ïlma
BREZPLAČEN OGLED TN FORM ATI VN! FRED RAČUNI NEPOSREDNA PRODAJA
TAST ■ Uho* tolDrinn U ■ tri'ta 040.573037
Daniela Barcellona, uspešna in tankočutna ambasadorka tržaške operne poustvarjalnosti
/^12
Negovan Nemec 20 let pozneje HJ 'i i «i'.
H i
ilma
ri
I *
>/15
MU LTIFUN KCEONA L NE T Jfi KABI NE MASAŽNE KOPALNE KADI KOPALNIŠKA OPREMA
TKST - IIU Co(o(r« 34 - tri/r« 040.573037
Primorski
ČETRTEK, 17. APRILA 2008_
Št. 92 (19.182) leto LXIV._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
Dva
slovenska
deželna
svetnika...
SandorTence
Z volilnim porazom Ric-carda Illya se je tudi za slovensko manjšino končalo obdobje, ki je bilo nedvomno zelo pozitivno. Z Illyem je leta 1993 v Trstu zapihal Slovencem naklonjeni veter, ki se je deset let kasneje razširil na vso deželo. Kaj bo sedaj z desno sredino na oblasti, ne moremo napovedati, to, kar je že skoraj za nami, pa je bilo zelo prijetno.
Pri teh deželnih volitvah pa ne gre samo za Riccarda Il-lya in Renza Tonda, temveč tudi za dogodke, ki bodo tako ali drugače vplivali na politična dogajanja med Slovenci. Od petih deželnih svetnikov smo prišli na dva, politične okoliščine, v katerih sta bila izvoljena Igor Kocijančič in Igor Gabro-vec, pa so vredne razmisleka.
Začnimo pri Kocijančiču. Njegova Mavrična levica je na političnih volitvah doživela polom in čez noč izginila iz parlamenta, na deželnih volitvah pa se je obdržala. Njeni volilci so, kljub težavam, očitno nagradili strankino dosledno politično podporo Illyu in istočasno Kocijančiča kot resnega politika.
Bolj zapletena pa je razlaga izvolitve Gabrovca na listi Slovenske skupnosti. Ta stranka je nedvomno doživela volilni uspeh, v deželni parlament pa izvolila kandidata, ki nikakor ne sodi v njen tradicionalni politični in idejni krog. Ga-brovec je bil svojčas pokrajinski svetnik Levih demokratov, nato vidni predstavnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze in nenazadnje med krajevnimi ustanovitelji Demokratske stranke. Njegova izvolitev na listi SSk predstavlja torej veliko novost, ki je morda znanilka novih političnih časov med Slovenci.
Dosti manj navdušujoče je dejstvo, da je iz deželnega sveta izpadel Igor Dolenc, ki je - ne smemo pozabiti - vodja slovenske deželne komponente Demokratske stranke. Da ne gre za spodrsljaj ali pa za samo osebno stvar, ampak za zelo resno politično zadevo, priča nizko število Dolenčevih osebnih preferenc.
Slovenska komponenta DS preživlja težke trenutke, ki so se začeli z burnimi pripravami zlasti na parlamentarno volilno preizkušnjo. Volitve so sedaj za nami, problemi pa so se z Dolenčevo izključitvijo iz deželnega sveta za slovensko komponento levosredinske stranke še poglobili.
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
trst - Po zmagi na deželnih volitvah
Tondo pripravlja odbor Illyja pokopal »election day«
Nekdanji predsednik se je zahvalil deželnim uslužbencem
trst - V starem pristanišču se je začel petdnevni ...
Praznik znanosti
Na Festu številni dogodki, knjižne predstavitve, debate - Posebna pozornost otrokom
Otroci so bili med protagonisti prvega Festovega dne
kroma
TRST - S predavanjem kozmo-loga Georga Smoota, Nobelovega nagrajenca za fiziko, se je včeraj na 4. pomolu v starem pristanišču začela druga izvedba Festa. Sejem znanstve-
nega založništva je že včeraj privabil številne obiskovalce, saj so prireditelji poskrbeli za res bogat petdnevni spored: debate, knjižne predstavitve, gledališke predstave, predavanja. Nji-
hova vezna nit je seveda znanost, saj je Festov cilj jasen: približati znanost širokim množicam, v prvi vrsti otrokom.
Na 8. strani
TRST - Po ponedeljkovem volilnem zmagoslavju sije novi predsednik Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo vzel nekaj dni dopusta, med katerim pa razmišlja o sestavi novega deželnega odbora. Tržaško podjetje za javnomnenjske raziskave SWG je prepričano, daje Ric-cardo Illy izgubil volitve tudi zato, ker je združil politične z deželnimi volitvami.
Bivši predsednik se je medtem s kratkim elektronskim sporočilom zahvalil vsem deželnim uslužbencem. Alessandra Guerra pa se je včeraj javno opravičila svoji bivši stranki Severni ligi, ki jo je obtožila fašističnih izpadov.
Na 3. strani
Rusko-italijanski plinovod čez Slovenijo
Na 4. strani
Podpisali sporazum o varnosti v tržaškem pristanišču
Na 7. strani
Fronta v bran SNG Nova Gorica in proti odvzemu statusa narodnega gledališča
Na 15. strani
Fabianijev obelisk na Sveti gori je Goriški zagotavljal ravnovesje
Na 16. strani
volitve - Igor Dolenc
»Slovenska komponenta DS se mora prenoviti«
volitve - Damijan Terpin
»Volilni uspeh SSk znanilec novih časov«
TRST - Slo ven ska kom po nen -ta Demokratske stranke se mora nuj no čim prej pre no vi ti in od pre -ti svo ja vra ta mla dim. Ta ko raz miš -lja Igor Dolenc, ki ni bil znova izvoljen v deželno skupščino in ki sedaj na po ve du je umik iz ak tiv ne po li ti ke.
Slo ven ska stran ki na kom po -nen ta mo ra po be se dah nje ne ga de -žel ne ga pred sed ni ka raz čis ti ti no tra -nje od no se in obe nem od no se z de -žel nim vod stvom De mo krat ske stranke. »Nisem človek vseh letnih ča sov, za to pre pu ščam mes to dru -gim,« podčrtuje Dolenc.
Na 3. strani
GORICA - Volilni uspeh Slovenske skupnosti naj bo znanilec novih političnih časov v slovenski manjšini. To je voščilo deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina, ki je posebej zadovoljen, da je bil v deželni parlament izvoljen nedvisni kandidat Igor Gabrovec, nekdanji tajnik Slo ven ske kul tur no-go spo dar ske zve -ze.
Terpin je trdno prepričan, da je bila kandidatna lista SSk v vseh treh pokrajinah odprta in istočasno pluralna. Stranka bi lahko po njegovem s časom po sta la zbir na stran ka vseh Slo -vencev v Italiji.
Na 3. strani
2
Četrtek, 17. aprila 2008
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Zgodovinskih resnic ni mogoče poenostavljati
Jo2e Pirjevec_
Prejšnji teden sta se pojavili v slovenskih časopisih dve pismi, ki ju je vredno omeniti. Prvo je pismo pokojnega predsednika Drnovška italijanskemu predsedniku Napolitanu, poslano februarja 2007 ob dnevu spomina na ezule in fojbe. Kot znano, je takrat na Napolitanov govor o »krvoločnem besu Slovanov« javno odgovoril hrvaški predsednik Stipe Mesic, medtem ko se je Drnovšek zadovoljil s pismom, kije ostalo tajno. Tudi z Napolitanovim odgovorom niso seznanili javnosti. V sredo 9. aprila pa je ljubljanski Dnevnik objavil obe pismi, pri branju katerih se ni mogoče izogniti misli, da sta zgovoren pokazatelj kulturne in moralne razlike, ki loči današnjo Slovenijo od Italije. Drnovšek je v svojem dolgem pismu razvil artikulirano razmišljanje o zgodovinski resnici, ki daje ni mogoče poenostavljati, kaj šele izrabljati v trenutne politične namene. Ocenil je fašizem, nacizem in stalinizem v sodobni Evropi in pri tem menil: »Pričakoval bi, da bi se kot predsednik republike ob tej priložnosti uravnoteženo spomnili tudi tragedij in zmot, ki so jih v preteklem stoletju na obeh straneh današnje meje storili brutalni režimi. Bila so dejanja na obeh straneh, ki so vredna vse obsodbe in vsega obžalovanja. Pričakoval bi, ko vrednotimo trenutke, ki niso le bolečina spomina Italijanov, Istranov, ampak tudi Slovencev in Hrvatov, da storimo ustrezen napor in umestimo dejstva tja, kamor sodijo. Mešana slovensko-italijanska komisija je potrdila in uravnotežila to resnico dogajanja na etnični meji dveh narodov s svojim posebnim poročilom. Menim, da je končno napočil čas, da to resnico sprejmemo tudi politiki in jo s svojimi izjavami, dnevnimi komentarji ter svečanimi nagovori ne oddaljujemo, niti zanikamo. To mora biti naša odgovorna dolžnost do obeh narodov, do obeh držav in do naše skupne graditve prihodnje Evrope.«
Na to visoko vabilo k pogovoru je Napolitano odgovoril z nekaj vrsticami, v katerih je Drnovšku v svojem značilnem kurialnem slogu očital, da ga ni prav razumel. Dejal je, da so bile nje-
gove izjave namenjene samo italijanskemu občinstvu in odklonil vsako vabilo k dialoškemu razmisleku o zgodovinski preteklosti naših narodov, sklicujoč se »na vrednote, ki so skupno premoženje Evropske unije, v kateri je Italija od vsega začetka dejavnik političnega združevanja.« V bistvu mu je povedal, da Slovenija nima tiste teže, ki bi jo potrebovala, če naj bi Italiji delila lekcije.
Drugo pismo, ki me je prejšnji teden vznemirilo, je starejšega datuma. Gre za pastirsko pismo škofa Antona Vovka, napisano za novo leto 1946, a nikoli objavljeno. V javnost je prišlo šele danes, ko ga je France Dolinar prebral na forumu za dialog med vero in kulturo, organiziranem na začetku aprila na pobudo Medškofijskega odbora. V njem Vovk razmišlja o komaj končani vojni in obsoja del klera kakor tudi del katoličanov zaradi »zavestnega izdajstva nad narodom«. To distanciranje od kolaboracije, ki ga Dolinar ni navajal na svojo roko, temveč bržkone po nalogu cerkvenega vodstva, se mi zdi vzpodbudno. Morda kaže, daje slovenska Cerkev razumela, kako zmotno je - iz moralnih in političnih razlogov - njeno revizionistično stališče do tragičnih dogodkov med leti 1941 - 45 v Ljubljanski pokrajini. Pravim »morda«, ker ena lastovka še ne prinese pomladi. Zato se mi zdi tudi preuranjeno navdušenje Spomenke Hribar v sobotni prilogi Dela (12.4.2008), ko govori o »priložnosti za nov začetek«, misleč pač na možnost sprave med tistimi znotraj našega nacionalnega subjekta, ki so še v primežu starih sovraštev. Pri tem poziva levico, pravzaprav Zvezo borcev, naj tudi sama naredi takšno katarzično dejanje, kakršno je naredila Cerkev. France Dolinar pač ni Cerkev, kar pomeni, da čakamo še na kakšno bolj avtoritativno obsodbo slovenskega domobranstva. Kar zadeva Zvezo borcev, pa naj rečem samo naslednje: ker sem blizu njenemu predsedniku Janezu Stanov-niku, vem, kako pogosto in kako iskreno v svojih nastopih obsoja poboj domobrancev po vojni. Mislim, da je borčevska stran s tem naredila svoje, Cerkev pa še ne.
VREME OB KONCU TEDNA
v
Se naprej nas čaka nestanovitno vreme
Darko Bradassi
Kdaj se bo začela prava pomlad? To se mnogi sprašujejo, in kako se ne bi, po takšnem - mislim, da boste soglašali - klavrnem začetku meseca. Aprilskega sonca letos, če izvzamemo krajše premore, skorajda nismo videli, za nameček pa smo na tržaškem Krasu imeli kar 13 dni od skupno 16, v katerih j e padlo vsaj nekaj dežja, v Trstu ob morju pa 10. Na Kraški planoti ni deževalo le v petek 4. in v soboto 5. ter v ponedeljek 14. aprila. Tudi drugod po deželi so razmere podobne tržaškim, le količine padavin so bile nekoliko manjše. Število deževnih dni je bilo doslej v tem mesecu daleč nad dolgoletnim povprečjem, za podobna zaporedja je treba pogledati daleč v zgodovino. Količine dežja pa so nekoliko bolj v normalnosti. Do včerajšnjih zgodnjih opoldanskih ur je v Trstu v tem mesecu padlo skoraj 70 mm dežja, na Kraški planoti več kot 90 mm, v nižinskem pasu pa povečini okrog 60 mm. Bodisi v Trstu kot na Krasu so količine mesečnih padavin že dosegle 80 do 90 odstotkov »normalnega« tridesetlet-ja 1961-1990. Po sedanjih obetih kaže, da ga bodo v nadaljevanju meseca presegle. Količina letnih padavin pa se naglo približuje dolgoletnemu povprečju, vendar ne smemo pozabiti, da smo šele na polovici meseca.
Nad skrajnim evropskim severom so vremenske razmere povečini še povsem zimske, v arktičnih predelih se zadržuje za ta čas še zelo mrzel ter nestanoviten zrak in so padavine pogoste. V Laponiji je, denimo, še v torek močno snežilo, kar je v tem času tudi v tistih predelih precej nenavadno. Temperature pa se tam še zadržujejo pod lediščem. Nad Sredozemljem je že dalj časa globoka vrzel v zračnem pritisku. Hladen arktični zrak se iznad Grenlandije kar naprej spušča proti jugozahodnim evropskim predelom in se nato širi nad večji del Sredozemlja. Nad Sredozemljem zato nastajajo obsežna ciklonska območja s hladnim višinskim zrakom. Proti nam priteka in bo še pritekal od jugozahoda tudi v prihodnjih dneh povečini vlažen in nestanoviten zrak.
Temperature v višinah se pri nas zadržujejo pod dolgoletnim povprečjem, kar še posebej velja za najvišje sloje ozračja. Zaradi tega je vreme povečini nestanovitno. Včeraj je ob prehodu hladnejšega višinskega zraka predvsem na Tržaškem večkrat tudi zagrmelo in so se pojavljale kar solidne nevihte. Na višini 5470 m je radiosonda v prostem ozračju namerila -29,5°C, na višini 2975 m pa -11,3°C. Te vrednosti so za okrog 5 do 6°C nižje od dolgoletnega povprečja. Ničta izoterma pa je tedaj bila na višini 1658 m, kar je precej skladno z normalnostjo.
Zaradi vlažnih jugozahodnih tokov se bo nestanovitno vreme nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Več spremenljivosti in manj padavin pa bo, kot kaže, v nedeljo.
Danes, jutri in v soboto bo povečini spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami, ki bodo pogostejše jutri in v soboto in obilnejše v gorah. Ob morju bo lahko nekaj več spremenljivosti. Pihal bo jugozahodni do jugovzhodni veter. V nedeljo bo spremenljivo, čez dan bodo še možne kratkotrajne plohe.
Na sliki: najnižje temperature v preteklem tednu so bile pri nas pod 10°C, v državah srednje in severne Evrope pa povečini pod ničlo.
videm - Pokrajinske in županske volitve
Fontanini predsednik pokrajine Za župana potreben drugi krog
Piergiorgio Domenis zaradi 30 glasov ob izvolitev
VIDEM - Desnosredinski val, ki je zajel državo, je seveda pljusknil z vso močjo tudi v Pokrajino Videm, kjer je bil že v prvem krogu izvoljen kandidat desnice, bivši poslanec Severne lige Pietro Fontanini. Prejel je 55,39% glasov, njegov levosredinski tekmec podjetnik Diego Travan pa 39,23%.
Piergiorgio Domenis, župan v Pod-bonescu in podpredsednik gorske skupnosti Ter Nadiža Brda, ki je bil v pokrajinskem svetu slabi dve leti, ni bil potrjen in Nadiške doline so spet brez svojega glasu v palači Belgrado.
Desnica je tradicionalno močna na Videmskem, saj je tudi pred dvema letoma zmagala že v prvem krogu. Tokrat so bile volitve sklicane predčasno, zaradi afere Strassoldo - Tavoschi in domnevnega kupovanja glasov. In to je bil eden od elementov, ki bi lahko vplival na rezultat. A faktor Strassoldo tudi kot tretji tekmec v volilni igri, ni deloval. Volilci so sicer kaznovali bivšega predsednika, ki se je predstavil s svojo avtonomistično listo, saj je prejel le 1,93% glasov, so pa nagradili desno sredino. Kot drugod je bila odločilna za zmago Severna Liga, kije presegla 15 % glasov.
Kandidata leve sredine Diega Tra-vana so podpirale stranke Demokratičnega zavezništva, njegova šibkost pa je bila v tem, da je bil popolnoma neznan, stranke pa so ga javnosti predstavile zadnji trenutek. Slab je bil tudi rezultat nekaterih strank, ki so ga podpirale, kot potrjuje primer občanske liste i Cittadini, ki je prejela le 2,39% glasov.
Drugi trije kandidati za predsednika - Strassoldo in dva predstavnika desnice Battista in Pezzetta - so skupaj zbrali le nekaj več kot 5% glasov.
Prva stranka na pokrajinskih volitvah je Ljudstvo svobode, ki je prejelo 31,68% (94.757) glasov. Druga je Demokratska stranka s 27,1% glasov (81.063). Tretja Severna liga, ki je prejela 15,39%
Pietro Fontanini
glasov (46.037). UDC je dobil 8,39% glasov, Di Pietrova Italija vrednot 4,43%, Mavrična levica 3,99% in Cittadini le 2,39%. Najmanj glasov je dobila Socialistična stranka z 1,28% glasov.
Piergiorgio Domenis je bil pred dvema letoma izvoljen na listi Levih demokratov s 1700 preferencami. Tokrat jih je na listi Demokratske stranke prejel 2.623, kar pa ni bilo dovolj za izvolitev. Domenis je prvi med neizvoljenimi, zmanjkalo mu je le približno 30 glasov.
Drug kandidat iz Nadiških dolin, je bil Firmino Marinig na socialistični listi. Prejel je 299 glasov, od katerih 123 v sami občini Špeter.
Istočasno s pokrajinskimi so bile v Vidmu tudi županske volitve. Za izvolitev župana bo potreben drugi krog, ki bo 27. in 28. aprila. Za župansko mesto pa se bosta pomerila levosredinski kandidat Furio Honsell, ki je dobil 44,23 odstotka glasov, in kandidat desne sredine Enzo Cainero, katerega je podprlo 39,58 odstotka volivcev. Honsell ima podporo Demokratske stranke, liste Honsell, Mavrične levice, Italije vrednot in liste Cittadini, Cainero pa lahko računa na glasove lastne liste, Ljudstva svobode, Severne lige, UDC liste Videm za Cainera.
V drugem krogu bodo tako odločilni glasovi drugih šestih županskih kandidatov, med katerimi sta največ glasov dobila Giovanni Ortis (7,31%) in Diego Volpe Pasini (4,86%).
deželne volitve - V novi skupščini le tri svetnice
Ženske niso za politiko
Od skupnih 195 kandidatk so številne zasedle prav zadnja mesta na lestvici preferenc
• ••
TRST - Tržačanko Evo Fičur, Go-ričanko Paolo Rugo, Videmčanko Claudio Perini, Gabriello Paruzzi iz Tolmeča in Mariko Zoni iz Pordenona je v ponedeljek družila skupna bridka usoda. Vse so kandidirale na deželnih volitvah in vse so končale svojo volilno izkušnjo na zadnjem mestu strankinih kandidatnih list.
A niso bile edine.
Ob njih je zadnja mesta na posameznih kandidatnih listah devetih strank v petih volilnih okrožjih (Trst, Gorica, Videm, Tolmeč in Pordenon) zasedlo še drugih 28 kandidatk. Le na enajstih kandidatnih listah so neslavno mesto Pepelke kavalirsko (beri: zato ker jih je v to prisilil post volilnih preferenc... ) prevzeli moški kandidati.
V	politiki, in še posebej na volitvah, ne velja svetopisemsko pravilo o zadnjih, ki bodo prvi.
V	novem deželnem svetu ostajajo moški daleč prvi in ženske, daleč zadnje. Oziroma: še bolj zadnje, kot so bile doslej. Razmerje med svetniki in svetnicami (56:3, ali pičlih 5 odstotkov) ne dopušča dvomov. V novo deželno skupščino so vstopile le novinka Nacionalnega zavezništva Alessia Rosolen iz Trsta, veteranka Demokratske stranke Annamaria Menosso iz Vidma in novinka Severne lige Mara Piccin iz Pordenona. Medtem ko je bila izvolitev Rosolenove suverena (z 2.383preferencami je v Trstu zasedla drugo mesto na listi Ljudstva svobode), sta se Menossova in Piccinova uvrstili med svetnice kot zadnji.
Izvolitev treh samih svetnic v skupščino pomeni za ženski delež deželnega sveta pekoč poraz. Pred petimi leti jih je bilo skoraj trikrat več: osem, in sicer Tamara Blažina, Patrizia Della Pietra in Annamaria Menosso (vse takratni Levi demokrati), Maria Teresa Bassa Poropat (Občani, ki pa je po iz-
Alessia Rosolen
volitvi za predsednico tržaške pokrajine zapustila deželno palačo), Bruna Zor-zini (Stranka italijanskih in slovenskih komunistov), Alessandra Battellino (Di Pietrova lista), Alessandra Guerra (Severna liga) in Gina Fasan (UDC).
Tako se je znižal že tako nizek odstotek ženske prisotnosti v deželnem svetu, odkar je deželna skupščina zaživela. V deželni svet Furlanije-Julijske krajine je bilo doslej izvoljenih skupno 647 deželnih svetnikov. Od teh jih je bilo 36 ženskega spola (ali 5,5 odstotka).
Še skromnejša je bila prisotnost žensk v deželnih vladah: od skupno 339 deželnih odbornikov je bilo doslej le 11 odbornic (ali 3,2 odstotka)
Pa vendar: v pretekli mandatni dobi je bilo mnogo rečeno o potrebi po povečanju ženske prisotnosti v političnem življenju, in tudi nekaj storjeno. V novem deželnem volilnem zakonu je bilo zapisano pravilo o vsaj 40-odstotni prisotnosti žensk na kandidatnih listah.
Kar je - prisilno - spodbudilo vključitev predstavnic nežnega spola na kandidatne liste. Tako so imeli volivci v petih volilnih okrožjih možnost izbire med 195 kandidatkami (45 v tržaškem volilnem okrožju, 21 v goriškem, 74 v vi-demskem, 9 v Tolmeču in 46 v porde-nonskem). Največ kandidatk so predstavili Upokojenci (28), sledijo Mavrična levica (25), Demokratska stran-
ka (24), UDC (23), Italija vrednot in Občani (po 21), Ljudstvo svobode (20) in Slovenska skupnost (12, a tekmovala je le v treh volilnih okrožjih).
Kljub tolikšni rožnati poplavi kandidatk je bila ženska bera na volitvah s samo tremi izvoljenimi (ali 1,5 odstotka...) dokaj sušna.
Volivci in volivke so varčevali s preferencami kandidatkam. Poleg 33 zadnjih mest na kandidatnih listah so ženske zasedle večinoma mesta na začelju. Značilni so trije primeri iz videmskega volilnega okrožja. Na listah Ljudstva svobode, UD C in Mavrične levice je zadnjih šest mest pripadlo predstavnicam nežnega spola(!).
Pomeni, da je nov volilni zakon omogočil sicer večjo udeležbo žensk pri volilni konkurenci, in nič drugega. Nekdanja svetnica Stranke italijanskih in slovenskih komunistov Bruna Zorzini se spominja, da je bil med pripravo novega volilnega zakona predložen predlog o zmanjšanju finančnih sredstev strankam, ki ne bi imele zadostnega števila ženskih predstavnic, a ni prodrl.
Pač pa je bilo določeno število vsaj tretjine žensk v deželni vladi. Tako se bo v novem Tondovem odboru število odbornic potrojilo (v Illyjevem je bila prisotna le Michela Del Pierro).
Deželne volitve so še dodatni dokaz, da ženske ne glasujejo za ženske. Ko bi jih, bi jih bilo v skupščini vsaj polovico. Mar ženske niso za politiko? Odgovor bi potreboval, verjetno, poglobljeno sociološko in politološko razpravo. Le tako bi bilo mogoče tudi razumeti, zakaj so v letu 2007 94 odstotkov občin v Fur-laniji-Julijski krajini (le-teh je 218) vodili župani, le 6 odstotkov pa županje, v občinskih svetih pa je bilo 80,2 odstotka svetnikov moškega spola in le 19,8 odstotka ženskega.
Marjan Kemperle
VOLITVE 2OO8 - DEŽELA
Četrtek, 17. aprila 2008
3
trst - Dan po velikem volilnem uspehu
Tondo razmišlja o svoji »ekipi« SWG: Volilni dan Illyjeva napaka
Illy poslal elektronsko zahvalno sporočilo deželnim uslužbencem - Guerra se je opravičila Ligi
Renzo Tondo je v ponedeljek praznoval, sedaj pa je odšel na krajši dopust
kroma
slovenski kandidati
Zmanjkalo je kar nekaj preferenc
•••
TRST - Igor Gabrovec in Igor Kocijančič sta bila izvoljena v deželni svet s 760 oziroma 1.077 preferencami. Za oba so bili odločilni glasovi za strankarsko listo in hkrati osebne preference. Gabrovec je prehitel Petra Močnika (634 preferenc), Kocijančič pa Marina Andolino (907 preferenc).
Prve površne ocene kažejo, da so slovenski volilci vsaj na Tržaškem oddali manj preferenc, kot na volitvah leta 2003. Dovolj zgovoren je podatek Igorja Dolenca (Demokratska stranka), ki je pred petimi leti dobil kar 2.149 preferenc, na teh volitvah pa komaj 978 in zato ni bil izvoljen, čeprav je bil edini slovenski kandidat na listi Veltronijeve stranke v tržaški pokrajini. Pri tem velja omeniti, da je Bruna Zorzini, ki tokrat ni kandidirala, leta 2003 dobila 847 preferenc.
Pokojni Mirko Špacapan je pred petimi leti dobil v Trstu 1.320 preferenc, v Gorici pa 1.438. To mu ni omogočilo direktne izvolitve, pač pa je bil izvoljen na Illyjevem predsedniškem seznamu. Preference tako imenovanih tradicionalnih volilcev SSk so se porazdelile med Močnikom in Ber-donom (508), velika novost je Gabrovec, s svojo kandidaturo pa je po vsej verjetnosti mnogo novih volilcev SSk pritegnil tudi Marko Milkovič (472).
Ostali tržaški kandidati SSk so dobili naslednje preference: Boris Pahor 311, Tomaž Špacapan 116, Bogdan Kralj 79, Barbara Lapornik 44, Tamara Ražem 43, Ivica Švab 34, Niko Pertot 27 in Eva Fičur 10.
Kandidati SSk na Videmskem so se takole uvrstili: Michele Coren 161, Manuela Quaranta 27, Boris Pahor 21, Mara Černic in Drago Štoka 11, Adriano Corsi 8, Aleksander Ipavec 7, Tanja Peric 3 ter po eno preferen-cco Marko Milkovič, Giorgio Preschern, Eva Fičur, Barbara Lapornik, Rafko Dolhar, Mirjam Levstik, Peter Močnik in Walter Bandelj.
volitve - Damijan Terpin
»Z Gabrovcem smo dokazali, da lahko SSk postane res stranka vseh Slovencev v Italiji«
Damijan Terpin je zelo zadovoljen z volilnim izidom Slovenske skupnosti
kroma
volitve - Stališče Igorja Dolenca
»Politik, ki izgubi zaupanje volilcev, mora domov Slovenska komponenta DS se mora prenoviti«
Igor Dolenc napoveduje umik iz aktivne politike
kroma
VIDEM - Novoizvoljeni predsednik Dežele Renzo Tondo tudi na dopustu razmišlja o sestavi nove deželne vlade, ki naj bi jo oblikoval v prihodnjih dneh. Po ponedeljkovem burnem praznovanju je predsednik odšel na krajši oddih, med katerim pa bo gotovo našel čas tudi za politične razgovore. Glede odbora je gotovo edino to, da bo odbornik za zdravstvo Vladimiro Kosic, predsednik konzul-te za invalide.
Riccardo Illy medtem tudi včeraj ni javno komentiral poraza. Vsem deželnim uslužbencem je poslal kratko elektronsko sporočilo, v katerem se jim zahvaljuje za sodelovanje v petletnem mandatu.
Predsednik družbe za javno-mnenjska raziskovanja SWG Roberto Weber je prepričan, da je Illy naredil hudo napako, ko je deželne volitve združil s parlamentarnimi (t.i. »election day«). Namesto, da bi vso pozornost namenil deželnim volitvam in torej svojim uspehom, ki jih je bi lo pre cej, je s skup nim vo lil nim dnevom izbrisal deželno specifiko in omogočil, da so prevladala vsedržav-na politična vprašanja.
»Illyju je enkrat uspelo postaviti na glavo politično podobo Furlani-je-Julijske krajine, ki je izrazito des-nosredinsko obarvana. Drugič pa mu je ta podvig spodletel. Podobno izkušnjo je v Bologni doživel desnosre-dinski župan Guazzaloca, ki je enkrat zmagal v levičarskem mestu, drugič pa je bil gladko poražen«, meni Weber. Kdor je za poslansko zbornico in za senat volil za Berlusconija, je isto naredil tudi za deželne volitve, kar je močno oškodovalo Illyja in nasprotno pomagalo njegovemu tekmecu Tondu.
Alessandra Guerra, ki je polemično zapustila Severno ligo, se je medtem javno opravičila svoji bivši stranki, ki jo je označila za fašistično. Bivša predsednica deželnega odbora se je poimensko opravičila zlasti Robertu Calderoliju in Mariu Borghez-iu, ki ju je osebno označila za fašista.
Guerrova je bila zelo užaljena, ker jo je Bossijeva stranka dejansko izključila iz bitke za parlament. Najprej je zapustila Ligo, par dni pred volitvami pa javno napovedala, da bo volila za Illyja, ki ni izključil možnosti, da bi jo v primeru zmage celo povabil v deželni odbor.
TRST - »Ko sem izvedel, da sem bil poražen, sem bil še kar razočaran. Na srečo je hitro nastopil čas razmisleka in sedaj pravim, da mora politik, ki izgubi zaupanje svojih volilcev, domov.« Za Igorja Dolenca, kot sam pravi, se je že včeraj začelo novo življenjsko obdobje, daleč od deželnega sveta in postopoma tudi daleč od politike.
»Vedno sem trdil, da ne maram politikov, ki so vezani na stolčke ali pa na ob last. Tu di v po li ti ki sta po treb na doslednost in spoštovanje osnovnih načel demokracije,« dodaja Dolenc, ki je na deželnih volitvah pred petimi leti dobil več kot dva tisoč preferenc, na tokratnih pa manj kot tisoč.
Številke torej ne lažejo, kje pa so politični razlogi za tak osip preferenc? »Razlogov je več in so gotovo tudi osebne narave. Demokratska stranka je zelo mlada stranka, ki je na te volitve prišla zelo nepripravljena«. To pa ni edini razlog za poraz edinega Slovenca na tržaški kandidatni listi DS. »Tudi v na ši slo ven ski kom po nen ti ozrač -
je ni najboljše. Vse to je vplivalo na slab volilni izid,« poudarja dosedanji deželni svetnik.
Med Slovenci so očitno prevladale druge vrednote in druge usmeritve, kar je po Dolenčevem mnenju tudi botrovalo temu, da ni bil izvoljen. Igor Gabrovec pa je vendarle med ustanovitelji Demokratske stranke na Tržaškem, čeprav je potem zamrznil svoje članstvo, v deželnem svetu pa bo član njene svetniške skupine.
Se to rej Do lenc do konč no umi ka iz aktivne politike? »Politika bo vedno ostala v mojem srcu in jo bom seveda še naprej spremljal. Ne bom pa več v prvi vrsti iz razlogov, ki sem jih navedel v začetku. Res nočem izpasti kot človek, ki je vezan na stolčke.«
V kratkem bo Dolenc zapustil krmilo deželne slovenske komponente Demokratske stranke. »Če me bodo potrebovali, bom sicer še rade volje pomagal, a le kot navaden član. V slovenski kom po nen ti DS mo ra čim prej pri -ti do korenitega notranjega razčiščenja.
Marsikaj bo treba razčistiti tudi v odnosu do strankinega deželnega vodstva. Po tem pa naj kom po nen to en krat za vselej prevzamejo mladi ljudje. Brez mladih in njihove svežine nima-
GORICA - Rezultat Slovenske skupnosti na deželnih volitvah je izjemen rezultat. Tako pravi strankin deželni tajnik Damijan Terpin, ki poudarja, da je SSk krepko presegla volilni prag enega odstotka (točneje 1,24 odst.) in vsega skupaj dobila 7.003 glasove.
Po Terpinovem mnenju se je zelo dobro obnesla široko zasnovana lista v tržaškem okrožju, svoje je prispeval še zlasti Igor Gabrovec. »V Gorici smo, kljub silni propagandi za druge slo ven ske kan di da te, ki pa ni so do -segli ničesar, potrdili že itak dobre dosedanje rezultate. Posebej pa sem ponosen na rezultat v videmski pokrajini,« pravi Terpin.
Na Videmskem je stranka dobila skoraj 600 glasov, njen kandidat Miha Coren pa je prejel kar 182 preferen-čnih gla sov. » SSk je skrat ka do ka za -la, da je živa in za sid ra na med na ši mi ljudmi. Z Mirkom Špacapanom smo v zadnjih petih letih izvajali dosledno politiko v korist cele manjšine, brez omahovanj in to so volilci nagradili.«
Škoda, da je takšen uspeh SSk pokvaril poraz Riccarda Illyja. »Ni dvoma, da je Illy izgubil zaradi močnega vsedržavnega vetra, ki je v Italiji krepko zapihal na desno. Prednos-
mo no be ne bo doč nos ti. Ne sa mo kot slovenska komponenta, temveč tudi kot Demokratska stranka,« poudarja še Do lenc.
S.T.
ti, ki jo je nasprotna koalicija zabeležila na parlamentarnih volitvah, ni bilo mogoče nadoknaditi, niti z dobrimi rezultati Illyjeve uprave.« Glasovanje na isti dan se je po Terpinovi oceni iz ka za lo za ve li ko po li tič no na pa -ko, ki jo je pla čal Il ly in z njim ce lot -na koalicija Demokratičnega zavezništva, če prav te ga naj brž ni bi lo mo go -če predvideti, saj so vse ankete govorile drugače. »Najbrž se je končalo obdobje Riccarda Illyja, ko smo Slovenci v Italiji doživljali nekakšen preporod in definitivno legitimacijo kot bistveni člen deželne realnosti ter javno priznanje svoje identitete. Tondo je torej zmagal zaradi vsedržavnega tren da, še zlas ti pa za ra di us pe ha Se -verne Lige.«
V naši javnosti se dosti govori o izvolitvi Igorja Gabrovca. Kaj meni o tem tajnik SSk?
»Naša stranka se z izvolitvijo Igorja Gabrovca, ki je - ne pozabimo - do pred kratkim opravljal funkcijo de žel ne ga taj ni ka SKGZ, do konč no do ka za la, da je lah ko zbir na stran ka vseh Slovencev. Odprtost, pluralnost in širino je jamčila že sama lista SSk, zma gal pa je tis ti, ki so ga vo lil ci sa -mi iz bra li«.
Na teh deželnih volitvah je torej SSk - tako Terpin - uspela udejanjiti politični mehanizem, ki je zajamčil enot nost in plu ral nost obe nem. Za tajnika SSk je torej izvolitev Gabrovca jasen signal, da moramo nadaljevati po poti odpiranja in združevanja, s poudarkom na tem, kar nas združuje in to je slovenstvo.
Bo torej izvolitev Gabrovca v deželni svet vplivala na politiko slovenske manj ši ne?
»Spri čo po ra za slo ven skih kan -di da tov v De mo krat ski stran ki in zapletov glede kandidature za parlament je nuj no, da Slo ven ci se daj res -no razmislimo o načinu svojega političnega nastopanja in uberemo pot združevanja, ki nam edina lahko jamči bodočnost.« Glede tega je Terpin prepričan, da v manjšini obstaja zelo močna želja po enotnosti, na kar nakazuje vedno plodnejše sodelovanje v civilni družbi. Pluralizem v manjšini lahko zato udejanjimo znotraj skupne zbirne stranke. Če tega razmisleka ne bomo resno zastavili, tvegamo v bodoče še bistveno slabše rezultate.«
»Neplodna in taktično povsem zgre še na kon ku ren ca med slo ven ski -mi kan di da ti na raz lič nih stran kah za is te gla sove, ki se je tu di to krat zo pet pojavila npr. na Goriškem, manjšini ni prinesla ničesar. Upajmo, da je bilo tokrat zadnjič,« meni še deželni tajnik Slovenske skupnosti.
S.T.
4
Četrtek, 17. aprila 2008
GOSPODARSTVO
energija - Predstavniki Gazproma s slovenskim državnim vrhom
Bo ruski plin potoval čez Slovenijo ali Avstrijo?
Plinovod Južni tok je skupen projekt ruskega Gazproma in italijanskega Enija
LJUBLJANA - Predsednik upravnega odbora ruskega energetskega velikana Gazprom Aleksej Miller se je s slovenskim premierom Janezem Janšo in predsednikom republike Danilom Turkom pogovarjal o poteku plinovoda South Stream (Južni tok) čez Slovenijo, pri čemer naj bi Miller od sogovornikov dobil slovensko podporo projektu. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Ria Novosti, ki se sklicuje na ruski časnik Kom-mersant, naj bi Gazprom končni krak Južnega toka zaradi slabih odnosov z avstrijsko naftno družbo OMW namesto prek Avstrije preusmeril čez Slovenijo do severne Italije, s čimer bi se Avstriji izognil.
Slovenija, ki trenutno predseduje EU, je po pisanju Kommersanta majhen trg za Gazprom, saj je ta plinski gigant lani v Slovenijo dobavil le 590 milijonov kubičnih metrov plina, morebiten vstop Slovenije v projekt pa je po ocenah poznavalcev razmer precejšnje presenečenje, saj naj bi bilo dogovorjeno, da bo severni krak Južnega toka tekel od Rusije do Bolgarije pod Črnim morjem, nato do Srbije, Madžarske in Avstrije do severne Italije.
Gazprom in OMW sta se namreč dogovorila, čeprav pogodba ni bila podpisana, da bosta ustanovila mešano podjetje, v katerem bosta imela partnerja po 50-odstotni lastniški delež. Podjetje bi plin iz Južnega toka skladiščilo in prodajalo sosednjim državam. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi se zapletlo pri prodaji plina v Avstriji, saj si Gazprom in OMW nista uspela »razdeliti« trga.
Plinovod Južni potok, po katerem naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanskega energetskega koncerna Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg omenjenega iz Rusije prek Bolgarije, Srbije, Madžarske, Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Postavitev plinovoda, ki naj bi po načrtih začel delovati v letu 2013, bi bila vredna med sedem in 10 milij ard evrov, po nekaterih ocenah pa tudi dvakrat toliko.
Po pisanju slovenskega dnevnika Delo sicer v Moskvi zatrjujejo, da sta v igri še vedno tako Slovenija kot Avstrija, kar pomeni, da še ni znano, čez katero državo bodo tekli zadnji kilometri plinovoda South Stream. Nekateri komentatorji pa v zvezi s tem namigujejo, da se Gazprom pogovarja s Slovenijo zato, da bi pritisnil na Dunaj.
Naprave plinovoda, kakšnega nameravata Gazprom in Eni zgraditi do severne Italije
ekonomija - Fiorella Kostoris
Za gospodarsko rast je treba delati več
TRST - Za zagon italijanskega gospodarstva je potrebna »ur-gentna terapija«, je prepričana ekonomistka Fiorella Kostoris, ki poučuje na rimski univerzi La Sapienza. Kostorisova je na včerajšnjem odprtju sejma znanstvene literature Fest (o katerem poročamo na straneh tržaške kronike) dejala, da bi bilo v ta namen mogoče uporabiti nek star predlog Silvia Berlusconija. Ta je namreč svoj čas predlagal, da bi za povečanje produktivnosti delali več. Kostorisova meni, da takrat predlog ni bil podan v najboljši obliki in tudi čas takrat še ni dozorel za sprejem takega predloga. »Mislim, da je predlog mogoče izboljšati. Mogoče so ljudje danes, spričo trdih razmer, v katerih se nahaja naš sistem, pripravljeni sprejeti urgentno terapijo,« je dejala ekonomistka.
Po njenem pojmovanju »delati več« pomeni delati več ur leto in še posebno več let v življenju, po drugi strani pa to pomeni tudi delati bolj številno. Na primer z vključevanjem žensk, milijonov žensk v delovni proces. Za to je po besedah Fiorelle Kostoris potrebna večja prožnost trga dela, ki pa mora zagotavljati tudi več varnosti in vseživljenjsko izobraževanje: »Potrebna je fle-xicurity, fleksibilnost trga in varnost v trenutkih, ko si zunaj trga, ne da bi prožnost zamenjavali s prekernostjo,« je pojasnila.
V Trstu rojena ekonomistka si sicer idealno gospodarstvo zamišlja kot krog, ki gre od ekonomije do znanosti in od znanosti k ekonomiji. Treba je torej vlagati v raziskovanje, da bo to pomagalo gospodarstvu, vendar tega ni mogoče doseči čez noč, pa tudi vlaganja ne bodo mogla biti velika, če se gospodarstvo znova ne spravi v pogon, je opozorila Kostorisova.
transport
Stekli blok vlaki med Bologno in Cervignanom
BOLOGNA - Včeraj je stekla nova železniška povezava med Interportom v Bologni in Interpor-tom v Cervignanu, ki jo upravlja družba Friuli Terminal Gate Spa. Za začetek bodo Cervignano in Bologno povezovali trije tedenski povratni blok vlaki, dolgi 500 metrov in sestavljeni iz 36 vagonov.
Nova intermodalna storitev, ki jo zagotavlja družba Italcontainer, predstavlja za Bologno uvod v razvoj drugih železniških povezav z državami vzhodne Evrope, v prvi vrsti s Poljsko, Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Ukrajino in Rusijo.
Nova povezava med Bologno in Cervignanom se uokvirja v strateške usmeritve bolonjske logistične platforme za razvoj intermodalnega prevoza blaga, saj se Bologna nahaja na pomembnem križišču prometnih blagovnih tokov. Povezava s Cervignanom je samo ena od iniciativ, ki jih nameravajo v Bologni nadgraditi in razvijati. Partnerji tamkajšnje logistične platforme bodo namreč kmalu tudi pristanišča ob tirenski obali, s katerimi bodo okrepljene obstoječe železniške povezave in uvedene nove. Če povezava s Cervignanom odpira navezavo proti vzhodni Evropi, predstavljajo tirenska pristanišča tranzitne poti proti sredozemskim državam, v prvi vrsti ranciji in Španiji.
pomorstvo - Napoved predsednika uprave Egona Bandlja
Splošna plovba kmalu z dvema novima ladjama za razsuti tovor
PIRAN - Predsednik uprave Splošne plovbe Egon Bandelj je napove dal, da bo družba predvido ma ju -nija in septembra razpolagala z dvema dodatnima ladjama za razsute tovore. Prva, rabljena ladja, se bo imenovala Novo mesto, druga, novozgrajena pa Nova Gorica. Za obe bo družba francoskemu prodajalcu, sicer poslovnemu partnerju, odštela približno 80 milijonov evrov, pluli pa bosta v prosti plovbi. Kot je povedal Bandelj, je družba pred kratkim podpisala pogodbo za nakup mlajše rabljene ladje, ki jo nameravajo prevzeti junija, imenovala pa se bo Novo Mesto. Zgrajena je bila novembra 2005. Pred tem so podpisali še pogodbo za nakup nove ladje (Nova Gorica), ki jo nameravajo prevzeti septembra, splo-vitev ladje - sestavljajo jo v kitajski ladjedelnici Daijang - pa je predvidena junija. Gre za prvo »novogradnjo« Splošne plovbe po letu 1986, ko so v Pulju zgradili ladjo Piran.
Obe ladji bosta namenjeni prevozu razsutih tovorov, vsaka ima približno 53.500 ton nosilnosti, dolgi sta 190 metrov, z 9480 kilovatno močjo motorja.
Za obe skupaj bodo v Splošni plovbi po Bandljevih besedah odšteli nekaj čez 127 milijonov ameriških dolarjev (približno 80 milijonov evrov). Polovico bodo po Bandljevih besedah financirali iz lastnih sredstev, polovico pa naj bi plačali z najemom hi potekar nih posojil pri nem ških bankah. Kot je še napovedal Bandelj, sta za leto 2010 naročeni še dve ladji za razsute tovore, vsaka s 57.000 ton no sil nos ti.
Prva naj bi bila končana februarja, druga pa junija, gradijo pa ju prav tako na Kitajskem.
S prevzemom ladij Novo mesto in Nova Gorica se bo nosilnost flote Splošne plovbe po Bandljevih besedah povečala na 875.912 ton, z dodatnima novima ladjama pa naj bi v le-
tu 2010 dosegla že skoraj milijon ton, je pojas nil.
Kakšno od svojih ladij nameravajo v Splošni plovbi tudi prodati, vendar naj bi starejše ladje še vedno dobro služile, je pojasnil Bandelj. Po njegovih besedah so razsuti tovori v tem trenutku bistveno boljša naložba od kontejnerjev. »Ladje za razsute tovore bistveno bolje služijo, saj je kon tej ner skih la dij pre več, zara di česar so voznine nizke,« je dejal in dodal, da gre za spreminjajoče se trende.
Prvi mož Splošne plovbe je še dejal, da je bilo za družbo lansko leto rekor dno, saj je čis ti do bi ček zna -šal okrog 35 milijonov evrov, pri čemer so državi plačali približno devet milijonov evrov davka na dobiček.
»V primeru davka na tonažo bi plačali le milijon do dva milijona ev-rov,« je pojas nil Ban delj in do dal, da bi ta davek plačali tudi v primeru izgube. ( STA)
EVRO
1,5928 $ +0,63
EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. aprila 2008 evro (povprečni tečaj) valute 16.04. 15.04.		
ameriški dolar	1,5928	1,5828
japonski jen	161,41	159,87
ruski rubel	37,2390 7,4603	37,1360 7,4594
britanski funt	0,80610 9,4038	0,80490
norveška krona	7,8985 24,848	7,9105
švicarski frank	1,5896	1,5817
estonska krona	15,6466	15,6466
madžarski forint	254,26	252,17
kanadski dolar	1,6073	1,6168 1,7121
bolgarski lev	1,9558	1,9558 3,6213
slovaška krona	32,355 3,4528	32,334 3,4528
latvijski lats	0,6972 2,6641	0,6971 2,6635
islandska krona	117,81	117,60 2,0828
hrvaška kuna	7,2570	7,2620
EVROTRZNE OBRESTNE MERE
16. aprila 2008
1 mesec
3 meseci 6 mesecev 12 mesecev
LIBOR (USD)	2,73219	2,73375	2,75875	2,7375
LIBOR (EUR)	4,3725	4,775	4,76813	4,77
LIBOR (CHF)	2,53333	2,81083	2,9175	3,07083
EURIBOR (EUR)	4,371	4,774	4,776	4,78
ZLATO
(999,99 %%) za kg
18.834,39 € +75,52
I
TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE
16. aprila 2008
industrijci
Sestanek komisije za inovativnost prvič na univerzi
TRST - Komisija za inovativnost pri tržaškem združenju industrijcev, ki jo vodi podpredsednik združenja Nicola Pang-her, se bo jutri prvič sestala na tržaški univerzi. Zasedanja komisije se bodo za univerzo udeležili rektor Francesco Peroni, delegat za odnose s podjetji Luciano Mauro in odgovoren za urad za industrijske odnose Arturo Tornaboni, ki bodo okrog tridesetim članom komisije orisali nekatere nove pobude univerze, katerih cilj je lajšanje srečevanja med povpraševanjem in ponudbo inovativnosti. V komisiji za inovativnost pri združenju tržaških industrijcev je sicer zastopana vrsta podjetij iz raznih proizvodnih sektorjev, ugledne raziskovalne ustanove, kot so AREA Science park, Sissa, BIC, in nekaj finančnih družb, kot so Generali, Istituto del Richio in holding Friulia.
Na dnevnem redu jutrišnjega zasedanja je še predstavitev konvencije z medicinsko fakulteto, konzorcija Venezia Nuova in projekta Lead Market, ki je bil nedavno vzpostavljen v okviru organizacije tržaških industrijcev.
vrednostni papir zaključni tečaj v €		spr. v %
BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 30,74 IMTTIDCI IDDDA ")Q		+3,85 +1 40
KRKA 1 1 IKA KOPER	81,88	-0,72
LUKA KOPER MERCATOR MERKUR	56,69 236,25	+4,34 +0,28
MERKUR PETROL TELEKOM SLOVENIJE	472,44 231,44	+2,91 +2,58
BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH 63,00 AERODROM LJUBLJANA 86,90 DELO PRODAJA -ETOL 189,61 ISKRA AVTOELEKTRIKA 50,00 ISTRABENZ 77,28 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 29,70 MLINOTEST -KOMPAS MTS - Mil/A		-0,17 +0,03 +2,04 +0,87 +0,51
PIVOVARNA LAŠKO PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SAVA	78,13 705,50 376 13	+1,24 +0,07 -1 00
TERME ČATEŽ ŽITO	221,73	-2,11
MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 16. aprila 2008 +1,6°		
delnica zaključni tečaj v €		spr. v %
A2A ALLEANZA ATIAMTIA	2,2725 8,33 2125	+1,36 +0,91
AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS	11,94	-0,05 +2,14
BCA MPS BCA POP MILANO EDISON	2,7225 7,96	+3,52 +5,46
EDISON ENEL ENI	1,626 6,99	-0,73 +1,30
FIAT FINMECCANICA	23,43 13,96 2122	+2,00 +2,04
FINMECCANICA FONDIARIA-SAI GENIERAM	26,22	+1,19 +1,75
GENERALI IFIL INTESA SAN PAOLO INTESA SAN PAOLO	28,76 5,235	+0,28 +2,63 +1 67
LOTTOMATICA L UYOTT1CA	4,735 21,36 1633	+2,15
LUXO 1 IICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA	5,88 13 07	+3,51 +1,38
PARMALAT PIREMI e C	2,2975	+0,85 -3,26 +1 25
PIRELLI e C SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS	0,5285 28,66 4 1525	+1,52 +0 18
STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA	6,925 1431	+4,73
TENARIS TERNA	16,47	+2,88 +3,66
UBI BANCA UNICREDITO	2,85 16,48	+0,35 +0,91 +1 51
UNICREDIIO UNIPOL	4,65 2,015	+0,95
■	SOD NAFTE ■	(159 litrov) ■	114,97 $	+0,04	
		
IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. aprila 2008		
indeks zaključni tečaj		sprememba %
SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP liubliana	7.451,48	+1,13
sbii op, Ljubljana PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana	1.629,68 5.745,73 116,91	+0,97 -0,43 -0,11
TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Bamaluka	3.513,24 2.020,13	+4,96 +0,06
DII\J, Dal IIa 1UKO FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd	4.072,38 1.541,42	-1,79 -0,75
DCICA 1 J, DCUUI C1*_1 SRX, Beograd BIFX Sarajevo	842,23 4.332,52	-0,63 -1 83
Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje	20.204,87 5.516,03	-1,76 +0,82
DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100	12.619,27 1.846,89	+2,08 +2,91
Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn	1.364,71 1.456,90 6.702,84	+2,27 +0,39 +1,79
Fi se 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj	6.046,20 6.046,20 4.855,10 3.981,3899 3.981,3899	+2,36 +1,56 +1,81
a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50	1.537,7 3.748,56	+0,73 +1,57
EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj	13.146,13 3.087,49 23.878,35 3.291,60 16.244,19	+1,20 +1,01 -0,10 -1,69 +0,56
/
ALPE-JADRAN
Četrtek, 17. aprila 2008
5
ljubljana - O odnosih s sosedo so govorili na predlog SLS
Janša: Enotnost glede izhodišč za reševanje vprašanj s Hrvaško
Srečanje predsednika vlade s predsedniki in poslanci koalicijskih strank
LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je po včerajšnjem sestanku s predsedniki in poslanci koalicijskih strank, na katerih so na predlog SLS govorili tudi o odnosih s Hrvaško, poudaril, da glede izhodišč za reševanje vprašanja meje s sosednjo državo "ni enotna samo koalicija, ampak je enoten praktično celoten slovenski parlamentarni prostor".
Izhodišča, na podlagi katerih bo v bližnji pri-
hod nos ti po te ka lo sre ča nje me ša ne sku pi ne med -narodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila pravni okvir za reševanje vprašanja meje pred tretjo stranjo, so bila po besedah Janše usklajena že jeseni in na nek način ponovno potrjena na zadnjem se stan ku pred sed ni kov vseh par la men tar nih strank. Odločitve, ki so bile sprejete v zadnjem času, so bi le zgolj teh nič ne na ra ve.
Piranski zaliv spada med najbolj sporne točke v mejnih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško
Kar zadeva vsebino, pa gre za tri ključna izhodišča, je poudaril Janša. Prvo je, da se upošteva stanje, kakršno je bilo na meji 25. junija 1991. Drugo, da se odloča o celotni meji oz. o vseh spornih točkah na meji, ne samo na morski, kakor je predlagala Hrvaška. Tretje pa, "da v primeru, če ta predlog, vendar to ni edina možnost, predložimo Meddržavnemu sodišču v Haagu, izhajamo iz načela pravičnosti". (STA)
kanal - Od jutri
Razstava
Hlavatyjevih
del
KANAL - V Galeriji Rika De-benjaka v Kanalu ob Soči bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo akvarelov, risb in karikatur Roberta Hla-vatyja. Tega likovni kritiki uvrščajo v sam vrh slovenskega akvarelnega slikarstva, čeprav je ves čas ustvarjal brez formalne likovne izobrazbe, je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe.
Tržačan Robert Hlavaty (1897-1982) sodi med pomembne kulturne ustvarjalce, ki so samosvoje opevali kraško pokrajino. S svojimi pozno jesenskimi in zimskimi motivi Krasa ni kazal v bujno ožar-jenem razkošju barv, ampak je njegovo asketsko lepoto upodabljal v tišini lirične samote, ugotavlja Pregl Kobetova. Po njenih besedah je Hla-vaty prav z neponovljivimi akvarel-nimi podobami Krasa, značilnimi za vsa njegova ustvarjalna obdobja, zapustil najdragocenejši likovni spev.
Prvi umetnikovi ohranjeni akvareli so sicer tematsko vezani na ljubljansko in dalmatinsko okolje, kasnejši pa se vsebinsko bolj navezujejo na Trst in Kras. Sprva je v impresivnih akvarelnih podobah odkrival svoja najintimnejša čustva, kasneje pa se je v tržaškem obdobju predal mediteranski sončni barvitosti in strastnim kraškim barvam, povsod pa je igral pomembno vlogo tudi njegov odnos do svetlobe, piše Pregl Kobetova.
Na razstavi, ki bo v Kanalu na ogled do 8. maja, so predstavljene tudi karikature, v katerih je bil Hlavaty pravi mojster. Z zanj zna čil ni mi ka ri ka tu ra mi se je ukvarjal že med študijem medicine, ko je bil v Ljubljani sostanovalec Srečka Kosovela, posvečal pa se ji je sko raj do smr ti. Po se -bej se je ukvarjal s politično karikaturo, ki je v Primorskem dnevniku zavzemala precej prostora.
Na Hlavatyevo ustvarjanje je vplival tudi priznani umetnik Lojze Spacal, s katerim se je srečal med bivanjem na Opčinah sredi prejšnjega stoletja. Od Spacala se je učil poenostavljanja oblik, tako da so se tudi njegove slike zožile na brezčasnost in brezprostor-nost, pri če mer je s sim bo li ko do -segel sintezo izpovedne vsebine in poenostavljenih oblik, je še zapisala Pregl Kobetova. (STA)
cankarjevo priznanje - Na državnem tekmovanju v Mariboru
Zlato in srebrno priznanje za dijakinjo in dijaka iz Celovca
MARIBOR/CELOVEC - Lep uspeh za učenko in učenca Slovenske gimnazije v Celovcu na jezikovnih tekmovanjih: Nina Zdouc (4.C razred) in Jure Lazar (7.B razred) sta se preko regijskega tekmovanja v Slovenj Gradcu uvrstila na slovensko državno tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki je bilo konec marca v Mariboru. Po sedaj objavljenih rezultatih je Nina Zdouc osvojila zla to pri zna nje, ki ji ga bo do po de li li na sklepni prireditvi 25. aprila 2008 v Narodnem domu v Celju in na kateri bo imel slavnostni nagovor nagrajenkam in nagrajencem predsednik Republike Slovenije Danilo Türk.
Ju re La zar je z ude lež bo na slo -venskem državnem tekmovanju v Mariboru dobil srebrno priznanje, na deželnem tujejezičnem natečaju splošno-izobraževalnih višjih šol v Celovcu pa je s svojim nastopom v angleščini dosegel odlično drugo mesto. Priznanje so mu že izročili ob zaklju-Nina Zdouc in Jure Lazar s Slovenske gimnazije v Celovcu	^ku natečaja. (I.L.)
ljubljana - Od 21. do 25. aprila tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih
Trinajsti dnevi slovenske knjige
Knjižne stojnice in nepredvidljivo aprilsko vreme že ljubljanskastalnica - Večina dogodkov v Parku Zvezda
Sindikat novinarjev Slovenije prekinil pogajanja z zbornico
LJUBLJANA - Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) je prekinil pogajanja o kolektivni pogodbi za poklicne novinarje z medijsko Zbornico založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev (ZKGM), so včeraj sporočili iz sindikata. V SNS pričakujejo, da se bo upravni odbor zbornice opredelil do vprašanj, ki zadevajo status novinarjev. Predsednik sindikata Iztok Jurančič je v sporočilu za javnost zapisal, da se upravni odbor ZKGM pri Gospodarski zbornici Slovenije tudi po zahtevi izvršnega odbora SNS ni izjasnil do vprašanj, povezanih s statusom novinarjev. Med njimi predsednik SNS navaja ureditev nadomestil iz avtorskih pravic, pravila urejanja notranje uredniške avtonomije v medijskih družbah, sindikalni predlog tarifnega dela in ureditev pravic in obveznosti svobodnih novinark in novinarjev.
Zaprt mejni prehod Imeno
LJUBLJANA - Iz slovenske carinske uprave so sporočili, da bo od polnoči 21. aprila začasno zaprt mejni prehod med Slovenijo in Hrvaško Imeno, promet pa bodo preusmerili na mejni prehod Sedlarjevo. Mejni prehod Imeno bo zaprt do izgradnje novega mejnega mostu čez Sotlo, ki je zaradi slabega stanja zaprt od 21. marca letos.
Mejni prehod Sedlarjevo bo tako po novem odprt 24 ur na dan in vse dni v letu, na njem pa bo mogoče predložiti in cariniti blago, ki se v skladu s predpisi lahko deklarira ustno. Mejni prehod Sedlarjevo bo s tem prekategoriziran v meddržavni mejni prehod, so še sporočili s carinske uprave.
Oborožen rop v urarni v Ljubljani
LJUBLJANA - V trgovini z urami na Slovenski cesti v Ljubljani je včeraj okoli 16. ure prišlo do ropa. Po podatkih Policijske uprave Ljubljana sta storilca, oblečena v temnejša oblačila, pobegnila proti Go-sposvetski ulici. Po do zdaj zbranih podatkih je v temna oblačila oblečen neznani moški s čelado na glavi vstopil v trgovino in s predmetom, podobnim pištoli, razbil eno od vitrin. Nato je iz nje ukradel neznano število ur in s sosto-rilcem, ki ga je čakal pred trgovino, pobegnil v smeri Gosposvetske ulice. Med ropom ni bil nihče poškodovan, materialna škoda pa še ni znana. Na policiji ne vedo, ali sta storilca oborožena ali ne.
LJUBLJANA - Od 21. do 25. aprila bodo v Ljubljani potekali 13. slovenski dnevi knjige z osrednjim prizoriščem v Parku Zvezda. Kot je na novinarski konferenci povedala letošnja programska voditeljica prireditve Cvetka Bevc, je letošnji slogan Jezik je svet, pod njim pa se samo v Ljubljani skriva vrsta ne zgolj literarnih prireditev. Slovenske dneve bodo praznovali tudi v Mariboru - tam se je program začel že včeraj - Kopru, Velenju, Novem Mestu in drugih slovenskih krajih. Toda najdaljšo tradicijo ima prireditev prav v Ljubljani, kjer so knjižne stojnice in nepredvidljivo aprilsko vreme postali že stalnica.
Kot je povedala Bevčeva, letošnji slogan Jezik je svet slavi "svetost jezika kot takega", poudarja pomen nacionalnega jezika in predvsem svetost jezika pri otroku. Dopoldanski program v Parku Zvezda bo povsem v znamenju najmlajših: od predstavitve otroških knjig, branja pravljic do glasbenih nastopov.
Ljubljanski 13. slovenski dnevi knjige bodo potekali tudi na Društvu slovenskih pisateljev (DSP), kjer bo prostor za naslednje okrogle mize: Svetost besede pri otroku, Radio - največji izvoznik slovenske besedne umetnosti, Kritika kot stik s svetom in s svetostjo jezika Prevodni stiki z jeziki Bližnjega vzhoda, jeziki na odrih sveta in Svoboda umetniškega izražanja. DSP bo gostilo tudi številna literarna branja, posebni gostje pa
letos prihajajo iz Srbije. Vule Žurič, Laslo Blaškovič, Dejan Čančarevič in Jasmina Topič bodo na slovenski turneji v Mariboru, Celju in Novem mestu, v Ljubljani bodo z nastopom na DSP sklenili dneve knjige.
Na ljubljanskih dnevih knjige velja omeniti vsaj še večerne koncerte, na katerih bodo med drugim nastopili Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbecove grape, Same babe, Bogdana Herman in Jure Tori, pesniške večere revije Poetikon v Jazz clubu Gajo in brezplačno izmenjavo knjig in možnost nastopa na odprtem odru na letnem vrtu DSP.
21. aprila ob 11. uri bodo zbrane v Parku Zvezda nagovorili predsednik države Danilo Türk, minister za kulturo Vasko Simoniti in predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki je organizator prireditve, Slavko Pregl. Ob tej priložnosti bodo v sodelovanju z revijo Sodobnost podelili nagrade za najboljšo kratko zgodbo, esej in objavili rezultate natečaja za otroke.
Že vrsto let Slovenske dneve knjige pripravljajo tudi po drugih slovenskih krajih. V Novem mes tu so pro gram v ve li ki me ri po sve ti li otro kom, vključili bodo tudi male Rome, v Celju je ponovno poudarek na stripu, v Kopru bodo po kulturnih znamenitostih iskali zaklad, v Mariboru se bodo osredotočili na temo Književnost manjšin in etničnih skupin v Sloveniji. (STA)
Predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl bo med govorniki na odprtju dni knjige
6
Četrtek, 17. aprila 2008
ITALIJA
/
rim - Srečanje voditeljev strank desnosredinske večine
Berlusconi: »Potrebni
V novi vladi 12 ministrov, od teh 4 ženske - Bossi zahteva za Severno ligo 4 ministre
RIM - »Potrebni bodo nepriljubljeni ukrepi!« Le nekaj dni po bombastičnih predvolilnih obljubah o znižanju davkov in ukinitvi nekaterih dajatev se je novi- bodoči italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi vrnil na realna dna težkega italijanskega vsakdana. Po včerajšnjem srečanju z voditelji partnerskih strank je priznal, da se na obzorju kažejo »težki trenutki,« povezani s potrebnimi reformami, ki bodo vsebovali tudi nepriljubljene ukrepe.« Potrebna bodo žrtvovanja in sekanja. Berlusconi naj bi začel pri »privilegijih in stroških javnih uprav«. Na tiskovni konferenci s partnerjem v Ljudstvu svobode Gianfrancom Fini-jem, vodjo Severne lige Umbertom Bossijem in vodjo južnjaške lige MPA Rafaelejem Lombardom je zanikal na mi ge, da bi bi la nje go va vla da »ta -lec v rokah Severne lige.« »Z Umbertom Bossijem bova skladno gledala na vse vladne ukrepe,« je zagotovil, in dodal: »Nobena dežela ne bo zapostavljena, vzpostavili bomo solidarnostni fe de ra li zem.«
Ber lus co ni je bil ze lo skop z no -vicami o sestavi vlade. »Pričakujem, da me predsednik republike Napolitano uradno imenuje za mandatarja,« se je iz ognil vpra ša nju. Po tr dil pa je pri sot -nost štirih žensk v vladi. Fini j e takoj iz ko ris til pri lož nost in pred la gal par -lamentarko Nacionalnega zavezništva Giulio Bongiorno, tisto, ki je branila Giulia Andreottija na procesu o njegovi vpletenosti v mafijske zadeve v Pa ler mu, za no ve ga pra vo sod ne ga ministra. Tudi Lombardo je zahteval za svojo stranko ministrski stolček. Podobno je storil Umberto Bossi, le da je za Severno ligo zahteval štiri ministre.
Nova vlada bo štela vsega 12 ministrov, toliko, kolikor jih predvideva Bassaninijeva reforma, podtajnikov pa naj bi bilo kakih 60, to j e več kot 40 manj kot v Prodijevi vladi.
Berlusconi je nadalje napovedal ustanovitev »komisije, ki naj bi preverila, kakšne javne račune je novi vladi pustila poprejšnja levosredinska vlada«. Obregnil se je nato tudi ob občinske volitve v Rimu in ob balotažo med kandidatom Demokratske stranke Francescom Rutellijem in kandidatom Ljud stva Svo bo de, nek da njim mi nis -trom Nacionalnega zavezništva Gian-nijem Alemannom. Berlusconi je izrazil prepričanje, da bodo tudi volivci Desnice in UDC podprli Alemanna.
Umberto Bossi Berlusconiju: »Hočem štiri ministre!«
ansa
prodi - Odstop v pismu tajniku Veltroniju
Ni več predsednik DS
Prodi sporočil odstop že ob veliki noči - Sporno imenovanje evropskega komisarja
RIM - Romano Prodi je odstopil z mesta predsednika ustavodajne skupščine Demokratske stranke. Novico je potrdil sam Prodi iz New Yor-ka, kjer se nahaja na zasedanju varnostnega sveta Združenih narodov. Svoj odstop je sporočil tajniku stranke Walterju Veltroniju že ob veliki noči v pismu, v katerem je zapisal, da bo zaključil svoje delovanje v stranki na dan političnih volitev. »To sem storil, da bi bilo povsem jasno, da odhod ni odvisen od volilnega rezultata,« je pojasnil včeraj, in dodal: »Demokratska stranka bo morala sedaj poiskati drugega predsednika.«
Prodi se je bil dogovoril z Velt-ronijem, da bo sporočil svojo namero o odstopu šele po volitvah. Nekdanji predsednik vlade je poudaril, da bo svoje energije še posvečal stranki in politiki, odstopil pa je zato, da bi podčrtal potrebo po prenovi v politiki. »Moja odločitev je zelo jasna, preprosta, trdna in dosledna: nisem se
Romano Prodi
predstavil na volitvah, ker smatram, da potrebujemo nove ljudi in novo vodstvo za nadaljnjo rast in okrepitev Demokratske stranke,« je še poudaril Romano Prodi.
Že skoraj nekdanji predsednik italijanske vlade se je obregnil tudi ob vprašanje imenovanja novega italijanskega evropskega komisarja, potem ko je Berlusconi napovedal, da bo dosedanji evropski komisar Franco Frat-tini postal novi italijanski zunanji minister. Berlusconi je namignil, da naj
bi to mesto prevzel evropski poslanec Forze Italia Antonio Tajani. Prodi je »razkril«, da je v prejšnjih dneh kar nekajkrat predlagal dogovor z desno sredino za evropskega komisarja, ki bi užival široko podporo. Poiskal je Berlusconija, ki pa ga je - telefonsko, seveda - napotil k bodočemu podpredsedniku vlade Gianniju Letti. Ta pa mu je odgovoril, da je odločitev o imenovanju novega evropskega komisarja v pristojnosti Silvia Berlusconija... Prodi je predlagal pet imen, ni pa prejel nobenega odgovora.
Ber lus co ni je po uda ril, da je imenovanje novega evropskega komisarja v njegovi pristojnosti, razen da se Frattini ne odreče mestu italijanskega parlamentarca, kar pa je malo verjetno. Z druge strani pa je Prodi ugotovil, da ima vso pravico in dolžnost »skupno razpravljati o novem evropskem komisarju« in noče »ime novega komisarja izvedeti iz časopisja.«
rim
bodo nepriljubljeni ukrepi!« drugi
Rutelli Alemanno,
krog
RIM - Novi rimski župan bo znan šele konec meseca. Nihče od kandidatov ni prejel absolutne večine glasov, zato bo 27. in 28. aprila potrebna balotaža med kandidatom Demokratske stranke Francescom Rutellijem in kandidatom Ljudstva svobode Gian-nijem Alemannom. Prvi je na nedelj skih in po ne delj ko vih vo lit -vah pre- el 45 odstotkov glasov, drugi 40. Razblinile so se tako želje (in sanje) levosredinskega zavezništva o zmagi že v prvem krogu. Ljudstvo svobode je s 36,55 odstotka glasov postalo prva stranka v Rimu, Demokratska stranka je zbrala 34,2 odstotni konsenz.
Obe koaliciji bosta imeli se daj sla ba dva ted na ča sa za mo -rebitno razširitev prvotnih koalicij. Francesco Rutelli je bil na tiskovni konferenci prepričan v svojo zmago. Desna sredina se ni ma če sa ve se li ti, saj je zbra la manjše število glasov kot na preostalih dveh volilnih preizkušnjah, ko je prišla do balotaže. Ale man no mo ra na dok na di ti 84 ti soč gla sov, to je to li ko, ko li kor jih šteje srednje veliko italijansko mesto. Predstavniku Nacionalnega zavezništva je »svetoval«, naj se raje zavzame za ministrsko mesto, o čemer je te dni govor v Rimu. Alemanno mu je odgovoril z izzivom. Pozval ga je na televizijski »dvoboj«, da bodo lahko volivci videli, koga naj volijo.
Medtem že potekajo pogajanja z drugimi strankami in stran či ca mi, da bi si kan di da ta za go to vi la čim šir šo pod po ro. Alemanno bi se lahko spet povezal s Sto ra ce jem in nje go vo (skraj no) Des ni co, ki je zbra la v Rimu več kot 3 odstotke glasov. »Videli bomo, če se bodo nekdanji kameradi spet združili,« je pikro pokomentiral Rutelli.
Po drugi strani bi se lahko nek da nji pred sed nik nek da nje Marjetice povezal s socialisti in radikalci, ali pa s sredinsko stranko Luciana Ciocchettija, ki je zbrala 3 odstotke volilnega konsenza. Nadalje so na krožniku še po ten ci al ni gla so vi so ci a lis tov Franca Grillinija, UDC in nekaterih mestnih list in odborov.
rim - Reševanje italijanske letalske družbe
Alitalia: spet »varianta Aeroflot«
Berlusconi omenil tudi Air France-KLM in navezo italijanskih podjetnikov - Rešitev v roku tridesetih dni
Roberto Maroni: rešitev Alitalie, da bi Malpensa oživela
ansa
RIM - V pričakovanju konkretnih prijemov za rešitev vedno bolj padajoče nacionalne letalske družbe, si je zmagovalec parlamentarnih volitev vlade Silvio Berlusconi zanjo izmislil nov moto: Ljubim Italijo in letim z Alitalio. Včeraj je vsekakor nakazal tri mož ne po ti, da bi pre pre čil krah letalske družbe. Omenil je nadaljnja pogajanja s francosko-nizozemskim letalcem Air France-KLM, a pod drugačnimi pogoji. Združitev naj bi omogočila nastanek velike mednarodne letalske grupe, v kateri pa bi imele posamezne tri letalske družbe enako dostojanstvo.
Drugo možnost predstavlja italijanska naveza, o kateri je bil pred časom mnogo govora kot alternativi Air France-KLM. Berlusconi je naznanil, da so se številni podjetniki že pozanimali za navezo, rešitev pa naj bi bila znana v roku enega meseca. Skupina podjetnikov bi se lahko naslonila na italijansko letalsko družbo Air One, svoje pa naj bi pristavila tudi po-
membna italijanska bančna grupa.
Tretjo opcijo predstavlja ruski Aeroflot. O tej možnosti naj bi se danes Berlusconi z ruskim predsednikom Vla di mi rom Pu ti nom med sre -čanjem na Sardiniji. Po nekaterih novicah naj bi se namreč Aeroflot zanimal za »na kup« Ali ta li e.
Berlusconi je o »zadevi Alitalia« razpravljal z bodočim podpredsednikom vlade Giannijem Letto in Brunom Ermollijem, ki se ukvarjata z žgočo zadevo.
Rešitev letalske družbe zelo zanima tudi Severno ligo. Roberto Maroni meni, da je treba storiti vse, da bi pre pre či li ste čaj Ali ta li e in omo go -čili razvoj milanskega letališča Malpensa. Nekdanji notranji minister v Berlusconijevi vladi je ocenil, da bo to ze lo tež ko do se či, ker pa je »Ber -lus co ni op ti mist, smo tu di mi op ti -mis ti, saj ima Ber lus co ni ved no re ši -tev v žepu.« Prihodnji dnevi bodo odločilni, je poudarila Bossijeva desna ro ka.
|———|	Ulica dei Montecchi 6
r~PH r^l [ □	tel. 040 7786300
fax 040 772418 trst@primorski.it
Torek, 15. aprila 2008 2 3
APrimorski
~	dnevnik
prefektura - Včeraj podpisali sporazum o varnosti na delu
Delo v tržaškem pristanišču bo v prihodnje nekoliko varnejše
Sindikati zadovoljni:»Korak naprej v primerjavi z ostalimi pristanišči«- Še pogajanja za 7, pomol in kavo
Po več kot enem letu pogajanj so na tržaški prefekturi končno podpisali sporazum o varnosti na delu, ki med drugim jasno določa, kdo je odgovoren za nadzor nad varnostjo ter uvaja tesno sodelovanje med podjetji, delavci in pristaniško oblastjo. Pot do podpisa je bila strma, do zasuka pa je prišlo pred 20 dnevi, ko so pristaniški delavci sklicali stavko po hudi nesreči med 6. in 7. pomolom. Stavko so prekinili 96 ur pozneje, potem ko so podjetja in pristaniška oblast sprejeli predloge delavcev. Točke dogovora so vključili v sporazum, ki vzpostavlja nov sistem nadzorovanja varnosti v pristanišču.
Po besedah pokrajinskih tajnikov sindikatov CGIL, CISL in UIL Franca Bel-cija, Luciana Bordina in Luce Visentinija je sporazum dober, saj nadgrajuje podobne dogovore, ki so jih pred tem podpisali v ostalih italijanskih pristaniščih. Sporazum uvaja predstavnike delavcev za varnost: delavci vsakega izmed 39 podjetij v pristanišču bodo v teku 45 dni izvolili svojega predstavnika, nadzorovalno delo pa bodo koordinirali trije naknadno izvoljeni glavni predstavniki. Slednji bodo imeli prost dostop na vsa pristaniška območja, svojo nalogo pa bodo opravljali s polnim urnikom: stroške za novonastalo funkcijo bodo prispevala podjetja, in sicer z uvedbo posebnega davka na blago.
Predstavniki delavcev bodo tesno sodelovali z odgovornimi pri podjetjih, na morebitne nevarne situacije pa jih bodo opozarjali sami delavci. Vsi delavci se bodo udeležili izobraževalnih tečajev na temo varnosti. Sindikalisti so še povedali, da bo treba poglobiti z zdravstvenim podjetjem organizacijske aspekte za namestitev stalne zdravstvene postojanke znotraj pristanišča. Ocena sporazuma je dobra, CGIL, CISL in UIL pa bodo pozorno spremljale njegovo izvajanje.
Medtem se nadaljujejo pogajanja s terminalisti kave in z družbo Trieste Marine Terminal (TMT), ki upravlja 7. pomol. Le-ti niso pristopili k dogovoru, naslednje srečanje pa bo na vrsti v ponedeljek, 21. aprila (za kavo) in v ponedeljek, 28. aprila (za 7. pomol). Na pogajanjih v zvezi s 7. pomolom bodo sindikati skušali uskladiti stališča delodajalca s trdnimi zahtevami baznih sindikatov RDB-CUB. Velja omeniti, da so delovni pogoji na 7. pomolu na splošno med boljšimi v tržaškem pristanišču. (af)
Pogled na zaliv pred tržaškim pristaniščem
kroma
železarna - Včeraj predstavili rezultate
Izsledki analiz delavcev koksarne pod predvideno mejo
Porast presnovkov benzena in drugih škodljivih snovi v organizmu delavcev škedenjske železarne je »na nizki ravni« in daleč pod od zakona predvideno mejo, pa tudi pod povprečjem, ki so ga na podlagi ustreznih analiz zabeležili v drugih italijanskih in evropskih obratih. To je sad analiz urina 51 delavcev koksarne raziskovalci ARPA in CNR v sodelovanju z družbo Lucchini. Rezultate analiz so predstavili včeraj v okviru delovnega omizja za preventivo 2006-2008. Monitoražo je med 19. in 25. novembrom lani vodil strokovnjak Massimo Bovenzi. Delovno omizje se bo spet sestalo 8. maja, direktor železarne Francesco Rosato pa je včeraj naglasil, da namerava družba nadaljevati na poti preventive.
Pojasnilo
V splošni zmedi in hrupu še svežih in nedokončnih povo-lilnih izidov in vročih večernih telefonskih izjav bi rad pojasnil smisel dela svoje izjave, ki je v objavljeni obliki tam, kjer je govora o bodoči usodi projekta združevanja levice, nejasna ali celo zavajujoča. Izjavil sem, glede na vsedržavno volilno katastrofo Mavrične levice, da je treba zdaj reagirati in nadaljevati s projektom združevanja levice, ki ne more biti brez predznaka in identitete, in mora biti dobro profilirana in vsebinsko zasnovana. Zato bom še naprej pristaš procesa združevanja, v katerem morajo imeti polno »državljanstvo« vse politične kulture in vsi simboli, ki so del tega procesa, vključno s tradicionalnimi simboli delavskega razreda, srpom in kladivom, ki veljajo procent glasov na vsedržavni ravni že samo zato, ker so prisotni na glasovnici.
Igor Kocijančič
horti tergestini - Sejem v vrtu nekdanje psihiatrične bolnišnice
Praznik cvetja pri Sv. Ivanu
Odprtje v soboto ob prisotnosti Liberesa Guglielmija, vrtnarja Itala Calvina
Lanski prodajni sejem je zabeležil velik uspeh
Splet cvetja, barv in vonjav bo v soboto,19. in v nedeljo, 20. aprila, preplavil zgodovinski park pri Sv. Ivanu v Trstu. V prekrasno okolje parka bivše psihiatrične bolnišnice, ki letos praznuje stoletnico svojega obstoja, se vrača prireditev Horti tergestini, prodajni sejem rastlin in vrtne opreme.
Po velikem uspehu prejšnjih izvedb - prireditev je že tretja po vrsti - se bodo tudi letos zbrali številni (preko 60) predstavniki najpomembnejših italijanskih in slovenskih rastlinjakov. Poleg visokokakovostnih rastlin in cvetja, opreme in predmetov za vrtove bodo na razstavi tudi knjige in stvaritve zlatarjev in obrtnikov na rastlinske teme. Med novostmi je tudi navzočnost skupine proizvajalcev vin s kraške planote, ki bodo ponudili obiskovalcem svoje proizvode. V teku obeh dni bodo potekala tudi predavanja in srečanja o vrtnicah, rastlinskih barvilih, kompostiranju, vzgajanju lončnic in bonsajskih tehnikah.
Na odprtju prireditve Horti tergestini bo v soboto ob 11.30 navzoč tudi ugleden častni gost: Libereso Gugliel-mi, dekan italijanskega vrtnarstva, bolje znan kot vrtnar družine Calvino. Guglielmi je namreč začel svojo poklicno pot pri 13 letih pri očetu pisatelja Itala Calvina, Mari u, ene mu iz med naj po memb nej ših bo ta ni kov prejš nje -ga stoletja. V otroški dobi je bil tudi pisateljev dober prijatelj, saj ga je le-ta tudi opisal v svoji pripovedi Un po-meriggio, Adamo. Danes spada med najpomembnejše strokovnjake za spontano rastlinje.
nabrežina
Zahteva po srečanju z vodstvom papirnice
Načelniki svetniških skupin v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu bodo zahtevali srečanje z vodstvom štivanske papirnice Burgo, v najkrajšem času pa si nameravajo tudi neposredno ogledati tovarno in preveriti, v kakšnih pogojih delajo zaposleni.
To je izšlo z včerajšnje izredne seje občinskega sveta, ki so jo sklicali na zahtevo levosredinske opozicije. Cilj pobude je bilo razpravljati o stanju v papirnici. V ta namen so v dvorano občinskega sveta povabili zaposlene v papirnici oz. sindikate in predstavnike lastništva oz. vodstva papirnice. Toda slednjih ni bilo na spregled. Zato je skupščina soglasno sprejela sklep, da bodo načelniki svetniški skupin zahtevali sestanek z vodstvom Burga v pričakovanju na srečanje med državnimi področnimi sindikati Cgil, Cisl in Uil ter lastništvom papirnice, na katerem se bodo konec meseca nadaljevala pogajanja.
Občinski svet se je v nadaljevanju dotaknil še mnogih točk in so bili po sporočilu župana Giorgia Reta na vrsti številni sklepi. Med temi je bila odobritev programa glede pooblastil za zunanje sodelovanje oz. svetovanja, ki ga predvideva finančni zakon za leto 2008. V tem okviru je predviden tudi nalog za evropske projekte, ki jih namerava občinska uprava sprožiti v sodelovanju s Slovenijo. Občina naj bi v tem smislu za načrtovanje čez-mejnih projektov zaposlila eno osebo. Levosredinski svetnik Massimo Veronese je s tem v zvezi vložil popravek z zahtevo, da mora biti izrecno predvideno znanje slovenskega jezika. Toda popravek je vložil tudi župan Ret, po mnenju katerega bo morala zaposlena oseba poleg slovenskega obvladati tudi angleški jezik. Občinski svet je pri tem odločil, da se pozanima o ustaljeni praksi v drugih občinah in tako zadevo odložil na drugo sejo.
Veronese je kasneje tudi vložil vprašanje, vezano na triletni načrt za zaposlovanje 2008-2010, ki predvideva znanje slovenščine samo v treh primerih. Občinska uprava trenutno sprejema prošnje v okviru natečaja za mesto občinskega podtajnika, ki bo moral seveda obvladati slovenščino, je povedal Ret. Kar pa zadeva druge zaposlitve, bo treba zadevo še proučiti. Veronese je skupaj s svetnikom leve sredine Adrianom Ferfoljo vložil tudi resolucijo z zahtevo po ohranitvi štirijezičnega naziva dežele FJK v deželnem statutu, ki bi jo morali nato odposlati predsedniku parlamentarne komisije za ustavna vprašanja. Resolucijo je podprlo 5 svetnikov opozicije, proti pa je glasovalo pet svetnikov Nacionalnega zavezništva. Glede na dejstvo, daje bilo pet vzdržanih (Ret in drugi člani Liste Ret), je bila resolucija neučinkovita.
Levosredinski svetnik Mau-rizio Rozza je nazadnje vložil ur-gentno resolucijo v zvezi z uslužbenci doma za ostarele F.lli Stu-parich v Naselju Sv. Mavra. Zahteval je, da se v najkrajšem času sestane pristojna posebna komisija in obravnava problematiko. Komisija pač obstaja, toda doslej ni še nikdar zasedala. Občinski svet je predlog odobril, in to skoraj soglasno. Proti se je izreklo le Nacionalno zavezništvo.
A.G.
8
Četrtek, 17. aprila 2008
TRST
/
sejem znanstvenega založništva - V starem pristanišču, na 4. pomolu
Začel se je praznik znanosti: obiščite ga, ne bo vam žal
Popoln spored na www.festrieste.it - Jutri srečanje s pisateljem Sepulvedo in izumiteljem abortivne tablete
Med tisoči razstavljenih knjig, visijo nekatere kar na vrvicah (levo), med včerajšnjimi Festovimi obiskovalci pa je bila tudi skupina slovenskih otrok in njihovi učiteljic
_ kroma
V starem pristanišču se je začel Fest, sejem znanstvenega založništva, predvsem pa praznik znanosti. Bivši skladiščni prostori na četrtem pomolu, ki so januarja gostili razstavo Lojzeta Spacala, so se spremenili v ogromno knjigarno, laboratorije, konferenčne dvorane. Do nedelje se bo tu, a tudi v bližnjem gledališču Miela, kavarni San Marco, deželni palači na Velikem trgu, raznih knjigarnah in drugih lokacijah odvilo nad sto petdeset dogodkov. Vsi bodo tako ali drugače povezani z znanostjo: predstavitve knjig, debate, otroške ustvarjalne delavnice in laboratoriji, razstave. Osrednji namen Festa je jasen: približati znanost najširšim množicam, posebno pa mladim. Kdor se bo podal v v staro pristanišče, najbrž ne bo ostal razočaran. Najprej zato, ker je ob tradicionalnem vhodu za gledališčem Miela dostop možen tudi preko pristaniške kapitanije: sprehod po rdeči preprogi s pogledom na osrednji tržaški pomol, ki je običajno nedostopen. A tudi zato, ker je Festova ponudba res pestra: spored je objavljen na spletni strani www.festrieste.it, pa tudi v tisočih brošurah, ki jih prijazni fantje in dekleta (med njimi je tudi nekaj Slovenk) delijo ob vhodu. Otroci se lahko prepustijo številnim »znanstvenim igralom« in odkrivajo skrivnosti, ki jih hranijo razni barvani zaboji. Na računalnikih si je mogoče ogledati dokumentarne filme, na velikih ekranih vrtijo znanstvene risanke. S pomočjo posebnih očal se je mogoče prepustiti virtualni večdimenzionalni realnosti, na knjižnih policah pa je na voljo pet tisoč različnih knjižnih naslovov, medtem ko nekatere celo lebdijo v zraku... Slovenske knjige so zbrane v posebnem razstavnem prostoru: knjige slovenskih založb, seveda predvsem z znanstveno vsebino, ponuja Tržaška knjigarna. Obiskovalcem je na voljo tudi JournalFEST, časopis, ki so ga uredili dijaki nekaterih višjih šol, med njimi tudi liceja Slomšek: opisali so skrivnosti voha.
Iz bogatega seznama današnjih dogodkov smo izbrali vsaj ožji izbor. Okrog 250 dijakov in dijakinj tržaških višjih šol (med njimi bodo tudi dijaki Prešerna) se bo v jutranjih urah pomerilo v znanstvenem kvizu. V gledališču Miela bo ob 11. uri Oscar Burrone pojasnil, kako delujejo cepiva proti rakastim obolenjem. Istočasno bodo v deželni palači na Velikem trgu predstavili biografijo Franca Basaglie. Ob 12.30 bo v konferenčni dvorani 4. pomola tekla beseda o »dopingu spomina« in vse bolj številnim zdravilom, ki jih farmacevtske hiše ponujajo ...zdravim ljudem. V isti dvorani bo ob 14.30 okrogla miza o razlikah v delovanju moškega in ženskega živčnega sistema. Ob 16. uri bodo v Mi-eli predstavili knjigo Troppo belle per il Nobel, ob 21. uri pa gledališko predstavo, v kateri bodo igralci gledališča Contrada predstavili zgodbo nobelovcev Golgija in Cajala, ki sta preučevala človeške možgane. (pd)
fest - Nobelovec George Smoot predaval številnemu občinstvu
O nastanku vesolja
Spregovoril je o teoriji velikega poka, rojstvu zvezd in galaksij - Predstavil tudi očarljive fotografije
Med osrednjimi protagonisti prvega Festovega dne je bil nedvomno kozmolog George Smoot, ki je bil z ekonomistko Fiorello Kostoris (več o njej na gospodarski strani) tudi častni gost jutranjega odprtja. Smoot je popoldne v nabito polni konferenčni dvorani spregovoril o svojem dolgoletnem raziskovanju vesolja: zaradi uspešnih odkritij so mu leta 2006 podelili Nobelovo nagrado za fiziko (delil si jo je s kolego Johnom Mather-jem). S pomočjo digitalnih posnetkov in shem je predstavil svoje delo, ki je posvečeno raziskovanju in dopolnjevanju teorije velikega poka (tako imenovani Big Bang). Po teoriji velikega poka (ali prapoka), je vesolje nastalo ob veliki eksploziji pred 13,7 milijarde let. Smoot je predstavil začetke svojih raziskav ter se zaustavil predvsem pri izstrelitvi satelita COBE (leta 1989 gaje izstrelila Nasa), s pomočjo katerega je njegova ekipa zbrala ogromno količino podatkov. Na njihovi podlagi sta z Johnom Matherjem »odkrila črno snov« in ugotovila mikrovalovno prasevanje ter tako skušala pojasniti nastanek zvezd in vesolja. Rekonstruirala sta prve ure vesoljskega življenja. To je tako, kot da bi preučili prve ure človeškega življenja, je pojasnil nobelovec, in napovedal, da bodo prihodnje leto izstrelili nov satelit: Plank naj bi znanstvenikom posredoval številne detajle, ki bodo dodatno pripomogli k preučevanju »baby vesolja«. (pd)
Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik
Zadruga Primorski dnevnik Z.O.Z sklicuje redni občni zbor, in sicer v prvem sklicu, v ponedeljek, 21. aprila 2008 ob 10. uri na sedežu zadruge, Ul. Montecchi 6, v drugem sklicu, v torek, 22. aprila 2008 ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red:
1.	otvoritev, imenovanje predsedstva, izvolitev verifikacijske in volilne komisije;
2.	poročilo Upravnega Odbora in predstavitev bilance;
3.	poročilo Nadzornega Odbora;
4.	diskusija in odobritev bilance;
5.	razno.
Prošnje za brezplačna mesta v kolonijah in poletnih centrih
Do 7. maja bo mogoče vlagati prošnje za brezplačna mesta v kolonijah in poletnih centrih za območje socialnega okraja št. 1.1 (Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor). Prošnje zbirajo v uradu socialnega skrbstva Občine Devin-Nabrežina, v Naselju San Mauro 124 (Sesljan), ob sredah in petkih med 8.30 in 10.30.
Prepotrebni stik med podjetji in študenti
Na tržaški univerzi bo danes ob 10. uri srečanje med podjetniki in študenti ter diplomiranci. V Italiji predstavlja razkorak med svetom dela in univerzo velik problem, zato se tržaška univerza odloča za pobude, ki bi zbližale obe stvarnosti. Podjetniki bodo mladim predstavili like, ki jih najbolj potrebujejo, opisali bodo delovne ponudbe in izobraževalne programe. Na koncu jim bodo študentje izročili svoje življenjepise.
V	Minervi predstavitev knjige Guernica 1937
V	knjigarni Minerva (Ul. San Nico-lo 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Angela D'Orsija z naslovom Guernica 1937, ki je izšla lani pri založbi Donzelli. Avtorja, ki poučuje sodobno zgodovino na Univerzi v Turinu, bo predstavil profesor španske sodobne zgodovine na Univerzi v Trstu Claudio Venza.
Trije filmi o obdobju
# VI	•	•
fašizma in nacizma
»Narod brez spomina nima prihodnosti« je geslo nove filmske pobude v priredbi krožka Charlie Chaplin. V sodelovanju z odborom za mir in sožitje Danilo Dolci in s prispevkom Pokrajine Trst bo krožek obeležil 63-letnico osvoboditve Italije od nacizma in fašizma. V soboto ob 20.30 bosta v centru Multicultura (Ul. Val-dirivo 30) na ogled dokumentarca Danila Caracciola z naslovom »La resistenza della memoria«, v katerih so zbrana razna pričevanja o obdobju fašizma in nemške okupacije.
V	ponedeljek bo ob isti uri predvajanje filma Luigija Magnija »Nemi-ci d'infanzia«, ki obravnava nemško okupacijo Rima, v torek pa se bo sklop zaključil s filmom Maura Bo-logninija »Libera, amore mio«.
Mladeniča nista vedela, kje sta ukradla mizico
V	torek ponoči je policija na Ul. San Nicolo zasačila dva mladeniča, ki sta se lotila nenavadne kraje. Ob 3. uri zjutraj sta 21-letna španska študenta vlekla mizico, ki sta jo bila odnesla izpred nekega bara. Na vprašanje, kateremu baru mizica pripada, nista znala odgovoriti: spomin jima je zameglila pijanost. Policija ju je ovadila zaradi kraje.
/
TRST
Četrtek, 17. aprila 2008
9
muzej revoltella - Celodnevni posvet v spomin na Anno Mario Accerboni
Tesna povezava med psihoanalizo in umetnostjo, od Timmla do Sabe
Predavatelji so obravnavali tudi zgodovinski razvoj in nove izzive psihoanalize
Prejšnjo soboto je v avditoriju muzeja Revoltella potekal zanimiv celodnevni posvet o psihoanalizi v spomin na Anno Mario Accerboni, docentko in raziskovalko, organizatorko simpozijev in avtorico številnih strokovnih zapisov, dve leti po njeni smrti. Uvodoma je nečakinja, prav tako psihologinja Giovanna Pa-vanello, izpostavila, kako je Anna Maria Accerboni imela stike s pomembnimi arhivi na mednarodni ravni in prispevala s svojim razčlenjenim raziskovalnim delom k boljšemu poznavanju te stroke, ki se še posebej navezuje na Trst. To je mesto, kjer se je za krajši čas ustavil Freud, tu je njegov učenec Weiss postavil temelje italijanske psihoanalize s prvimi terapijami.
Po prvem delu zasedanja, ko so se številni strokovnjaki želeli spomniti po-kojnice z namenom, da bi njeno delo ovrednotili in nadaljevali po že začrtani poti timskega dela in izmenjave, je sledil sklop posegov na temo psihoanalize in umetnosti.
Ravnateljica muzeja Revoltella Maria Masau Dan je ugotavljala, da hrani zbirka preko sto avtoportretov mojstrov iz konca 19. stoletja, med katerimi so tudi Timmel, Nathan in Sofianopulo - mojstri, o de lu katerih je izšel bogat katalog ob razstavi iz leta 2002, z dokumentacijo in podrobno obravnavo njihovega ustvarjalnega razvoja v posameznih fazah psihoanalize. Graziella Magherini, ki je med drugim tudi predsednica mednarodnega združenja za umetnost in psihoanalizo, je poudarila pomen medpred-metnega raziskovanja in posebej spregovorila o pesniku Umbertu Sabi, vzporedno z biografijo je obravnavala njegove pesnitve v luči stisk, ki jih je kot nevrotik doživljal. Magherinijeva je pred kratkim izdala knjigo Mi sono innamorato di una statua (Zaljubil sem se v kip), v kateri obravnava Stendhalov sindrom, psi-hosomatske reakcije, ki se pojavijo posebno pri občutljivih osebah med podo-življanjem umetniškega dela. Psihiatrinja in docentka Rita Corsa je ob slikovnih primerih prikazala prepoznavne prvine psihoze v Timmlovih slikarskih delih in spisih. Emblematična razdvojena osebnost, živahen in ekscentričen, a tudi nestabilen Viktor Thümmel je svoje zadnje obdobje preživel v umobolnici, njegove risbe sanj z nepravilnimi šrafurami odražajo fragmentarnost njegovega jaza, značilen je motiv popotnika.
Zanimiv je bil poseg psihologinje in psihoterapevtke Ambre Cusin, ki je ob odlomkih filmov iz različnih obdobij analizirala duševne stiske protagonistov, primerjala serijskega morilca v ekspre-sionističnem filmu Pošast iz Düsseldor-fa iz nacističnega obdobja s filmom The Cell (Celica), ki prikazuje perverznost serijskega morilca ter končno še Adele H s problemi identitete. Gibljiva slika in dejstvo, da je v kinu prostor zatemnjen, spodbujata regresijo in prek emocij dovoljujeta vživljanje v situacije protagonistov, ki ima lahko tudi katarzičen učinek.
Popoldanski posegi so obravnavali zgodovinski razvoj psihoanalize. Pedi-atrinja in nevropsihiatrinja Vlasta Polo-jaz je poglobila specifično področje pionirjev otroške psihoanalize ter orisala posamezne razvojne faze. Psihiatrinja Silvia Amati Sas je obravnavala Freudov usoden preobrat, ko je z bratom potoval iz Trsta v Atene in doživel razdvojenost z vizijami iz preteklosti in sedanjosti. V svojem zaključnem posegu je psihiater in direktor psihoanalitičnega inštituta za vzhodno Evropo Pavel Fonda spregovoril o etnocentričnih predsodkih, ki so dokaj zakoreninjeni predvsem v navezi z versko pripadnostjo. Obenem je tudi izpostavil veliko zanimanje s strani vseh držav, ki se razvijajo, da bi primerno usposabljali kadre in izvajali psihoterapije.
Živahna debata ter sproščen razgovor med uglednimi predavatelji in slušatelji je potrdila aktualnost obravnavanih vsebin ter postavila temelje za kontinu-i teto v času.
Jasna Merku
Dvorana muzeja Revoltella je bila polna
kroma
dttzg žige zoisa - Predavanje
Kako lahko šola in družina preprečujeta odvisnosti
Razne vrste odvisnosti so žal
vedno aktualne teme, ki jih je treba
temeljito obravnavati še posebno v
preventivnem smislu. Na DTTZG Žige Zoisa je v četrtek, 3. aprila predaval psiholog Bogdan Polajner na temo Zdravi in škodljivi življenjski slogi - kako lahko šola in družina pre pre čujeta poseganje po al ko ho -lu in dro gah pri mla dih. Polaj ner se
v Sloveniji že dolgo let ukvarja s prob le ma ti ko raz nih odvis nos ti mla de ga člo ve ka in je eden bolj ših slovenskih strokovnjakov na tem področju.
Staršem in profesorjem je na ze lo zani miv na čin pri kazal rizič ne situacije, v katerih se lahko znajde mlad člo vek v dru žini, šoli in družbi na sploh in zara di katerih se zateče k alkoholu oziroma drogam. Nakazal je, kako naj dru žina in šo-
la ravnata s fantom ali dekletom, ki se znajde v podob nih težavah.
Poslušalci so z velikim zanimanjem spremljali Polajnerjevo predavanje in mar si kdo se je na ti hem spraševal, kaj se dogaja v njegovi družini. Vprašanja so številna in nujna, na željo prisotnih pa je vodstvo šole sklenilo, da bo organiziralo še eno srečanje, na katero so vabljeni vsi, predvsem profesorji in starši, ki bi radi poglobili svoje znanje o hudem prob le mu odvis nos ti v sodob -ni družbi.
Ob zaključku predavanja je podravnatelj Willj Mikac z obžalovanjem ugotavlil, da je bila prisotnost staršev in profesorjev na tako zanimivem predavanju skromna: podvomil je, da so vsi starši prejeli vabi lo, ki jim ga je šola posla la pre -ko svojih dijakov.
danes in jutri
Matematika za učence in dijake
Danes in jutri bo na vrsti pobuda za boljše poznavanje matematike, ki jo organizira matematični oddelek tržaške univerze. Namen srečanja v prostorih zavoda G. Roli (v Naselju Sv. Sergija) je spodbuditi izmenjavo znanja med učenci osnovnih šol ter dijaki nižjih in višjih srednjih šol. Sodelovalo bo deset razredov iz prav tolikih šol, vsak razred pa bo vodil po eno delavnico z matematično vsebino. Med udeleženci so tudi dijaki 2. B razreda znanstvenega liceja F. Prešerna, ki bodo spregovorili o »Arhimedu med mitom in znanostjo«. Ostale sodelujoče šole so iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, nastopila pa bo tudi italijanska višja srednja šola Dante Alighieri iz Pulja. Pobuda, ki je povezana s sejmom znanstvenega založništva FEST, bo letos potekala sedmič.
Človek in čas na fotografijah
Tržaški fotokrožek Fotovideo Trst 80 vabi v soboto, 19. aprila ob 19.30, v tržaški Kulturni dom na odprtje skupinske fotografske razstave Človek in čas.
Andrej Furlan, Alenka Petaros, Damijan Berdon, Diego Geri, Janko Ko-vačič, Kristjan Signoracci, Marina Šturman, Marko Civardi, Martin Carli, Martina Kufersin, Miran Piščanc, Mirna Viola, Mitja Kalc, Robi Jakomin, Rosana Sabadin, Vesna Pahor in Viljam Lavrenčič bodo predstavili podobe, nastale za društveno razstavo, na katerih lahko vidimo številne iz realnosti iztrgane segmente. Člani krožka s temi fotografijami prikazujejo kompleksen odnos med človekom in časom, ki obstaja le zato, da se ne bi zgodilo vse naenkrat. Razstavljene fotografije bodo pozornemu bralcu-gledalcu ponudile priložnost za razmislek, bodisi o neizbežnem minevanju časa, kot tudi o odnosu med le-tem in človekom. Fotokrožek pripravlja razstavo v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, s Slovenskim stalnim gledališčem, z Zadružno kraško banko in s firmo Atron.
Ob 20.30 bo sledila ponovitev komedije Jeana Baptiste Poquelin-Moliere Namišljeni bolnik. Režiser: Janusz Ki-ca, red T, z italijanskimi nadnapisi. (beto )
Torbe in torbice na gradu
Danes ob 17. uri bodo na Devinskem gradu uradno odprli razstavo »Torbe in torbice na gradu«, ki jo je ob podpori Fundacije Crt Trieste in s sodelovanjem princev Turn und Taxis pripravila devinsko-nabrežinska občinska uprava. »Razstavo starinskih torbic, ki bo za občinstvo odprta od 18. aprila do 2. novembra, je predlagala princesa Veronique«, so zapisali organizatorji in se ji obenem zahvalili za njeno razpoložljivost in prijaznost. Ker so dragoceni eksponati, preko dvesto, razporejeni po grajskih salonih, bo ogled razstave hkrati tudi prijeten sprehod po grajski notranjosti. Prav tako danes, vendar ob 18.30, se bo v okviru proslavljanja 550. obletnice ustoličenja madžarskega kralja Matije Korvina (1458-1490), v dvorani tržaškega oficirskega krožka (Ul. Universita 8), odvijal koncert madžarske antične glasbe, homage madžarski renesansi. Koncert prireja italijansko-madžarsko kulturno združenje »Pier Paolo Vergerio« v sodelovanju z oficirskim krožkom in pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Skupina »Musica Rediviva« iz Budimpešte - Katalin Kaján (sopran), Zsuzsa Lévai (ljuta in viola), Cecilia Szák (ljuta in viola da gamba, sopran in tenor), Gábor Léval (renesančni rog, tolkala) - bo predstavila izbor madžarske renesančne glasbe.
dvorana baroncini - Na filmskem popoldnevu, ki ga je priredila federacija kinoamaterjev
Pino Rudež predstavil svoje filme
Predstavili tudi pomemben mednarodni filmski festival, ki se bo oktobra odvijal v Devinu - Rok zapade 15. julija
V Devinu se bo od 21. do 25. oktobra odvijal mednarodni festival amaterskega filma Il fotogramma d'oro. Dogodek so pred dnevi predstavili v tržaški dvorani Baroncini, na filmskem popoldnevu, ki gaje priredila italijanska federacija amaterskih filmarjev. Gre za nagrado z večdesetletno tradicijo, saj so jo prvič podelili leta 1959 v Turinu. Od leta 2002 se natečaj odvija v Trstu, od takrat pa je odprt tudi tujim ustvarjalcem. Tako prireditelji tudi letos pričakujejo filmske prispevke iz celotnega območja Alpe-Jadran in tudi severnih italijanskih dežel. Rok oddaje zapade 15. julija, več informacij pa je na voljo na telefonski številki 040 390003. ali na elektronskem naslovu grava@fotoro-fnc.it.
Ponedeljkova predstavitev prestižne nagrade je bila tudi priložnost za filmski poklon Pinu Rudežu, bivšemu Pino Rudež med ravnatelju zavoda Stefan, predvsem pa občinstvom	strastnemu ljubitelju dokumentarnega
dvorane Baroncini filma. Številnemu občinstvu je predstavil izbor svojih najljubših in večkrat na-kroma	grajenih film°v.
1 Q Četrtek, 17. aprila 2008
TRST
/
licej franceta prešerna - Na poučni ekskurziji po Dolenjski
Po poteh književnosti in srednjeveške umetnosti
V prvih jutranjih urah se je zdelo, da bo pestri program strokovne ekskurzije li-ceja Franceta Prešerna spremljal dež: a ni bilo tako! Ob naklonjenem vremenu so se dijaki četrtih razredov znanstvenega lice-ja s tretjim in četrtim razredom klasičnega oddelka v sredo, 9. aprila, v spremstvu profesorjev udeležili enodnevnega izleta na Dolenjsko, ki slovi kot stičišče Slovencev, Hrvatov in Nemcev. Izkušeni turistični vodič David Cigoj je dijakom postopoma prikazal Dolenjsko z vsemi njenimi zanimivostmi, lepotami, pa tudi težavami.
Prva postojanka je bil grad Turjak iz znane Prešernove Rozamunde, ob katerem raste večstoletna lipa, ne pa hrast, kot opisuje pesnitev. Tam je nekoč živela plemiška rodbina Auersperg, danes pa je to prostor, namenjen predstavam, porokam in podobnim slovesnostim. Grad so nekoč uporabljali za obrambo proti Turkom, saj so v njem zgradili kapelo, ječe in različno opremljene dvorane.
Po ogledu mogočnega gradu je pot vodila dijake na prijetno Trubarjevo domačijo na Rašici, in to ob priliki 500-letnice roj-
stva velikega Slovenca. V spominski sobi, ki je nastala iz prejšnjih bivalnih prostorov, je na stenah podan pregled Trubarjevega življenja z nazornim prikazom posameznih mest, v katerih se je Trubar šolal in deloval; v steklenih stebrih sredi dvorane pa so razstavljene faksimilirane izdaje njegovih knjig. Dvorano krasijo barvani vitraži, ki upodabljajo znane evropske protestante, s katerimi je bil Trubar v stiku.
Ekskurzije pa še ni bilo konec. »V tej hiši je bil porojen v 4. dan marcija 1844. leta Josip Jurčič pesnik in pisatelj slovenski -Postavil hvaležni narod 15. avgusta 1882« - je napisano na majhni, preprosti kmečki hiši na Muljavi. Hiša je opremljena tako, kot je bila v 19. stoletju, obiskovalce pa najbolj pritegne značilna "črna kuhinja" ali pa soba potujočega čevljarja, ki je nekaj let živel pri tej družini. V bližini stoji tudi Krjavlje-va koča, kjer je zbrano kmečko orodje, ob njem pa so razstavljene panjske končnice. Širok travnik in gozd za Jurčičevo domačijo se v poletnem času spremenita v čudovit naravni amfiteater, kjer domači amaterski igralci uprizarjajo Jurčičeva dela v
trebce - SKD Primorec
Pravljice in ogrlice
Tokratno Cici urico je vreme pregnalo v društvene prostore
V petek, 11. aprila je bila na sporedu šesta Cici urica letošnje sezone v organizaciji SKD Primorec iz Trebč. Zaradi slabega vremena so vse zastavljene dejavnosti potekale v no tra njih pro sto rih druš tva, kar pa seve da ni ska li lo veselega vzdušja. Tokrat je delo izmenično potekalo v dveh večjih sku pi nah, ki so bi le do lo čene na podlagi starosti otrok. V prvi skupi ni so se otroci naj prej sprosti li z različnimi gibalnimi igrami, nato pa se pre izku si li v izde lo vanju ogr lic. Ogr li ce so ob li ko vali s te-
steninami različnih oblik in z barvnimi slamicami, ki so bile razrezane na manjše koščke. Čeprav je bila dejavnost kar precej zahtevna, saj je bila potrebna določena zbranost in spretnost v fini moto-riki, so se vsi otroci potrudili in ob tem še zabavali. V drugi skupini je bilo na vrsti poslušanje pravljic, pred tem pa so otro ci mo ra li rešiti več ugank na temo živali.
Predšolski otroci so spoznali slikanico Kdo se skriva v pragozdu avtorice Jenny Tulip, osnovno-šol skim otro kom pa so uči telji ce
Mlajša skupina z izdelanimi ogrlicami
prebrale zgodbo Maček Robert, čudo živalskega vrta avtorja Lou-fane. Po poslušanju pravljice je sledilo ustvarjalno delo, kjer so otro ci iz papir na tih krožni kov, barvanega papirja in kartončkov izdelovali lutke oz. marionete. Petkove Cici urice so pripravile in vo di le uči telji ce Petra Fur lan, Da-ša Stanič, Nika Furlani, Nastja Gherlani in Tina Kralj.
Naslednje srečanje Cici uric bo v petek, 9. maja, ko bo na sporedu maj ska Ci ci uri ca.
Nika F.
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 17. aprila 2008
RUDOLF Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.54 - Dolžina dneva 13.39 - Luna vzide ob 17.07 in zatone ob 4.50.
Jutri, PETEK, 18. aprila 2008
POLON
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 13,8 stopinje C, zračni tlak 1015,6 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 75-odstotna, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,3 stopinje C.
[I] Lekarne
vaškem narečju. Letošnja predstava bo namenjena dramski postavitvi romana Cvet in sad.
Dijaki so v zaključnem delu ekskurzije obiskali tudi stiški samostan, kjer jim je vodička osvetlila življenje cistercijancev, ki sloni na geslu "ora et labora'. Sledil je ogled glavne cerkve in samostanskih razstavnih pro sto rov, v katerih so izpostavlje -ni predmeti, ki spremljajo meniško življenje.
Pot do Trsta je bila še dodatno obogatena s pripovedjo o polžu z Višnje Gore, ki je bil priklenjen na zlato verigo, pa o Jurčičevi Kozlovski sodbi v Višnji Gori, pri kateri so kozla za kazen tepli po njegovi senci.
Dijaki in profesorji se zahvaljujejo ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije in Zavodu RS za šolstvo, ki sta s finančnim kritjem in brezhibno organizacijo ekskurzije omogočila dijakom, da so dopolnili svoj mozaik poznavanja slovenske kulture, kateremu so dodali biser iz dolenjske pokrajine.
Alenka Cergol, l.kl.l. »Prešeren«
U Kino
SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »In amore niente regole«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Alla ricerca del-l'isola di Nim«; Dvorana 4: 17.50, 20.10, 22.00 »Next«; Dvorana 5: 18.00, 20.10, 22.10 »Spara o muori -Shoot'em up«.
M Izleti
Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. aprila 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 (040 365840), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998).
Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Ospedale 8 (040 767391). www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, »Ono-ra il padre e la madre«.
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il cacciatore di acquiloni«.
ARISTON - 16.00, 20.30 »Arianna«; 18.15, 22.45 »Baciami stupido!«.
CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »In amore niente regole«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Alla ricerca del-l'isola di Nim«; 16.20, 18.15, 20.05, 22.00 »Shoot'em up«; 18.00, 22.00 »Juno«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Next«; 15.50, 19.50 »Amore, bugie e calcetto«; 18.00, 20.05 »Non pen-sarci«; 16.30, 19.30, 22.00 »Il cac-ciatore di aquiloni«; 15.50, 22.10 »Tutta la vita davanti«.
EXCELSIOR - 14.00, 16.30, 19.00, 21.30 »Nella valle di Elah«.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Vogliamo anche le rose«.
FELLINI - 17.00, 20.15 »Juno«; 18.30, 22.00 »Non pensarci«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Amore, bugie & calcetto«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »In amore niente regole«.
KOPER - KOLOSEJ - 17.40, 20.00 »Kralji ulice«; 18.40, 21.00 »Ljubljena Jane«; 19.50, 21.50 »Skakač Jumper«; 18.50 »SOS planet in Morski psi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Alla ricerca del-l'isola di Nim«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 22.15 »Shoot'em up - Spara o muori«; 20.30 »Riprendimi«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.20 »Tutta la vita davanti«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Oxford Murders - Teorema di un delitto«.
KRUT IN PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU obveščata udeležence izleta na Krk v nedeljo, 20. aprila, da je odhod avtobusa s trga Oberdan (Deželna palača) ob 7. uri in iz Bazovice (bivši poštni urad) ob 7.15. Prosimo za točnost!
SPDT planinski odsek Sloga-Devin, P.D. Ilirska Bistrica in planinski odsek kulturnega društva Bazovica iz Reke vabijo vse ljubitelje hoje in narave na srečanje, ki bo v nedeljo, 20. aprila v športnem centru v Bazovici. Zbirališče ob 9. uri. V programu so pohod, kulturni program in družabnost. Dodatne informacije, za SPDT, vam nudita Livio tel.: 040220155 in Vojka tel.: 040-2176855 ali tel.: 333-5994450.
SKD TABOR prireja v nedeljo, 11. maja avtobusni izlet v Castelfranco in Treviso z ogledom razstave GENGIS KHAN IN ZAKLADI MONGOL-CEV. Odhod z Opčin ob 8. uri. Prijave (do 21. aprila) in podrobnejše informacije v društveni knjižnici P.Tomažič in tovariši, od ponedeljka do petka v popoldanskih urah med 16. in 18. uro (040-213945) ali v večernih urah na tel. št.: 040-211923 (Zivka). Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani: www.skdta-bor.it.
VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. Predvideni odhod 24. aprila je prenešen na 30. maja 2008, iz Trsta ali iz Opčin. Vpisovanja do 20. aprila 2008. Info na tel. št. 333-1461383.
ROMARSKI IZLET V NOVO MESTO in okolico prirejajo sestre de Notre Dame. Odhod z avtobusom v petek, 25. aprila s trga Oberdan ob 6.30, iz Sesljana ob 6.40, z Nabrežine ob 6.45, iz sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55 in iz Opčin ob 7.05. Stroški romarskega izleta znašajo 38,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693, ob uri kosila in zvečer po 20. uri (razen petka) ali na 347-9322123.
SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila avtobusni izlet na Bloško planoto. Na programu sta dve varianti: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Izlet ni zahteven, priporočamo le dobro, nepremočljivo obutev. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan ob 8. uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Za vpis in vsa potrebna navodila pokličite (čimprej) na tel.: 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 ali 333-5994450 (Vojka).
KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 4. do 14. maja. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedež krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072.
KRUT - Bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, ob Trubarjevem letu, vabi v soboto, 10. maja na izlet na Dolenjsko, z ogledom Rašice in okolice. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu KRUT-a v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Vabljeni!
SKD IGO GRUDEN prireja izlet na Bistriško v nedeljo 11. maja 2008; obiskali bomo: Prem, staro mestno jedro Ilirske Bistrice, Hodnikov mlin, slap Sušec, grad Kalec (dom Miroslava Vilharja), in še marsikaj. Odhod iz Nabrežine ob 8.30, povratek okrog 19. ure. Cena izleta 35,00 evrov, vključno s kosilom. Prijave v trgovini Sergij Kosmina (040-200123) in v Kavarni Gruden.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI (Evald Antončič - Stojan) organizira v nedeljo, 18. maja 2008, bogat in zanimiv enodnevni izlet z ogledom Zagreba in koncentracijskega taborišča v Jasenovcu. Za informacije in vpisovanja tel. na št.: 040-220200 (Ida Tretjak) ali 040-229237 (Gabrijela Sedmak).
/
NARODNA IN ŠTUDIJSKA	ZNANSTVENA ZALOŽBA FF
KNJIŽNICA TRST	„ L.	UNIVERZE V UUBUANI
Vabita na
predstavitev l.knjige zbirke Kultura sožitja
BORIS PAHOR
SREČKO KOSOVEL-Pričevalec zaznamovanega stoletja
danes, 17. aprila 2008 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14.
Z avtorjem se bosta pogovarjala prof. dr. Tatjana Roje in prof. dr. Janez Vrečko.
Spregovorili bodo še: dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Valentin Bucik,
urednik zbirke Kultura sožitja prof. dr. Božidar Jezernik in vodja Znanstvene založbe FF Univerze v Ljubljani mag. Nataša Detič.
NAMIŠLJENI
BOLNIK
Komedija
Režija: Janusz Kiča
danes, četrtek, 17. aprila, ob 19.30,
red K, (z ¡tal. nadnapisi in varstvom otrok)
ponovitve: petek, 18.04., ob 20.30 - red F sobota, 19.04., ob 20.30 - red T, z ital.nad.
Otvoritev skupinske razstave članov Fotovideo Trst 80
ČLOVEK IN ČAS
v soboto, 19. aprila ob 19.30
brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542
BSrrm ipnuigm« □ Čestitke
»Trobenta naj zaigra,... saj VE-LIKONJA 30 let ima! Zapojemo, zaplešemo in spijemo en kvartin... in tudi ta bot bo kžin!!! Našemu predragemu trobentašu vsej naj, naj... Tvoji zvesti fans«.
71 Obvestila
NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER sporoča, da kdor želi sprejemati po elektronski pošti sporočila slovenskega informativnega centra (Narodni dom- Trst), naj posreduje svoj naslov na e-mail info@narodni-dom.eu.
POZOR MLADI!!! Če si star/a od 18 do 28 let in te zanima enoletno služenje v obliki prostovoljne civilne službe, te vabimo, da se oglasiš na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev (Ul. San Francesco 20, Trst, tel. št. 040635626), kjer boš dobil/a podrobnejše informacije. Civilna služba je enkratna priložnost za pridobivanje osebnih in profesionalnih izkušenj, namenjena tako študentom kot mladim iskalcem zaposlitve. Za prostovoljce/ke je predvideno mesečno povračilo stroškov.
KD ZA UMETNOST KONS vabi člane na mesečni sestanek, ki bo danes, 17. aprila, ob 20. uri, v športno kulturnem središču v Lonjerju. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 17. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca - Skupina 35-55 - prireja v nedeljo, 20. aprila 2008, krožni pohod od Lokve na Stari Tabor in nato proti Povirju ter povratek. Prijavite se lahko danes, 17. aprila, od 20.30 do 21.30, v občinski knjižnici v Boljuncu ali ob isti uri na tel. št.: 333 3616411 (Sonja). Vabljeni. AMATERSKI ŠPORTNI KROŽEK KRAS Vas vljudno vabi, da se udeležite 46. rednega občnega zbora članov našega društva, ki se bo odvijal v petek, 18. aprila 2008, ob 20.30, v Športno kulturnem centru v Zgoniku. DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine vabi na večer z Brunom Križmanom. Tema fotopisa Turkmenistan, Azer-baidjan in Uzbekistan v petek, 18.
aprila, ob 20.30 na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62 - Milje. Ob isti priložnosti se bo lahko poravnalo članarino za leto 2008.
GOSPODARSKO DRUŠTVO KONTO-VEL obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor v petek, 18. aprila 2008, v prostorih društvene gostilne na Kon-tovelu ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi člane in vaščane na občni zbor, ki bo v petek, 18. aprila v društvenih prostorih France Prešeren v Boljuncu. Prvo sklicanje bo ob 20. uri, drugo sklicanje ob 20.30.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL iz Trsta organizira: Kolonijo v Domu Planinka (Pohorje) za otroke/mladostnike od 6. do 16. leta starosti. Kolonijo v Domu Špadici (Poreč) za otroke/mladostnike od 7. do 15. leta starosti. Vpisovanje je odprto do zasedbe razpoložljivih mest, na sedežu Združenja v ulici Ginnastica 72 (Tel.: 040573141).
TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 18. aprila, ob 16.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje kako preprečiti pri sladkorni bolezni amputacijo udov. Predaval bo specialist diabetološkega centra dr. Roberto Da Ros. Vabljeni so vsi.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINA-MIČNO POLJEDELJSTVO - Oaza sv. Ivan vabi v petek, 18. aprila, ob 18. uri v kino-teater pri sv. Ivanu Ul. San Ci-lino 99/1 v Trstu na predavanje o genetsko spremenjenih organizmih. Govoril bo dr. Giuseppe Alfieri prof. na univerzi v Perugi, docent žužkoslov-ja, hitopatologije, agroekologije, biološkega kmetijstva. Sledil bo dokumentarec o razvoju egroekologije.
AŠD-SK BRDINA obvešča svoje člane, da bo zaključno nagrajevanje društvene tekme in zaključek se sezone v soboto, 19. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu. Vljudno vabljeni.
FOTOVIDEO TRST 80, Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovensko stalno gledališče, Zadružna kraška banka in Atron vabijo v soboto, 19. aprila, ob 19.30 na odprtje fotografske razstave Človek in čas v Kulturnem domu v Trstu. Sledi ob 20.30 ponovitev komedije Jean Baptiste Poquelin-Molie-re »Namišljeni bolnik«, režiser: Janusz Kica, red T, z italijanskimi nadnapisi.
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v drugem sklicu v nedeljo, 20. aprila, ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH vabi v nedeljo, 20. aprila, ob 10.30 v Prosvetni dom na Opčinah na predstavitev nove publikacije zgodovinarja Milana Pahorja »Zadružništvo na Opčinah - Nad 60 let uspešnega delovanja Zadruge«.
ASD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek ki bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30, na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija. Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi prihodnji ponedeljek, 21. aprila, v Peterlinovo Dvorano, Donizettijeva 3 v Trstu, na srečanje z dr. Rajkom Bratožem, profesorjem za zgodovino starega veka na Univerzi v Ljubljani in avtorjem najnovejše »Rimske zgodovine«, ki je izšla lani pri Študenstki založbi (Zbirka Scripta) v Ljubljani. Začetek ob 20.30.
TRST
RAZPIS SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA ZA FUNKCIJO RAVNATELJA INŠTITUTA Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razpisuje javni natečaj za funkcijo ravnatelja Slovenskega raziskovalnega inštituta za 4-letno obdobje. Pogoji in oblike prijave so na razpolago interesentom na sedežu Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI), Trst, Trg Giotti 1, tel. 040-636663. Rok za prijavo je 21. april.
ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL vabi svoje člane in članice na redni občni zbor, ki bo letos volilnega značaja. Prvi sklic bo v ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 7. uri, drugi pa v torek, 22. aprila 2008, ob 20.30. Zborovanje bo potekalo v Kulturnem domu na Proseku št. 2, na sedežu FC Pri-morje.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje pokrajinski svet članov za tržaško pokrajino v ponedeljek, 21. aprila, prvi sklic ob 20. uri, drugi ob 20.30, v društvenih prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata, 6).
DRUŠTVO SLOVENCEV miljske občine vabi vse člane na redni občni zbor volilnega značaja v torek, 22. aprila na sedež društva, ul. D'Annunzio 62 v Miljah, ob 19.30 v prvem, 20.uri v drugem sklicanju. Ob priliki pred začetkom občnega zbora boste lahko poravnali članarino za tekoče leto.
GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 22. aprila 2008, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu v Trstu, ul. Montorsino 2.
KMEČKA ZVEZA sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko poslužujejo tudi nečlani organizacije. Lahko pokličete na tel. št.: 040-362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se v istih urnikih zgla-site na sedežu Kmečke zveze v Trstu (u. Cicerone 8 - mednadstropje). Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici (Korzo Verdi 51/not., tel.: 048182570) in v Čedadu (ul. Manzoni 3, tel.: 0432-703119).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Zadnja pravljica letošnjega niza bo na sporedu v torek, 22. aprila 2008, ob 16.30, v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Zrcalce bo pripovedovala Ivana Terčon.
SKD VALENTIN VODNIK vabi na spomladansko srečanje, ki bo na sedežu društva v sredo, 23. aprila, ob 20.30 predvajanje filma o Majenci leta 2006 in 2007 Vojka Jercoga, sledila bo vsakoletna pokušnja vin.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi v četrtek, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) prireja »Praznik pokušnje kruha in vina« v soboto, 26. aprila, ob 20. uri. Vina, ki jih bo strokovna komisija pregledala in ocenila, naj prinesejo pridelovalci na sedež društva v torek, 22. in sredo, 23. aprila, od 19. do 21. ure - za vsak vzorec 2 steklenici. Prva tri uvrščena vina bele in rdeče sorte bodo prejela pokal in diplomo strokovne komisije. Na prazniku samem bo tudi občinstvo ocenjevalo prva štiri uvrščena vina bele in rdeče sorte, ki bojo deležna kolajne.
SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi v soboto, 26. aprila, ob 20. uri na praznik »Pokušnje kruha in vina«. Za udeležbo in informacije tel. na št. 040411635.
ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v ponedeljek, 28. aprila, ob 8. uri v prvem sklicanju in v torek, 29. aprila ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani!
ŠTUDIJSKI CENTER Melanie Klein obvešča, da bo meseca aprila urad zaprt. Za informacije: info@melanieklein.org ali tel. št.: 328-4559414.
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA
slavi letos desetletnico. SC Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da bo potekal od 30. junija do 29. avgusta v otroškem vrtcu U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanja so odprta od 3. maja do 14. junija. Podrobne informacije na www.melanieklein.org ali tel. 328-4559414.
OBČINA DEVIN-NABREŽINA, v svoj-stvu glavne Občine Socialnega Okra-
ja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik, Re-pentabor) sporoča, da zainteresirani lahko predložijo prošnjo za brezplačna mesta v kolonijah in v poletnih centrih do 7.maja 2008, v uradu socialnega skrbstva Občine Devin Nabrežina, v Naselju Sv. Maura 124, Se-sljan, v sredah in petkih, od 8.30 do 10.30.
ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
0 Prireditve
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST in Znanstvena založba FF Univerze v Ljubljani vabita na predstavitev 1. knjige zbirke Kultura sožitja Borisa Pahorja »SREČKO KOSOVEL - Pričevalec zaznamovanega stoletja« danes, 17. aprila 2008 ob 17.30 v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Z avtorjem se bosta pogovarjala prof. dr. Tatjana Rojc in prof. dr. Janez Vrečko. Spregovorili bodo še: dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Valentin Bucik, urednik zbirke Kultura sožitja prof. dr. Božidar Jezernik in vodja Znanstvene založbe FF Univerze v Ljubljani mag. Nataša Detič.
DRAMSKA SKUPINA KD ROVTE-KO-LONKOVEC obvešča, da bo nastopila v soboto, 19. aprila, ob 20. uri z igro »Srčni mrk« v Kulturnem domu v Bre-stovici pri Komnu.
V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah (Proseška 131) je do 19. aprila na ogled razstava slik Manuele Frisone »Poti srca«. Urnik: od ponedeljka, do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure.
ROTARY CLUB MILJE v sodelovanju z Območjem 1.3, Občino Milje, Občino Dolina, pokrajino Trst in prostovoljci Rdečega križa iz Milj organizira v nedeljo, 20. aprila, ob 11. uri v gledališču Verdi v Miljah koncert Godbe na pihala Breg namenjen starejšim občanom. Ob 12. uri - kratka družabnost. Za odhod in prihod je predvidena vožnja posebnega avtobusa: Ricmanje ob 10. uri; Boršt ob 10.10; Zabrežec ob 10.15; Boljunec (pri gledališču) ob 10.20; Dolina (pri občini) ob 10.25; Domjo ob 10.30; Zavlje ob 10.40; pri Štramarju (avtobusna postaja »Fany«) ob 10.45. Po-vratek je predviden po zaključku družabnosti.
SKD S. ŠKAMPERLE IN ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V NOB od sv. Ivana in s Kolonie vabita v nedeljo, 20. aprila, ob 11. uri pred spominsko ploščo na Narodnem domu pri sv. Ivanu, na spominsko svečanost s polaganjem vencev. Sledili bodo govori in pričevanja. Na proslavi bo sodeloval TPPZ Pinko Tomažič.
KD ZA UMETNOST KONS vabi na odprtje antološke razstave in na predstavitev monografije 50 LET SLI-KARSVA/Deziderij Švara, ki bo v galeriji »Narodni dom« v Trstu, Ul. Fil-zi 14, v ponedeljek, 21. aprila 2008 ob 18. uri.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - PROSVETNI DOM vabi ob izidu dvojezične publikacije zgodovinarja Milana Pahorja »Zadružništvo na Opčinah - nad 60 let uspešnega delovanja Zadruge«, na ogled fotografske razstave openskih zadrug, in sicer 21. in 22. aprila 2008, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro.
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM lepo, svetlo, popolnoma prenovljeno stanovanje na Pro-seku. Dve sobi, dnevnica in kopalnica z ogrevanjem in parkingom. Informacije na tel. št.: 348-5289452.
GOSPA SREDNJIH LET išče delo nekaj ur dnevno kot hišna pomočnica ali pa nudi oskrbo starejšim osebam. Tel. 333-6194326.
IŠČEM majhno stanovanje (40 kv. m) v Trbižu. Tel. na.: 338-8804155.
NA OPČINAH prodam stanovanje, ve-
Četrtek, 17. aprila 2008
S Poslovni oglasi
GOSPA NUDI na domu pediku-ro, manikiro in nego obraza. 3470641636
AGRITURIZEM IŠČE ob sobotah in nedeljah mlado resno nataka-rico/ja.
347-7838110.
PEKARNA NA PROSEKU išče vajenca 19-23 let z voljo do dela. 040/225257 ali 3478783629 v dopoldanskih urah.
TRGOVINA JESTVIN DESPAR MAIDA iz Križa nujno zaposli delavca/ko. Tel. 040/220717
PRODAM STANOVANJE v Devi-nu, veliki skupni vrt; klimatizirana dnevna soba, 2 spalnici, opremljeni kuhinja in kopalnica, garaža in velika terasa. Tel. 338-2914051
KMEČKI TURIZEM UŠAJ - NABREŽINA 8 j e odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih do 12. maja. 339-4193779
AGRITURIZEM COLJA - SAMA-TORCA - odprto petek, sobota, nedelja - 040/229326
liko približno 90 kv. m, z velikim skupnim vrtom. Tel.: 340-2244780.
NERABLJENI KOLEK za potni list vrednosti 40,29 evrov nudim za evro 30,00. Tel.: 335-6782261.
NUDIM POMOČ pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435.
POŠTENA in zanesljiva gospa išče delo kot hišna pomočnica 1x tedensko. Poklicati v večernih urah na tel. št: 040-200930.
PRODAM otroški voziček »Inglesina« v dobrem stanju. Klicati v popoldanskih urah na tel. št.040-201284.
PSIČKI mešančki, srednje rasti, iščejo novega gospodarja. Tel. na 040200210 ali 333-2084985.
STARODOBNIK - 23 LET - vw polo, 1050 kub., v odličnem mehanskem in karoserijskem stanju, bele barve, ki plača 200,00 evrov zavarovalnine letno in 25,00 evrov prometne takse letno, prodam za 1.000,00 evrov. Tel. na.: 040-208989.
ZIDAR išče katerokoli delo v gradbenem področju. Tel.: 320-3557811 ali 329-1898705.
H1 Osmice
DREJČE FERFOLJA ima odprto osmi-co v Doberdobu. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Miro Zigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198.
OSMICO je odprl Stubelj v Šempolaju.
OSMICO je odprl Pahor Mario v Jam-ljah.
OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel.: 040-200156.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876
OSMICO v Samatorci sta odprla Gruden Mario in Ondina. Tel.: 040229449.
V	MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel.: 040-208451.
Prispevki
V	spomin na Atilija Kralja daruje Ga-briella Busletta z družino 10,00 evrov za hiško od Ljenčkice v Trebčah.
V	spomin na dragega Maria Štoko daruje Vera 40,00 evrov za ZePZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Maria Štoke darujeta Edi in Silva 30,00 evrov za MoPZ Vasilj Mirk .
V	počastitev spomina na brata Slavka daruje Anica Škerlavaj 30,00 evrov za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na prijatelja Tilkota Kralja daruje Deziderij Švara 50,00 evrov za KD Ivan Grbec in 50,000 evrov za društvo KONS.
12
Četrtek, 17. aprila 2008
KULTURA
/
operna glasba - Tržaška mezzosopranistka se vse bolj uveljavlja
Daniela Barcellona o svojem odkrivanju sebe in kreiranju likov
Pravkar je pela v neapeljskem gledališču San Carlo - Ganjen spomin na tenorista Košuto
Tržaška mezzosopranistka Daniela Barcellona, dobitnica nagrade Abbiati Združenja italijanskih glasbenih 1<ritikov in visokega priznanja tržaških novinarjev, zlatega svetega Justa za umetniške dosežke, je ena od najbolj znanih mezzosopranistk v svetovnem merilu. Prejšnji teden je doživela nov uspeh in pohvalne ocene kritike z izvrstnim nastopom v Gluckovi operi Orfeo ed Euridice v gledališču San Carlo v Neaplju. Sledil je Verdijev Requiem v Moskvi, nakar bo na vrsti študij Rossinijeve Pepelke za nastop na Japonskem, koncert v Bilbau pod vodstvom moža, dirigenta Alessandra Vitiella, slovesen koncert v Sydneyu ob obisku papeža Benedikta XVI, debi v operi Maometto secondo v Pesaru, koncert v gledališču Liceu v Barceloni, potem nov angažma v neapeljski operni hiši v operi Italijanka v Alžiru. In to je njen delovni koledar samo do septembra, saj se dolga vrsta prestižnih angažmajev nadaljuje do leta 2012. Pred zadnjo ponovitvijo Orfeja v Neaplju je z veseljem privolila v pogovor za Primorski dnevnik in je z vso tankočutno-stjo svoje globoke duševne razsežnosti podala prodorna razmišljanja o občutkih in mnenjih, ki spremljajo njeno umetniško delo, vse do nepričakovanega, ganjenega spomina na kriškega tenorista Košuto.
Po starejših generacijah svetovno priznanih opernih pevcev, ima Trst ponovno svojo ambasadorko v opernem svetu. Od časa Fedore Barbieri do danes pa so se razmere in zahteve na tem področju bistveno spremenile, na primer s povečano pozornostjo do zunanjega videza.
Prav gotovo živimo v času imidža in to se zrcali tudi v opernem svetu. Po drugi strani pa ni več diviz-ma, razen redkih diskografskih fenomenov. Mislim, da se je ta pojav preselil na pop področje. To me veseli, ker pevec mora biti publiki blizu, da lahko posreduje določene emocije. Pevci nismo na odru zato, da bi nas kovali v zvezde, prednost našega poklica je samo ta, da izpolnimo svoje poslanstvo z izražanjem čustev. Zato je treba biti skromni, študirati, poglabljati partiture, vztrajati, biti odprti za nova spoznanja, ponujati vedno profesionalnost in resnost, bolj kot imidž, in to je dolžnost vsakega glasbenika.
Baročni repertoar ali Rossinijev belcanto, po katerem ste zasloveli, sta glede na bolj omejeno, kasnejšo literaturo za mezzosopranski glas nuja ali poklic?
Recimo, da je nuja, ki postane poklic. Rossini je bil zame velika šola za pevsko tehniko, s katero sem se naučila prvin kolorature in dihanja. Brez solidno utrjene tehnike je nemogoče peti Rossinija, ker zahteva pri izvedbi takojšne odločitve. Veliko mladih pa začne s težkim repertoarjem, na primer z verizmom ali z Verdijem, zato forsira glas za doseganje rezultatov, ki jih lahko dosežeš samo s časom.
Imate raje orkester z izvirnimi ali modernimi glasbili?
Orkester z izvirnimi glasbili daje vtis popolnoma drugačne zvočnosti v primerjavi z modernimi glasbili, ki držijo akord, imajo neposredno, bolj agresivno zvočno prodornost in metalni zvok, ki v prejšnjih stoletjih niso obstajali, tudi zaradi uporabe drugih materialov. Spominjam se na primer Bellinijeve Norme, pri kateri sem sodelovala z orkestrom antičnih glasbil Fabia Biondija in moram priznati, da me je zvočna atmosfera presenetila. Poleg tega je veliko lažje peti s takimi glasbili, ker so v razmerju z glasom manj vsiljiva, verjetno bolj naravna in pristna.
Daniela Barcellona na odru neapeljskega San Carla
Orfej je glavna vloga, h kateri ste v svoji karieri pristopili na različne načine.
Pela sem v treh različnih postavitvah. Prva je bila precej »realistično« zasnovana (spominjam se grozečih Furij, ki so me napadale!), sledila je lanska koncertna izvedba z izrednim maestrom Mutijem, ki je bila nekaj magičnega in sem se res počutila kot med blaženimi duhovi drugega dejanja. Elegantna, čista postavitev koreografinje Karole Ar-mitage v gledališču San Carlo mi je dala možnost, da sem tesneje sodelovala s plesnim ansamblom, kar je bilo posebno zanimivo. Plesalci so na sceni vzporedno uprizarjali projekcije Orfejevih misli, občutkov, v skladu s simboliko te opere. Sodobne režije pogosto ne upoštevajo želja avtorja, vsebine libreta, okoliščin nastanka nekega dela, zato moram pohvaliti tako spoštljivo, svetlo produkcijo.
Postavitev gledališča San Carlo poudarja predvsem eksistencialen, simboličen pomen Orfejevega potovanja. Kam vodi vaše iskanje izgubljenega ali novih pridobitev?
Prav gotovo se moje potovanje istoveti z iskanjem po-notranjenih vsebin v življenju in v petju. Skušam rušiti notranje pregrade, odkrivati nove čustvene razsežnosti in jih izražati preko mojih likov. Na odru se počutim bolj svobodno kot v življenju, ker živim s svojimi liki, kar mi daje veliko zadoščenja iz osebnega in glasbenega vidika. V zadnjih letih sem odkrila veliko o sebi, premagala sem veliko
strahov, kar je pripomoglo k temu, da sem premostila tudi strahove svojih likov.
Dosegli ste nekakšno simbiozo življenja in dela.
Vedno se zaljubim v svoje like. Večkrat me sprašujejo, katera je moja najljubša vloga in moram priznati, da je vedno tista, ki jo v tistem trenutku interpretiram, ker postane del mojega vsakdanjega življenja.
Se pravi, da ne bi imelo smisla vprašati, katero vlogo še skrivate v predalu želja?
Imela sem veliko željo, da bi nastopila v operi Samson in Dalila s Placidom Domingom, a žal ta vloga ne spada več v njegov repertoar, čeprav sem sodelovala z njim ob drugih priložnostih. Kljub temu pa sem imela srečo, da sem lahko pela nekaj odlomkov iz te opere na koncertu v Trstu s tenoristom Carlom Košuto. Takrat so se sanje vsaj delno uresničile.
Košuta ni doživel zasluženega priznanja za svoje umetniške dosežke.
Se popolnoma strinjam. Uspeh je stvar spleta okoliščin, sreče, in žal tudi izreden talent ni jamstvo za sijajno kariero. Mislim, da v nekaterih primerih le ožji krog poznavalcev lahko prepozna velikost nekega umetnika, prav zato, ker je ekskluzivnost nekega glasu ali interpretacije stvar, ki jo lahko dojamejo le osebe z določeno kulturo in tankočutnostjo. Košuta je bil gotovo eden od teh izrednih mojstrov.
Rossana Paliaga
Umrla sopranistka Mileva Pertot
Na svojem domu v Mariboru je v ponedeljek, 14. aprila, zjutraj umrla sopranistka Mileva Pertot, dolgoletna članica in ambasa-dorka SNG Maribor. Pertotova sodi v generacijo opernih pevcev, ki so vlivali duha staremu mariborskemu gledališču in v takratnih skromnih razmerah ustvarili predstave, kakršne ostajajo v spominu. Mileva Pertot je bila velika koloraturna sopranistka Opere in baleta SNG Maribor. Rodila se je 21. maja 1931 v Litiji. Po osvoboditvi je v Mariboru pri prof. Ogrinovi študirala klavir. Ob študiju klavirja je vpisala še solopetje pri prof. Brišni-ku. Po preselitvi v Ljubljano je za glasbenega pedagoga dobila takratnega rektorja Akademije za glasbo ter znanega basista prof. Julija Betetta. Po končanem študiju se je odzvala povabilu takratnega direktorja in dirigenta mariborske Opere Cirila Cvetka. Solistka mariborske Opere je bila med letoma 1955 in 1985. Pertotovo je odlikoval tehnično dovršen glas, s katerim je skupaj z izrednimi igralskimi sposobnostmi ustvarila nepozabne odrske kreacije. Po upokojitvi se je posvetila delu z mladimi, prepričana, kako izjemnega pomena je pravilno šolanje glasu za razvoj pevčeve tehnike in osebnostne umetniške rasti. Svoje znanje, izkušnje in pomembnost oblikovanja odrske, pevske interpretacije je v opernem studiu SNG Maribor posredovala mnogim solistom. Leta 2000 je bila imenovana za ambasadorko SNG Maribor. (STA)
Umrl Ollie Johnston
Umrl je legendarni Disneyjev risar Ollie Johnston, avtor Bam-bija ter junakov Knjige o džungli - Mowglija in Balooja. Mojster animacije je umrl v domu za stare v ameriški zvezni državi Washington. J ohnston je bil star 95 let in zadnji izmed slavnih »devetih starcev«, skupine, ki je z Waltom Disneyjem ustvarila največje uspešnice animiranega filma. Sredi 30-ih let je ta kalifornijski risar animiranih filmov začel delati v Disneyjevih studiih, najprej pri kratkih filmih, nato pa pri celovečernih risankah, kot so Sneguljčica in sedem palčkov, Ostržek, Bambi, Peter Pan, »101 dalmatinec« in Knjiga o džungli. Med njegovimi zadnjimi risanimi liki je bil maček Rufus iz filma Bernard in Bianca - mišja policija (1977). (STA)
koper - Predstavitev v Pretorski palači
Biseri Sredozemlja
Tekste otrok iz 11 držav so za publikacijo ilustrirali dijaki likovne smeri Gimnazije Koper
»Pri vseh narodih je ustno izročilo od nekdaj črpalo vsebine iz bolečih dogodkov, skozi stoletja pa je ta boj s trpljenjem obrodil nekaj dragocenega - zgodbe in mite, ki jih poznamo še danes. V naravi se podobno dogaja s školjko, ki po veliki muki rodi biser.« Ta misel je spremljala nastanek publikacije Pearls of the Mediterranean (Sredozemski biseri), v kateri so zbrane zgodbe in legende, ki so jih v angleškem jeziku napisali otroci iz enajstih držav sredozemskega prostora, ilustrirali pa dijaki likovne smeri Gimnazije Koper.
Na predstavitvi knjige, kije potekala prejšnji ponedeljek v prostorih Pretor-ske palače v Kopru, je urednica, profesorica na koprski gimnaziji, Barbara Dobri-la povzela nekajmesečno delo, kije sad izobraževalnega projekta SEMEP (Južnoev-ropsko-sredozemski okoljski projekt), v katerega se je Slovenija vključila že pred enajstimi leti. »Glavni namen projekta je spodbujati znanje in zavest o skupni dediščini, tako zgodovinski, kulturni, ekološki in etični v sredozemskem prostoru in promocija kulture miru ter strpnosti med
državami. V projektu sodelujejo vtrci, osnovne in srednje šole iz območja Slovenske Istre.« je razložila Dobrilova. »V okviru projekta smo izvedli že številne dejavnosti, večina jih je bila namenjena okoljski vzgoji, izpeljali pa smo tudi številne zahtevnejše projekte.«
Ideja o publikaciji je nastala ravno na Gimnaziji Koper, kjer so profesorji in dijaki zbrali in uredili zgodbe, in sicer po eno za vsako državo, ki sodeluje pri projektu. Pri urejanju gradiva so bili še posebno pozorni na izvirnost legend in na to, da so bile le-te povezane s sredozemsko kulturo in okoljem. Dijaki so nato podrobno analizirali zgodbe in jih opremili z ilustracijami, ki so najprimerneje odsevale pomen in dinamiko pripovedi.
Publikacijo so natisnili v tisoč izvodih in pričakovati je, da bo izšla tudi v slovenskem prevodu. Dobili bi tako novo, v originalnem formatu in z zanimivim prelomom oblikovano knjigo v slovenščini, ki bo prispevala k boljšemu spoznavanju kultur, ki spadajo v skupni sredozemski prostor. (mit)
ljubljana - ZVKDS
Predstavljene publikacije 2007
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je v letu 2007 izdal pet publikacij, ki po besedah direktorja zavoda Roberta Pes-karja sodijo v železni repertoar. Poleg osrednje revije Varstvo spomenikov sta med drugim izšla še vodnik po spomenikih Jožeta Plečnika in vodnik po baročni Ljubljani. Revija Varstvo spomenikov izhaja enkrat letno in je edina publikacija za teorijo in prakso spomeniškega varstva v Sloveniji. Namenjena je razvoju stro ke, no vim do gna njem, no vim tehnikam, je na današnji novinarski predstavitvi dejala urednica Biserka Ribnikar. Tokratna številka je dvojna, vsebuje pa 20 prispevkov široke palete strokovnjakov, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino.
V številki 42-43 je med drugim mo go če pre bra ti o prob le ma ti ki ohranjanja gradov, o stanju in problemu ohranjanja srednjeveških posli-kav na zunanjščinah cerkva, kapel,
znamenj in gradov v Sloveniji, o sanaciji piranske cerkve sv. Jurija, obnovi arhitekturne dediščine, muzejih na prostem in oživljanju pozabljene slike Mateja Sternena, ki so jo našli v depoju likovne akademije. Revijo v samostojnem zvezku dopolnjuje 43. številka Poročil, v kateri so objavljena poročila o spomeniškovarstvenih posegih na kulturnih spomenikih oziroma objektih kulturne dediščine, ki so bili opravljeni v letu 2006.
Publikacija Arhitekt Jože Plečnik: Vodnik po spomenikih je izšla v zbirki Dnevi evropske kulturne dediščine. Omenjena akcija je bila namreč lani v Sloveniji posvečena prav spominu na velikega slovenskega arhitekta. Plečnikov poznavalec dr. Damjan Prelovšek je v uvodnem poglavju predstavil najbolj značilna Plečnikova dela na Dunaju, v Pragi in v Sloveniji, v nadaljevanju pa je 11 konser-vatorjev opisalo 18 izbranih spomenikov po Sloveniji. (STA)
/
AVTOMOBILI
Četrtek, 17. aprila 2008
13
opel - Nadaljuje se sodelovanje s Suzukijem
Škatlasta oblika le spomin, nova agila zdaj sodobnejša
Kupci lahko izbirajo med tremi motorji - Več prostora za potnike, manjši prtljažnik
Vsi se spominjamo, saj jih je še danes kar precej na naših cestah, Oplove agile, malega avtomobila škatlaste oblike, ki so ga Nemci razvili skupaj s Suzukijem (wagon R+). Sedaj je prišel čas nove agile, ki pa je prav tako sad sodelovanja s Suzukijem (japonski dvojček se imenuje splash). Izdelujejo jo na Poljskem, točneje v Gliwicah in razlike med agilo in splashem so nekoliko večje, vendar podobnosti ni mogoče spregledati. Novorojenčki nimajo več škatlaste oblike, zunanje linije so bolj zaobljene, tudi nova agila pa daje vtis, da je višja kot širša. Dolžina se je spremenila, agila se je potegnila v dolžino za kar 20 cm, udob nos ti pot ni kov v prid, je pa tudi širša za 6 cm in nižja za 7.
Če na agilini zunanjosti z lahko to pre pozna mo Oplo ve ob li ko val -ske poteze (maska hladilnika, žarometa) je notranjost manj značilna; pred voz ni kom je ve lik okrogel me -ril nik hit ros ti, manj ši okrogel me ril -nik vrtljajev pa je postavljen na gornji del armaturne plošče. Prestavna ročica je postavljena visoko pred armaturno ploščo, na voljo je kar nekaj odlagalnih površin in predalčkov. Prevladuje plastika, a končna izdelava in materiali dajejo kar kako vos ten vtis.
Medosna razdalja je ostala enaka (236 cm), a kljub temu je več prosto ra za pot ni ke, ne ko li ko manj pa za prtljažnik. Pri Oplu poudarjajo, da je agila mestni malček s formulo 5 x 5 x 5, kar pomeni 5 sedežev, 5 vrat in 5 tritočkovnih varnostnih pasov. V praksi trije odrasli potniki na zadnji klopi sedijo precej na tesno, medtem ko je za dva potnika pro sto ra po ši rini - in seve da po višini - dovolj. Prtljažnik je z 225 litri manjši kot prej (240 litrov), lahko pa ga s podiranjem asimetrično deljive zadnje klopi povečamo na 1050 litrov, pri čemer dobimo povsem ravno prtljažno dno. Pogrešamo več prilagodljivosti, po kateri slovijo drugi Oplovi avtomobili.
Stran pripravil Ivan Fischer
Avtomobil je postavljen na skrajšano platformo suzukijevega swifta, kar pomeni tudi enako zasnovo podvozja in vzmetenja z Mac-Phersonovima vzmetnima nogama spredaj in torzijskim drogom zadaj. Pri motorni tehniki sta si oba izdelovalca razdelila naloge; bencinska motorja sta Suzukijeva, dizelski pa je Oplov. Najmanjši motorje litrski bencinski trivaljnik z 65KM, drugi bencinski motor pa je 1,2-litrski šti-rivaljnik s 86 KM. Slednji je dovolj živahen in dinamičen, da se brez težav spopade tudi s klanci ali avtocestami. 1,3-litrski dizelski CDTi, ki ga poznamo iz drugih Oplovih avtomobilov (astra in vectra), je že zara di cenov ne ga pri bit ka na me njen tis tim, ki bodo z agi lo pre vo zili več kilometrov. Pridela 75 KM, največji navor je 190 Nm. Največja hitrost pri turbodizlu znaša 165 km/h.
V vožnji agila upraviči svoje ime; mal či ca je res agil na in di na -mič na, ve li ko zaslug za to ima na -tan čen in odziven vo lan ski me ha ni -zem (z električnim servoojačevalni-kom), pa tudi uravnoteženo vzmetenje. Voz ni kom ( in voz ni cam) bos -ta prijala višji položaj sedenja in dobra vidljivost iz avta.
jaguar - XF bo zamenjal S-type
Postopna odprava tradicije
Veliko prostora za štiri potnike in njihovo prtljago
nissan - Novost pri japonski uspešnici
Qashqai+2 s 7 sedeži
Predelali so potniško kabino, da so dobili potreben prostor za dodatna sedeža
Razlika med qashqaiem in qashqaiem +2 je približno takšna kot med Re nau l tovim sce ni com in grand scenicom: oba slednja izdelka imata daljše medosje in par zložljivih sedežev.
Ka ko jim je us pelo stla či ti dva sedeža v prtljažnik qashqaia? Predela li so pot niš ko kabi no - rah lo so jo povišali, za dobrih dvajset centimetrov podaljšali, daljše je tudi medosje. Dru ga klop je v tem mo de lu pomič -na, qashqai+2 pa se bo pona šal tudi s pano ram skim strešnim ok nom. Pre ob li ko vali so tudi stre ho, da bi zagotovili več prostora za glave pot ni kov v tretji vrs ti.
Qashqai+2 bo naprodaj v vsej Evropi komaj oktobra in bo še okrepil velik uspeh, ki ga originalna različica qashqaija že beleži na vsej stari celi ni, kjer so pro da li do sedaj že več kot 170 tisoč teh avtomobilov.
Novi jaguar XF prekinja s tradicionalno zunanjo podobo britanskega aristokratskega avtomobila in prinaša nov in svež oblikovalski slog za naslednje desetletje. Za podobo štirivratne-ga limuzinskega kupeja v slogu merce-des-benza CLS je odgovoren Škot Ian Callum, ki ima na vesti tudi obliko jaguarja XK, aston martina DB7 in še nekaterih modelov znamke TVR.
XF bo zamenjal aktualni model S-type in se spopadel z evropsko ter s čedalje bolj prisotno azijsko konkurenco iz zgornjega srednjega razreda. Za izginjanje tradicionalnih oblikovalskih vrednot, ki smo jih vajeni pri limuzinah znamke Jaguar ob pogledu na sprednji del vozila, je v prvi vrsti kriva povsem na novo oblikovana in ze lo glo boka ma ska hla dil ni ka, ki predstavlja ob li kov no izho di šče vseh no vih ob raz nih potez, podpr tih tudi s parom agresivno oblikovanih sprednjih žarometov. Bočna podoba zadnjega de la in sa ma ob li ka zad ka pa ne ho -te spominjata na še bolj prestižne iz-del ke pred časom še sorod ne znam ke Aston Martin.
Prtljažnik ponuja v osnovni izvedbi 500 litrov prostora, ki ga lahko ob podiranju zadnje sedežne vrste povečamo za dodatnih 420 litrov. Bri-
tanska mačka ima medosno razdaljo 2,90 metra in je v prvi vrsti namenjena štirim potnikom, lahko pa na krovu sprejme še potnika več. Inovativen pris top so upo ra bi li tudi pri sno vanju notranjosti, kjer najdemo okrogli vmesnik za menjavo prestavnih razmerij (shift-by-wire) in rde če obar vani gumb za zagon motorja, ki bo opozarjal na »obuditev življenja« s svetlobnim utripanjem v stilu delovanja srca. Poleg kla sič ne ga luk su zne ga kom fortne -ga paketa (les, aluminij in usnje) se na krovu nahaja tudi kvaliteten avdio sistem (Bowers & Wilkins), ki obvlada vse sodob ne zvočne for ma te (Blue -tooth, iPod in MP3). Vozniku bo na voljo tudi aktivni tempomat ter kamera za pomoč pri vzvratni vožnji in še dodat na ra dar sko vo de na kame ra, ki bo odpravljala mrtvi kot. Jaguar XF je dolg 4,96 metra in meri v širino 1,87 metra in v višino 1,46 metra.
Za premikanje štirivratnega limuzinskega kupeja bodo skrbeli štirje pogon ski agregati, ved no v pove zavi s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom (Jaguar Sequential ShiftTM), ki bo omogočal tudi ročno prestavljanje preko obvolanskih ročic. Če imate skomine po novi mački, vedite, da je vstopna cena 51 tisoč evrov.
TRST	Četrtek, 17. aprila 2008
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
volitve - Goriška leva sredina išče pot do ponovnega zaupanja volivcev
Po pekočem porazu si bodo zavihali rokave k .. l
Greco (DS):»Election day razlog za neuspeh«- Romano: »SKP se mora vrniti k srpu in kladivu« i^UldlUyU
volitve - Odmevi
Volilni izid sili
goriški lok
Povolilni klepet s kandidati
Jutri ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v KB centru v Gorici bo v okviru Goriškega loka potekal povolilni klepet z goriškimi kandidati na deželnih volitvah Majdo Bratina, Maro Černic in Markom Marinčičem; koordiniral ga bo Livio Semolič. Govor bo o izidu in posledicah volitev na državni in deželni ravni s poudarkom na novostih v levosredinskem zavezništvu in s posebnim ozirom za Demokratsko stranko. V odprtem soočanju z gosti bo to obenem dragocena priložnost za analizo slovenskega glasu in zastopstva v novem političnem okviru.
volitve fjk
Dokončni rezultati
Izkupiček list in kandidatov
Objavljamo dokončne rezultate kandidatnih list v goriškem volilnem okrožju za izvolitev v deželni svet in dokončni izračun preferenčnih glasov za vsakega kandidata.
Demokratska stranka (24.558 glasov, 35,50%): Giorgio Brandolin (2.162 preferenc), Franco Brussa (1.987), Mirio Bolzan (1.812), Silvia Altran (1.627), Majda Bratina (1.164), Maria Cristina Carloni (992).
Ljudstvo svobode (20.232 glasov, 29,25%): Gaetano Valenti (2.499), Roberto Marin (1.795), Giuseppe Nicoli (1.270), Marino De Gras-si (899), Mara Vecchiet (463), Cristina Barletta (347).
Severna liga (5.930 glasov, 8,57%): Federico Razzini (577 preferenc), Carlo Morandini (245), Stefano Ceretta (173), Michela Costantin (98), Adriano Ceccherini (75), Alekseevna Mikhajlova Ljubov (72).
Mavrična levica (5.515 glasov, 7,97%): Roberto Antonaz (705), Marko Marinčič (456), Alessandro Perrone (286), Gloria Giuricin (140), Ennio Pironi (88), Gabriella Gabrielli (83).
UDC (3.898 glasov, 5,64%): Leonardo Zappala (889), Maurizio Gualdi (383), Alessandro Marchesan (59), Daniele Simon (46), Gaetana Pao-lillo (35), Elena Gallese (26).
Italia dei valori - Lista Di Pietro (2.908 glasov, 4,20%): Loris Sodomaco (173 glasov), Giovanni Glessi (108), Sandro Ranieri (42), Carlo Monai (37), Isabella Braida (26), Valentina Qendro (5).
Državljani za predsednika (2.868 glasov, 4,15%): Maurizio Paselli (730), Mara Gallas (296), Donatella Gironcoli de Steinbrun (245), Laura Gereon (147), Bruno Bonetti (108), Franco Sturzi (85).
Slovenska skupnost (1.780 glasov, 2,57%): Damijan Terpin (357), Mara Černic (277), Dario Berti-nazzi (152), Julijan Čavdek (104), Majda Zavadlav (73), Jurij Paljk (52).
Stranka upokojencev (1.481 glasov, 2,14%): Luigi Fero-ne (145), Domenico Buonavitacola (79), Alessandro Vascotto (22), Michela Marturano (9), Graziella Bernardis (3), Paola Rugo (1).
Goriška leva sredina po nepričakovanem porazu na deželnih volitvah išče vzroke za neuspeh, hkrati pa že razmišlja, kako bo spet pridobila zaupanje volivcev.
Pokrajinski tajnik Demokratske stranke (DS) Omar Greco ne skriva razočaranja nad slabim rezultatom in meni, da je glavni razlog za poraz »election day«. Po njegovem mnenju je združitev državnih in deželnih volitev negativno vplivala na izide, saj je bilo skoraj nemogoče nadoknaditi 17 odstotkov prednosti, ki jih je imela desnica na državni ravni. »Odločitev o združitvi obeh volilnih tekem je bila velika Illyjeva napaka. V goriški pokrajini in drugod sem opazil, da so liste skupno prejele več glasov od predsedniškega kandidata. To dokazuje, da nekaj ni delovalo, kot bi moralo, in daje bil odnos med Illyjem in prebivalci FJK težaven,« meni Greco, ki vsekakor pozitivno ocenjuje rezultat DS na pokrajinski ravni. »Na Goriškem smo prva stranka, uspeh tudi na deželni ravni pa mora biti vodilo za naše nadaljnje politično delovanje,« zaključuje Greco.
»Vrniti se moramo k srpu in kladivu.« V to je prepričan vidni predstavnik goriške Stranke komunistične prenove (SKP) Otta-vio Romano, kije z Mavrično levico ciljal na poslansko zbornico. »Združevanje levice ni prineslo pričakovanih rezultatov, zato pa je treba SKP reorganizirati in se v prihodnosti samostojno predstaviti volivcem. Ne izključujem nadaljnjega sodelovanja z drugimi levičarskimi strankami, vendar sem prepričan, da SKP bi vstopila v parlament, če bi se volivcem predstavila sama ter z lastnim simbolom in programom,« meni Romano. Po njegovih besedah za poraz na deželni ravni ni kriv Illy, k neuspehu pa je prispevala združitev deželnih in državnih volitev. »Če bi vo-
V nedeljo na volišču v Sovodnjah ob Soči
bumbaca
lili čez dva meseca, bi bil verjetno izid drugačen,« pravi Romano in napoveduje, da bo julija državni kongres SKP, ki je v zadnjih dveh letih izgubila stik z volivci. Ta odnos je treba čim prej obnoviti, dodaja Romano in napoveduje, da se tudi v Gorici številni člani stranke želijo angažirati za njen preporod. Eden izmed teh, Marjan Sosol, opozarja, da
Volilni izidi močno odmevajo med ljudmi, krajevnimi upravitelji in politiki. Vsem je jasno, da bo zasuk na desno vsekakor imel posledice, kakšne bodo, pa bodo nakazale prve poteze novih oblastnikov.
»Zasuk na desno kaže - pravi Janez Povše iz SSO-ja -, da je prišlo do sprememb v družbi, ki se ne prepoznava več v nekdanjih strankah. To ne velja le za Mavrično levico. Tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti bomo morali sesti za mizo in se o novonasta-lih razmerah skupaj pogovoriti. Razpršenost slabo vpliva na potek našega življenja. Rezultat volitev bo treba sprejeti in najti prave oblike komuniciranja z desnosredinsko deželno upravo.«
»Iz volitev izhaja nepredvidljivost italijanskih volivcev,« ocenjuje Livio Semolič iz SKGZ-ja: »Razumevanje potreb volilnega telesa bo dejansko tudi najbolj pomembno delo levosredinskih strank v prihodnjih letih. Šibkost Gorice je spet prišla na dan z izvolitvijo enega samega deželnega svetnika, zato lahko
je k porazu Mavrične levice prispevala DS. »Nastanek DS je močno ošibil Prodijevo vlado. Ko je Veltroni januarja izjavil, da bo šel sam na volitve, je razburil manjše stranke,« poudarja Sosol in dodaja: »V upanju, da bo Veltroni premagal Berlusconija, sta dva volivca Mavrične levice na tri za zbornico in senat oddala glas DS.« (dr)
Janez Povše
bumbaca
IP
Livio Semolič
kroma
volitve - Ocena županov Doberdoba, Sovodenj in Števerjana
»Illy plačal za napake«
Zakonov o urbanističnem načrtovanju, lovu in travnatih površinah krajani niso prebavili
Župani občin Doberdob, Sovodnje in Števerjan včeraj niso skrivali razočaranja nad izidom deželnih volitev, na katerih je leva sredina doživela pekoč poraz kljub uveljavitvi v goriški pokrajini.
Doberdobski župan Paolo Vizintin sije po polomu levosredinske koalicije na političnih volitvah pričakoval slab rezultat tudi na deželni ravni; po njegovih besedah je deželni izid potrdil desnosredin-sko usmerjenost Furlanije-Julijske krajine, volivci pa so obrnili hrbet dosedanjemu predsedniku Riccardu Illyju, čeprav je v petih letih vladanja - kljub določenim napakam - opravil dobro delo. »V doberdobski občini se je odlično odrezala Demokratska stranka, saj je zbrala skoraj 40 odstotkov glasov, po porazu na državnih volitvah pa je nekoliko pridobila tudi Mavrična levica. Novost in presenečenje predstavlja podatek, da je Slovenska skupnost zdrsnila na 21 odstotkov glasov; spominjam se namreč, da jo je običajno podprl višji odstotek volivcev,« je povedal Vizintin in nadaljeval: »Levi demokrati so navadno nihali med 28 in 32 odstotki, tako da je po vsej verjetnosti Demokratska stranka pobrala več glasov Slovenski skupnosti, nekaj pa tudi levici. Zaskrbljujoč je podatek, daje 20 odstotkov volivcev glasovalo za Tonda, medtem ko je pred petimi leti Guer-rova prejela le 12 odstotkov glasov. Izstopa tudi, da Demokratska stranka na deželni ravni ni izvolila nobenega slovenskega predstavnika, kljub temu daje med Slovenci prejela veliko glasov. Ne glede na to predstavlja volilni rezultat Majde Bratina veliko presenečenje, saj je imela pred sabo zelo močne kandidate.«
»Odkrito povedano nisem pričako-
glavnem niso spremenila.«
Števerjanski župan Hadrijan Cor-si si Illyjevega poraza ni pričakoval. Po njegovih besedah je bilo po izidu političnih volitev jasno, da bo rezultat tesen, vendar tolikšna razlika med kandidatoma predstavlja resnično presenečenje. Corsi je hkrati prepričan, da se je treba od izida državnih in deželnih volitev marsikaj naučiti. »Nikakor ne bi smeli zaspati na lovorikah,« je poudaril Corsi in menil, da bi se morali levosredinski politiki takoj lotiti priprave na prihodnje deželne volitve. »Volilna propaganda se ne sme začeti en mesec pred volitvami, pač pa se že dan po volitvah. To je zlata vredno pravilo, ki so me ga učili stari kmetje,« je povedal Corsi, ki je hkrati izpostavil dober rezultat Slovenske skupnosti, saj je dosegla svoj cilj in vstopila v deželni svet z Igorjem Gabrovcem. Novemu deželnemu svetniku je Corsi čestital za izvolitev in mu želel dobro delo. (dr)
le upam, da bo vsaj naveza Romoli-Tondo privedla do pozitivnih učinkov za mesto. Kar se slovenske zastopanosti tiče, čestitam SSk, ki je znala izkoristiti novi volilni zakon, in Igorju Kocijančiču, ki je bil potrjen v deželni svet. Obžalujem pa odsotnost slovenskega predstavnika Demokratske stranke na deželi. Poudariti gre vsekakor odličen uspeh Majde Bratina, ki je dosegla najvišje število preferenc med slovenskimi kandidati.«
»Protest ljudi proti Illyu in nezadovoljstvo sta prekosila tudi naše najbolj drzne želje in pričakovanja,« je rezultat komentiral goriški župan Ettore Romoli. Njegov novogo-riški kolega Mirko Brulc pa pravi: »Imam velika pričakovanja tudi za naprej. Mislim, da je vsem jasno, da smo skupaj v Evropi in na območju brez meje. Ne moremo si privoščiti niti koraka nazaj. Med svojim obiskom pri nas je bil Frattini zvedav in prijazen. Če bo postal zunanji minister, pričakujem, da bo vedel, kaj v našem prostoru pomeni sodelovanje med Gorico in Novo Gorico. Glede Illyja naj povem, da sem računal na evroregijo. Pričakujem pa še, da se odnos do Slovencev v Italiji ne bo spremenil in da bo tudi nova vlada zagotavljala pravice.« »Navajen sem spraševati državne in deželne upravitelje denar za resne stvari - tako tržiški župan Gianfranco Piz-zolitto -, zato pa nikakor nočem misliti, da bo prišlo do ideološkega maščevanja, zaradi katerega naj bi črtali prispevke za našo občino.«
bumbaca
val takega rezultata, na katerega je nedvomno vplival tudi državni trend. Po drugi strani sem že pred volitvami povedal, da je Illyjeva večina sprejela zakone o urbanističnem načrtovanju, lovu in travnatih površinah, ki so razjarili številne prebivalce FJK,« je menil sovodenjski župan Igor Petejan in nadaljeval: »Ko se deželo vodi na avtoritaren način, se ljudje prej ali slej naveličajo.« Po mnenju Petejana je Demokratska stranka v sovodenjski občini dosegla dober rezultat, levica mogoče je prejela kak glas manj, sicer pa se ravnovesja med strankami v

Literarni veter s pesnikom lirikom
CIRILOM ZLOBCEM
saz
ob i^idu njegove pesniške %birke
»^V wAcwjiti/ Uv zmtetojifi/sftca/«
DANES, 17. APRILA, OB 18. URI V KULTURNEM DOMU V GORICI (UL. I. BRASS 20)
Pesmi bo brala Barbara Rusija
ob klavirski spremljaviprof. Aleksandra Vodopivca.
cVtj44dno/ uaMfeno!
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 17. aprila 2008
15
gorica - Sinoči odprli pregledno razstavo v galeriji centra Lojze Bratuž
Nemčevi kipi oziroma neustavljivo prodiranje lepega
Pretresljivo doživetje ob pogledu na skulpture iz ciklusa Brez izhoda in Rušenje
Nemčeva kipa sredi udeležencev včerajšnjega odprtja razstave
bumbaca
Dvajset let po smrti Negovana Nemca so njegovi kipi enako sporočilni in vznemirljivi, obujanje spomina nanj pa pomeni neustavljivo prodiranje lepega v naš prostor. O tem se lahko vsakdo prepriča na razstavi, ki sojo sinoči odprli v veži centra Lojze Bratuž. Skulpture v bronu, lesu in marmorju je Nelida Nemec, umetnikova življenjska sopotnica, ki je naredila izbor razstavljenih del -poleg kipov tudi grafične liste -, premišljeno posejala v prostoru, tako da se obiskovalec z njimi srečuje kot s sočlovekom in spušča v intimni pogovor. Pretresljivo doživetje ga čaka na hodniku prvega nadstropja, kjer so postavljena dela iz ciklusov Brez izhoda in Rušenje, nastalih leta 1978 pod vtisom potresa iz leta 1978. Kipar ju je zaznamoval z bivanjsko stisko in jima vdahnil slutnjo o smrti. Umrl je leta 1987, pregledno razstavo z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje, ki se seli po Primorski in je včeraj pristala v Gorici, posvečajo zato njegovemu spominu.
Včerajšnje goste, med katerimi sta poleg Nelide Nemec izstopala še umetnikov sin Matjaž in generalni konzul v Trstu Jože Šuš-melj, je pozdravila Franka Žgavec, predsednica centra Bratuž, medtem ko jim je glasbeno dobrodošlico izrazil mladi klavirski talent Aleksander Gadžijev. »Nemec je eden izmed največjih kiparjev, ki se je pri nas rodil, in hkrati klasik slovenskega povojnega kiparstva. Prodor v vseslovensko zavest mu je uspel, čeprav seje zelo mlad vrnil iz Ljubljane in ostal povezan z rodno Goriško.« S temi besedami je odprtje razstave pospremil Jurij Paljk, kije tudi prispeval kritiški zapis v lepo zloženko, objavljeno za to priložnost. V njem se Paljkovi osebni spomini na Nemca prepletajo z intimnimi spoznanji ob pogledu na kipe in s pritrjevanjem njegovi veličini. Razstava bo na ogled do konca junija.
gorica - Župan Romoli obiskal Kulturni dom
Predlagajo koordinacijo
Uskladiti je treba ponudbo goriških gledališč in kulturnih ustanov - Pregrad ni več
Komel nagovarja Romolija
bumbaca
Uskladiti je treba ponudbo goriških gledališč, posamezne kulturne ustanove pa se morajo specializirati in obenem zadovoljiti občinstvo vseh starosti. V to sta prepričana ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in goriški župan Ettore Romoli, ki je včeraj obiskal slovenski kulturni hram v ulici Brass. »V realnosti, kakršna je naša in v kateri ni več mej, še vedno obstajajo jezikovne pregrade, ki pa jih lahko presežemo z glasbo in s prirejanjem jazz, gospel ali blues koncertov, ki pritegnejo tako italijansko kot slovensko publiko,« je poudaril Romoli, ki je izrazil pohvalne besede na račun pestre
dejavnosti Kulturnega doma. Župan je svoj obisk začel v telovadnici, zatem sije ogledal plezalno stezo, postal pred praporom goriškega Sokola, ustanovljenega leta 1887, nato pa vstopil še v veliko dvorano, kjer je potekala vaja zaključnega recitala malčkov iz slovenskega vrtca v ulici Brolo.
Ob zaključku obiska je Komel podaril županu nekaj publikaciji, med katerimi je bil tudi katalog razstave Umetniki dveh manjšin, ki je bila postavljena na ogled tudi na sedežu dežele FJK v Rimu. Tu je bil na njenem odprtju septembra leta 2005 prisoten tudi Romoli, ki je bil takrat poslanec.
gledališče
Fronta proti izgubi statusa
Slovensko narodno gledališče (-SNG) Nova Gorica bi po predlogu pokrajinske zakonodaje izgubilo nacionalni status in postalo pokrajinska ustanova. To bi osiromašilo dejavnost in povzročilo težave s financiranjem, slovenskega ministra za kulturo Vas-ka Simonitija v svojem pismu opozarja novogoriški župan Mirko Brulc. Prenosu pristojnosti nasprotujejo tudi v gledališču.
»Na Goriškem smo z veliko mero nelagodja in začudenja pred časom sprejeli novico, da naj bi po predlogu zakona o prenosu nalog v pristojnost pokrajin SNG Nova Gorica postalo pokrajinsko gledališče. Začudeni smo bili zlasti zato, ker je novogoriško gledališče status slovenskega narodnega gledališča prejelo šele pred štirimi leti,« piše Brulc. Leta 2004je namreč takratno Primorsko dramsko gledališče skupaj z mariborskim gledališčem postalo eno od treh slovenskih gledališč nacionalnega pomena. »Do danes pa se ni spremenilo nič, kar bi lahko imelo za posledico izgubo tega statusa. Ob vsem tem nas je zelo presenetil argument, ki to pravzaprav ni: maj -hnost gledališča,« je začuden Brulc. Ministra zato poziva, naj premisli: »Resnično upam, da boste navedeno premislili in v prihodnje ravnali v korist pomenu in usodi SNG Nova Gorica.« Po Brulčevih besedah gledališče deluje ob slovensko-italijanski meji, ki je sicer z vstopom Slovenije v schengen res postala odprta, a je morda prav to razlog več, da se še okrepi skrb za slovensko identiteto na Goriškem.
»S prenosom pristojnosti z nacionalne na pokrajinsko raven bi kot ustanova postali ranljivi, saj bi morali znotraj pokrajine tekmovati za sredstva z zdravstvom, infrastrukturo in drugimi področji,« je povedal direktor SNG Nova Gorica Mojmir Konič. Na vprašanje, ali bi bil prenos pristojnosti zanje sprejemljiv, je odločno dejal: »Definitivno ne!« Če bi postali pokrajinsko gledališče, bi to lahko pomenilo manj denarja, posledično pa bi bila okrnjena kakovost gledališke produkcije, ki se sedaj dviga, je pojasnil Konič. Že sama izguba statusa bi bila za institucijo ob meji slab znak, hkrati pa »ni argumenta, s katerimi bi nas lahko degradirali«, je poudaril. Na to je že opozoril ministra Simonitija, a odgovora ali pojasnil z ministrstva za kulturo niso dobili, je še dejal.
tržič - Aretirali so ga zaradi prekupčevanja z mamili
Tržačan v zapor
Massimo Hrvatin je imel pri sebi petdeset gramov hašiša, doma pa še enkrat toliko
Z obtožbo posesti in prekupčevanja z mamili so tržiški karabinjerji aretirali 33-letnega delavca iz Trsta Massima Hrvati-na, ki je pri sebi imel 50 gramov hašiša in manjšo količino marihuane. Moškega so karabinjerji prijeli med vstopom v mesto; mamilo je skrival v svojih oblačilih, pakirano pa je bilo v desetih celofanskih zavoj -čkih in torej že nared za prodajo. Karabinjerji so drogo zasegli, zatem pa pregledali Hrvatinovo stanovanje, v katerem so našli še 50 gramov hašiša in digitalno tehtnico. Tržačana so prepeljali v goriško kaznilnico, mamila in tehtnico pa so zasegli.
Prejšnji teden so karabinjerji zaradi posesti mamil aretirali 34-letnega Tržiča-na C.M.; na svojem domu je hranil 50 gramov hašiša, ob katerih so našli še tehtnico in štiri nože, pomazane z opojnimi substancami. Le nekaj dni prej so se karabinjerji odločili za pregled avtomobila, kije bil parkiran v osamljenem predelu mesta. V vozilu je sedel 23-letnik iz Ronk, ki je pri sebi imel štiri grame heroina, dva grama hašiša in ponarejen stoevrski bankovec.
gorica kinema - Danes v Kinemaxu
Wilder se poslavlja s komedijama
Danes se bo v goriškem Kinemaxu zaključil poklon Billyju Wilderju, ki je obsegal šest filmov v izvirniku in z italijanskimi podnapisi v distribuciji Lab80. Vrtel jih je Kinoatelje v okviru programa Gorice Kinema. Ciklus se zaključuje s komedijama, ki na različen način obravnavata odnos med moškim in žensko, ob tem pa še temo družbene krinke, ki je za Wilderja običajna. Ob 18. uri bodo predvajali »Love in the afternoon« (Ljubezen v popoldanskem času, 1957), čustveni duet med Garyjem Cooperjem in Audrey Hepburn. Sledil bo »Kiss me, stupid« (Poljubi me, norček), film iz leta 1964, ki se odvija na ameriškem podeželju. V njem
igra čudovita Kim Novak: za eno noč prostitutka poskusi živeti kot hišna gospodinja, poročena ženska pa naredi vznemirljivo izkušnjo ljubezenskega srečanja z neznancem. Gre za veseloigro o zamenjavi vlog, ki po krivici ni doživela sreče. Film so obtožili »vulgarnosti«, v resnici pa gre za rigorozno delo, v katerem Dean Martin elegantno parodira samega sebe. Vstopnica za oba filma znaša 3 evre.
Poklonu Billyju Wilderju sledi dvotedenski premor Gorice Kinema. Filmski večeri bodo spet na sporedu v četrtek, 8. maja, s filmom Aline Marazzi »Vo-gliamo anche le rose« (Hočemo tudi vrtnice).
gorica - Zlobec danes v Kulturnem domu
Pričevanja o tanki meji med upom in obupom
Kulturni dom iz Gorice prireja danes ob 18. uri literarni večer z izjemnim gostom. V goste namreč prihaja slovenski pesnik in akademik Ciril Zlobec, ki bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko z naslovom V viharjih in zavetrjih srca. Pri pobudi sodelujejo zadruga Maja, Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska kulturno gospodarsko zveza.
Ciril Zlobec se je rodil leta 1925 v Ponikvah na Krasu, ki je vse do danes ostal ena osrednjih tem njegovega pesništva. Prve pesmi je objavil v partizanskem tisku, prvo zbirko Pesmi štirih pa leta 1953 skupaj s Ko-vičem, Menartom in Pavčkom; sledile so zbirke Ljubezen, Najina oaza, Vračanja na Kras, Kras, Pesmi, Mojih sedemdeset in druge. Zlobec je avtor tudi dveh romanov ter petih knjig esejev in publicistike, obenem pa veliko prevaja, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine. Osemnajst njegovih knjig pa je tudi prevedenih v tuje jezike in znano je, da je med najbolj upoštevanimi slovenskimi glasovi zunaj slovenskih meja.
Nova pesniška stvaritev je nadaljevanje zadnje zbirke Dvom, upanje, ljubezen,
Ciril Zlobec
balbi
ki jo je Zlobec zaključil s pesmijo, posvečeno hčerki Varji Razlogi so. V osrednjem delu knjige so objavljene pesmi, ki jih je leta in leta pisal kot pisma svoji hudo bolni hčerki - nekatere je odposlal, nekatere ne. Zbrane v knjigi so pričevanje o tanki meji med obupom in upom, svetlobo in temo, bolečino in radostjo. Kljub izgubi ljubljenega bitja in trpkim spoznanjem zmore pesnik ohraniti vero v smisel življenja in z njimi prepojiti poezijo. Na literarnem večeru bo nekaj poezij iz nove zbirke prebrala Barbara Rustja ob klavirski spremljavi Aleksandra Vodopivca.
1 6 Četrtek, 17. aprila 2008
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Na Sveti gori je stal 42-metrski spomenik padlim v prvi svetovni vojni
Maks Fabiani z obeliskom postavil v ravnotežje Goriško
Jurca: Izbira lokacije ni bila naključna - Presenetljivo ujemanje z umetniško prakso litopunkture
Marsikdo še nikoli ni slišal za mo-numentalni, 42-metrski obelisk, ki je do petdesetih let minulega stoletja krasil vrh Svete gore. Stal je na desni strani grebena Svete gore in je bil posvečen padlim v prvi svetovni vojni. Gre za delo arhitekta Maksa Fabianija, rojenega leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu na Krasu, kije pustil trajno sled tudi v Gorici. Njegov je namreč Trgovski dom, njegov pa je bil tudi načrt za obnovo Gorice po razdejanju prve svetovne vojne.
»Obelisk je bil leta 1953 porušen iz ideoloških razlogov, podobno kot spomenik v spominskem parku v Gorici, na katerega danes spominjajo le še ruševine,« pojasnjuje novogoriški urbanist in arhitekt Niko Jurca, ki razkrije še zanimiva predvidevanja o mestu, kjer je obelisk stal. Postavitev na tisto točko namreč po vsej verjetnosti ni bila zgolj naključna.
Pozornost Nika Jurce je pritegnila zanimiva podrobnost, razvidna iz stare skice mestnega jedra urbanista Edvarda Ravnikarja, kije načrtoval Novo Gorico: v ozadju je narisal tudi Sveto goro, na njej pa je poleg sakralnega kompleksa na levi vidna tudi monumentalna gradnja na desni strani vrha hriba, ki je danes ni. Gre za Fabianijev obelisk, ki je nastal v dvajsetih ali tridesetih letih minulega stoletja, po prvi svetovni vojni. Jurca predvideva, da je bila njegova postavitev skrbno izbrana. Na to precej verjetno misel ga je napeljalo prebiranje teksta o delu Marka Pogačnika, kiparja in zdravilca zemlje. Leta je razvil novo umetniško prakso, imenovano litopunktura, v kateri postavlja kamnite stebre na izbrane točke v zaključeni pokrajini. Takšne »litopunkturne igle« imajo podobno vlogo kot aku-punkturne igle na človeško telo. »Pogačnik je torej ugotovil, da Goriška ni v ravnotežju ter je točno na mestu, kjer je nekdaj stal obelisk, odkril ključno točko, kjer bi kazalo zapičiti takšno litopounkturno iglo,« pravi Jurca, ki dodaja, da so bili o teh vedah bržkone poučeni tudi veliki mojstri arhitekture, kot so Jože Plečnik, Edvard Ravnikar in Maks Fabiani. Ti naj bi bili po nekaterih virih celo člani prostozidarske lože, vendar o takšnih vedenjih odkrito niso govorili ali pisali, takšno znanje pa je razvidno iz njihovih del.
Celotno zgodbo o poznavanju tovrstnega znanja pa zaokrožuje še eno dejstvo. Edvard Ravnikar, ki je pred šestdesetimi leti zrisal prvotno zasnovo Nove Gorice, je glavno magistralo, Kidričevo ulico, usmeril točno na mesto, kjer je stal obelisk, kar po mnenju Jurce ne more biti naključje. Druga takšna linija, ki vodi do
pomembne markacije v prostoru - opozarja Jurca -, je Lavričeva ulica, njena podaljšana navidezna linija se zaključuje na točki na Oslavju, kjer je postavljena monumentalna kostnica. Po mnenju Jurce bi kazalo zastavljene linije, ki so pomembne za ravnovesje mesta in zaradi doživljanja prostora, nadaljevati, ne pa da se jih z napačno postavljenimi objekti zapira.
Ko že omenjamo Ravnikarja in njegovo načrtovanje Nove Gorice, se je zanimivo pomuditi tudi ob tej zgodbi. Prvotna zasnova Nove Gorice je bila zastavljena pred šestdesetimi leti, tedaj, ko se je svet na zahodni meji, tik ob italijanski Gorici, postavljal na novo. Po Ravnikarjevih besedah naj bi iz »nič« zgradili nekaj lepega in ponosnega, nekaj, kar bi sijalo preko meje. Urbanizem je tako postal orožje v političnem boju med prostoroma, med zahodom in vzhodom. Projektant si je zamislil cestno kompozicijo empirske-ga tipa, kakršne so poznane iz Italije in južne Francije. »Naravne značilnosti goriškega kraja so bile kot ustvarjene za mestno zasnovo, kot da bi bila pod pro-vansalskim nebom,« je zapisal Ravnikar, ki pa je čez čas z žalostjo ugotavljal, da se je z leti prvotni koncept začel »usodno drobiti, ker vedno novi mestni očetje končno niso več vedeli, za kaj gre, a tudi potrebnega znanja ni bilo«. Kasneje pa je tudi z bridkostjo dejal, da Nova Gorica kot pionirska misel ni uspela.
Katja Munih
Niko Jurca (zgoraj) in obelisk Maksa Fabianija, ki je do petdesetih let stal na Sveti gori (desno)
osebni arhiv n. jurce
nova gorica - Zaradi obdavčenih subvencij
Kmetje v stiski
Opuščanje pridelave sadja in zelenjave se vse bolj pozna tudi na Novogoriškem
Slovenska kmečka zveza (SKZ) pri Slovenski ljudski stranki (SLS) opozarja na nekatere vse bolj žgoče težave v slovenskem kmetijstvu. Izpostavljajo predvsem po njihovem mnenju nepoštene obdavčitve subvencij kmetom in navajajo, da v sosednji Italiji, na primer, česa takega ne poznajo, pa tudi drugod po Evropi ne. Nadalje opozarjajo na pomen samooskrbe z domačo hrano v Sloveniji, s tem v zvezi izpostavljajo lanskoletno sušo in ne-konkurenčnost domačih kmetov do uvoza hrane. Zato, pravi Branko To-mažič, predsednik programskega sveta SKZ pri SLS, se nekatere panoge,
predvsem gojenje zelenjave in sadja, že umikajo iz pridelave. Slabo se piše tudi vinogradništvu in prireji mesa, le prireja mleka je še na robu rentabilnosti. Opuščanje pridelave se po njegovih besedah pozna tudi na Goriškem, predvsem pri sadju in zelenjavi, medtem ko breskve, ki jih odkupuje Fructal, še ostajajo.
Po oceni SKZ pri SLS so slovenski pridelovalci hrane tudi nedopustno obremenjeni z raznimi davki, povečanjem katastrskega dohodka in obdavčitvijo subvencij. Tomažič poudarja, da si slovenski kmet želi enakih možnosti za kmetovanje in prido-
bivanje sredstev, kot drugi kmetje iz Evropske unije. Rešitev, ki jo vidi, je v pravični delitvi dohodka v verigi od njive do mize. Poleg naštetega pa v namakalnem sistemu Vogršček, ki z vodo za namakanje oskrbuje kmetijske površine celotnega dela spodnje Vipavske doline, pušča glavna cev, zato v zimskem času kmetje niso mogli zalivati zelenjave, spomladi pa ne oroše-vati cvetočega sadnega drevja in ga zaščititi pred slano. Posledica bo precejšen izpad dohodka, opozarja Tomažič. Investitor pa naj na vrh vsega popravilo načrtoval ravno takrat, ko kmetje najbolj potrebujejo vodo. (km)
VZPI pripravlja svečanosti
Na sedežu sindikata CGIL v ulici Terza Armata v Gorici bo jutri ob 16. uri zasedal občinski odbor VZPI-ANPI, ki bo izdelal program letošnjih prireditev ob 25. aprilu. Na sejo vabijo člane.
Predavanje o raku na dojki
Direktor onkološkega oddelka Vincenzo De Pangher bo danes ob 17.30 v dvorani Fogar v Gorici predaval o raku na dojki in o njegovem zdravljenju; predavanje prireja goriško zdravstveno podjetje.
Pravilnik na razpolago
Sovodenjska občina sporoča, da je na osnovi 59. člena statuta na vpogled v občinskem tajništvu pravilnik o delovanju občinskega odbora na javnem zasedanju in o sprejetju občinskih načrtov o izvajanju (t.i. »PAC«) v občinskem svetu. Pravilnik je na razpolago občinskim svetnikom in vsakomur, ki bi si ga želel ogledati, in sicer v roku naslednjih petnajstih zaporednih dni do datuma, ki ga bo odobril občinski svet. Tajništvo je javnosti odprto od ponedeljka do petka med 8. in 9. uro ter med 12. uro in 13.30, ob ponedeljkih in sredah pa še med 16. in 18. uro (tel. 0481-882001).
Drevi občni zbor SPDG
Slovensko planinsko društvo Gorica prireja danes redni letni občni zbor; potekal bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, prvi sklic je ob 19.30, drugi pa ob 20. uri.
Na Oslavju lovske trofeje
V soboto, 19. aprila, bodo odprli razstavo lovskih trofej parkljaste divjadi, ki je bila uplenjena v sezoni 2007-08 na loviščih Lovskega okraja št. 7 »Brda«. Odprtje bo potekalo ob 11. uri v kleti Fei-glove kmetije na Oslavju, v kraju Len-zuolo bianco 1; razstava bo na ogled še isti dan do 18. ure.
Zaradi strele brez elektrike
Zaradi zapletov pri prenovi 110-kilo-voltnega daljnovoda Gorica-Divača na območju Renč se severna Primorska trenutno napaja z električno energijo zgolj preko povezave Divača-Ajdovščina. Če je ta daljnovod v okvari, je prekinjena dobava elektrike na širšem območju, kar se je pokazalo tudi ob torkovem udaru strele, so včeraj sporočili iz Elesa. Zaradi nevihte oz. udara strele je v torek ob 12.20 izpadel daljnovod Divača-Aj-dovščina, s čimer je bila slabih deset minut motena dobava električne energije na širšem območju severne Primorske. Posledično so - z izjemo dveh agregatov v hidroelektrarni Doblar - iz omrežja izpadle tudi elektrarne na Soči, pojasnjujejo v Elesu. Po njihovih besedah ta dogodek kaže na veliko ranljivost trenutnega enostranskega napajanja porabnikov v tem delu države in nujnost obnove daljnovode skozi Renče.
šempeter - Bolnišnica čaka na uvrstitev v državno mrežo za zdravljenje rakavih bolnikov
Pripravljeni na zdravljenje raka
Odločitev je v rokah posebne komisije in naj bi bila znana že ta mesec - Če bo uvrstitev prišla, bodo odsek internistične onkologije odprli še letos
Šempetrska bolnišnica (levo) in vršilec
dolžnosti direktorja Silvan Saksida (zgoraj)
foto k. m.
Če bo šempetrska bolnišnica umeščena v državno mrežo bolnišnic, v kateri bodo zdravili bolnike, obolele za rakom, potem je po besedah vršilca dolžnosti direktorja šempetrske bolnišnice Silvana Sakside realno pričakovati, da bi v Šempetru s programom zdravljenja nekaterih vrst raka - poleg krvnega raka, kar že izvajajo in bi dejavnost razširili, še raka na debelem črevesu in dojkah - lahko začeli že letošnjo jesen. Odločitev je v rokah posebne komisije za pripravo državnega programa nadzorovanja raka, ki jo je imenovala slovenska ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, in naj bi bila znana že ta mesec.
Priprave na ustanovitev odseka internistične onkologije v šempetrski bolnišnici tečejo že več let, vsa dokumentacija v zvezi s tem je bila v Ljubljano poslana že pred letom dni, pojasnjuje Saksida. »Strokovno smo podprti že od konca lanskega leta, se pravi, da imamo ustrezen kader, ki bi v naši bolnišnici lahko obravnaval določene vrste raka,« pristav-
lja vršilec dolžnosti direktorja. Pred dvema tednoma so v bolnišnici iz ministrstva za zdravje oz. od zdravstvenega sveta, ki deluje v njegovem okviru, prejeli odgovor, da so sicer seznanjeni s strokovno podporo, ki jo ima bolnišnica, vendar pa da v Sloveniji še ni dokončno izdelana mreža zdravljenja rakavih bolnikov. Torej zdravstveni svet programa onkologije v Šempetru ne more podpreti, preden ni bolnišnica uvrščena v državno mrežo bolnišnic, ki zdravijo raka. Na potezi je sedaj posebna skupina na ministrstvu za zdravje, ki pripravlja državni program za zdravljenje raka. »Ko bodo ti državni centri določeni in ko bo potemtakem opredeljeno, da smo sposobni zdraviti določene vrste raka, mislim, da tudi s strani ministrstva ne bo nobenih zadržkov,« se nadeja Saksida.
Ko bo na ministrstvu izdano soglasje za opravljanje omenjene dejavnosti, potem nastopijo pogovori z zavarovalnico za plačilo teh storitev. »Pred odobritvijo pa v dogovor z zavarovalnico ne moremo. Z izvajanjem smo pripravljeni za-
četi takoj, ko dobimo od ministrstva soglasje, ne glede na to, da bodo pogovori z zavarovalnico lahko še nekaj časa trajali. Ko je enkrat pridobljeno dovoljenje za opravljanje programa, se tako ali drugače do teh sredstev pride. Če ne takoj, pa nekoliko kasneje in za nazaj,« dodaja Saksida in obenem pove, da gre za velik finančni zalogaj.
Na vprašanje, ali bi bila v primeru uvrstitve šempetrske bolnišnice v omenjeno državno mrežo bolnišnic realna napoved, da bo program onkologije v Šempetru stekel še letos, Saksida odgovarja pritrdilno. Še več, po njegovem mnenju bi zadeva lahko stekla že zgodaj jeseni. Kader za začetek izvajanja programa imajo, po potrebi ga bodo dopolnili. »Sedaj imamo zdravnika in nekaj višjih medicinskih sester, na šolanju pa še dve zdravnici, ki sta usmerjeni v to zdravljenje. Pri prostorih veliki posegi ne bodo potrebni. Že sedaj pa imamo urejen ustrezen prostor, kjer apliciramo neke vrste kemoterapije,« še pojasnjuje Silvan Saksida. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 17. aprila 2008
17
gorica - V Verdijevem gledališču
Juliette Gréco,
v	• ■	•
šansonjerka in živa legenda
V Gorici bo jutri pela Juliette Greco, francoska šansonjerka in igralka, ki je veliko večino svojega 81 let dolgega življenja preživela na prestižnih odrih. Živa legenda, pravijo tej šarmantni dami francoske glasbene scene, ki se po svetovni popularnosti lahko primerja le s Charlesom Aznavourjem. Tudi zato vlada za jutrišnji dogodek v goriškem gledališču Verdi veliko pričakovanje.
Že vsaj petdeset let je Juliette Greco čislana v mednarodnem tisku kot interpret največjih francoskih pesnikov minulega stoletja, dalje kot filmska zvezda, usodna ženska neizmerne elegance, ki so ji bili Sartre, Camus, Merleau-Ponty, Vian in Cocteau sopotniki
Francoska »ikona« Juliette Gréco
in prijatelji. Njen goriški koncert bo eden redkih v Italiji; na njem bo zapela izbor klasičnih francoskih pesmi Gainsbourga, Treneta, Ferreja, Le Fo-restiera, Monnta, Brela in drugih, ki jih je vključila v svojo najnovejšo ploščo »Le Temps d'un chanson«. Gostiteljem pa se bo poklonila tudi s pesmimi Modugna. Na odru jo bosta spremljala Gérard Jouannest pri klavirju, ki je že skladal za Brela in Caméra, in harmonikar Jean-Louis Matinier.
Jutrišnji »Recital« Juliette Gréco z začetkom ob 20.45 bo zaključil letošnjo umetniško sezono mestnega teatra Verdi (informacije na tel. 048133090).
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU: 9. maja ob 21. uri David Rion-dino »Fermata provvisoria«; 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Pianofortissimo«; informacije na tel.0481-92683.
ma Kino
~M Gledališče
DRAMSKA DRUŽINA PROSVETNEGA DRUŠTVA F.B. SEDEJ iz Štever-jana se bo predstavila v soboto, 19. aprila, ob 20.30 na odru Sedejevega doma v Števerjanu s svojo najnovejšo gledališko uprizoritvijo z naslovom Črna komedija dramskega in filmskega ustvarjalca Petra Shaffra v režiji Franka Zerjala. Ponovitev bo v nedeljo, 20. aprila, ob 17. uri.
GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: 18. aprila Recital »Juliette Greco«; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da se bo predstava Duohtar pod mus!, napovedana za danes, 17. aprila, ob 20.30, začela s polurnim zamikom, torej ob 21. uri.
GORICA
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »II cacciatore di aquiloni«. Dvorana 2: Gorica Kinema 18.00 »Love in the afternoon (Ljubezen v popoldanskem času)«; 21.00 »Kiss me, stupid (Poljubi me, norček)«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ri-prendimi«. CORSO: zaprto. TRŽIČ
KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »In amore niente regole«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il cacciatore di aquiloni«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Al-la ricerca dell'isola di Nim«. Dvorana 4: 17.50 - 20.10 - 22.00 »Next«.
Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Spa-ra o muori - Shoot'em up«.
Razstave
IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu v četrtek, 24. aprila, ob 18. uri odprtje fotografske razstave Luciana Gaudenzija z naslovom Furlanija: občutenje narave; do 4. maja ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med
10. in 20. uro; vstop prost; informacije na tel. 333-4056800, inforogo-sgmail.com.
NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886.
V	DVORANI DEŽELNIH STANOV goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka.
V	GOSTILNI SHERLOCK na Oslavju (pri Tildi) bo v petek, 18. aprila, ob 18.30 uradno odprtje razstave fotografij Marka Vogriča, člana fotokluba Skupina 75. Dela v različnih tehnikah ter večjih in manjših velikosti bodo na ogled do poletja. Na odprtju bo o njih spregovoril Jurij Paljk.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI je na ogled razstava z naslovom Negovan Nemec 20 let pozneje; do 30. aprila od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, po domeni ali ob prireditvah do 30. junija.
V	MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na
trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava »data collision«. Razstavljajo Hans H. Diebner in Sven Sa-hle, Florian Grond, Dragan Zivadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič, BridA; do 30. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob praznikih zaprto.
V	OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču sta na ogled dve razstavi: »Vito Timmel. Il Teatro di Panzano« in »Tranquillo Marangoni, Un artista in cantiere«; do 15. junija od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro.
V	PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Miljenka Licu-la, letošnjega Prešernovega nagrajenca; do 30. aprila vsak dan od 10. do 19.
À Koncerti
0481-S33838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191).
M Izleti
□ Obvestila
NIZ GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 048133090).
KULTURNO DRUŠTVO SKALA GA-BRJE vabi na slavnostni večer z naslovom »...s pesmijo skozi čas« ob 25-let-nici zborovskega delovanja moškega pevskega zbora Skala Gabrje v soboto, 19. aprila, ob 20.30 v prostorih KD Skala v Gabrjah.
MEDNARODNI FESTIVAL MLADINSKIH PIHALNIH ORKESTROV bo v soboto, 19. aprila, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopili bodo mladinski pihalni orkester GŠ iz Vrhnike, pihalni orkester Arcobaleno Junior iz Trsta, mladinski pihalni orkester GŠ iz Radovljice in mladinski pihalni orkester Citta di Monfalcone iz Tržiča; vstop prost.
SKUPINA THE MAFF vabi na koncert ob 5. obletnici delovanja in predstavitvi novega cd-ja v grajski kleti v Vipolžah v soboto, 19. aprila. Ob 21.30 bo nastopila skupina Corvus, sledila bo predstavitev novega CD-ja in nastop skupine MAFF Friends, na koncu pa še glasba skupine The MAFF.
SNOVANJA 2008 V PRIREDBI SCGV EMIL KOMEL: v četrtek, 24. aprila, ob
20.	uri v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom Zapiski na črtovju; informacije na tel. 0481-532163 ali scgvko-mel@tin.it; vstop prost.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 21. aprila, ob 20.15 koncert Komornega orkestra Talich iz Češke; informacije na tel. 0038653354013 ali www.kulturnidom-ng.si.
VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v ponedeljek,
21.	aprila, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert skupine Trie-stango; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel.
LEGAMBIENTE FJK prireja v nedeljo, 20. aprila, sprehod po Gorici in Novi Gorici s startom ob 9.30 pri štan-dreškem mejnem prehodu ali ob 10. uri pred občino v Novi Gorici; informacije in vpisovanje na tel. 043476381 ali 340-8645094.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 11. maja, na izlet na Matajur, v sklopu vsakoletne pobude Sabotinske družne poti. Društvo bo organiziralo avtobusni prevoz. Posebej vabi k udeležbi člane Kekčeve druščine. Pri pobudi sodelujejo planinska društva Brda, Nova Gorica in goriška sekcija CAI.Prijave na sedežu društva, ob četrtkih med 19. in 20. uro do 30. aprila.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi v nedeljo, 20. aprila, na prvi izlet Bikers 2008, namenjen ljubiteljem gorskegakolesarjenja. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri Rdeči hiši. Pot se bo vila po gričih v okolici Nove Gorice; informacije na tel. 3288292397.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš).
Slovensko planinsko društvo v Gorici
vabi na
60. REDNI OBČNI ZBOR
danes, 17. aprila ob 20. uri
v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici
KAJAKAŠKI KLUB ŠILEC vabi na 13. prijateljski spust s kajaki in gumenja-ki po Vipavi v nedeljo, 20. aprila. Vpisovanje bo potekalo na startu v Renčah (pod jezom), od 9.30 do 10.30; start je predviden ob 11. uri. Za večje skupine je zaželjena predhodna prijava na email: gorica@zssdi.it, tel. 0481-33029; med 14. in 15. uro bo sledilo nagrajevanje in družabnost na sedežu društva Skala v Gabrjah.
KLUB OSMICA PRI MAČKU vabi na 7. praznik salame v soboto, 19. aprila, v kulturnem centru Danica na Vrhu z pričetkom ob 20.30. Nastopile bodo skupine Express, Kraški ovčarji in Dej še an litro.
KMEČKA ZVEZA v Gorici obvešča, da je na razpolago svojim članom in drugim zainteresiranim za izpopolnitev modelov za davčno prijavo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 13. uro; informacije na tel. 0481-82570.
MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495).
MLADINSKI DOM vabi danes, 17. aprila, ob 20.30 na 5. redni občni zbor članov za odobritev računov in programa, ki bo na sedežu Mladinskega doma v Gorici v ulici Don Bosco 60.
OBČINA DOBERDOB obvešča občane in lastnike zemljišč na območju občine, da je sprožila postopek za sprejetje variante št. 8 k splošnemu regulacijskemu načrtu. Med direktivami, ki jih je občinski svet sprejel s sklepom z dne 18. avgusta 2007, predvideva varianta morebitno spremembo v zazidljive nekaterih do dandanes nezazidljivih zemeljskih površin. Med postopkom sprejetja variante 8 bo občina upoštevala le prošnje za variante, ki jih zainteresirani zasebniki vložijo na občinski tehnični urad najkasneje do 15. maja.
OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do danes, 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.savo-gnadisonzo.com.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem
Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481-531495).
PROGRAM PRVOMAJSKEGA SLAVJA V ŠTEVERJANU: 1. maja ob 6. uri pohod iz Lokev do Števerjana; ob 17.30 osrednji program, nastop združenih pevskih zborov Goriške pod vodstvom Bogdana Kralja, govor Tamare Blažina in Janeza Stanovnika; ob 18.30 ples s skupino Navihanke. 3. maja ob 21. uri koncert Kraških ovčarjev. 4. maja ob 9. uri spoznavajmo Brda, pohod po Brdih in orienteering z avtomobili; ob 18. uri kulturni spored, nastop pevske skupine slovenskega društva iz Banja Luke in ples z ansamblom Mački. Slavje bo na prireditvenem prostoru na Bukovju; informacije za pohode in orienteering na tel. 334-2294517.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na redni letni občni zbor danes, 17. aprila, v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici; prvi sklic je ob 19.30, drugi ob 20. uri.
ZDRUŽENJE CUORE AMICO organizira v petek, 18. aprila, ob 15.30 na sedežu v ul. Cipriani 71 v Gorici predstavitev delovanja ob 25. obletnici združenja in posvet Roberta Chiozze na temo kardiologije. V nedeljo, 20. aprila, bodo ob dnevu srca med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro nudili brezplačni pregled stopnje holesterola v krvi, krvnega pritiska in glikemijske stopnje (na tešče); informacije na tel. 0481-523153.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Gorica sklicuje 5. pokrajinski svet v večnamenski dvorani pri cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču, Prvomajska ulica 84, v torek, 22. aprila, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju.
H Prireditve
POVOLILNI KLEPET S KANDIDATI za
deželne volitve v organizaciji Goriškega loka bo v petek, 18. aprila, v čitalnici Feiglove knjižnice v KB centru v Gorici.
SEMINAR ZBOROVSKEGA PETJA pod
vodstvom priznanega skladatelja in zborovodje Ambroža Čopija z naslovom »Kako preko stilno raznolikega programa vzgojiti dobrega pevca/pevko?« bo v soboto, 26. aprila, od 14. do 17. ure ter od 18. do 21. ure v Točki ZKD, Gradnikove brigade 25, v Novi Gorici. Zaključno srečanje bo v soboto, 31. maja, ob 20. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica; predhodna prijava in informacije na e-na-slov: mepz.sontius@gmail.com ali na tel. 00386031-371618.
V	KNJIGARNI RINASCITA na drevoredu San Marco v Tržiču bo danes, 17. aprila, ob 17.30 srečanje z naslovom »musica&poesia« s predstavitvijo pesniške zbirke »Poesie Prime«. Prisotni bodo avtor zbirke Stefano Sacher ter pisatelja Predrag Matvejevic in Giacomo Scotti; srečanje bodo glasbeno popestrili Atiba Chike Williams (steel pan), Egle Jarkova (violina) in Phuc Phan Do (violončelo).
V	OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU (ul. Ceriani 10) bo v petek, 18. aprila, ob 17.30 predstavitev knjige z naslovom »Civiltà del mare in Istria«. Na predstavitvi kulturnega krožka Istria bodo spregovorili Livio Dorigo, Fulvio Mo-linari, Walter Macovaz, Franco Colombo in Giuliano Orel.
ZNANSTVENI VEČERI NA DVORCU ZEMONO: Univerza v Novi Gorici vabi na predavanje Vinka V. Dolenca z naslovom »Nevrokirurgija na Slovenskem v preteklosti, danes in v prihodnje« danes, 17. aprila, ob 19. uri. Predavanju bo sledil razgovor s predavateljem in predstojnikom Univerze v Novi Gorici Boštjanom Zekšem.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Antonia Sinko-vec vd. Flospergher iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališča; 11.00, Adelma Medeot vd. Berdoni iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Ločniku.
1 8 Četrtek, 17. aprila 2008
SVET
/
washington - Papež Ratzinger prispel na uradni obisk v ZDA
V ospredju pogovorov kočljiv položaj priseljencev
Po pogovorih s predsednikom Georgeom Bushem v Beli hiši skupno sporočilo javnosti
WASHINGTON - Papež Benedikt XVI. je včeraj začel uradni del svojega obiska v ZDA. Kot šele drugi papež v zgodovini po Janezu Pavlu II. leta 1979 je v Washingtonu obiskal Belo hišo in se srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. Papeža so v Belo hišo pripeljali z limuzino, poleg predsednika Georgea Busha pa so ga sprejeli njegova žena Laura, ameriški podpredsednik Dick Cheney, državna sekretarka Condoleezza Rice in predsednica ameriškega parlamenta, kato-li čan ka Nan cy Pelo si, ki je papeža pozdravila s poljubom roke.
Papeža Ratzingerja je na vrtu predsedniške palače pričakalo kakih pet tisoč vernikov s transparenti v pozdrav poglavarju katoliške cerkvePo tem srečanju mu je washingtonski nadškof, kardinal Donald W. Wuerl s kolegi priredil kosilo za 82. rojstni dan, popoldne pa se je v Nacionalnem svetišču bazilike brezmadežnega spočetja srečal s 350 ameriškimi škofi in nadškofi.
V Washingtonu se bo papež mudil še danes, ko bo maševal na basebal-lskem stadionu moštva Washington Nationals, se na Katoliški univerzi Amerike srečal z voditelji ameriških katoliških univerz in fakultet ter sodeloval na medverskem srečanju s predstavniki budistične, muslimanske, hindujske, judovske in drugih ver.
Z srečanje s papežem vlada med katoliš kimi ver ni ki vZdru že nih dr ža-vah Amerike veliko pričakovanje. Zlasti je v ospredju pereče vprašanje odnosa do imigrantov, o čemer sta na srečanju govorila papež Benedikt XVI. in predsednik George Bush. Po pogovorih so objavili tudi skupno sporočilo, v katerem je izra že na nuj nost ko or di -nirane in humane politike do priseljencev in njihovih družin. Gre nedvomno za odgovor na številne deportacije ilegalnih priseljencev, pri katerih prihaja do lo čevanja dru žin skih čla nov. Deportacije so posledica trde linije ameriške administracije do ilegalnih priseljencev. Mnogi izmed teh so do-žive li izred no trd pris top ob la si v dr -žavah Arkansas, Teksas, na Floridi v Tennesseeju in Zahodni Virginiji. Priseljenci upajo, da bo prav papežev obisk omeh čal ne izprosno poli ti ko ame riš kih ob las ti do njih in v tem smi -slu so papežu izrazili tudi svoja pričakovanja.
Po na pove dih bo papež Bene dikt XVI. jutri odpotoval iz Washingtona v New York.
gaza,
V spopadih včeraj najmanj 20 mrtvih
GAZA - V silovitih spopadih na območju Gaze je bilo včeraj ubitih 17 Palestincev, med njimi snemalec tiskovne agencije Reuters, in trije izraelski vojaki. 23-letni snemalec Fadel Šana je bil hudo ranjen v napadu izraelskega helikopterja, ranam pa je podlegel v bolnišnici, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je danes začel tridnevni obisk v Rusiji, je ostro obsodil izraelski napad, vse strani pa je pozval, naj spoštujejo premirje. »Predsednik Abas je ostro obsodil izraelsko stopnjevanje nasilja na območju Gaze,« je sporočil tiskovni predstavnik Nabil Abu Rudejna, ki spremlja Abasa v Moskvi.
Spopadi so izbruhnili po nočnem vdoru izraelskih vojakov na območje Gaze. Po izraelskih navedbah je šlo za rutinsko operacijo proti skrajnežem, ki na Izrael izstreljujejo rakete. Izraelski vojaki so se s pripadniki Hamasa spopadli na več krajih, pri tem pa so jim pomagala tudi letala. (STA)
Papež Ratzinger na balkonu Bele hiše s predsednikom ZDA Georgeom Bushem in njegovo ženo Lauro
ansa
bruselj - Slovenski zunanji minister o Hrvaški in Srbiji
Rupel: Slovenija ne blokira pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo
BRUSELJ - Slovenija ne blokira nobenega poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, je včeraj v Bruslju poudaril vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel. Vsi skupaj si želimo, da bi bila Hrvaška uspešna pri spoštovanju evropskih načel in napredovanju na poti v EU, je dejal. »Slovenija ima kot vse druge države članice nekatera vprašanja, vzame si čas za premislek, lahko tudi nasprotuje odpiranju ali zapiranju kakšnega poglavja, ampak to je vse v skladu bodisi z našimi pravicami bodisi z zakoni, ki vladajo v EU,« je pojasnil. »Mnoge države imajo svoja vprašanja, svoje pripombe, tudi Slovenija,« je dodal.
Tako se je minister odzval na navedbe hrvaške strani, da Slovenija tudi po rešitvi problema zaščitne ekološko-ribo-lovne cone v Jadranu še vedno blokira pogajanja Hrvaške z EU. Slovenija že nekaj časa zadržuje odpiranje dveh pogajalskih poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU, je pred dobrim tednom ocenil hrvaški predsednik Stipe Mesič za hrvaški radio.
Hrvaška bo 21. aprila v Bruslju odprla dve novi poglavji v pristopnih pogajanjih z EU, med slovenskim predsedovanjem pa hrvaška stran računa še na odprtje štirih ali petih poglavij. Hrvaška je doslej odprla 16 od 35 poglavij ter začasno zaprla dve. Hrvaška stran sicer napoveduje, da bo do konca leta odprla vsa poglavja.
Za to se zavzema tudi Francija, ki bo EU predsedovala za Slovenijo.
Hrvaška naj bi v pristopnih pogajanjih z EU do konca tega leta odprla vsa poglavja, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP med nedavnim obiskom v Zagrebu hrvaškemu predsedniku Stipe-tu Mesiču zagotovil francoski državni sekretar za evropske zadeve Jean-Pierre Jou-yet. Evropska komisija bo jeseni ob predstavitvi rednih letnih poročil o napredku držav Zahodnega Balkana na poti v EU predstavila ciljni časovni načrt za sklenitev tehničnih pogajanj Hrvaške z EU v letu 2009 pod pogojem, da Hrvaška izpolni vse določene pogoje, je marca napovedal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. »Prvi pogoj je, da izpolni vsa merila za odprtje poglavij do junija 2008,« je tedaj poudaril Barroso. Upoštevati mora vse pravne obveznosti v okviru sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter splošne pogoje v procesu pridruževanja in stabilizacije, nujno pa mora izboljšati tudi upravljanje finančnih sredstev EU v projektih Phare in Ipa, je pojasnil.
Vodja slovenske diplomacije
Dimitrij Rupel
kroma
Merila za odprtje poglavij je nujno izpolniti do junija, je v začetku meseca poudaril Rehn. »Sicer časovni okvir za sklenitev tehničnih pogajanj postane skoraj neizvedljiv. Zato se držimo tega roka,« je pozval.
Rehn je še poudaril, daje zavel svež veter v pristopnem procesu Hrvaške in da ne vidi razlogov za ovire, če bo Hrvaška izpolnila svoje naloge.
Minister Rupel je včeraj v Bruslju na institutu za evropske študije bruseljske univerze ULB predaval o notranjih in zunanjih izzivih EU, pri čemer se je osredotočil predvsem na notranje izzive EU, konkretno na novo, Lizbonsko pogodbo EU, ter na Zahodni Balkan, predvsem na Kosovo in Srbijo.
»EU bi se lahko konec aprila v Luk-semburgu dogovorila za podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, je včeraj ocenil vodja slovenske diplomacije. »Pričakujem, da bo mogoče storiti kakšen dober korak v korist Srbiji, da bi podprli proevropske sile v Srbiji« pred srbskimi volitvami, je menil minister.Vod-ja slovenske diplomacije in predsedujoči zunanjim ministrom EU se je včeraj v Bruslju sestal z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano. Govorila sva tudi o tem, kaj je mogoče pričakovati v okviru zasedanja zunanjih ministrov EU 29. aprila v Luksemburgu, je povedal minister.
Čeprav minister Rupel pričakuje »dober korak v korist Srbiji«, pa hkrati poudarja, da »stvar ni preprosta«. »Kot veste, nas je 27 in različne države imajo tu pa tam različne poglede,« je opozoril in dodal, da še ni jasno, ali je najostrejša nasprotnica podpisu sporazuma, Nizozemska, omehčala svoje stališče.
»Ali bomo dobili soglasje vseh članic, ta trenutek ne morem povedati, si pa prizadevamo zelo zelo intenzivno,« je poudaril minister in razkril, da skupaj z nizozemskim kolegom Maximom Verhage-nom pripravljata »neko stališče«. Nekateri evropski mediji so sicer včeraj poročali, da naj bi Nizozemska pristala na podpis sporazuma.
O tem, kakšen naj bi bil dogovor ministrov konec meseca v Luksemburgu oziroma ali naj bi EU s Srbijo sklenila nekakšen začasen ali napol sporazum, minister ni želel ugibati, temveč je dejal le: »Nikdar nisem skrival svojega stališča, ki je tudi stališče večine držav članic: želim si, da bi bilo mogoče konec meseca, še pred srbskimi volitvami, podpisati sporazum.«
Nizozemska je doslej ostro nasprotovala podpisu sporazuma s Srbijo brez prijetja in predaje haaškega obtoženca Ratka Mladiča, obtoženega za pokol v Srebrenici. Zaradi vloge nizozemskih vojakov na območju v času pokola v Srebrenici je sicer čez nekaj let celo padla nizozemska vlada. (STA)
sodišče zda
Uporaba smrtonosne injekcije ustavna
WASHINGTON - Ameriško vrhovno sodišče je včeraj odločilo, da je uporaba smrtonosnih injekcij za izvrševanje smrtne kazni zakonita in v skladu z ustavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. S tem je sodiš če po ne kaj več kot pol le -ta znova odprlo pot za izvrševanje najstrožje kazni v Združenih državah Amerike. Sodniki so s sedmimi glasovi za in dvema proti odločili, da tveganje za trpljenje usmrčenih na ta način ne predstavlja »krutosti ali neobičajnega kaznovanja«, ki ju v ZDA prepoveduje ustava. Smrtonosna injekcija je sicer najpo-gos tej ši na čin za izvrševanje smrtne kazni v ZDA. Leta 2006 je bilo na ta način usmrčenih 53 ljudi, največ, kar 98, pa so jih tako usmrtili leta 1999.
Nekaj obsojenih na smrt pod vodstvom para iz Kentucky-ja je pred tem na vrhovno sodišče poslalo zahtevo, naj presodi, ali je uporaba smrtonosne injekcije sploh ustavna. Po njihovem mnenju naj bi pri tovrstnem pos top ku v ne katerih pri me rih prišlo do nepotrebnega trpljenja.
Injekcija sicer deluje v treh fazah - obsojenca najprej umiri, ga nato paralizira, nazadnje pa povzroči ustavitev srca. V kolikor se usmrtitev odvija v skladu z načrtom, obsojenec hitro po vbrizgu izgubi zavest in nato umre v nekaj minutah. Če pa anestezija ni pravilno pripravljena in odmerjena, lahko obsojenec pred smrtjo preživlja izjemne muke, poroča
AFP. Decembra 2006 so po tem postopku usmrtili obsojenega morilca Angela Nievesa Diaza. Ker je v prvem poskusu injekcija zgrešila njegovo veno, so mu morali injekcijo vbrizgati še drugič. Diaz je pri tem doživljal izjemne muke, poleg tega pa je postopek trajal kar 34 minut. Po incidentu so na Floridi uvedli začasni moratorij na usmrtitve.
Zvezna država New Jersey je sicer decembra lani postala prva ameriška zvezna država, ki je smrtno kazen odpravila. (STA)
kitajska
Policija
zasegla orožje v samostanih
PEKING - Kitajska policija je v 11 samostanih na severozahodu države, kjer živi večinoma tibetansko prebivalstvo, zasegla orožje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Predstavniki lokalnih oblasti so o najdbi orožja v šestih samostanih poročali že v torek, včeraj pa so na istem območju na orožje naleteli še v petih samostanih. »V preteklih dveh dneh je lokalna policija zasegla tri puške, 571 nabojev, 10 kilogramov dinamita, pet detonatorjev in 38 satelitskih sprejemnikov v 11 samostanih v okrožjih Jone in Xiahe in v mestu Hezuo v tibetanskem avtonomnem okrožju Gannan,« je navedbe kitajske tiskovne agencije Xinhua povzela AFP.
Prav okrožje Gannan je pogosto prizorišče nemirov, potem ko so protesti v Tibetu v začetku marca izbruhnili ob 49. obletnici tibetanske vstaje proti kitajski nadvladi. Ti so se sprevrgli v izgrede, v katerih je po podatkih kitajskih oblasti umrlo 22 ljudi, po podatkih tibetanske vlade v izgnanstvu pa več kot 150, poroča AFP. Policija je do sedaj že zaslišala 2204 protestnike, med njimi tudi 519 tibetanskih menihov, izmed katerih jih je 1870 tudi že izpustila.
w
Četrtek, 17. aprila 2008 1 9
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
APrimorski
~	dnevnik
zimska univerzijada 2013 - Mednarodna komisija zadovoljna z edinim kandidatom
Maribor bo dobil zeleno luč
252 milijonov evrov naložb - Še dve skakalnici, ledena dvorana v Rušah in dodatno drsališče
Člani mednarodne
ocenjevalne
komisija FISU (na
Pohorju) pohvalili
organizatorje
mariborske
kandidature
mediaspeed
MARIBOR - Šestčlanska tehnična delegacija Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU), ki sije od ponedeljka do včeraj ogledovala predvidena prizorišča zimske univerzijade leta 2013 v Mariboru, Rušah in Zrečah, je izrazila polno podporo edinemu kandidatu za univerzijado leta 2013 za glasovanje izvršnega odbora FISU 31. maja letos v Bruslju.
»Ne le, da so mariborski organizatorji dobro pripravljeni, bodoči organizatorji bodo le težko sledili vašemu zgledu. Ocenjevalna komisija bo predlagala izvršnemu odboru FISU, da podpre kandidaturo Maribora,« je napovedal vodja ocenjevalne komisije FISU Le-onz Eder. »Mislim, da smo že sedaj pripravljeni za izvedbo tekmovanja in pričakujemo pozitivno odločitev IO FISU,« je uvodoma dejal župan mestne občine Maribor Franc Kangler. Sama izvedba univerzijade naj bi stala 13 milijonov evrov, skupaj z infrastrukturo pa je ocenjena vrednost prireditve 252,6 milijona evrov.
Štajerska prestolnica se je pred tem že potegovala za organizacijo univerzijade, turško mesto Erzurum je Maribor premagal na glasovanju 16. januarja 2007 v Torinu. Tudi tedaj je ocenjevalna komisija z laskavo ocenila slovenskega predstavnika, ki tokrat, za razliko od večine siceršnjih univerzitetnih prvenstev, nima protikandidata.
»Običajno sta najmanj dva, večinoma pa več, tudi prek pet kandidatov. Švica je doslej trikrat kandidirala z močnimi kandidati in trikrat izgubila. Toda zagotavljam vam, da je imel tokrat Maribor izjemno predstavitev, ima kari zma tič ne ga žu pa na, pre pri čan pa sem tudi, da bo konec maja prireditev tudi odlično predstavljena na IO FISU. Ocenjevalna komisija popolnoma podpira Maribor, zato sem prepričan, da bo kandidatura dobil dovolj glasov. Ne skrbite, saj je že v ocenjevalni komisiji četverica članov IO FISU,« je na novinarski konferenci zatrdil Eder in dodal: »Po Torinu, ko so bili Mariborčani zelo razočarani, tudi zaradi kritik verjetne politične odločitve IO v prid drugemu kandidatu, je bilo v FISU več sprememb. Spremenila sta se tudi postopek glasovanja in sestava komisije, organizacijskim odborom tekmovanj pa smo namesto štirih omogočili pet let za pripravo. Maribor pa je navdušil predvsem z dejstvom, da ne bo šlo le za prvovrsten športni dogodek, ampak tudi za izjemno kombinacijo turističnih in drugih gospodarskih danosti, povečanje razvoja severovzhodne Slovenije in medkulturnega dialoga ter s tem dodatne vrednosti prireditve.«
Člani slovenske delegacije so že na začetku lanskega leta, takoj po neuspešni kandidaturi, najavili, da se bodo še enkrat potegovali za izvedbo univerzijade. »Po Torinu smo temeljito delali in
v ponovno kandidaturo poleg Maribora vključili tudi Roglo in Zreče. Še zdaj je tam veliko snega, kar dokazuje, da lahko izvedemo tekmovanje ne glede na vremenske razmere,« je dejal mariborski župan. Povedal je, da v javnosti kroži sicer precej številk o vložkih, ki bodo potrebni za izvedbo univerzijade.
»Toda 253 milijonov evrov je potrebno ločiti na različne segmente, saj gre tako za obnovo državnih cest, kar bo prek rednih dejavnosti storila država, za so be in dru go tu ris tič no po nu -dbo, za katere bodo sredstva namenili zasebniki in turistične organizacije, pri izvedbi pa bodo pomagali tudi univerza, mestna občina in zasebni kapital. Za samo odvijanje športnih tekmovanj pa potrebujemo le še dve skakalnici, ledeno dvorano v Rušah in dodatno drsališče v Mariboru,« je navedel Kan gler.
Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (SUSA), je dodal, da potrebujejo le 13 milijonov evrov, da bi lahko logistično izpeljali univerzijado. Vodja tehničnega dela komisije Roger Roth je ocenil, da so prizorišča za tekmovanja na sne-
gu so že zdaj na izjemno visoki ravni, prizorišča za tekmovanja na ledu in nekatera druga pa so šele načrtovana.
»Določena prizorišča so šele na papirju, vendar zadovoljujejo naše standarde,« je navedel Roth.
Pohorski snežni stadion je predviden za alpsko smučanje in paralelne discipline deskanja na snegu, Ledena dvo ra na Ta bor za ho kej na le du, Areh na Pohorju za biatlon, Rogla pa za tek na smučeh. Vsa ta prizorišča so že na voljo, druga so v načrtih v kratkem ali nekoliko daljšem obdobju.
V kratkem bodo začeli graditi tek-movališča za smuk in superveleslalom v alpskem smučanju na Pohorju, kjer bodo tudi tekmovališča za snežni kanal, deskarski kros in skoke deskarjev, V Radvanju pod Pohorjem bosta zgrajeni dve skakalnici in ledena dvorana za umetnostno drsanje ter hitrostno drsanje na kratke proge. Ledena dvorana v Rušah naj bi gostila curling, v Mariboru pa bo sta la tu di dru ga le de na dvo -rana za trening hokeja na ledu. V daljšem obdobju naj bi bili zgrajeni le druga ledena dvorana Radvanje in radvanj-ske proge za tek na smučeh.
nogomet - A-liga
Novellino 13. trener brez službe
TU RIN - Pod pri tis kom razjarjenih navijačev je predsednik Torina Urbano Cairo včeraj odstavil trenerja Walterja Novellina. Kaplja čez rob slabih rezultatov prvoligaša je bila nedeljski poraz v Genovi. Navijači so po tekmi napadli avtobus z igralci, po ško do va li pa so tu di ne kaj klub skih av to mo bi lov.
Da bi po mi ril pre na pe te privržence kluba je Cairo v klub spet privabil Giannija di Biasija, ki j med navijači zelo priljubljen. Pred dve ma le to ma je moš tvo pripeljal v višjo ligo, lani pa do obstanka, potem ko je februarja zamenjal Zaccheronija. To pomeni, da bo na klopi Torina sedel že tretjič. Problem je v tem, da se Di Biasi ta čas mudi v Španiji pri Le-vanteju, kjer pa zaradi težkih finančnih razmer v klubu ne prejema plače. Če bo sprejel Torino-vo ponudbo, bo bržkone zahteval tu di pro ste ro ke. No be na skriv -nost ni, da Cairo sam izbira večji del igralcev, velikokrat v nasprotju z željami njegovih trenerjev.
Od začetka sezone so v A-ligi zamenjali že 13 trenerjev, to se pravi krepko več kot polovico. Gre za največje število zamenjanih trenerj ev v zadnjih 60 letih. Odkar v A ligi obstaja ena sama skupina, to je od leta 1929, so več trenerjev zamenjali samo v sezoni 1947/1948, ko jih je službo izgubilo sedemnajst.
doping
Di Luca oproščen!
RIM - Sodnik zadnje stopnje pri CONI-ju je kolesarja Danila Di Luco oprostil obtožbe jemanja dopinga zaradi pomanjkanja dokazov. Di Luci so prekršek očitali po lanski etapi dirke po Italiji na Zoncolanu in zanj zahtevali dve leti diskvalifikacije. Sodnik CONI-ja pa je zdaj mnenja, da obtožnica ni dosegla stopnje verjetnosti kot jo predvideva proti dopinški protokol WADA. »Zadovoljni smo z razpletom primera, po katerem je Di Luca tvegal konec kariere, po našem mnenju pa do obtožbe sploh ne bi bilo smelo priti,« je povedal kolesarjev zagovornik odv. Cecconi. Di Luca zaradi začasnega suspenza ni smel tekmovati na SP, bo pa zdaj lahko nastopil na prihodnjem Gi-ru.
STIELIKE - Nekdanji nemški nogometni reprezentant Uli Stielike (53 let) ne bo več vodil Slonokoščene obale. Pogodba z odlično afriško reprezentanco mu je potekla, zveza pa je ne namerava obnoviti, saj meni, da rezultati niso na ravni kakovosti moštva.
DAH LJUBEZNI - Prireditelji kotalkarske revije Dah ljubezni, to je društvo Jolly,so sporočili, da si je manifestacijo v treh dneh skupno ogledalo 4.000 ljudi, od tega 2000 samo v soboto.
SKUPNA KANDIDATURA -
Odbojkarski zvezi Srbije in Italije sta vložili skupno kandidaturo za organizacijo ženskega evropskega prvenstva leta 2011. Italijani in Srbi so skupaj priredili že moško odbojkarsko prvenstvo leta 2005. Finale bi gostila srbska prestolnica.
SENZACIJA V KANALU - Na drugi tekmi finala državnega odbojkarskega prvenstva Slovenije je Salonit iz Anhovega (Kovačič 12, Komel 12, Berdon 11) s 3:0 (19, 16, 23) premagal blejski ACH Volley (Gasparini 13, Paj-nek 11) in izid v zmagah izenačili na 1:1. Žensk, 1 tekma: Hit Nova Gorica - Novo KBM Branik 3:0 (17, 20, 21).
KOPRČANI OK - Izidi slovenske košarkarske lige, za prvaka: Domžale - Olimpija 76:93; Koper - Slovan 79:68; Mercator - Elektra 94:86. Za obstanek: Zreče - Kraški zidar 79:69.
nogomet - Zaostala tekma A-lige
Juventus dosegel cilj
Uvrstitev v Ligo prvakov ni več pod vprašajem - S Parmo se je Ranierijevo moštvo poigravalo kot mačka z mišjo
Juventus - Parma 3:0 (2:0)
STRELCI: Trezeguet v 16., Palladi-no v 30. in Morrone (avtogol) v 77. min.
JUVENTUS: Buffon, Grygera, Sten-dardo, Chiellini, Molinaro, Salihamidžic, Camoranesi (od 66. Tiago), Nocerino, Pal-ladino (od 80. Marchionni), Trezeguet, Del Piero (od 66. Nedved). TRENER: Ra-nieri
PARMA: Bucci, Zenoni, Falcone Od 75. Rossi), Fernando Couto, Castel-lini, Dessena, Mariga, Morrone, Anto-nelli, Reginaldo, Corradi (od 48 Gasbar-roni). TRENER: Cuper
TURIN - V zaostali tekmi 31. kroga A-lige je Juventus s prepričljivim nastopom odpravil Parmo, utrdil svoje 3. mesto na lestvici in si praktično že zagotovil pravico do nastopa v prihodnji Ligi prvakov, kar je bil tudi letošnji osnovni cilj Ranierijevega moštva ob povratku v najvišjo ligo. Pred Fiorentino ima osem točk naskoka, pred Milanom in Sampdorio pa že dvanajst. Čeprav drži, da bi bil moral sodnik prvi Trezeguetov gol (njegov že 18.) razveljaviti zaradi nedovoljenega položaja, je zmaga Del Piera in tovarišev zaslužena, saj so ves čas napadali, tokrat pa tudi odpravili s tradicijo, po kateri so letos proti slabšim ekipam v ligi praviloma igrali pod svojimi sposobnostmi. Da so zapustili dober vtis, je prispevala tudi Par-
Po napačnem posegu vratarja Parme je Trezeguet potisnil žogo v mrežo tik pred golovo črto, bil pa je v nedovoljenem položaju
ansa
ma, ki je pokazala bolj malo. Imela pa je tudi smolo, da se je takoj na začetku drugega polčasa poškodoval njen napadalec Corradi, zadnjih 13 minut pa je igrala še brez Fernanda Couta, ki ga je sodnik izključil zaradi ugovarjanja. Gostje vsekakor nikoli niso bili nevarni, poleg tega pa so potrdili ranljivost svoje obrambe, ki je s 53 prejetimi goli najslabša v ligi.
Drugi gol Juventusa je padle po lepe strelu Palladina, tretjega pa je v dru-
gem polčasu s strelom z glavo v lastno mrežo zakrivil Morrone, ki je skušal nespretno preusmeriti podajo v sredino Tia-ga-
VRSTNI RED: Inter 75, Roma 71, Juventus 64, Fiorentina 56, Milan in Sam-pdoria 52, Udinese 51, Genoa 45, Napo-li 43, Palermo 42, Atalanta 41, Lazio 40, Siena 38, Torino 34, Catania in Cagliari 32, Parma 31, Empoli in Reggina 30, Li-vorno 29.
pokal - Polfinale
Lazio ustavil Inter, Totti osrečil Romo
V prvi polfinalni tekmi državnega pokala sta se Inter in Lazio sinoči v Rimu razšla pri neodločenem izidu 0:0. Lazio je dobro ustavil Mi-lančane, za katere (glede na igralski kader) ne more veljati opravičilo, da so igrali z mnogimi rezervnimi igralci. Inter je bil vsekakor v drugem delu precej boljši. Za zmago proti Ca-tanii se mora Roma zahvaliti predvsem svojemu kapetanu Francescu Tottiju, ki je v začetku drugega polčasa presenetil nasprotnikovega vratarja s silovitim strelom od daleč. Tako pred edinimi zadetkom kot po njem je imelo Spallettijevo moštvo še nekaj zrelih priložnosti za gol, vendar do njega ni prišla. Oboji so igrali z velikim številom rezervnih igralcev.
SLOVENSKI POKAL - Polfi-nalna izida (prvi tekmi): Maribor -Domžale 1:0, Interblock - Koper 2:1.
20 Četrtek, 17. aprila 2008
ŠPORT
odbojka - Prva polfinalna tekma prvenstva U16
Kontovelke uveljavile svojo
v • •
premoč na mreži in v sprejemu
V prvem nizu so igrale zelo boječe, nato so prevladale - Cerne: »Pričakovali smo večji odpor«
Kontovel - Volley 3000 3:0 (25:22, 25:15, 25:20)
KONTOVEL: Antognolli, J. in M. Briščik, Ferluga, Grego-ri, Raubar, Starc, Turco, Zavadlal. TRENER: Cerne.
V prvi polfinalni tekmi za naslov prvaka med šestnajstlet-nicami na Tržaškem so Kontovelke gladko odpravile nasprotnika. Varovanke trenerke Cerne so sicer začele zelo boječe: mučil jih je spomin na poraz, ki so ga proti isti ekipi doživele pred dvema letoma v polfinalu U14. Vodstvo so v uvodu prvega niza tako prevzele nasprotnice, ki so sicer nizale točke predvsem po zaslugi napak Kontovelk. V nadaljevanju so domače igralke uveljavile svojo premoč v napadu in sprejemu, nadoknadile zaostanek in zaključile niz v svojo korist. V drugem nizu so Kontovel-ke zaigrale bolj sproščeno in hitro visoko povedle, najprej s 6:1, nato še z 20:10. Višinska premoč nasprotnic, ki so učinkovito igrale predvsem v bloku, pa ni preprečila lažje zmage v tem setu. V zadnjem nizu je trener nasprotnic zamenjal podajalko, ki je bila bolj natančna pri režiji. Vse do 15. točke sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nato pa so Kontovelke z učinkovitimi napadi pove-dle z 21:16. Prednosti nasprtonice niso uspele nadoknaditi, tako da je zmaga zasluženo ostala na Kontovelu.
»Pričakovali smo več odpora. Nastopili smo v popolni postavi, čeprav smo cel teden trenirale brez nekaterih ključnih igralk,« je po tekmi povedala trenerka Tania Cerne, ki je lahko spet računala tudi na Tadejo Zavadlal.
Druga polfinalna tekma bo v nedeljo, 20. aprila ob 11. uri v telovadnici stadiona Rocco.
Akrobatski obrambni poseg Kontovelove podajalke Antognollijeve
kroma
/
odbojka - U14
Borovke zlahka čez prvo oviro
Libertas A - Bor Kinemax A: 0:3 (20:25, 7:25, 11:25)
BOR KINEMAX A: Bruss, Kneipp, Pučnik, Žerjal, Hauschild, Cella, Visintin, Na-dlišek, Rabak, Macor, Steinbach. TRENER: B. Nacinovi
Borove štirinajstletnice so brez večjih težav osvojile prvo polfinalno srečanje proti Li-bertasu, tako da jim je za vstop v finale na današnji povratni tekmi (ob 19.45 na Stadionu 1. maj) dovolj že osvojitev enega seta. Plave so kljub slabšemu začetku, ko niso igrale dovolj sproščeno, dokazale, da se v vseh elementih boljše od domačink. Predvajale so bolj dovršeno igro napadale učinkovito tako s centra kot s krilnih pozicij in bile bolj natančne v polju, poleg tega pa je bil tudi njihov servis precej močnejši. Tako je bil Libertas pravzaprav razen v uvodnem nizu, ko se je v polju izredno boril obenem pa izkoristil napake naše ekipe in do dvanajste točke celo vodil, v bistvu povsem nemočen. V drugem setu so naprimer plave s Kneipovo na servisu že na začetku povedle 10:0, nato pa prednost samo še večale. Podobno je bilo tudi v zadnjem setu, v katerem so domačinke točke dosegale le po napakah plavih, delovale pa so povsem zmedeno in naši ekipi niso več nudile nobenega odpora.
Če bodo Borovke tudi danes v domači telovadnici igrale tako dobro jim vstop v finale, kjer se bodo pomerile z zmagovalcem dvoboja med Virsusom in Alturo, ne more uiti. (T.G.)
□ Obvestila
KK ŠILEC vabi na 13. prijateljski spust s kajaki in gumenjaki po Vipavi, ki bo v nedeljo 20. aprila 2008. Vpisovanje bo potekalo na staru, v Renčah (pod jezom), od 9.30 do 10.30; start je predviden ob 11. uri. Za večje skupine je zaželjena predhodna prijava na e-mail: gorica@zssdi.it, tel. 0039-0481-33029; med 14. in 15. uro bo sledilo nagrajevanje in družabnost na sedežu društva Skala v Gabrjah.
MLADINSKI ODSEK SPDT obvešča, da je izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glinščice prenešen na soboto, 19. aprila 2008. Zbrali se bomo ob 9. uri pred gledališčem v Bol-juncu. Prihod je predviden za 14. uro na zbirno mesto. Informacije in prijave na tel. 338 5953515 (Katja) ali na mla-dinski@spdt.org.
ZSŠDI sklicuje v sredo, 23. aprila 2008, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v športnem centru v Bazovici, 37. redni občni zbor. Po rednemu delu občnega zbora bo odv. Samo Sancin predaval na temo: Odgovornost predsednika in odbora športnega društva.
AŠD BREG obvešča, da bo redni občni zbor društva v torek, 22. aprila, ob 20.00 uri v prvem sklicanju in ob 21.00 uri v drugem sklicanju, na sedežu društva v občinskem športnem centru Silvano Klabjan. Vljudno vabljeni!
AŠD-SK BRDINA obvešča svoje člane, da bo zaključno nagrajevanje društvene tekme in zaključek se sezone v soboto, 19. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu.
ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2008. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 31. maja 2008. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM
sklicuje redni občni zbor v kulturnem društvu Skala v Gropadi v četrtek, 24. aprila, ob 18.30 v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu.
AŠK KRAS sklicuje jutri, 18. aprila 2008, 46. redni občni zbor, ki bo v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20.30 v drugem sklicanju.
TPK SIRENA sporoča, da bo jutri, 18. aprila na sedežu Pomorskega kluba -Miramarski drevored 32, 32. redni občni zbor ob 20.30 v drugem sklicanju.
AŠD POLET vabi vse bivše kotalkarje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 21. aprila ob 20.30 na Pikelcu, za sodelovanje na prireditvi ob 40. letnici ustanovitve društva, ki bo konec meseca junija.
PLANINSKI SVET
Mladinski odsek SPDT
Izlet mladinskega odseka SPDT v Dolino Glinščice
Mladinski odsek SPDT obvešča, da izlet za osnovnošolsko mladino v dolino Glinščice je prenešen na soboto, 19. aprila 2008. Zbrali se bomo ob 9. uri pred gledališčem v Boljuncu.
Od zbirnega mesta, pred gledališčem F. Prešeren, se bomo podali mimo kraja, ki ga domačini imenujejo Na jami, skozi Boljunec v Gornji Konc. Pot bomo nadaljevali po desnem bregu Glinščice do poti, ki vodi v Hrvate. Tu bomo prečkali strugo in se povzpeli do cerkvice Sv. Marije na Pečah. Po kratkem postanku bomo šli ob slapu do Botača. Od tu po pobočju Griže do kolesarske steze in po tej do razvalin Mohovega gradu in po poti, ki je povezovala Boršt in Zabrežec z reko Glinščico, zopet v Gornji Konc in v Boljunec. Prihod je predviden za 14. uro na zbirno mesto.
Otroci naj bodo primerno oblečeni in obuti in naj imajo s sabo zmerno količino hrane in pijače v nahrbtniku. Za informacije in prijave pokličite na tel. 338 5953515 (Katja) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org. Vabljeni!
Namenitev petih tisočink davka IRPEF
SPDT obvešča vse svoje člane in prijatelje, da je z letošnjim letom tudi Slovensko planinsko društvo Trst uvrščeno med ustanove v korist katerih lahko davčni zavezanci namenijo delež petih ti-sočink davka IRPEF. V tem slučaju mora davčni zavezanec, v svoji davčni prijavi, navesti davčno številko koristnika. Davčna številka SPDT je 80022480323. Vsem članom in prijateljem se v naprej zahvaljujemo za naklonjenost in pomoč.
Pomladanski izlet SPDT
Odborniki SPDT smo za letošnji pomladanski izlet, ki je bil v nedeljo, 6. aprila 2008, izbrali tematsko pohodno pot, ki nas je vodila skozi vasi zgornje Vipavske doline. Pot je poimenovana po duhovniku Matiji Vertovcu, ki je živel in delal v teh krajih. Kot poljudnoznanstveni pisec, rojak in učitelj vipavskih vinogradnikov in je bil eden najvidnejših strokovnih piscev s področja kmetijstva v 19. stoletju.
Lepa skupina planincev se je zbrala v nedeljo, ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu smo odpeljali proti mejnemu prehodu Gorjansko, v Komen, Štanjel, do Vipavske doline, po hitri cesti do Ajdovščine in naprej do vasice Ustje, kjer smo pod mogočnim hrastom parkirali svoje avtomobile. Naš pohod smo začeli po poljski poti, ki nas je vodila do vasi Dolenje. Po krajšem vzponu smo prišli do cerkvice Sv. Marijete, ki je bila zazidana leta 1646 in je
znana predvsem po gotskem prezbiterju v oltarnem delu. Od cerkvice smo se po stezi povzpeli do razgledne točke Nabojs, od koder smo občudovali obrobje Vipavske doline. Pot smo nadaljevali do vasi Planina
in preko Kravje doline dospeli v zaselek Marci. Z asvaltne ceste smo nato zavili na poljsko pot, ki je speljana po južnem robu Planinske ravni in po njej prišli do prevala Trešnik pod Ostrim vrhom, kjer smo se ustavili za krajši počitek in malico. Iz prevala smo se spustili po strmem, južnem pobočju proti vasi Gaberje in zaselku Potok. Južno od tega zaselka se nahaja zaselek Jakulin, rojstni kraj Matije Vertovca. Nadaljevali smo do vasi Šmarje, katere stari del vasi je zgodovinsko zaščiten. Tu smo srečali vaščana g. Milana Marca, ki nas je prijazno povabil v klet in nam ponudil kozarec domače kapljice. Odprl nam je tudi cerkev in nam razložil njeno zgodovino. Po obvezni skupinski sliki, pred spomenikom Matije Vertovca, smo se podali spet na pot proti Vrtovčam, Tevčam in Uhanjem. Po šestih urah zmerne hoje se je naš pohod, ki se je odvijal skozi vasi, preko polj in vinogradov, čez griče in travnike, zaključil z družabnostjo v prijaznem agriturizmu. (L.S.)
Izlet SPDT na Bloško planoto
SPDT organizira v nedeljo, 27. aprila 2008 avtobusni izlet na Bloško planoto. Odhod avtobusa iz Trsta, s trga Oberdan, bo ob 8.00 uri in iz Opčin, izpred hotela Danev ob 8.15. Predvideni sta dve varianti pohoda: krajša (tri ure) in daljša od 4 do 5 ur. Z avtobusom se bomo popeljali do vasi Kračali, kjer se bo začel naš pohod. Skupaj se bomo podali v sotesko Kadice, katero prepletajo številni potočki in mali slapovi. Pot bomo nadaljevali do planine Drnik, to je do velikega pašnika z krasnim razgledom. Tu se bosta skupini razdelili, obe pa bosta dospeli, po daljši ali krajši poti do Bloškega Jezera. Izlet ni zahteven zato je primeren za vse. Člane in prijatelje narave vabimo, da se čimprej vpišejo na tel. 040/220155 (Livio) ali 040/2176855 ali 3335994450 (Vojka). (L. S.)
Srečanje s KD Bazovica iz Reke
V	nedeljo, 20.aprila 2008 se bodo v Športnem centru v Bazovici srečali planinci SPDT, planinski odsek Sloga-Devin, P.D. Ilirska Bistrica, in planinski odsek kulturnega društva Bazovica iz Reke. Vse ljubitelje narave in hoje vabimo, da se nam pridružijo. Zbirališče ob 9.00 uri.
V	programu so: pohod, kulturni program in družabnost.
Dodatne informacije, za SPDT, vam nudita Livio tel.040/220155 in Vojka tel.040/2176855 ali tel. 333.5994450. (V.K)
Izlet SPDG v okolici Vrha
SPDG obvešča, da bo v nedeljo, 27. aprila v sodelovanju s Kraškimi krti in ob udeležbi prijateljev Planinske družine Benečije potekal izlet po območju goriškega Krasa v okolici Vrha. Glede na to, da se bodo udeleženci lahko spustili v jamo Kraljico Krasa, si ogledali njene geološke lepote in se nato povzpeli še na bližnji kucelj Bre-stovec, je izlet primeren bodisi za ljubitelje speleologije kot za planince. Koča Kraških krtov bo ta dan izletnikom odprta in na razpolago.
150. obletnica rojstva Henrika Tume
Letos beležimo 150. obletnico rojstva Henrika Tume, velikega slovenskega vsestranskega izobraženca, politika ter strastnega obiskovalca in ljubitelja gora.
Tuma se je rodil v Ljubljani leta 1858. Po opravljeni gimnazijski maturi je vrsto let služboval kot začasni učitelj v Postojni. Zaradi svojih republikanskih nazorov je moral službo zapustiti. Doštu-diral je pravo na Dunajski univerzi, pravniško prakso pa pričel v Trstu. Leta 1890 je bil imenovan za sodnika v Tolminu. Kasneje se je z družino preselil v Gorico, kjer je opravljal poklic samostojnega odvetnika. Izvoljen je bil za poslanca goriškega deželnega zbora. Bil je ideolog in član socialdemokratske stranke.
Z Juliusom Kugyem je bil Tuma eden izmed pomembnejših raziskovalcev in poznavalcev Julijskih Alp. Svoje številne ture, ki jih je opravljal kot samohodec ali v spremstvu trentarskih domačinov je vrsto let podrobno opisoval na straneh Planinskega vestnika. Bil je prvopristopnik na mnogih grebenih, ra-zih in vrhovih. Še danes so med planinci priljubljeni vzponi po Tumovi smeri na Jerebico, v severni steni Velikega špičja ali tako imenovan Tumov izstop v triglavski Steni.
Ob vsem pa je pomemben predvsem Tumov intelektualni doprinos k utemeljevanju smotra slovenskega alpinizma, ki ga je strnil v knjigi Pomen in razvoj alpinizma.
Leta 1929 je Tuma dokončal še eno pomembno knjižno delo in sicer Imenoslovje Julijskih Alp v kateri se je lotil popisovanja in tolmačenja mnogih zemljepisnih krajevnih imen. Zbral je zajeten del toponimov od visokogorja do predgorja Julijskih Alp. Prizadeval si je, da bi nomenklaturo v slovenskem jeziku začeli uporabljati geografski zavodi pri tiskanju topografskih kart.
Ob tej pomembni obletnici je SPDG izdalo razglednico s Tumovim fotografskim portretom iz leta 1898, v času ko je Tuma živel v Gorici. (VaS)
Drevi 60. redni občni zbor SPDG
V	mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bo drevi 60. redni letni občni zbor SPDG. Prvi sklic je napovedan ob 19.30, drugi ob 20. uri. Poleg poročil o dejavnosti v lanskem letu, predstavitve programa in nekaterih drugih obveznosti, bodo na zboru izvolili tudi novi upravni odbor ter člane drugih statutarnih organov. Na izredni seji, pred tednom dni, je upravni odbor sprejel odločitev, ne glede na objavljeni dnevni red, izrazito delovnega značaja.
Prijeten izlet po soteski reke Reke
Udeležence nedeljskega izleta (6. aprila) je očarala notranjska Reka, ki pod Škocjanom ponikne in se po približno petdesetih kilometrih spet prikaže v Štivanu, z imenom Timava.
V	programu pobud takoimenovanih avtobusnih izletov je društvo letos spet uvrstilo (lani je bil izlet odpovedan) obisk soteske reke Reke in Škocjanskih jam. Udeleženci so se z izleta vrnili zares zadovoljni in marsikdo je po tihem že naredil načrt, da si bo zanimivosti narave in kulturne spomenike, ki jih na tem območju ni malo, ogledal zasebno. Skupino, ki se je v jutranjih urah z avtobusom odpeljala iz Gorice so sestavljali pretežno ljubitelji peš hoje, manjša skupina pa si je želela ogledati Škocjanske jame. Oboje skupaj bi bilo prezahtevno in je bila zato izbira obvezna. V prijetnem pomladanskem soncu so se planinci usmerili na lepo urejeno planinsko pot od fameljskega mosta do Škocjana, ki vodi mimo številnih, danes žal porušenih mlinov in mimo ruševin gradu Školj. V zadnjem delu, kjer reka zavije levo in nato prvič izgine v goro, se pot umiri in preide v prijeten kolovoz, ki pripelje v Betanjo, kjer se priključi na učno pot.
Planinske hoje je okrog dve in pol uri. Obvezni malici je sledil ogled drugega dela učne poti. Škoda, da ni bil možen ogled treh muzejskih zbirk, ki so urejene v okviru učne poti! Popoldne so izletniki namenili še ogledu vojaškega muzeja v Lokvi.Vreme seje medtem spremenilo in ob kar gostem rosenju in nadležnemu vetru je bila še najbolj primerna odločitev za povratek.
/
ŠPORT
Četrtek, 17. aprila 2008
21
fair play - Pogovor s trenerjem Petrom Brumnom
y
Najbolj pogoste so nešportne geste staršev«
Blagostanje zmanjšuje sposobnost ocenjevanja, kaj je prav in kaj ni - Komisija za fair play tudi pri nas?
»Vedno manj je rokovanja med tekmovalci, med tekmo in po njej. Trenerji včasih naženejo svoje otroke v slačilnice in sploh ne pomislijo na to, da bi se igralci rokovali.« Tako ugotavlja Peter Brumen, dolgoletni košarkarski trener, ki dodaja, da bi morali to spodbujati predvsem pri mladih športnikih. Gre namreč za enostavno športno gesto, ki jo vključujemo med ključna dejanja fair playa - športne poštenosti in strpnosti, o kateri je v športnih krogih čedalje več govora. V Sloveniji se s promoviranjem tega ukvarja Zavod za fair play in strpnost v športu, ki je prejšnji teden podelil Petru Brumnu priznanje za športno potezo meseca. Trener mladinske ekipe Jadrana je med tekmo turnirja Alpe Jadran prekinil tok tekme in zahteval, da se njegov igralec osebno opraviči za storjeni prekršek. »Nešpor-tna reakcija mladega, neoblikovanega igralca se sicer lahko ne bi nikoli več ponovila, lahko pa bi celo prerasla v nekaj ponavljajočega. S svojo gesto sem hotel, da bi igralec, nasprotnik in tudi gledalci ugotovili, da je bila njegova reakcija nepravilna,« nam je pojasnil Brumen, ki pa je bil nad prejetjem
hitra hoja
V Parizu dosegel najboljši cas zadnjih pet let
Hitrohodec Fabio Ruzzier je pretekli konec tedna tekmoval v Parizu na 50. izvedbi mednarodnega tekmovanja Challenge Facoetti. V kakovostni članski konkurenci je osvojil odlično četrto mesto: 20 kilometrov je prehodil v 1 uri 38 minutah in 53 sekundah: »to je moj rekord zadnjih pet let,« je pojasnil Ruzzier, ki je tekmoval za Atletski klub Koper. Nastop je nadvse spodbuden v perspektivi nastopa 11. maja na svetovnem pokalu v Rusiji.
Najhitrejši je bil 26-letni Sebastien Biche, francoski reprezentant, ki bo nastopil tudi na letošnjih OI v Pekingu in na svetovnem pokalu letos maja. 20 km je prehodil v času 1:29.12. Drugi je bil francoski državni prvak v dvorani Antonin Boyez (1:30.07), tretji pa mladinski francoski prvak Damien Molmy (1.30:43).
Skupno je tekmovalo 65 tekmovalcev iz šestih držav: ob domačih in slovenskih hitrohodcih, so nastopili tudi Italijani, Španci, tekači iz otokov Mauritius in Alžirci.
Tekmovalci so morali prehoditi 14 krogov, ki so merili 1.380 m, od teh 680 m na atletski stezi, nato pa so ostali del kroga prehodili na cesti: »Podlaga se je stalno spreminjala. Težave so povzročali tudi ležeči policaji, ki smo jih v vsakem krogu morali prekoračiti devetkrat. Nekaj metrov pa smo prehodili tudi po pločnikih,« je opisal progo Ruzzier, kije potožil po bolečinah v kolenih.
Na ekipni lestvici je prvo mesto zasedel lokalni ateltski klub Mon-treuil, atletski klub Koper pa je bil drugi.
priznanja dokaj presenečen: »Če sem iskren, bi nagrado odklonil, ker se mi dejanje ni zdelo vredno takega priznanja. Takih podobnih potez je bilo v moji športni karieri že več in menda je bila kaka gesta večja od te, za katero so me nagradili. Kljub temu pa cenim ustanovo, ki si je izmislila tak tip ocenjevanja, in osebo, ki je to gesto opazila in me predlagala. Res pa je, da je takih potez vsak dan na pretek in bi najbrž vse delovale vzgojno,« je pojasnil pomen nagrade naš košarkarski trener. »Ker na tekmah s svojim nešportnim obnašanjem včasih opozorim nase, nisem pričakoval, da bi me lahko kdaj odlikovali s takim priznanjem. Vendar s svojim obnašanjem nisem nikoli postopal v škodo nasprotnika, redko kdaj sem reagiral na sodniške odločitve. Brnel in ropotal sem na svoje igralce zato, da bi jih spodbudil k večji borbenosti. Seveda z dovoljenimi prijemi in ne z nešpor-tno hudobijo,« je svoj opazni slog vodenja tekem utemeljil Brumen.
Nekoč in danes
Z ugotovitvijo, da se danes veliko govori o fair playu, se strinja tudi trener Brumen: »Mogoče imamo športni akterji občutek, da je pristnega obnašanja, kjer bi prevladala zdrava tekmovalnost, čedalje manj. Na igriščih je več grobih posegov, kar ogroža pravi športni duh. Fair play je bil vedno prisoten, o njem pa se je v preteklosti manj govorilo.«
Razlik pri vzgoji otrok Brumen sicer ne opaža; ugotavljanja, da je grobih posegov več kot nekoč, povezuje predvsem s spremenjenimi družbenimi in ekonomskimi spremembami. »Morda smo bili včasih bolj spoštljivi. Danes pa imajo otroci preveč dobrin: ekonomsko blagostanje posledično zmanjšuje sposobnost ocenjevanja mladih, kaj je prav in kaj ni, kaj je in kaj ni dovoljeno,« pravi Brumen in se spominja, da je sicer tudi v začetku svoje trenerske kariere večkrat zaropotalo na igrišču.
Obnašanje otrok je seveda odvisno od domače vzgoje. To, kar otrok prinese od doma, bo tudi izkazal v družbi vrstnikov na tekmovališču. Nezanemarljivo vlogo pa ima tudi trener, s katerim otroci preživijo veliko tedenskih ur: »Trenerji smo odgovorni za otrokovo vsesplošno kulturo obnašanja. Z nami preživijo otroci tisti del življenja, ko so najbolj ranljivi: prvič zaradi njihove mladosti, drugič pa zato, ker so občutljivi. Na treningih jih utrujamo in takrat so namreč otroci najbolj ranljivi.«
Kaj pa pri nas?
Peter Brumen je z negativno noto ocenil predvsem starše: »Tako pri nas kot
Peter Brumen je prejšnji teden prejel v Sloveniji priznanje za športno gesto meseca, sam pa priznava, da na tekmah večkrat opozarja nase s potezami, ki niso v skladu s fair playem
kroma
nasploh v deželi prepogosto opažam nešportno obnašanje staršev in sorodnikov, ki se neprimerno odzivajo na sodniške odločitve, na reakcije nasprotnikov in s tem podpirajo svoje otroke k nestrpnemu ravnanju.«
Porivanja, iskrice in preklinjanja so seveda prisotna tudi med našimi športniki in trenerji: »Včasih smo trenerji bolj vzgojni, drugič pa manj. Nenazadnje pa smo ljudje in večkrat zaidemo tudi mi v vpliv tekmovalnosti,« meni Brumen in dodaja, da so sodniki nujno (»podčrtaj!«) »zlo«: »Tudi sodniki so ljudje in so torej zmotljivi. Ko nas njihove zmote prizadenejo, moramo biti potrpežljivi!«
Zamisel o komisiji, ki bi v naši športni sceni nagrajevala športne poteze poštenosti in strpnosti, se zdi Brumnu težavna. »Predvsem izbira članov komisije, ki bi izbirala športne poteze, je težka. V Sloveniji sestavljajo komisijo diplomi-ranci in doktorji znanosti Fakultete za šport ter novinarji, v zamejstvu pa ne vem, kdo bi lahko sestavljal komisijo, ki bi skrbno in tehtno znala izbrati dejanja, ki zaslužijo poudarek,« se sprašuje Bru-men. Kljub temu pa podpira idejo, da bi tako nagrado podeljevali: »Zaradi majhnega manevrskega prostora pa bi jo lahko podeljevali le enkrat letno.«
Deset športnih zapovedi
Če sloni fair play v amaterskem športu večinoma le na obnašanju in vzgoji športnikov, trenerjev in staršev, vključuje t. i. »poštena igra« v vrhunskem športu ob tem še pravičen odnos do lastnega telesa. Nadnaravno in presežno treniranje vrhunskih športnikov je nepošteno, saj neposredno vpliva na poškodbe: »Zdravniki opozarjajo na nevarnost poškodb po veliki količini treningov. Nemogoče je, da bi vrhunski smučar dočakal 25. leto brez natrganih kolenskih vezi ali težav v hrbtenici, ali da bi telovadka končala kariero brez načetega skeleta,« je kritičen Brumen. Ob nadnaravnih količinah treningih pa se krešejo z načeli fair playa tudi nedovoljena sredstva, ki jih športniki jemljejo za doseganje boljših rezultatov.
Najbrž bi moralo promoviranje športne poštenosti in strpnosti poseči še bolj na vse ravni, tako med vrhunske kot med amaterske športnike. Prvi korak k zdravemu, pravičnemu in boljšemu športu pa je lahko že poznavanje osnovnih načel, ki so zbrane v desetih športnih zapovedih za igralce, trenerje, starše in organizatorje, ki jih lahko vsi preberemo na spletni strani www.sportikus.org.
Veronika Sossa
Učitelji OOZUS-a na Kronplazu
Konec tedna je Osnovna organizacija zamejskih učiteljev smučanja OOZUS priredila posezonski licenčni seminar IVSI za učitelje 1. in 2. stopnje na Kronplatzu. Pod strokovnim vodstvom regijskega demonstratorja Gregorja Trohe so udeleženci predelali uradne vsebine šole smučanja s poudarkom na glavnih spremembah in osvežili meto-
dične postopke učenja. Posvetili so se tudi korekciji osebne tehnike. Učitelji so bili razdeljeni v dve skupini in delo je bilo opravljeno v dneh dneh. Udeleženci seminarja so v soboto zvečer imeli tudi na voljo pokušnjo znanih tirolskih cmokov podjetja Knodus, ki je bil tudi pokrovitelj seminarja. Sledila je še podelitev diplom za opravljen izpit učitelja 2. stopnje. Maurizio Peric (podpredsednik OOZUS-a) je izročil diplome Markotu Sosolu in Raffaellu Negro.
turno smučanje
Pivk na Kaninu
• •	■	v
ni imel sreče
Šestindvajsetletnemu Tadeju Pivku, Slovencu iz Žabnic iz Kanalske doline, v nedeljo ni uspel podvig. Na turno-smučarske-mu tekmovanju Kanin 2008 se je v dvojici s celovškim tekmovalcem Heinzom Verb-njakom uvrstil na šesto mesto (1.51:12,1). »Tri četrt tekme sva bila stalno v ospredj u, zatem pa sva morala nekoliko počasneje, saj je Verbnjak tekmoval z vročino in se ni počutil najbolje. Res škoda, saj bi v normalnih pogojih brez večjih težav zmagala,« nam je povedal Tadej Pivk, ki tekmuje za klub Aldo Moro. Na Kaninu sta letos zmagala Ales-sandro Follador in Riccardo De Zulian, ki sta zabeležila čas 1.47:09,4, tekmovalo pa je okrog sto dvoj ic.
KOLESARSTVO
Devinovca v dežju z nedokončanim nastopom
Kolesarske dirke za začetnike pri La-tisani v priredbi društva Velo Club za 1. Trofejo Adria Motor sta se med 73 kolesarji udeležila tudi člana SK Devin Erik Mozan. V težkih vremenskih razmerah je odstopil po 20 km, ko je do konca manjkalo še 10 km. Zmagal je Davide Rosso (Ceresetto) s povprečno hitrostjo 33,333 km/h. V ženski kon-kuenci je bila prva Dora Ciccone (Team Isonzo), ki je dosegla tudi 9. absolutni čas. Začetniki 2. letnika (74 tekmovalcev) pa so prevozili 36 km. Za SK Devin je tekmoval Peter Sossi, ki je odstopil po polovici prevožene proge, medtem ko Enrico Catania ni startal. Zmagovalec je bil Slovenec Blaž Žakelj (Radenska), ki je vozil s povprečno hitrostjo 33,2 km/h.
GORSKO KOLESARSTVO
Leghissi prekrižala načrte guma, Pozzecco ni v formi
Christian Leghissa, tekmovalec kolesarske ekipe Ovam iz Veneta, je na prvi nedeljski preizkušnji trofeje Serenissima (gorsko kolesarstvo), Prosecchissima 2008, v kraju Miane pri Trevisu osvojil solidno absolutno 16. mesto, drugi v kategoriji Master 1. Na progi, ki je merila 46 kilometrov (okrog 1700 metrov višinske razlike), je med 1100 nastopajočimi (in v slabih vremenskih razmerah) zmagal mladi reprezentant Toni Longo, ki se poteguje tudi za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. V kategoriji master 1 se je na prvo mesto uvrstil Marco Agricola iz Belluna. Leghissa bi se lahko uvrstil še kako mesto više, a prekrižala mu je načrte preluknjana guma. Leghissa bo že v nedeljo znova tekmoval v Montebelluni.
Za Trofejo Challenge, v kategoriji mladincev, pa je pri Bellunu tekmoval Daniel Pozzecco, ki pa še pili formo. Uvrstil se je na 16. mesto, s katerim pa ni bil najbolj zadovoljen.
SOLSKI ŠPORT
Danes med dvema ognjema šol v Dolini
V dolinski telovadnici se bodo danes dopoldne zbrale ekipe v igri Med dvema ognjema COŠ A. Bubnič, COŠ F. Venturi-ni, COŠ M. Samsa-I.T.Zamejski in OŠ P.Vo-ranc ter odigrale turnir po sistemu vsak proti vsakemu. Zmagala bo ekipa, ki bo osvojila najvišje število točk. V primeru enakega števila točk bodo o končni uvrstitvi odločale finalne tekme na drugem športnem dopoldnevu, ki bo v četrtek, 15. maja, ko bo na vrsti tudi atletski troboj. Po zaključku tekmovanj bo sledilo nagrajevanje. Pri organizaciji športnih srečanj sodeluje tudi ŠD Breg.
NOGOMET
Pomlad za 3. mesto
V zadnjem krogu turnirja Serena Palma pri Svetem Sergiju v Trstu so začetniki Pomladi visoko izgubili proti San Sergiu. Končni izid je bil 7:3 (2:1). Pri Pomladi sta nasprotnikovo mrežo zatresla dvakrat Ar-duini in enkrat Rebula. Pomlad bo v sredo (16.00) igrala tekmo za 3. mesto. POMLAD: Ghira, Arduini, Bolognani, Perco, Rebula, Sedmak, Skupek, Caselli, Racman; trener Ri-dolfi.
22
Četrtek, 17. aprila 2008
trst - Danes v Narodnem domu
Srečanje o Pahorjevem Kosovelu v slovenščini
Pri Znanstveni založbi filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je izšla nova knjiga Borisa Pahorja Srečko Kosovel, Pričevalec zaznamovanega stoletja. Knjiga je izšla v novi zbirki Znanstvene založbe z naslovom Kultura sožitja. V okviru srečanj z istim naslovom - Kultura sožitja - je bil marca lani gost Filozofske fakultete pisatelj Boris Pahor. O njegovem delu je tedaj spregovorila Tatjana Rojc, samo pisateljevo pričevanje pa je med študenti in predavatelji izzvalo izjemno zanimanje in velik uspeh. Na pobudo prof. dr. Janeza Vrečka je tako po srečanju nastala zamisel, da bi ljubljanska univerza izdala Pahorjevo italijansko monografijo o Srečku Kosovelu tudi v slovenskem prevodu. Prevod je oskrbela Nika Simniti Jenko, prva absolventka podiplomskega študija iz prevajanja za slovenski jezik v Italiji, ki je doštudira-la in magistrirala na Oddelku za prevajalstvo goriškega sedeža videmske univerze pod mentorstvom Marjete Kranner in Tatjane Rojc. Knjiga je izrednega nacionalnega pomena, saj je avtor ta čas največja moralna avtoriteta v slovenskem kulturnem prostoru.
Prvi del knjige prinaša prevod Pa-horjevega besedila o Srečku Kosovelu, ki je bilo leta 1993 objavljeno v italijanščini in je med bralci vzbudilo veliko zanimanje, tokrat pa je prvič izšlo v slovenščini. V drugem delu knjige pa je besedilo, ki ga je leta 1970 izdala Pa-horjeva tržaška revija Zaliv v knjižici z naslovom Kosovel v Trstu. Zaradi Pa-horjevih prizadevanj pri razkrivanju resnice o povojnih pobojih je bila revija Zaliv v matični domovini nezaželena, zato je to besedilo ostalo tako rekoč neznano. Knjiga se začne s Pahor-jevim predgovorom, konča pa s spremnima besedama Tatjane Rojc in Janeza Vrečka ter imenskim kazalom.
Pahorjeva nova monografija je v primerjavi z vsemi deli o Kosovelu doslej posebna in zato tem bolj dragocena. Pahor kot primorski Slovenec in Kosovelov rojak izhaja iz tragičnega
položaja, v katerem so se znašli Slovenci po prvi svetovni vojni kot razčetver-jen narod. Dogodek, ki ga ima Pahor za osrednjega iz tega časa in za začetek nesrečnega obdobja za slovenski narod, je bil požig mogočne palače Narodnega doma v Trstu leta 1920, ki ga je kot mladoleten tudi sam opazoval. Zato velja posebej poudariti predvsem doprinos oblikovalca knjige, Ranka Novaka, ki je poetično še nadgradil sporočilnost knjige s poudarjanjem mitične valence Narodnega doma v času njegovega največjega bleska in po požigu, ko so ostali od mogočne grmade zidovi. Ti zidovi pa stojijo še danes. Delo je lektorirala in pripravila za objavo mag. Nataša Detič, kije tudi vodja Znanstvene založbe. Prelom je delo Gordana Čuka.
Pahor v novi knjigi poskuša popraviti do zdaj uveljavljeno podobo o Kosovelu kot le poduhovljeni, hrepe-nenjski in religiozni osebi in pri tem navaja primere njegove erotične poezije in njegovo dopisovanje s prijatelji, kjer odkrito govori o erotičnih stvareh. Pri tem zapiše, da »Kosovelova ljubezen do življenja ni pojmljiva brez ženskega erosa, po katerem hrepeni«. Po avtorjevem mnenju Kosovel po Prešernovih sledeh potrjuje identiteto in obenem univerzalnost slovenske pesniške tradicije. Tako kot Boris Pahor v svoji literaturi. Njegova knjiga o Kosovelu slovenskemu bralcu odstira novega in drugačnega Kosovela, novo branje njegove velike poezije.
Posebej dragoceno je torej, da bo knjiga doživela svoj tržaški krst prav v prostorih Narodnega doma (Ul. Filzi 14). Srečanje, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica Trst v sodelovanju z založnikom, bo ob 17.30. . Z avtorjem se bosta pogovarjala Tatjana Rojc in Janez Vrečko, spregovorili pa bodo še dekan filozofske fakultete Valentin Bucik, urednik zbirke Kultura sožitja Božidar Jezernik ter vodja Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Nataša Detič.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče
J. P. B. Moliere: »Namišljeni bolnik« /
danes, 17. aprila, ob 19.30 red K z italijanskimi nadnapisi in varstvom otrok, jutri, 18. aprila, ob 20.30 red F, v soboto, 19. aprila, ob 20.30 red T z italijanskimi nadnapisi.
Marko Sosič: »Tubotubatubetubitu« / v mali dvorani v torek, 22. aprila, ob 9.00, abonma zlata ribica.
Gledališče Rossetti
Hermann Broch: »Invetato di sana pian-ta« / režija Luca Ronconi, v produkciji gledališča Piccolo Teatro di Milano - Teatro d'Europa. Premiera v sredo, 20.aprila, ob 20.30, v četrtek, 24. aprila, ob 16.00, od četrtka, 24., do sobote, 26. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 27. aprila, ob 16.00.
La Contrada
William Arthur Rose: »Indovina chi viene a cena?« / v režiji Particka Rossija Ga-staldija, igrata Gianfranco D'Angelo in Ivana Monti. Do sobote, 19. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 20. aprila, ob 16.30.
Gledališče Miela
V	ponedeljek, 21. aprila, ob 21.21 /
»Pupkin Kabarett«.
Paolo Rossi: »Ubu re d'Italia« / v sklopu niza komičnih predstav »Non c'è niente da ridere«. V torek, 22., v sredo, 23., in v četrtek, 24. aprila, ob 21.00. GORICA
Kutlruni dom
Jutri, 18. aprila, ob 20.30 / gledališka predstava »Don Chiscotte, un sogno«. Nastopa Gruppo Teatrale Sipario iz Fagagne.
V	ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 / v okviru niza »Komigo 2008« nastop Borisa Kobala z igro »Kdo vam je to delu?«.
VIDEM
Teatro Palamostre
Emma Dante: »Cani di bancata« / produkcija: Centro di Ricerca per il Teatro v sodelovanju s Palermo Teatro Festival. Jutri, 18. aprila, ob 21.00.
_SLOVENIJA_
PIRAN
Gledališče Tartini
V	petek, 25. aprila, ob 20.00 / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	soboto, 19. aprila, ob 20. uri / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu.
KOBJEGLAVA
Kulturni dom
V	nedeljo, 20. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov / Marco Tassara: »Amor, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu.
NOVA GORICA
Slovensko narodno gledališče
Danes, 17. aprila, ob 17.00 in 20.00/ Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija Vito Taufer.
V	soboto, 19. aprila, ob 20.30 / Rado-slav Zlatan Doric: »Kako smo ljubili tovariša Tita«.
V	nedeljo, 20. aprila, ob 18.00 / Alan Ayckbourn: »Skriti strahovi na javnih krajih«.
V	četrtek, 24., in v petek, 25 aprila, ob 20.30 / brata Presnjakov: »V vlogi žrtve«.
LJUBLJANA
SNG Drama Ljubljana
Veliki oder
Danes, 17. aprila, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Helibronna ali Preizkus z ognjem«.
Jutri, 18. aprila, ob 19.30 / Andrej Nieng: »Osvajalec«.
V	soboto, 19. aprila, ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«.
V	ponedeljek, 21. aprila, ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
V	torek, 22. aprila, ob 19.30 / Jean Baptiste Poquelin Moliere: »Tartuffe«.
PRIREDITVE
V	sredo, 23. aprila, ob 19.30 / Andrej Nieng: »Osvajalec«.
V	četrtek, 24. aprila, ob 17.00 / Henrik Ibsen: »Strahovi«.
Mala drama
Danes, 17. aprila, ob 20.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«.
Jutri, 18. aprila, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«.
V	soboto, 19. aprila, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
Jutri, 18. aprila, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«.
V	soboto, 19. aprila, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«.
V	ponedeljek, 21. aprila, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«.
V	torek, 22. aprila, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«.
V	sredo, 23. aprila, ob 15.30 in 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«.
Mala scena MGL
Danes, 17. aprila, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«.
Jutri, 18. aprila, ob 20.00 / avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«.
V	soboto, 19. aprila, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«.
Od ponedeljeka, 21., do srede, 23 aprila, ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«.
Šentjakobsko gledališče
Danes, 17. aprila, ob 19.30 / W. Allen: »Bog« (komedija), režija Gašper Tič.
Jutri, 18. aprila, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«.
Mladinsko gledališče
V	soboto, 19. aprila, ob 17. uri / Kajetan Kovič: »Mucek Muri«. Igra za otroke.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Kurt Weill: »I sette peccati capitali« in Leonard Bernstein: »Trouble in Tahiti« / do jutri, 18. aprila, ob 20.30 ter v soboto, 19. aprila, ob 17.00.
Gledališče Rossetti
»Hubbart Street Dance Chicago« / umetniški vodja jim Vincent, koreografija: Jiri Kylian, Nacho Duato, Daniel Ezralow, Twyla Tharp. V soboto, 19. aprila, ob 20.30 in v nedeljo, 20. aprila, ob 16.00.
V	ponedeljek, 21. aprila, ob 20.30 / v okviru sezone Koncertnega društva nastopa Quadro Janas & Tripla Concordia.
GORICA
Kulturni dom
V	soboto, 19. aprila, ob 20.30 / koncert mladinskih godb v organizaciji Banda civica Citta di Monfalcone iz Tržiča.
Kulturni center Lojze Bratuž
V	soboto, 19. aprila, ob 20.45 / glasbeno scenski koncert »A come...«, koncert besed in glasbe. Nastopa vokalna skupina Ansibs, režija in tekst Luise Vermiglio.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 29. aprila, ob 20.45 / koncert »Amore e vita di donna«. Nastopajo: Gesa Hoppe, sopran; Franziska Gottwald, mezzosopran in Felicitas Strack, klavir.
VIDEM
Teatro Nuovo Giovanni da Udine
Koncert Tria Modigliani / Angelo Pe-picelli, klavir; Mauro Loguercio, violina; Francesco Pepicelli, violončelo. V ponedeljek, 21. aprila, ob 20.45 Ludwig Van Beethoven; v sredo, 23. aprila, ob 20.45 Johannes Brahms; v četrtek, 24. aprila, ob 20.45 Arnold Schoenberg.
_SLOVENIJA_
PORTOROŽ
Avditorij
Jutri, 18. aprila, ob 20.00 / koncert klasične glasbe: solo nastop Maksima Mrvice (klavir).
V	sredo, 23. aprila, ob 20.30 / nastop skupine Dej še'n litro.
V	četrtek, 24. aprila, ob 19.00 / koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinka Tomažiča.
SEŽANA
Kosovelov dom
V	ponedeljek, 28. aprila, ob 20.00 / jazz koncert skupine Tim Berne & Science Friction.
NOVA GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 21. aprila, ob 20.15 /
koncert Komornega orkestra Talich iz Češke; dirigent Jan Talich, solistka Helena Jirikovska, violina.
POSTOJNA
Jamski dvorec
V	četrtek, 24. aprila, ob 20.30 / v okviru Postojna blues festivala koncert Little Pigeon's ForHill Blues (HR).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 17., in jutri, 18. aprila, ob 19.30
/ Gallusova dvorana / Madžarska nacionalna filharmonija. Dirigent: Zoltan Kocsis.
V	soboto, 19. aprila, ob 19.30 / Gallusova dvorana: Simfonični orkester Akademije za glasbo v Ljubljani, dirigent Rene Gulikers, solista Teo Kovačevic, pozavna in Simon Klavžar, marimba.
V	torek, 22. aprila, ob 20.30 / v Klubu CD nastopa Badi Assad (Sao Paulo, Brazilija), glas, kitara.
Mediapark Cvetličarna
Danes, 17. aprila , ob 21.00 / koncert skupine Riblja čorba.
_AVSTRIJA_
DUNAJ
Slovenski kulturni center Korotan
Danes, 17. aprila, ob 19.00 / koncert kitarista Janeza Gregoriča.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Slovensko stalno gledališče: na ogled je razstava R. Škočirja »Moji srčni kraljici«.
Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli.
V	gradu pri sv. Justu: sta na ogled razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cai-ro« in »Armeni a Trieste tra Settecento e Novecento«. Urnik: do 25. maja od 9. do 19. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
Gallerija Cartesius do 22. aprila bo na ogled razstava o Avgustu Černigoju.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE
V	Bambičevi galeriji (Proseška ul. 131) je do 19. aprila na ogled razstava Manuele Frisone - Poti srca. Odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v soboto od 17.00 do 19.00.
REPEN
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra, z urnikom: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Z večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com.
NABREŽINA
V	dvorani Iga Grudna bodo do 18. maja na ogled slike Klavdija Palčiča. Urnik: ob sobotah, od 17. do 19. ure, ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
V	kavarni Gruden so na ogled akvareli Tanje Kralj in Flavie Laurenti. Urnik kavarne, ob sredah zaprto.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: / do 30.
aprila bo na ogled razstava z naslovom »Negovan Nemec, 20 let pozneje« z urnikom: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure ali po domeni.
V	dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka.
V	Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886.
TRŽIČ
Palazzetto Veneto / do 15. junija bo na ogled razstava »I Cosulich. Una storia per immagini«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
Palazzetto Veneto / do 1. maja bo na ogled razstava »Le cartoline raccontano - Il can-tiere 1908-2008«. Urnik: od torka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in praznikih od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
V	ladjedelnici Fincantieri bo do 30. junija na ogled razstava »100 let ladij v Tržiču«.
Občinska dvorana Antiche Mura / še danes, 17. aprila, je na ogled razstava »Impronte d'acqua. Trasformazione del territorio ed uso delle acque«. Urnik: od 16. do 19. ure.
-/
ROMANS
V	langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904.
CODROIPO (VIDEM)
V	Vili Manin bo do 2. junija na ogled razstava Ericha Hartmanna: »Il Silenzio dei Campi«. Urnik: od torka do petka od 15. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 11. do 19. ure, v ponedeljkih zaprto.
_SLOVENIJA_
PIRAN
Galerija Herman Pečarič / jutri, 18. aprila, ob 19. uri bo odprtje razstave ob 100-letnici rojstva slikarja Viktorja Bir-se. Razstava bo na ogled do 15. maja. KOPER
Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio.
PADNA
Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV
Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). VIPAVA
Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava.
BRANIK
Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN
Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V	paviljonu poslovnega centra HIT na
Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca.
V	Mestni galeriji Nova Gorica na trgu E. Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava »data collision«. Razstavljajo Hans H. Diebner in Sven Sahle, Florian Grond, Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Miha Turšič, BridA; do 30. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob praznikih zaprto.
IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC
Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava.
LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 17. aprila 2008
23

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: ans. Meh in smeh 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Annibale Ruc-cello: »Mame: mičkene, stršno mičkene tragedije (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.10 Nan.: Baldini e Simoni
6.30 Dnevnik, vremenska napoved in
prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E.
Daniele in L. Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (vodi A. Clerici)
13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana storie (vodi
C. Balivo) 14.45 Nad.: Incantesimo 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta (vodi
Michele Cucuzza) 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Capri - La nuova serie (i. G.
Pession) 23.15 Dnevnik
23.20 Aktualno: Porta a porta. Vodi Bruno Vespa
V^ Rai Due
6.25 17.20, 19.50, 22.50 Resničnostni
šov: X Factor 7.00 Variete: Random, sledi L'albero az-zurro
9.15 Aktualno: Garden 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Magazine
10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik - Običaji in družba ter
Dnevnik - Zdravje 14.00 Aktualno: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.00 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero 23.05 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.20 Variete: Pirati
Rai Tre
6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caf-
fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Aktualno: Verba volant 9.15 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved sledi Chiediscena 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.10 Nan.: Windy at My Back 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved
14.50 Dnevnik - Leonardo, sledi Dnevnik
- Neapolis 15.15 Trebisonda 16.15 Dnevnik - GT Ragazzi 16.35 Melevisione
17.45 Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo
19.00 Deželne vesti, vremenska napoved
in športne vesti 20.10 Variete: Blob
20.30 Nad.: Un posto al sole (P. Rispo, M. G. Cavalli)
21.05 Film: Fuga per la vittoria (dram., ZDA, '81, r. J. Huston, i. S. Stallone)
23.00 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano
23.40 Dok.: Sfide - Antonio Cassano 0.30 Nočni dnevnik
\ Rete 4
Aktualno: Pregled tiska, sledi Peste
e corna e gocce di storia
Nan.: Kojak
Nan.: Magnum P.I.
Nan.: Nash Bridges
Nan.: Hunter
Nad.: Saint Tropez
Dnevnik in prometne informacije
Nad.: Febbre d'amore
Nad.: Vivere
Nan.: Bianca
Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino
Nad.: Sentieri
Film: La sposa del mare (dram., VB, '57, i. J. Collins) Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Era mio padre - Road to perdition (dram., ZDA, '02, r. S. Men-des, i. T. Hanks)
Film: Sexy beast - L'ultimo colpo della bestia (kom., VB/Šp., '02, r. J. Glazer, i. R. Winstone) Dnevnik, vremenska napoved in pregled tiska
6.05
6.25 7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 11.40 12.00 12.30 13.30 14.00 15.00
16.00 16.40
18.40 18.55 20.20 21.10
23.45
1.40
8.00 8.50 11.00 13.00
13.40
14.05
14.10 14.45
16.15 17.05
18.50
20.00 20.30
21.10 23.30 1.20
i Canale 5
Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik
Aktualno: Mattino cinque Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved
Nad.: Beautiful (i. M. Mauzy, K.
Lowder, C. Maroulis)
16.50, 18.05 Resničnostni show:
Grande Fratello
Nad.: CentoVetrine
Variete: Uomini e donne (vodi M.
De Filippi)
Resničnostni show: Amici Nan.: Una mamma per amica (i. E. Herrmann, L. Graham, A. Bledel) Kviz: Chi vuol esser milionario (vodi G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Nan.: I Cesaroni (i. C. Amendola) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik
O Italia 1
6.10	Nan.: Otto sotto un tetto
6.35	13.40, 17.15 Risanke
9.05	Nan.: Happy Days
10.00	Nan.: Dharma & Greg
10.30	Nan.: Hope & Faith
11.00	Prima o poi divorzio
11.25	Will & Grace
12.15	Aktualno: Secondo voi
12.25	Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti
14.30	19.40 Risanke: Simpsonovi
15.00	Nan.: The O.C.
15.55	Nan.: Nan.: H2O
16.25	Nan.: Zoey 101
18.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.10	Nan.: La vita secondo Jim
20.05	Risanke: Futurama
20.30 Kviz: La ruota della fortuna (vodi E. Papi)
21.10 Film: xXx2 - The Next Level (akc.,
ZDA, '05, i. I. Cube) 23.15 Aktualno: Il Bivio
^ Tele 4
7.00
7.20 8.00
8.10 8.50
9.00 9.30 10.35 11.05 12.40 13.30 14.00 15.00 16.05 18.35 19.00 19.10 19.55 20.30 20.55
22.45 23.00 23.40
8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 17.00 Risanke
8.30, 10.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor Dnevnik - pregled tiska Aktualno: A tu per tu - Lettere a Don Mazzi Domani si vedra Formato famiglia Nan.: The flying doctors 15.20 Koncert klasične glasbe Salus Tv, sledi Musa Tv Aktualno: Parco del mare Aktualno: La TV delle liberta Conosciamo i nostri ospedali Dok.: Dokumentarec o naravi Obiettivo lavoro Musa Tv
Aktualno: Italia Economia Športna oddaja Deželni dnevnik
Film: No ordinary Baby - Cromosoma Y (dram., '01) Il Rossetti
1.30 Vremenska napoved Film: Prigioniera - Captive (triler,
LA
9.15
9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00
16.00
18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 23.50
La 7
Aktualno: Punto Tg - Due minuti
un libro
Nan.: Matlock
Nan.: Il tocco di un angelo
Aktualno: Le vite degli altri
Dnevnik in športne vesti
Nan.: Alla conquista del West
Film: Mike Hammer: un mistero
dal passato (krim., USA, '83, i. S.
Keach)
Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi
Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik
Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Crossing Jordan Variete: Speciale Chiambretti Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv
(t Slovenija 1
7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.05 15.45 Risana nanizanka 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.10 Dok. nan.: Koža, dlaka, perje (pon.) 10.15 Nan.: V dotiku z vodo 10.45 Pogovorna oddaja: Izbrano poglavje (pon.) 11.35 Sveto in svet: Človekove pravice (pon.)
13.00 Poročila, vremenska napoved in
športne vesti 13.15 Tv serija: Začnimo znova 13.45 Kviz: Piramida (pon.) 15.10 Mostovi - hidak 16.05 Kratki igr. film: Hezarfen 16.20 Enajsta šola
17.00 Novice, slovenska kronika, športne
vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke
18.55 Vremenska napoved, dnevnik in
športne vesti 19.55 Dok. oddaja: Resničnost Kosova 20.50 Tednik
22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Osmi dan
23.35 Film: Kronska princesa (zadnji del)
(t Slovenija 2
6.30	9.00, 12.00 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
11.00	Otroški infokanal
14.30	Globus (pon.)
15.00	Dok. odd.: Aconcagua (pon.)
15.50	50 let televizije
16.15	Prvi in drugi (pon.)
16.25	Evropski magazin
16.55	Pomagajmo si
17.25	Mostovi-Hidak (pon.)
18.00	Dnevnik Tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.05	Z umetniki... portret mezzosopra-
nistke Božene Glavak
20.00	Film: 25 stopinj pozimi
21.35	Nad.: 4.400 povratnikov
22.15	Film: Slaba vzgoja (pon.)
23.55	Film: Kažipoti (pon.)
Koper
13.45 14.00
14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40
23.25 0.05
10.30
11.00 16.20 18.00 18.40 19.15 19.55 20.00 20.30 21.30 22.45
Dnevni program
Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti
Iz arhiva po vaših željah Biker explorer Odmev
Srečanje z...(vodi Rebeka Legovic) City folk
22.50 Izostritev (program v slovenskem jeziku) 0.00 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.15 Vsedanes - TV dnevnik Četrtkova športna oddaja Glasb. odd.: In orbita Avtomobilizem
Film: Poročno potovanje po italijansko (It., r. M. Amendola, i. C. Ve-lesco, T. Ucci) Primorski mozaik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
23.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 23.30 Videostrani Naj izbor Vašega kanala 2007 Mojca in medvedek Jaka Rally magazin Mladi @ -a+e (pon.) EPP
Dnevnik in vremenska napoved Kmetijska oddaja Naj viža
Kulturni utrinek (pon.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Marjan Tomšič (12. nad.); 10.40 Kantavtorji; 11.00 Studio D; Napo-vednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napoved-nik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Mladi primorski talenti; 20.30 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, hip hop in Valterap.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Malčki o... ; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutran-jica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.10 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
15	Sobota, 19. aprila 2008
V REME, ZAN IMIV O S TI
dolžina dneva
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 19.54
Dolžina dneva 13.39
''"lunine mene ^
Luna vzide ob 17.07 in zatone ob 4.50.
bioprognoza Vremenska obremenitev se bo krepila, z vremenom povezane težave bodo vse pogostejše, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.

plimovanje
Danes: ob 3.38 najnižje -41 cm, ob 9.18 najvišje 32 cm, ob 15.11
najnižje -42 cm, ob 21.34 najvišje 51 cm. Jutri: ob 3.55 najnižje -47 cm, ob 9.50 najvišje 33 cm, ob 15.35 najnižje -38 cm, ob 21.55 najvišje 53 cm.
temperature v gorah oc
500 m ...........12 2000 m ...........-1
1000 m............8 2500 m ...........-4
1500 m............3 2864 m ...........-6
uvindeks
Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
Pretežno oblačno bo z zmernimi padavinami ob morju do obilnimi padavinami v preostalih predelih. Predvsem v severnejših nižinskih predelih in v Karniji bodo vmes tudi nevihte. Meja sneženja bo na okrog 1500 m. Ob morju bo pihal zmeren do močan jugo in bo več spremenljivosti.
Jutri bo pretežno oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Več dežja bo na zahodu, na severovzhodu pa bo lahko tudi suho.
V soboto bo pretežno oblačno s padavinami, ki bodo popoldne ponehale. Delno se bo zjasnilo. Oba dneva bo pihal jugozahodni veter.
bern - Ker se ni več bal ljudi
V Švici ubili potomca slovenskih medvedov
BERN - Švicarski lovci so na ukaz tamkajšnjih oblasti ustrelili enega od dveh v Švici živečih medvedov. Nesrečni kosmatinec z imenom JJ3 (na posnetku), ki so ga ubili, ker naj se ne bi več bal ljudi, je bil potomec slovenskih medvedov Jurke in Jožeta. Okoljevar-stvene organizacije so zagnale vik in krik, vlada pa je sporočila, da ni imela izbire. Dve leti starega rjavega medveda je doletela ista usoda kot njegovega starejšega brata Bruna, ki so ga leta 2006 ubili na Bavarskem.
"JJ3 je bil vse bolj drzen in je celo dovolil, da ga ljudje opazujejo," je povedal predsednik kantona Graubünden Stefan Engler. "Druge možnosti za spremembo njegovega vedenja ni bilo," je dodal. Edini preostali še živeči medved v Švici se težavam izogiba tako, da ostaja neopažen.
Ko se je JJ3 prebudil iz zimskega spanja, je začel zahajati v vasi, kjer je iskal hrano. Pri tem je večkrat naletel na ljudi, a ni nikogar poškodoval. Lovski čuvaji so ga poskušali preplašiti s plastičnimi naboji in glasnimi poki. Ko tudi to ni več delovalo, so ga obsodili na smrt. Naloga za lovce ni bila pretežka, saj je bil kosmatinec opremljen z oddajnikom. Po navedbah švicarskih oblasti so ga streli pokosili v ponedeljek zvečer.
Okoljevarstvene organizacije menijo, da bi morali vložiti več truda, da bi
preplašili žival. Pro Natura in Swiss Animal Protection sta ob tem sporočili, da JJ3 ni bil nikoli agresiven do ljudi. Worldwide Fund for Nature pa razmišlja, da bi vložil tožbo, da bi ugotovili, ali je bil odstrel zakonit.
Stefan Eagler jim odgovarja, da je bila nevarnost za nesrečo že zdaj prevelika, čeprav JJ3 ni bil agresiven do ljudi. Oblasti so sicer izključile možnost, da bi medveda zaprli v živalski vrt, češ da je to preveč kruto. Truplo nesrečnega medveda bodo zdaj nagačili in razstavili v prirodoslovnem muzeju omenjenega kantona. Tudi njegovega brata Bruna so nagačili, od nedavnega pa je na ogled v munchenskem muzeju.
Švicarske oblasti menijo, da se je JJ3 neustrašnega vedenja naučil od svoje matere Jurke, ki živi v Italiji, a so jo nedavno ujeli in zaprli v kletko. JJ3 je bil eden od treh medvedov, ki so od leta 2005 v Švico prihlačali iz Italije. V Švici so sicer to živalsko vrsto iztrebili že pred več kot stoletjem.
Prvi je bil Lumpaz, katerega gibanje so pozorno spremljali, saj je ubil več kot deset ovac in tele, vendar je septembra 2005 izginil. Govori se, da se je vrnil na Južno Tirolsko, kjer naj bi ga ubili divji lovci. Edini preostali medved v Švici ima istega očeta kot JJ3, a drugo mater, in naj bi bil bolj previden. Živi v gorskem predelu na vzhodu Švice in se izogiba stikom z ljudmi. (STA)
hrvaška
Prepovedali giljotine in vislice
ZAGREB - Hrvaška je prepovedala izvoz in uvoz vislic, giljotin, električnih stolov, plinskih celic in sistemov za smrtonosne injekcije. Pristojno ministrstvo bo sicer lahko v določenih primerih dovolilo promet s stoli in mizami z okovi, različnimi lisicami ali vijaki za drobljenje palcev, je bilo objavljeno v hrvaškem uradnem listu.
Vlada je prejšnji teden sprejela uredbo izvozu in uvozu blaga, ki gaje možno uporabiti zgolj za smrtno kazen, trpinčenje ali drugačno okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. "Takšno odločitev pozdravljamo in je bila tudi pričakovana od države, ki je imela pomembno vlogo na ravni ZN glede priprave in sprejemanja lanske resolucije o globalni prepovedi izvajanje smrtne kazni," je uredbo komentiral tajnik urada Amnesty International (AI)na Hrvaškem Edin Tuzlak. Na Hrvaškem so sicer smrtno kazen prepovedali z ustavo iz leta 1990.
Hrvaška vlada je prepovedala tudi storitve, nasvete in usposabljanje glede proizvodnje, uporabe in poprave omenjene opreme. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in podjetništvo lahko izjemoma dovoli uvoz in izvoz omenjenega blaga, če bo možno dokazati, da gre za blago, ki bo razstavljeno v muzejih in podobnih javnih prostorih.
Gospodarsko ministrstvo je pristojno tudi za izdajanje dovoljenj za uvoz ali izvoz blaga, ki ni prednostno namenjeno izvajanju smrtne kazni ali trpinčenju, sicer pa bi lahko bila uporabljena za okrutne postopke proti ljudem. Na tem seznamu so med drugim stoli in mize z okovi, okovi za noge, različne vrste lisic ali prenosne naprave za elektrošoke.
Dovoljenje ministrstva ni potrebno, če gre za naprave, ki jih uporablja vojaško ali civilno osebje, ki sodeluje v mirovnih operacijah Evropske unije, Združenih narodov in Nata. (STA)
rusija - Po nedavni ločitvi od Ljudmile
Putin pred poroko z nekdanjo telovadko Alino
Putinova izvoljenka, 24-letna nekdanja ruska olimpijska prvakinja v ritmični gimnastiki, Alina Kabajeva je že poslanka v ruski dumi, zdaj pa naj bi postala še Putinova nova
ansa
MOSKVA - V Rusiji je v torek odjeknila novica, ki jo je objavil tabloid Moskovski Korespondent, da se je ruski predsednik Vladimir Putin ločil od svoje soproge Ljudmile in da se namerava junija poročiti s 24-letno nekdanjo telovadko v ritmični gimnastiki Alino Kabajevo. Kremelj v torek članka ni želel komentirati. Dnevnik se v članku sklicuje na podjetje za načrtovanje porok Art management iz Putinovega rodnega mesta Sankt Peterburg, kjer naj bi podjetje nameravalo pripraviti poroko. Putin naj bi se od Ljudmile, s katero imata hčerki Mašo in
Katjo, ločil že pred dvema mesecema.
Rusko prvo damo Ljudmilo je bilo doslej redko videti v javnosti, hčerki 55-let-nega ruskega predsednika, o zasebnem življenju katerega je javno bolj malo znanega, pa živita pod psevdonimi in strogimi varnostnimi ukrepi.
Zvezdnica ritmične gimnastike, šam-pionka Kabajeva, je bila lani kot poslanka Putinove stranke Enotna Rusija izvoljena v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo. Njena trenerka Irina Viner se je že bogato poročila z milijarderjem in medijskim tajkunom Ališerjem Usmanovom. (STA)