukno za moška oblačila
in damsko blago zadnje novosti,
Radi prevelike zaloge po brezkonkurenčnih cenah.
Po resnično priložnostnih cenah priporočam tudi praktična božična darila, kakor
preproge, zagrinjala, garniture, angleške plede, krasne šerpe in rute, odeje volnene in štepane, belo blago
(platno, Schrollovi šifoni). Namizno perilo in robci.	..„,,
Nihče naj ne zamudi res ugodne prilike! «
ki ima okolu lOOO odjemalcev in dokazano veliko nese, se proda z januari--- - jem 1908. -- --
Ponudbe naj se pošiljajo pod „R. C. 1000 ' na upravo tega iista. 2741 2-2
v Ljubljani
priporoča naslednje slovenske knjige:
Lepa božična in novoletna darila
Velika bogata zaloga!
Vsled velike konkurence prodajam po naj- £oo> nižjih cenah, tako, da morem vsakega zadovoljiti. £ g w Vljudno vabim na ogled, se priporočam za obilen £ o- g* velespoštovanjem	2715 3 $j> o
urar in trgovec Ljubljana jlE § *
nasproti franfiišk. samostana. 3,1
w jjj»
Cenike s koledarjem zastonj in po&tn. prosto. ||oo
o •
f!
v
■1 «
• o
obisk, ter beležim
FR. ČOOEN,
I
Novosti 1907.
Achleitner Artl., Hled plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika Vez. K 2'60.
AndrejčkovJože, Žalost in veselje. Povest. K —90.
Coopcr I. F., Vohun. Br. K 1-60.
Dostojevskij F. M., Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Poslovenil Vladimir Levstik. Br. K 3'—, vez. K 4-20.
Dostojevskij F. M., Jtlofcin in kazen. Poslov. Vlad. Levstik. (V tisku.)
Doylc Conan, Znamenje štirih. Londonska povest. Vez. K 1'80.
Kette Dragotin. Poezije. Druga izdaja. Br. K. 4'— vez. K 5 50.
Lah Ivan, Vaška kronika. Br. K 170.
Medved Anton, Za pravdo in srce. Vez. K 3 50.
Prus Boleslav, Straža. Povest. Br. K 2 40, vez. K 3 50.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. Br. K 2-—, vez. K 3-20.
Šašelj Ivan, Bisernioe iz belokranjskega narodnega zaklada. I. Br. K 2'—.
Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. Broš. K 160, vez. K 2-60.
Sienkiewicz Henr., Jernač Zmagovač. Povest poslov. Fr. Virant. Vez. K 1"40.
Tolstoj Leo, Tri povesti. K — '80.
Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest, i Hiša ob Volgi). Br. K 1-20, vez. K 2-20.
Lastna zaloga.
Baumbach R., Zlatorog. Planin, pravljica. Poslovenil A, Funtek. Vez. K 4'—.
Bedenek Jakob, Od pluga do krone.
Zgodovinski roman iz minulega stoletja, ki nam opisuje mladost, šolanje, življenje in smrt našega slavnega rojaka Jurija Vega. 270 str. Br. K 2"-, vez. K 3--.
Brezovnik Ant., Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja. 380 str. K 150.
--Zvonieki. Zbirka pesmi, lirskih in
pripovednih, za šolo in doin. Vez. K 1"50.
Campe, Odkritje Amerike. Poslovenil H, Majar. I. del: Kolumbus. II. del: Kortes. III. del: Pisaro. — Ta znamenita, istotako zabavna kakor poučna knjiga slovečega pedagoga kaže, kako naj se vzorno združuje stvarni pouk z moralnim. Vsi trije zvezki trdo vezani K 2'-.
Dimnik Jakob, Avstrijski junaki. Zgodovinske slike. S 17 podobami. Br. K 1-50. v elegantni vezbi K 1'80.
Funtek A., Godeo. Epska pesem poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. 100 str. Vez. K 2-50.
Gregorčič Simon, Poezije. I. zvezek. Druga pomnožena izdaja. 160 strani. Br. K 2'—.
Haymerle Fran, dr. vita, Životopisni obrazi iz vsega obrta, umetnosti in industrije. Preložil Anton Funtek. Posebno primerno berilo za učence rokodelskih in nadaljevalnih šol. Vez. K i'—.
Kosi Anton, Zlate jagode. Zbirka basni za slovensko mladino in za preprosto ljudstvo. Posebno primerna za šolske in ljudske knjižnice, pa tudi za priročno knjigo učitelju, vez. K 1—.
Leveč Janes, Lepopisne vaje. Navodilo za pisanje brez lineature. K 2-—.
Levstikovi zbrani spisi. Uredil Fran Leveč. 5 zvezkov, broš. K 21-—, v platno vez. K 27-—, v polfrancoski vezbi K 29"- , v najfinejši vezbi K 31'—.
Meško Ks, Mir božji. Enajst povesti in črtic. Br. K 2 50, vez. K 3 50.
--Ob tihih večerih. 291 strani. Broš.
K 3-50, vez. K 5.-.
Prešeren France, dr., Poezije. Priredil prof. Luka Pintar. Ljudska izdaja. Br. K 1'—, vez. K 1-40.
Prešeren France, dr., Poezije. Druga ilustrirana izdaja. Ta lepi spomenik našemu pesniku-prvaku se s svojimi krasnimi ilustracijami vredno vrsti z najlepšimi izdajami prvih pesnikov drugih narodov. 4°. Br. K 5'—, v platno vezane K 6'40, elegantno vezane K 6'40, elegantno v usnje vezane K 9-—.
Scheinigg J., Narodne pesmi koroških Slovenccv. 16", 463 strani. Br. K 2-—, vez. K 3-50.
Sitnkiewicz Henr., Mali vitez. Roman iz poljske zgodovine (z mnogimi lepimi podobami). 3 zvezki, br. K T—, lično vez. K 9'50.
--Rodbina Polaneških. Roman (z
muogimi lepimi podobami). Trije zvezki. Br. 10 K, lično vez. 16 K, skupaj vez. 13 K.
Starovasnik Rud., Novi domovinski zakon s postavnimi dolo&ili. 60 v.
Stritar Josip, Zbrani spisi. Sedem zvezkov poezij, pripovednih, estetičnih in kritičnih spisov. Prvi zvezek razprodan. Br. K 30' -, v platno vez. K38'60, v polfrancoski vezbi K 43 40.	2754 5-2
Zelo trpežno opeko
kakor strešno, zarezno In natiadno, za oboke In zldovle i priporoča u poljubni množini 00000000000
n ■MSSHSSHH^BanaHSiinaisHnnanBMaMBanBsaHBanHO
===== A. KOBI, BOROVNICA.
Podružnica 1 ¥ Spljetu. g
Delniška glavnice« 1 1 K 8.000.000, t s
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča prom
Obrestuje
na kreditne srečke ... k K 18-—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000 „ srečke reg. Donave i K 10-—, „ 2. jan., „	K 140.000
„ zem. kredit, srečke i K 5-50 „ 7. jan., „ „ K 100-000 Vse tri promese skupaj samo 32 kron. log» na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41/2°/o, vloge na tekoči račun proti SOdnavni odpovedi po 5°/o-
« n
Podružnic« sw Celovcu* b
i Rezervni fond t t » i K 200.000. i i s