ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 3 491 KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE SIMPOZIJ JEZUITI NA SLOVENSKEM Ljubljana, sv. Jakob, 9. in 10. 4. 1991 Inštitut za zgodovino cerkve Teološke fakultete v Ljubljani in provincialat slo­ venske province Družbe Jezusove sta priredila mednarodni znanstveni simpozij ob 500-letnici rojstva svetega Ignacija Lojolskega in 450-letnici ustanovitve Družbe Je­ zusove. Jezuiti so člani reda, ki ga je ustanovil Ignacij Lojola ter ga potrdil papež Pavel III. leta 1540. Od začetka so bili apostolski cilji tega reda: pridiganje, duhovne vaje, karitativno delo, poučevanje in dušno pastirstvo. Čeprav so bili jezuiti ustanov­ ljeni neodvisno od začetkov reformacije, so zaradi svoje usmerjenosti v šolstvo po­ stali najvplivnejši branitelji in širitelji katoliške vere v času katoliške reforme in protireformacije. Dosegli so pomembno mesto v šolstvu, predvsem višjem in visokem, za vzgojo v katoliškem duhu pa so skrbeli v svojih kolegijih. Jezuiti so prišli kmalu po ustanovitvi v stik tudi s slovenskimi deželami. Ustano­ vitelj Ignacij je bil v pismenih stikih z ljubljanskim škofom Textorjem (1543—1558). V Ljubljano so prišli jezuiti leta 1597, leta 1604 so se naselili v Celovcu, leta 1615 so prišli v Gorico in leta 1617 v Trst. V Maribor so prišli šele leta 1757, vendar so šta­ jerski Slovenci tudi že prej obiskovali jezuitske šole, predvsem v Gradcu in v Vara­ ždinu. Od tega časa pa do ukinitve jezuitskega reda leta 1773 so jezuiti v teh mestih vodili gimnazije in na njih poučevali, ob tej glavni dejavnosti pa so opravljali tudi dušno pastirstvo. . Na simpoziju se je zvrstilo 25 referatov, večina v slovenskem jeziku, nekateri pa v hrvaškem, italijanskem, nemškem in angleškem. Zgodovinsko okolje ob nastopu jezuitov v slovenski družbi je osvetlil akademik prof. dr. Bogo Grafenauer, cerkvene razmere ob prihodu jezuitov na Slovenskem je predstavil prof. dr. Metod Benedik, cerkveni in politični okvir delovanja jezuitov na Slovenskem v 17. in 18. stoletju pa dr. France Dolinar. O odnosu jezuitov do huma­ nizma je govoril p. dr. Charles E. O'Neill iz jezuitskega zgodovinskega instituta v Rimu, dr. Gernold Heiss z Univerze na Dunaju pa o stereotipih predstav o jezuitih v 16. stoletju. O prvih stikih Slovencev z jezuiti je govoril p. dr. Lojze Kovacič Glavni jezuitski dejavnosti, šolstvu, sta bila posvečena dva referata: prof. dr. Rudolf W. Keck je razpravljal o pomenu vzgoje v posodobljenem jezuitskem pojmovanju v nemško govorečem prostoru 16. in 18. stoletja, Jože Ciperle pa o jezuitskih učnih programih in njihovih študijih v Ljubljani. Dr. Janez Juhant je predstavil filozofsko in teološko misel jezuitov, dr. Marijan Smolik slovenske katekizme sv. Petra Kanizija, dr. Branko Reisp pa delež jezuitskega reda v slovenski literaturi 17. in 18. stoletja. Akademik dr. Emilijan Cevc je predstavil jezuitsko umetnost, prof. Ana Lavrič in prof. Blaž Resman sta podala novo interpretacijo oltarja sv. Frančiška Ksaverja v cerkvi sv. Jakoba, dr. Lev Menaše pa pod naslovom »Vojna podob« dogajanja y likov­ ni umetnosti in vlogo bratovščin pri tem po ukinitvi jezuitskega reda. O vlogi in po­ menu jezuitskih gledališč je predaval dr. Marko Marin, dr. Edo Skulj pa o odnosu je­ zuitov do slovenske cerkvene glasbe. Dr. Darja Mihelič je predstavila jezuitskega zgo­ dovinarja Marka Hanziča v luči njegove Koroške zgodovine. P. dr. Mijo Korade iz Zagreba je govoril o jezuitskih ljudskih misijonih v 16. in 17 stoletju, dr. Zmago Smitek o slovenskih jezuitskih misijonarjih v 17. in 18. stolet­ ju Mag. Marija Stanonik je predstavila življenjsko pot nekdanjega jezuita Martina Naglica po ukinitvi reda, dr. V. Rajšp pa ukinitev jezuitskega reda leta 1773 na pri­ meru ljubljanskega jezuitskega kolegija. V dobo po vrnitvi jezuitov na slovensko ozemlje v 19. stoletju sta posegla dr. Luigi Tavano iz Gorice z referatom o vrnitvi jezuitov v Gorico in njihovem delovanju v letih 1866—1918 ter prof. dr. Vasilij Melik o odnosu do jezuitov ob ponovni naselitvi na Kranjskem, v Repnjah na Gorenjskem (1870), in ob njihovem izgonu (1873). Simpozij je uspešno predstavil posamezna poglavja iz delovanja jezuitov na Slo­ venskem v njihovi domala 450-letni zgodovini na tem področju. Poudarjam, posa­ mezna poglavja, ker so se organizatorji sami zavedali, zlasti pa je prihajalo to na dan ob bogatih in plodnih diskusijah, da so ostajala številna vprašanja in številni problemi ob strani, tako na primer na področju šolstva, saj so imeli jezuiti na sloven­ skem ozemlju od prihoda pa do ukinitve, razen nekaj izjem, srednje in višje šolstvo v svojih rokah. Veliko bi bilo mogoče povedati še o jezuitskem znanstvenem delu, o jezuitskem dušnem pastirstvu, njihovih ljudskih misijonih, o kongregacijah in vpli- 492 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 . 3 b S i ï ^ f A . « S e 2 r U Z l f n î > . z l v l J e n J e i ° j e z u i t s k i katehetlki in tako dalje. Tè teme bodo morale počakata na kakšno prihodnje znanstveno srečanje. v T i „ w £ n T a ^ ! J ! L ? a s i m P ° z i J u so z različnih gledišč osvetlili delo jezuitov predvsem s Y k ä k er sobi l f Z d L T ? * " l n ° ° r i c l . " Î « " * * . ko o delovanju jezuitov na Kor™ rfta o d e l o v a n j v Ä T * ™ ^ š 3 ^ 3 ™ ' P r i ^ u d s k i h misijonih med Sloven- rata đ e l o v a n 3 u v Mariboru, kjer so bili res le kratek čas, ni bilo nobenega refe- naveNod п Т ћ о ^ Т љ ^ 0 Ш J**?? - n a s l o v e n s k e m prvič deležni celostne obrav- S i a o k n W n t &*?• P%d0 u k i n l t v e - Na novo so bila osveüjena dosedanja na- tèga s f m n o z Ä i č n o t h n H r ^ V П а S ] 0 Y . e n s k e m . Predvsem pa bo zbornik referatov K ^ Ä n ^ " f f. a n a d a I * J e Poučevanje delovanja jezuitov na SIo- vensKem, pa sploh duhovne in kulturne podobe 17. in 18. stoletja. V i n k o R a j š p SIMPOZIJ O PRAZNOVANJU PRVEGA M A J A - FESTA DEL LAVORO • . Milano, 9.—11. aprila 1990 S simpozijem z veliko mednarodno udeležbo je v Milanu v Villa Comunale „ m S l J L r d T t z k ? ^ N r I e 0 T a P f ^ e k EUfène В ^ п а г п ^ р е Ш е У е М е ^ Г п ј Г т р ! ^ ^ с Г т,У' V- d n e h o d 9- d 0 u - a P r i l a 1 9 9 0 izzvenel velik mednarodni projekt Ï2LnasloYom I I . ? " ? » maggio tra passato e futuro, projekt, ki je trajal^petTet fn ka- ter^sa zwinje de j ane bo publikacija simpozija, o katerem p o r t f a n i O temveUkem i ^ ^ S * ? p r o j e k t u d o s l e J v našem strokovnem tisku šVni bUo nič napisanem in m odveč če spregovorim nekaj besed. Mandat za izvedbo številnih a k c i j a n a l o v i m o L T n o ? ^ J e - d 0 b i l m Ü a n s k i T o n d a z i « n e Giacomo Brodolini, na v e f z ä l u g z l ne­ moten potek pa ima vodja projekta Andrea Panaccione, ki je bil vsa lete pravi sni ntus agens. Spomladi 1986 smo se v Parizu sešli predstavniki razh?čnih instifecii iž Evrope in z drugih kontinentov. Sklenjeno je bilof naj bi ob 100- etnici o r a ^ o v a n i prvega maja izšel pregled o prvih dveh praznovanjih? s orLmerno^ krattóm prika- s ^ n a ^ o u h l S 1 " 2 b 0 , g f Ì m n Ì 1 n U S t r a t i v n i m g r a d i v o m * t e m đ o g o l S Ta na m o č " S - ? n ^ L P u a S a J e v l e t u 1 9 8 9 t u d i i z s l a z naslovom The Memory of May Dav An Iconographie History of the Origins and Implanting of a W o S ' H o l w f y Tn sice? P°, - S a L ° n a - v m z d r u z e n i h italijanskih sindikalnih central CGIL, CISL in UIL pri založbi Marsilio v Benetkah na kar 773 straneh. Knjiga je razdeljena na tri dete rti katerih prvi del govori o začetkih v ZDA (zlasti o dogodkih v Chicagu) draaf' del c i i f B e k à H P N 0 m a J S k ^ P ^ s l a v . v Evropi (predstavljene so Velite Brftanifa Fran- Knška S i ^ д ! с ^ а ' 1 р а Ш ] Д ' Р о г * и б а 1 Д к а > N e č i j a , Danska, Norveška, Švedska, Finska, Italija, Avstrija, Sv!ca, Češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija, Grčija Tur­ čija Bolgarija Romunija, Poljska in Rusija). V tretjem delu je najprej predstevltena Afrika, nato države Latinske Amerike (Argentina, Brazilija, G u a t e m a l a Mehika Peru in Portoriko, potem pa še Kitajska, Japonska, Indija, Indonezija in nazfdnfe v a n f i V S k f Ò h a ^ h ° V a Z e l a n d i .J. t- fr i t eJ r a z d e l i t v i * b " ° nekaj problemov I d r ž a - vami ki ob prvih praznovanjih. še niso obstajale. Najbolj značilen primer je bila prav Aystro-Ogrska : Sprejet-je bil princip narodov,, pa tudi t u k a f n e d Ä k a j t i & ! , r n v V a n Ž V d a u n a š n j ? ? 1 m e j a h s T r s t o m > Makedonija pa je vključena v Turčijo ali v Grčijo. P n publikaciji se je Jugoslavija spet slabo izkazala, kajti kljub velikemu trudu. organizatorjev se nista vključili ne Bosna in Hercegovina in ne Hrvatska cisto nazadnje je prišel prispevek iz Srbije, in tako je bila edinole Slove­ l i 3 „ £ Ä ? r i 0 , 1 " 3 ( s o d e l ° v a l s ^ m P ° d P i s a n i ) - Omeniti je vsekakor, da so sicer ZrŠnudel"enf d e ž e l e angažirale svoje najboljše poznavalce in da je publikacija prav gotovo edinstven pnspevek.na to temo, zlasti z ikonografskega sta išča in ob dejstvu da je dejansko predstavljen ves svet. Izrazit poudarek je bil namenjen fotografili slikam in publikacijam, razlagalni teksti pa so zelo kratki in sintetični fotografiji, Naslednji rezultat petletnega projekta je izdaja referatov z mednarodnega sim­ pozija v Lecceju ki je bil konec aprila 1989 na temo Storie e Immagini del l» Mag­ gio. Problemi della storiogfaphia italiana ed internazionale, ki ie ©od tem naslovom izša leta 1990 v Rimu in Bariju na spoštljivih 824 straneh s pris^evklTo avtortev Poleg tegame Fondazione Brodolini izdala več številk posebnega biltena ki je infor­ miral o trenutnem stanju raziskav o prvem maju v različnih državah in o publikaci­ jah, ki so ob stoletnici izšle. Iz te pobude je izšla sicer skromna, pa vendarle, publi­ kacija Praznovanje 1. maja na Slovenskem F. Rozmana, M. Stiplovška in J Kosa S tem, ko bodo v letu 1991 izšli še referati simpozija, o katerem govorim, bo ta med­ narodni projekt, ki je stal menda dva milijona nemških mark, zaključen.