The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
STEV. (No.) 9
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 13. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 13, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
JOHNSON UVIDI, DA NRA NI PRINESLA PRIČAKOVANIH USPEHOV. — PREDLAGATI NAMERAVA, DA SE DE-1 LOVNI ČAS ZNIŽA NA 32 UR NA TEDEN. — DOSEČI ŽELI TO S PRIGOVARJANJEM IN NE Z UKAZOM.
morski slon si služi večerjo

Washington, D.C. — Administrator Johnson, vrhovni načelnik NRA, ni povsem zadovoljen z rezultati, ki jih je NRA dosegla. Predvsem mir ne ugaja, da ni potom nje prišlo toliko brezposelnih do dela, kakor je on pričakoval in upal. Uvidi, da je temu predvsem vzrok v tem, ker je delovni čas predolg. Povprečni delovni teden znaša zdaj 40 ur. Njegov namen je zato, da se delovni čas znatno skrajša.
Kakor se ugotavlja, je prišlo potom NRA kodeksov kakih poldrugi mjilijon brezposelnih do dela. V to število je vzeta samo tvorniška industrija, do-čim se za trgovino in podobne panoge ne ve približnega števila. Omenjeno število Johnso-nu ni zadovoljivo'. Mnenja je namreč, da mora ravno tvorniška industrija vzeti na se največji del brezposelnih.
Vladna javna dela so do zdaj »zaposlovala kake štiri milijo-Ve brezposelnih. Ta dela pa bo-do trajala samo do pomladi in nato bo morala privatna industrija absorbirati vse te osebe, ki bi drugače zopet padle nazaj v brezposelnost; težko pa je i mogoče, da bi ta vladna dela : prinesla tako oživitev trgovine i in industrije, da bi vsi ti milijoni z lahkoto dobili delo pri I njej. Mnogo se sicer računa na javna dela, ravno toliko pa » tudi na ponovni normalni tok kreditov, ki jih bodo banke dajale industriji, vendar voz je bil tako daleč v blatu, da ga \ bo težko s tem izvleči ven brez drugih radikalnejših odredb.
15. februarja se bo vršilo I splošno zborovanje vseh oseb-• nosti, ki so sodelovale pri delu za kodekse, da razmotrivajo težkoče, ki so se pokazale pri izvajanju teh kodeksov. Na tem zborovanju namerava Johnson tudi predlagati, da industrije skrajšajo svoj delovni čas. Kakor se more ugotoviti, se bo skušal povprečni delovni teden znižati na 32 ur. Johnson-pa baje ne namerava z diktatorskim poveljem to doseči, marveč bolj s prigovarjanjem. Pojasnil bo industrijalcem potrebo tega znižanja in nevarnosti, ki prete, ako se mu bodo Upirali. Točasno Johnson sam še ni siguren, ali se mu bo to na lep način posrečilo.
-o-
SENAT SPREJEL ZAKON GLEDE PIJAČ
Springfield, 111. — V sredo je bil sprejet od državne se-ruiske zbornice zakonski pred-I log, ki urejuje promet s pija-| cami. Zanj je bilo oddanih 89, tU'oti pa 6 glasov. Poslanska Zbornica je predlog že prej sprejela, vendar pa je bil od " senata tako preurejen in dobil je toliko dodatkov, da bo posebno, da ga bodo poslanci še trikrat vzeli v pretres, bodisi v celokupni zbornici, bodisi po-posebne komisije, ki bi se s®stala z enako senatško komi-fjo. Takoj drugi dan, v četr-je bil predelani predlog &°slan nazaj poslancem.
CARINA NA VOJNI DOLGOVI
Višja carina na pijače iz tistih držav, ki so zanemarile plačilo obrokov na vojne dolgove.
Washington, D. C. — Trgovine z opojnimi pijačami, na katero evropske države s posebno vnemo računajo, odkar je bila v Ameriki prohibicija odpravljena, se je senatska zbornica poslužila, da z njo nekako prisili tiste evropske države, ki so "pozabile" plačati obroke na svoj vojni dolg Ameriki, da se spomnijo na svojo dolžnost. V sredo se je v senatu po viharni debati dodal k zakonskemu predlogu, ki določa davek na pijače, in ki ga je poslanska zbornica že sprejela, dostavek, po katerem naj se naloži znatno višja carina na pijačo, .uvoženo iz tistih držav, ki niso plačale svojih dolgov, kakor na druge. Za amendment je glasovalo 40 senatorjev, proti jih 'je bilo 39. Dostavek pa bo morala sprejeti še poslanska zbornica.
Nasprotniki dostavka so po-vdarjali, da bi se z njim postavil predsednik Roosevelt v težaven položaj pri njegovih pogajanjih za trgovino z inozemstvom. Dalje tudi, da bi dostavek otemnil prejšnje stališče senata, ko je izjavil odločno, da je nasproten vsakemu črtanju vojnih dolgov. Končno so nekateri senatorji tudi izrazili strah, da bi se tujezemstvo, zlasti Francija, maščevalo nad Ameriko s tem, da bi prepovedalo uvoz njenih produktov.
Na drugi strani pa so zagovorniki amendmenta omenjali, da v tem amendmentu ni nič nepravičnega z,a tujezemstvo. Na lahek način se namreč more rešiti višjih carin, in sicer s tem, da plača svoje obroke; s tem itak ne bo storilo drugega kakor svojo dolžnost. Dalje pa moramo tudi gledati v prvi vrsti za domače pridelovalce pijač in pri tem nam ne more nihče zameriti, ako v njih prid naložimo neko kazen tistim, ki svojih plačilnih dolžnosti ne opravijo.
-o-
USODEN POŽAR
Aurora, 111. — Silovit požar je malo pred polnočjo v sredo ponoči izbruhnil v trinadstrop-nem poslopju, v katerem se je nahajala Woolworth trgovina na Broadway, blizu Fox St., ki je poslopje popolnoma uničil in poleg tega tudi ogrožal sosednja poslopja. Pri nesreči so trije ognjegasci prišli ob življenje, druge štiri osebe pa so za-dobile poškodbe. Ogenj se je pričel v praznem tretjem nadstropju, odkoder se je razširil z naglico na celo poslopje, da je bila v par minutah vsa notranjščina v plamenih. Nesreča, ki je zahtevala človeške žrtve, se je pripetila, ko se je od ognja razrahljana stena na
Kakor je drugače tudi neroden, vendar, kadar gre za dober grizljaj, bo morski slon marsikaj presenetljivega izvedel. Gornja slika kaže nekega takega orjava v zverinjaku v Phila-delphiji, ko se e zleknil skoraj popolnoma vznak, da dobi svojo ribo, s katero mu je postregel nadzornik zverinjaka.
RESNA NESREČA ROJAKINJE
Avtomobilist podrl mlado mater in jo resno poškodoval.
-0-
Cleveland, O. — Ko je šla v
ponedeljek zvečer Mrs. Lydia Hochevar, 1232 E. 167th St., s svojim možem Petrom, z njegovim očetom in neko znanko na sprehod ter vzela s seboj tudi sedem tednov starega sinčka, je neki divji avtomobilist na Waterloo Rd. v naglici obrnil svoj avto ter pridrvel z njim na cestni hodnik proti omenjeni skupini. Mrs. Hočevar je skočila pred voziček s sinčkom, da ga obvaruje, toda avto je podrl njo kakor tudi voziček. Dočim je ostal otrok popolnoma nepoškodovan, dasi je bil voziček docela razbit, je pa Mrs. Hočevar dobila znatne poškodbe po glavi in životu. Zlomljeno ima tudi čeljust.
-o-
KRIŽEM SVETA\DOLG
ITALIJA NADZORUJE IZ VOZ VINA
Rim, Italija. — Kakor je Mussolini obvestil poslansko zbornico, namerava izdati odredbo, po kateri bodo Arneri-kanci, ki bodo pili vino iz Italije, sigurni, da pijejo dobro vino. Predlog, ki ga je stavil in ki ga je zbornica odobrila, zahteva, da mora vino, ki se' izvozi iz države, nositi vladno znamko. — Italijanska kvota za izvoz v Ameriko znaša milijon galonov.
-o-
VEČJI UVOZ PIJAČ Washington, D. C. — Vlada je v sredo izdala odredbo, po kateri se odpravljajo za 30 dni vse uvozne omejitve za visko "ameriškega tipa", zlasti izdelano iz ameriške rži. Namen te1 odredbe je, da se zviša množina pijač v Ameriki in se s tem prepreči butlegerstvo in navijanje cen.
—	Mexico City, Mehika. — Oblasti so objavil",.	h. prišlo na sled zaroti proti družini governerja države Sonora, R. Callesu. Aretiranih je število oseb. Zarotniki so baje nameravala umoriti Callesa,, kakor tudi njegovega brata in njegovega očeta, bivšega predsednika.
—	College Park, Md. — Ako se bo število rojstev otrok nadalje tako nižalo, kakor se je do zdaj, ne bo leta 1970 sploh več nobenega otroka. Tako se je izrazil dr. Baker, član vladnega poljedelskega departmen-ta. Lani je bilo 600,000 manj rojstev kakor v letu 1921.
—	Atene, Grčija. — Kakor prihaja poročilo iz Turčije, nc bo ta država dopustila, da bi se v njej naselil Samuel Insull, ko bo 31. januarja deportiran iz Grčije. Ako bo prišel tja, bo takoj poslan po isti poti nazaj.
—	Paris, Francija. — Prvi dobitek državne loterije, ki je
POLET
Iz Jugoslavije.
KAKŠEN JE GOSPODARSKI POLOŽAJ BELE KRAJINE IN KAJ MISLIJO ZA BODOČNOST.— STRUŠKA KOTLINA JE POPOLNOMA ZAMETENA S SNEGOM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE DRUGE NOVICE IZ DOMOVINE.
kako je v Beli Krajini
z Amerike na Havajske otoke polet brez pristanka.
San Francisco, Cal. — Na
razdaljo 2400 milj se je v sredo popoldne odpravilo šest mornariških aeroplanov, in sicer proti Havajskemu otočju. Celotna razdalja se je premerila brez vmesnih postankov. Polet se je uspešno posrečil in skupina je pristala v Honolulu v četrtek zvečer. Za polet so potrebovali manj kot 25 ur. Pov prečna hitrost, s katero so lete li, je bila 100 milj na uro.
ODPRAVA OTROŠKEGA DELA
Salt Lake City, Utah. — V sredo so imeli tukaj konferenco člani ameriške zveze izdelovalcev pesnega sladkorja, kateri zastopajo 85 odstotkov vseh ameriških industrijalcev
imela svoje žrebanje v sredo, je ;te vrste> Na konferenci se je zadel neki revni pek. Ko je lodobrii sklep, da se vsako otro-zvedel za svojo srečo, je mirno |gk(> delo poi)0inoma izioči v tej
industriji po vseh državah. — Obenem se je tudi določilo, na j
nadaljeval svoje delo
BIVŠI SUŽENJ UMRL V UBOŽNICI
Noblesville, Ind. — V tukajšnjem zavetišču za uboge je v sredo preminul črnec Allen Davis, o katerem se trdi, da je bil eden najstarejših bivših sužnjev v Ameriki. Dosegel je namreč starost 114 let. Dostikrat je v svojih pogovorih o-menil dogodek, ko je bil njegov brat, s katerim sta bila dvojčka, prodan na javnem trgu za sužnje v letu 1851 za $100, tri konje in eno kravo.
-o-
FILMSKI OPERATORJI POD PISALI NOVO POGODBO
Chicago, 111. — Vodstvo uni-
organizacija potom posebnega odbora sodeluje z vlado pri osnutku potrebnega programa.
-o-
MRS. ROOSEVELT O PRORAČUNU
je filmskih operatorjev je v sredo podpisalo novo pogodbo z lastniki gledišč, veljavno za strani od Broadway, zrušila in 'eno leto. Določbe v pogodbi so
je pokopala pod seboj gasilce, ki so stali na drugi strani ceste. Škoda, povzročena samo trgovini, se računa na četrt milijona dolarjev.
v glavnem ostale prejšnje. O-peratorji bodo dobivali še v naprej tedensko plačo od $75 do $100 in njih delovno ure so določene po predpisih NRA.
New York, N. Y. — Mrs. Roosevelt, soproga predsednika, se je preteklo sredo v svojem govoru spustila na polje, katerega se navadno skrbno o-giblje, namreč na politična vprašanja. Bavila se je s proračunom Zed. držav ter pri tem izjavila, ako bi ameriške ženske vedele v resnici, kake" razmere so v tej deželi in kake posledice znajo nastati iz njih, bi se ne porajala taka skrb zaradi višine federalnega proračuna. Dolgovi, ki jih predvideva proračun, so dolgovi za ozdravitev razmer. Pri-hodnjost zavisi od tega, kar se stori zdaj, in ako se bomo zdaj ustrašili teh dolgov, bomo pozneje morali trpeti mnogo več, kakor so vredne te miljarde.
Metlika, 23. dec. — V Beli Krajini ni lahko življenje. — Kmet in gospod občutita pomanjkanje. Belokranjci so stopili živahnejše v javnost šele pred dobrim letom, ker je njihova deželica spadala poprej pad savsko banovino.— Javnih del v Beli Krajini ni bilo v zadnjem letu mnogo izvršenih. V metliškem srezu sta bila prelo^ žena le dva manjša klanca, od teh eden v Podzemlju in drugi na Vejerju pri Metliki. Posebno nujna potreba, ki je za obstoj in bodočnost metliškega sreza življenjskega pomena, je gradba že projektiranega vodovoda, ki naj bi se prihodnje leto pričel vsaj postopno graditi. Z izvrševanjem javnih del bi prišel kmet do najpotrebnejšega denarja za davke, ki jih sedaj sploh ne zmore več, in za druge neobhodne življenjske potrebščine. Ako so kje danes javna dela potrebna, potem so gotovo predvsem v Beli Krajini, ki je bila zapuščena in zapostavljena od pamtiveka z vsem, kar služi javnosti. Medtem, ko je n. pr. Gorenjska vedno odnašala vse javne zaklade in ima danes odlične ceste, vodovod, elektriko, zadruge in druge gospodarske dobrine, je Bela Krajina s celo Dolenjsko zaostala, dasi je s svojimi dajatvami enako pomagala za napredek drugih krajev. — Komasacija občin je prinesla Beli Krajini mnogo koristi. Posamezni kraji sedaj lažje prenašajo bremena in je posebno Metlika lepo središče za sedež vseh številnih dosedanjih občin, ki so zdaj združene v metliški okolici. Blagodejne u-godnosti te komasacije se bodo pokazale šele v bližnjem času, dasi ljudje prednosti in korist že sedaj priznavajo. — Razmere v Beli Krajini so letos za kmeta ugodnejše. Vina je po količini manj, a po kakovosti ponekod presega lanski pridelek. Vinski trgovci in gostilničarji bi belokranjske kraje morali bolj upoštevati. Krompirja bo letos vsaj za prehrano dovolj, zmanjkalo ga J>o pa za seme, ker zaradi zopetne letošnje suše ni kaljiv. Potrebna bo zopet pomoč, ker je krompir glavna hrana v teh krajih in bi brez njega zopet zavladala lakota. Veliko škode je letos v metliškem srezu povzročila tudi svinjska kuga, ki se je pojavila v več krajih.
-o-
Struge pod debelim snegom
rim slemena še zijajo, pa jim je čez noč onemogočeno vsako nadaljnje delo.
To leto je za našo kotlino prav posebno nesrečno. Prej večne povodnji, septembrska katastrofa, sedaj pa tale hud«, zima! Domačini že sedaj sklepajo, da se tudi novo leto ne bo z drugim začelo' kakor s povo-dnijo. Nemogoče je namreč, da bi velike množine snega s kopnele na solncu ne da bi spet spravile v nesrečo stružko prebivalstvo. Da vsaj ne bi presahnila za vnaprej pomoč, ki jo dosedaj dobivajo kmetje, oškodovani ob zadnji povodnji. Izostanek bi pač pomenil za našo kotlino gladovanje in počasno smrt!
-o-
Hud udarec
Iz Trebnjega poročajo, da je neki hlapec iz Mrzle Luže, udaril posestnikovega sina Franca Šuštarja iz Belišnje vasi z ročico tako močno po glavi, da mu je prebil lobanjo. Ranjenec je prišel ob dar govora in se zdravi v kandijski bolnici.
-o-
Nesreča
Posestnik Franc Ivrižnar iz Stražišča pri Kranju je padel pod voz, ki je šel čezenj in mu prizadejal nevarne notranje in zunanje poškodbe, da so ga morali peljati v ljubljansko bolnico.
-o-
Nezgoda
Na semanji dan v Kranju je prihajalo po visoko zasneženi cesti veliko sejmarjev, za njimi je pa vozil avtobus. Vsi ra-zun ene ženice so se vozilu umaknili v sneg, ona se pa ni hotela, pa se je morala, ker jo je avtobus odrinil, da je zletela daleč naprej v mehki sneg, kjer je na srečo obležala brez kakih poškodb.
-o-
Debeli voli Pri Hučevih v Medvedjem se-lu pri Trebnjem so zredili dva vola, ki sta tehtala nad 4000 funtov. Vola je kupil jeseniški mesar in cele Jesenice so imele dovolj mesa čez božične praznike.
-o-
Smrtna kosa
V Št. Vidu pri Brdu je umrla Marija Marješič, mati g. župnika Filipa Marješiča. — V Mariboru je umrla Pavla Detiček, stara 20 let. — V Sevnici ob Savi je' umrla Pepca Roberšek, sestra g. župnika in duh. svetnika Ivana Roberška stara 50 let. -o-
Struge, 14. dec. Vsa stružk:-kotlina se je odela z debelo snežno odejo. Izpod temnega, skoraj neprodirnega neba se ne. prestano siplje. Pritisnil je tudi suh in oster mraz, ki ga prav tako ostra burja spremlja. Snega je doslej zapadlo že tričetrt metra in bati se je,.da bomo že v teku jutrišnjega dne odtrgani od vsake zveze. Domove smo komaj za silo popravili, nekate-
Strel iz zasede
Na Janeza Obrana, posestni-kovega sina iz Stojncev, pri Ptuju, je bil nedavno oddan strel iz zasede, ko se je vračal v pozni noči od Borlskega mo-sta'na svoj dom. Moral se je iti zdravit v ptujsko bolnico.
-o---
Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino!
rita r
WW
•AMErtlKANSKi SLOVENjgC'
Sobota, lo. januarja 19:54
ftMERIKANSKI SEOVENEC
(Beti jf» najstarejši slov&uki list v Ameriki,
PatuoTljen (eta IBtl.
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established lttl.
fxhaja vsak dan razun nsdel], pons* |»ljkov in dnevov po praznikih.
F	Izdaja (n tiska i
I EDINOST PUBLISHING CO.
' Naslov uredništva in oprave: |B49 W. Cermak Rd., Chicago
Xelefon: CANAL 5544
„$5.00 . 2.50 . 1.50
Naročnina:
Ca celo leto .........——----
Ca pel leta -----
Ca četrt leta_______
Za Chicago. Kanado In Evropo:
Ca celo leto__$6.00
Ca pol leta_____3.00
Za četrt leta___1.75
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year_____
For half a year_____
For three months u____
__$5.00
_ 2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year_______3.00
For three months___1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko r tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
S tem sklepom se je Italija izjavila solidarno z Nemčijo in ostalimi odstopivšimi državami ter naglasila, da sedanje državne meje v Evropi nikakor ne smatra za trajne. Ta izjava in njeni odmevi v mednarodni javnosti so očitno pokazali, da obstojata v Evropi dve skupini držav, katerih prva s Francijo na čelu smatra mirovne pogodbe za osnovo mednarodne vzajemnosti, druga z Nemčijo in Italijo pa smatra mirovne pogodbe in njihovo delitev držav v premagance in zmagovalce kot največjo spotiko mednarodnega miru.
Izjava je pospešila razvoj mednarodnega življenja in čimprej se mora pokazati, ali vodi ta v resnični mir ali v nove vojne nevarnosti. Društvo narodov je bilo v svojem delovanju zadnjih let nedvomno brez večjih uspehov, čemur pa ni čuda, ker so stale izven njega Nemčija, Rusija, Japonska in Amerika. Danes stopa Francija s svojo mednarodno politiko, ki jo je zgradila' na podlagi mirovne pogodbe, v ozadje. V ospredje se sili Italija s svojim mednarodnim načrtom, katerega pa dosledno prikriva. Z njo se loteva fašizem — nacionalna država — vprašanja zagotovitve miru v Evropi in svetu in ga skuša rešiti po svojem. Svet je na rešitev lahko radoveden, saj zavisi od nje tudi končna usoda fašizma samega, ki se z neuspehom na tem polju izključi sam.
Duhovniki o tisku

C"	-
Novomašnik R. Smolej: "Ako mi grlo ne bo dopuščalo, da Jbi govoril, bom prijel za pero in bom branil resnico. Tako bom jimel več bralcev, kot bi imel poslušalcev."
Kaplan Fasel: "Cerkev bi v očeh brezbožnega sveta stala (sijajnejša in zmagovitejša, ko bi bili katoličani kakor Izraelci, |ki so gradili svoje svetišče: v eni roki z zidarskim orodjem, v idrugi roki z orožjem vsemogočnega tiska."
Župnik Pierre 1'Ermite: "Katoličani so pomen tiska za £00 let zaspali."
Dekan I. Lavrenčič: "Klin s klinom, tisk se mora pobijati ITT "".T	. ,
. .	v.	. .. . ,. . ,,'ki velja za eno izmed
Je s tiskom. Glejmo, da pomnožimo naročnike našega tiska.
Kanonik Fr. Lampe : "Kar poveš, gre v uho in mine, kar Napišeš, gre v spomin in ostane. Med svetniki v pratiki, so mi jtisti najljubši, ki drže pero v roki."
Profesor Janez Evangelist Krek: "Za sermon, ki si ga go-\oril, so te pohvalili drugi; za sermon, ki si ga objavil v našem dnevniku, naj se ti zahvalim jaz. Ne toliko zavoljo njegove vsebine, marveč zavoljo korajže, s katero je ta sermon 'objavljen. Fant, to si zapomni: Plug in pero bosta rešila našega človeka."
SHEBOYGAN STOPA V KAMPANJO
Sheboygan, Wis.
Skcro ne vem, kako naj pri-čnem z mojim današnjim dopisom. Kampanja za Amer. Slovenec je že nad mesec dni v teku. Vsaki dan, vet; čas kampanje sem stikala po listu, kdo bo kandidat ali kandidatinja za našo naselbino Sheboygan,
slovensko najbolj zavednih naselbin v Ameriki.
Nemalo sem se pa začudila, naravnost presenečena sem bila, ko sem prečitala dopis Mr. II. Svetlina v št. 3 A. S. z dne 5. januarja, ko v njem on pribije moje ime na listo bojevnikov v kampanji za list Amer. Slovenec, ki naj nosi zastavo za mesto Sheboygan in okolico.
Iskrena vam hvala g. Svet-
Pater Fr. Muckermann: "V tistem trenutku, ko se bodo vsi katoličani izrekli za katoliške liste in časopise, bomo doživeli jasen čudež . . ."	'lin za priznanje, katerega v
Monsignor Morzinger: "Kaj pomagajo vse molitve, vsi'resnici nikdar nisem pričako-cerkveni obiski, vsa posvetovanja, vse organizacije; če pa po j vala vseh naših molitvah, shodiiTin konferencah spet vse poruši slab tisk. Razbili se bomo ob vprašanju tiska."
Monsignor Pizzardo: "Bogat Španec je prinesel v Rim dragocen kolih vreden milijon lir. Koliko več bi storil ta mož za
Mogoče je pa kdo bolj
upravičen do priznanja kakor jaz, za kar ga (jo) prosim, da mi oprosti.
Torej, naj bo! Prevzela bom
delovanje. Prosim, da me voli te, kateri boste plačali naročni no za list.
Amer. Slovenec zasluži, da' ga podpiramo in ravno v tej kampanji se bo videlo, koliko, dobrega lahko storimo v naši naselbini za list. Do sedaj naša! naselbina še nikoli ni bila zad-J nja, kadar je bilo treba se po-J kazati v javnost, upam, da tu-1 di sedaj ne bo. Z združenimi! močmi vsi na delo, kajti čas je1 kratko odmerjen.
V nedeljo, 14. januarja, jej popoldne glavna letna seja' društva Kraljice Majnika. Seja se vrši v cerkveni dvorani, kamor so vse članice prijazno vabljene.
Iskreni pozdrav vsem. Listu pa želim v tej kampanji mnogo uspeha. — Se priporočam.
Johanna Mohar.
Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"!
Cerkev, ko bi ta dar poklonil katoliškemu časopisu!"	to častno bojevniško mesto v
Škof E. Ketteler: "Komur ni mar vprašanje časopisja, ne sedanji kampanji za naš list
zasluži imena dobrega katoličana."
Kardinal Katschtaller: "Nihče ne gre sam v pekel in nihče ne gre sam v nebesa. V procesijah gredo v pogubljenje in v procesijah gredo v življenje, Voditelj teh procesij je v prvi vrsti: tisk."
Papež Pij X: "Zastonj zidate šole, zastonj greste v misi-jone, vsa vaša dobra dela bodo zrušena, če ne boste obenem vihteli orožja — katoliškega tiska."
Papež Pij XI: "Razširjanje katoliškega tiska je najboljše apostolsko delo, ki ga moremo storiti."
Sv. Peter Kanizij: "Služba posvečena tisku ni manj važna ko spreobrnitev divjih narodov."
Sv. Pavel Hebrejcem (13, 22): "Prosim pa vas, bratje, prenesite bcdrilne besede, saj sem vam ob kratkem pisal."
--o--
Mussolini rešuje Evropo?
Veliki afšistični svet v Rimu, katerega tvori in kontrolira veliki fašist Mussolini, absoluten diktator, čigar osebna volja .ji; vse, prva in najvišja zapoved v Italiji, je te dni sklenil, da ostane Italija v Društvu narodov le pod pogojem, če se ta mednarodna organizacija preustroji tako, da se odpravijo brezkončni govori, zmanjšajo pravice malih držav in Društvo narodov loči od mirovnih pogodb.
Amer. Slovenec in prosim skupnega sodelovanja vseh, ki mi privoščijo zmago, čeprav ne ravno na vrhu liste, pa vsaj malo bolj blizu vrha bi bila rada. Vedite, da ekspresni vlak iz naše naselbine potrebuje veliko kuriva in močnega kuriva, da ne bo šantal zadaj za drugimi. Seveda, rada priznam, da je v teh slabih časih še vedno težavno, ker menda skoro povsod primanjkuje denarja. Toda, z dobro voljo se vse doseže. — Mr. Svetlimi se pa lepo zahvalim za že oddano bombo in upam, da ni zadnja v tej kampanji. Se priporočam ! — Priporočam se članicam raznih društev, pri katerih 'sodelujem, da mi gredo veliko-' dušno na roko. Sama se bom že ; po svojih skromnih močeh potrudila, kar bo največ mogoče, a zanašam se tudi na vaše so-
ZA SEDEMLETNI JUBILEJ S. ž. Z.
West Linn, Ore.
Sedemletni jubilej SŽZ. smo obhajali 19. dec. 1933. — Dolga je doba sedmih let, pa kako hitro nam je minila, zato menda ne bo odveč, če v spomin tega jubileja nekoliko napišem.
Drage sosestre! Premislimo nekoliko, kaj smo bile pred sedmimi leti. Neznatne, majhne smo bile in nihče nas skoro poznal ni. Prav res, kdo je vedel za nas slovenske žene, kdo cenil naše delo ? Z eno besedo povedano, še naši možički niso vedeji, kaj imajo. In kaj naj rečemo o drugih narodih? Bile smo, če že ne povsem pre-zirane, pa popolnoma pozabljene in to predvsem zato, ker se nobena ni opogumila povedati, kaj vse znamo in kaj lahko premoremo, če se zedinimo in organiziramo-. — A, na srečo se je našla med nami žena, ki je globoko v srcu nosila živo tlečo iskro velike ljubezni do
svojih rojakinj in do svojega naroda. V tej ljubezni je povzdignila svoj glas in zaklicala vsem ostalim slovenskim ženam, da bi se zedinile in organizirale v veliko mogočno armado, da bi, kadar bi bilo treba, skupno nastopile v dobrobit slovenske žene in naroda našega slovenskega, da bi nova luč vzplamtela na obzorju narodnega dela med slovenskimi izseljenci v Ameriki. Kakor nalašč se je vse to porodilo v res pravem času, ko so se med nami vršili vseslovenski katoliški shodi in se je vršil1 v Chicago veliki in nepozabni evhari-stični kongres. Ti katoliški shodi in vse te slovesnosti so veliko pripomogli, da so se slovenske organizacije poživele in da se je prebudila tudi slovenska žena. Naše žene so se sestale skupaj in se pomenkovale, kaj bi ukrenile, da bi skupno same za se imele svojo zvezo in bile enih misli, ki bi delovale skupno v korist slovenskega naroda in pa za povzdigo slovenske žene. Ta žena, ki je takrat povzdignila svoj glas, je bila Mrs. Marie Prisland. Z močnim glasom ,ki je odmeval po vseh slovenskih naselbinah, je klicaia tam iz svetovnega mesta Chicage vsem ženam, da se združijo, da se organizirajo in si ustanove svojo lastno zvezo. — Žene slovenske, sestre moje, — tako nekako je zaklicala, — organizirajmo se. Cas je prišel, da tudi slovenska žena stopi na plan in se reši suženjstva. Vse slovenske žene pod zastavo nove SŽZ.! — Takoj so sle tudi ustanovile dve podružnici št. 1 in št. 2. Prva je v Sheboyganu, druga v Chi-cagi. Kmalu za temi se je oglasil zapad in sicer Pueblo, Colo., kjer se je ustanovila podružnica ša. 3, in Oregon City, Ore., je prispeval podružnico št. 4. Takoj nato se je odzvai vzhod, ki nikakor ni hotel zaostati za drugimi in tako se je S2Z. množila. Njene podružnice so postajale številnejše od leta do leta. Niso še minila tri leta od ustanovitve in že smo imele 21 podružnic in do tisoč članic.
Od začetka ustanovitve naše SŽZ. je 19. dec. 1. 1. preteklo sedem let. — Zveza je namreč bila ustanovljena 19. dec. 1926. — V teku teh sedem let smo toliko napredovale, da imamo sedaj 56 podružnic in do pet tisoč članic ter $34,000 premoženja, lastno glasilo, kar smo vse dosegle za borih 25c mesečnih prispevkov, katere plačuje vsaka članica. — Katera druga organizaci ja se more kosati z nami in se postaviti s tolikim napredkom v tako kratkem času ? In članstvo v drugih organizacijah plačuje veliko večje mesečne prispevke, pa ne morejo pokazati tako razveseljivih uspehov, zlasti ne v tako kratkem času. — Največje veselje je zavladalo med nami, ko so se kosale naselbine v Minnesoti in Ohio. Kar srca so nam poskakovala od veselja. Zlasti smo se razveselile podružnice št. 10 v Ohio. Kje so
sedaj tisti časi? Takrat je bilo življenje. — Oh, Lizika, kje si sedaj ti muhasta Lizika ? Sto-in stokrat si nam v mislih in vedno se te spominjamo. Zadnjič smo slišali od tebe takrat, ko si vabila v Sheboygan na konvencijo in obetala 50 galonc kalifornijčana, ki da bo vsem tešil žejo. Od takrat pa ni več glasu od tebe, izginila si brez sledu. Kje je muhasta liza, se je li res tako napila, da se je v graben prevrnila, ali so jo morda gangster j i ukradli, kar bi navsezadnje ne bilo nemogoče. Naj bo že tako ali tako, muhaste lize ni več, pa če pretakamo za njo še tako debele solze.
V tistih časih smo tako hitro napredovale, da je bilo res veselje. Sicer se tudi še danes množi članstvo, a bolj počasi in sem pa tja nam pade grenka kapljica v čašo veselja. — Toda, drage sosestre, ne smemo biti malosrčne. Zganimo se, premagajmo se in vsaki grenki kapljici prilijmo poguma. — Trdne moramo biti in ne se skrivati ter boječe gledati, kako zunaj divja vihar, ne da bi v tem viharju kaj pomagale. Naj viharji le divjajo, me pa pojdimo pogumno naprej preko vseh viharjev do cilja, ki smo si ga odločile prvi dan u-stanovitve naše SŽZ. Ne obu-pajmo v težavah, ampak potr-pimo, ker to so le poskušnje, katere nam Bog pošilja, ki nas ljubi, da nas poskuša, če smo dovolj trdne in močne, da bomo prenesle vse to. Če smo velikodušne, in tega ne dvomim, bomo vse to prenesle in ne sebi v škodo, ampak v korist nam in našemu narodu. Saj nismo me edine, ki nam je treba skozi take preizkušnje. Vsi jih imajo in v vsakem stanu jih najdete in znano je tudi, da katerega Bog ljubi, tistega udari. Temu nalije čašo bridkosti do vrha, ki ve, da jo bo popil do dna in ga potem zato hvalil.
Zato, drage sosestre, pogumno naprei. Ne omahovati. Postavimo se zopet na noga in one, katere ste že omahnile, 'stopite zopet krepko pokonci in stisnite se zopet k naši armadi brez zavisti, brez sovraštva. — Pridno na delo v letu 1934, pa bodo rane, ki so bile ■zadane v letu 1933, zaceljene. Le srčnosti in poguma, pa bo 'naša žetev bogata v letošnjem letu in ponosne bomo na uspehe, katere bomo dosegle z božjo pomočjo in blagoslovom iz nebes. Vse to pa bomo dosegle, | če bomo stanovitne in druga do 'druge prizanesljive. ' Pozdrav vsem članicam SŽZ. in posebno pa gl. odbornicam Marija Plarton, član. podr. 4.
-o-
BOL JŠIH ČASOV SI ŽELIJO Price, Utah.
Ker se iz naše naselbine nihče ne oglasi, vas cen j. g. urednik pa jaz poprosim za malo prostora v listu A. S., da nekoliko poročam čitateljem, kako se imamo pri nas v Price. Da ne bom lagala, bom zapisala, (Dalje na 3. strani.)
V	gostilni.— Cujte, natakar, že celo uro potrpežljivo čakam na zrezek.
—	Vem, gospod, O, da bi le
bili vsi gostje taki, kot ste vi!
>:< * *
V	času krize. — Ali greste na počitnice?
—	Da — in vi?
—	Jaz se že vračam!
* *
Iskreno—To, da je vaš sinko? Saj ni mogoče, tako lep fantek!
* rt *j{
Slab roman. — Kako ti je všeč moj roman? Kaj praviš o njegovem koncu?
—	O koncu? Prepozno pride.
* * *
Dober začetek — "Castitam," pravi Janez svojemu prijatelju, novo pečenemu odvetniku. "Slišim, da imaš prvi proces."
"Da, imam ga, moj krojač me toži."
*	* sli
Najboljši dokaz. — Pcv&j mi
primer, da ima poštenost najdaljše življenje, — pravi učitelj učencu.
—	Če mi oče pri domači nalogi pomaga, jo končam v petih minutah, če pa računam
sam, traja vedno nekaj ur.
*	# *
Drugo je dražje. — No, avtomobil bi še ne bil tako drag, toda vse drugo, kar spada k njemu, stane mnogo denarja.
—	Da, posebno če je "to drugo" zlatolaso in lepo nakodrano.
rt rt rt
Pojasnilo. — Papa, kaj je debitor?
—	To je človek, ki je drugemu dolžan.
—	Kaj je pa kreditor?
—	To je človek, ki misli, da bo dobil svoj denar'nazaj.
* rt rt
Kaj lahko da. — Moja hčerka dobi 200.000 frankov dote. Kaj mi morete ponuditi za to, če se že hočete oženiti z mojo hčerko?
—	Če želite, gospod, vam lahko dam potrdilo.
rt rt rt
Spreten-agent. — Lahko ste veseli, gospod, da sem vas končno sprejel. Ali veste, da sem vrgel danes skozi vrata pet. agentov ?
—	Seveda vem, saj sem bil to vedno jaz.
* * *
V ŠOLI — "Kdo je bil Kolumb ?"
"Kolumb je bil ptič !"
"Kaj, ptič! Kako prideš do take neumnosti?"
"Vsaj ste nam vendar vi, gospod učitelj, zadnjič pripovedovali o Kolumbovem jajcu!"
--o-
Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve?
TARZAN, GOSPODAR DŽUNCA
(79)
(Metropolitan	Srrvir*)
Nap!: F.DC,AR RICE BURROUGHS
Denarne pošiljat ve
v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vded vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene:
Nemalo i[je bil Tarzan presenečen, ko je zagledal belega, moža, oblečenega v železno viteško obleko, korakati po stezi navzdol, za njim je pa Žlo ,še ka'tcih dvanajst enako oblečenih. "Povej jim, naj sic ustavijo," reče Tarzan ujetniku. "Stojte!" reče ta. "Tukaj je prijatelj Sir Ja-mes-a." —i Vitezi so obstali in prvi se je obrnil k Tarzanui "Si ti res Sir James-ov prijatelj?" ga Je vpraiaL
Tarzan je nadaljeval: "Že več dni ga iščem," "V kakšnem nesrečnem slučaju se ti je pripetilo, da si izgubil svojo obleko?" Tarzan se mu je nasmehnil in rekel: "Tak hodim po džungli." "Ali prideš ravno od koder Sir James?" "Ne." reče Tarzan. "Jaz sem Anglež." "Dobrodošel!" reče vitez smeje,. "Moje ime je Sir Bertram. Sedaj greš z menoj. Kako je pa tvoje ime?" ga je vprašal vitez.
Čudno se je zdelo Tarzanu nad tako hitrim prijaznim obnašanjem in prijateljstvom tega tujca, ko ga je povabil s seboj. Ko je mislil, da bodo ravnali z njim bolj osorno in ostro, kakor s kakim ujetnikom. Zato pove resnico. "Kličejo me za Tarzana in sem plemenitaš." "Vaša visokost, princ Gobred bo vesel, da pozdravi Lorda Tarzana. Pojdimo takoj k njemu," pravi vitez Bertram,
Sir Bertram je peljal Tarzana s seboj in ukazal, da so mu poiskali primernega konja in obleko. Medtem, ko so na to čakali, je pa pripovedoval vse čudne doživljaje Jimma Blaka, odkar je prišel v Nimmr. — Sir Bertram ie bil pogumen vitez in prijazen, ki se je Tarzanu prikupil. Ko so prinesli obleko, je bil Tarzan kmalu preoblečen v pravega viteza mesta Nimmr z vsemi odlikovanji in častmi.
Dinarji:
Za $ 3.00.............. 120 Din
Za | S.00.............. 210 Din
Za $10.00.............. 430 Dm
Za $11.50.............. 500 Din
Za $22.65..............1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za	$ 5.	pošljite......$ 5.75
Za	$10.	pošljite......$10.85
Za	$15.	pošljite......$16.00
Za	$25.	pošljite......$26.00
Za	$40.	pošljite......$41.25
Vsa pisma in poliljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILL.
M
WfflfflM
dve ZNANI osebnosti
Na desni na sliki je Mary Pickford, znana filmska igralka, v sredi pa Henry Ford, avtomobilski magnat. Sestala eta se nedavno v New Yciku na Fordovi razstavi. Na levi je Mrs. Ford.
KANDIDATI ZAVZEMAJO NASLEDNJE POZICIJE:
Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis...................35,065 glasov
Mr. Jože Fa j far, Chicago, 111...............................30,129
Mr. Martin Težak, Juliet, 111.................................24,250
Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo.................24,148	"
Rev. Odilo Hajnšek, Johnstown, Pa.....................20,170	"
Rev. Milan Slaje, Cleveland, Ohio ......................21,066	"
Rt. Rev. Matija Bilban, Gilbert, Minn.................11,400	"
Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont................. 3,925
Mrs. U. Ivšek, Rock Springs, Wyo....................... 3,815	"
Mr. Frank Radež, Indianapolis, Ind................... 2,915	"
Mrs. Mary Mainarich, Cumberland, Wash........... 2,750
Mr. Joseph Drasler, Ncrth Chicago, 111............. 2,450	"
Rev. Paškal Esser, La Salle, III............................. 2,088	"
Mrs. Ivanka Mchar, Sheboygan, Wis. ................ 1,950	"
Rev. A. Murn, Willard, Wis................................. 1,250	"
KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ? KDO?
IZ KATERE NASELBINE FRIFRCl NAJVEČJA BOMBA PRIHODNJIČ? IZ KATERE?
Klica
so slišali v planinski koči. odkoder se je .odpravila na reševanje skupina 20 ljudi. Med-
ELEKTRARNA POD ZEMLJO odgovoren način potegnil reše-Na severnem Švedskem ob valno ekspedicijo kluba čsl. slapovih reke Craanhoedeja so1 hl ibolassccv ter povzročil, da je otvorili veliko elektrarno s 130 i20 oseb tvegalo življenje za tisoč konjskih sil. Posebnost j stvar> kl Je ni vredna. -zgradbe je v tem, da se naha-jMladl tunst ^ namreč kllTc^! z jajo brez izjeme vsi stroji, vo-!neke»a .\waca na pomoč di, tui'bine in dr. pod zemljo. V ta namen je bila izdolbljena v skalovju umetna, 135 čevljev globoka votlina. Graditelji so imeli velike izdatke, a ne bi mogli drugače rešiti naloge. V omenjenem kraju imajo skoraj neprestano hud mraz. Če bi bilo potrebno popravljati in sna-žiti oledenele zasnežene stroje, bi bili vzdrževalni stroški še večji.
--o-
tcmobilske tyrdke v Pragi. Tega "planinskega norca" je iskala reševalna ekspedicija £ dni in iskanje .jo je stalo nad 2000 Kč, kar ji bo moral zdaj "norec" povrniti.
---o---
NAJPRIMERNEJŠI ČAS ZA SPANJE
Eksperimentator Theodor Stockmann iz Duisburga je delal poskuse s prelaganjem spalnih ur pri človeku in živalih. Dognal je, da premaknitve normalnega spanja močno škodujejo. Težaki, ki so n. pr. hodili zgodaj spat, so precej manj spali, kakor če so legali k počitku pozneje. — Nadalje je ugotovil, da vstajajo živali, pred vsem ptiči in kokoši, ki gredo n. pr. ob 7. spat, zelo zgodaj, navadno kmalu po polnoči. — Končno pravi Stockmann, da trpe vsi oni, ki radi dolgo spe in polegajo, na glavobolu in pomanjkanju teka. Današnjemu človeku zadostuje štiri, kvečjemu pet ur spanja in najboljše je, če more leči v posteljo ob 6:30 ter spati do polnoči.
——o—— GOVOREČI STROJ
Ni znano, komu se je kot pr-'
lo našteto malih vmesnih odkritij in izumov, da se je končno pojavil gramofon oz. fonograf v obliki, kakršno mu je dal Edison. Znanost je vedela n. pr. že davno, da so zvoki samo valovanje zračnih delcev, a šele pred 125 leti je znameniti angleški fizik in jezikoslovec Thomas Joung našel način, da je na impregnirani površini raz-tezajočega se valja pokazati, realno eksistenco teh valov. Anglež William Scott je potem izumil aparat za registriranje zvokov, tako rekoč najprimi-tivnejšo obliko fonografskega aparata, ki snema zvoke. Dve desetletji pozneje je francoski slikar Charles Cros poslal pariški akademiji znanosti prvi načrt pravega govorečega stroja. V njegovo nesrečo je ta načrt obležal v miznici nekega uradnika in tako je Crosa prehitel Edison ter si pridobil — torej po krivici -— ime prvega izumitelja gramofona. Da pa je imel tudi Edison težko stališče, preden se je v svojim izumom uveljavil, je dovolj znano.
Lep zaslužek vam nudi kam'-panja "Amer. Slovenca"!
MillTjov* olji-, zn»m> kol
I/" v»	1*
ivacje olje
je prineslo olajšavo tisočerim trpečim.
In kur je storilo »« druifo. bo storilo za vns, Nik»rto trpeti Se nadalje na revmatizmu. jiev, ralglji, otrplih in Mečih mišic«)), prehladu v prsih, duSljlvom kašlju in podobnih boločipnh. Vprašajte svojega lekarnarja m steklenico Millerjevetra olja (znano kot 'Snake OH), uporabljajte jih )«> navodilih in zavedajte se, kaj pomeni, ako ste prosti boleči)). Prodi® skozi najbolj debele podplate tekom treh minut. Mi čudno, (Ja nt)di tako hitro in stalno udpomč.
IZ SLOV. NASfUlN.
(Nadaljevanje z 2. strani )
DOBIL, KAR JE ISKAL
V hotelu kluba čsl. turistov "Na Kamziku" v Visokih Ta-trah so prijeli mladega moškega, ki je na lahkomiseln in no-
vemu posvetila misel o možnosti tem ko je reševalna kolona ple- 'govorečih mehanizmov, vseka-zala po skalah, da bi rešila kor pa je ta idcja že siln0 sta_ domnevanega ponesrečenca, pa !ra> dosti starejši od svoje iz-se je mladi turist izvil nevarno- 'plitve po Edisonovem izumu, sti iz objema ter izginil brez že znameniti fantast in satirik sledu. Pusti! je na vršacu sa- Francois Rabelais govori v svo-mo kos vrvi, V spominski knjigi hribolazcev ob Popradskem jezeru je potem opisal strahote in krasote Visoke Tatre ter se podpisal kot "planinski norec". — Orožniki so na podlagi primerjave rokopisa prijeli 291et-
nega turista, o katerem se je izkazalo, da je uradnik neke av-
da tako, kakor po večini naselbin v Ameriki. Eni delajo vsaki dan, zopet drugi pa nič. Prav tako je, kakor so mi nekdaj moja mati pripovedovali, ko sem bila še majhna, da pridejo slabi časi, in res so prišli. Dal Bog, da bi se že na boljše obrnilo in sicer čim prej tem bolje.
Sedaj, ko to poročam, nas je prišel obiskat Mr. Frank Žele in njegova soproga. Pa sem ga povprašala, kaj misli, Če bi se morda on naročil na list Amer. Slovenec, in ni bilo zaman. Naročil se je in upam, da bo zvest naročnik. Če se časi v kratkem izboljšajo, bi se dalo dobiti še kaj več novih naročnikov. — IJpam pa, da se mi posreči za to kampanjo še katerega pridobiti. Bom poskusila.
Posebnih veselih novic nimamo, pač pa je žalostnih na ku-
NENAVADEN HOTEL
jem klasičnem romanu "Gar-gantua in Pantagruel" o plošči, ki vsebuje zamrznjene zvoke in jih prične predvajati ali govoriti, če jo preneseš v toplo sobo. Zanimivo je, da dobimo že tu zamisel gramofonske plošče in govorečega pisma, ki spada med novejše izume našega časa.
Sredi 17. stoletja je opisal neko zmes modernega gramofona in radia drug slavni Francoz Cyrano de Bergerac, v svojem čudnem romanu "Pot na luno." Tu, med domnevnimi prebivalci meseca, naleti na škatlo, ki je podobna uri s številčnico in kazalcema. Kazalec naravnaš na določen čas in točno ob tej uri se oglasi iz škatlje godba ali govorica, kakor si pač kdo želi.
Seveda je od ideje do izvršitve še velika pot in treba je bi-
PLUMBARSTV0
Mi p9pravljamo vsa plumbarska iela. — Inštaliramo kopalne, umi-tralne in kuhinjske sinke, toilete, po smerni ceni, — Račune plačujete lahko na obroke.
Thomas Higgins
PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE
Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL 2313 So. Oakley avenue,
Poštenost
A. F.
—■ lekarna —
Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL.
pe. Zlasti žalostno je to, da smo v kratkem času izgubili kar štiri žene, ki so se preselile v boljše in mirnejše življenje na drugi svet, trdno upamo, da v nebesa, ker so bile vse res dobre katoliške žene. — Najbolj pogrešamo Josephi-no Ogrin, ki je bila tako prijazna. Zato jo je pa menda Bog poklical k sebi v najboljših letih. Naj v miru počiva, žalujočim pa naše sožalje. — Vsem čitateljem, naročnikom in vam v uredništvu, pa želim boljših časov v novem letu.
Mary Intihar.
-—o-
NA ZNANJE
Gospod minister socijahie politike in narodnega zdravja v Belgradu, Jugoslavija, svojim rešenjem imenoval je g. Slavo-ja Trošt za izseljeniškega komisarja v Zdr. državah Amerike in Kanadi.
O tem imenovanju g. Trošta obveščajo ae vsi naši izseljenci in vse jugoslovanske organizacije.
Pisarna izseljeniškega komisarja nahaja se na naslovu: Slavo j Trošt, Commissioner of Emigration, c. o. Royal Yugoslav Consulate General, 1819 Broadway, New York, N. Y.
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vašp oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči —
25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0S23
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Izšel je KOLEDAR
AYE MARIA
za leto 1934,
Bogato il ustro van in zanimiv po vsebini. Naročniki Ave Maria ga dobijo kot redno izdajo Ave Marije sa januar. Za nenaročnilce pa stane
50 centov
AVE MARIA
BOX 608, LEMONT, ILLINOIS
V JUGOSLAVIJO
GLEDE
STENSKIH KOLEDARJEV, ki jih je izdal letos "Ameri-karisk i Slovenec", odgovarjamo vsem onim, ki sprašujejo, če jih pošiljamo tudi v stari kraj, odgovarjamo,
DA JIH POŠILJAMO,
Stenski koledarji stanejo za stari kraj S POŠTNINO VRED 2Qc, katpre nam je poslati V znamkah ali drugače z natančnim naslovom za stari kraj, in mi jih odpravimo naprej. Torej, kdor želi stenski koledar naročiti svojcem v stari kraj, to lahko stori, kakor omenjeno.
KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 West Cermak Road, Chicago, III.
Sobota, ia. januarja li):il________'amerikanski slovenes	——----,~r--g
Modern* udobnost in noprekonljiva postrežb« v vseh razredih... Tedenska odplutjn Iz New York«... Pripravne in hitro železniške zveze iz Ilamburga
SS Z IVI E FTN E C E~N~Egg
Pojasnilu vara da vsak lokalni agent ali

PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noč. in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krete in ženitova-
nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Rev. Victor Rogulj, Milwaukee, Wis., je prejel te dni od Mrs. Lucije Gregorčič, Milwaukee, Wis., 2 novi in 3 stare na-v«čnine, kar da 600 NADALJNIH GLASOV.
Rev. Milffn Slaje, Cleveland, Ohio, je prejel te dni od Mrs. * heresa Narobe, Cleveland, Ohio, 2 novi in*l 3taro naročnino, da 1050 NADALJNIH GLASOV.
^ Mr. Martin Težak, Jclief, III., je prejel te dni od Mr. Mar-Q Blutha, Joliet, 111., 1 novo in 1 3taro naročnino, kar da 350 fr'ascv; od Mr. A. Videtich, Hespena, Mich., 25 glasov, kar da Sk*»Paj 375 NADALJNIH GLASOV.
Novega tipa hotel je zgrajen v italijanskih Alpah. Kakor se vidi na sliki, ima hotel zunanjost svetilnega stolpa. Na vsakem nadstropju je po 15 sob.
BURG-AMERICAN LINE
177 N. Michigan Ave., Chicago,
KANDITATJE IN AGITATORJI SE PRIPRAVLJAJO NA HUDE BOJE ZA KONČNO ZMAGO
Kampanjski ekspresni vlak "Amer. Slovenca"
Milwaukee še vedno, nosi zastavo zmage. — kaj
kanijo napraviti clevelandčani? — vsepo vsod se vrše priprave za nadaljne boje.
Well, vsem agitatorjem pripovedujemo ves čas to-le: Delajte in agitirajte ves čas kampanje. Vsak dan, in vsako prosto uro, potem bo uspeh. Kdor se tako ravna, ta ima za seboj u-spehe. Kdor ne, pa seveda ne more pričakovati, da bo zadnjo minuto vse naredil ii>' vse druge premagal.
Kampanja za katoliški list Amer. Slovenec je potrebna. Tudi se od nikogar ne zahteva, da dela zastonj. Bogate nagrade v denarju in blagu so razpisane, torej bo vsak, ki bo le kaj storil za Amer. Slovenca v tej kampanji primerno oškodovan. Poleg tega pa vsak dela za dobro, potrebno stvar, za razširjenje katoliškega tiska; Oboje, nagrada pa zavest, da se dobro stvor širi, sta lepo plačilo vsakomur, ki se za stvs,r zanima.
Rojaki, pojdite na delo po vseh naselbinah. Vsak naročnik naj skuša napraviti nekaj, pa bo skupaj veliko doseženega. Nikar pa naj nihče ne gleda cd strani, medtem, ko se drugi ta-Lo hrabro bojujejo v tej kampanji za kateliški dnevnik Amer. Slovenec. Še je čas za vse, da vsak nekaj stori v ta namen in pomaga k večjemu uspehu katoliškega tiska med namj.
Zadnje dni se je vojna frpnta spremsnila po naših naselbinah kakor sledi:
Rt. Rev. M. Bilban, Gilbert, Minn., je prejel te dni od Mr. Franka Ulchar, Gilbert, Minn., 37 glasov; Mr. Frank Laurich, Chisholm, Minn., 100 glasov; Mrs. Johana Kastelic, Eveleth, Minn., 1 novo in 6 starih naročnin, kar da 700 glasov; Mrs. An-tonia Nemgar, Eveleth, Mirm., 25 glasov, kar da skupaj 862 NADALJNIH GLASOV,
Rev. Paškal Esser, La Salle, 111., je prejel od Mr. Franka Jerina, Oglesby, II., 75 NADALJNIH GLASOV.
Mr. Jože Fajfar, Chicago, III., je nabral sam te dni 5 no vih in' 19 starih naročnin, kar mu da 2344 NADALJNIH GLASOV.
Mrs. Ursula Ivšek, Rock Springs, Wyo., je poslala sama dve stari naročnini, kar da 75 NADALJNIH GLASOV.
Mrs. Mary Kctze, Walkerville, Mont., je sama poslala te dni 1 novo in 3 stare naročnine, kar da 375 NADALJNIH GLA sov.
Mrs. Josephine Megler,', Pueblo, Celo., je pcslala sama 3 stare naročnine, kar ji da 90 NADALJNIH GLASOV.
Mrs. Ivanka Mchrr, Sheboygan, Wis., je orejela te dni od M rs. Mary Prislnnd, Sheboygan, Wis., 2 novi in 2 stari naročnini, kar da 850 NADALJNIH GLASOV.
Rev. P. Odilo Hajnšek, Johnstown, Pa., je prejel te dni od Mrs. Jennie Petrovčič, Park Hill, Pa., 4 nove in 2 stari naročni ni, kar 1075 glasov; Mrs. Mary Gruirj, Forest City, Pa., 50 glasov; Mr. Jcs. L. Bahorich, Pittsburgh, Pa., 250 glasov, kar da skupaj 1375 NADALJNIH GLASOV.
popravek:—Pri zadnjem poročilu pri Rev. P. Odilu tlajnšek £ta &e vrinili dve neljubi tiskovni pcmoti.. Končno število prejetih g'acov je bilo v redu kskc.r objavljeno, namreč 12,835. £e je p£ seznam u pomotoma izpustijo po stavcu ime Mr. John Golcbič, Pittsburgh, Pa., ki je pcslal 3 nove in 3 sta »•e naročnine, kar je dale 2800 glasov. Druge pomota pa je bilo pomotoma peraeano, d,a je poslal Fw»k Pancar iz Vandling, ^a., 100 glasov, ker pa bi se moralo glasiti; Miss Mary Kolarie, Chicago, 111., 100 glasov, kar naj se blagovoli vzeti v blagohotni Popravek.
Mr. Frank Radež, Indianapolis, Ind., je poslal sam 1 staro Naročnino, kar mu da 25 NADALJNIH GLASOV.
Zmaga milwauške naselbine v prvi dobi kampanje je o-supnila vse druge naselbine. Takega naskoka in take bombe ni nobeden1 pričakoval. Kakor razvidno, zdaj vsi delajo na vso moč, da se v prihodnjih spopadih opomorejo in pridejo v ospredje pred Milwaukee. Zdaj šele vidijo, kako resnega nasprotnika imajo v Milwaukee, in da jim bo res treba prav zgodaj vstajati, če bodo hoteli z milwausko naselbino hoditi vštric. Tam v Beli Ljubljani, ki so mislili doslej, da bodo vse druge n&seibine takole za "fruštek" pohrustali, se sedaj praskajo po glavi in delajo nove načrte. Mncgi iz Clevelanda nam pišejo: "Le kaj smo delali v prvi dobi kampanje, da smo se pustili takole premagati. Naka, to pa nam ni v kredit."
ČRNI M OZ"
POVEST IZ PRETEKLIH DNI
Spisal K. M.

In slutnja ga ni varala. Kmalu je prišel Po-ljanec in pogledal, ali ni kje blizu kaj sumljivega. Nato pa je dal pod kamen listek in naglo odšel. Rajko ki je postajal že nestrpen, ga je imel kmalu v rokah in bral :"0b devetih pri starem rovu."
Kaj se bo zdaj zgodilo, je že vedel. Ni čakal, da bi prišli še drugi tihotapci. Odpravil se je domov. Popoldne je šel še v cerkev, kjer je moral pri litanijah nadomeščati organista. Potem pa je zavil v krčmo, kjer je bil napovedan ples.
Ko je stopil v izbo, je bilo tam že vse polno vojakov in vaščanov, da se je komaj prerinil skozi nje. Ljudje le s težavo zaslužijo toliko, da žive, ali če se jim ponudi priložnost za dobro zabavo, je nikoli ne zamude.
"Ali so godci že prišli ?" je vprašal Grmov če-tovodja, ki je imel pri mizi glavno besedo. "Kako dolgo naj še čakamo, da se bo začelo? Zlom-ka, v cerkev se vsem ljudem tako mudi, sem pa nikomur!"
"Takoj pridejo!" ga je pomiril oštir. "Deklet se je že tudi dovolj nabralo."
"Naj hitro popijejo in začno!"
Rajko si je že mislil, da Marte ne bo takoj v sobo za ples. Zato je sedel tako, da je moral opaziti njen prihod, in čakal. Ko je naposled prišla, je videl, da ni sama. Tudi mati je bila z njo. Malo nato je vstal in šel proti njima. Sedeli sta sami pri mizi ob steni in četovodja je že iskal stol, da bi prisedel k njima.
Še ena stran mize je bila prazna. Rajko je takoj krenil tja, prijazno pozdravil in vprašal:
"Ali smem prisesti?"
"Ne," je odvrnil četovodja. "Ne smeš. Pojdi v drugo sobo. Tam je še dovolj prostora."
Rajko ga je hladno premeril od glave do nog.
"Zdi se mi," je odvrnil, "da niste sami pri mizi, gospod četovodja. Tudi obe osebi, ki sedita zraven vas, lahko odločata. Ali morda ne? Nisem vprašal samo vas. Tikajte pa tiste ljudi, ki so vaše vrste. Mene ne boste!"
Ponovil je svojo prošnjo. Marta in njena mati sta veselo prikimali. Zato je poklical natakarico in ji naročil, naj mu prinese stol.
"Ali ste prvi ples že oddali?" jo vprašal Marto,
"Še ne."
"Ali vas smem prositi zanj?"
"Zakaj pa ne?"
"In za naslednje?"
"Tudi!"
"Hvala! Ne bom vas utrujal. Le tedaj bom izrabil vašo dobroto, kadar bom videl, da se sami želite zavrteti."
"To ne gre. Kdo bo to gledal?" se je jezno vmešal četovodja. Rajka ni mogel, čeprav ga ni niti dobro poznal. Ker ni na njegovi obleki in nikjer opazil nič posebnega, je mislil, da ima opravka z navadnim kmečkim fantom. "Nobeno dekle ne sme plesati ves dan samo z enim. Prvi ples dobiš ti, drugi bo pa moj!"
"Še enkrat vas prosim, da opustite prijateljski 'ti', gospod četovodja! Saj vidite, da vam dajem čast, ki vam gre. Dajte tudi vi meni, kar je mojega. Ce pa ne boste dostojni, bom že poskrbel, da se bo vse skupaj obrnilo."
"Kaj, fante, mene misliš poditi stran, pa si se sam prismolil k mizi! Ce bi se hoteli stepsti že pred plesom, je najbolje, da se takoj. Stran, ali pa ti zaženem vrček v glavo!"
Vstal je in pograbil kozarec. Mati in hči sta preplašeno odskočili. Rajko pa je mirno obsedel in dejal s porogljivim nasmeškom:
"Še na misel mi ne pride, da bi se z vojakom pretepal. Če se bom pa moral braniti, boste
sami odgovarjali!" Obrnil se je k Marti in njeni materi ter jima rekel: "Le ostanite tu. Nič hudega ne bo! S takimi gospodki se znam pogovarjati, čeprav ne vedo, kaj dolgujejo svoji obleki."
"Kaj, še norčevati $e misliš iz mene? Tega se ni še nihče upal. Na, odgovor!"
Zgrabil je vrč. Toda Rajko ga je že držal za pas. Z eno roko ga je dvignil v znak — v gostilni je završalo — in četovodja je zletel v loku skozi okno, ki je bilo k sreči odprto.
Vojaki so planili iz pivnice po stopnicah, da bi pogledali za svojim poveljnikom; drugi pa so se hoteli maščevati. Planili so proti Rajku. Mladi Potočnik se je brez strahu postavil pred nje.
"Kdor hoče leteti skozi okno, naj le stopi bliže !" je vzkliknil.
Oči so se mu iskrile in roke so se iztegovale proti vojakom, med katerimi mu nihče ni segel do brade. Obstali so. Pametni godci pa so hitro zaigrali vesel valček. Posrečilo se jim je
premotiti goste, da so zaplesali.
♦ * *
Grmov četovodja se ni preveč polomil. Priletel je med veje jablane, ki je rastla pod oknom in se samo pošteno opraskal.
"Kaj takega si more privoščiti samo Potočnik," je dejal in poizkušal odstraniti sledove padca. "Ce bi bil to vedel, bi bil previdnejši in ne bi bil pustil, da bi me bil tako iznenada prijel. Zdaj moram iti domov, da se preoblečeni. Uniformo pa bom moral dati krojaču v popravilo. Potem se vrnem in napravim tako, da bo vse prav. Bom že videl, kako. Vi pa pojdite gor," je dejal vojakom, "in počakjte, da se vrnem."
Rajko je mirno sedel pri Marti in njeni materi ter se z njima veselo pogovarjal. Prav nič se mu ni na obrazu poznalo razburjenja, ki bi moralo biti nujna posledica dogodka, ki se je malo prej odigral.
Poljančevka je bila visoke, krepke postave, > toda trpljenje zadnjih let ji je pustilo dosti sledov. Globoke gube so ji že razrvale čelo in obraz, ki je moral biti nekdaj lep. Tudi izobražena je bila, saj je v mladosti hodila v šole. Vesela je bila, da se je lahko pogovarjala s človekom, ki je videl že toliko sveta.
Pripovedoval ji je vse, kar se mu je zdelo, da jo bo zanimalo.
Potem je opazil, da so se jeli vojaki spet zbirati v sobi. Videl je njihove poglede, ki mu niso obetali nič dobrega. Slutil je, da ga hočejo izzvati na nov pretep in potem vsi pasti po njem. Hotel se jim je ogniti.
"Marta, ali bi plesala?" jo je hitro vprašal. Zdaj ko' ni bilo Grmovega, jo je po domače tikal.
Če ti je ljubše, da ne bi, ne bom, Rajko. Prav dosti mi tako ni do plesa, pa tudi nočem, da bi se moral zaradi mene prepirati."
"No, prav je, Marta. Tudi jaz ne plešem rad v taki druščini. Rajši se kaj pogovorimo."
Poljančevka je hotela še nekaj dodati, toda beseda ji je zastala na ustnicah. Pri vratih se je pokazal četovodja, ki se je medtem že hitro preoblekel. Za njim je prišel Poljanec, ki je že zvedel, kaj se je v gostilni pripetilo. Pogledal je po sobi in velel postaviti v kot mizo s štirimi stoli. Potem je pristopil k svojim.
"Vstanita in se presedita. Naučil vaju bom, kako se govori s takim razbojnikom!"
Ženski sta se spogledali in se ozrli na Rajka. Ta pa se je samo brez zadrege nasmehnil in jima dejal:
(Dalje prih.)
►
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so nasi stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
NOVOMEŠKA VSTAJA V NAPOLEONOVI DOBI
(Konec.) Hitel sem po ozki ulici za šolo, da bi dospel na svoje staro stanovanje. Tamkaj ob nizki hiši je slonel bled, tresoč se Francoz, nabijal puško in jo takoj nameril name. Kazal sem mu, da nimam orožja; tedaj me je pustil in hitel naprej. Ko pa sem prišel do trga, je odtod vojak streljal name in je krogla žvižgala tik mimo mojega ušesa. Nato sem dirjal, kolikor so me noge nesle, v svoje bližnje stanovanje. Bil sem takrat 17 let star. Radovedni na izid podjetja smo opazovali skozi strešno lino in poslušali, kolikor smo pač mogli. Iz zgornjega dela mesta smo slišali živahno Streljanje, od Časa do časa tudi salve in silno vpitje. Vojaki so klicali: briganti! briganti! (lopovi! lopovi!). V spodnji del mesta se bitka ni širila. Opazili smo oddeljeno skupino kakih 10 kmetov, oboroženih z dolgimi drogi, ki so moleli nad strehe nizkih hiš. Komaj so dospeli do šolskega poslopja, jih je pozdravila salva iz pušk francoskega vojaštva, na kar so na vso moč tekli nazaj, odkoder so bili prišli. Pozneje smo slišali, da so ti nesrečneži kmalu nato vsi poginili.
Bitka je trajala že približno poldrugo uro in še ni bilo konca. Mnogo kmetov se je v mestu oddaljilo od glavne čete. Oddelki upornikov so šli takoj zjutraj v Kapitelj, kjer .je stanoval francoski general Zuc-chi; našli ga pa niso, ker je odšel dan poprej v Kočevje, zakaj tudi tamkaj je izbruhnila kmetska vstaja. Domnevali so tudi, da je v kapitlju francoska blagajna. Na svojo nesrečo so uporniki trdno zaprli za seboj vežna vrata, začeli ropa-
ti generalovo imetje in mučili njegovega komornega slugo. Medtem se je posrečilo štirim francoskim vojakom, da so prišli v kapitelj; kmetje so se sicer poskrili po vseh kotih gra ščine, a je moštvo, ki ga je pri-vedel generalov adjutant, nesrečne kmete kmalu izvleklo iz skrivališč. Osem teh upornikov je bilo takoj ustreljenih po naglem sodu, na licu mesta, na graščinskem dvorišču. Po 11. uri so Francozi začeli streljati z dvema topoma, ki so jih bili postavili pred pošto. Večina kmetov se je začela umikati. Francozi pa so jim pošiljali karteče v hrbet. Videl sem pa tudi, da je izstrelek iz topa padel tik za bežečo množico, ne da bi koga zadel. Proti poldnevu je streljanje večinoma ponehalo. Padali so le še posamezni streli, ako se je pojavil tu in tam kak kmet iz svojega skrivališča in se skušal z begom rešiti. — Kronist iz one dobe imenuje to posamezno preganjanje upornikov — lov na kmete (Bauernjagd).
V mestu zaostali kmetje so mislili samo na to, kako bi se skrili. Tudi k nam je prišel mlad kmet iz Trebnjega in nas za božjo voljo prosil, da bi ga skrili. To pa je bilo zelo tvegano, zakaj baš takrat so Francozi razglasili v celem mestu, da se mora takoj izročiti vsak skrit kmet, in to pod lastno odgovornostjo in smrtno kaznijo za vsakega hišnega gospodarja. Takoj nato so vojaki začeli preiskovati hiše. Na srečo smo imeli na svojem vrtu tik ob Krki jamo, poleg nje je bilo gnojišče. Tja smo spravili begunca in zadelali vhod v jamo; navzlic temu pa smo se od strahu tresli zase in zanj. Deset dni
smo ga prikrivali in hranili, jedi smo mu pa donašali samo ponoči, zakaj onstran Krke je stala francoska straža, ki bi to lahko opazila. Niso ga našli. Ko je bila straža odstranjena, smo ga ponoči prepeljali čez Krko v čolnu na nasprotni breg. Šele čez več mesecev nas je obiskal in se zahvalil za srečno rešitev življenja.
V vsako hišo -- Sveto pismo!
Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov.
V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika.
STANE S POŠTNINO
$1.00
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST CERMAK RD.	CHICAGO, ILLINOIS
I
V uradu "Amer. Slovenca"
—lahko kupite Money Ordre od American Express Company;
—lahko p°šljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu;
—lahko plačate vaše račune za luč in plin;
—lahko dobite raznovrstne informacije kot:
—o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in
—o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja;
—o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških;
—izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik
Se priporočamo!
Amerikanski Slovenec


1849 WEST 22nd ST.,
CHICAGO, ILL.


3H
Strašne posledice kmečke vstaje
Nesreča tolikih kmetov je izhajala pred vsem iz njihove
neizkušenosti in nevednosti._
Tudi so bili nespametni, da so tvegali tako podjetje brez izkušenega poveljnika. Tisti pa, ki so odredili tako brezmiselno črno vojsko, hujskali in zapeljevali neizkušene kmete v tako strašno usodo in gorje, sami niso šli z njimi.
"Še tisti večer", piše že omenjeni očividec, župnik Zalokar, "je bilo razglašeno obsedno stanje nad mestom. Teden dni ni smel nihče niti noter niti ven brez vojaškega spremstva. Še pod večer so Francozi privedli posamezne v hišah skrite kmete in jih takoj na ulici ustrelili. Vendar pa, kolikor mi je znano, ni zadela ta usoda nobenega meščana. Prihodnji dan sem sam videl, kako so trije vojaki privlekli dva kmeta iz neke hiše in jih nekaj korakov proč ustrelili. Ljudje so pripovedovali, da je padlo 75 kmetov. Koliko je padlo Francozov, nismo zvedeli. Govorili so o šestih ali sedmih, ki so jih kmetje zgrabili pred kresijo in odvedli. Kaj se je z njimi zgodilo, nismo mogli zvedeti nič zanesljivega, najbrže so bili umorjeni. Brez dvoma je poginilo več Francozov, ki pa so jih bržkone na tihem pokopali. Tudi pokop padlih kmetov se je izvršil hitro in na tihem."
.Še isti dan po kmetskem uporu se je kakor nalašč vračal o-polnoči general Zucchi s pešci in konjenico iz Kočevja. Ko je korakal s svojim moštvom "skozi vas Bršljin tik pred Novim mestom, je streljal nekdo nanj, a ga ni pogodil. Generalovo maščevanje je bilo strašno. Čez noč je ukazal moštvu taboriti na mestnem trgu. Prihodnji dan pa je odšla na njegov ukaz četa Francozov ter popolnoma oplenila in do tal požgala vas Bršljin in Prečno; pri tej priliki je tudi pogorela kapiteljska pristava. Samo hiša rodbine pl. Fichtenau v Bršlinu je ostala očuv,ana, ker se ogenj ni prijel trdno zidanega poslopja. Nato so se Francozi vrnili v mesto, da bi šli še nad Šmihel, ki ga je gen. Zucchi tudi ukazal o-ropati in zažgati. Že so bili na potu tjakaj čez most, ko so šli okrožni glavar in novomeške gospe k franc, poveljniku; na njihovo priprošnjo je general Šmihelu prizanesel. Tudi Trebnje bi bili požgali, ako ne bi tega s prošnjami odvrnil dekan Mihael Mušič. Beda ljudstva je bila nepopisna. Francoski vojaki so razprodajali zaplenjeno živino, domačo opravo, obleko ter razne predmete.
Medtem se je nadaljevala brezmiselna črna vojska v celem novomeškem okraju. V Kočevju je bilo več Francozov na strašen način .umorjenih. Tjakaj je bil poslan okrožni komisar Cusperini, ki se je pa vedel preveč ošabno in končno sam žalostno poginil. Tudi v Škoci-janu in Šmarjeti je bila sklicana črna vojska; zbral jo je neki uradnik okr. glavarstva in z ognjevitim govorom ščuval k uporu. Ker pa ni ostal mož beseda in ni šel z uporniki, temveč se je pred njimi skrival, so šli samo do Struškega boršta, kjer so se razpršili. Oddelek franc, čet je šel v Kočevje, odkoder so vojaki čez nekaj dni prinesli veliko množino naro-panega blaga in cerkvene o-prave v Novo mesto. Med plenom so bila tudi mašna oblačila, ki so si jih vojaki nadeli, za-sramovali in se v njih izpreha-jali po trgu. Kmetska vstaja se je razširila po celi deželi, poj
vsej Dolenjski tja do Ljubljane. Iz Novega mesta se je odpravila vsa francoska posadka v Ljubljano, varstvo mesta pa je bilo prepuščeno Novomešča-nom. Vendar se je kmalu vrnil močan oddelek, okrog 1000 mož, lovcev in grenadirjev 71. in 82. polka, ki so morali biti oskrbovani od rekvizicije. Celo ljubljanski škof Kavčič sam je prišel na Dolenjsko ter potom svoje duhovščine miril in pogovarjal uporno kmetsko prebivalstvo. Tudi je gen. Zucchi obljubil upornikom popolno odpuščanje, ako se takoj vsi vrnejo domov in bodo odslej mirni. Še več, generalni intendant je zaukazal vsem dekanijam in župnijam novomeškega okrožja, da so ljudje začeli zbirati milodare za nesrečne pogorel-ce. Tekom enega meseca so nabrali 4000 gold., za takratno dobo velikansko vsoto.
Končno se je polegla nesrečna kmetska vsaja in so se vsaj nekoliko zacelile strašne njene posledice. Po vsej Iliriji je zavladal mir, ljudje so postali razsodni in pametni in se začeli radi ali neradi privajati novemu gospodarju.
Rudolf Dostal.
New York, N. Y.—F.L.P.A.)
— Direktorij francoske paro-brodne linije je na svojem sestanku v Parizu imenoval Mr. Marcel Delaporte za poslovodjo potniškega prometnega oddelka omenjene družbe v New Yorku.
Mr. Delaporte je usUržben [pri tej družbi zadnjih 15 let in je popolnoma kvalificiran za njegovo novo službo, ker kot pomočnik Mr. Rene Sagot, eden najbolj veščih mož paro-brodnih družb v Evropi, je imel nalogo udeleževati se mednarodnih konferenc in razmotrivati potniške zadeve z vodji drugih parobrodnih družb.
Rodom je Mr. Delaporte Francoz, toda je vešč angleščine kot tudi par drugih jezikov. On je naslednik Mr. H. Tinsley Highman, ki je bil na čelu tega oddelka zadnji dve leti, ko se je družbo reorganiziralo, sedaj se bo pa vrnil na svoje običajno mesto v Bostonu.
-o-
Širite amer. slovencas
OR. H. M. \MUm
DENTIST
2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817
CHICAGO
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Vsem našim dragim naročnikom in prijateljem v J h:;» townu, '-n emau.'l> in tan-ošnji okolici v državi I'ennsylvaniji. naznanjamo, da je sprejel zastopništvo za naš list "Amer. Slovenec" Mr. Mathias Klu-čevšek, katerega vsem prav toplo priporočamo, da mu gre-jo na roko in pomagajo širiti naš list. Zlasti sedaj, ko je letna kampanja za pridobivanje novih naročnikov za Amer. Slovenca, prav toplo priporočamo vsem, da mu pomagajo, da pride tudi vrla johnstown-ska naselbina v tej kampanji na površje. Živijo Johnstown in njegova okolica!
Uprava Amer. Slovenca-