Iwta'Sfw ii BprasaUfto:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo,
2 uredništvom se more govoriti ▼•rh dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
t. 12.
Maribor, dne 28. januarja 1910.
Baročni«! Usta:		
Ceh) leto ......	12	k
Pol leta ......	6	K
Četrt leta ...•••	3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila
se računijo s 15 via od 6 redne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popast
Letnik II.
Vera in narodnost.
0 razmerju med obema, v]|Swiajo na devi in na desni krivi (pojmi. Dočim liberalci katoličane klevetajo kot brezdomovince, Še zopet ti izjavljajo zoper preveliko povdarjanje narodnostnega načela. Ziato ne bo odveč, da o tem predmetu zopet Spregovorimo nekaj besed.
Ni treba še-le dokazovati, ker je priznano, kako je krščanstvo vsak natrod branijo zoper nasilje in krivico. Papeži so bili vedno branitelji domačih laških rodovin in mest zoper nemški imperij; Irci so moči za svoj narodni odpor črpali iz katoliških virov; Poljaki imajo v svojem narodnem boju edinole cerkev na svoji strani ;i sploh je katolištvo najtrdnejši branik ‘za vsa,ko narodino manjšino, kar vidimo zlasti na Koroškem, kjer bi danes Že ne bilo več niti enega zavednega Slovenca, ;če ne bi bilo katoliške duhovščine. Duhovščina je povsod bila in je nositeljica patriotizma, ker je z ljudstvom. Kjerkoli pe je Mo zoper sovražnega tujca, se je pred domačimi puškami in meči lesketal križ, ki je kazal Četam pot do sovražnikovih vrst: tako so na Španskem vrgli Francoze jz dežele, luko so pognali "Tirolci Bavarce.
Je pa tudi samoobsebi umevno. Narodne manjšine se bore za to, da se v političnem življenju uveljavijo načela pravičnosti in «ljubezni: narodne manj-Bm« se potegujejo za to, da vieljaj -v politiki prav tista morala, kakor velja za posameznike v zasebnem življenju; narodne majnjšfine stolje na stjališču, da dolžnostim odgovarjajo pravice;, (narodne manjšine se upirajo tujcu, ker tujec na raznaroduje samo, temveč preje ali p,a hporedno ljudstvo demora-li/uje in kar se tiče posebič Slovenskih narc/lnih manjšin, ni maje» opraviti z Nemci kot Nemci, marveč z Nemci kot svobodomisplci, brezbožneži, Integrand in pristaši /mame NiefzsehejeVo moraj©, ki smatra Nemce za gosposki narod, druge narode pa za nezavedno čredo, ki nima nobenih pravic, razun pravice do življenja, adi pa celo še te ne — kratko,, narodno manjšine v Avstriji hočejo, da ne bodi moč nad pravico,, (ampak narobe. In vsa ta načela so specifično krščanska, katoliška. Narodne manjšine delajo eminentno v krščanskem duhu in z m krščanstvo, ako se z vsemi' svojimi silami upirajo vsa-nemštvu.
Zato pa ima tudi katoliško Čajsopisje zavest, da dela za krščanski program in čisto tv njegovem smislu, ako postavlja narodna vprašanja na tisto
mesto, ki jim gre. Zfa nas so vprašanja našega narodnega obstoja in r,azvoja obenem verska vpraš nja,, vprašanja obstoja in razvoja katoliške misli med Slovenci, vprašanja napredka verske izobrazbe ni nravne pkrepitvje našega naroda,
Bega, pravca se mi; držimo! peri naših katni kih Organizacijah, kjer opažamo ravno zadnji čas-, da se pri vzgoji ljudske mladine gleda v« prvi vrst na vzbujanje verske zavesiti. In <Če se ne motimo, gre pri naši mladeniški in dekliški organizaciji vse na to, da se razširi in poglobi Verska gorečnost in ustvari same neizprosne bojevnike zoper liberalizem. Ta boj pri nas nikakor ni odjenjaJ! (Ostri se orožje, nevolja ljudstva /oper hlapce francoske misli, zoper okuževalce slovenske domovine, zoper sovražni križa narašča in narašča, in bo skiigela, in ko bo vse pripravljeno, bo vsajk bojevnik na svojem, prostoru in vsak do pičice izurjen. Le pridite pogledat našo krasno kmečko mladino! V njenem srcu sta dve strasti: ljubezen do Boga in ljudstva in pa veliko sovraštvo do slabega, do gnjilobe, ki jo Širi slovenski liberalizem.
Ta dejstva dovolj jasno govore* da katni P Slovenci kakor dosedaj tudi poslej ne bodo poznali nobene prizanesljivosti, nobenih kompromisov niti premirja z liberalizmom! Boj zoper njega je bogo-ijubno dejanje in sveta dolžnbst za vsakogar, ki ljubi slovensko ljudstvo.
Prijateljem katoliško-narodnega dijaštva.
Minulo je že nekaj mesecev, odkar smo si ustanovili Štajerski pododbor Slovenske dijaške zveze, in Živo se še spominjamo, s kakšnim veseljem je pozdravljala štajerska katoliška javnost malo peščico dijakov, bi se je združila V pododboru. Po tej kratki dobi izopet stopamo pred vas in upafcno, da ne brez uspeha.
Brezdvomno je pri nas na Štajerskem potrebno bolj, kakor kje drugje, da si Vzgojimo krepko Čero katoliške inteligence, ki oo brez vsake dobičkaželjno-sti se postavila v službo slovenskega ljudstva, iz katerega je izšla.
ŽUlibog pa še naše vrste, niso napredovale, kakor bi bilo želeti z ozirom na velikansko večino našega vernega ljudstva.
Se vedno drvi večina našega Štajerskega dijaštva, pozabijvši naukov svojih st a rišov, pod vpli-
vom brezverskega ozračja po mestih, v liberalni tabor.
Mladi smo še v tem gibanju; a z vsestpansKO pomočjo požrtvovalnih prijateljev upamo; '«tudi tukaj na boljše uspehe. Paralizirati moramo vse one činitelje, ki vplivajo slabo na razvoj našega 'dijaštva, s vztrajnim delom dijjaštva Samega in s požrtvovalnim sodelovanjem naših prijateljev,' Zasledovati moramo vse okoli.š0(inje, ki iz naše dbbre mladine vzgajajo verske mlačneže, ob enem pa ,fudi skrbeti za primerna sredstva!, tla utrdimo naše dijaštvo v 'katoliškem duhu, ki so ga prinesli seboj «v mestne Šole.
Kakor vsaka organizacija, potrebuje tudi naša denarna in primerna izobraževalna sredstva, Česar žalibog ubogi slovenski dijak: ne zmore, Zlato se obračamo na vas, prijatelji katoliškega narodnega ai-jaštva, s prošnjo, da nam priskočite na pomoč z denarnimi podporami, s primernimi, (knjijgami^ z revijami itd.
In komur je ležeče na ercu naraščaj naše bodoče inteligence, gotovo ne bo flegmatično prezrl tega poziva, ampak bo storil svojo dolžnost v prilog katoliško-narodnega dijaštjva.
Med drugimi je tudi ena glavnih nalog naše organizacije, da se že v mladosti zamislimo v narodno vprašanje, in opajzujemo, na čem naš narod boleha. Kajti prepričani smo, tta je mogoče prave narodne bojevnike le vzgojiti, ako se jim že v mladosti vcepi zanimanje za narodno delo. Le na t'a način nam !« mogoče upati, da dobimo Iv "doglednem Času moči, ki ne bodo narodno delo izvrševali le aot nekak Šport in diletantstvo, ampak premišljeno in sistematično. Razume se, da kot dčjjaki ne moremo doseči velikanskih uspehov; a.že dejstvo samo, Mase dijaštvo sploh zanima za narodna vprašanja; je vredno, da se gre dijaštvu tudi, v Jem oziru na roko.
Na drugi strani pa tudi ne smemo oporekati, df, ima ravno slovanski 'dijak prilike kakor malokdo, spoznavati narodno Življenje in poglobiti se v ljudsko dušo, kar je za ugodno rešitev narodnega vprašanja nujno potrebno.
Ziato se olbračamo tudi v tem smislu na prijatelje katoliškega narodnega dijaštva, da nas tudi tu podpirajo z denarnimi in izobraževalnimi srejlstvi. Vsak najmanjši dar, ki ga položite tej naši organizaciji na oltar, naj vam utrdi sladko zavest, da ste vsaj nekolijco pripomogli k vzgoji in napredku nadeli ure a juq uzt ‘AQOABjep ip uporen qiupnq ležno le naše katoliško narodno dijaštvo, ampak vse zavedno slovensko štajersko ljudstvo. — PoŠiljjatve
PODLISTEK-
Dve sestri.
(Dalfe.)
Toda še živi in mora paziti na v|fak korak svojih ljubljencev.
Toda ondi na divami je zaspala Milka, Idete! Ali mg bo pripustilo nebo, dd bi bil vsaj tej svetovalec in podpora?
Protin je pri njem nevabljen, toda pogosten gost. Glava tmu postaja bela. Umreš in ostaviš jih na tem svetu polnem popačenosti, polnem grenkih skušnjsiv!	, A,
Tako se ljudje mučijo s skrbmi o stvareh, katerih ni mogoče premeniii, tako bega človeška misel in tava po nepoznatih poljih, ka/nujoč marno sama sebe.
Na dvor pri drdra lahka, rumeno pobarvana bridka, z nje poskoči gibčnim skokom St’astny.
Marinški vidi skozi okno, tkalko mu hiti nasprotji Elenkap kako ga veselo pozdravlja. .Nevoljno nasloni glavo na divanovo blazino.
—■ Tako dolgo vas ni bilo tu, gospoji odvetnik, .pvavi Elenka, pri kateri :so se preminjlaii čuti lik sence ohVJkov, drvečih se pod nebom. >— Ana ima že pet strani popisanih v svojem dn vniku! Vaš kanarček ne živi več, dostavi bolj tiho; na vrhu ima grobek in deščico z napisom:	„Ubožec Zlatoglav-
ček.“ Pripravila sem za vas «nagdljčke, a ker vas ni bjlo flolgo k meni, so se posušil?!
gfastnega tudi drugi domači prijazno pozdravljajta jn vedejo na vrt pod stari oreh.
—	Zopet gre nova burka Vužeckega po mestu od uti do ust!, de, vsedši se okolu velike, okrogle mize pod orehom.
—	Kaj pa je zopet narejlil ?, vpraša stari gospod. Ana ni bila prisotna.
—	Zn im o vam je, da gospod baron nikoli ne plača davkov brez eksekucije. (Nedavno pripetil se mu je zopet tak obisk. „K topovom, zaklenite vtrata, nabja^ajte haJkovniqe, helebarde in sulice v roke!“, kriči (biafron jeklenim glasom, sam opaše turško sabljo in na plešo dene staroogrski kaipuk. Družina se zbere, k strelnim luknjam vleče stare možnarje, ženske prihrume iz soban, oborožene s helebardami in muzealnimi sulicami. ,*Kriöajte Eljen!1“, veli baron in ustreli Šestkrat iz revolverja v vzduh. To je moral biti peklenski lomoz; čudim se, da ga niste čuli preko reke. p,Nabijaj!“, vpije Važecki. („Odpritevrata ! “ Vrata se cfipro in eksekutor s sodnikom in ce-uiteljem stoje pred oboroženo četo. Najprej (pobegne eksekutor, za njim sodnik 6 s cenitveni! Leteli so lik krogle, dokler se ne ustavijo pri s .trni reki. Na grajskem obgidjfu, visoko gori nad baronovim stanovanjem, pomoli se v tem trenutku bela zastava z grbom Važečkih. „Ura, zmagaj!“, kriči on, za njim pa posli. Na to pošlje briško za sovražnikom. Slugi nalože vso komisije na bričko in >jo peljejo slovesno na grad. Topiče so bili Že pospravili, družina je držala vence in Šopke ter obsipala Ž njimi te tri odposlance. Drugi dan pošlje blagajniku v mesto z vsemi zaostalimi 'davki!
Stari gospod smejal se je do srca. Vjedel je več takih dogodbic o sosedu.
Baron Važecki je bival na drugem bregu reke, pod samim navršjem, na katerem so stale razvalina grajlu, nekdaj last njegovih prednikov.
Rodbina Važečkih je bila stara in nekdaj Čislana v deželi. Zapustila je maogp potomcev do dar* našnjih dni, toda njih slave nikdo ni obnovil več. Ferdinai^l Važecki je bil poslednji potomec prastarega rodu. Na '.(krčenem posestvu Jedlinskem živel je kakor Čudak. Včasih cele mesece ni; hodil z doma, pii skromnem kosilu pil je vodo, gostov ni vspreje-mal, bratil se ni z nikomur.
Ko je postal dobre volje, vzel je nekaj tisočakov, vpregel v bričko štiri vranqe ter hitel skozi vrata med grmenjem topov in pokanjem topičev in krikom svojih poslov !
Rogovolil je potem v mestu, ali je pa zašel drugam. Cele tedne je uganjal burke, postopače Je napajal s Štipipanjcem, sprl se z vsakim, nakqoai si je dvobojev, s polnimi rokami je trosil denar, ja* hal je po vratolomnih skalah, gonobil drage konje, pil je najmočnejše opoje, an vrnivši se domov, velel je zakleniti vrata in topove potisniti do strešniB odprtin. Zastava je izginila iz stolpa in živel je pet kot puščavnik.
Z grada je hodil samo za delom in v mestu s« je prikazal samo v gospodarskih in trgovinskih zadevah; tedaj je pa obiskaval najceneje beznice, fnasedava! je med zamazanimi volnarji, govoril je ž njimi prav pametno, pogajal se, kupoval, prodajal razumn/o, a pri vsem tem brez kake umjazane do-bičkarije.
Bil je to buren, strasten značaj. Govorili so ® njem različno.
Nekateri «o ga smatrali za popolnega norca, drugi, mirnejši, so 'dejali, da je pameten Človek, samo da ga včasih „luna trtda."
Bili so 'tudi taki, ki so čislali njegovp hrepe-
naj se naslavljajo: med. Ludvik Kramberger, Gradec, Morellenfeldgasse 5, III.
Za štajerski pododbor Slovenske dijaške zveze: Ludvik; Kramberger, tjč. predsednice.
Janko Koser, tč. tajnik.
v
/ Štajerski deželni zbor«
Seji dne 26, in 27. t. m. sta bili zelo zanimivi. Nemška večina in njeni vodje so se pokazali v prav čudni luči. V sredo je hotel izzivati deželni odbornik Stallner slovenske poslance s tem, da jih je žalil. Poslanci S. K, Z. in socijalni demokrati so se pritožili, da je večina uvedla volitve v deželno komisijo za pridobninskr davek, ne da bi bila poprej obvestila manjšine. Vsied teh pritožb je deželni odbornik Stallner, ki je stal blizih klopi slovenskih poslancev, rekel do cela glasno poslancu Ornigu: „Naj pa črtajo imena naših kandidatov in napišejo druge, ako znajo pisati.“ Te besede je slišalo nekaj poslancev, ki so takoj obvestili svoje tovariše o nesramnem postopanju deželnega odbornika Staljnerja. Dr. Jankovič se o-glasi k besedi in v najkrepkejših in jako ostrih besedah javi zbornici Stallnerjeve besede. Poslanec dr. Jfankovič ožigosa to postopanje deželnega odboraika kot največjo nesramnost in impertinenco; proti takemu izzivainju se .slovenski poslanci odUočJho zavarujejo. Besede so padle kakor krop na Stallnerja, ki je ru-deč ko rak poslušal očitanja slov. poslalncev. Cela zbornica je gledala na njega, Nato se je zagovarjal t» tresočim glasom, da on ni nameraval nobenega 2 at* liti. Poslanec O mig če braniti Stallnerja in izjavlja, da drugega dela v stavku ni slišal. Nato pa zakliče dr. Negri: „Gospod O mig vfcrdar dobro ne sliši.“ S tem je bil Stallner pokopan;, dokazalo se mu je, 'da je trdil neresnico.
D L Korošec biča \j e Č ifn o.
Drugega dne 27. t. m. je prišlo v zbornici do jako zanimivih prizorov pri poročilu glade plač deželnih uradnikov, ki ga je izdelal finančni odsek. Večina si je bila v laseh; nemški poslanci so med seboj tekmovab, kateri bode več predlagal za nemške uradnike, dasiravno so njihovi zastopniki v finančnem odseku glasovali celo proti višji plači ubogih delavcev. Tako početje je presedalo Slovencem in dr. Korošec je s povzdignjenim glasom ožigosal nemško večino. Njegove besede so padale kakor kladivo po buticah nemških poslancev. Očital jim je njihovo malomarnost v odsekih, v katere zahajajo le, kadar je treba nastopati proti težnjam Slovencev. Zlasti si manjšina ne da dopasti, da v zbornici poslanci stav-ljajo predloge, proti katerim nastopajo v odsekih; to je prava demagogija,
Večina je bila tako poparjena, da se niti ni gani^ Dr. Korošcu so od vseh strani Čestitali na tem vspehu.
Poleg tega je moral dr. Korošec opozoriti deželnega glavarja, da ni dal pravilno na glasovanje raznih’ predlogov, kar mu je moral glavar priznati. Kaže se vedno bolj, da nastopajo poslanci S. K. Z. spretno in si pnbojujejo vedno več ugjleđa. Dasi jih je malo števPo, pa jim vendar čisto podleže velika večina.	51
Občina G 0 d o m e r c i.
Sezidala se je cesta od Sv. Lenarta skozi Sv, Jurij v Slovenskihv goricah do Sv. Jakoba, Enako tudi iz Cmureku skozi občino Velka do njene meje. Ti dve cesti je treba zvezati, kar je z ne prevelikimi stroški tudi mogoče, S tem ne bo pomagano samo pre-
njenje po prostosti ter občudovali silno, vulkanično veličajnost njegovega duha.
Rad ali nerad ga ni limel nihče, mnogi so se ga bali, in mnogo, mnogo je bilo i 'takih, ki so zlorabljali njegovo vrtoglavost,
Istipa je,, da so ti drago plačevali svoje izkoriščanje! Povabil jih je, (pogostil ter — jih hudo zaničeval,	-
Globoka* sarkastična duševnost, je prevevala njega divje govore, često je bruhal iz sebe ženi-alne, vse uničujoče sarkazme z lahkoto, brezbrižno in zaničljivo.
, :	Gorje, komur je On tako plačeval. — Res je,
da ni prizanašaj drugim, ja tedaj ni prizanašal niti sam sebi.
Varinski, dasi je miloval, Časih celo občudoval barona, v celoti ga je obsojal in črtil,
Utilitarski duh starega, marljivega sodnika sodil je vsakega človeka, ki se ni pečal z resnim in važjnim delom, za ničemurnjtoa, 'za suho oljko na drevesu vsega človeštva.
Seveda je on odmerjal jako ozke meje temu resnemu, koristnemu delu.
Ce že ni maral vseh gledišč in romanov, sp se mu 'tembolj morale protiviti baronove vrtoglavosti, ker niso samo nič resnega in koristnega plodile, temveč bile so naperjene proti lastnemu 'in tujemu imetku, lastnemu in tujemu adravju.
Suhoparna, trezna, toda prozajična duša moža; ki je prebil svoje življenje v Železni marljivosti, sovražila je lenobo krepkega in Še mladega moža.
Za dobe svojega uradovanja Varinski ni nosil samo svojih, temveč i svojih koleg bremena. Ako se je pripetilo, izvršiti težaven nalog t— saj je tu Va-
bivalcem gori omenjenih občin, temveč tudi bližnjim trgom in mestom, ker bode z omogočenim dovozom živil gotovo tudi tistim ustreženo, ki tožijo» o. neznosni draginji.
V deželni zbornici je utemeljeval dne 26, janm ar ja t. L poslanec Roškar svoj predlog, s katerim zahteva 'deželne in državne podpore za občino Godomer-ci v ljutomerskem okraju, kakor tudi za druge sosedne občine, katere so bile v teku leta 1909 vsied raznih elementarnih nezgod oškodovane. V pnejdlogu se zahteva nujna odpomoč za vso v ljutomerskem o-kraju znatno prizadete.
Zvezna cesta odšentjur s k e okrajna
ceste.
Isti poslanec je utemeljeval svoj, že v jeseni, leta 1909 vloženi predlog, s katerim zahteva, naj deželni zbor sklene, da deželni odbor; z vjsemi sredstvi deluje na to, da se v kratkem času zgradi nova zvezna cesta od Šenfjurjevske okrajne ceste skozi občine Maina, Ploderšnica in Velka,: To opravičeno zahtevo govbrnik obširno utemeljVije z mnogimi resničnimi razlogi. Poslanec pravil:
Do zadnjin let so bile lepe in,rodne Slovenske gorice, v katerih se prideluje žlahtna vinska kapljica, izborno sadje, kakor tudi vsi drugi, za življenje ljudi in živali potrebni pridelki skoraj povsod brez dobrih cest, ker občine niso bile v stanu, si jih zgraditi, okrajni zastopi pa v tem niso storili povsod, svojih dolžnosti. V zadnjem času se je v tem oziru mnogo na boljše obrnilo.
za pravično ooenjevanje nastale škode iri za primerno denarno pomoč,
Lovski z a kom.
Poslanec Roškar je v seji dno 27. januarja t.
1,	obširno utemeljd predlog za spremembo lovskega zakona, katerega sta stavila skupno s poslancem, iti Benkovičem.
Fovdarjal je ogromno škodo, katero povzroča divjačina ter da dohodki od lova niso v nikakem razmerju s škodo, katero napravi. Navadno ima en »atu posestnik več škode, kakor cela občina dobička. Lovski zakon se mora tako spremeniti, da se bode vsaka Škoda, storjena po divjačini, povrnila, ali pa da sme vsakdo sam varovati svoje pridelke s tem, da units škodljivce,
O sporu med celjsko mestno in okoli-š k o občino	::
radi sveta pri sv. Maksimilijanu se je dne 27, t, m. razpravljalo v občinskem odseku deže&nega zbora. Poročal je poslanec Langer z Mute;,- podpiral ga je deželni odbornik pl. Feyrer, Poslanec dr» Benkovič je v daljšem in temeljitem govoru ovrgel vse razloge deželnega odbora ter poročevalca in a vsfc vnemo branil avtonomijo okolice. Predlagal je, naj se pričao nove obravnave in naj se dopolnijo poizvedbe ter v to svrho zadeva odloži. Nekateri nemški nacionalni so pred glasovanjem odšli, ker so se bali neugodnega izida jn so na ta način preprečili sklepanje. Debata v odseku še ni sklenjena.
Nadalje je utemeljevatelj navedel, da je ves za zgradbo te ceste potrebni materijal, to je kamen in prodec v bližini, delavskih moči in voznikov pa’ v kraju samem dovolj na razpolago. Končno Je povedal, da sta okraja Sv. Lenart Vn Cmurelc Že storila potrebna sklepe za izvršitev prepotrebne ceste, in da se najbrž tudi mariborski okraj ne bo branil, ker mu njegove ugodne finančne razmere z lahkoto to orno-gočujejo.
Deželna bolnišnica v Gradcu.
Dne 26, januarja se Je vršila seja odseka, ki si je stavil nalogo, da pregleda vse račune in načrte za stavbo nove velikanske bolnišnice v St. Lenartu pri Gradca. Od Slovencev sta v tem odseku dr. Korošec in dr. Jankovič. Referat je imel posLamec Foest, ki se je v svojem sila obsežnem, 58 pol obsegajočem poročilu trudil dokazati, da je prekoračenje izdatkov popolnoma utemeljeno v dejstvu, da so se, v zadnjih letih mezde delavcev in cene za materijal zđatno povišale, in ker se je več zidalo, kot je bilo spočetka projektirano.. Dokazal je nadalje, da krivda zavlačevanja pri zidanju ne zadeva stavbenega vodstva, ampak predstojnike raznih kliničnih oddelkov, ki so se pogosto menjavali in je vsak zase zahteval gotove spremembe na svojem oddelku. Sedaj so projekti in proračuni v redu, tudi vprašanje razsvetljave in kurjave, ki jo delalo mnogo težav, je sedaj u-godno rešeno. Končno so se predlogi referenta z nekaterimi spremembami sprejeli.
Skoda v brežiškem okraj u.
Dne 21., 22. in 23. decembra je Sava preplavila v mnogih občinah’ brežiškega okraja polja in travnike in povzročila velikansko škodo. Deloma je površno rodovitno plast voda pobrala, deloma pa je travnike in njive s kamenjem in peskom zasula. Samo v občini Minalovec se je škoda uradno cenila nad 5000 kron. Vsied tega je dr. Frančišek Jankovič v družbi s Fr, Pišek-om in tovariši dne 26. jan. vložil predlog, da se potom deželnega odbora skrbi
Politični pregled. >
Politična razmišljanja, ,	,
Parlamentarne počitnice avstrijskega državnega zbora so minule. Včeraj je imel odsek proti drär ginji zopet sejo. In že prihajalo zopet najra/ličhej-še vesti v javnost. Preosnova ministrstva, pred katero gotovi krogi trepečejo, kakor da bi bila to zanje najnovejša šjiba božja, ►rugi jo pa zopet z vso odločnostjo zahtevajo, zopet stopa v ospredje.
V prvi polovici februarja bomo dobili nove ministre, tako zatrjujejo nekateri vodilni politiki, ih sicer bo to ministrstvo sestavljeno iz uradnikov in nekaterih parlamentarcev, ter bo le ‘provizorično. V tako kratkem času baron Bienerth namreč ne more dovršiti pogajanj s raznimi strankami gled,e natančno določenega delavnega programa in zato ne more sestaviti parlamentarnega ministrstva. Tudi položaj v Češki deželni hiši, kjer še ni prišlo do sporazum-ljenja, on,emogoČuje parlamentarno ministrstvo. Kakor kaže, se bo zgodilo pač to, kar je večina Slov. Unije tudi zahtevala: dobili bomo uradniško ministrstvo. Kakor hitro pa zaslišijo nemško-naeionaini poslanci in listi besedo: rekonstrukcija kabineta, pa jim niihova fantazija že tudii naslika; samega peklenščka, to je: Jugoslovan-minister,
Posebno naši vročekrvni alpski nacionaJoi kar zbesnijo in napovedujejo vladi boj. Svetujemo jim, naj se tolažijo z našo lepo pesmico: „Temu treba se privadit’, sprva sicer težko grej“ Mi smo tu, sinovi velike Germanij e, in treba bo pričeti z nami računati.
Sedaj Šumi skozi časnikarski gozd vest, da be poklican v novo ministrstvo višji urajinik Hrvat kakor minister brez portfelja, ki bo pa posebno moral skrbeti za Dalmacijo, Hitro za to vestjo pa donijo že tudi gromoviti protesti,	•
Neprijaznost nemških nacionalcev pa morajo občutiti tudi krščanski soeialci, ker baje stiskajo za
rinski!, ako se je pojavil zamotani referat, zagoneten slučaj, povsodi in vselej so našli Marinškega, kateremu je bilo delo — življenje.
Toda tudi tu velja: V sredi iv zlati skledi, tudi z delom, se lahko greši ! Presega li ono moči človekove, predčasno uničuje telo, tedaj je tudi delo — greh.	ji.
Varinski se Je postaral z delom prezgodaj, Set le bolezen ga je pregnala od pogubnega svojega delovanja.
Odtodi so prihajali njegovi suhoparni, zastareli nazori, in velik, svetel njegov razum so le redko obsevali Žarki duševnega, srčnega Življenja.
Pozneje se je približala i 'Ana hitrim kora-koh k družbi. Vojteh jo. pozdravi s poklonom,, sna lahno pokima z glavo in sede za mizo.
Vže 'se je Večerilo, iin po ozki JedlinsM dolini zapihjljai čutljivo hladan vetrič, ko oče in mati od-
pravi angelj, v njej vidi človek idejal matere in soproge. Pri vaji je zopet občjudoviafti nedolžno življenje mladosti! iTo vama napoveduje krasno, srečno bodočnost! To je tolažilno, osrečedalno za nas, ki vidmo dan za dnevom pojave človeške bede in pa skaženost!
Iz prsij mladega moža otme se globok vzdih, ko je čuteče izpregovoril zadnje besede.
Elena se zamisli- a ne črhne niti besedic«; ogrinjačo potegne do podbradka.	'
Hlad Dreleti njen vrat. Morda je zakrivil to večerni vetrič?	I
Ana koraka na strani prijatelja in znanca izza otroških let. Kot pravnik obiskoval je Vojteh njih dom vsake počitnice1,	<
Vsi trije se zamislijo,
Vojtehu je imponovala Ana Še s svojim raz-
ideta v hišo,	;	, i ;
Obe sestri greste s Bt’nstnym na sprehod. — Hodili sb okoli hiše po peščenih vrtnih stezah. Na dvoru sta rezgetala uprežena konja Strastnega in sta nestrpno bila. s podkvami ob kameneni dvorni tlak.
St’astny je govoril sedaj 'z deisno sosglinjo nimfo Meno, zdaj zopet z levo, zakleto princetoimo, kakor je nekoč nazival sestri. V njegovi duši rodile so se iskrene simpatije do obeh zajedno v jednakem stopnjevanju.
— Ve dve se vzajemno spopolnjujete — reče konečno, — vsaka je popolna za-se, zato zdi se meni tako blaženo v vajini družbi. Okrepim se za suhoparne posle svojega poklica, kakor prebijem nekoliko ur z vama in vajnimi stariši. Mati vajina je
Elena je imela čisto porudečini lici. Bog ve zakaj, — ogrtača ji je vihrala po plečih. IRožnato p je obsevala večerna zarija prelepo krasoto obličja.
St’astny zopet prvi spregovori ter vpraša. Ano:
—	Nu, kaj je z dnevnikom?
—	Ubogala sem vas, toda kakšna glupost j« to. Sr,afn me je, te vrstice kazati tujim očem, tujemu razumu.
—	Ne verjemite, ne verjemite, Vojteh — gospod odvetnik, meni je prečitala nekoliko strani iz dnevnika. iPopolen pisatelj, vzoren pesnik je ta fc&stra sestra moja. Kot neumna goska zdelo se mi je, dr stojim pred njo! Da, celo nekaj zavisti se je roftilo v meni. Pokaži svoj sešitek, pokaži!, in že ji je hotela seči v žep.
(Dalje prihodnjič.)
kulisami Jugoslovanom roko. Tležko je res za, liberalne Nemc.e, Ko vidijo povsiod stnljhove, ki jih hočejo prepoditi iz udobnih vladnih sedežev, a pomagati se ne da. Namučijo naj se vsaj v nekaterih za obstoj države tako velepomembnih stvareh) trezno misliti, pa bo šlo. Ker da bi oni s svojim krikom najš naravni razvoj zabranili, je paß nemogoče.
Ako nas Znamenja ne varajo, se bodo pri nas razmere ugodno razmetale in bo napočila v našem javnem življenju doba marljivega in živahnega deia. Deželni zbori vseh kronovin, razun Češke, že dolgo delujejo in so rešili že mnogo gospodarskih in socialnih zadev. Tudi o deželnem zboru kraljevine Češke gojimo trdno prepričanje, da poskusi vzbuditi ga k pozitivnemu delu, ne bodo zaman. In politično obnebje nad krajno grško palačo ob Francovem ringu na Dunaju se tudi jasni. Dijagnoza, ki jo je predlagal Slovenski klub, je bila, ako prav jvse avspi-oije ne motijo, prava. Zaupajmo našim dalekovidnim voditeljem, da bodo orjaški boj srečno izbojevali.
Na Ogrskem se zmede nekam sumljivo razmo-tujejo. Ogrski parlament sedaj izboruje in grof Khu-en se mg je predstavil s svojimi kolegi. V njegovem programnem govoru, ki je bil precej brez vsebine in jedra, je bil važen odstavek, v katerem se je izjavil proti pluralni volilni pravici in za Splošno, a tako, ki bo tujli v bodoče ohranila zgodovinsko ma-žarsko napionulno državo, V Badnjih treh dneh se pa debatira v ogrski zbornici o netaappnici novi vladi; Ako ravno posamezne stranka ne prijemljejo Khuena ravno r rokavicami, vendar ni čuti nikjer kakega posebnega viharja, Uusth nastopa še najbolj odločno proti Khuenu. O Kossuthu se pa splošno sodi, da bi takoj prestopil k vladi, kjer se da udobno živeti, ako bi se ne bal, da mu odvgame radikalni Justh ves prestiž v 'ljudstvu. Khuen sam pa ustanavlja novo stranko, ki bi naj bila silno demokratična in liberalna. Sumljivo pa 'je, da hočejo postati glavni stebri te nove skupine možje, pri katerih ni nihče slutil kakih demokratičnih teženj: grof Khuen E<am je vladal na Hrvaškem 20 let z volilnim redom, ki je radi malega Števila volilnih opravičencev, od katerih so večinoma vsi odvisni od vlade, prava Šjpecijiaftiteta te vrst,e; Tiskaj ( je nasprotnik vsake Volilne reforme; Andrassy pa duševni oče zloglasnega načrta za volilno retformo. S to stranko hoče Khuen stopiti v volilni boj in premagati Ju-stha in Kossutha,
;To početje je nekam sumljivo. Zdi se, kajkor da ^» gospodujoča klika hotela vzbuditi nove strankarske boje in na ta način potisnila v kot vprašanji volilne reforme,
To bi bilo najbolj po volji sedanjim mogotcem, M vedno sanjajo o svobodni mažarski držaji, a ne pomislijo, da oni ne tvorijo dir^ave, -ampak imajo večino nemažardke narodnosti,
Ti politični Don Kišoti tudi ne pomislijo, da so prepeljali deželo, ki bi lahko bila žitnica pol Evrope, na rob gospodarskega propada, in da izgau-jajo leto za letom tisoče ljudstva v Ameriko. Neka neverjetna zaslepljenost jim brani, da bi videli kaj drugega^ (kakor svobodno državo. Zato pa ne rabijo volilne reforme. Zadnja poročila že namigujejo, tla je volilna preosnova izbrisana iz delavnega progra» ma prihodnjih let.
Ako se tudi naša domnevanja mogoče radi odpora merodajnih krogov ne bodo uresničila, 5 je gotovo, da sedanji vodilni ogrski politiki niift) ljudje, M bi jih sprejeli s simpatijami in jim zaupali. Težko nam je, ko vidimo, kako se naši bratje Hrvati ponujajo, da bi pomagali rešiti potapljajočo se barko mažafske oholosti in zahrbtnosti.
Tako je naša notranja politika kaleidoskop, ki kaže vedno nove in mnogovrstne slike. A tudi o zunanji politiki, o kateri de Že dalje časa ni skoro nič dišalo, se je začelo tiho pi negotovo šepetanje. Sliši se o zbližan ju meji Avstrijo m Rusijo, ter o bližnjem odstopu grofa .Ährenthala. Gotovega se ne ve Še nič. Vsa igra je Še preveč zakulisna in le tupa-tam pride kajka vest v javnost, a ‘Še to balj radi po-sknšnjo, da aranžerji spoznajo javno mnenje, a nekaj se plete, to je gotovo. ,Cas bi tudi že bil, da se Avstrija otrese pretesnega objema Nemčije - ih da izgine napetost med nami in Rusijo,
Mažarska invazija v Bosno in Hercegovino.
Našim bratom Hrvatom; v Bosni in Hercegovini prote resne nevarnosti. Iasbljevanjo mosleminov v Mal» Azijo, ki se je pričelo ob aneksijji, prepirajo na eni strani solunske banjke, ki delajo pri tem lepe dobičke, na drugi strani pa mažarska poljedelska banka, ki na ta način lahko nakupuje zemljišča, na katerih potem naseljuje Mažare,
Hrvaški listi poročajo tudi, da je te dni izdala neka ugledna pisarna v Banjaluki razglas, v katerem naznanjja, da kupi vsako zemljišče v okrajih Banjaluka-; Gradiška in Prnjavor, in obeta meše-tarjem tope provizije. Kakor se je zvedelo na donro poučenem mestu, stoji za to pisarno mažarsko društvo, kojega) namen je na<steljevati Mažare v Bosni in Hercegovini.
To jo popolnoma verjetno, Ker se izseljeniško gibanje, ki je prvotno nastalo iz verskih in političnih nagibov, -Sedaj ga pa umetno goje ratzni Špekulant je, med turškim ljudstvom vedno bolj širi. Pri ^efc izseljencih seveda ne moramo računati s kakim
patriotißnim čutom. Njim je -pač glavno, da sprjavijo posestvo v denar,:
Drugače pa stoje razmere za Hrvate, Njim ne more biti vse \eno, kakšne nove sosede dobe. Zato opozarjajo v svojih listih javnost na nevarnost, ki jim preti od Mažajrov, ki hočejo sistematično pokupiti vsa 'turška posestva. Mažari smatrajo novi kro-novini za integralen del ogrske države in hočejo z naseljevanjem hvojih ljudi pripraviti pot prikloplje-nju teh dveh provinc (k svoji kraljevini. Pozivjjejo tudi denarne zavode, naj skrbe, da pridejto posestva, ki se .nameravajo prodati, v hrvaške roke. To jo popolnoma .umestno in pa potrebno, Ako sle hočejo moslemini za vsako ceno izseliti in zapustiti svojo rodno grudo, .tedaj morajo Hrvati gledati na to, da ta zemlja ne prid6 v tuje roke.
Mislimo tudi, da bi bilo dobro, v -slučajih, ko Hrvatje v Bosni in Hercegovini ne morejo kupiti kakih posestev, vzbuditi zanimanje bratov v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, da bi se ti naseßili v anektiranih deželah, mesto da se (izseljujejo v Ameriko. Na vsak način morajo Hrvati z vsemi sredstvi paralizirati mažarejce nakane in prekrižati njihov» račune.	i , ;	.
Somišljeniki, agitirajte za Stražo*4. Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo^4.Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike.
Iz Nemčije.
Dobili smo velezanimivo pismo Sz nemških pre-mogokopnih krajev. Poslal ga nam je naš ožji rojak od Sv. Jakoba v Slov. goricah, ki biva sedaj na Wastfalskem, Pismo priobčujemo; dobesedno in se
glasi:
„Slavno uredništvo!
Spominjam se Še prav dobro,, üdo stfe objavili svoj čas pismo slovenskega delavca, 'ki .zahteva od domačega župnijskega urada v strašno pokvarjeni nemščini Kritni list. Omenim naj nekaj vzrokov, da naši delavci pišejo raje nemški nego slovenski, ako-ravno ne znajo.
Ti delavoi prvič nimajo njkakega ppjma o narodnih stvareh, o tem sem se že sam neštetokrat prepriča#. Poznam pa Še druge yzroke, Tu so med samimi trdimi Nemci in jih je hram priznati iz neke trdoglave ošabnosti, da so Slojvenci. Ako jih kdo vpraša, kaj da so, prav ponosno odgovore: Oester» reicher! A povedati, da so Slovenci, si ne upajo. Gledam jih včasih, ko pišejo domov (in vedno vidim, da pišejo v slabi nemščini. Ako jih vprašam, zakaj to, mi odgovorijo, da dyugaöe domači pisma ne dobe v roke.
Da bi pisma z samhsLoyenskim. naslovom ne dobili domači (v roko, ta je pa že slepa. Jaz pišem kot zaveden Slovenec naslove vedno slovanski na pismih, dopisnicah, nakaznicah In drugih poštnih pošUjatvah, Pas Še vedno je vse ‘prav v redu prišlo v roke domačim; To se zdi tukajšnim rojakom .pravi Čudež.
Ali ne le iz nekega nezdravega ponosa ima naše slovensko ljudstvo toliko pretiranega rešpjekta pred nemščino, ampak radi slabih vzgledov naše inteligence. V začetku so namreč tovariši pisali domov na razne urade, odvetnike itd. samosloyenski, a v odgovor so pa dobili — samonemške dopiste. Zdaj so si mislili: če se naša gospoda,, naša inteligenca sramuje pisati v slovenščini, stori to gotovo, ker je slovenščina le za priprottega Človeka, nemščina je pa bolj — nobel! Rajli te blažene prednosti mora naš mili jezik potem pa trpeti.
Navedem samo kričeč »lučaj. Neki tovariš Je imel opraviti doma v Kozjem radi neke zadeve s tamošnjim odvetnikom. Pisal sem v njiegevem imenu ter napravil samoslovenski naslov. flPisMO je prišlo v praivem času v odvetnikove roke. Pričakoval sem od odvetnika, da bo imel 'vsaj toliko narodnega ponosa in zavesti, da bo napravil pri odgovoru shv venski naslov. Motil sem se. Bil (je samonemški.
Delavci so potem dejali: Zakaj pa bi mi slovenski pisali, ako naša gospoda in inteligenca tako dela. In takih slučajev Je tu vse polno. Ako pa kdo radi teh slabih vzgledov, prime inteligenco, pa pravijo, da jih napada.
Poglejmo v tem oziru Nemce. ‘Kje oni kameri» krat pišeio ali vsaj pripišejo kaka imena v slovenščini? Nikdar!
Tprej, slovenska inteligenca^ bodi bolj narodna, ter daj nam priprostim delavcem lop tegled narodne zavednosti !n požrtvovalnosti!“1
Mi nimamo drugega pripomniti k temu pismu priprostoga delavca iz tujine, kakor to, da naj si ga vzamejo malti takozvani „tyiteligenti“ tudi res k srcu!- (Op. ured.)
Raznoterosti.
Šolski vrtci ali zavetišča za učence po dnevu. Z ozirom na naš Članek: „Pogubljivi smjvtomi med celjsko Šolsko mladino“, smo dobili iz Celja od ugledne strani naslednje zanimivo vrstice: — Veliko je
otrok v mestu in okolici, katerih starci so v tovarnah ali drugače na delu ves dan. Otroci so prepuščeni popolnoma samim sebi. Zato se pa lahko pote» pajo, beračijo in kradejo po dnevu, docim se za Šolo ne brigajo in se ne učijo nikoli, z ja take reveže bi bila velika dobrota, ako bi imeli pa dnevu hiša ali zavod, kjer bi pod nadzorstvom izdelovali svoje Šolske naloge, se učili, igrali ter vadili lepega obnašanja in vzgajali v pridne, poštene ljudi.. Zvečer pa bi šli k starišem na dom, katere bi razveseljevali s svojim lepim vedenjem in napredovanjem v šoli. Popolnoma revni učenci bi morali biti seveda v takih za» vetiščih brezplačno, za večino pa bi stariši prav radi kaj plačevali. Društva za varstvo in oskrbovanje otrok čakajo v tem oziru velike naloge. Občinstva pa bodi s temi vrsticami opozorjeno na važnost teh društev in na njihov delokrog!
„Marburger Zeitung“ je jako vzlovoljena vsled znanega Verstovšekovega predloga za delitev deželnega šolskega sveta. Ni ji prav, |da je ta predlog bil odkazan 'šolskemu odseku, moral bi se odkloniti a limine. Vsled tega zmerja tiste nemške poslance, ki so glasovali za odkazanje, in celo hujska radgonsko prebivalstvo proti nemškemu županu. Njena nevolja pa, ima vir v bojazni za nemške in utrakvi-stične šole na Spolnjeni Štajerskem. Da, da, objeta livnega in stvarnega nadzorstva se boje tisti ljudje, katerim ni za pravo odgojo otrok in za njihovo res-aičuo izobrazbo, ampak za nasilno germanizacijo in dosledno poneumnjevanje.
Na polju šolstva nimajo, kajkor sodi. častivredni ».Narodni Dnevnik“, poslanci Slov. kmečke zveae nobenega sposobnega maža ga naučni odsek deželnega zbora v Gradcu. /Tudi Robič ne sodi več na to mesto, ker je baje na polju Šolstva zadnjih 10 let tujec. Kajpada bo na to mesto sodil dr, Kukovec, ki se je na šolskem polju udomačil z znanim svojim geslom: yeČ nemščino!
Za obmejne Slovence je na gostiji Jak. Sinka in Micike Koroščeve v Biserjanah se darovalo 10 kron.
Svarilo pred izseljevanjem y Brazilija, Od m* radne strani prihaja informacija, da vzlio vsem svarilom izseljevanje vi Brazilijo od leta 1908, vedno narašča. Zato se vnovič svari naše ljudstvo pred izseljevanjem v brazilijske države, ker se dajejo ljudje zavajati od brezvestnih agentov. Le redki so izseljenci, ki dobivajo zadostnega zaslužka, in mnogo teh izseljeniških rodbin zapada največji,1 bedi,, ker se je gospodarska kriza, nastavša leta 1908, še poostrila. Državne oblasti so obnemogle sprjčo velikega navala izseljencev. V nekaterih kolonijah je položaj izseljencev naravnost -obupen. V nekaterih kolonijah je podnebje zdravju skrajno škodljivo, V, nekaterih sa hčere kolonistov izpostavljene največjim nevarnostim V nravstvenem pogledu, ,V državi Minas Gereas n. pr. so razmere take. da so v minolem letu tja došli avstrijski izseljenci kar ostavili vse svoje imetje, in so bili veseli, da so mogli sploh zapustiti naselbino. Malo bolje je v drugih državah. Na gyadbi železnic se z izseljenci jako grdo postopa, oskrba je zelo pomanjkljiva. Na podlagi vseh teh dejstev se svari od uradne strani pred izseljevanjem v Brazilijo ob sedanjih tamošnjih razmerah.
Slovenskim lovcem. V drugi polovici tekočega me leoa izide pry a številka slovenskega Jovtskega lista „Lovec.“ List bo izhajal po enkrat na mesec in bo stal 6 K za celo leto. Diani slovenskega lovskega, društva ga bodo dobivali brezplačno. List je namenjen lovcem (vseh slovenskih pokrajin. Slovensko; lov’ sko društvo, ki se je odločilo izdajati list, in tako zapreti široko vrzel v našem strokovnem slovstvu, bi rado 'prvo Številko svojega glasila poslalo vsem slovenskim lovcem na ogled, toda naslovi njih mu žaA niso na razpolago. Društvu ne preostaja druge poti, kot obrniti se potom Časnikarstva na vse, ki se zanimalo za list z vljudno prošnjo, sporočiti društvu svoj naslov, da se jim list pošlje na ogled. »-Naj tedaj vsak lovec, ki Čita te vrstice, sporoči na navadni dopisnici svoj naslov Slqvens'kemu lovskemu društvu v Ljubljani,
Zvezda repatica- ‘Od vseh strani nam idohar* jajo poročila o zvezdi repatici, ki jo je bilo videti v. nedeljo 28. (t. m. na zahodnem nebu. Na Strmeeu, v Lembahu, v Skalah in Še v mnogih drugih krajih so jo videli. Ta zvezda repatica pa ni repatica Halley, M je napovedana za 18, maja, ampak jo je na» Šel pred kratkim profertor. Drake, astronom v Johannesburgu (Transvaal) in jo imenoval „Komet l&lOa."
Nova električna o e n t r a 1 a na Štajerskem. Stavbeno podjetje Buß et Kie ^ Bazlu in Gradcu ima v zvezi z Lcobersdorfsko »trojno tovarniško akcijsko družbo in industrijcem Scherbaumom v Mariboru koncesijo za izrabljenje vodnih sil Drave pri postaji Fala. Koncesija sloni nai podlagi že pred leti izdelanega načrta. Prvoimenovana tvrdka je pa sedaj prenaredila načrt in ga vložila v vodopravno potrdilo. Bistvo novega načrta je velika premakljiva zatvornica. Potom akumulacije naj bi se v kratkih' presledkih nabralo veliko vodne moči:	Zellesniško
ministrstvo je temu vodnemu načrtu, kakor poročajo, naklonjeno. Po tem projektu se bo dobivalo stalne vodne moči za 25.000 konjskih sil, tako, da bo ta centrala v stanu, zalagati mnogo sosednjih občin in industrijskih naprav z lučjo in obratno močjo.
Občinske volitve v Št. liju v Slov. goricah.
Gotovo še ni videl St.. Ilj vi Slov. goricah, nar «a severna obmejna najbolj ogrožena narodna posto-jankia, tako burnega volilnega boja, kakor se je bil včeraj, 27, t. m. Proti mogočnemu brezobzirnemu nasprotniku, ki uporablja terorizem in nasilstva na eni, denar na drugi strani,, je boj malega slovenskega, naroda, ki nima ogromnih denarnih sredstev, ampak samo pošteno narodno zavest, težak. Najprvo moramo pohvaliti vrlo držanje naših Sentiljcev. Vsi kakor en mož so prišli. Niso se ustrašili .terorizma in ne hude zime. Prišli so zavedni fantje, krepki možje in sni starci, da varujejo rodno gnido proti nenasitljivemu sovražniku, Ako izid ni tak, kakor bi bili/ želeti, je mnogo vzrokov. Nemci Ao delali z vsemi sredstvi, in število tisočakov, ki so jih razmetali za volitve, 'je veliko, Proti nam se je pa (tudi zvezalo vse. Se erar je priskočil s svojimi 18 vin. davka Nemcem na pomoč. Jiulžfna železnica pa, ki ima vj prvjem razredu ojdlo-öujoq glas, je zopet mikrat pokazala, kolika veljalo njene trditve o objektivnosti in nepristranosti: volila je Nemce, Važen vzrok, da si nismo priborili večine v občinskem odboru, je tudi nemila usoda. Ako bi ne bili časi preresni, bi Človek postal sentimentalen, ko fhi se spomnil na znani rek:, „Slovenec nima sreče.“
Volitve so se pričele ob 8, uri zjutraj in že takrat je bila živahno. Prihajali so volilci. Naši ponosno in samozavestno s slovenskimi trobojnicami in svi. križem na čelu.. Vedeli so, da gredo za pošteno stvar v boj. V tretjem razredu smo zmagali s sijajno večino 30 glasov. Burno navdušenje je prešinilo naše ljudi, ko so slišali rezultat. 4 odborniki so bili že priborjeni. Ob. %8, uri popoldne/ je bil znan izid v drugem razredu. Dva naša kandidata sta dobila po 15 glasov in sta bila izvoljena, ker so dobili Nemci le po 14 glaisov. Potrebno je bilo tedaj žrebanje med dvema našima in dvema nasprotnikoma. Tu nam je pokazal slučaj svoje sovražno lice. Izžrebana sta bila oba Nemca, in da je nesreča popolna, ravno najhujša nasprotnika Fraiß in Fischeredler. V prvem razredu je, kakor že omenjeno, radi brezprimernega postopanja Južne železnice, zmagala na vsej Črti nemška lista, Taao ima vsakia stranka po 6 odbornikov.
Naiši so bili pričetkoma radi takega izida nekoliko pobiti, ai so se kmalu' ojunačili.
Radi silnega terorizma od strani Nemcev in njihovega podkupovanja so vložili proti volitvam protest. Ker mora biti ugodeno, so naši prepričani in sigurni, da bodo v prihodnjem boju zmagali. Le krepko na delo! St. Ilj mora ostati naš! Hvala zavednim voditeljem in požrtvovalnim agitatorjem! Vrlo slovensko ljudstvo na1 severni, od tujca tako srdito napadani točki našega ozemlja naj živi!
Zahtevajte v gostilnah katoliško, narodne liste: Straža, Slov. Gospodar, Naš Dom, Slovenec!
v
Štajersko.
Mariborske novice.
Maribor. Srebrno poroko prajztnuje dne 30. t.
m. g. Ivan Poseb, poštni uslužbenec, s svojo soprogo Terezijo Poseb. Rodbina g. Poseba je znana kot narodna in vrla rodbina, ki zastavlja vedno svoje moči pri raznih prirediti ah.
Slovensko gledališče t Mariboru vprizori 2. svečana igro ,.On in niegova sestra“. Pri tej predstavi sodelujeta v glavnih nlogah člana deželnega gledališča v Ljubljani g. Povhe in gdč. Thalerjeva. , On in njegova sestra“ je barka s petjem v 4 slikah (dejanjih) in za predpnst kakor nalašč. Posebno opozarjamo občinstvo na tretjo sliko, kjer se bo igralo celo v dvorani med občinstvom in na galeriji, na odru bo pa vse narobe. — Pričetek točno ob 7*8. uri.
Mariborski „Orel“ naznanja svojim članom, da se vrši odhodnica njegovega načelnika brata Šška v ponde-ljek 31. t. m. ob 9. nri zvečer v Narodnem doma. Želeti je, da se je udje polnoštevilno udeležijo.
Janičarji t Stndencih Stndenčani! Minolo soboto ste videli, v kakšne janičarje prevstvarja nemška šola vaše sloven-ke otroke. Tistih 30—40 za nemščino podkupljenih teroristov, ki so pri zgiašeranjn starišev za slovensko šolo stariše odganjali, kleli, rotili, pljuvali na nje, kdo so ti ? V nemški šoli pokvaijeni, za nemštvo vzgojeni sinovi slo-venskh starišev so! V soboto ste videli nas'edke nemške šole v Studencih! V soboto ste videli, kako se na tej šoli otroci vzgojujejo, videli ste nemško omiko! V soboto ste videli razposajenost in razdivjanost nemškutarjev in Nemcev v Studencih! V soboto so v polni meri pokazali nemškutarji, nemški nacionalci in socia demokrati, da je res tisti grdi hudič v njih in samo v njih, katerega je socialdemokrat Glieder za Studence napovedal. Do zdaj nismo vedeli da so tako hudo od hndiča obsedeni!
Ko bi jih bilo le kaj sram, a sram jih ni, ker so vsled nemške omike v nemški šoli vso sramežljivost že zdavnej izgubili. Tembolj so pa osramočeni in ponižani v naših očeh. Sobota je pokazala, kako potrebna je slovenska katoliška šola v Studencih.
Mislijo, da so Slovencem škodovali. Toda škodovali so si le Nemci in vsi nasprotniki slovenske šole, kakor še
nikdar poprej. S s^ojo razdivjanostjo kličejo sami po slov. šoli. Slovenski Siudenčani pa so zdaj tembolj prepričani in navdušeni za slovensko šolo.
Slovenski Stndenčani, pogumno naprej z zahtevo za slovensko - nemške šole!
Slovenski Stndenčani! Hvala vam 15 slovenskim starišem, ki ste prodrli skozi vrsto 30 do 40 nemških teroristov in ste se izjavili pred komisijo za slovensko šolo. Slava vam t Pogumno naprej ! Slava prvoboriteljem ! Mi pridemo za vami. Nemcev in nemškutarjev se ne bojimo!
Studenci pri Maribora. Dr. Fr. c Jurič, katerega nemštvo je „Straža“ razkrinkala, hodi zdaj baje okoli poparjen. kakor bi ga bil kdo s kropom polil.
Predpnst v studencih. Kdor želi imeti za pustno zabavo kakšno nemškutarsko, socialdemokraško ali nemško-nacionalno krinko, naj gre v Studence pri Mariboru po njo. Tam jo dobi, ker nemškutarji in tovariši so se je že preveč naveličali in se je že sramujejo, ker vidijo, da jim nič ne pomaga in jih Slovenci vedno in vedno razkrinkajo.
Celjske novice.
Častnik Springer je, kakor se poroča, v kavarni „Union“ ukradel 200 K drobiža iz pušice. Ker je v neki trgovini hotel drobiž menjati, se je s tem izdal, ter spravil v garnizijski zapor.
6.	Gradišnik ima že zopet dopust, na šoli pa ni dragega snplenta.
Nemška gimnazija t nevarnosti? Celjski nemški listič se jezi, da je na celjski višji gimnaziji slovenščina kot obligaten predmet za Slo.ence* in da se pri gimnazijski službi božji poje slovenski. Všeč mn tudi ni, da je slovenska nižja gimnazija nekako združena z višjo, ker se nekega le pega dne ti slovenski razredi lahko priklopijo nemški gimnaziji in tako pos*ane ta ntrakvistična Zato predlaga listič, naj se slovenski razredi popolnoma ločijo od nemške gimnazije ter zanesejo menda nekam v deželo, na višji gimnaziji pa zatre slovenščino in slovensko petje. Z zvijačo bi radi obsodili slovensko gimnazijo na smrt, iz višje pa iztrebili zadnje sledove sloienstva. Dokler nimamo popolne višje slovenske gimnazije v Celju, moramo seveda delati na to, da bo višja gimnazija res ntrakvistična.
Ptujske novice.
Občinski svet občine Breg pri Ptnjn je sklenil v seji od due 16. t. m. enoglasno, da se naj poslancu in župana Ornigu izreče najtoplejša zahvala za njegov možati nastop v deželnem zboru v prid nove železnice Dunaj—Dalmacija ; ob enem se ga naj prosi, da napne vse moči, da se ta-le velevažui načrt čim preje uresniči. Mimogrede bodi omenjeno, da je cela občina Breg v rokah Ornigove žlahte.
Nepošten varuh. Jožef Zelenko v Krčevini pri Ptnjn je ogoljufal svojo varovanko Matildo Kranjc za precejšnjo vsoto denarja in potem pobegnil.
Zveza Ptuj—Maribor. Ravnateljstvo južne železnice je obljubilo na prošnjo vseh spodnještajerskih poslancev, da bode vlak št. 266, ki odhaja zdaj iz Ptuja ob 11 uri 38 min., od 1. majnika naprej že ob 11. nri 17 min., tako, da bo imel direktno zvezo z dunajskim brzovlakom.
Smrt. V Gradcu je umrl go-p. stotnik Karol Mally; ranjki je bival že več let v Ptuju in se je moral radi nesrečne operah je podati v Gradec; operacija se je posrečila, a bolnik je nmrl na posledicah.
Polhovke. Radi privoščimo mestnim hlapcem tople polhovke, a da j h je mesto dalo fotografirati s polhovkami na glavi in z bičem v roki zraven vozov za gnojnico, to je že skrajno iz banje. Da, to res smrdi!
Samonmor. Včeraj popoldne se je ustrelila mlada igralka tukajšnjega gledališča. Vzrok je nesrečna ljubezen: ljubimec jo je zapustil. Dvomi se, da bo okrevala.
Nesreča. Nogo si je zlomil na cesti gosp Andrej Babič, aradmk ptu ske posojilnice; istotako tudi gospa Karolina Prosi, soproga stotnika Edvarda Prosi.
Drugi kraji.
Hoče. Vabimo k občnemu zboru kat. kmečkega bralnega društva in gledališki igri. Prireditev se vrši v nedeljo 30. januaija ob 3. uri popoldne pri g. Rojka s sledečim sporedom: 1. Pozdrav; 2. Poročilo odbornikov; 3. Vpisovanje novih ndov; 4. Volitev novega odbora; 5. Sprememba pravil; 6 Slučajni predlogi. Po občnem zboru igra „Pri gospodi“. Igrajo hočka dekleta. Po igri prosta zabava in srečolov. — Somišljeniki, pridite v mnogobrojnom številu!
Odbor.
Gornjigrad. Naš okrajni zastop je v svoji 81-ti glavni skupščini dne 29 p. m. s soglasnim sklepom pokazal, da nmeva zastopati pretežuo večino prebivalstva, ki stoji v tabora S. K. Z s tem, da je dovolil znesek bron 10O-— za Šentiljski dom. „Bratom ob meji na pomoč prihitite!“, naj bo naše geslo.
St. Križ pri Mariboru. Zlato poroko sta obhajala dne 26 prosinea t. 1. zakonska Anton in Elizabeta Pajtler, p d Žunko, oče in mati predsednika tukajšnjega bralnega društva Jakoba Pajtler. Od 1. 1821. se enaka slovesnost v tukajšnji župni cerkvi ni več vršila. Vrlemn zlatozakonskemu paru naše iskrene čestitke!
St. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo, 6 svečana i 1. popoldne po večernicah v p. d. Pipuševi hiši, Šober štv. 8, redni letni občni zbor, na katerega vsporedu je raznn običajnega poročila društvenega odbora, petje, deklamacija, govor in predstava igre „Čašica kave“. Vstopnina znaša bO v. K prav mnogoštevilni udeležbi vse ude in prijatelje našega bralnega drnštva naj-uljudneje^vabi	Odbor.
Iz St LoTrenca nad Mariborom. Veselica slovenskih društev dne 23 januanja t. 1. je sijajno uspela in nadkri-
ljuje vse dosedanje prired tve. Udeležba ogromna, vsa proizvajanja briljantna! Hvala, čast in slava vsem sotrudnikom, darovalcem, voznikom, sploh vsem pomočnikom! Sedaj pa zopet nrno na delo. da se probudi in vsestransko izobrazi naše slovensko ljudstvo!
Slovenj gradeč. Naša Narodna čitalnica priredi v nedeljo, due 30. prosinca t. 1. v dvorani Narodnega doma v Slovenj gradcu veliko predpustno veselico, pri kateri sodeluje godba c. kr. pešpolka št. 17 iz Celovca in katera prireditev bode prva in edina te vrste v Slovenjgradcu. — Slavna sosedna društva se uljudno prosi, da se na to, za nas tako važno prireditev blagohotno ozirajo. — Začetek je točno ob 8. uri. Vstopnina 1 K.
Rečic a Prostovoljna požarna bramba na Rečiei priredi na pnstno nedeljo veselico in tombo o ter nori zori igro dvo-dejanko: „Doktor Vsesnal“. — S pobiranjem darov za novo „parno“ brizgalnico se je že pričelo. Bog daj obilo vspeha!
Mozirje. Naše ljudstvo je večinoma odstopilo od celjske bolniške blagajne ter tako pokazalo celjskim posili-nemcem hrbet. Pristopili so zdaj k graški delavski bolniški blagajni, za katero pobira mesečne prispevke neki Ivan Brezovnik, nekdanji policaj trške občine Mozirje. Prosimo ga, naj nam javno pnjssni, kako dolgo še misli stranke opominjati na dopisnicah po izključao „nemšk“. Kje je doslednost? Kako stoji nameravana ustanovitev lastne okrajne bolniške blagajne, o tem naj poročajo in se vzdramijo možje, ki so v to poklicani!
Mozirje. Podučni tečaj, ki ga Slov. kršč. soc. zveza priredi v prostorih g. Vasleta dne 3 L. januarja in 1. februarja, se začne v pondeljek ob 9 nri predpoldae. Predavanja bodo mnogovrstna tn zanimiva. Možje in mladeniči, pridite! Vsi somišljeniki so prijazno povabljeni.
Kokarje. V „Nar. Duevniku“ štv. 11, dne 15. janua-rija t. 1. „Tresku“ podobno brije nek dopisnik neslane šale o g. Anzelmu, ki je baje prestavljen za misijonarja v Ameriko. Vsebina dopisa jasno priča, da se dopisnika it osvete sline cedijo po svetlih kronicah, katere bo še sam krvavo rabil in pa mogoče celjski Dnevnik, da si opomore od groznega lanskega poloma, ko je napravil okoli 45.000 K dolga. —
St. Jurij ob juž žel. Prihodnjo nedeljo, 30. januarja priredi Slov. kmečka zveza v prostorih tukajšnjega katoliškega doma velik pilitčen shod za Št. Jurij ob juž. žel. in sosedne občine po dragem sv. opravila. Na dnevnem redu so važne gospodarske in politične zadeve. Vsi pristaši in prijttelji Slov. kmečke zveze ste uljudno vabljeni. Pridite, udeležite se tega shoda, da izrazite svoje želje svojim poslancem!
Vučjavas. Smrtna kosa. 25. t. m. je za večno zaspala rodbini Fr. C.-etka hčerka Milica po težki bolezni. Bodi ji zemljica rahla!
St. Jurij T SIot. gor. Bralno društvo „Edinost“ priredi v nedeljo 30. t. m. po večernicah občni zbor, združen z društveno veselico. Spored: Po z mi iz šole. Pesem. 2. Pozdrav mladini. Deklamacija. 3. Pogled v nedolžno oko. Pesem.
4.	Beseda o mladinskih zve ah 5 Vzdihi za mladostjo. Pesem. 6. Poštna skr vnost B irka. 7. Naše gore. Pesem.
8.	Tombola. — Prijatelji društva, pridite, da se prepričate o našem društvenem delovanja in se pošteno zabavate.
Ljutomer. Anton Jandl v L j uto nem je napravil z najboljšim vspehom izpit za zidarskega mojstra pri c. kr. vladi v Celovcu. Čestitamo in ga prav toplo priporočamo občinstvu.
Iz Velenja se nam poroča, da je poročilo v „Nar. Duevn ku“ od 19 jaonarija p ipolnoma lažnjivo. „Nar. Dnevnik“ si je tudi sed^j, kakor navadno, nekaj izmislil in piše, da se je neki Burčenov fant ponesrečil pri streljanju ob godu ž umika v Št. liju pri Velenju. To pa ni res Fant se je obstrelil tri dni poprej, ker ga ob godu med fanti sploh ni blo. Modrost, ali bolje rečeno zlobnost „Nar. Dnevnika“ se kaže torej jasno v tem, da sknša vsako nesrečo, ki se prigodi, naprtiti kakemu duhovniku, da potem z »sr unuje duhovski stan in vero. Vsak pameten človek vidi, da more tako ravnati le list, ki je blizu popolnega propada.
Iz Slovenjgradca. Vi (odgovor graškim, tetkam „Tagespošti“ in ,,Tagblattu“f glede velikega plesa, katerega priredi Narodna čitalnica w SlovenjgrajdeTi dne 30. prosinca 1910. — Najprej se moramo zalivali-ti dolgojezičniin tetkam za reklamo, katero nam delajo za 'naš plesni večer, ki presega gotovo vse dosedanje prireditve tukajšnjih Nemcev in nemöurjev, Da jih naš veliki ples bode v oči, o tem se nikakor ne Čudimo, ker so dosedaj v svioji nezmožnosti priredili samo en plesek, kjer se je vrtelo komaj 6 parčkov in so butali le 4 „šrameljni“ ob svoje inštrumente, kar je bilo namenjeno rešitvi v|Siidtoarke“. Ako pa Slovenci kaj priredimo, potem napravimo nekaj veličast-nejšega ter pokličemo vojaško godbo. S tem pokažemo, da slovenski živelj v Slovenjgradcu nikakor ni umrl, temveč, da naša stvar napreduje. Torej, slivensko občinstvo, vojaška godba pride vkljulb vsem protestom, katere so uprizorili nemški dopisluni; graške tetke s svojimi zavezanci se protivijo zaman našim prireditvam. Prismojeni dopisun naj nam samo pojasni, kako se pleš/e „Trikolore“ s petjem. Ker tiildi nasprotni časniki tako toplo priporočajo na$o prireditev, pridite slovenjegraški okoličani od blizu in daleč, kolikor mogoče v častnem številu! S t,em pokažemo, da se za mnenja naših nasprotnikov nikakor ne brigamo, njih lajapje nas ne more motiti. 'Torej na svidenje!
Sv. Lenart v Slov. gor. Nekateri izmed množice prevaranih so svojo izjavo glede javnosti nemško Šole pismeno preklicali, V pondeljkovi seji, okrajnega Šolskega sveta pa je nadzornik nemške Šole stavil
Pridobivajte nove naročnike I
predlog, naj se smatra vprašanje glede) javnosti o-menjene šole s nadnjo komisijo z, dm3 18. decembra kot rešeno, In nai se na preklice ne ozira. Zato naj bi se sklep glede javnosti šole kot veljaven in dognan predložil deželnemu šolskem,« svetu, kjer bi bil seveda tudi sprejet. Zakaj pa se vprašanje, glede javnosti ni smatralo za rešeno že po prvi komisiji 11. svečana lanskega leta? Razumemo, treba je bilo še otroke loviti. (Ta bi bila pa res lepa, da; bi ti preklici ne obveljali, Dotičniki so venidar povedali, da takrat, ko so podpisali, niso vedeli, zakaj se pravzaprav gre, in da niso tudi vedeli, kaj so podpisali, ker je bil spis nemški. Na tak način se seveda da vjeti marsikateri ptiček v nemškutarske mreže. Toda ne boš ga Jaka! Zoper predlog nemškega nadzornika so je z vsemi glasovi razun njegovega sprejel predlog, na)j se z.opet zaslišijo stranke, pred vsem tiste, ki so preklicale; ta predlog se bo predložil tudi deželnemu šolskemu svetu, Ce bi pa deželni šolski sviet ta predlog zavrgel, pa šola vendar Še ne bo javna;, razun ako jo tržarni s.ami vzamejo v svojo oskrbo in jo vzdržujejo,. Kmetje so zoper javnost in za šolo plačevali ne bodo, pa je konec besedi. Bomo videli, kdo bo zmagaü, ali posilinemci, ali pa mi Kmetje. Zapomnite si vendar nemčurji! Tisti lepi Časi so minuli, ko se je tako plesalo, kakor ste piskali. Seise bomo videli pred komisijo, morebiti celo večkrat; se boste lahko prepričali temeljito o našem mnenju, gospodje, ako ga še ne poznate. Na svidenje!
Ljutomer. Pač ne vemo, iz katerega vzroka je „Narodni List“ napadel „Bralno društvo za ljutomersko okolico“. Edini vzrok menda bo: Društvo je na strogo katoliški podlagi ter najmočnejša trdnjava proti über aim e mu časopisju. Kjer dolnje tako društvo, ni prostora, in obstanka za celjske dohtarskie lističe. In če Špindler in Lesničar še tako pritiskata na u-bogega Muršeca, Grossmannovega pisarja, in Če pisar Muršec še tako hodi s svojo polo ponujat „Nar. Dnevnik“ in „Narodni List“, ljudje mu vendar ne bodo šli na lim. Saj se ravno v Ljutomeru lahko opazuje, kako globoko so se pogreznili tisti, ki je dandanes celjsko liberalno Časopisje njih edina dušna hrana! — Popolnoma na mestu:	Blatni ljudje blatijo
Bralno društvo. Blatijo ga svobodno! S tem mu samo koristijo. Da bo društvo cvetelo tudi v novem društvenem letu, je porok novi odbor: 1. Predsednik: Ignacij Lipovec; 2. podpredsednik: Jože! Topuak; 3. knjižničar: Mihael Kos; 4. tajnik: Jožef Panič; 5. blagajnik:. O. Skamioe; 6. odbornika;:, Franc Dolamič ter (Alojzij Rakovec.
Rečica ob Savinji. Vsled prizadevanja naših zastopnikov oddajala se bodo tudi letos krmila kot seno, slama in ko/uza ubogim in prizadetim kmetoval’ eem, koruza osobito v hribovitih krajih. Bodi izrečena poslancem S, K. Z. najiskrenejša zahvala in priznanje za njihove zasluge. Ker pa primanjkuje sredstev, se pri vsej dobri volji ne bodo za,mogla dati krmila v zaprošenih množinah, To bo pač vsak, trezen prosilec uvidel. Razdelitev ima v rokah c. kr, kmetijska družba za Štajersko ter so je že pričelo razpošiljati, Celo akcijo za; okraj Gornjigrad ima v svojih spretnih rokah vodja c, kr. poljedelske ekspoziture v Mozirju, g. dr. P, Hohl, kalterl se je že v nebroj slučajih izkazal „kot mož na mestu pravem“.
Gornjegrajski okraj. Opozarjamo na vabilo za ljudski shod, katerega priredi Slovensko katoliško politično društvo za okraj Gornjigrad na Rečici dne
3.	svečana. Ljudstvo naj govori in da izraz zaupanja isvojim poslancem, ki so z odločnim nastopom preprečili zvišanje doklad na zemljiški davek, Ak;o že mora biti davek, je bolje, da se ga išče pri pivu, kjer ga nazadnje ne bo nobeden občutil, ne producent, š,e manj pa konsument. Tudi si pri pivu lahko pritrgaš, a pri davkih (davčna oblast niti vinarja ne odpusti. Liberalno Časopisje, roko na prste! Ne zlorabljaj nevednosti in zaslepljenosti slojih bralcev in nehaj blatiti prave ljudske zastopnike, poslance S.
K.	Z,-, ki že vedo, kaj je prav!
Gornjigrad. Vabimo na ljudski shbd in občni zbor Slov. katoliškega političnega društva za okraj Gornjigrad, ki se vrši v četrtek, dne 3, svečana 1910 ob 9. uri dopoldne pri g. Prislanu na Rečici s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. raznoterosti, oziroma poročilo g, poslanca: politični položaj v državi in deželi, gospodarska vprašanja, prometne zadeve. — Somišljeniki, pridite, vsi!
Šmarje pri Jelšah. V ponedeljek in torek se je pri nas vršil socialni tečaj. Kljub velikemu snegu) in zelo občutni zimi so prišli v ponedeljek možje in mladeniči v prav obilnem številu, ne samo iz šmarsko župnije, ampak tudi iz sosednih župnij. Največ udeležencev je bilo seveda iz Šmarja; vredno) se je dekanijski župniji pridružil St. Peter na ’Medvedovem selu s primerno jako številnimi zastopniki, med katerimi so se odlikovali vrli Orli. Tudi Sladkagora je poslala dosti poslušalcev, in tudi Sv. Florijan je bil zastopan po krepkih in ukaželjnih fantih. Iz Sv, Stelama je prišel vrli in znajčajni župan, ki je izrazil nado, da se bo tudi v tem kraju kmalu ustanovilo potrebno in koristno izobraževalnp društvo. Udeležba je blra'torej povsem povoljna; včasih, osobito predpoldne do 200 mož in mladeničev, popoldne nekaj manj. Poslušalci so všeskozi stvarnimi in dovršenim predavanjem, meti katerimi sp nekatera po svoji vse-
Ali ste
bini bila prav težavna, ter so zahtevala veliko napornega umskega dela, sledili z živahnim zanimanjem in vztrajno pazljivostjo. Pa smo imeli res tudi govornike, da si jih moral z največjim veseljem poslušati. G, poslanec dr. Korošec je razložil poljudno po>m krščanskega socijalizma in prevažno kmečko vprašanje: Združujmo se! G, dr. Hohnjec, je pokazal naše nasprotnika in opisal temeljito pomen časop.sj.a. Drugi dan je isti neumorni g. govornik v 2 uri trajajočem predavanju pojasnil pomene: politična,, nepolitična organizacija, društva in stranke v Avstriji, posebej na Slovenskem (K, Z, in S, K. S. ZJ Popoldan je pa razlagal zadružništvo, zlasti poudarjal posojilnice ter kmečke zadruge-rajfajzenovke. Brez zadružništva ni rešitve kmečkega vprašanja! G. župnik Gomilšek je prepričevalno vzgajal agitatorje, pbvdarjal važnost slovenskih občin, ako so v naših rokah, natanko opisal občinske volitve in govoril Še o okrajnih zastopih. Podal nam ja pregled našega okraja glede občin in zastopov. Se niso vsi v naših rokah! Ognjevito, kakor more pač skoro samo on, nas je rotil: Ljubimo svojo domovino ter delajmo zanjo! Vsem gg. predavateljem za njihov trud1 in «jožrtvovalnpst — iz česar pač spoznamo njihovo resnično ljubezen do ljudstva — našo najprisrčnejšo zahvalo! Njih poljudna, obenem živahna predavanja nam ostanejo v vodnem spominu. Zato je opravičeno upanje, da bo ta podučni tečaj rodil obilen jn trajen sad.
Vremenske katastrofe.
Kakor smo že zadnjič poročali, naraščajo vode na Francoskem vedno bolj. Največjo povodenj so imeli leta 1802, a sedanje stanje vod je ša za 25j cm višje, kot so uradno konstatirali. V Parizu je grozno. Po cestah stoji voda nad pol metra visoko. Vse kleti in spodnje sobe so polne vode. Promet na podzemeljski železnici, ki vodi v središče mesta, v borzo in k operi, je radi vode ustavljen. Predmestja so popolnoma odrezana od mesta. Ceste in hiše po predmestjih so popolnoma preplavljene. Vse ljudstvo beži pred povodnijo v mesto. Telefonska zveza z zunanjimi državami, z Avstrijo, Španijo in Portugalsko je docela pretrgana. V nekaterih nižjih pariških okrajih stoji voda do prvega nadstropja hiš, da ponekod ge višje. Ljudje beže na strehe, od koder jihl vojaki rešijo v čolnih. Vse vodovodne in električne naprave vi Parizu so v nevarnosti, da prenehajo delovati, ker voda sili že k motorjem. Mnogo hiš se je podrlo. Ljudstvo pričakuje s strahom vsak dan usodepblni kritični čas, ko bode voda poplavila celo mesto. Senat je dovolil 2 milijona frankov v podporo žrtvam povodnji. Tisoče in tisoče ljudi je brez strehe.
Tudi po Italiji divjajo vremenske katastrofe. V bližini Vezuva se je vtrgal oblak in poplavil vse ozerrv ljc, V severni Italiji divja že par dni strašan vihar. V Švici se trgajo plazovi in odnašajo seboj liööe, hiše, cen gozdove in so že tudi zasuli nekaj oseb. Po Ameriki še vedno divja neurje, ki je napravilo že 0-gromno škodo. Niti morje ni izvzeto. Severno morje je od viharjev tako razburkano, da se nobena ladja ne upa izven mirnejšega pristana na prosto morje. Po Petrogradu pa vlada tak nepopisen mraz, da se priklatijo volkovi in druge divje zverine cisto v mesto, kjer jih ljudje pobijajo. Po ulicah' so pa napravljene javna peči, da se ljudje vsaj malo (ogrejejo.
Koroško.
vzel veliko zidarsko kladivo v roke in Šel v spalnico, kjer je mati navadno spala. Ko je vijlel, da mu je mati ušl)a, fe postal kar besen v svoji norosti. Sel je v spalnico k otrokom in jim s težkim, kladivom prebil glave. Sestra Grljeva je planila, po konci, da bi mu odvzela morilno orodje, a zadeta' od kladiva se je zgrudila na tla. Na njen krik so prihiteli sosedje, ki so nesrečneža zvezali in mu vzeli morilno orodje. Sestro 'Gpljevo upajo rešiti. 'Otroka sta pa že mrtva,
Bleško jezero je popolnoma zamrznilo in ga pokriva debela plast stekleno gladkega leda, To lepo ugodnost in priliko zelo porabljaj^) tujci, da se na zamrzlem jezeru drsajo.
Občinske vol t?e v Stari Loki. Pri občinskih volitvah v Stan Loki je zmagal pristaš S. L. S Franc Hafner proti liberalca Francu Dolencn, ki je douil samo en glas. Pri volit« podžupanov za podrejeni občini Dorfarje in Godešče sta zmagala kandidata naših somišljenikov. Bda sta soglasna izvoljena. Nadaljna volitev za posamezne razrede se je radi snežnih zametov preložila. Op> mmti je treba, da je bila občina prej v liberalnih rokah in znana po svojih liberalnih mogotcih. Naša misel napreduje.
Na deželni kmetijski šoli na Grmu je razpisano mesto provizoričnega strokovnega učitelja za splošno kmetijstvo. Po enoletnem zadovoljivem provizornom službovanju se strokovni učitelj namesti definitivno, če dovrši preiskušnjo o učiteljski sposobnosti. S tem mestom so združeni prejeanki
VII.	plač razreda dež. uradnikov, ki je enak X. plač. raz, drž. uradnikov.
Zaplenjeni narodni koleki V pondeljek so v Ljubljani zaplenili po raznih tobakarnah narodne koleke z napisom „20. s*prember“ (20/X).
Zlata rada se je našla v Ambrusu na Dolenjskem. G. Anton Vidmar je sledil za železno rudo, pa je poleg te našol zlato. Po izkušnjah Amerikancev in po primeri je prav taka kot amerikanskih rndaikov.
Primorsko.
Drzen rop v Trata. Mtnnlo soboto zvečer so izvršili tatovi v Trstu drzen vlom. Ob 6. uri v jutro se pripelje 6 mož z navadnim vozom pred veletrgovino dalmatinskih vin Mateja Buliča. Možje odprejo lokal, prineso kmalu na to blagajno ven, jo pol žijo na voz in se odpeljejo. Ljudje so opazovali tatove, a nikdo ni nič sumil, ker so bili čisto mirni pri delu. O o 7. uri, ko so prišli uslužbenci v prodajalno, so pa opazili rop blagajne. V blagajni je bilo tisoč kron v srebru in niklju, angleški denar, francoski in laški ziataki, 20 menic ia neka zadolžnica, glaseča se na 22.COO kron. O drznih tatovih še ni mč sledu.
Zveza za povzdigo tujskega prometa! v iTrstu Je Imela v zadnji seji na dnevnpm redu mnogo važnih točjk. Razpravi j ato se je o razširjanju reklame in o zgradbi razglednega stolpa, ki naj bi se zgradil nia Opčinah. Dalje se je društvo tudi zavzelo za to, da bi se doseglo od uprave Miramar,a prCSt dostop y park proti- vstopnicam tudi takrat vsaj za nekaj ur, ko je kak član .cesarske rodbine v| gradu.
Nova laška Šola v zapadnih Brd|ih. (Kakor tu pri nas Nemci grade svoje ponemeevalnice in pone-umnjevalnice, tako pa na jugu hočejo nastopiti Lahi in Lahoni enako našim (nemškutarjem. Šolska oblast zida v Jenkovem y zapadnih Brdih laško ljudsko šolo. Bila je že prej v tistem kraju lašta jjegina“ šola, ki pa ni uspevala, ker so bili Slovenci dovolj pametni in niso pustili svojih otroki notri, S to novo stalno šolo mislijo Lahi vendar de doseči svoje namene, ki so se izjalovili %Legi.
Škocijan V Podjuni Redek slučaj! Brat šentjakobskega g. župnika Mat. Ražnna, Miha Ražun se dne 31. jan. poroči s sestro škocjanskega g. žnpnika V. Poljanca, Reziko Poljanec. Bog blagoslovi!
Škocijan. Žapanom je zopet, že za sedmo dobo, izvoljen vrli rodoljubni kmet Janez Picej, fnrjan na Gorčah
Kranjsko.
Deželni zbor. 25. in .26. L m. je imel deželni zbor plenarne seje. Zlasti seja od 25, t. ta. zasluži, da je omenimo, ker je bil v njej sprejet nov volilni red za mesto Ljubljano. V začetku seje je bilo rešenih mnogo gospodarskih zadev, Ker so liberalci napadali naše zadružništvo, jim je dr. Krek odgovoril v temeljitem govoru, ki je za naše zadružništvo načelne važnosti in se zato nanj Še povrnemo. Potem je prišel v razpravo ljubljanski volilni red, ki je bil po živahni debati, v kateri so se odlikovali liberalni govorniki z neverjetnimi plitvostmi, dr. Šušteršič pa z govorom polnim zkirave ironije, sprejet. !S lem je položen temeljni kamen novemu, živahnejšemu razvoju Ljubljane, V seji 26, t. m. so hoteli liberalci nekoliko mešati z povišanjem učiteljskih plač, a se je njihova nakana ob energičnem in enotne m. nastopu poslancev S, 'L. S. razbila. Ko-nečno je zbornica protestirala proti verolomstvu og7 rske vlade z ozirom na njene nakane pri belokranjski iželeanici, kar smo ž v zadnji Številki poročali.
Grozen čin blaznega. Na Gornjem Zemnu pri Ilirski Bistrici je nenadoma znorel lOletni posestnik Grlj Brdanov. Že prejšni večer je grozil svoji materi’ da jo bo ubil. Ker je bil sin že enkrat na umu bolan, je šla mati takoj 'k sosedu spat in je tako ušla gotovi smrti, Ponoči je namreč blazni sin vstal,
Grozna nesreča na ameriški Pacifik železnici.
Minuli petek dne 21. t. m. se je dogodila zvečer n,a kanadski Pacifik-železnici grozna katastrofa, pri .kateri je izgubilo življenje iveč kot 70 oseb. — Mnogo trupel ni mogoče več Spoznati, iminogo onih pa, ki so prišli pod led Španske reke, pa ni mogoče majjti. — Poleg tega pa divjajo močni snežni viharji.
O nesreči sami pprocajo sledeče:	Ekspresni
vlak je zapustil postajo Sudbury v 'kanadski državi Ontario, in je imiel približno 200 potnikov ter sedem velikih vozov.
Ko je peljal vlak z hitrostjo 40 milj preko Španske reke, je skočil neki vote 'drugega razreda iz tira in se zaletel z vso močjo \v železno ogrodje mostu. Nalet je bil tako hud, da se je voz na sredi preklal. Ena polovica je padla nazaj na most, druga pa je z enim vozom tretjega razreda ‘in spalnim in jedilnimi vozom padla v reto).
Težki vozovi so prebili led, 's katerim je bila zagrnjena reka, in vozovi so se pogreznili v vodo. Večina osab je utonila v ledeno-mrzli kodi. Slamo en natakar iz jedilnega voza z imenom Reunolds je ostal tako hladnokrven, da je pomiril zbegane ljudi, katerih je bil jedilni voz ob času nesreče natlačeno poln, in potem prebil ventilator in 'skozi, odprtino zlezel ven na prosto, Dd tu je potem posamnike rešil iz voza.
Med tem so se pa ostali vozovi na mostu vneli in. zahtevali zopet novih žrtev, ker ni bilo mogoče pogasiti hitro se razširjajočega plamena.
že obnovili naročnino ?
Pri strašnem mrazu je bila vsaka rešilna akcija zaman. Dni, ki so se rešijli, so morali gledati, kako so jim pred očmi zgoreli ali pa v vodi vjtonili sopotniki.
: Še-le črez nekaj ur je bilo mogoče, mfeliti na ranjence. Med tem je namreč prišla pomoč bližnjih naselbin, ki je potem spravila vse ranjene in druge premrzle potnike na varno. Hladnokrvnega Reunolda pa slavijo po vsej Ameriki,
Narodno-ohrambno delo.
Za Št. lij. Šentiljski Slovenci feo se v četrtek pri občinskih volitvah držali pogumno in značajno, smemo reči:	vzgledno. Samo nesreča pri žrebanju
je povzročila, da niso popolnoma zmagali tojii v drugem volilnem razredu. Ljudstvo, katero v tako neugodnih razmerah, proti mnogovrstnemu terorizmu in skoraj brezmejnemu razsipavanju nemškega denarja brani slovenski značaj St. lija, zasluži naše občudovanje. Den ar, ki se je Žrtvoval'za Šentiljsko Slovence, ni vržen na neplodna tla. Obrodil je že sad in ga Še bo rodil v bodočnosti v obilnejša mo-ri. Ne odjenjajmo, temveč podvojikio svoje prispevke za St. Ilj, da si ohranimo to velevažno slovensko postojanko. Obmejnim bratom v pomoč!
Darovi za našo narodno obrambo. Skladu ob-mejhjh Slovencev do nadaljle poslali po 20 K:
'Mohorjapi v ©oljni TribuŠi, Goriško, Mohorjani Župljanov Sv. Jurij ob Ščavnici, Josip Poplat-nik, kaplan, Haffdin,, Mohorjani v Št. LipŠu pri Zi-neku, Nikolaj Križaj, župnik, OvsiŠh, 'Mohorjani v Svečah, pošto Bistrica v Rožu, Koroško, 'Mohorjani v Kapelah pri Brtežicah, I. Bohinc, -stolni župnik, Braslovče, celjski Mohorjani po jgbspodu vikarju Iv. Gorišekfu, Mohorjani pri Sv. Uuriju ob juž, železn., Štetan Rihar, župnik v Planini pri Rakeku, Gabr, PiŠčanc, župni upravitelj, Osp, pošta Crnikal, Istra, Valentin Sitar, kaplan, Kranj, Ivan iGrobelŠek, župnik, Gomilsko (darovali Mohorjani in občinski odborniki), 40 K, Mohorjani Rajhenburg 40 K, Mohorjani vojnišfki po gospa'lu Alfonzu Požaru, kaplanu v Vojniku, Štajerko, 25 K,
Nadalje so darovali:
Mohorjani Koroška Bela, pošta 'Jar&rnik, 4 K, Mihael Save, Ana Kokal, Franja Jenko, Ljubljana, S K, Dobljena partija 1, Mohorjani pri Sv, Boltenko pri Središču 4, Mohorjani Sv, Danijel pri Pliberku 7, Mohorjani na Jezerskem 5, Mohorjani v Frankolovem pri Celju 7, Mohorjani Naklo 2, Mohorjani v Dpi, Košani 9, I. Schiffrer, žup. v Pomjanu, Istra, 3.50, Mohorjani v iLitiji 5, Mohorjani na Planini pri Vipavi 3, 'Mohorjani v Rihenbergu pri Gorici 6.74, Minka Petrova, nabrala (v Stari Lo-kj pri Škofji Loki 5.50, Mohorjajni Srpenica, 'Gori-ŠkOj 5, Mohorjani pri Sv. Ani na Krembergu 7.20, Mohorjani Ročinj, Primorsko, 1.60, Mohor japi Sv. Duh-Ločo 12, nabrano pri veseli družbi po 2 N pri Šbljivi igri („JBuf“ v St. Vi|du 2 K, Josip^ Novak, c, kr. učitelj, Idrij a, 1, Moborjj.af.ii sv Plohi ni pri Rakeku 12.34, Anton Ravnik, uradnik Gospodarske Zveze, Ljubljana, kot djdkupnino 2, ravnatelj Prosenc, Ljubljana, 2, Frančiška KagradjŠinik, tSlov.-Gradec, 5, ‘Mohorjani gornjegraški 5, Mphbrjani v, Nevljah pri Kamniku 10, cerkveni pevski zbor Toplic© 2,27, rieka oseba darovala 87 v, Mohorjani v Medgprjah pri -Celovcu 4, Mohorjani trnovski, Ljubljana, je bilo pomotoma objavljeno 20 K namesto pa. 23 kron.'
Naj bi povsod naraščalo zanimanje za našo narodno obrambo, naj bi se povečala slovenska požrtvovalnost. Pri vsaki priliki opozarjajte znance in prijatelje, naj kaj -darujejo. Darov ni treba pošiljati posameznim listom, ampak naj se vsled sklepa na-rodno-obramlfnega odbora pošiljajo edino-lo na naslov: Slovenska krščansko-socialna zveza (Odsek za narodno obrambo) v Ljubljani.
Nemški S eh ul verein smatra kot del svoje na-rodno-obrambne naloge, da razširja pb svojih poročilih tista natolcevanja, ki so jih na zborovanju v Kreuzhofu izgovorili nemški učitelji proti slovenskim stanovskim tovarišem in proti slovenskemu šolstvu sploh. Po mnenhi nemškega Schulvereina je torej braniti svoj narod istovetno z natolcevanjem in.Črne-njem članov drugega naroda.
Germanizalorična društva v Avstriji, Koncem leta 1908 je ime V Schul ver ein 100.000 Članov in 017,200 K dohodkov; Südmark 50.000 Članov in
226.000	K; Zveza Nemcev na Cešltem (55.400 članov in 190.000 K; Nordmark (proti Cehom in Poljakom v Sleziji) 20,000 članov in 148.000 K; Zveza Nemcev za severno Moravsko 54.000 članov in 62.000 K; Zveza krščanskih Nemcev v Bukovini (proti Rusinom in Ru-munom) 490.000 članov in 60.000 K; Tirolska ljudska zveza (proti Italijanom) 24.000 članov in 56.000 K; Nemška pošumavska zveza 36.000 članov in 47.000 K; Zveza Nemcev za južno Moravsko 7500 članov in 9900 K; Zveza Nemcev za Nižje Avstrijsko 70C-0 članov in 7600 K; Zveza krščanskih Nemcev za Galicijo (proti Poljakom in Rusinom) 3500 članov in 2600 K; Nemška zveza v Gornji Avstriji (proti Cehom) 2100 članov in 5300 K. Vsega skupaj deluje v tej državni polovici 13 ponemčevainih društev, ki so imela v zad-njegi-letu 358.60Ü članov in 1,454,000 K dohodkov.
j&Ggr Širite „Stražo * ~3S3M£
Književnost in umetnost.
Zora. Letnik XVI. Zvezek 4. Vsebina: Naš družabni' problem (Jos. Puntar). — Pogled v socialno demokracijo.
Iz zgodovine Marij nth kongregacij (F. Samsa). — Pogled med naši dekleta (Štef&a L—n.) — Muli v bodočnost (Dopis vi „ZtiraieGh držav“ (Föhn B. — V/aschington.)
—	Visok SoLko dijaštvo. Za enakopravnost zagrebškega vseučilišča. — Glasnik. Pro domo (I* „Zarje“.) — Srednješolsko dija tvo „Stndento“. — Prvi Cveti. V Belo Krajino. (Bogomil Gorenjsko.) — Prve ofe (Crtca. •—- Spisal P. K.)
—	Na B.edu (Lor Eiran.) — Ocene. — Podpornemu društva za slovenske visokošolce na Dunaju. -— Malo odgovora. — Germanizstorična društva v Avstriji. —• /renske na vseučiliščih. — Listnica.
Predsednik Taft in Jugoslovani.
Ameriški listi poročajo b fTaftovjem potovanju po Montani, kjer je prišel tudi v dotiko s Hrvati in Srbi. PredstfInik je bil navtaoh tudi pbi polaganju temeljnega kamna za. nov kolegij Jlrvatov v Mon»a> ni. Ob tej priliki je Taft posebno hvalil Jugoslova-ne in rekel, da so izmed vseh izseljencev, kar jih prihaja v Ameriko: najbolj značajni in nadarjeni.
Predsednik Taft zelo simpatizira s težnjami Jugoslovanov, in se je med drugim tudi izrazil, da politika raznarodovanja, 'Ki je pognala toliko ;Jugo-slovs(nov iz njihovih rojstnih krajev, ne more biti pravična in se jo mora radi tega strogo obsojati.
Dalmatinski duhovnik misijonar Medina opisuje predsednika kot jako prisrčnega moža s popolnim demokratičnim obnašanjem. Dostop k njemu, pravi Medina, je vetijko lažji, klot pa k marsikateremu nižjemu uradniku v stari domovini.
List »..Amerika“ piše:	K našemu predsejiniku
Taftu ima vsak človek neoviran dostop, pa najsibo reven ali bogat. Tu pri nas ni tako kot .v stari domovini, ko se vsak človek Že trese, ako zagleda kako uniformo. Pri nas smo si pač vsi jednajko vredni, predsednik kot navaden državljan.
Narodno gospodarstvo.
Tr^ne cene v Maribora za 50 kg.; pšenica K 13-50, rž K 9 50, ječmei K 8 50, oves K 8-čO, koruza K 8 —, proso K 8-—, ajd» K 7‘50, fižol K 1150, sladko seno K 6*---, slama ržena K 3 25.
Važna določba glede živinskib potnih listov. Po
izvršUvtn.h predpisih k novemu zakona proti živinskim kužnim boleznim se mora sedaj napraviti pri goveji živini, pri konjih, osi h in mezgih za vsako glavo posebej živinski potni list. Le žrebeta m teleta se smejo tndi nadalje pripisati na isti živ. potni list, ki se je tidal za kobilo oz r. kravo. Pri ovcah, kozah in prašičih pa so še nadalje dovoljeni skopni potni listi za živino enega gospodarja.
VIII. avstrijski vinogradski kongres se bo vršil od
5.	do lO. septembra 1910. v prostorih o. kr. vrtnarske dražbe na Dunaja. S kongresom bo združena mednarodna razstava vinogradskoga orodja, strojev in kletarskih potrebščin. Vršila se bodo tndi strokovna predavanja. V nekaterih dneh se bodo začeli razpošiljati Statuti kongresa. Pojasnila daje ravnatelj Frane Wemsch v Kremsn ob Donavi, na Nižjem Avstrijskem.
Vnovčevanje živine ul 4 B a v a r© k e m. Kakor na Avstrijskem, tako poskušajo sedaj tudi na Bavarskem zadružnim potom spraviti živino y denar. V Monakoyem imajo Že centralo za vnovčevanje živine po zadružnem potu, V začetku je bila ta centrala izpostavljena najhujšemu riasprotstvu od straini živinskih veletržcev in prekupcev. Centrala si priza-deva, pridobiti z intenzivno agitacijo in podrobno izpeljavo organizacije vedno več upliva na razne po-., krajine in s tem nastaviti tudi nož na vrat oderuškim prekupcem. Zopet pomemben korak naprej v izpeljavi organizacije zadružnega vnovČemnja živine, pomeni sklep centrale z dne 18, decembra. 1909, da se ustanovite za južno in severno Bavarsko posebni pod-organizapiji, takozvani podzvezi. Ena podzvjeza je določena za gornji del Bavarske, spodnji del Bavarske in gornji Palalinat (Pfalz), druga pa za gornje, srednje in spodnje Frankovsko. Svabsko ima Že eno ugodno delujoče okrožje, ki se tudi pridruži celotni organizaciji. Obe novi zvezi bosta pričeli delovati s
1.	februarjem 1910, Vsa okrožja bodo Imela že tekom tega meseca posvetovanja radi pravil in postopanja pri notranjem poslovanju.
Vsaka podzveza dobi svojega poslovodjo, ki bo vodil pod nadzorstvom glavnega poslovodje, oziroma centrale, celo agitacijo med kmeti, da se oprimejo pri prodaji zadruge itd. Opomniti se pa mora Že tu’, da bo zadruga gledala v prvi vrsti na to, da se pokrije pomanjkanje klavne živine na mestu in se bo le preostala živina prodajala v druge kraje. Za mesta teh poslovodij so zmožni Le taki, ki so prav zgovorni in ki prav tjobro poznajo poljedelske in gospodarske razmere pri živinoreji. Foslpvpdje so nastavljeni s stalno plačo in dobivajo razun tega tudi vse potne stroške primerno povrnjene.
S spopolnitvijo organizacije naj zadobi poljedelstvo neko posebno prednost v skupini samopomoči (zasiguranje oddaje živine, neodvisnost od prekup-eev itd), meščanstvo in drugi konsumenti naj pa 'dobijo po možnosti, izključivši visoke cene prekupcev in njih pristojbine, meso po poštenih nizkih cenah. Ker so cene bolj nizko,, bodo konsumenti V veliko večji meri jeli kupovati meso, kmetje bodo pa po gotovih
stalnih cenah lahko prodali svojo živino. Te zadruge za vnovčevanje živino so za narodno gospodarstvo velikanskega pomena, ker je njihova tendenca, pomnožiti narodni kapital in s| tem sta(nje.	j; m,-
-——_________________—...........—i  —.—:—~Uj___
Razgled po svetu.
Veliki snežni viharji v Ameriki* Prihajajo vedno nova poročila o velikanskih snežnih viharjih i» zametih v Zveznih državah severoameriških, Od oljaM Tihega Oceana do obali Atlantskega Oceana, od zaliva ob Mehiki do Kanade je vse visoko' zameteno s snegom. Zima je huda. Viharji so ©lini, da so vse brzojavno zveizo pretrgane. Promet p« celi deželi je ali popolnoma ustavljen ali pa hudo oviran. Mnogo vlakov je že obtičaJjb v snegu,:’':‘pßr-niki se pa le težko usidrajo v lukah, t
Moda — moril k a, V Society ol Arts vi Londonu je predata! James BuckLand o opustošenju BÜOd ptiči, ki ga povzroča ženska moda. Pred 30 leti seje v Floridi cenilo nad tri milijone belih Čapelj, M tamkaj gnezdijo; ravno tako Številne šo bile bdiš čaplje na Kitajskem, Danes ni skoro več najti beCe Žive čaplje v Ameriki in Kitajski, in to vso zaradi njih lepih peres v repu. V Venezueli se jo izvoz Čapljinih peres zmanjšal v lö, letih od 1 in pol milijona na četrt milijona. Dandanes so ta čapljina peresa še enkrat dražja, kot odtehtana z zlatom. Preteklo leto so umorili lovci na čaplje dva paznika v tičji reservači-ji, da so mogli upleniti čaplje. Lov za čapljinimi peresi je zlasti krut, ker se vrši v času, ko tiči vale.
Na ta način se uniči tudi mladič©, ki morajo poginiti vsled lakote, ker se jih oropa prenraniteljev. — V Zahodnji Indiji s.) nekateire vrste kolibrijev že popolnoma izumrle. Na Bahamskih otokih so popolnoma zatrli lepe amorikanske flaminge, odkar so zasledili prostore, kjer gnezdijo ti ptiči. V južnih pokrajinah Amerike podreljajo lovci na stotine ton divjih irap samo zaradi zelenih peres v perutnicah. V Tasmaniji, Viktoriji in južni Avstraliji so že popolnoma zatrli ptiča Emu, ki postaja tudi v New South Walesu in .Qrueenslandu vedno redkejši. Meseca marca, 1909 so kljub raznim cilredbam ustrelili v /QueehSIandu 490 teh ptičev ; kože 419 ptičev so utihotapili iz Avstralije v London in razprodali.
Škof v Šolski klopi. Na Laškem mora vsakdo, ki hoče priti v volilno listino, dokazati s šolsko odpustnico, ali pa faktično, tla zna čitati in pisati. Tako je moral milanski Škof Pavel Vičan, ki je izgubil (Šolsko odpustnico, ker so se uradniki kaprioi-rali, sesti zopet v šolsko klop ih pred komisijo, pisati nekaj minut po diktatu in potem napisano prehiteti. Se-le po tem izpitu so ga itaiatraji za sposobnega, da prüde v volilno listino.
Nesamostojna republika. Med Avstrijo in Italijo leži mala republika, ki je skoraj popolnoma pozabljena od sveta. To je mala, plodna dolina Besti-na, ki deli Monti Tombra in Caplone, ter se nahaja na granici. Ta dolinica čini v resnici malo državico, koltero sicer niso sosedne velevlasti: pripoznale, a tudi na pficijelnih zemljevidih obeh držav ni označena. V tej mali državici ni ne guvernerja in ne up/avnih oblasti; trikrat na teden pride pošta i« Italije. Davka dosedaj prebivalci ne poznajo. Jedino, kar se prebiyaloem, ftp državice zdi neprijetno, je,"da morajo vršiti svojo vojno dolžnost v Avstriji, ako-ravno so po rodu in jeziku Lahi.
Kaj je vse časnikar? Na to vprašanje odgtK varja prav izvrstno, neki anreriški časopis iz Dttbhka sledeče: Časnikar je vse, to ja univerzalno bitje, keir ' toliko zna in mora znati. Časnikar piše vse ono, za kar sam ve, mora pa pisati tudi vse ono, Za kar ne ve, on je pa tudi strokovnjak na vseh poljih ljudskega znanja in mnenja. On je „doktor“, akoravno' ga akademiški sonat ni svečano promoviral. Oh jo sodnik, ki mora soditi, a je zajedno tudi odvetnik ljudskega mnenja. On jo zdravnik, da celi in blaži ljudske in osebne ter Častne rane. On je tudi učitelj naroda, Kakor dobro izurjeni kirojač uporablja Škarje, kot mizar in pa knjigovez pa mora znati lepiti. Kot lovec za dnevnimi novostmi in tiskarskimi pogreški je že davno znan in proslavljen, Često je pa treble, da postane ribič, da ribari v motnem. On je dober slikar, ki mora vsako stvar lepo orisati in naslikati čitateljem. Kot poljedelec, govornik in pridigar seje dobro seme, kot kritik pa poskrbi, da se kedo ne prevzame. Kakor kovač, tako tudi on udarja po zlih stvareh, toda s peresom, ter tolika Časa vrta s tesarskim svedrom, dokler se zlo ne popravi. Kot dober domačin nudi on gostom samo čisto vino vi kupicah, Casiii-karji sö pijonirji napredka ali pa „kaponenfutter“ strankarske besnosti. Kot kurjači vnamejo občinstvo in od njihovega 'dela se osvetlijo marsikatere glave. Časnikarji so pa tudi umetniki, pesniki, pisatelji In kiparji, ki odklešejo marsikatere neumnosti. Kot mohamedanski brivci ne puste nobenega lasu na glavi svojega protivnika, kot instrumentalni glazbfeniki morajo trobiti proti svoji vesti v rog svojih predstojnikov, kot cestni pometači morajo Časnikarji očistiti svet od smeti, in kot vodonosci ntorajo črpati iz morja življenja. Časnikarji so priviligirani gojitelji rac in pa gosk, oni so politični krmilarjh kateri morajo paziti, d,a se njih ladija ne nasede» Kot stražnik'so mora časnikar brigali za narod in domovino, ter ob* lf javiti, kadar se približa neprijatelj. Časnikar jedte»1' ■ rej grozno huda Živina, on je vse v vsem in povsod It
SHALA	NAZN
ki se i-prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši fnesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi nar j e v. Drugače se ne odgovori.
Staulba organista in cerkovnika je v Timenici. p: Škofjidvor blizu Oelore* izpraznjena in se lahko hitro nastopi. P« goji ugodni. Prosilci, veždi kakega rokodelstva, imajo prednost — Župnijski urad Sv. J or j a v Timeniei.
m.
Prodajo so tri obleke, smoking in sakö, vse popolnoma novo in moderno po zelo nizki ceni. Teget-hofova cesta 82. 1. stopnice na desno.	241
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan Strašek,

Cerkveni in sobni slikar in pleskar VJ
Franjo Horvat
HI A RIB OR, Kasino jasse štev. 2.
8e priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna!
Cene nizke!
priporoča sTojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!	7
* Kuharica in oskrbnica
se sprejme v župnišču pri katerem je veliko gospodarstvo. ■m mora osebno predstavo. Kje, pove npravn štvo „Straže“.
Dražite ni oklic.
V ponddjek, dne 7. februarja 1910 ob 9. uri predpoldne se bode vršila na licu mesta na Polzeli h. št 77 tik; kolodvora dražba hiše, mizarske delavnice, posestva itd., to je vseh nepremičnin Jožefa in Terezije Repič, ki obstojijo ia vlož. štev. 366 k. o. Polzela in vlož. štev. 200 k. o. Spodnje Oorče ter iz različnih za mizarsko obrt določenih strojev, orodja itd.
Nepremičnine so cenjene :
viož.	štev.	356	k.	o.	Polzela na	K	13.377 42
vlož,	štev.	200	k	o.	Spodnje Gorče na	K	l.b39 54
orodje, oprava	itd, na ____________K	255'—
vse skupaj	na	K	17,471-96
to je : sedemnajst tisoč štiri sto sedemdeset in ena krona 96 vinarjev. Najmanjši ponndek, pod katerim se posestvo sploh ne proda, znaša 14 000 K to je štirinajst tisoč kron.
Opozarjamo vse interesente na to, naj se za dražbo zanimajo, ker so posestva v najboljši legi neposredno pri kolodvora, poslopja popolnoma nova in v dobrem stanja ter je mizarska delavnica s stroji opremljena za veliko obrt, ki pa se po potrebi lahko še poveva. Vse sknpaj je bilo cenjeno zaradi dobave posojila nad 24 000 kron, vsled česar sedanja sodna cenitev ni merodajna.
Na prvem mestu je vknjiženo posojilo Mestne hranil-aiee v Ljubljani po 11.000 K.
Natančnejši pogoji se lahko izvedo pri sodišča na Vranskem, na dan dražbe na licu mesta, pa tudi v pisarni g. dr. Job. Karlovšek-a, odvetnika v Celju.	9
Delavnica za popravila!
ceS
X=3
»tsa
09
co
0>
C=L
'9
09
Cd
O
Ph
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tudi aa obroke! Itlustr. cenik zastonj!		
Gramofone od 20 do 200 K.		
Niklas ta remont.-ura	K	3-50
Pristna srebrna ura	)7	T-
Original omega ura	ff	18-—
Kuhinjska ura	ft	4-—
Budiljka, niklasta	ff	s-—
Poročni prstani	n	a—
Srebrne verižice	»	2' —
Theod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, ftwpMfca unca 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Uradne zavitke z natisom in brez natisa, vsake velikosti priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Pozor!
priporočava novo došle kasete pismenega papirja, albumov za slike, dopisnice in poezije. ;— Velika izber božičnih in novoletnih dopisnic, božičnih okraskov itd. — Največja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice in perje za cvetlice, šumeče zlato, podobice za jaslice in napravljenih jaslic.
HA DEBELO I	NA DROBNO 1
Goričar & Leskovšek,
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene? Najsolidnejša in točna postrežba!
la debelo.	la drobno.
MA
... cž
42$
Hotel
25
25
25
25
sredi mesta, blizn vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
s se priporoča za obilni obisk, s
O Izdelovatejj cerkvenega orodja in posode O
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica st. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno
O orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognja. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim. 38 Svoji k svojimi
Splošno priznana
najboljša postrežba po zmernih cenah :: :: edino le pri domačem brivcu :: ::
S. Ulčar-ju
Koroška cesta 7 p« leg Cirilove tiskarne.
Za dijake najugodnejše cene. 233
in posojilnica v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*/« % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5°/o do 5V,% brez in z amortizacijo.
Posolila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v ta inčem računa pod najugodnejšimi pogoji.
Konvert&cija vknjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo
Osfturbqje svojim članom izterjevanje njihovih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.

I5252525^2525«525252525253525252525252525252W5252525252525252525
Herg, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Deviške bukvice „ 3— Venec svetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški : . „-40 Ss. Opravilo . . ■ „ 135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina listane sv. Cirila
»Jini. s
!
Pri Franc Karfin-a nasledniku
Janko'“ priman
v Šenf JurJu ob Juž. žel.
dobite za
poročne slavnosti
najlepše, novodošlo močno in stanovitno blago za moške in ženske obleke, kakor tndi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drago priznano dobro blago po telo nizki ceni.
Franc Kartin-a naslednik
Janko Arfman
Sent Jur ob Juž. žel.
Velikanska zaloga s
mannlaktnrnega, volnenega, suknenoga in platnenega blaga. — Bogata zaloga
najboljše špecerije in železnine.
PREVIDNOST
skrbne
gospodinje
temelji na tem, da pri nakupu SKathreiner 3(neippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrečno naglasa, da hoče ^Kathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika fKneippa kot varstvena znamka in ime iKathreiner. £e ti znaki jamčijo za pristnost jKathreinerja.
Priporočam častiti duhovščini za svečnico svojo veliko zalogo voščenih 8V6Ö lastnega izdelka. Prodajam tudi proti letnemu računu in zaračunim za polovično ceno ostanke sveč. — S vsem spoštovanjem
Josip Dnfek, svečar, MARIBOR.
Odvetnik
Leskovar
uljudno naznanja, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
y Mariboru, Gosposka ulica 15.

Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseos-štedilniki in manj vredni izdelki naj bo vračajo. Ceniki zastonj.
Svoji k svojim!
Urar, očakur in zlatar
Moreš
Tegetliofova cesta 33
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatom«, srebrnine, nr itd. po najnižji ceni.
frramnfrmp 8 dolenskimi ploščami, čistim »
tHllUlUllO jasnim glasom iz najboljših tovara. 10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
lEanHMua
AXXXX Restavracija XXXXg
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
Perilo
žensko in moško, kakor srajoe, hlače in ovratnike, nadalje kravate, pane, rokavice, dežnike, solnčnike, predpasnike in spodnja krila samo solidni fabrikat v velikanski izbiri in čndovito nizkih cenah se knpi v veletrgovski hiši 64
R. Stermecki, Celje.
Vel kanska zaloga garnitur, zastorov in preprog 1 garnitura iz 1 prtič» za mizo in 2 za posteljo skopaj K 9'—, fina K 10 —. Caj-gssti po 2o mt., trpežni, K S'—, fiai E 10'—, zelo fini K 12 —,
U .Mb mam.	Hdl ja» Jn 5 JSL
ignac božic
narodni krojač v Mariboru,
Tegetliofova ulica 16, i M dr. Rosine
se priporoča davnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po naj nižji ceni Zaloga i	vsakovrstnega blaga in gotovih
T nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 urah zgotovi.
Qs§gr Cerkveni slikar
Peter Markovič
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
X se priporoča čast gg. duhovnikom in sl. slov.
občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
B božjih grobov, altamih in bandernih slik, križevih potov itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; popravlja umetniško stare umetne slike. Sprejema vsa večja dela: slikanje cerkva v različnih slogih, cele notranje X poprave eerkvä (v tem slučaju poskrbi in posre- X daje vse drage umetnike in rokodelec). Cene po ug dogovora in brez vse konkurence.
X
X
X
X
X
X
X
X
I
ijesiaj
i ■
Dosoninica v
retjistrovana zadruga z neomejeno zavezo *
Stolna ulica št. G (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
M «prejemajo od vsakega in seobrestnjejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovale kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na nupolago (tek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4*/40/t, na vknjižbo sploh po 5*/*, na vknjižbo in poroštvo po Ö 7,*/, in na osebni kredit po 6*/,. Nadalje izposojajo no zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih itroškov, ki pa nikdar no presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le z o loke.
Uradne ure
M vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne n vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isrzentt prašnika. —- V uradnih urah ae sprejema ia izplačuje denar.
pojasni!« se dajejo
ia prošnja sprejemajo vsak delavnik ed 8.—19. dopoldne m od 2.-6. dopoldao.	•
Pwsjllnira Inataši ae ■>**?•>«*• ds»«#« femnltne aablretaths.
*****