PRIMORSKI DNEVNIK • cena 35 lir Leto XVII. - Št. 213 (4987) TRST. petek 8. septembra 1961 Velik odmev na sklepe beograjske konference nevezanih držav Svetovni tisk poudarja, da gre za zgodovinske sklepe ine držav, ki predstavljajo četrtino članic OZN IJaponska in severna države protestirajo proti jedrskim poskusom ^gled izvenblokovskih držav je zelo narastel- Pred odhodom lflznost sklepov za mir - Neumestno taktiziranje Kennedyja z zavlačevanjem sestanka s Sukarnom in Keito Skupna izjava zunanjih ministrov Švedske, Danske, Norveške, Finske in Islandije - Sporazum med ZDA in Francijo o vežbanju francoskih čet z atomskim orožjem I 1 Voditelji delegacij 25 držav, ki so sodelovale na beograjski konferenci (Od našega dopisnika) J- — Beograjska konferenca je naletela slik odmev v svetovnem tisku. V današ- .. n' Podobno kot v poročilih od samega za- 4«, držav 6n°e’ svetovne agencije in ugledni listi jJ5, ?a v„.Ue°tavljajo, da gre za zgodovinski dogo-„ članic rv?>e sklepe držav, ki predstavljajo četrti- !ve'tn 0 OZN 4a: °vrii >Sd?sk ,®esPor: % Ur!led izvenblokovskih ugotavlja, 5otat,vtJno narastel in to,5* Veii^ ~ sklepi konfe-JNu l.PrisPevek k sve-v?tl s miru. !lCS tiska' na Htfr 4 v,odu’ ki ie Prl' 2 tolitiko°' konlerenca ■ ki m v skla-i“hfi“bl2-°'^k-e ltak - rtmora tudi ta °20rii e dva so izven-H “Ule „ «rzave odločno n. *//‘V t'1 S Jo n m bi!o pričako- Na * tfzuhi,-oma zad“vo-‘t&ti konference * I^i#r°*ven®vv--r”ost vojne ‘V jer dl' .Vzr?ke te ne- bj. konfpr .ie P° tieo' »btle0Sti Posta?01 P°iem ne' (ae; ,Sncije stvarnost. f,a4u °!’tetenci1 , po kon’ S' Ust dani ostale v Beo-Jišč, lutiove :®s obiskale raz-i? kulturna sre-iz .Ti,'„ anes so od- Kciii „ Ti, “,1C5 50 oa- Malija Ug°slavije dele- Sl’daj>ka '\f “mafije, “ku-^ 1 ZAR, Cipra in r ob?skaliz Beograda >va> se ? Predsedni-5 * P« j nRm dolgo S j, karios Ie dnik Ci- (e<>žil 3e Pred odho- ki?« tf-V"™8« cerv* srbske eziisu.- Cerkve _______ CeDrkve Germana! -°biskaf iSe5nik Su’ >i aPei, kial ladjedelnico L.-«i kltldoPezriingradijo dve 'W« oglerifi ' Popoldne Z ‘b k,Sliftev atelje„ beo- o imel B*0,lavbtri bn maršalom ■ Ot, bo odpotoval iz J91* d. javil predsednik kongoške vlade Adula na današnji tiskovni konferenci. Tudi on je pohvalil izvrstno organizacijo konference. Izjavil je, da so sedaj vsi napori njegove vlade usmerjeni na gospodarsko in politično obnovo ter na enotnost države. Dc-dal je, da je Kongo pripravljen vzpostaviti odnose z vsemi državami ki spoštujejo njegovo neodvisnost in se ne vmešavajo v notranje zadeve Konga. V razdobju utrjevanja neodvisnosti in odstrajevanja težav je Kongu neobhodno potrebna pomoč Združenih narodov. Po vesteh iz New Yorka pievladuje na sedežu Združenih narodov mnenje, da je apel Kennedyju in Hruščevu zelo važen sklep v korist miru. To mnenje prevladuje tudi pri zastopnikih mnogih držav, k: se iz raznih razlogov niso udeležile konference. Pričakuje se, da bosta vladi SZ in ZDA z največjo pozornostjo proučili apel in pokazali dobro voljo, ki je sedaj bolj kot kdaj poprej potrebna, da bi se ohranil in zagotovil mir na svetu. B. B. WASHINGTON, 7. — Bližnji prihod indonezijskega predsednika Sukarna in predsednika Malija Keite, ki bosta prinesla Kennedyju poslanico miru beograjske konference je v središču komentarjev diplomatskih krogov. Na splošno so mnenja, da je zakasnitev prihoda Sukarna in Keite v primerjavi z obiskom Nkru-maha in Nehruja v Moskvi treba pripisati ameriški želji, da opazuje reakcijo Moskve na poslanico miru. Mnogi pa poudarjajo, da gre za neumestno taktiziranje spričo tako važnega argumenta. Značilen je komentar moskovskega radia o konferenci. Komentator radia je izjavil, da so »poizkusi nekaterih zahodnih krogov, da bi dosegli od beograjske konference obsodbo sovjetskega sklepa o obnovitvi jedrskih poizkusov, do- IlllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllU Konec krize v Braziliji Goulart ustoličen Kongres je izglasoval zaupnico novi vladi, ki ji predseduje socialdemokrat Tancredo Neves predsednik vlade je predstavil člane nove vlade. S tem je bil predsednik Goulart dokončno ustoličen. «»----- Razgovori o razorožitvi RandaCre^onske vla' S' *£{L Pa°r'ša-e m!adin- itu v r dne VaHik{ avtomobilski Pa je odpoto- - ed’eln‘- z si je ogle- * Ra^tlSke *U1-ian>k». je nh- delegacije C* a v Vin-blskal jedr- je ®*eije Cl’ Šet kam' tijS 16 “dpoto® , princ Si- Nvk.na kratit Zagreb- i5o *>o 'cka a ek počitek . «^bškPr>soStvZera- v sobo-t W vel°eVal. “tvoritvi .( ih . kon^.vtesejma Pred- Adu- »tSbhatab“ zadnji je ^S?lk Maka-Cth zahvalfi hodom iz 'tv ladi J®,*,1 , mari “e tm “°st ;n u.g“slaviie Vii čestital k SB* konferen->?t» z‘“s, da ■ ’ 3e izia- SULS"1 kT p '- ,5hl 6 vt preds^f -narodnih K’ ^ hde u Nmk bur’ $ Jl^0v“mnograjska k“": V°ii’ .Rri^oovania • nap0‘ K '*SavT SihJK,?1™ na iki° i'otri' važno M ZhPn° z 7gIfr Ju*°” v izreke! velik.* 1 «,e ?I,do al, Prepriča- korut"1?811 kon-za mir V,flif-Iajska , °4oy ^hejša ^“renca je oti v?;«”lfes.taciia v“jni,. je BRASILIA, 7. — Joao Gou-larl je danes ob 19.30 (po srednjeevropskem času) podpisal dokument, s katerim se obvezuje, da bo spoštov-al brazilsko ustavo, in je na podlagi tega dokumenta postal predsednik Brazilije. Obred se je izvršil pred kongresom. Qb njegovem prihodu je Goularta sprejela šte-vilna in navdušena množica, ki je vzklikala «2ivel predsednik«. V kongresu je Goularta sprejel predsednik Mou-ra de Andrade in ga spremil do predsedniške tribune. Nato je obrazložil potek obreda. Goulart' bo predsednik do leta 1966 in bo prvi predsednik Brazilije, ki bo vladal s predsednikom vlade na temelju novega sistema, ki ga je kongres odobril pred dnevi. Vsekakor pa je Goulart napo-vedal, da namerava razpisati referendum o teh ustavnih spremembah. Obrambni minister Denys je v zvezi z nacionalnim praznikom izdal proglas na oborožene sile, v katerem zatrjuje med drugim: «Zadovoljni smo, da je ponovno zmagala zdrava pamet, razsodnost, demokracija... Spremeniti moramo naše gospodarske in socialne strukture in si pridobiti neodvisen položaj med narodi.« Politični opazovalci ugotavljajo, da ta proglas predstavlja slavospev politiki neodvisnosti na mednarodnem področju, ki jo je vodil predsednik Quadros. Iz zasebnih razgovorov pa se je zvedelo, da je maršal Denys vztrajal pri zatrjevanju, da vojska ne nosi nobene odgovornosti za O' stavko bivšega predsednika Quadrosa, hkrati pa je tudi zanikal, da bi oni vršili kakršen koli pritisk na Qua-drosa. V dobro obveščenih krogih se potrjuje, da je minister za letalstvo Grunn Moss danes podal ostavko, ki bo postala veljavna, brž ko bodo imenovali njegovega nasled. nika. Socialdemokratska parlamentarna skupina, ki je najmočnejša stranka v vladni koaliciji, je določila Tancreda Ne-vesa (ki je bil pravosodni minister s Kubičkom) za predsednika vlade. Kongres se je ponovno sestal ob 22. uri (po krajevnem času, kar ustreza 12-1 2. uri S. t. m. pri nas) in NEW YORK. 7. — Sovjetski predstavnik Zorin in ameriški predstavnik McCloy sta se danes skupno s svojimi sodelavci razgovarjala dve u-ri o obnovitvi pogajanj za | ference, da zahtevgjo od Ken- razorožitev. nedyja in Hruščeva, naj se Skupno z McCloyem je bil sestaneta in začneta pogaja- ameriški delegat na ženevski nja v interesu svetovnega jedrski konferenci. 1 miru. živeli neuspeh«. »Očitno je, je dejal komentator, da so nevtralne države razumele, da je bila SZ prisiljena obnoviti jedrske poizkuse, zato da zaščiti svetovni mir. Razen tega se ni uresničilo upanje teh krogov, ki so želeli, da bi se konferenca izognila obsodbi kolonializma.« Glede resolucije v zvezi z reformo OZN, je komentator pripomnil: «Ta pobuda dokazuje, kako pravilno je stališče SZ glede temeljitih sprememb, ki jih je treba vnesti v ustroj OZN.« Kar se tiče nemškega vprašanja, je komentator izjavil: »Predsedniki Sukarno, Nkru-mah, Tito in Nehru so še posebno podali realistično ocenitev sedanjega položaja v Nemčiji in so Rjavili, cia jpj. bila4_ treba priznati obstoj dveh nemških držav. Opozorili so na nevarnost, ki jo predstavlja za svetovni mir ponovno oboroževanje nemških revanši-stov in so pozvali vse prizadete, naj rešijo nemško vprašanje z mirnimi sredstvi.« Na koncu je Komentator izjavil: «Beograjska konferenca je ponovno dokazala, da države, ki so nedavno dosegle neodvisnost, imajo vedno večjo vlogo, kar se tiče usode človeštva. Jasno je tudi, da vedno večje število držav začenja razumeti poraznost' politike, ki jo vodijo vladni krogi Zahoda, ki so vedno bolj osamljeni. Neugodne reakcije na beograjsko konferenco, ki prihajajo iz Wa-shingtona, Londona in Pariza so glede tega značilne.« Manilski predsednik Carlos Garcia je tisku izjavil, da Filipini v celoti podpirajo pobudo 25 nevezanih držav beograjske konference, da zahtevajo od ZDA in SZ, naj se sporazumejo, da se ohrani mir na svetu. V zvezi z izjavo konference je Garcia izjavil. «Filipini bodo z veseljem sprejeli in podprli vsako pobuda za sklenitev sporazuma o popolni razorožitvi in za vzpostavitev trajnega miru na svetu.« Tudi malajski ministrski predsednik Rahman je izjavil. da odobrava sklep kon- lllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIMIflllllllllllllMlIllllllltlllll WASHINGTON, 7. — Japonski poslanik v Washing-tonu Asaki je obiskal danes ameriški državni departma in izročil noto svoje vlade, s katero formalno protestira, ker je ameriška vlada sklenila obnoviti jedrske poizkuse. Nota poziva ameriško vlado naj se odzove zahtevam japonskega ljudstva in naj prekliče svoj sklep o obnovitvi poizkusov. Nota ugotavlja, da je japonska vlada protestirala tudi pri sovjetski vladi zaradi obnovitve jedrskih P°VčerajV'so bile v številnih krajih Danske protestne demonstracije proti obnovitvi jedrskih poizkusov v o-Z m ZDA Organizacija za kampanjo 'proti jedrskemu orožju je razen tega sporočila, da po organizirala v soboto in nedeljo množično demonstracijo na glavnem trgu v Ko-penhagnu. Zunanji ministri Švedske, Danske, Norveške, Finske m Islandije pa so objavili danes izjavo, s katero obsojajo sovjetski in ameriški sklep o nbnovitvi jedrskih poizkusov in toplo priporočajo nadaljevanje pogajanj, da pride do sporazuma o prekinitvi teh poizkusov. Izjava skandinaskih zunanjih ministrov poudarja tudi naslednje: 1. potrebo iskrenih ................................................................................. Pred rešitvijo parlamentarne krize na Siciliji? D’Angelo izvoljen za predsednika s podporo socialističnih Člane deželne vlade bodo izvolili jutri - Deželno tajništvo KPI nasprotuje vladi KD-PSI in zatrjuje, da so le nove volitve ^demokratičen izhod iz sicilske krize» (Od našega dopisnika) RIM, 7. — V Palermu se je danes sestala ob 18.30 sicilska deželna skupščina, in s 45 glasovi izvolila poslanca Giuseppa D’Angela (KD) za predsednika dežele. Za demokristjanskega kandidata je glasovalo 32 de-mokristjanskih poslancev (odsoten je bil poslanec A-lessi), 11 socialističnih deželnih poslancev, ostala dva glasova pa pripisujejo socialdemokratu Dinu Napoliju, neodvisnemu levičarskemu poslancu D’Antoniju ali republikanskemu posl. Spano-ju. Komunistični poslanec Cortese je prejel 19 glasov svoje skupine, Pivetti 14 glasov monarhistov in mi-sovcev, krščanski socialec Marullo pa je prejel 8 glasov (1 več kot znaša število te skupine). Liberalec Di Benedetto je prejel 2 glasova svoje skupine, medtem ko glas, ki ga je prejel komunistični deželni poslanec Ovazza, pripisujejo komunističnemu poslancu Di Belli, ki je nedavno zapustil stranko. Po izvolitvi se je D’Angelo zahvalil skupščini za zaupanje in izjavil, da pristaja na izvolitev; posle pa da bo prevzel čim bo izvoljena deželna vlada. V ta namen je zaprosil, .n.aj bi zasedanje odložili na prihodnjo soboto ob 10. Novemu predsed. niku so čestitali predstavniki njegove skupine, in dosedanji predsednik dežele socialist Co-rallo, ki je podal ostavko 31, julija. i. Novi predsednik Sicilije ima 48 let. Doktoriral je na filozof- iiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Spor med parlamentom in de Gaullom Razburjenje zaradi izjav gen. Gavina S F10 bo revidirala svoje odnose do vlade? PARIZ, 7. — Spor med fran-1 revidirati analizo položaja in cosko vlado in parlamentom, pripraviti novo strategijo. Gla-ki traja že več tednov, še ved-1 silo stranke »Le Polulaire« j?i-no ni rešen. Ker je Debre z ' odobritvijo de Gaulla odklonil priznanje zakonodajne veljave vsem sklepom obeh zbornic, ki sta se bili sestali na izrednem zasedanju, da razpravljata o kmetijskih zadevah, so številni parlamentarci odločno protestirali. Senat, ki se je sestal 5. septembra, se je pritožil na u-stavni svet, in pričakuje se odločitev. Narodna skupščina, ki se bo sestala 12. t. m., pa pripravlja načrt za akcijo. Socialistična stranka se je postavila na vodstvo opozicije. O. be parlamentarni skupini, ki sta se sestali davi na skupni seji z vodstvom stranke pod predsedstvom Molleta,_ sta skle. nili, da bosta predložili v torek resolucijo o nezaupnici proti vladi, če ta ne bo menjala svojega stališča. K temu je treba dodati sklep socialističnega vodstva, da skliče izredno zasedanje vsedržavnega sveta stranke, ki bo 27. in 28. t. m. To so sklenili »spričo razvoja splošnega položaja in še posebej spričo razvoja v delovanju ustanov v Franciji.# Domneva se, da namerava socialistična stranka še v današnjem uvodniku: «Se_ danja politična nestabilnost lahko pripelje do nestabilnosti samega režima; tradicionalni organizmi države so globoko spodkopani po tokovih upora, pasivne neposlušnosti in čakanja. Se nekaj mesecev in predsednik republike bo pri iskanju kakega ministra ali pa načelnika glavnega štaba vojske naletel na enake težave z enakim pičlim uspehom, na kakršne je naletel Joxe pri svojem iskanju kandidatov za alžirsko izvršilno oblast.« Mnogo hrupa so vzbudile v Parizu včerajšnje izjave ameriškega poslanika v Parizu generala Gavina. Te izjave današnji pariškj tisk obširno komentira. «Combat» pravi med drugim: »Nepričakovani glasnik Bele hiše general Gavin, a-meriški poslanik v Parizu, je dal pojasnila glede politike, ki jo je de Gaulle omenil na tiskovni konferenci v torek. De Gaulle, je v glavnem izjavil prijatelj predsednika Kenne-dyja, je odločen naglo rešiti alžirsko vprašanje, tudi v škodo nekaterih. Besede ameriškega poslanika — čeprav so podaljšanje besed, ki jih je izrekel v torek državni poglavar — so napravile močan vtis v nekaterih krogih, ki so še posebno zainteresirani pri alžirskem vprašanju. Razen perspektiv, ki jih odpirajo — med katerimi možnost v vsej nagli- vi organizirane pregrupacije — kažejo na prepadenost francoske vlade in na njeno negotovost, kar se tiče izvajanja politike, kateri ostaja zvesta: samoodločbe. Glede tega prihajajo v spomin besede državnega poglavarja, da Francija ni gotova, da bo lahko dosegla dejansko uresničenje samoodločbe. Tako polagoma medli zadnja formula, ki jo je izbrala francoska vlada za rešitev alžirskega vprašanja. O «pofran-cozenju« ni mogoče misliti, pogajanja so nemogoča, možnosti samoodločbe so sedaj negotove in sodelovanje je kompromitirano. Preostaja umik. Lahko se dvomi, po nesrečnih izkušnjah, v uspeh Francije glede nove politike, ki jo je vlada izbrala. Kajti, umakniti se je lahko prav tako težko, kakor ostati. Potrebni so načrt program, avtoriteta za izvajanje načrta. Oblasti želimo večjo srečo pri .(“m. kakršno je imela pri prejšnjih poizkusih.« ski fakulteti in je deželni poslanec že od prve legislature. D’Angelo je tajnik deželnega odbora KD in pokrajinski tajnik stranke v svojem rojstnem mestu Enni. Pred njim so bili predsedniki dežele: Alessi, Restivo, La Loggia, Milazzo, Majorana della Nicchiara in Corallo. Po izvolitvi D’Angela je namestnik tajnika PSDI Tanassi izjavil novinarjem, da rezultat današnjega glasovanja v Palermu krona napore poslanca Bina Napolija, ki se je »v vseh teh letih vztrajno in lojalno trudil, da bi dosegli rešitev levega centra. Pričakujemo volitve deželne vlade prihodnjo _oboto, ki naj potrdi lojalnost sporazuma o deželni vladi levega centra«. Tajnik PRI Reale pa je na vprašanje nekega novinarja dejal: «Zdi se mi. da se stvari razvijajo v svoji naravni in nujni smeri.« V sporočilu, ki ga je objavilo danes zvečer deželno tajništvo . KPI in predsedstvo komunistične parlamentarne skupine, je med drugim rečeno, da so »komunisti glasovali pro. ti sestavi vlade pod predsedstvom poslanca D’Angela in s sodelovanjem PSI zaradi njene politične narave«. »KPI — nadaljuje, sporočilo —. ni bila nikoli načelno proti sporazumu na ravni vlade med naprednejšimi silami katoliškega sveta m PSI, če bi tak sporazum bil posledica borbe proti desnici znotraj KD in izven nje«. Po mnenju vodilnih dežel, nih organov KPI »sile, ki nav-idihuje|jo in ki bodo vodile novo vlado, ne nudijo nobenega jamstva glede preloma s staro politiko in glede dejanskega premika v levo«. Po zatrje vanju, da nasprotovanje novi vladi ne izhaja iz tega, ker KPI ne sodeluje v tej vladi, sporočilo ponovno poudarja, da so le nove volitve »demokratični izhod iz sicilske krize«. Sporočilo zaključuje, da bo «KPI nadaljevala z borbo, da bi rešili temeljna vprašanja Sicilije, upoštevajoč nove pogoje, ki so nastali s sestavo vlade KD-PSI.« A. P. TASS, je Hruščev na kosilu razna vprašanja Sulzbergerja izjavil med drugim: *Sovjet- - --; —1~- sko ljudstvo noče vojne, to-oa ne moremo ostati brezbrižni spričo vojne psihoze, ki jo neti Zahod v odgovor na naše miroljubne predloge, kakor tudi spričo tako velikih vojaških priprav, ki so naperjene proti SZ in drugim socialističnim državam.« Hruščev je poudaril tudi važnost, ki jo. ima trdno prijateljstvo med SZ in Indijo za mir. Obisk Nehruja v Moskvi bo trajal štiri dni. Jutri bosta Nehru in Hruščev nadaljeva-a razgovore, zadnji njun sestanek pa bo v soboto zjutraj. Nato bo Nehru odpotoval v Taškent, od koder se bo vrnil v Novi Delhi. Agencija TASS javlja tudi, da je Hruščev sprejel diplomatskega dopisnika «New Yc>rk Timesa« Cyrusa Sulzbergerja. Ojdgovoril je na zvezi z mednarodnim položajem. Novi ameriški vojaki za Evropo IVASHINGTON, 7. — Ameri-ški obrambni departma sporoča, da bodo konec tedna prepeljali z letali v Evropo udarno enoto padalcev 1884 mož, ki se bo udeležila manevrov NATO v drugi polovici sepetmbra. Po končanih manevrih se bodo padalci vrnili v ZDA, «»- PRAGA, 7. — Kubanski predsednik Osvaldo Dorticos je pri-šel davi z letalom iz Beograda v Prago na uraden obisk. Na letališču sta ga sprejela predsednik Antonin Novotny in ministrski predsednik Široky. pogajanj za splošno razorožitev z učinkovitim nadzorstvom; 2. željo, naj se reši vprašanje sprejema LR Kitajske v OZN; 3. priznanje OZN zaradi izboljšanja političnega položaja v Kongu; 4. sporočilo, da bo Danec Her-mond Lannung kandidiral za predsednika prihodnjega zasedanja glavne skupščine OZN. Medtem pa je predstavnik Foreign offirea izjavil, da britanska vlada nima nobenega namena, prepustiti preizkušanje svojih jedrskih naprav ameriški vladi, in to «niti v sedanjem trenutku in tudi ne v bližnji prihodnosti«. Poudari' je tudi, da britanska vlada ne misli v bližnji prihodnosti obnoviti jedrskih poizkusov. Kar se tiče ugotavljanja jedrskih eksplozij v Sovjetski zvezi, zatrjuje japonski profesor Takeuči, da so te eksplozije ugotovili s pomočjo ameriškega meteorološkega satelita «Tiros 3», ki so ga postavili v tir okoli Zemlje 12 julija letos. Profesor Takeuči trdi, da je po njegovem mnenju satelit uspel fotografirati «atomsko gobo«, ko je lete! nad področjem Semipalatinska. Bela hiša je nocoj sporočila, da so podpisali s Francijo sporazum, ki določa vež-banje francoskih čet z atomskim materialom pod ameriškim nadzorstvom. Predstavnik Bele hiše je poudaril, da v Franciji ni sedaj nobenega ameriškega a-tomskega orožja in se sporazum zaradi tega tiče predvsem francoskih sil v Nemčiji. Dodal je, da se sporazum ne tiče dajanja informacij o atomski oborožitvi Franciji. Poslanica predsednika pravi med drugim, da so v zadnjem času države članice NATO sprejele ukrepe za uporabljanje najmodernejšega o-rožja, in dodaja: «Med te u-krepe spada dajanje zaveznikom NATO orožja, ki se lahko opremi z jedrskimi konicami.« Poslanica dodaja, da bo sporazum s Francijo «o-mogočil učinkovito sodelovanje Francije z NATO kakor tudi vežbanje francoskih sil, ki so vključene v to organizacijo, Ta sporazum se mora čim hitreje odobriti, zato da se lahko v najkrajšem času uporabi moč francoskih vojaških sil, da se okrepi obramb, ni sistem NATO«, Predsednik poziva kongres, naj sprejme svoj sklep še pred odložitvijo sedanjega zasedanja, ker »resnost mednarodnega položaja in še posebej sovjetska grožnja nad svobodo zahodnega Berlina daje enotnosti držav članic NATO veliko važnost V tej krizi je francoska vlada reagirala z veliko odločnostjo in še posebej je odločno stališče de Gaulla prispevalo k okrepitvi Zahoda«. RIM, 7. — Na povabilo posvetovalnega odbora za italijanski Jug pride jutri v Italijo češkoslovaška parlamentarna delegacija, ki vrača obisk italijanske parlamentarne delegacije v CSSR, ki jo je vodil senator Jannuzzi v novembru lani. iiiniiiiiiiiiiiiiiiniiilii»»iiinnu*ii''*i,»'***™“*,ttiiiiiiiim,iiHmM|,,|",,,,» Smirnov odpotoval na posvetovanje v Moskvo Norstad pri Adenauerju Zahodna Nemčija bo podaljšala vojaški rok? - Kancler ponovno poudarja, da bo do pogajanj s SZ prišlo eprej ali slej» Razgovori v Moskvi MOSKVA, 7. — Predsed ni indijske vlade Nehru je imel davi prvi razgovor Hiuščevom. TASS je sporočila, da sta oba državnika go v urila predvsem o vseh vprašanjih, ki so povezana s sedanjim mednarodnim položajem, ter o razvoju sodelovanja med obema državama. Zvedelo se je, da sta Nehru in Hruščev govorila o Berlinu in Nemčiji, o obnovitvi jt-arskih poizkusov in o razorožitvi. Pozneje je Nehru priredil na čast Hruščevu kosilo v inrijskem poslaništvu. Udele- BONN, 7. — Sovjetski veleposlanik pri bonnski vladi Smirnov je, na poziv svoje viade, danes odpotoval v Moskvo na posvetovanje. Glasnik sovjetskega veleposlaništva v Bonnu ni hotel ničesar povedati o namenu tega potovanja, niti koliko časa se bo Smirnov zadržal v Moskvi. V Bonn je prispel danes vrhovni poveljnik NATO general Norstad in se je poldrugo uro razgovarjal s kanclerjem Adeanuerjem. Njegov obisk sovpada z giasovi, ki so se pojavili tudi v tisku, m na podlagi katerih bodo v Zahodni Nemčiji podaljšan vojaški rok in bo 36.000 vojakov, ki bodo ob koncu tega meseca odslužili -rok, ostalo še nadalje pod orožjem. O razgovoru med Norsta-dem in Adenauerjem si izdali uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da je Norstad prišel v Bonn na povabilu Adenauerja, da bi ga “bve' stil o stališču NATO *jede vojaškega položaja in glede ustreznih dolžnosti dr5av c " mo Kljub krizi ne bodo spte-menili razvojnega programa NNa°današnji tiskovni konferenci za predstavnike tujega tiska je Adenauer dejal, da bi na morebitnih pogajanjih 7 Moskvo morali obravnavati «čim večje število argumentov, hkrati pa je dejal, da ie prepričan, da se »Vzhod in Zahod predobro zavedata posledic atomskega spopada, da bi mogla povzročiti vojno«. Adenauer je tudi izrazil svo-ie nasprotovanje mirovni konferenci, na kateri bi se zbrale vse države, ki so bile v zi.i so si;« voditelji se ga številni sovjet- vrinem stanju z Nemčijo, li.telji. Kakor poroča Na vprašanje, kaj je re ce na tem, da nameravajo podaljšati vojaški rok, je A-denauer dejal, da »ukrep še proučujejo pristojne oblasti« in da za sedaj še niso sprejel: nobene odločitve. Adenauer je večkrat poudaril svoje prepričanje, da se sedanja mednarodna kriza ne more spremeniti v svetovni spopad: «Odgovorni voditelji obeh blokov, med katere je danes razdeljen svet, se predobro zavedajo, da bi jedrska vojna imela za posledico konec človeškega rodu. Hruščev je inteligenten mož, ki skrbi za dobro svoje dežele in ve da bi oborožen spopad imel katastrofalne posledice tudi za Sovjetsko zvezo. Obe stranki vesta, da je moč vprašanja, ki ju razdvajata in iz katerih izvira sedanja napetost, poravnati in rešiti samo pri zeleni mizi, to je s pogajanji.« Na vprašanje, kaj namerava Zahod predlagati Sovjetski zvezi, je Adenauer dejal, «da ne bi bilo pametno predčasno pokazati adute«, in je dodal: »Osebno sem mnenja, da se pogajanja ne smejo omejiti na vprašanje Berlina, ampak jih je treba vsaj razširiti na druga vprašanja, glede katerih se Vzhod in Zahod razhajata. Cim obsežnejše je področje pogajanj, manj težko bo doseči kompromis.« Na vprašanje, kaj meni o predlogu, da bi v Berlin premestili sedež OZN, je Adenauer odgovoril s pripombo, ki mu jo je pred časom dal Mac Millan: «Sreča je, da Nemčij-a nima kolonij in ni članica OZN«; sicer pa — je dodal Adenauer — se zvezna republika raje ne izjasni o esni- tem vprašanju.. Na vprašanje, o čem sta govorila s sovjetskim veleposlanikom Smirnovom, je Adenauer dejal, da tokrat1 nista govorila le o Berlinu, ampak tudi o drugih vprašanjih «sve. tovnega pomena«, kakršno je tudi vprašanje razorožitve. »Diskusija o Berlinu je bila zelo živahna; na koncu pa mi je veleposlanik dejal, da bodo o tem vprašanju razpravljali po volitvah. Ne vem pa, če bom po volitvah jaz tisti, ki bom moral razpravljati o tej zadevi s Smirnovom.« Adenauer je tudi komentiral tiskovno konferenco de Gaulla in dejal: «De Gaulle ima jasne pojme o političnem položaju. Naklonjen je pogajanjem, toda postavlja nekatere pomisleke in pridržke, in ne morem biti jaz tisti, ki bi mu pri tem ne dal prav.« Katoliški škofi Zahodne Nemčije so sestavili pastirsko pismo, ki ga bodo prebrali prihodnjo nedeljo v vseh, katoliških cerkvah; v njem pozivajo vernike, naj glasujejo za »krščanske« kandidate na volitvah, ki bodo 17. t. m. Konservativni poslanec Wil-liam Yates je poslal Mac Mil-lanu brzojavko, v kateri zahteva čimprejšnje sklicanje parlamenta, ker «britanski narod mora biti točno poučen o obveznostih Velike Britanije v zahodnem Berlinu«. Yates se je včeraj vrnil v London iz Beograda, kjer je prisostvoval konferenci izvenblokov-skih držav. Glasnik Foreign Officea je danes izjavil, da bodo zahodne velesile izročile jutri ZSSR odgovor na sovjetsko noto od “• .• m-, W zadeva uporab- ljanje letalskih hodnikov v za. i hodnem Berlinu PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vrem* včeraj: najvišja temperatura 26.2, najnižja 196, ob 19, uri 24.2; zračni tlak 1009.9 pada, veter 4 km severovzhodnik, vlage 63 odst., nebo 1/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj. Tržašk nevnik Danes, PETEK, 8. si Marija Sonce vzide ob 5 33 in iepte®1*1 18.31. Dolžina dneva vzide ob 3.44 in zatone , zatone« 12.58. Jutri, SOBOTA, Peter 1131 Septe»W Strašna nesreča na delu v ladjedelnici Sv. Marka Dva delavca ubita in eden hudo ranjen Nesreča se je zgodila včeraj ob 7,30, ko je na tri delavce padia 12 stotov težka jeklena plošča, ki jo je pravkar dvignil žerjav - Ob 9.30 so vsi delavci zapustili delo v znak žalovanja - V enem letu so v ladjedelnici Sv. Marka zgubili življenje štirje delavci - Nezadostni varnostni ukrepi in vsiljevanje bolj intenzivnega dela Včeraj se je v ladjedelnici Sv. Marka zgodila strašna nesreča na delu, ki je napravila globok vtis med delavci, ki so tam zaposleni, in po vsem mestu. Zgubila sta življenje 58-letni Armando Canarutto iz Ul. Franca 14 ter 25-letni Sergij Cupin iz štramarja št. 21-E; hude telesne poškodbe pa je dobil 47-letni Silvio Dekleva iz Ul. Tiepolo 6. Canarutto, Cupin in Dekleva so včeraj začeli svoje delo ob 6.30 in so bili zaposleni na velikem dvorišču pred skladiščem kovinskih plošč. Nesreča pa se je zgodila ob 7.30. Ob 7.44 so ponesrečence sprejeli v bolnišnico, ob 8.30 pa sta Canarutto in Cupin podlegla hudim poškodbam. Na predlog notranje komisije in po dogovoru z vodstvom ladjedelnice so vsi delavci zapustili delo ob 9.30 v znak žalovanja za delovnima tova- rišema, ki sta tako tragično zgubila življenje na delu- Trije nesrečni delavci so na omenjenem dvorišču zbirali in prekladali velike kovinske plošče, ki jih rabijo za gradnjo neke ladje. Sortirali so jih in natančno pregledovali ter merili, nato pa jih je žerjav prevažal z ene na drugo stran. Dekleva in Cupin sta pregledovala kup pločevin, zraven njiju pa je bil Canarutto, ki si je zapisoval čas in nadzoroval delo. Z žerjavom je drugi delavec dvignil kovinsko ploščo, dolgo 12 metrov, široko 90 centimetrov in debelo 2 centimetra. Plošča, ki tehta več kot 12 stotov, je nenadoma treščila v višine 3,5 metra na Cana-rutta in Cupina, Deklevo pa je obrsnila. Drugi delavci, ki so bili priča tragični nesreči, so ostrmeli od groze in takoj priskočili ponesrečencem na pomoč. Očividci pravijo, da že dolgo ne pomnijo take nesreče in da ni moč opisati tiste trenutke. Blizu kraja nesreče je namreč delal takrat tudi Cupinov oče, ki je videl, kako je treščila težka plošča na njegovega sina. Takoj je spoznal, da je zgubil svojega edinega sina in je od žalosti skoraj zblaznel. Z rešilnim avtom gasilcev ladjedelnice so najprej odpeljali v bolnišnico Canarutta in Cupina. takoj potem pa Deklevo. Čanarutta in Cupina so s pridržano prognozo sprejeli na I. kirurški oddelek, Deklevo pa na ortopedski oddelek. Canaruttu je plošča zmečkala levi del prsnega koša, mu zlomila levo nogo. in mu povzročila notranje poškodbe, Cupin si je zlomil medenico, dobil je pretres možgan iri'Š8 hudo ranil ter pobil po glavi in hrbtu, Dekleva pa si je zlomil levo nogo in se opraskal po levi roki, zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni. Na kraj nesreče so kmalu nato prišli funkcionarji komisariata javne varnosti in znanstvenega oddelka kvesture ter sindikalni zastopniki in predstavniki vodstva podjetja, da bi ugotovili, kako in zakaj je prišlo do nesreče. Žalostna vest se je naglo razširila po mestu in je vzbudila komentarje ter kritike na račun vodstva ladjedelnic in delovnih pogojev, v katerih morajo tam delavci delati. Skupina delavcev je odšla pred vodstvo ladjedelnic in tam izrazila svoje nezadovoljstvo ter zaskrbljenost zaradi razmer, ki so povod takim nesrečam. Žalostno je namreč dejstvo, da so v tej ladjedelnici v dobrem letu zgubili življenje na delu že štirje delavci. Vsem je tudi še v spominu tragični konec 52-letnega delavca Alojzija Guštinčiča, ki je tudi zgubil življenje 13. maja, ko je tam raztovarjal plošče iz železniškega vagona. Značilno je tudi dejstvo, da je bil Canarutto po poklicu pomorski kapitan, Cupin ladijski kovač, Dekleva pa varilec. Tako Dekleva kot' Cupin sta morala zdaj delati kot težaka, v pomanjkanju primerne zaposlitve v ladjedelnici. Canarutto je bil več let vkrcan na neki ladji, nato se je zaposlil kot uradnik pri CRDA in je bil zadnje čase dodeljen skladišču, zdaj pa je moral nadzorovati pri izbiranju, oziroma selekciji plošč. Kakor smo že omenili, je bil Cupin edini sin in je živel s svojim očetom Petrom ter materjo Albino rojeno Spa- f PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, me. sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 oin, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljub. ljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-982, tekoči račun pri Komunalni banki v Ltublja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali ogla«! 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja ln tiska ZTT, Trst V______________________________J gnoletto, Dekleva pa je bil samski, medtem ko je Canarutto živel s svojo ženo in sinom Gualtierom ter hčerkama Fiorenzo in Anno Pio, dve hčerki pa sta poročeni. Kakor smo že omenili, so z žerjavom prekladali plošče. Pravijo, da je do nesreče prišlo, ker en primež ni krepko držal plošče, ki je zdrsnila: to pa zaradi tega, ker sta bila baje primeža pritrjena poševno, namesto navpično eden nad drugim. Delavci delajo tam na akord po učinku in tako se včasih zgodi, da niso preveč oprezni in previdni, sicer bi bore malo zaslužili. Pod tem moralnim in psihičnim pritiskom ni čudno, da pride do nesreč. Spričo tako hude nesreče, ki je prizadela nesrečne delavce, njihove družine in ves delavski kolektiv v ladjedelnici Sv. Marka, se je včeraj nemudoma sestalo tajništvo sindikata FIOM skupno z nekaterimi člani izvršnega odbora in sindikalnimi predstavniki delavcev omenjene ladjedelnice. Po sestanku je tajništvo FIOM izdalo uradno poročilo, v katerem izraža v imenu vseh včlanjenih delavcev globoko sožalje prizadetim družinam in delavcem ladjedelnice Sv. Marka, Poročilo nato tudi pravi: ♦ Spričo izredno hudega dejstva, da so bile v enem letu tri smrtne nesreče, pri katerih so zgubili življenje štir-' vprašanja nesreč na delu. je delavci, da sta se dve smrtni nesreči in druge hude nesreče zgodile prav na istem sektorju, tajništvo FIOM meni, da gre za hudo odgovornost, ki jo je treba pripisati politiki vsiljevanja vedno bolj intenzivnega dela, čemur sledi večja nevarnost na delu*. Omenjeno tajništvo tudi poudarja, da se bodo delavci ladjedelnice Sv. Marka vztrajno borili za zboljšanje delovnih pogojev in večjo varnost na delu. V tej borbi jim bo omenjeni sindikat vedno bil ob strani. Zato bo že danes ob 17. zborovanje delavcev Sv. Marka, ki ga organizira tajništvo FIOM na sindikalnem sedežu v Ul. Pon-dares 8. Tudi delavska zbornica CJ.SL je takoj pp nesreči izdala kratko poročilo, v katerem tajništvo sindikata metalurških delavcev izraža globoko sožalje prizadetim družinam in obvešča, da bo imenovalo posebno komisijo, ki se bo morala krepko lotiti tMlimhiUllllHiilutliillllliiliimiliilllliimiltmiiimiiitiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiMiiiiiitimiiiiiiiiiiitimJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitilllllllllHiiimiiilllllllill Nadaljevanje kongresa občinskih zdravnikov V nekaterih krajih je preveč v drugih pa premalo zdravnikov Doslej ni še vlada pomislila, kako bi se dalo pravilno razmestiti na tisoče zdravnikov, ki letno prihajajo iz italijanskih vseučilišč Včeraj so se na pomorski postaji nadaljevala dela 35. vsedržavnega kongresa občinskih zdravnikov. V poznih popoldanskih urah je ravnatelj zdravniške klinike padovan-skega vseučilišča prof. Dalla Volta predaval «0 simptoma-tologiji srčnih bolezni«. To je bilo prvo predavanje znanstvenega značaja v okviru kongresa. Vse dotlej se je nadaljevala razprava o poročilu predsednika kongresa prof. Pezzane. Razprava se je tudi včeraj sukala okoli raznih sindikalni^, vprašanj, ki se z vedVlo večjo Ostrino poslavljajo pred združenje. Razne intervencije udeležencev so dokazale, da se zdravniška kategorija nahaja v precej kočljivem položaju. Neki zdravnik, ki je vedno vestno zasledoval dogajanja na sindikalnem področju, je menil, da je za sedanji položaj občinskih zdravnikov kriva vlada. Medtem ko se je pozanimala za namestitev vseh delovnih moči, ki so jih višje šole usposobile za ta ali oni poklic, ni nikdar pomislila, kaj bo s tisoči in tisoči zdravnikov, ki vsako leto prihajajo z 20 vseučilišč, ki delujejo v Italiji. Tako se je zgodilo, da je danes na področju zdravniške službe preobilica zdravnikov, ki si drug drugemu odjedajo kruh. V teh pogojih se občinski zdravniki nahajajo v nekakem privilegiranem položaju, ker pač lahko računajo na gotove mesečne prejemke, d oči m je kopica dru- lliiiiiim ttiilimiilllliliiiiiiiiiiiiiiiillliliiiilliiumiililliii i ■■■■um ii iilimii iliiiliiliiiii ■■im iiiiiii Danes važna skupščina uslužbencev Včeraj so se vrnili iz Rima sindikalni predstavniki - Dopoldne sestanek na županstvu gih zdravnikov dejansko brezposelna. Te pripombe bodo do določene mere tudi držale. Vendar pa je treba pripomniti, da ni gostota zdravnikov enakomerno porazdeljena po vsej državi. Medtem ko namreč večina zdravnikov sili v Severno Italijo, ali pa v velika mesta, pa zaostala področja krvavo potrebujejo zdravniške pomoči. Te neenakomernosti v razvoju zdravniške pomoči ne gre seveda pripisovati zdravnikom kot takim, temveč jgyniifl) ■ m a •*» C£ ^ A v., Kral v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je včeraj Jeklena plošča ubila dva delavca in enega hudo ranila. Na sliki vidimo žerjav, s katerega je jeklena plošča padla na nesrečne delavce. Puščica pa nam kaže škripec, na katerem je bila usodna plošča slabo privezana, kar je povzročilo nesrečo cej ranil po roki in si poškodoval mezinec. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni. Prav tako se je v pristanišču ponesrečil včeraj dopoldne 32-letni Augusto Tof-farin iz Kolonkovca 696. Na-tovarjal je vreče saharina na voziček, pa se je oje naglo okrenilo In ga udarilo po prstnem košu. Z rešilnim avtom so Toffarina nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober mesec. Včeraj dopoldne se je ponesrečil na delu tudi 61-letni Josip Kramer iz Križa 347. Zaposlen je bil v novi stavbi, ki jo gradi podjetje Cri-smani v Drevoredu Ippodro-ma, pa je padla nanj z o-grodja deska ter ga močno udarila po glavi, zaradi česar so ga sprejeli na II. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. Na delu v Tovarni strojev pri Sv. Andreju se je popoldne ponesrečil 30-letni Giordano Komar iz Zagraja pri Gradiški. Pri stružnici se je pretegnil in je čutil hude bolečine v prsih. Sprejeli so ga na IV. medicinski oddelek in se bo moral zdraviti dober mesec. V čistilnici *Vincor» pa se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 33-letni Adalber-to Tauceri iz Ul. Molini 130. Na delavca se je namreč prevrnilo nekaj praznih kovinskih sodov, zaradi česar se je Tauceri pobil in ranil po glavi ter levi roki. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti osem dni. Bartolija ministru za finance, kjer se zavzema za izredne ukrepe v korist tržaškega gospodarstva. Med drugim Bartoli očita ministru Andreottiju, ki še ni poskrbel, da bi prišlo do izgradnje letališča v Ronkah. Toda to je le postranski očitek. Bivši župan poudarja v svojem pismu predvsem to načelno stališče: «Ravnati s Trstom, oo nevihti, ki ga je prizadela z vojno, kot z drugimi mesti na polotoku, je bila in je še vedno huda napaka; vztrajati pri tej napaki bi pomenilo napraviti slabo uslugo vsej državi». V teh besedah ne spozna-rno več Bartolija, tistega župana, ki se je strašno togotil še pred petimi leti ko so o-pozicijski listi pisali da gre tržaško gospodarstvo rakovo pet. Ko se je prikazalo, da propada pomorska trgovina, da za ladjedelnice ni dela, da se Tržačani izseljujejo, je Bartoli z vso vnemo zagovarjal tezo, da se ne smemo pritoževati: število telefon- skih naročnikov stalno raste, avtomobilov je vedno več, tobaka se pokadi, da je veselje itd. To so bili tedaj njegovi argumenti. Zakaj ta nenadna sprememba? Ali so telefonski a-parati izginili, ali se danes Tržačani vozijo s predpotopnimi vozovi? Kaj je pičilo Bartolija, da si je izposodil ugotovitve opozicijskih listov in strank? Ali se morda za vsem tem ne skrivajo bodoče volitve v senat in voha po senatorskem stolčku? IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7 septembra 1961 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 5 oseb UMRLI SO: 56-letni Carlo Bi-siacchi, 31-letna Nerina Berri vd. De Šantl, 71-letna Carla Zocco por. Zarpellon, 74-letna Ines Praust vd. De Marchi, 66-letni Mario Girardi. NOČNA SLU2BA LEKARN Cipotla, Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al-la Maddaiena, Istrska ulica 43; Pizzul Cignola, Korzo 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladajoče) pomaranče 423 447 435 limone ....... 77 141 129 smokve 50 71 59 jabolka 18 129 88 hruške I . 1 . . . 94 212 106 hruške II . I ... . 41 94 77 breskve I . . . ; . 83 224 94 breskve II 29 83 65 slive............t . 30 50 41 grozdje .... 1 I t 71 153 100 pesa ................ 25 80 60 kumarice ...... 65 94 77 čebula 41 53 41 svež fižol : 118 165 141 stročje 141 176 153 razna solata , . . ! 60 140 100 jajčevci .....;. 50 83 77 krompir . 23 43 41 paprika . . . 5 . . . 24 71 36 paradižnik 24 71 36 zeleni radič I . . : 200 350 250 zeleni radič II . . . 50 150 100 špinača.............. 120 150 130 bučice 59 160 129 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). Valute 1 Trst dolar 619.50 švicarski frank 143.73 funt šterling 1741.— francoski frank 124.92 marka 155.15 šiling 23.90 pezeta 10.30 di riar —.70 1 marengo 4900.— zlato 709.— 1 KONCERTI V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za ljudski koncert, ki ga bo danes ob 21. uri priredila Tržaška filharmonija v Avditoriju. Dirigiral bo Aldo Faldi. GLASBENA MATICA -------- T H S T ------- Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se vrši do 9. septembra v šolski pisarni, Ul. R. Manna 29, telefon 29779 od 9. do 12. ure dopoldne. Vpisovanje v podružnico glasbene šole na Proseku bo danes 7. t.m. ob 18. uri v prostoru Prosvetnega društva. Poučujemo klavir, violino, vse ostale orkestralne inštrumente, saxofon, kitaro, harmoniko in tolkala (bat-teria). Pričetek pouka v ponedeljek, 11. septembra. ( Šolske vesti ) Na Državnem trgovinskem tehničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12.. ure v tajništvu zavoda v Ul Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961. Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 za I., II. in III. razred do vključno 25. septembra t. 1. m * * Ravnateljstvo Drž. znanstv. liceja sporoca; Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se prično dne 15. septembra 1961 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. * # # Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikov v T»stu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popoldne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio št. 9 neprekinjeno do 25. septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. # * * Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolinj javlja, da se vrši vpisovanje zg prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v II. in III. r. je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predlož ti zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra. Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali- takoj po opravljenih izpitih. * * • Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v I , II. in tretji razred nadaljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure. Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: 1 Rojstni list od anagrafskega urada; 2. potrdilo o precepljenju; 3. potrdilo o zdravih očeh; 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo na šolskem tajništvu. * * * Ravnateljstvo državnega industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leto 1961-1962 za I., II. in III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10. do 12. ure od 4. septembra t.l. dalje. * * • Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Trstu se je začelo. Zaključilo se bo 25. septembra. U-radne ure so vsak dan od 10 do 13. IZLETI Prosvetno društvo Lonjer-Ka-tinara obvešča izletnike Za Bled-Bohinj, da bo odnod izpred avtobusne postaje na Katinari v nedeljo 10. t.m. ob 4 uri zjutraj. Priporočamo točnost, ker zamudnikov ne bomo čakali. Slovensko v Trstu V soboto, 9. septe®6” priredi na dvoriš®1 K R I Z M A N v VELIKEM R^'1 komedijo BRANISLAVA «Dr. N>IS|1 Rti* Režiser: AD R I J AN Scenograf: - JOŽE ČESA« .tem«* rep'1 V nedeljo, 10. seP>'“ f priredi na dvoriš« K R I Z M A N v velikem treh d®1’1' opereto v tre« EMMERICHA ^ «čarda$ KNEG10 d5!ka» «»»“ Režiser: -jjj!' ADRIJAN Scenograf: „ JOŽE CESA DAROVI IN Ob tretji ohl^e f dreja Pregare? 1000 lir za Dijas«0 MALI tel. VESPAGENZIA "U ,ir S na obroke od 6®" šport«. o< VESPAGENZIA 5160 lir za 150 &*>• rimi presta. aini. VESPAGENZIA 4500 lir za 125 kub- jJ ka izbira vesp. ” .0/ rabljenih motorni" ^ Poskrbimo tudi za za izvoz. M K I Nazionale 16.00 mesecev«, Tognazzl , | ]0' •• d i Fenice 15.30 «Levj' (j to Salvatori in T' na. . , / Exceisior 16.00 * jil>V 1-ec«. Prepovedano Grattacielo 16.00 «*" IS,;? beznj Henrika jSaV lor, Danielle Dah pf. Mercouri, Bernar s-jj Arcobaleno 16.00 konju«, Nino M* nette Stroyberg- ^i Superclnema ve1*’ Maria Shell. Pre™ dini. , m i«1 Alabarda 16.30 «■ technicolor Sede10 nor‘J° Aurora 16 30 lobi«. . t’ Cristallo 16 30 stopnic«, Robert nicolcr. celt',) Garibaldi 16.30 * gard° nicolor, Brigi®e a tonio Vilar. |n J Capitol 16.30 «T° tt&J vojnem pohodu*' jj* Impero 16.00 «Te"^ j stvo». l4>tje Italia 16.30 d*1* « Film I. Bergla ss,j Massimo 16.30 ({ c o lor, Ld Fury 1 Moderno 16.00 « technicolor, K A in Gino Cervi^^ te*-*- RD 0® Gino Ccr^i:iIiei'J'5 Astoria 17.00 «Gr"„nic^ berlandom«, te" . Ladd , rl£ P'* . Astra 16 30 ,pC' gangster«. tfffi Vittorio Veneto feSjiie>. odsek za pog; K, j jsrzm Marconi 16.30 na flar) >0 »Divja balad«*’ Piiuy(i Antnony <^ul0.en ne gre po zlu. Na-šoev? . lega Je Po potovanja Hru- melo agrarnih področjih ’zve se boljše blago nije, ‘Z Bolgarije in Rorau-^ te«! eene pa pravijo, ^'V/tv^nlethxblaga ni dovolj. V mesec.h je še hu-#Iave .3?krat sadja in zele-^ižen h zmanjka. Poleg Že‘enja!*fa najboljše sadje in “ztiih Prihaiata na trg s ohišnic. To, kar Si ^aio t,/pb količinah dobav le kolho ^noao »** *n ti, slabše 'kakovosti. zi in sovhozi, tu 'v na ,prelrajamo s tržnice a°vjetsk«. luklUralne probleme h se vga Poljedelstva. O razn« 2adpjem času mno-Gled^iia. vjja 6ga Se v diskusijah V« ^gra^ PrV0 mesto na' Sat; m °Srn Postal nnja v šajo v kolhozih, tem, da je °vna formalističen da delita”1, 10 dopolnilna plahti wrriiev le -Srh!.Vnih in ^ka Ski hr * mehanično, brez ekonomskih lrr da je edina e-a sP0dbuda za kol-Cj- Pjegova ohišnica. . ta “komunist« pravi: ,/°v s„ oslaianja nekih kol* /ta j. Pe razlagajo s kva-S g lsSa pač Z nečim ^VarS3^.-ok je ne-V zaim,,« Pacela material-8e’ p0lban!inran°Sti kolhozni- Pou011 bui*dl' niso ustrezni N U/k^/anje vedno doseženi. Po delovnih Nedelovnem dnevu ni ^ kv-’*avlial° naj° godali zna„Cln "agrajovanja ali* tudi koli- «u Se etn° Proizvodnjo, bi Pojavili predlogi ^0' med obsegom aeleža, produktiv- stjo ^ ^ Za!«°Zn'ka! 1,n/‘žino nagrade li se st hVi, «G tud("^omunist»>- Ni-a‘ drugi dajo razni avtorji različne odgovore; Eni trdijo, da bodo kolhozi ostali zadružna ' oblika v preraščanja v sovhoze. Drugi menijo da se bosta o-hranili obe obliki. Tretji pa pravijo, da bodo tudi sovhozi, kot državna podjetja, postopno prešli v obliko kolektivnega zadružnega samoupravljanja. V listu »Gospodarska vprašanja« ekonomist Somin odgovarja; «Ne smemo idealizirati sodobne oblike upravljanja sovhozov, kjer se načrtovanje in vodenje uresničuje v glavnem od zgoraj in kjer delavci ne sodelujejo v vodstvu«. Drugi gospodarstvenik, Mel-nikov, predvideva: »Namesto dveh sektorjev v poljedelstvu bo ustanovljeno enotno sploš-noljudsko gospodarstvo, osnovano na vsenarodnem lastništvu. To bo nastalo kot rezultat razvoja kolhozno kooperativnega lastništva, ne pa kot podržavljenje. Tudi upravljanje sovhozov bo vedno bolj prehajalo v družbeno samoupravno organizacijo«. Na to orientacijo »Gospodarska vprašanja« odgovarjajo: »Nedopustno je, uvajati v državna podjetja oblike delitve dohodka, ki so v navadi v zadružnih podjetjih. Za državna podjetja (sovhoze) bi to predstavljalo korak nazaj in popuščanje sodobnemu revizionizmu, ki smatra skupinsko lastništvo proizvajalcev za bolj napredno kot je sploš-nonarodno lastništvo socialistične države«. Končno pa je »Komunist« opozoril: «Partijska linija o utrjevanju in razvoju kolhoz-ne ureditve je v protislovju težnjo preraščanja kolhozov v sovhoze, ki se v zadnjem času širi v vrsti republik in dobiva svoje teoretično opravičilo v delih nekih gospodarstvenikov«. Program partije je predvidel nadaljnji razvoj tako za-druženega kot državnega sektorja v poljedelstvu. - Toda tako v programu partije, kot komentarju ((Komunista« se izogibajo vprašanju načina vodenja in sodelovanja kol-hoznikov in sovhoznih delavcev v upravi in delitvi, Državna lastnina se smatra torej za oolj napredno od zadružne, sodelov ;nje v upravi in pri delitvi dohodka pa se hkrati smatra za pozitivno značilnost kolhoznih odnosov ki pa se ne more in ne sme uvajati v sovhoze. Zato pridemo do teoretičnega začaranega kroga, ki se je postavil po robu praKtičnemu reševanju ključnega problema kmetijske proizvodnje in sicer temu, da bi morali najti mehanizem stimulacije tako pri kolhoznikih kot pri sovhoznih delavcih. Jasno je, da rešitev tega vprašanja ni v kampanjski organizacijsko-politični mobilizaciji, pa čeprav slednjo na široko in uspešno izvedemo, pač pa v globljih posegih v družbeno-gospodarski mehanizem poljedelstva, o čemer sedanje diskusije ekonomistov govore v tako različnih variantah. F. B. Irina Denič, mlada filmska igralka jug. porekla, bo igrala v Zanuckovem filmu daljši dan v zgodovini«, ki bo najdražji film, kar so jih kdaj napravili «Naj- Vse in izključno «samo za obrambo» Preko 18 zveznih republik ZDA enoten sistem raketnih oporišč Cela množica najmodernejših strojev in cela vojska ljudi gradi proti atomski bombi odporna podzemeljska raketna iztrelišca Sedaj, ko so Sovjeti napravili nekaj zaporednih atomskih poizkusov, so Američani sklenili, da se bodo tudi oni »pospešeno potrudili«, da bi se pripravili na ((obrambo svobodnega sveta«. Vsem, — tako na Vzhodu kot na Zahodu — vsem gre «za obrambo«. In v ta namen se že tako strahotna orožja vedno bolj izpopolnjujejo v ta namen gredo milijarde za milijardami. V tovrstne «obrambne» stroške in gradnje spada tudi poseben sistem podzemeljskih raketnih oporišč v ZDA, o katerem nameravamo pisati: Severno od Little Rocka, v Arkansasu, bodo avtomobilisti, ki se vozijo po 67. državni cesti, opazili desno in levo od ceste množico traktorjev, tovornih avtomobilov, žerjavov in marsikaterega podobnega o-rodja in okoli teh tehničnih pripomočkov še množico ljudi s tipičnimi čeladami na glavah: Grade ogromne jame v zemlji za rakete vrste «Titan 2». Kdor pa bi z letalom ponoči potoval na 51. progi Zahodne mreže, b; mogel v okolici Cheynne videti iz letala pod seboj kar celo množico žarometov in luči. Tu grade izstrelišče za rakete vrste »Atlas«, ki je že'skoraj dokončano. Vse od New Yorka pa do Kalifornije, skozi 18 zveznih držav ZDA. grade najširše in najbolj zapleten ((obrambni sistem«, kar so ga kdaj koli gradili v mirni dobi. Gre za gradnjo podzemeljskih oporišč za izstreljevanje balističnih raket vrste Atlas, Titan in Minute-man. Ves sistem bo dokončan leta 1963 in bo stal cel kup milijonov. Ogromne rezerve raket z atomskimi glavami bo-ao tu nared, da na pritisk gumba odfrče v zrak in nato «v srce sovražne dežele«. Kolikšnega obsega je ta o-brambni sistem, se ne da točno povedati, hkrati pa je ne- mogoče ga graditi tako, da bi javnost o njem ničesar ne vedela. Zato se o njem marsikaj Gradnja je v režiji ameri- niiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiililliiniiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiililiiiiillilllliiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiifiiiiiillllllliliitiiiiiiiiiiiiliiiiiHiiiiiiiiiiiiinouuuiiunmHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitiiiiiMitiiniiiiiiiiiinioi1 Lep izlet k izviru Tera in, po Terski dolini Beneška vas Muzac je zelo čedna zemlje pa ni niti Živinoreja je izumrla, ker se ne izplača, ker na Muzcih planšarstva ni več Kaj bi bilo potrebno za turizem - 11-letni deček pomaga materi kot tolmač Avto se je ustavil nekoliko pred razpotjem cest za Muzac in Učjo in sicer prav tam, kjer sem potem ob šesti uri popoldne čakal na avtobus za Učjo, kjer je avtobusna postaja za Muzae, ki se je stisnil v zavetje, z&-,. lo strme gore, precej visoko nad. razpotjem in kamor avtobus ne vozi. Dd tam, kjer se ustavlja avtobus, gre kratka pot preko suhega korita potoka Meje do prijazne gostilne nad izvirom Tera. Za ta izvir bolje ustreza izraz vrelec, ker voda tam r^s vre izpod zemlje na dan. Mikalo me je, da bi ja šel gledat in se hla‘dit. v senco mladih smrek pred gostilno, ali potem bi bil moral peš po soncu kake pol ure strmo navzgor do vasi. Bolje bo, sem =: mislil, da si prihranim senco za potem, ko se povrnem iz Muzca na razpotje in prosil sem šoferja, naj me zapelje še gor do vasi. Ko prideš iz soteske do izvira Tera, se gore pomaknejo nekoliko bolj v stran, svet se razširi in obzorje postane bolj pregledno in zanimivo. Dihati začneš zopet svobodno in veselje do življenja te na novo obvlada. Posebno veličasten pogled nam nudi tu skoraj navpično južno pobočje Muzcev, golo in vse razora-no in razjedeno od hudournikov in predzgodovinskih ledenikov, medtem ko sta, zapadno od izvira Tera, Široki-plaz in zahod-ao-od njega Cuk pokrita gozdovi«. Prav tako sta vsa zelena tudi Tam Na Vršacu in Breški Jalovec, vzhodno od izvira Tera in na jugu doline Muzcev, po kateri teče, oziroma bi moral teči že omenjeni, skoraj vedno suhi hudournik Meja. Pokrajina, kjer izvira Ter, je sploh tako slikovita in raznovrstna, da prav gotovo ne bo nikomur žal, ako si jo ogleda. Vas Muzac spada v občino Brdo, kamor spada vsa Terska dolina od Njivic do Muzca in bližnjih Simcev. Sedanji župan Marchiol je iz Muzca, kjer tudi stanuje. To vas sem si predstavljal vse drugačno kot sem jo našel. Menil sem namreč, da . mora biti to neka zanemarjena in pozabljena zakotna vasica. Pa ni tako, hiše so vse lepo zidane in čedne ter pokrite s korci, polja pa ni niti za eno dobro kmetijo. Vas se zdi kakor izumrla, prebivalci, kakor v drugih vaseh Beneške Slovenije, so skoraj izključno otroci in starci, de- °Spod predlogi. po i/da 'je^treb3 vpraaan^a>> bvri^voVtiUeDa nagrajevati Jnti« ’ «e Da In ko'ičini pro-del« tP° kol*čini vlo-ie /»o »Ekonomiki 'im na!a:lStva,, Pravi, da "m '«akoVogs;a)evati p° koli- doseženj ln Pr°izvodni % nti0. h, 'PiČesv/ Proizvodnje. % enia, dJa Gazeta» pa H tt>e ie i »J® treba P°sta’ ‘Herodi koleJ?-^^dunlni, am- vsak /anosti 1 Slstem za-■ k'>lh('—’. Po katerem bi bil> mater>a'- »a, Pa nieg0v za „ =~vega PsPeh vse brigade, samo za načrta, V !tedlogi na rat)j U(ii kritin s0 Pritegni'i l9t'zmeVarnosB 6 ln S1Cer *za' 0tn» prec* Partiku- skih družK “degeneracijo ‘W.°dho»ov beno - gospodar-dartu ri in A kolhozu». O 'led/ni bi5t ružben° - gospo-Prsv u se °dnosov v po- i)a 'ako V. zadnjem času ^ na široko razprav- M, v Poljedelstvu, Petek, 8. septembra IDttl Radio Trst A 7.06; Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.3c: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vruljak; 12.30: ka vsaKp.gai neka!; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Orkester Alberto Casamassima; 17.25: Pesem in ples; 18.15: Umemost, književnost ;a prireditve; 18.30: rtameau; Suita arij m plesov iz tragedije »Dardanus«; 18.55: Pianist Gabrijel Devetak; 19.10: Orkester Ray Anthony; 19.30: Obletnica tedna; 19.45: Kitarista Jo Van Vetter in Bruno De Filippi; 20.00: Šport; 20.30: Znar.i pevci; 2i 00: Gospodarstvo in delo; 21.15: Koncert operne glasne; 22.00: Garibaldinski pisatelji; nato Havajski motivi; 22.50: Harlem ponoči. 19.30: Prenos RL; 22.15: Kvintet George Shearing in orkester Billy May; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. 8.30: Nacionalni program 6.30; Vreme na ital. morjih; 7.00: Jutranje melodije; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.30: Program lahke glasbe; 12.20: Glasbeni album; 13.30: «11 Ritornello« — dirigira Angelini; 15.15: Na počitnice s glasbo; 16.00: Program za otroke: 16.30: Karakteristični kompleks «Speria»; 17.20: Plesna glasba; 17.45: Klavir v jazzu; 19.30. Filmske in gledališke novosti; 2.1.00: Simfonični koncert; 22.45: Nunzio Roton-do in njegov orkester; 23.15: Orkester Paolillo. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Carlo Paochiori in njegov orkester; 14.45: Benetke 1885 — Tržačani pri splavitvi oklop-mce »Morosini«; 15.00: Dela Richarda VVagnerja v Trstu. Koper 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Glasba po željah (II. del); 13.40: Festival v Kostariki z orkestrom Stanley Black; 14.00: Operetne melodije- 14.40; Poje zbor RTV Ljubljana; 15.30: Godba na pihala Zagrebške vojne oblasti; 16.00: Hitmj za mlade; 16.30: Jugoslavija v svetu; 16.40: Odlomki iz oper; 17.40: Plesna glasba- 18.00: Prenos RL; 19.00: Igra orkester Robert Farnon; //. program 9.00: Jutranja glasba; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.00: Deklica ob 13 predstavlja; 14.00: Naši pevci; 15.00: Zlati glasovi; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Italijanski «Canta- storie«; 17.40: Glasbena pravljica z Ninom Tarantom; 18.30: Športno popoldne; 18.40: Uspehi Carisch; 19.20: Žepni motivi; 20.30: Opereta od Dunaja do Broadwaya: ((Vesela pot«; 21.45: Večerna glasba. Slovenija 8.05; Glasba ob delu; Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.45: Anton Lajovic: Capriccio; 9.00: V svetu opernih melodij; 10.15: Ob obalah južnih morij; 11.00: Zvoki iz domačih logov; 11.24: Petar Stojanovič: Trio za dve violini in violo; 11.40: Holly-vvoodski promenadni orkester; 12.00: Slovenske narodne poje Ivica Mrak; 12.25: Klavir v ritmu; 12.40: Pisani zvoki z Dravskega 'polja; 13.30: Grupa Dalmatincev In ansambel Milana Stanteta; 13.55: Antonio Smareglia: Istrska svatba; 14.35: Pevci zabavne glasbe in orkester Alfred Scholz; 15.40: Poje Slovenski oktet; 16.00: Športni tednik; 16.20: Ruleta z zabavno glasbo; 17.15; Koncert Za vas; 18.00: Hammond orgle; 18.15: Ljudska glasba raznih narodov; Narodna glasba iz Indije in Indonezije; 20.00: Zabavni orkester Raphaele; 20.30; Iz del Antonina Dvoraka; 21.15: Oddaja o morju in pomorščakih; 22 15: Godala v noči; 22.35: Moderna plesna glasba; 23.05: Joseph Haydn: Godalni kvartet v f-molu op. 30 št. 5; 23.25: Janaček: Dnevnik pogrešanega. III. program 17.00. Sonate za klavir; 19.30: Ferruccio Busoni: «Noc-turno sinfonico»; 20.00: Vsako-večerm koncert (VVeber, Schu-man, Prokofjev); 21.30: Spev «2ena iz Vergiuia»; 22.30: Skladbe Gustava Mahlerja in Antona bruckerja. Ital. televizija 18.30: TV za otroke; 20.30: TV dnevnik; 21.15: ((Javni tožilec« — televizijska igra; 23.40: TV dnevnik. Jug. televizija 20.00: TV TV o filmu; jugoslovanske dnevnik; 20.20: 20.45: Program kinoteke. la sposobni so razkropljeni po svetu; živinoreje, se lahko reče, da sploh ni več. Planine, kjer so se nekdaj pasle njih črede, so ((zaključene«. Prav ta izraz je rabila neka ženska, da mi pove, da je planšarstvo izginilo iz Muzca. In vendar pričajo lepe hiše, da je vladalo tam nekoč vsaj relativno blagostanje. Mlečni pridelki, sir in maslo, so se nekdaj gotovo razmeroma bolje prodajali kot danes, zaradi česar se živinoreja ne izplača več, vsaj kar se tiče Muzca in nekoliko minut od njega proti vzhodu oddaljenega naselja Simcev. V Muzcu sem videl tudi nekaj trt z drobnimi zelenimi grozdiči, ki pa seveda ne dozorijo, vsaj pošteno ne, saj leži Muzac okoli 640 metrov nad morjem in 117 metrov nad izvirom Tera. Planine nad Muzcem, kjer so se nekdaj pasle njegove črede, pa leže okoli 340 metrov više. Muzac bi bil primeren za letovišče: zadostna višina, čist ter svež in suh gorski zrak. Razen tega nemoteni mir in pokoj, ki postaja za današnjega meščana vedno bolj potreben. Videl sem tam nemški avtomobil, ki se je pa ustavil le nekaj minut potem zopet oddrdral proti Centi. Seveda bi bilo treba urediti predvsem prenočišča in avtobusno zvezo. Razen tega bi bilo treba nasaditi nekaj dreves za senco. Tudi kopališče bi lahko napravili spodaj pri izviru. Tera. Naloga ki ne bi bila neizvedljiva za mladega in podjetnega župana Marchiola. Sonce me je žgalo od zgoraj in prah mi je obelil sandale, ko sem korakal po neasfaltirani cesti od Muzca dol proti izviru Tera. Da, sandali! Nikoli več jih ne obujem za izlete; ne enkrat sem jih moral sezuti in stresti iz njih kamenčke, ki so hoteli na avstostopni način brezplačno priti v dolino. Ko sem prišel do gostilne nad izvirom, sem si moral izposoditi ščetko,' tako sem bil prašen. Na avtobus za Učjo sem moral čakati več ko dve uri, Ki mi pa ostanejo za vedno v prijetnem spominu, Počival sem pred gostilno, v senci mladih smrek, ki so jih posadili brez dvoma, ko so sezidali gostilno nad izvirom Tera, kot privlačno točko za turiste. In res je bilo tam spodaj okoli vode in tudi v vodi precej živahno. Večinoma so bili dečki in deklice, ali bilo je tudi nekaj odraslih. Pripeljali so se z nekaj avtomobili, ki so čakali nanje zgoraj ob cesti. Tudi pri mizah na dvorišču je bilo nekaj gostov. Ti so se pa bolj zanimali za vino, kot za vodo tam spodaj. Ko sem prišel jaz tja, jih še ni bilo. Po dvorišču se je vrtel deček, star okoli enajst let; bolj v strani, v senci, pa je v ležalnem stolu (za katerega sem ga zavidal) spal gospod v črnem. Poklical sem fantka in mu nekaj naročil; ko mi je postregel, šepa se spu.stil ,,z .njim. v razgovor. Razumel me je zelo dobro in odgovarjal v književni slovenščini. -- Kako to, sem ga vprašal, da govoriš tako dobro slovenski? — »Dovršil sem slovensko osnovno šolo v Gorici in zdaj sem tukaj doma na počitnicah.« Malo potem je prisedla k mizi njegova mati, gostilničarka, s katero sem nadaljeval razgovor, ki pa ni tekel tako gladko, kakor z njenim sinom; nekatere moje besede ni dobro razume- la in deček je bil vesel, da ji je mogel pomagati kot tolmač. Povedala mi je, da je doma iz Viškorie in naš pogovor se je začel vrteti okoli Viskorše in skupnih znan cev. In Muzac, ki' mi ie bil do tedaj popolnoma tuja deveta dežela, mi je postal kar nenadoma tako domač, da bi bil najraj-i o-stal tam. Bazovica, Dolina, Boljunec, FroseK, Križ, Nabrežina, Tipana, Viškorša, Zabnice, Ukve, itd. itd. je zame vse skupaj ena ogromna slovensr.a vas, kjer sem povsod doma. Lepo po domače sem se počutil v Muzcu, pri izviru Tera in še prehitro je prišel avtobus, ki me je odpeljal v Učjo. DRAGO GODINA škega letalstva in osnovni namen teh gradenj je, poleg ((obrambnega«, ta, da bi se sile in stroški preveč ne razpršili, da bi pa hkrati ves sistem bil ako varen, da mu nobeno sovražno orožje ne more do živega. V celoti je pri izvajanju tega načrta zaposlenih okoli 20.000 mož, katerim so na razpolago vsa najmodernejša tehnična sredstva. Iz zemlje so ali bodo izkopali 37 milijonov kub. metrov zemlje, ki jih bodo nadomestili z milijonom 600 tisoč tonami jekla, 2.700.000 tonami cementa in s sto tisoč kili metrov električnih kablov. V državi Montana n. pr. gra-oe 150 «silosov» za rakete, ki bodo razporejeni na področju 30.000 kv. km. Ti silosi so tako postavljeni in tako zavarovani. da jim ne more niti jedrska bomba do živega, čim so nad silosom postavljena jeklena vrata. Tudi električni generatorji so montirani v podzemlju in jim atomska bomba ne more do živega. Se več, postavljeni so na gumasto podlago, tako da jim tudi eksplozija atomske bombe nad njimi ne more povzročiti najmanjše okvare. Podobno velja za neprodušne jeklene stene med oddelkom in oddelkom, ki jih ločijo deset centimetrov debeli gumasti vložki. Kontrolno središče za ves ta cgromen »obrambni sistem« je v Ingewoodu v Kaliforniji, kjer je vrhovno poveljstvo letalstva. Načelnik osebja, ki je tu zaposleno, je general Howell M Estes ml. Star je 46 let in veteran tako imenovanega ameriškega Letalskega strateškega poveljstva. General Estes in njegov pomočnik za balistiko general Thomas P. Gerrity, ki je leto starejši od njega, začneta delati že ob 6.30 zjutraj in delovi-:Če .zapustita ob, 7.. zvečer. Delata, torej, po 65 ur na teden kolikor zahtevata tudi od svojih podrejenih, pa naj gre za navadne delavce ali strokovno osebje. Ko so leta 1956 začeli ta načrt izvajati, so se Estes in njegovi sodelavci zavedli, da je samo nadziranje in izvajanje načrtov, ki jih terja ta »obrambni sistem«, ki je razčlenjem po vseh ZDA, napornejše in zahtevnejše kot če bi imeli opravka vodenjem velike bitke ali celo vojne. -— Tako vsaj pravita Da bi pa jim nič ne ušlo in da bi bil sistem čimprej dokončan, sta sprejela program dela «PERT», ki ga je izdelala že prej mornarica in ki je imel v bistvu isti namen. Po programu «PERT» je vsaka faza gradnje določena do najmanjše podrobnosti in za vsako delo so izdelane cele vrste načrtov in kartogramov. Na letalskem oporišču v Lo-wryju blizu Demvera, n. pr., ki je center 18 raketnih oporišč v Koloradu, imajo nič manj kot 231 velikih topograf-kih kart in 12 strokovnjakov nima druge naloge kot vnašati nje > najmanjše spremembe, do katerih pride preko dneva. Pri gradnjah tolikšnih objektov pride lahko do večjih motenj zaradi «konkurence», posebno pri gradnjah zelo preciznih silosov. Da pa bi šlo delo čim bolj od rok in da bi bilo čim prej dokončano, delajo pri istih delih strokovnjaki jn delovno osebje tudi petih podjetij hkrati. Pri tem pa je treba paziti, da je vse tako točno izdelano, kajti načrti ne dopuščajo niti najmanjših razlik. Ce bi n. pr. okroglost nekega cementnega silosa bila pomanjkljiva le za milimeter, bi montaža jeklene obloge ne mogla v silos. Jeklena obloga pa mora biti prav tako popolna, kajti sicer bi ne mogla sprejeti rakete. Neki inženir je to potrebo po točnosti in preciznosti ter težave, ki so s tem v zvezi, označil s sledečimi besedami: «Naše naprave se širijo od San Diega v Kaliforniji do Plattz-burgha v newyorški državi. In ko bo vse to dokončano, se bo ves sistem moral skladati z načrtom do enega milimetra. Bolj zapleteno in zahtevno je izdelati načrt in ta načrt izpeljati, kot izdelati raketo samo » Ves načrt je razdeljen na razne »komplekse« ali oddelke. Eden izmed tipičnih »kompleksov« je n. pr. ((kompleks 2-A« ob letalskem oporišču Lowry. Kompleks se nahaja na bivšem vežbališču bombnikov druge svetovne vojne. Po- krajina je pusta. Od daleč se vidijo snežni vrhovi. Od zunaj se vidijo le jeklena vhodna vrata. Takoj ob vhodu, v notranjosti, pod zemljo, je cementni jašek s trinajstimi stopnicami v spirali, ki nas pripeljajo do novih vrat, ki morejo zdržati tudi a-tomsko eksplozijo. Za temi vrati je stopnišče 69 stopnic, ki nas vodijo v preaor iz obloženega cementa in obarvan z iu-meno barvo. Skozi ta predor vodijo cevovodi za vodo, tekoče gorivo in tekoči kisik. Iz tega hodnika vodijo stranski predor- k posameznim silosom raket. Silosi so 55 metrov globoki in 13 metrov široki. Drugi predori vodijo k silosom, v katerih so hranjene antene, ali k električni centrali, ki se nahaja na globin; 70 stopinj. Tu so štirje generatorji, ki proizvajajo toliko elektrike, kolikor bi je potrebovalo mestece s 5000 prebivalci. «Možgani» tega labirinta, tega »kompleksa 2-A« so v njegovem središču. Tu je zaposlenih deset oseb. Prostor )e v zeleno prepleskan, osvetljen s fluorescentno razsvetljavo in poln televizijskih in drugih na. prav ter posebnih ur. Za vsako raketo vrste «Titan» je posebne stikalo z mnogimi tablicami in napisi. Če bi nekdaj, po kaki tragični usodi, osebje tega centra dobilo šifrirano poročilo iz vrhovnega štaba strateškega letalskega poveljstva v Omahi, bi teh deset mož začelo stikala obračati. In tedaj bi v posamezno raketo začelo avtoma, tično dotekati gorivo, zaščitni vhodi na površju bi se začeli avtomatično odpirat; in rakete »Titan« bi se začele z brzino 33 cm na sekundo dvigati iz podzemlja na površje, od koder bi čez minuto odfrčale proti «srcu sovražnika«. Vse to, seveda, izključno v ((obrambne namene«! PREJELI SMO Eden izmed cementnih in z jeklom obloženih predorov, skozi katere vodijo cevovodi za vodo, tekoče gorivo in utekočinjen kisik v ameriških raketnih oporiščih Milim.....................I III ............................................. mil....MIHI...................... MIMIMIII...MMIMMIIMIM MII bodo spremembe Ne popuščaj- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izbirati boste morali med dvema ponudbama. Vaše osebno navdušenje bo pozitivno vplivalo na okolico. Zdravje odlično. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nudile se vam bodo ugodne možnosti za povečanje dohodkov. Spori v družini, katerim bo sledila še večja sloga. Nekoliko nervoznosti. DVOJČKA (od 21. 5 do 22. 6.) Srečno se bos'e izvlekli iz trenutnih težav. V ljubezenskih zadevali več odkritosrčnosti in altruizma. Prehodna slabost. RAK (od 23 6. do 22. 7.) Odlično delovno razpoloženje. Verjetno potovanje v neko večje mesto. Ljubezensko in intelek- Sl! tu a l no ugodje. Zdravje uravnovešeno. LEV (Od 23. 7. do 22. 8.) Okoliščine vam bodo naklonjene, vendar naj vas to ne zavede na napačna pota. Povzročili boste neugodje v neki družbi. Več sploščenosti. DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Ugodni pogoj, za povečanje o-sebnega vpliva. Reagirati bo treba na neupravičeno ljubosumnost neke osebe. Zdravje na višku. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Delo. ki vas trenutno za-skrblja, ho zahtevalo še veliko naporov. Bodočnost vam nudi obilo zadovoljstva. Ljubezensko pismo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Z iznajdljivostjo boste v pomoč prijatelju v težavah. Spretnost ljubljene osebe vas bo izvlekla iz neprijetne zagate. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vaša delovna organizacija ni ravno najboljša; potrebne BOREC. Glasilo Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije. Številka 9. Letnik XIII. September 1961. Ljubljana te kapricioznosti. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Popuščanje v pravem trenutku bo znak razsodnosti. Prijeten in nepozaben večer z ljubljeno osebo. Zdravje povprečno. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Živčna napetost zaradi preobremenjenosti. Vaše srčne možnosti so znatne, vendar jih pvira netaktnost in zamerljivost Revmatične motnje. RIBI (Od 20. 2. do 20, 3.) Dobri navdih; za umetniške duše. Stara prijateljstva je treba spoštovati. Mož ost potovanja v inozemstvo iz sentimentalnih razlogov fioiiiko-beneški dnevnik Gospodarski položaj na Goriškem v juliju Še vedno zelo kritično in defžcitno stanje v tovarni sode Znaki izboljšanja v ladjedelnici ■ Odpusti v Ronkah - Zadovoljiv razvoj lesne industrije ■ Izvoz blaga v inozemstvo Goriška industrija na splošno je po podatkih vestnika trgovinske zbornice imela v preteklem juliju le malo sprememb, vsaj ne bistvenih. Tako so v tržiških ladjedelnicah zabeležili nekaj znakov izboljšanja v proizvodnem ritmu. V tem podjetju so nadaljevali z modernizacijo naprav, ki naj bi omogočila bolj racionalno proizvodnjo, kar je potrebno za uveljavljenje na mednarodnem tržišču, V podjetju SAFOG zadovoljivo napreduje oddelek, kjer izdelujejo tekstilne stroje, kot tudi livarna za jeklo. Dobro gredo v promet tudi hladilniki, predvsem po zaslugi prodaje v inozemstvu. Tudi druga manjša mehanična industrija se normalno razvija. V juliju se je nadaljevalo z gradnjo novega podjetja v Tržiču, ki bo izkoriščalo žefezo, ki ga bodo pridobili z razdiranjem starih ladij. Elektro-mehanične delavnice zaključujejo gradnjo nove in bolj moderne tovarne. Pač pa je še vedno kritičen položaj v tovarni sode, ki še vedno proizvaja po negospodarskih cenah. Pričakujejo, da bodo z zmanjšanjem števila tej tovarni. Prav tako je kritičen položaj tudi v predilnici v Ronkah, kjer so odpustili delavstvo ene cele izmene, ki so ga deloma ponovno zaposlili v podgorski predilnici. Zadovoljiv je ritem dela v lesni industriji in v njej imajo dobre izglede za nadaljnjo povečanje proizvodnje v bližnjih mesecih. Tovarna za kartonažne izdelke in za papirnate vrešice dokončuje gradnjo novega modernega obrata. Normalna je proizvodnja tudi v slaščičarni in likerski industriji. Kar se tiče prometa v tržiškem pristanišču se je tudi nekoliko izboljšal po prejšnjem kritičnem stanju, potem ko so ojačili nekatere pristaniške naprave. Na trgovinskem področju tudi ni bilo v juliju kakšnih posebnih sprememb. V tem mesecu ni bilo nobenih razprodaj, pač pa se je precej razširila prodaja na obroke, čeprav smo imeli več primerov, ko upniki niso izpolnili svojih obveznosti. Poleg prometa s Slovenijo je bilo v tem mesecu predano v inozemstvo še za nekaj nad 25 milijonov tekstilnih statev v na raznega blaga v Avstrijo in Nemčijo, za 3 milijone 100 tisoč lir statev na Portugalsko, za skoro 10 milijonov livarskih izdelkov v Švico in za okrog 2 milijona 270.000 lir nadomestnih delov za kolesa na Madžarsko. Omenimo naj še, da se je tudi dejavnost avtoprevoznikov normalno razvijala in da je pokazala možnost nadaljnjega razvoja. Opozorilo vsem živinorejcem Slinavka se fe zopet poiavila na Goriškem V Angorisu obolelo eno govedo, drugo pa je okuženo š>T0TZTf'Mš>T>01ZT sfk Včeraj je krminski župan dr. Godea obvestil pokrajinskega živinozdravnika v Gorici, da se je na posestvu v Angorisu pri Krminu zopet pojavila slinavka med govejo živino. Pokrajinski živino-zdravnik je odšel tja in ugotovil obolenje enega goveda za slinavko istega tipa, kot smo jo imeli spomladi na Goriškem. Pri nekem drugem govedu pa tudi sumijo, da je okuženo. Zato je odredil potrebne zaščitne ukrepe vključno cepljenje živine s cepivom | vrste AOC, ki ga bodo izvedli v Angorisu in okolici danes in jutri. Obenem priporoča živino-tdravnik tudi drugim živinorejcem na Goriškem, da pod-vzamejo potrebne zaščitne u-krepe in da ponovno cepijo živino, ker je cepivo od zadnjega cepljenja že izgubilo svojo učinkovitost. Divji merjasci ob Idrijci V zadnjih dneh so opazili več večjih in manjših skupin divjih prašičev na področju iilillliiiDMliiiliiliiilllliliiliillliltllilltiilllliifiinniiliiiliilliiiiilliiiiiilliilillllliiiiHilliiliiiiiliituiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiililililiiliilliiiiiiiliiiiiiiiilll Vesti iz Nove Gorice Po preureditvi bo tovarna pohištva podvojila svojo letno proizvodnjo Pri tem bo zaposlila samo 10 odst. več delavcev - Zanimanje za njene izdelke v inozemstvu delavcev izboljšali položaj v Argentino, za okrog 2 milijo- ............... mnuinnin...................muli Šolske vesti Vpisovanje v slovenske osnovne in srednje šole Slovenska šola je edina, ki popolnoma odgovarja potrebam naših otrok in je tudi po zakonu enakopravna Tajništvo za slovenske o-snovne šole za goriško in ricberdobsko okrožje sporoča, da se bo vršilo vpisovanje na vseh slovenskih osnovnih šolah na Goriškem od Iti. do 30. septembra. Za otroke, ki gredo v prvi razred, je treba pri vpisu OD VČERAJ DO DANES KINO v VOH tu CORSO. 16.30: »Sinovi in ljubimci«, T. Hovvard in D. Stockvvell. Cinemascope, ameriški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: «11 federalen, U. Tcgnazzi in G. Wilson. Italijanski film. VITTORIA. 17.30: «Zadnja etapa gestapovcev«, A. Davvson in E. Erikssen, Poljski črnobeli film. CENTRALE. 16.30: «Petje, ljubezen in cha cha cha«, A. Lane in G. Riviere. Barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’U-D1NE, Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 26 stopinj ob 14.30 uri, najnižjo 18,6 stopinje ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 75 odstotkov. Dežja je padlo čez noč 13,2 mm. predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, oboje na prostem papirju. Za učence ostalih razredov pa je dovolj predložiti spričevalo od zadnjega šolskega leta. Opozarjamo starše iz Gorice, ki jim je bližja osnovna šola v Ul. Pidndaccio, da lahko vpišejo svoje otroke na tej šoli. Vpisovanje na nižjo srednjo in na strokovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki je v teku, pa se zaključi nepreklicno 15. septembra. Po tem dnevu se ne bo mogel nihče več vpisati. Vpisovanje na višjo gimna-zijo-licej in na učiteljišče, ki je tudi že v teku, pa se zaključi 29. septembra. Opozarjamo s tem v zvezi vse slovenske starše, naj poskrbijo za pravočasen vpis svcjih otrok na slovensko šclo, ki je po uzakonitvi, ki je bila pred kratkim odobrena, popolnoma enakopravna pred oblastmi z italijansko šclo in je za naše otroke najbolj prikladna. «»------- Občni zbor CAFO Za soboto 16. t. m. je napovedan občni zbor predstavnikov vseh tistih občin, ki so vključene v furlanski vodovodni konzorcij CAFO. Občni zbor se bo vršil na županstvu v Gradiški. Poleg dru. gih se bodo občnega zbora udeležili tudi predstavniki ob. čin iz Sovodenj, Doberdoba in Dolenj, ki so vključene v tem konzorciju. Ob tej prill ki bodo izvolili predsednika in štiri odbornike. Na zborovanje bo prišel tudi pokrajinski odbornik za javna dela. Pri tovarni pohištva E. Kardelj v Novi Gorici, ki spada med najpomembnejša podjetja te vrste v Jugoslaviji, so že nekaj časa v polnem teku gradbena dela pri obnovi in razširitvi tovarniških obratov. Ta dela izvaja splošno gradbeno podjetje «Gorica» in po načrtu naj bi jih dokončali do konca letošnjega leta. Notranja dela s postavitvijo novih strojev vred pa naj bi zaključili do srede prihodnjega leta. Za obnovitvena dela te tovarne nameravajo potrošiti 1.100 milijonov din. Površina tovarne, ki obsega sedaj 12 tisoč 500 kv. m se bo povečala na 15.500 kv. m. Za zidarska dela bodo potrošili nekaj nad 200 milijonov din, drugo pa bo šlo za nabavo strojev in za razno drugo tehnično opremo. Večino strojev za nove oddelke nameravajo uvoziti iz Zahodne Nemčije, nekaj opreme pa bodo nakupili tudi v Italiji, Angliji in Švici. Poleg tega bodo domače jugoslovanske tovarne dobavile za nad 200 milijonov din strojev in opreme. V celoti bodo namestili v tovarni okrog 100 novih strojev. Po tej preureditvi bo zelo izpopolnjena serijska proizvodnja pohištva, ki bo potekala na tekočem traku. Računajo, da bodo potem porabili za okrog 30 odst. manj časa kot sedaj za izdelavo ene spalnice. Poleg tega pa bodo povečali celotno proizvodnjo od sedanjih 12.000 na 24.000 spalnic letno. Čeprav bodo na ta način podvojili proizvodnjo, pa bodo zaradi moderne opreme zaposlili le okrog 100 novih delavcev ali za nekaj nad 10 odst .Vrednost proizvodnje naj bi po končani obnovi dosegla tri milijarde dinarjev letno. Z bolj racionalno proizvodnjo pa se bodo znižali tudi proizvodni stroški in tako bo lahko tovarna uspešneje konkurirala s svojimi izdelki na domačem in na tujih tržiščih. Zato imajo v načrtu, da bodo izdelovali nekaj tipov spalnic, po katerih je večje povpraševanje na domeč in na tujem tržišču. Izdelki te to- varne so se že uveljavili v tujini. Do sedaj so izvozili v štiri evropske države povprečno za okrog 350 do 400 milijonov din letno. V prihodnje računajo, da se bo ta izvoz še precej povečal, ker navezujejo poslovne stike tudi z ameriškimi trgovci. «»------- Z avtom v traktor Včeraj okrog 15.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 50-letnega Francesca Bureja iz Vidma, Ul. Margera 38, ki se je ponesrečil malo prej v Kaprivi pri trčenju traktorja z avtomobilom. Zdravniki so mu ugotovili več prask na nosu, na desnem licu in desni roki in udarec v ledja. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v osmih dneh. Burej se je s svojim avtom zaletel od zadaj v kmečki traktor, ki ga je vozil 34-letni Enzo Zubsj iz Fare v trenutku, ko je ta hotel zaviti z glavne ceste proti Kaprivi. Tudi avto je utrpel precejšnjo škodo. okrog Praprotnega v dolini Idrijce. Prašiči so prihajali iz gozdnatih gorskih predelov in se zlasti pri Tejah približali naselju, ki je v ravnini in kjer jih mikajo njive s koruznimi posevki. Vaščani so takoj obvestili lovce o prihodu nepovabljenih gostov. Ko pa so lovci prišli tja, so merjasci že odšli naprej in tako so lovci ostali praznih rok, kmetje pa se še vedno bojijo za svoje koruzne njive, ki jih bodo merjasci gotovo še obiskali. Popravni izpiti na Te dni so bili zaključeni pi pravni izpiti na slovenskem učiteljišču v Gorici. Izpit čez prvi razred je uspešno napravila Anka Komjanc iz Ste-veijana. Cez drugi razred so imeli izpite štirje dijaki, od katerih so trije izdelali in sicer Irma Barbarino, Metoda Ceščut in Ivica Nabergoj, čez tretji razred ni imel nihče ponavljalnega izpita, izpiti za učiteljsko maturo jesenskega roka pa se bodo začeli 15. t. m. z italijansko na-’.ogo. Tudi na višji gimnaziji in m slovenskem liceju so v teku popravni izpiti. Končni rezultati pa bodo znani šele v ponedeljek U. t. m. «»------- Namestitvena lestvica za Šolsko skrbništvo sporoča, da je bila objavljena prednostna lestvica kandidatov za začasne namestitve in suplen-ce na osnovnih šolah goriške pokrajine za šolsko leto 1961—62. Lestvica je na vpogled pri šolskem skrbništvu v Gorici, pri šolskem nadzorništvu, ai-daktičnih ravnateljstvih in na županstvih posameznih občin. umni,,,um iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunmiiiiiiimiimiimiiiHiiimiinmiimmiiiiiiiiin ........... Preteklo sredo dopoldne Zaradi prevelike vročine sta morala odstopiti tudi Koprčana Fafangel in Kosmina, ki sta bila s svojo vitko «Cha-cha III« med favoriti za zmago. Z včerajšnjim odstopom pa je šlo po vodi upanje na boljši plasma. Jugoslovanske barve bo morala tako braniti Pod-gorka, ki jo krmari državni prvak Ante Marušič. Med včerajšnjim dnem tekmovanja sta se izkazala tudi Tržačana Danelon in Toffalo-ni, ki sta privozila šesta na cilj in tako zasedla v skupni lestvici po drugi regati osmo mesto. Razočarala pa je nemška posadka jadrnice Mech-thild, ki je bila v prvi regati druga, medtem ko se je marala včeraj zadovoljiti s 14. mestom, mumimiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiHiMtiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiUMiiiiiiiiHiiHii Iz družinskih razlogov Trener Juventusa G. Gren prisiljen odpotovati domov V lestvi'1 zaradi česar je padla na 6. mesto. ^ iadr®cl stvu splošne lestvice J j Drugi dan mednarodne regate za «Pokal Tito Nordio> Neapeljska Merope 111 zopet prvi in vodi v lestvici s 64 točkah Marušičeva Podgorka na četrtem mestu - Fafangel in Kosmina odst Lepo vreme in ugoden veter sta bila kot nalašč za včerajšnji drugi dan mednarodne regate jadrnic razreda Star za Pokal Tita Nordia. Zaradi tega je od 25 jadrnic, kolikor jih je startalo, kak 22 privozilo na cilj. Kot v prvem dnevu je tudi včeraj zmaga pripadla odličnemu jadralnemu paru Caval-lo-Fania iz Neaplja, ki upravlja bivšo Straulinovo jadrnico Merope III. Neapeljska posadka je tako v vodstvu tudi v splošni lestvici in kot kaže, je brez dvoma med najresnejšimi kandidati za končno zmago. Včeraj je evropski prvak Francoz Debarge napravil korak naprej in se z drugim mestom precej približal vodeči posadki. Tretje mesto pa je pripadlo nemški posadki Clam-tambesa, medtem ko se je splitska Podgorka, ki je bila včeraj tretja, uvrstila na četrto mesto. Med včerajšnjo regato so zabeležili samo tri odstope. Zal Po včerajšnji regati je lestvice 64 točka®1 p Merope III s 64 tot j, francosko Candide s j*i goslovansko Podgorko, 1 59 točk. rll, Vrstni red včerajšnje te je naslednji: m 1. MEROPE IH Z,,,, Fania - CRV W’c, 2. CANDIDE (U«W»V len ne - C V P*'15' cijal (Aaolt 3. CLAMBAMBES Inselkammer " seher YC, Nem.) ^jt 4. PODGORKA Roje-VKMc/gug 5. ŠTERN 8 *° Trst) r P 7. GAMINE IH >e gelklub, Švica) pj(i» 14. MECHTCHILD ?S fer — Bayriscl>*‘ Nem.) .pt 15. UMBERTA Iv 'm! Saidelli - ICI 16. KORSAR II Schnuer — Kaef*® : I Avstrija) , ( 17. MAYA II (Ded«*1’ I stavez - Adria«0 Trst) .J 18. DIANA IV (S«!1*^ ger, Mayr — YK, Nem.) , Jm 19. SABINE III v1 sterer — Chie®8* Nem.) ,(#. 20. MEROPE II Carrozzino — M Italija) ^ 21. FANDANCO j Mateo — CN “Ur 22. NANOUTI (Štor, YC Monaco) jj (" Odstopili: CHA-CHA goslavija), MENUET F LISCO (Italija). NOGOMET GROSSETO, 7. • prijateljski tekmi )e g®*# magal domače moštvo> ^ 8:1 (2:0). Gole so vesj segli Barison 3, “ ff. Rizzo po 2 ter Ee« egel tem ko je Seregni d ni gol za domačine- BOKS Spano k. o. v Argentini BUENOS AIRES, 7. — Argentinski boksar mušje katego. rije Miguel Angel Botta, ki je po nastopu na rimskih olimpijskih igrah prestopil med profesionalce, je preteklo noč premagal v 10. rundi s k. o. Italijana Giacoma Špana. Argentinec je ves čas dvoboja prevladoval in je Italijana spravil tudi knock down. SZ BOB NamiznoteniSk* od V ponedeljek 8 orlH 20.30 začel v Pr?* 2 Ul. Monte Ceni® „1® ški turnir za vs® , fČ* ki so bili že njeni v GlTET. lani ČLANE BOBA-sTof’ MERAVAJO N'’ * TI, VABIMO P dfi ZGLASE NOCO 21. IN 22. URO DIONU «PRVI m ALOJZ RAVBAR V viharju TRNOVA POT Skoraj pred predaha so prihajali novi prostovoljci. Spraševali so, kje je kak štab, kje je komandant, da bi se mu javili. Ker pa ni-bilo ne štaba ne komandanta, so tudi oni izbrali iz svoje srede svojega vodnika. Iz Tržiča in Furlanije so prihajali italijanski in furlanski delavci in kmetje ter sestavljali lastne enote ali se pridruževali slovenskim četam in bataljonom. K Pavletu sta prišla dva Italijana, delavca iz trži-ške ladjedelnice, in izrazila željo, da bi se vključila v kako enoto. Starejši, po i* menu Antonio, je povedal, da je bil pod fašizmom večkrat zaprt in tri leta konfiniran na otoku Pon-zi. Corrado, kakor se je imenoval mlajši, pa je izjavil, da sicer ni bil nikoli zaprt ali konfiniran, da pa je vedno bil nasprotnik fašizma in da bi se zdaj tudi on rad boril proti Nemcem. Pavle ju je zadržal v svoji četi in ju oborožil. Njegovi fantje so ju sprejeli medse kakor stara znanca, kakor sebi enakovredna soborca proti skupnemu sovražniku. Pavle je s tihim ponosom ogledoval svoje fante. Nikdar ni bil častihlepen, toda to, da so ga postavili za svojega komandirja, mu je nekoliko laskalo. Rad bi našel priložnost, da bi dokazal, da ni varal njihovega zaupanja, , Hkrati pa se ga je kaaj pa kdaj polastil dvom v lastno zmožnost. Čutil je namreč, da je ta položaj pretežko breme zanj. Da, preveliko odgovornost so mu naprtili, preveč so mu zaupali, je menil. Kdo ve, ali bo kos tej nalogi? I-mel je močan čut odgovornosti, zato je bil ves prevzet od skrbi za te mlade ljudi. Očital si je, da je premalo vojaka v njem, da bi moral biti manj občutljiv za razne nebistvene stvari. Ce pa ni mogel biti drugačen! Rad bi bil takšen, kakršen je na primer bil tisti Rudi, komandir čete, ki je bila nastanjena na drugem koncu vasi, je razmišljal Pavle. To je krepak fant iz Brd, ki mu ni še niti dvajset let. Pogumen in poln življenja, kot je, se je kar sam oklical za komandirja. Okrog sebe je zbral kakih trideset fantov in deklet, ki niso vedeli ne kod ne kam, in rekel, da naj se držijo njega, ker da on že ve, kako se je treba boriti. In tako je postal njihov komandir. Oborožil se je z novo br- zostrelko in dvema pištolama, se ovesil z bombami, se samozavestno sukal med svojimi tovariši in jim govoril, kako se je treba bojevati, ko da bi bil že izkušen borec. Bil je rahlo omoten od zavesti, da ima pod svojo komando ljudi, ki jih bo povedel v napad na sovražnika. Ta vojvodska zavest je izhajala iz nekakšne mladostne objestnosti, ki je že mejila na lahkomiselnost. To je bila prej nepreračunljiva zaletavost, kot pa zavestno preziranje nevarnosti in smrti. Toda taki pojavi so v takih revolucionarnih dneh skoro neogibni, je razmišljal dalje Pavle. Sicer pa tudi taki ljudje utegnejo opraviti svojo nalogo dobro, včasih celo bolje kakor tisti, ki ukrepa premišljeno in načrtno. Fant si je samovoljno prišil položajne našitke na levi rckav, da bi dal poudarek svoji osebnosti in svoji vlogi. In nihče njegovih mu ni kratil tega veselja nihče se ni spotaknil ob njegovo preveč naglašano samozavest. Bili so celo zadovoljni, da je takšen; saj so prav takšnega hoteli imeti. Njegovo vedenje jim je bilo pogodu, je spodbudno vplivalo nanje, jih prepričevalo, da jim bo dober vodnik in soborec. Naslednji dan je bil Pav-le pozvan v štab nekega bataljona. Komandant bataljona je bil še pred nekaj dnevi kurir na karavli P 13, v partizane pa je prišel pred tremi meseci. Komisar bataljona pa je bil neki fant, ki je bil v partizanih od tiste pomladi in je vse dotlej bil bolničar. Zaradi pomanjkanja poveljniškega kadra sta dobila nalog, da prevzameta vodstvo enega izmed novih bataljonov. Komandant je povedal Pavletu, da ‘e njegova četa odslej sestavni del njegovega bataljona in da se bo imenovala peta četa. Pavle je bil zadovoljen s tem ukrepom. Tako bo vsaj deloma prenesel svoje breme na štab bataljona. Nato mu je komandant dal navodila, kam in kako naj razpore- di svojo četo, ker da prihajajo sporočila, da se nove nemške enote bližajo Gorici in da jih bo treba zaustaviti, če bodo hoteli prodirati iz Gorice proti Vipavski dolini. Pavle se je vrnil k svoji četi in Jo odvedel na grič za vasjo. Ker ni imel ne komisarja čete ne desetarjev, je sam razpostavil tovariše tako, kot se mu je zdelo najprimerneje. Del čete se je zaklonil v strelski jarek iz prve svetovne vojne, ki se je vlekel po grebenu griča, ostali borci pa so si iz kamenja postavili varnostne zaslone. Četa je imela ugoden položaj za boj, v primeru potreoe pa se je lahko umaknila v akacijevo hosto, ki se je razprostirala za gričem. Pavle je še posebej poskrbel za to, da je bil mitraljez nameščen na primernem mestu. Ko je skupno z mitraljezcem in njegovim pomočnikom u-redil ustrezno mitralješko gnezdo, jima je dal še nekaj navodil. Nato je zasedel tak položaj, od koder je videl vso četo. čez čas se je zagledal proti Gorici. Iz tiste smeri je prihajalo oddaljeno brnenje tanko/ in drugih motornih vozil. «Nemci se bližajo Gorici,« je rekla Lidija, ki je sedela nekaj korakov od Pavleta. *Pa ne da bi te bilo strah?« je rekel z nasmeškom. «Ne vem, kaj mi pravzaprav je,» je rekla zamišljeno. «Le pogum, Lidija!« je rekel in skušal dati svojim besedam prizvok ravnodušnosti, dasi je pod navidezno umirjenostjo tudi njega grudil nemir. Ker je tudi njo določil za bolničarko, je dejal: «Ce bo prišlo do borbe, glej, da boš kar najbolje opravljala svojo nalogo, če bo treba. Si razumela, Lidija?« Ni odgovorila; samo z glavo je pokimala. Pavle je nato spet obšel položaje in spodbujal fante, katerih večina je že nestrpno čakala, kdaj bodo lahko začeli streljati. Končno so Nemci prišli v Gorico. Partizanske enote, ki so se že prej kreta-le v predmestjih, so se spopadle z njimi. Toda nazadnje so se morale umakniti na nove položaje. Tedaj so Nemci pričeli siliti iz mesta proti Vipavski doli-ni. Kurir iz štaba bataljona je prišel k Pavletu in mu naročil, naj drži to koto, ker je važna, ter mu sporočil nekaj navodil. Pavle je zagotovil, da se ne bo umaknil z griča razen ako bi ne bilo drugega izhoda. Nemci so vtem naleteli na partizanske položaje izven mesta in se spet zapletli v boj. Pavle je napeto prisluškoval odmevom novih spopadov. Čeprav so bili številčno in tehnično močnejši, niso mogli Nemci prebiti fronte, ki se je raztezala daleč na levo in desno od Gorice. Pavletova četa je bila na takem položaju, kamor še niso prodrli Nemci, ki so si le s težavo utirali pot skozi partizanske položaje, čeprav so jih obstreljevali s topovi, tanki in celo z *" * 7d č^t* letali. Pavle Je Jje časa obšel P°* f iV spodbujal t.°v»r* 1iVit» vf! ril nekaj neU<^afI1ogli ? tov, ki niso vzdržati na P° so hoteli oditi v go enoto, ki se z Nemci. , *Kaj pa n«de tu?« je rekel neugnancev. neugnancev. — e v še usmradil. če / maknem s teg® tjf« rf1 tri dni ležim 0iSe,IV bene koristi. Se) ^ Vt JI šel sem zato, «* 5e / mal, medtem borijo. Kar pošlji, tovariš Vj «Le potrpi ž® ,[e. riš,» je rekel lu pride čas, K streljal dosita-» ^ Zdaj je od «eKei: t, * mlad fant m »Tovariš, tu ^ * rad boril.« pt&pl Pavle ga Je £ k«'*/ nog do glave’ ,avK»' , je čepela trig ga je vprašal- . d .. ^ lrA/j O® Ai «Od kod P9