124. številka,                        Ljubljana, četrtek 30. maja.                    XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
feha)a vsak dao, isvceuši pono.U'ljfce ifi dj-ave i>o pr&ciiioih, tor velja po po i ti "jroiorDRn s» avitro-osrerake deiele za ćelo leto 16 gld., ta pol luta 8 Riđ., jft eetrt leta 4 gld. — Za LJubSjano is1« poŽMJaoja na dctn na ćelo loto 13 gld., za, getrt teta 3 gld. 30 kr., ta en mnseo 1 g!d. 10 kr. Za po&iijunjfi na ion ■« ručana 10 kr. ma m«Bco, 30 fer. s& 4etrt leta. — Za tnje deiele toliko već, kolikor poitnina itnaia. — Za gospode nćitelje uh ljudskih ftoiahin za 4IJake volja anilana ocua ia aioer:  Za Ljubljano *a ćotrt leta 2 gld. 60 kr.,   po   pošti  prejeman   ih   *etrt let« 3 gld. — Za   oznanila  se piaćnjo od
četi ris topne porfS-vrrts S fcr., 6e ite oznanilo ockrat tiska. 5 kr., 6e io dvakrat in 4 kr. čo te tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se ■.' vo.o ursnklrRfii. — Kokopiai se ce vvafimjo. — Urednlltvo ju v Ljnbljani v Franc Kolmanovej biai i*. 3 „gledaliftka stolba" Opra vniltvc, na katero  -\«j ss liiapcovoifjo poiiljati ratoinine. reklamacije, otnunila, t j. administrativne reci, je v „Narodni tiskaru iu  v  Kolmanovej  Liši.
Zaradi denasnjega praznika iziđe pri-hodnji list v soboto.
Telegrami „Slovenskomu Narodu41.
Carigrad 29. maja. Namesto od-Btavljenega prvega ministra Sadik-paše je Iđehemed Itudži postavljen in je dobil naslov velicega vczirja. Sultanov „hat", kateri veliko vezirstvo zopet ustanovlja in Mehemed Rudžija za velicega vezirja imenuje opravičuje to, in pozivlje vezirja, naj ustavne reforme izvede.
BukareŠt 29. maja. „Romanul" pravi, da se lluinunija, ker ima hrabro armado, menj boji nove vojske nego škod-Jjivega miru. — Ruske vojske je šio včeraj nenavadno   veliko   število  skozi Bukarešt.
Dunaj 27. maja. Andrassv je v obeh delegacijah bral razložbo, s katero je pod-piral porabo jednega dela kredita. Monarhija ne sine priti v moralično odvisnost od družili držav, temuč mora biti pripravljena kot enako vreden faktor. Mogoče je, da pridejo taki dogodki, ki bodo tuđi pri kacem sporazumljenji interese naše države v nevarnost stavljali. Najprej se namerava vojsko v Dalmaciji in Sedmograškem pomnožiti in, ako bode treba, da maršira Tojska na brambo potnih zvez. PriČakujc Be, da se kongres skoraj zbere. Stališče vladino je: za evropski mir delati in interese monarhije varovati. Andrassv prosi, naglaševaje nespremenjenost vladne politike, naj se terjanje kredita na znanje jemlje.
Začstek akcre.
Na?a av&trgska vojska je zasela prvi kos turske zemlje, otok na Dunavu, Ada kule.   T,.
dogodek je bil sprejet jako različoo. Magjari in ustavoverci na jednej strani vidijo v tem začetek protiruske in protisrbske akcije, a na drugej strani hrvatski listi prorokujejo, da je to prvi korak k Slovanom prijaznemu posede-nju Bosne v sporazumu zllusijo. Prvo razlaganje bi bil smrten udarec nade monarhije za bodočnost, drugi bi jo rešil, prvo mogo želeti le od strasti Blepi in od samo-goltnosti prevzeti Mapjari, drugo želimo Slc-Taoje, veCina prebivalstva v monarhiji.
Če se domislimo, da je Magjar Audra3sy na čelu naše vnanje politike, bati bi se imeli prvega, namreč vojne akcije protiruske. Ven-dar včerajšnja novica ruske vi adne „Agenco14, da je Avstrija zasela Adakale v sporazumu z velevlastmi, torej z dovoljenjem Rusije, nas zopet tolaži in nam upanje vzdržuje, da se je pri dunajskem dvoru še vzdižala ona struja, katera uže od začetka orijentalnih zn-dev nij pustila Rusom iz/u hrbta v tikik pasti, kakor bi Magjari radi, pri Vilugošu te-peni rebeli.
S tem, da je Avatrija 7aseln Adakale, ator-jen je začetek akcije na&e države, preatopljeno je ono načelo vseh turkoljubov, da nafa monarhija nema nobene pedi zemlje več iskati, da bi osvojenje turske zemlje bil zoper naš interes, itd. Mejnarodnopravnega uzroka zoper okupacijo Bosne po tem dogodku nij nobenega več. Ker „Agence Russe" pravi, da bode za-sedenje ali okupacijo otoinanskih pro-vincij uredil kogres" — smemo gotovo pričakovati, da nam uže konec prihodujega meseca vendar le prinese novost, da bo naši vmarširali v Bosno. Daj Bog, da bi oni poli-tiki pravo zadeli, kateri prorokujejo, da, kakor brž prestopi naša armada Savo in dalmatinsko mejo, zvouil bode mrtvački zvon dualizmu in dozdanjej sistemi. Politika pravih
avstrijskih interesov, ki se začenja s pri-glasjem Rusije, mora vendar tuđi v našej no-tranjej politiki roditi gojitev pravih državnih interesov, t. j. pravičnost in ravnopravnost za vse narode, najprej pa za slovanski narod, ki ga je poleg vseh druzih pod Habsburgsko nišo primerno največ.
Politični razgled.
V Ljubljani 29. maja. Telegram uradnih lvovakih novin poroča, da bodo iivstrij-rke terjatve na kongresa te-le: 1. omejenje nasvetovanih mej in organizacije Bolgarije. 2 Srbija dobi minimum tega ozemlja, kar jej je po san štefanskem dogovoru namenjeno. 3. Crna gora se mora zadovoljiti z reko Bojano in luko Špico. 4. Bol-garske tvrdnjave ne amejo v ruskih rokah ostati. 5. Rumunsko vprašanje o zopetnem odstopu Besarabije na Rusijo se ima urediti z novim reguliranjem rusko - rum unske meje. 6 Vdomovinjenje bosetiskih beguncev se ima vršiti po avstrijskih pogojih. (Nujbrž je v teh terjatvah nekaj poljskih želji\.)
V flržiiVtte** trborH se je začela debata o nagodbenej postavi o reatitucijah davkov in o kvoti. Oglašenih je dvaj.set go-vornikov, mej temi tuđi Hohenwart. Poslanec Z-chok je začel debato in je oštro govoril zoper dualizem. NemSki Bukovinec TomaStuk je dualizem zagovarjal, ker se boji, da bi za njim ne prišel federaližem. — Denes je bila debata nadaljevana.
ViittiUe držnve.
Kongi'es se snide, ali včerajsnja po-ročila, da so povabik uže razposlana, ne potr ju jej o se. Tuđi kraj in dan nij še odločen. Ali bode v Berlinu ali ne, o tem ima nemška vlada odločiti. Nemški cesar je zarad kongresa otlložil svoje potovanje v  Ems.
Kakor smo uže poročali, zažgali so turski uporniki v f«ii'itvi'«rfM porto, ali vladna poslopja. Škode je veliko, in samo v denarjih zgortlo je  300.000 funtov šterlingov,   ali   nad
0  literaturnem jedinstvu  naredav slavjanskega plemena.
(Iz S'.Hvjuuskt'gH sboinika II ) iDatfo.)
Mej zapadnimi sluvjunskiihi učenjaki je to misel sprožil veliki leksikograf Cehov, Josip Juugmau.
V njtgovih Bj.isih, nedavno izdanih*;, nahaja se cei čldiidi: „0 vseslavjunskt-m lite-raturneiu jeziku." Tu pravi: „Naši startjši sosedi — Ne me i — mogli bi nam biti v vzgled v važuejnih zadevah narodnosti, v zna-nostih in umttnootib. Oanuve obeh nureduostij (neinike iu slavjauske) to bi nenavadno podobne. Severu zapadna punoga neuiškega naroda je tako različna od jugo-vzhodne, kakor
*) „Časopis Ču'škega uiuzoju",  lota 1871, št. S.
sevtro-vzhodna panoga Slavjanov od zapadne. : Pa s katerim razločkoiu?    Pri Nemcih   jeduo, naretje, gornje-saksousko,   gospoduje kot lite- ; raturni   jezik   po   vseh   delih   njihove zemlje, dasiravno se druga narečja do denasnjega dne v življeuji, mej narodom upotrebljajo.   Nemec pametno sodi: „ako pišem po saksousko, ven-dar le pišem po uem'ko;   doma   pa   govorim, kakor hočem in znam." Slavjan ne sodi tako. Poljak pravi:   „ako začntin pisati po rusko, ueham biti Poljak", — in tako   se vaak svo-jt ga drži.   Pri   Nemcih   verska   različ nost   nič   ne   moti jedinosti jezika iu literature;   pri   Slavjanih  pa različ u o s t verska d e 1 a   neprestopuc ni e j e in ej   rodni mi  brati!    Nenici imajo jtdino latinsko   azbuko,   da   si  zelo nezadostljivo zu njih jezik in zelo nedovršeno, pa težeč po jedinstvu se z njo zadovoljujejo, in ne delujo iz nje raznih čudnobtij. Slavjani pa eo razdeljtini
na dva velika dela \o nzbuki grški in latinski, in vrh tega imajo še različne pravopise, kak( r n. pr. ruski in srbski, poljski in češki itd., ter tuko vedno bolj hodijo narazen, in drug tlrugemu tuji postaji\jo.
^V novelom Času nekoliko probujena rzajfcmnost slavjunskih literatur je lo slab in ?elo bled odsvit ncmškega jedinstva. Koliko bi bilo bolje, po v?gledu Nemcev, kot litera-turni jezik kateiokoli nare?jo upotrebljevati, luitero se bi po drugih nuretjih bogatilo ia izboljševalo vtčuo in brezmerno!
„To misel in željo izrazit sem uže v predgovoru k prvemu izdanju „Tzgubljenega raja" ....
„Ako bo se pri Nemcih kljubu jedinstvu literature in pismenega jezika mogla obraniti posebna vladarc>t\a, n. pr. prusko, avstrijsko, bavarsko, virtemberško itd., zakaj bi se kljubu upotrebljevanju  jednega   literaturnega jezika
3 milijone goldinarjev, katere so imeli razni Ijudje tam spravljeni, ki so se inej soboj pravdali.
V anffirSktff apodnftj »bornici je bila 28. t. m. daljSa debata o porabi iudtjske vojske v Evropi. Gladbtone je proti temu govori 1, da bi se Indijci v Evropi potrebovati. Ilur tin^ton ju rekel, da te vladu brez dovotjenja parlamentovega v vojBko stopi, bode teško odgovornost naložila si. Northeote je v imenu vlade zopet zatrjeval, da otia neče de/ule v vo|Bko zavleti, temuft Ir.tjuo reAitev in mir doseći.
Angleži   tnjajo  tuđi   z divjimi K. «/'»••   v Afriki  /daj  vojsko,   ki   cedulje  bolj  krvuvu Hi Bitna postaje tako,   da  inorajo vetiuo več vo jakov, katerih teško pogrešajo, podiljati v to vojsko.
Na JVentfhfn 88 je ne kaj poleglo ta teilen. Postanci, ki vladi nijao hoteli dovoliti Železne postave zoper socijalne demokrate iz opravičeuega strahu, da bi potem vse Ijud etvo zadela, razfeli so Be; tuđi ministri bo sli na praznike in neinška policija sama čuva nad Bocijuluimi demokrati. Ali dolgo ta odmor ue bode trajal, reakcija ogleduje le bojižče.
Dopisi.
Iz Koiuim na GoriSkem 27. maja [Izv. dop.] Ne Hodite preoatro, dragi čitatelji vse na^e Komence, če bere te kakor je poro čal goiiški dopisnik 17. t. m. v „Slovenski Narod14. — Da so fiicer res vol i li naši narodni Komenčani z italijansko stranko v trgovinsko zbornico, zgodilo se je, žalibog, ker so bili zapeljani in prevarant od nekega vandrovca, ki je pred leti privandral iz Karnje v nad Kometi, in tukaj pri nas se je ta privandro-vec udomaći 1, zdaj pa proti domaćinom agitira. Ta clovek je hodil in moltl okolo vseh, ki bo imeli pravico voliti, in jim je slabo podu* £enim, izvabil glaBovnice: g. M. S. in J. M. in jih Bam nesel v Gorico in tamkaj oddal la honom! To se mu je eukrat posrećilo, več-krat se mu ne smet G. G. ste mar uže po-zabili v kakem stanu ste prišli v slovenski Komen iz Karnje? A zdaj sami Čujete vi slovenske Krafievce, kateri so vas postavili na dober stol! Je li to značaj vašV Grdo je zanićevati Bkledo, iz katere se je kdo prej najedel!
Vam pa, možje, avetujemo, da ae ne bo-ete več pustili voditi z<t nos od g. G. Kra-ševci so vselej dobre može postavili, vi ste domovini pa sramoto storili. Drugič to ne srne več biti.
li ZflTOlllKtt na Krasu 26. maja [Izv. dop.] Našega  bralnega društva   veselico
j« prišlo obtskftt, in pod milim nebom poft*-stit okolo 200 OKob. Zahvaliti ee moramo kIa bti učitelju Hrovatinu ii Nabrežine, kot vodju igre, in g. Taacetu kot vodju pet ja, ker sta odlično se izkazala. Po igri je bil livahen ples in zabava. Svirala je Sogerjeva godba iz Trsta. ZveČer je bilo prišlo £e mnogo gospode iz Trsta in Nabrežine. Gospod Dol i nar je narod s primernimi rodoljubuimi napitnicami in givori navduševal, in tuđi drugi pospodje so g tvorili in napivali na prospeh bn Inetnu društvu v Zgouiku in nnrodnemu probujenja Sto vanstva sploh. — Zahvaljujemo se še ROBpo-dicini Pertot iz Nabre?ine, katera je lepo de-klamovala, in gospdč. lio?, i ni Grude ti iz Zgonika.
li ŽnliilleC! pri Škofiej Loci 26. maja [Izv. dop.] Tukaj od Trate proti Kranju na železnici postavljeni sluSabniki Še ne vemo prav, pod katero dubovnijo ali faro upadamo v cerkvenih rečeh? Najblifcje nam je v Žab nico, ali samo da to nam nij veliko pomagano, ker v Zabnici je Čudna fara! Nema pokopaliAča nema krsta, nema drugih cerkvenih obredov! Cerkev v Žabnici je £e nova in prav lepa; okolo in okolo cerkve je polno vasij in pre-bivalcev, pa vsi ti vlačijo mrliče pokopavat in otroke krstit črez h r i b e v staro Loko 1 Pred enim dnevom srečam moža i/, spodnjega Đitnja in mu očitani to krivico; p'i kaj mi je isti modrijan od^ovoril? Oa pravi, da vui tišti, ki 80 pri ruateri-furi v Btarej Loki pokopani, gredo precej po smrti gorki v nebesa, ko bi bili pa v Žttbnici pokopani, bi Be mogli pa Se po sodnjem dnevi Bog ve koliko časa greti po vicah. Nijsem natanko zvedel, kdo mu je te muho navezal.
Želja je naša uže Btara, da bi naSa fara bila neodvisna od stare Loke. Kraj je tukaj res lep, jaz mislim, da je nij na Kranjskom tako lepe ravnine, kakor je naše sorSko polje od Trate do Kranja. Polja imajo Ijudje tuka) dovelj, Se skoro preveč, ker ga ne morejo gnojiti. Zakuj tortj ne bi tuđi famo postali samostalni ?
Ie Prliii«»rjt» 27. maja. [Izv. dop] Z velikim veseljem boiu sprejel vabilo učitelj-Bkega društva za slovenski Štajer k 4, ob čnemu zboru, katero druStvo misli o ugodnih okoli&činah zopet nadaljevati svoje delovanje — izdavati „Slovenskega Učitelja*. Verjemite mi, da bi to b'lo potrebno, kajti po prene-hanji te^a lista Ćutimo slovenski učitelji, da ga nemamo več. VoSčimo torej učiteljskomu društvu z.a slovenski  Štajer najbolji vspeh, in
naj nam zagleda „Slovenski Učitelj* ropet skoro b.*li dan ! PoSilja naj tuđi mej udtelj© na Primorskem drameče besede, da je zbuđt iz „flpanja pravilnih," katero Hpt5. Neveselo je videti, da pri nas na Primorskem nij no-henega navduSenja mcj učiteljstvom; po drugi ti pokrajfnah se učitelji zbirajo v zbore, vste-navljajo si društva, ki so tuđi nekaki jes pn»ti velikonemSkemu in la^kemu molohu; po drugih pokrajinah imajo učitelji vedno in vedno kon-ference, pri katerih ne pogovarjajo o vele važnih pedat'Ogičnih vpra^anjih, ter 86 a tem vedno bolj izobražujejo. A pri nas na Primorskem? Kjelije kako najmanje učiteljsko druStvo na Primorakem? Rodilo bo J0 res bilo pred leti v Gorici, a zamrlo je koj po porodu. In Se nij nam nadejati se, da 99 zamrlo otroče z drugim  nadomosti.
Pri nas je še vodno Aolsko obiskovanje tuko nemarno, kakor je enkrat „Soča" poro-čala. Kako bi se najme slnbemu Solflkeratt obiskovanju  v okom priSlo?
K sklopu tepa dopisa naj omenim le Ue to, da je Bvitli cesnr morilca Štreklja iz bMS-njega Gorjanskcga — ki je bil pred porotnikf, kakor sem vam uže svoj čas aporočil, na smrt obhojen — pomilostil na 20 let teške ječe. Srečna mu pot v  „prijazni Koper!"
Iz Ifcojttiltfc 23. maja. [F/,v. dopiaj Veđulico, katero je nnpravila na*a čitalnica, io začela ž njo svojo letno sezono, bila je nijajna. Novi združeni pevski zbor pod vodstvom g. Davtolja bilo je nekaj posebnoga. Pesem „Banovci" morala se ie ponavljati. Deklamacija nMirtt vrSila m je po gospodični Grmekovej praT izvrstno. Igri „PoSten a d ekltca" in „Ser-vus Petelinček", pri katerih so sodelo-vali pg. "Wolf, Abram, Pikel in Žitko in gospodične L TluSckova, E. J. Ilakelnove in J. Lulekova, zaslužijo občno pohvalo, saj so uže) znane moći rojnnskega odra. Vem da Vi V „Slov. Nar." ljubite le kratke dopise in d» radi brikete in strižete, te bi vam obširnejo popisoval, zatorej se nijsem in ne bom npu,-Sfal v popisovanje zmožnostt po razmerih igral-cev. Nuj velja to kot obfno priznanje vrlim igralcem in igrulkam, g. AVolfu pa posebno, ker je kot naše dramatike voditelj jako po-žrtvovalen in spreten, ter neutrudljiv deluvec Po igrah je bilo So petie in društvene zabava v dvorani, ples, na prostem pa petje združe-negu krejtkega zbora, luiteri je obilo pohvale žel. Zutctt'k sesono je bil jako vftečen in uže m  pripravlja  društvo  na   praznovanje   deset*
ne mogle obraniti različne politične skupine: Iiusov, Srbov, Slavjanov pruskih, turskih itd.V Strašilo panslavizma, katurega se nnSi neprijatelji bojijo, ali se vsaj dolajo, kakor da bi se ga bali, je izmišljenina sebičnosti in sovraštva, in bicer Bovraštva nerazumnega in slepega, katero se ponaža «e svojim paugorinanizinoui, sam pa ne privodi ni iiajtnaajše stvarce, ki bi na kaj jednakega spominjala, in pri tem se ne sramuje javno razglabati svojo hudobno misel, da bi nas pridržalo v večnej razdruže-oosti in sužnosti.
„Jaz sem iskren in svojo narodnost ljubeč Čeh, pa pripravljen sem tuđi če^ki jezik žrtvovati vdeslavjanakemu literurnemu jeziku, prepričan, da upotrebljajoči to ali ono izmej Blavjanskib narečij, veudur ostanemo Slavjani. O, da bi vplivni možje s to mislijo se »prijaznih*, in Bi želeli to, k čeniur smo po naravi sami pozvani!"
Naj vai   slavjanski separatisti po^ostoma
čitajo te zlate vrstice, ki so prišle iz perem jednega izmej velikih delavcev na polji slav-januke znanosti. Ako je bil pripravljen žrtvo vati češki jezik na korist vseslavjanskega, eam Juugman, vzbuditelj in zakonodajatelj istega čedkega jezika, katerega preiskovanju in ob delavanju je posvetil vse svoje delavno življenje, kako pravico itnajo potem staviti ta ce^ki jozik nad slavjanBtvo ti, kateri nijso zanj storili niti tisočni del tega, kar je zanj storil Jungman.
Nastane zdaj vprašanje, katero izmej slav-janskih narečij je imcl v mislili Jungman, kot vredno naloge VBOslavjanskega literaturnega jezika V Ttžko da se motimo, ako menimo, da je pri tem imel ruski jezik v mislih, katerega mimogredo svetuje sprejeti Poljakom; pa okolnosti mu nijso dopuSčale tega očitno izreci. V Avstriji bi se bila taka misel smatrala skoro za veleizdajo. Samo sumnja o tem za-| dostovala je, Jungmana izročiti nadzoru tajne
policijo, ka ter ej je b;l podvržen nekoliko let vsled omenjenega predgovora k prevodu „Izgubljena  mjau.*)
To je mej drugi mi tuđi glavni vzrok, da temeljitih izjav o tem predmetu ne poznamo niti od I krike, niti oil Čelakovskega, niti od Krbona, da-si ne dvomimo, da so dovolj jasno morali izpoznuti potrebe čuaa, in kam da zgo-dovina in življenje sluvjansko meri v tein obziru. Monla se najde v zupislub, za njimi ostalih, nekoliko odkritih izrekov o tem predmetu, kakor bo je to /godilo pri Juti^manu. Da je to vprašanjo uže davno zanimalo boljše umove
*) Nuvt'di'iuo to zniuiiniiito nmato po citatu iz đulu Zelanda: Živijonj« Jn»ij);i Jiingiaami (l'ruga, 1. 1H7J, Htr. 4f» 4<1): „No zulitovuj, clra^i rodoljub, d:i bi vzviSi'iii h|iov ^rdil 8 roinašni jcuik; kut Slav-jiiii no privujaj bolj izvratuo HliivjunšĆine, in z raz-Boilii'ini Ijuduii au druži v prizudovanjo, da bi tuđi mi Čtihi Htopinji'ina aii n:tproti vaoobČnotim litora-turtioinu jez. kn HlnvjaiiakouJii.*' To vru e so bilo pisane lota 1B10.
letnice, ko je bilo ustanovljeno, ob času znane tržaake rahuke, ko bo Lahl hoteli vse Slovence po mestu protepsti in pobiti.
Iz HrUMfllllttt 25. maja [Ir.v. dop.j
V  St. 114   „Slavenakega   Naroda",   »   dopisu „od Save"   popisuje   neki   dopisnik   tukajSnje narodne razmere in kritizira o tukajSnjej ljudske j   Soli   in   uradnikih tuka janjili rudokopov. Ker   pa  omenjeni   r. dopisnik naSih razmer ne   pozna   in   vae prefrno mala, naj bode Se meni dovoljcno, nekoliko ga potolažiti.  —  Da bi se imeli rudniki Zagorje, Trbovlje in Hrast* nik zdruJ.iti, je tukaj Se po pol a em neznano in ttldi menda nij  resnica.    Da je  vefina tukaj-Snjih uradnikov   tujcev   — je   reB,   a da bi bili tako hudi naši nasprotniki, kot jib ft  dopisnik imenuje,   to   pa   nij   res;   posebno   o g. predstojniku M. P. ae dopisnik moti.   Ako ravno nij on po inislih Slovnu, vendur nam ne nasprotuje, nij zagrizen  (A la De>.man, Schr^v) -v dokaz tega, ka vsi njegovi otroci le slovenski umejo.
Ravno tako krivo sodi go-»p. dopisnik od Bave naše vrle g. učitelje in nn>o golo, ker ?6e izpodtika nad tem da ko pri zadnjej »kušnji Otroci večjidel nemfiki deklamovali, katcri uzrok bi bil pa lohko g. dopisnik naSel v tem da je bilo veliko vnanjih gostor, kateri slovensko umeli nijao.
Da amo bili pred volitvo za občinski /a. ■top na lovu, to jo res, ali ren nij, da bi nas bil kdo na liinanico lovil. Naj se p. dopisnik potrudi enkrat k obfcinskej seji in viJel b do da bo većina in Se velika večina odbornikov . kmet je, in da se tutli Nonici jiri sejah slo-veuskega je/.ika poalužujejo Sploh pa moram gospodu dopisniku omeniti sledeče: Mi kot stranke ne rujemo se mej »oboj, ne črtitno jeden drmega, sploh smo in hočomo biti jeden dru/.emu pravilni.
Domaje  stvari.
—   (VoliIni  shod   v Žavci) kn terora so aklicali naš državni poslanec dr. VoSn j ak, deželni poslunec   dr.   DomiukuS   in   poslanstva kandidat dr.  Josip   Sernec — bil je ▼ nedeljo jako obilo  obiskan in ae je vršil v
V   najlepšera   reda   in   pol noj   Blogi.    Obzirno porotilo  nam  je  obljubljeno   in   ga   za jutri priča kujemo.
—    (Ljuto morska kino tij ska pod družnica) napravi shod   kmetovalcev, v no-deljo, 2. junija pri bv. Križu. (Jovorilo so bode
zapadnegn Slavjanstva, razvidno je mej drugim tuđi iz nedavno v „Časopisu teškega mu zejau (leta 1874) natisnjenega pisma Šnfufika Kolaru (L. marca leta 182G), kjer Čitamo: „No b pereaom, ampak z mečem se bode od-ločllo, katero izmej slavjanskih narečij in azbuk bode vseBlavjaasko; potoki krvi bodo izrili pisinenk tam, kjer jih bode največ poteklo; tam bode tuđi priklil jezik vseslavjanski iu .azbuka."
Ako se to vpraSanje polaga na oštre meče, tuđi takrut ne bi bilo tožko, jo rnzrošiti, Toda menimo, da Šafalik ne razumeva tu meča le v tipičnom, ampak v m oralnom smislu, in v tem obziru ima popohicm prav. Da, z niečtiuj, t. j. z borbo se bode resilo to vpraSanjo; zmaguti pa moro tukaj, kakor povsod, le mofc, in sicer inoč izpoznuvajoin, sebe kroteča, velikodušna, moć razruSu-joča v sovražnih vrstah, pa zidajoča pri uvojih in pri teh, ki se z njo poravaajo.
(D»ljo prih.)
o reji goveje Itvfa« (*. Kukovec) in o varstvu pozdov fc. l/ipajne). ZaCetek o 3. uri popolu-dne.  Uljudno vabi         J. Ivryl, pred^edoik
—   (Mlad požipralec.)   Pred  Ijubljan-skimi porotnlki je stnl   v  ponedeljek   14   let star fant,  Fra ne   Florijančič,   s?n   četrtgrun-tarfikega kmeta iz Pred:islja pri Kranji, tožen, da je devetkrat   hiSo   in   poslopja  zaKgal,   in .1210 gold. škode naredi.    CMnojen   je  mladi nepridiprav na SeBt  let   ječo,   s   postom   pooštrene.
—   (Z voza Bko č ila) je predvfieranjem, ko se je konj   bil   splaSil,   neka   dekk   blizu tukajSnjega kolodvora in   si  jedno   roko   zlo-mila, drugo izvinila.   Prinisli so jo v bolnico.
—  (Strela) je udarila 21. t. m. ob 4. popoludne  v   gospodarstveno   postransko   po-slopje   baronice   Hasternove v OoSeniku   bl'/.u Ivaninika, in je požar naredil škode za 150 gld.
—  (3. občna hrvatska   učiteljska skupšfiina) bodo letos 4,,  5. in (i. septembra  v  Oseku.   Pristopnice ston?jo   I   gold. Ž njim je prost vstop k vsim zborom, zabavam, ž njim jo združeno bre?prafno bivaliAče v Oseku in polajšava pri vožnji. Vabijo se tuđi slovenski učitelji.
—   (V   Gradcu)   ro bodo 8.   septembra slovesno   odkril  spominek pokojnega (1.   1800, umrleg.i),  tuđi  nas   Slovence   Ijubetegu   nadvojvode Ivana.
—   (S Pol jati)  nad Liko se nam piSe: O.ii   vtorek   okolo polu JI. uro zjutruj sta na svatbi   Juneza   Kosa   'u   Jnvorjev pri nekem l>repirn   mej   svali in nepovubljenci (JeSkarji) „<lru«»u in J.mt'z Maček oba u Javorjev, Na-cota Djm%rja tako pobila, da jo JK» ur ležal v  nezavesti. Dobil je mnogo ularcev po glavi iu   životu.    V   četrtek do.Ma zdravstvena komisija jo določila,   da   nij smrtno poSkodovan in v  14—18 dnevih popolnom   brez   zlih  na-sledkov ozdravi,   t'e  bode   morda „Tagblntt" zopet pisal o surovosti narodnih slovenskih kmetov, hočem patronu povedati,   da Javorje užo   HO   let osrečuje nemčursko (!) župan-sfvo in vendar nij oilpravilo takih „navad" če tuli „Tagblutt" take župane   v   nebo povzdi-guje. Iijudje so ljudje,  in kri ter strasti iinajo povsod.
—   (Hop.) \/. KrSkega se „L. Z." poroča, da je l.'i. t. in.   vdova Marija Sliv'čak šhi iz spodnji'ga PijavSka   proti   L*skovcu. Na   potu se joj je bil pridru/.il neznan človek, ki jej je dopovedoval, daziut bankoveo delati in jo zvabil soboj, da jej jih nekoliko naredi. Marija Sliv-£čak je flta ž njim, a na polovici pota jo je s kamenom   po   glavi   uduril,   da   je   omedlela. Potom jej jo vzel ves denar   kar gA je imela pri sebi, 7 gold. Zdaj zločinca ižejo.
5*axnr vesti.
x (Drage bukve.) V Pari/u se prodnje te dni v hotelu Prouot na licitaciji več redkih knjig. Mej temi je sveto pismo „Hible Ma-zariue" na lefn'in velin-pupirji. Te knjige je f-e sumo 7 iztisov u;i «vetu in velja en iztis 85.000 frankov. Preivj donti jih mora imeti, kdor bocu za eno knj'go toliko dati.
*  (V   morje   skočila)   je   v   Servoli pok'g Trćta   zadnji   putek neka   (>(i let stara detavka; prej  si je bila kamen na vrat nave-zttln, da bi  gotovo  utouila,   uli   kumen je bil memla prelugak,   ker   iu k  ribič je priplul so svojim ćoluoiu  iu babo rei^il.    Peljali   so jo v bolnico.
*  (Nesrcfa na /1* 1 e z n i ci.) Iz Spljeta se 2'ii.   javlja,   da je nevibta !) vagonov sive-ričke   postajo   od   vlaku   odtrgalu, iu av   silno naglostjo (irevila proti Hernisu,   kjer je ravuo jeden vlak   na  svoj   odhod  čukal.   Potniki so
od daljeC vldeli vagone, ter so hitro Cakafoii vlak zapustili, le jeden potnik stal je s svojini sinom baS na onem tim, po katerem so odtr-Kftni vagoni bli?,je in bližje gromeli. Druj?i so mu klicali, naj gro iz tira, a bilo je uže pro-po/no; vagoni ao mej tem na kolodvor pri-hrumeli, ter nesrečnega potnika in njegoveg1* sina povozili. Sin bole Se okreval, oče njo-gov je pa mrtev.
*  (Samomor.)   V   Ladmovcu   na  Oger-skem zaljubil se je nin bogategi kmeta v ubogo deklo v istt-j   vusi.   Očeta  svojega   prosi,   naj mu dovoli, da jo za ženo  vzame,   na kar mu pa    stari   odgovori,    da    mu   tega   no   dovoli m d>» tuđi nikdar  dovolil ne   bode.   To je pa sini tako žalilo in njegovo   ljubo tako   peklo, da sta skenila skupaj umreti, da bi bila vsaj na onem svetu združenu. — Žuta si prereze ta z oštrim nožem vrat.   Deklica j« takoj umrla in tuđi njen ljubi je uže v zadnjli i/.d'ihtjajili,
*  (Umor insamniimor.j Iz Podhnjina porota ,,<liizeta Lvovska":   19. t. m. prikelje nek   memli   kapucinar,   pator   Tomtiž   Lukas-zynski iz Oleske, k n»jemniku ^raSČine Justi* novci, tor ga jo   prosil   pi-enoCišča.    Ilrat   od-kupščikiiijo,    Uobert   Jakubovift,   ga   prijazno sprejme, in ga na več^rjo  jtovabi.   Ko je hotel   menib   zjutraj   rtiti,   Sel   je k Rospodarju, da bi se mu najpreju za pronofiSče   zahvaiil; koin.ij  je  pa   stipil v sobo,   ustreli   gospodar nanj   iz   revolverja,   in   knpucinar   se   mrtev Kgrudi na tla. Na to prilrtijo žena  morilCera in dekle, a si morale tuđi bežati, ker jim je JakuboviC 7,   rovolverjcm   žugal.     Ko   je   bil zopet   Hun,   zakleno   duri,   ter se  tuđi   sebi v glavo HHtroli.   Predno   so   Ijudjo   na  pomofi pri-I', iztlilmil je tuđi ta u?.o svojo duSo.  Ćela stvar je sUrivnostnu, in ne   more so   izvedeti, z.ikuj  je Jaktibovič   meniha i u   potem Se sebe umor 1.
*    (TurSka   tvrdnjava   Adakale.) K'tkor smo porofali, sasola je Avstrijska  vojska nnlo tvrdnjavico turSko in otok: Adakale. Tvrdnjava Adukale leži ni dunavskom  otoku, pet kilometrov spodaj pod staro   Orlovo, mej Srbskim in Humu uskim. TurSko imo  Adakale pomeni po na.^e:   tvrdnjava   na   otoku,   in   se joj jo predno sojo Turki zaselr, rekalo: Nova OrSova.   Zidati   jo  je   prifel   avstrijski   vladar l^opold I, a Karol  VI.  jo  je  dovrSil.    Leta 17'.)0   vzela  je   Avstrija   to   tvrdnjavo   zopet Turkom, a   ko   se   jo   mir v   Sistovem   1701 sklenol,   pripala je  Adakale    zopet    Turskej, ter je jo imela  do zdaj.  V zadnjom   Času   nij vedela Turska kfij s to tvrdnjuvo   pričetf kar jo   Hulgarijo   iu   Dunav   i/gubila   akoprtun   je uže o   tem   sanstefanski   dogovor   doloČil, — zato  jo   prosila   Avstrijo,   naj   zasede   to   — gnjozdo, k ir jo Avstrija storila, z dovoljenjem Rusiji, kakor ju nas vfieraj telegram potolažil.
Diinajska borza 2\)   maja.
(I*virtM> tolo^rafifimi poroftilo.)
?n«tni dri. do!^ v bankovcifi    .     •!.'* glđ. 00      ltn
Biiotni Ari. dol,? v »robru     .    .      fiti     ^    ao       š
^lata ront»........      74     „    —
IHfiO dri. piiinfif'i.....    114     B    7,'>       m
\kcij« nArodno binki .    ,    ,    ,    KtO     m    —       m
trodi*;iio akcijo......    22H     B    50       „
London.........    U9     „    —
Sapol..........       9     „    BO       .
0. kr. ooklnt.....,    .       f>     „    fil       „
Irnhro       .........    10:i     „70       w
Driavno inirko......     &H     „    G5       „
Tršbne c*"!ii«
t T^nhljanl 2?>. raaj.i t. 1.
Pfionlo* hoktolitor H *!<!. 9i kr.; — re^ 5 if\d. Hf) kr.; — iofimon .r> ^|<l. 'JO kr.; — ovos ti gUl. 23 kr.; —  ftjda T) ^ld. <>!♦ kr.; — pros^   f) gUL  H:"» kr.j
—  komia <» tfoKi. liO kr.;   kroiupir   10) kilo^ramov 2 ffUl.  70 kr.: — fižol hoktulitor 10 tjl. T>0 kr.;  tn;uls kilogram — |«1. ^^ t£r.;  — mast — ^iiL H2  kr.: — Šp«h iriSon— «t. 70 kr.; — Spofi pav »jon — j»J. 7f> kf.
— Jajco po 1*'., kr.; — mlokn lltur 7 kr.; — «ovmini!io kiloffraui f>4 kr.;   —   tuloiniiio f)2 kr.;    —    sviujsko oioao t»M kr.; — notia 100 kiio^rauiov   1 gld. 74 kr.; „ ulutuo 1 i»old.  78 kr.; — drva trda 4 kv. metroT
6 «old.  — kr.; — muJiia 4 gld. — kr.
%■
V  fariuj   vaši  Zir,
i voliku slalo in vrlom, na prijetnim   in   za   vaako kupčijo  vrlo u^odtiiMU uiustu.
Nutaiičuqji pt>^oji ko izvodo pri b<»»*P<*J M** rljl  Hu|ino v ltlrljl.                          (172—^)
2H maja:
PH Slona:   Wiener iz Brna.  — Ziihnreich ii Dnnaja.  -Giovanini U Trsta. - Fink Ii Gradca. - Knapič iz Celovca. -
-  Beiter is Dunaja. - Hoffman ii Trsta. - Monte 12 Dun»ja.
—  Urb&nfiid ii Polhovega gradca.
Izvrsino vizeljsko vino!
Pečenka iz ražnja!
(Jostilnica „/Air Stadt Miinchen"
(„pri  Liozarjt")
liti   jšt-   .T»ll*ol»»-*ltt*lll   ti-igli.
Usojatu bi p. u. občiiiBtvii naznanjat', da HCin z ito-nnšnjim Unovotu uie ud nekedaj dobro znano gostilnico „pri Lozarji" prevaol.
Vabim si. občinstvo, da me prav obilno obiakujn, in zagotovljam, da bodem uatrogel z izvrstniui vizelj-skiiu vinom in uiengeškiiii marctiiui pivom, litisr po "22 kr., kakor tuđi z okusnitui jedili, posebno opuzo-ritjem na to, da so bode dobivala pri muni i»e*ei»k» Ia radnju.
Vsaki dan ltrnki raki, vsaki petok fine ribe. Z odličnim »poštovanjem
Tscziess Kosar,
(17.'J—1)                                          goatilnićar.
Ribe in rake!
Izvrstno mengeško marcno pivo!
Karei S. Tili
tt'ffOvatvo s Tcujigami in papirjetn, pod  Trančo St. 2, zaloga   vseh   potrebnostij   za   u rado   in   kupćiJBtvo; zaloga r.avaduega,   piseiuskcga   in   zavijalnega   pa-
Cirjj*.   V8e   potrubnosti z;i morjevce (inžonirjo), sli-arje in risarje.    Najnovejao   v konfekciji za papir. Zapiaovalno in opravilne knjigo. Izdeljujejo su tuđi monograim na piaemski papir, viaitne karte  in   pt-seroake ztivitko.             (Iš8—10)
ProstOTOljna Drođaja.
Dne 11. .lu»\{n t. 1. se bode prodalo v 49podliji Zadubrovi prej Mehlićevo po-868tvo štev. 12- — Kupni pogoji se iivcdo na dan licitacije na tnestu.                          (119—1)
■v Slivovec, -«i
šeat let star, 10 avstv. voder, prodaja akupaj ali pa posaiuezuo po U(3 gold. vedor
(170—2)      v ltuk«vl*i,  1'. Suinobur.
Centralni tureau
trstvu z blagom in iritti!
tuđi
2a priđelke gospodarstvene, obrtske, rudniske in gozdniške!
Nakupitje in jtrotiaje se  blayo   in   <hzelni   pridclki   za prokupe,  zahf/e  za pottfeušinjc   in   narobila,   tuđi   se i BDOgo tukoj tlujnti makovrttttie preilphtče v gotovini; za ' kasova vt-čja podvzetja  je  iwt   rnzpolaganj«)   obilno tialožategu dmtirja, kutori Be moro prejeinati gotovo ; in točno.   Občiui tryov#k(t ngtmtunt za uvažanje in iz- '■ eaianje z zastojifitri r   iiaćih in  r tujih rfeželah   ter   bć čaetnimi zvezatni z vsuuii večjimi kroji z<i obrti/tro in S jiritttanišči vnv Krrojte: J^co JSimler,   \l'iai, KUrtitner- ■ Jihiff J, & veri. Kiinitiicrslrdnse HA,   na Dunaji ustanovljena od 1. lboi).
Posebni oddelek človekoljubnemu zavodu
za uraduike
i u
v višje službe za oba spola.
&mr Iscoce službe, ^s^c
f> trffov&kej, tvliničnej, ;iozthti.ikej, tbnetijnkcj, kulfin'tirj, fibrinkej, utuvlt'ljni-ihj, nmzikalncj, pevsk*'j, vcilnustmj, tttiteljskej in udiittjitfljtkrj struk i — obeh spolov, v zadnjej tuđi z znanjem jvzikor, jutju in muzihv, pri-poroćanio in oskrltujfiuo užu mno^o let s priznano solidtioatjo in Htrokuvnjušt voin čestitim ^uspodom j)t'i}iciii<ilvi>i, ohrtnikom, zuvatlotii, društvom, visokvj yu-jjtođi in družhiuni, prav kakor že-'e itd. v iuijvećjo Xadovoljn<i8t iu bitizpiačno; pri tetu ne gledamo, <ia Be z clenarjt'iu okoriHtiuio, nt'^o to opravljamo z^olj fz ilovckoljubnih natmnoe ter žrtvujemo vae svojo SUOČi, da dostižemo  svojo numannu svrho,
Leo liiniler,     (278—12)
jflavni uijvnt,  lastnik  in  ntemi-ljitrlj trt/a čluvekoljubneija savoda, (M'ien, Htmlt, veri. ]\iinitn?rt)trats*c &i>).
mm- Svarjenje. -mm
Moj Bin -A-Hi'otl I_mlmo> poude^utnik. (Vornoeiđtor) v c. k. 12. poijsko-artilt-rijakom pollm, odpuSčen je iz c. k. »rtilcrijako kadetno sole na Dunaji, ter jo preslavljen k dvojeinu polku v liiub-ljano. Da ne bodo Kedo kuku materijalnu izgubo itnel, objuvijam, da noina on nobuunt'ga preiuožonja ali vreduostnih ,rećij, neiua tmii nićesar pričakovuii, ter njegovi starici lili sorodniki ime MtotMn niti jeđitefg« krajrat'Ja *f»#l«/« sartj gthMt'aii,
V Šopronji, 20. uiaja. H78.
(169-3)         IBirekt»r ljaliii€k.
""Adolf Eiberl,
zaloga oljnatih barv, lakov in flrnežev,     vm-d
na Marijinem trgu, poleg frauci^kaDskega mosta.
V Cerknici na Notranjskem,
v lepo iežečej hisi na velikein trgu, kjer jo najpri-morni jši kraj za kupČijo z uiešaiitui blagom, so lafiko precej, dve za ta posel pripravni »obi iu en iu»-KhsIh v nufein đajo.                           (lS&—'i)
Veo o tem se poixv6 pri varulm   mladih   laat-nikov oiuoujeue hiše, g. Frauc Ncrlt« v('«rk.uicl.
Elegantna
spomladanska obleka
1^ goUl.
spomladanska zgornja suknja 1^ gold,
Trtlnc
spomladanske hlače
5 gol<ft.
in v primerji najfinejše obleke za gospode in dečke; po najnižjej ceni Obleke za otroke od dveh let naprej.
mr Spalne suknje ~w
»a gospode foi> tfospe
priporoča
21» JVfumanii,
Krojnšlti moj^ter,
v Ljubljani,   slonove  ulice  štev.  U,  v Lukmnnovfj  hiši.
jj^P^ Vmmjc narut'be se, proti po-vzcfju urno izrrše in nepristojno brez wjo-vora lufzaj vsamc.                          (111—lfi)
Je tika je ozdravljiva!
Radgostski
in
rožnovsii malo-rastliDski celtlički,
priporočajo so posebno za vse, tuđi za zastarane bolezni na plju-čih,   za arčne,  praue in vratne bolečiue, posebno za sušico, želodčevo slabost, za spložno slabost čutnie in proti začenjajo-
Jej 8e pljučnici!
Veliko število priznanskih piscin   ra/po-laga se v prepričanjo.
Javne zahvale.
Častiti gunpoii  lekarnar Seichcrt v IioinotU
1'risiljiMi strni zopet pribužtiti k VaSiin iz-vrstnim zdravilom. Kajti, ko s«in So v Ljubljani liival ste mi na zithtevanjo dvaki'ut pu-Hlali liili svojega izvrstne^a Oaju ter ro/nov-skih ("oltliOkov, in vselej »ein takuj oćiitil, da »o se moje boletino v iirsih »lulovito izboljštilo. Po nasvetu nekitteriii prijateljev sein tmli zduj tri inesece iskal pomoći pri zdravnikili, ji brez vspelia, /.atorij prosim, d;i ini i/.volito iKimu-doina poslati zopet 8 poiitniin povzutjom 2 z:i-vitka mdgostHku^ti uni\erzalnoga faja in dvo škiitljici celtličkov.
Z  vsem spoštovanjein
Fr anjo Cabitlok.       I
V  Dobruški pri Josipovem, 2»i. muja 1877.   I
Gospođu ./. Seifhertu, dijiJoni. Ickarncnju v       I
Jiožnori!
Trošim, da ini vnović vpofiljute 12 zavitkov rud^ostske^ii uiiiverzaliiej^a čaja in 12 škatljic ro^.tiovHkih tnuho-raHtliuskib celtličkov. Tu zdravih* zarcH pri vseli mojih bulnikili na prsili pomutnjo, da kar strmim, in udkar jili tuđi sam rahiui, osvobodil som ne kašlja, kl me je tidovratno niutil vsuku zimu kakiti 4 — 6 ted-m»V.               / vsem spoštovanjem udaui
Dr. T a u t z pl. T a u e n s t e i n , c. kr. /.druvnik pri Stubu.
V  Kreinži ob Dunavu, 26. oktobra 1877.
Gospodu Ivkarnarjti Seichertu v kopelji Hožnori,
Jaz  upotrebljain VaS  izvi'Htni   radgostski
imivorzalui čaj proti bolečinam v prsih, in hvalo
Bogu, z dobrim VNuehum.  /utorej Vas prosim,
da mi   prečoj   poslati   izvolite  s   poštnim   po-
vzetjein še dvu zavitka.    l!og Vas blagoslovi I
Ucležim so hvuleina Vam
A d e 1 a pl. l'sorm&l Csejthe   pri Dolenjem   Novem   mestu   (na Ogerskem),   dne 5. oktobra 187t».
Blagorodni gospocl! Jaz rabim zoper stari svoj katar v pljučih uže mnogo let Ya5 slavni ratlgo8tki univerzalni ćaj ter ga pijem po Va-suhi navodu in do slej mi jo nruv dobro del, zatega delj ga pov.sudi, kamorkoli priličili, vsont bolnikom najboljSe nri|Mirobujem. Vade blago-rodje naj tetlaj izvoli poslati mi s povzetjem /.opet 4 zavitko ču ja, 2 škatljici celtličkov, 1 Mteklenico boitquet de Hadgost in 1 stekle-nico rožnoVBkib žulodoćnih kapljic.
Vašemu blagorodju najudauejši
JUDr. Josip Kovaf, Novoinesto, mesarake ulice. V Pragi, 23. julija 1877.
Od tega po zdrnvniskej ra/ložbi in prod-piaih pripravljani čaj veljii za Hdnovno rabo pripravljen paket z naka/.oiu o rabi 1 gold. av. velj. Jodtia originalna Skatlja Kožnovskib muho-rastlitiskib cultličkov ^i) kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posubuj.
ltu«l};oMtKli.i univerzalni j*u| in Itoi* iiovnki nn»lio-r«HlliuHki celtlićkl dobi-v:>jo Be _|*'<lliio Iu v Irkavrii J. Mei*!hert» v Koiiiori Uia Morav»kem> in razpuHiljnjo su naručila na vsu strani proti pošineiuu po-vzotku.
Da je pa p. n. občinstvu   bolj   priroČno,
imujit tuđi zalogu s'eileči lekarji:   W. Mavr
v lijubljuui, A. B o i n i tz v Olovci, W.
Kii'nij,',  gradsko pruduiesiji1, v Mnriboru,
Anton  N u il w u (1  „zlim  Moliren"   in   \l i 1 o-
e9   srdniaka    lekarna   v   dirudci,   in S.
B                M i t t (i 1 b a c li  v  %»Krcl>u.
H          £f^T~ lt«iu«v»ka ^utuiwlt»i e»*«>u«rlju,
B   hitro in stalno ddujo zopur trgatijo,  preliiad,
H   čutnibko in  inišićun slabost vaaku vraie.  Oii-
S   ginalna steklcnitii 70 kr. av.  voij.,   za koK-k
H   in zavojbo   10   kr.   vi e.    l*r«v»   so   dobodo
H   jedino ilireUtuo iz lekaruu v Uužuovi  t.Mo-
H   ravska).                                           1^77 - «0)
■           U^~"  HožnovHko   inu/.ilo /.ti oxćbu, H   ki VBitko, tuđi zaatarano ozublino izeoli naglo
■   in gotovo. Lončuk OU kr.,  za kolek iu povitek H   10 kr. već.
■           Fruvo   se   moro    dobiti   jedino   uepo-I   Hreduo   iz   k-kurnice v Kužnovi ^Moravaka).
IzdaU*Jj ia uraOnik Jotiip Jurčič.
Lrtuuuati ui ubiT" gNarudne tiakarne*.