V GORICI, v petek. il. julija 1873.
List 28
Tečaj .11.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: /a celo leto 3 gold., za pol lota 1 gold. 50 s., za četrt leta SO sold.— Kdor sam po-n j pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva rGorica* jo cona določena, kakor za drugo naročnike. Posamezni listi so prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobar-j u na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravnikn in sov redniku Antona Laknar-ju, na Starem trgu (Piazza nel Duoino) h. št. %i. Vse pošiljat\i* naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača so za navadno vrstic^), če se naznanilo samo enkrat natisne, H sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Program avsti *ij ske pra vn o st ra nk o.
V zadnjim vvodnem članku „o direktnih volitvah" sijio povedali, kak mora biti naš kandidat, kterega bomo v državni zbor volili. Rekli smo: naš poslanec mora biti dober katoličan, zvest Avstrijan in goreč domoljub. Poslanec, kteremu ena ali druga teh lastnosti manjka, ne more naših Slovencev m,’stran k» zastopati. Zakaj pa ne? — Naš narod je veren, to raj tirja, da se mu versko prepričanje nedotaknjeno pusti. Naš narod je tudi Avstriji goreče vdan. On ljubi Avstrijo in dinastijo presvitlega cesarja. (Jez avstrijske meje ni nikdar gledal in, kakor upamo, tudi ne bo. Slovenci smo pa tudi dobri rodoljubi. Mi želimo, pa kaj, želimo? mi tirjamo, da se naše narodne pravice z nogami ne teptajo, mi tirjamo, da se naš slovenski jezik v šoli, v uradniji (kanceliji) in sploh v javnem življenji na častno mesto posadi. Drugih narodov pravic nismo nikdar kratili, tirjamo pa, da jih tudi nam drugi ne kratijo. Mi plačujemo davke kakor Nemci, Macljari in Talijani, smemo to raj tudi tir jati, da ne bomo kosti glodali, med tem ko se bodo drugi pri bogato pogrnjeni politični mizi mastili. Naš prihodnji poslanec bo tora j moral govoriti za celokupnost avstrijskih kraljevin in kronovin, bo moral tirjati vresniče-nje glasovitega § 19. v javnem življenji, bo moral povdarjati vse, česar nam je treba, da duševno in materijaino napredujemo, bo moral pa tudi svoj glas povzdigniti, če bo kdo verskemu prepričanju naših Slovencev silo delal.
i
Poslanec, kteri bi nas v eni ali drugi teh treh zadev ne zagovarjal, bi nas le enostransko zastopal. Enostranskega zastopnika pa ne maramo.
V najnovejšem času smo se Slovenci v lastnem tabru razdvojili. Ena stranka povdarja navori n«*: in reto, drugi gre pa Ič za narodnost, vero je že pod klop dela: za njo naj skrbijo »gospodje". Prvi pravimo »državnopravna stranka," drugi so pa nadeli »narodna stranka.* Zadnja je zastopana po »Slov. Narodu" in po njegovi hčeri »Soči." Postavila se je, kakor kaže, na stališče nemških liberalcev. Kar smo bili in smo še vajeni brati v dunajski »N. fr. Pr." in mnogovrstnih »Tagb!att“-ih, to beremo sedaj, mutatis mutandis, tudi v omenjenih dveh listih. Očitata nam, da nismo več pravi Slovenci, ampak vse kaj druze-ga. Pravita nam, da želimo naše Slovence vkovati v spone sredoveškega absolutizma, da nam gre povsema in povsod le za zasebne namene, ne pa za blagor naroda. Na to nič ne rečemo, saj so le gole v veter zagnane fraze. Slovenci naj pa sami sodijo, ali nas more zastopati stranka, ki odobru-je, da se, narodnemu principu na ljubo, legitimnim vladarjem dežele sè silo jemljejo.
Ali jo pa »državnopravna stranka" res tako »reakeijonarna", starokopitna, kakor govorijo naši domači liberalci ? Ne ! Federalisti smo, kakor vsi drugi, kteri m je za obstoj in srečo Avstrije še mar, le v tem se ločimo, da povdarjamo tudi pravice katoliške cerkve — cerkve našega naroda — v raznih zadevah življenja.
Da »državnopravna stranka" narodnost še vedno in sicer prav krepko povdar-
ja. nam kaže nje program, k te reg a po »Sl. Gosp." tu ponatisnemo. Kupite si naočnike, berite ga in povejte nam, ali je res, da »državnopravna stranka" »posaja narodnost v kot ! "
Program se glasi:
%
A.
V državnopravuem oziru:
Pravna stranka je za io. da
I. Monarhija pod vladajočo najvišo cesarsko rodovino na podlagi pragmatične sankcije nerazdeljiva vkupej ostane;
II. da se posameznim kraljestvom in deželam v državi ohrani samostalnošt, zgodovinska samovlastnost *) in celota;
III. da se javno pravo v deželni kakor državni ustavi uravna in lepo razvija na krščanski podlagi.
Da se pa vse to doseže, se morajo po pričanju pravne stranke naslednja načela pripoznati in zvrševatj :
1. Deželne pravice se ne smejo drugače spremeniti, kakor po postavnem deželnem zboru z vladarjevim privoljenjem;
2. Pravica, postave dajati, pripada prav za prav deželi, oziroma deželnemu zboru iu pa vladarju. — Postavodaja glede onih zadev, katere so po svoji naravi skupne zadeve, se izroči skupščini poslancev (delegatov) iz deželnih zborov zbranih. — V vseh družili, ne skupnih zadevah gre postavodaja deželnemu zboru v zavezi z vladarjem.
3. Deželnim zborom ostane pridrža-
*) Nasproti sedanjemu centralizmu, kateri je proti oktoberski diplomi.
Panslavizem, pangermanizem, panita-
lijanizem.
Vsak človek ima svoje posebne vzore, svoje lastne misli o raznih stvareh tega sveta, tedaj je vsak človek v nekakem zmi-slu »original" ali posebnež. Tako sem tudi jaz. Kaj hočete? quod uni ju stimi,. alteri aequum, so naši stari nekdaj govorili, ko so v tretji in četrti »latinski šoli" več latinščine znali, kakor zdaj »osmošolci", in bolje latinščino govorili, kakor jo govorijo zdaj bogoslovci »tretjega ali četrtega leta." To so ti bili časi, kakoršnih zdaj zastonj iščemo! Pa so bili tudi ljudje bolj verni, bolj pošteni, bolji kristijani, kakor zdaj. Jaz sem, kakor vidite, laudator temporis aeti; nisem več mlad, tedaj bodete potrpeli z mano, ako tudi morebiti drugače o tej ceči mislim kakor vi. Pa, kaj sem uže hotel reči? Bral sem to dni nas Goriški čas-nik, »T Eco del Litorale" štev. 46. in til
mi padejo v oči neke »mene panslavisti-che" ali, kakor bi mi Slovenci rekli, pan-slavistiški nameni, kterih se je našemu cesarstvu po pravici bati, kakor pravi »Cronaca politica" ravno omenjenega Goriškega lista. Oudno — pravim sam pri sebi — da Nemci, Italijani, in Bog vó, kteri še, vedilo o panslavizmu sanjajo, govorijo, in pišejo, in da se ga tolikajn bojé, o panger-manizmu, o panitalijanizmu itd., kterih se je po moji slabi pameti veliko bolj bati, kakor panslavizma, pa nobeden nič ne govori in ne piše! In vendar pangermanizem ni gola izmišljotina, kakor bi Hrvat rekel, pangermanizem je strašna resnica, kar mi bo vsakdo, kteri časnike prebira pritrdil. Dovolj je pogledati na prisrčnega našega Ei-smarka in na njegove ukaze, s kterimi še celo ruski despotizem dokaj nad višnje, tor na njegove gorke srčne želje, vse kraje in dežele, v kterih se nemščina glasi, pod svoje edino zveličavne pereti pripraviti. In kaj porečem o punitali ja nizmu ? Združiti se morajo, kakor si ta »izeiu" domišljajo, vsi»
italijanske dežele, vrh tega si želi še našo slovensko stran noter do julijskih planin. Panitalijanizem, kakor se vidi, je z malim zadovoljen ; dajte mu le še celo Goriško, Ipavsko dolino, Trst, Istrijo in Dalmacijo, južno Tirolsko se samo po sebi razume, pa bodo Italijani zadovoljni. Ne reci, Bog te varuj ! da Goriško, bodi furlanski ali slovenski del, ni italjanska dežela, to bi ti bilo erimen laesae ! Ni ravno veliko let od tega, ko sem z nekim »doktor-jein o prvem začetku naše prijazne Gorice govoril : rekel sem mu, da so Slovenci prvi tukaj stanovali, da so si svoje bajte na hribu, na kterem zdaj Goriški grad stoji, sezidali ter da so tej »vasi" (ker je bila Gorica le vas noter do prve polovice 14£a stoletja) zaradi tega ime Gorica dali. Gorjé meni, da sem kaj takega izustil ! Tù me je obdelal, češ da sem neveden v Goriški zgodovini; da Gorica ni slovensko ime, da se je v začetku klicala Noricia, (no! tu vam čestitam, dragi moji Goričani, da ste potomci »noric** !) in da iz imena Noricia je sča-
no, da ce je treba z drugimi deželnimi
•> M •
! Na kolikor ima posvetna postavo -
zbori glede postavodaje se sporazumeti, vo- j daja pri uruvnanji razmer med kat. cerkvi-lijo za to posebne deputacije ; toda samo- j jo in postavno pripoznanimi verskimi druž-stalnost vsake dežele ostati mora pri tem j bami in med državo govoriti, pripada to
nedotakljiva.
4. Uprava gledé skupnih zadev pripada roinisterstvu, katero pa čez te zadeve segati ne sme; upravo glede vseh drugih, ne skupnih zitdev, pa zvršuje deželna vlada, zastopana po deželnem ministru pri cesarju. *) — Ministerstvo za skupne zadeve je odgovorno skupščini deželnih poslancev (ki imajo pravico v teh rečeh sklepati — to so delegacije); deželna vlada je pa glodč uprave ne skupnih zadev odgovorna deželnemu zboru.
5. Tem načelom primerno stališče vsake dežele nasproti vladarju in drugim kraljestvom in deželam se uravna med do-tično deželo in vladarjem po posebnem deželnem ustavu (Lamlesgrundgesetz.)
6. Volilni redi (Wahlortlnungen) morajo v resnici razmeram iu potrebam dežel primerni biti ter se mora volilna pravica tudi pravično razdeliti in njeno zvrševanje kolikor mogoče žlajšati. —
(Sledi opazka, da pravna stranka de-cemberskega ali Beustovega ustava [1867] ne pripoznava, torej se tudi ne udeležuje delovanja v državnem zboru, ki se opira na ta ustav. Kaj da bodo voditelji stranke zdaj sklenili, ko pride drž. zbor iz direktnih volitev, še ne vemo.)
Avstrijska pravna stranka dela torej pTed - vsem na to, da se sprava po omenjenih njenih načelih godi tor ustvari ustav, ki bode oprt na trdno podlago deželnih pravic (organisele Kschtsentwieklung.)
B
Cerkveno vprašanje.
1. Avstrijska pravna stranka je za samosvojnost in svobodo katoliške cerkve kakor sploh za pravico in svobodo vseh postavno pri poznanih verskih družeb, in za samostalno gospodarjenje s cerkvenim premoženjem in ustanovami (štiftengami).
*) To nas pripelje, če pravna stranka zmaga in na krmilo pride, do — ..zedinjene Slovenije *, druge naravne poti ni. TJred.
oblasti deželnih zborov proti vladarskemu potrjenju.
C.
Šolsko vprašanje.
Postavodaja v zadevah šolske uredbe spada pod oblast deželnih zborov proti v-ladarskemu potrjenju. — Kako tedaj uravnati postavodajo v šolskih rečeh, nima avstrijska pravna stranka nič s tem opraviti.
Glede pa na to, da sedanje šolske postave in naredbe.
1. s šolskim primoranjem in s šolnino v prid brezverske šole v nedotakljivo pravico rodbine do< poduka in vzreje segajo;
2. da s centralizacijo postavodaje pravico dežel do samovlastne uravnave šolskih zadev zatirajo ;
il. da kat. cerkvi in vsem postavno pripoznauim verskim družbam kratijo in jemljejo pravico, vpliv imeti pri šolski u-redbi in šolskem vodstvu, kar jim bistveno pripada, posebno še glede na to, da po sedanji postavi ni moč ohraniti in ustanoviti verskih šol, in da se premoženje, za verske šole sporočeno, rabi za brezverske šole; — spoznava avstrijska pravna stranka uuj-no potrebo, da se šolske postave celò popravijo.
I).
Narodno vprašanje.
Glede narodnih zadev je avstrijska pravna stranka :
1. za popolno enakopravnost vseh narodnosti v javnem življenji, posebno v šoli, uradu in glede političnih pravic.
2. Narodnim manjšinam (n. pr. Slovencem na Štajerskem in Koroškem) se zagotovi obramba v posebni narodnostni postavi, ki se ž njimi v deželnem zboru določi in deželnemu ustavu vknjiži. —
Letina.
Dopisi.
V Cirknem, G. julija. — (Birma. — Vnlitna tarifa.)
, ... . n . * . r *
v torek, 1. julija, ob 7 V2 zjutraj so
nas prevz. nadškof po tridnevnem bivanji v naši prijazni gorski dolinici zapustili. Bili so od naših vernih gorjanov povsod radostno sprejeti. Skoraj z vsakega hriba, lliemo kterega so se peljali, so je culo streljanje in veselo pritrkovanje (nabivanje). Naša vas je bila tiste dni prav po svatovsko napravljena: hiše ob cesti, zvlasti one na trgu so bile sò zelenjem premrežene iu z narodnimi zastavami okiučane. Posebno
lepo je bilo gledati visok maj, kterega so naši vrli fantje postavili in olepšali.— Na sv. Petra dan so imeli prevzv. nadškof slovesno mašo in sicer v polni škof. opravi. Na kmetih se kaj tacega malo kdaj vidi. Pravijo, da ni bilo tega že 30 let v Cirk-nem. Pri tej priložnosti sev je pela velika slovenska maša za contra-alt, tenor, bariton in bas, ktero, je g. Ant. Trepal prav lepo in v cerkvenem duhu sestavil. Pel jo je naš dobro izurjeni moški in ženski zbor, kterega je ta dan naš nadučitelj g. Ivan Sirca sè svojo dobro znano spretnostjo vodil. Po sv. maši je bila birma; birmanih je bilo 650 otrok.
Letos bomo imeli slabo letino. Sena je sicer nepremerno obilo, vsega drugega pa po malem, in sadja skoro prav nič. Dinge leta je potegnil naš kmet za sadje lep denar, s katerim si je spomladi žito tegnil, letos bo moral pa brž ko ne kruh na upanje jesti. Pri ti priložnosti spominjamo naše ljudi na narodno prislovico : Čuvaj bele denarje za črne dneve. Večkrat se godi, da kmet, posebno če je še mlad, denar po nemarnem zapravlja in marsikako peti-co šmarnico v žganji vtopi.
Vrstilno tarifo, po deželni komisiji razposlano, smo tudi pri nas že dobili. Pregledali smo jo, pa se nam zdi, da je previsoko stavljena. Gospodarji, pozor! do 31. julija je še čas za pritožbe. Dobro ga porabite, da se vara ne bo godila krivica.
Na slovensko-Beneškem, G. julija.— Kad bi Vam kaj pisal o beneških Slovencih, pa kje hočem začeti? Med nami in vami je velik razloček; pri nas ni narodnih šol, ni narodnega napredka. — *Leta
.—■■■) ■—immmwì n—»»miwwi—ìiww ■■ mmummmmmmm”1111—i
soma ime Gorica postalo. To je bilo učeno dokazovanje ! Škoda, da ni bilo druzega zraven, razun naju dveh; jaz moram priznati. da nisem vedel, ali bi se takim neumnostim smejal, ali pa se jezil.
Tedaj pangermanizem je strašna pošast, ktere se je Avstriji bati ; panitalija-nizetu je druga grozna pošast, ktera ni izmišljena, ki se da z rokami tipati, ki rogovili pri nas v Gorici, na laškem Tirolskem, v Trstu, Istriji in po Dalmaciji, iu ki žuga Avstriji na jugu; panmagjarizem je unkraj Litave, in se baha in širi, da je kaj ; poprašajte le tarnošiije Slovence, Slovake in Serbe, in oni vam povedò več, kakor te moje vrstice. Ali panslavizem! pač moraš biti pošast nad vse pošasti, naj gr-ša spaka med vsemi spakami, da se te vsi boje, in da se le tebe boje! Gotovo, ako bi se vsi Slovani, osemdeset milijonov duš, v eno državo pod eno glavo združili to bi bilo gotovo kaj, česar bi se vsi bati molali : celi svet bi se pred tem kolosom tresel. In tega združenja vseh Slovanov sc
svet tolikajn boji : to utegne biti tudi minièra severno-vzhodnega državnega velikana; proti Kusi ji se menda tudi naši mladenči pohlepno ozirajo, in še celo kaka razbeljena starša glava, ne poiniš! jeva je na nevarnost, ktera bi po tem naši katoliški veri profila, in da bi, ako bi se kedaj to uresničilo, marsikdo izmed zdaj gorečih ruso-filov v Siberijo preselil, da bi se tam zopet enmalo ohladil; in še celo jaz, ki nisem bil nikoli goreč za Kusijo, bi bil morebiti med prvimi, kteri bi dolgo pot v Sibirske okraje nastopil, da bi tamošnje mra-ze enmalo okusil, in obiskal toliko blagih, rimsko-katoliški cerkvi udanili poljskih škofov, duhovnikov in plemenitilikov, kteri užo več let tam zdihujejo, ako niso uže muče-niške smrti umrli. Tedaj ta panslavizem, ki meri na politiško združenje vseh Slovanov, ki jo prav za prav to, kar panrusi-zem, ako bi se uresničil, ta je strašna pošast, toda le sama prazna pošast brez gotove podlage, je sama domišlija, je utopija. Ali mar ni res kar pravim in tordi m? Jeli
mogoče, da se vsi Slovani politiško združijo? Naj veruje, komur so ljubi, jaz tega ne morem verovati. Kdo ne ve, da so bili Slovani že od prvega začetka na mnogo dežel in deželic rakosani, da so bili vselej nezložni, da je vsako poveče združenje le kratko trpelo? Kdo ne ve, da se Slovani tudi v današnjih časih niso, nočejo in tedaj ne morejo združiti? Naj se n. pr. vsi drugi Slovani zedinijo, Poljaki se jim ne bodo pridružili. Kus in Poljak sta kot pès in mačka; Poljak, (Jeli in Slovak, se nikoli ne združijo; Slovenec in Hrvat si nista prijatla; med Hrvati, Slavonci in Sorbi so eni rimsko-katoliške vere, drugi pa staro-verci, kakor jim mi Slovenci pravimo. Te dve stranki si bodete vedno nasprotni, dokler se v veri ne zedinite. Pa čemu iščemo po svetu dokazov? Poglejmo samo naše Slovence: „vsaka vas ima svoj glas" velja tudi v pol iti škem oziru. Sosed ima prepir sò sosedom, zet sò svojim tastom, nevesta sò svojo taščo. Zedinjenje, združenje je lepa beseda, ali med nami Slovenci, med nanu
1420 so nas beneški ljudovladi pridružili, ta nam je pa skoz in skoz talijanske šole vsilila. Zadnja leta pretečenega stoletja je beneška republika razpadla ; na to smo prišli pod Avstrijo, ali tudi ta gospa nam ni dovolila slovenskih šol. Uradovalo se je, kakor poprej, vse v tujem jeziku, samo v cerkvi in med prostim narodom si slišal slovensko govoriti. Da ne bi bilo cerkve, bi se pri nas že davno laški govorilo. Ubogi Sloveni, vedno in povsod smo tlačeni !
Slovenskih šol nismo nikdar imeli in jih nimamo, zato se je bila pa tudi v cerkvi slovenščina z laščino tako pomešala, da je skoro vsak duhovnik drugače pridigal, drugače krščanski nauk učil. Da bi temu vsaj nekoliko v okom prišli, dali smo 1. 1869 z dovoljenjem videmskega nadškofa slov. katekizem v Gorici tiskati. Pa kaj se nam je zgodilo! Laški uradniki niže vrste so poslali en iztis te knjige ministerstvu, češ, da laški vladi nasprotujemo in panslavizem širimo. Ministerstvo v Turinu je dalo knjigo pregledati, in jo je za cerkev in šolo odobrilo.
Pri nas ni slovenskih čitalnic, ni slovenskih časopisov, ni narodne zavesti.
Kar jaz vem, hodi k nam en sam iztis »Novic" in dva iztisa „Danice". V lani in letos smo se bili naročili na »Glas", pa še polovica izdanih številk nam ni prišla v roke. Bog si ga vedi, ktera pošta je tega kriva, naša ali vaša. V družbo sv. Mohora se nas je 20—30 vpisalo; knjige dobivamo po rodoljubih na Goriškem. Evo tužni stan Slovenov na Beneškem!
6e vidijo ali slišijo, da kdo kaj slovenskega bere, pa ga brž za panslavista in skrivnega puntarja proglasijo. Imejte me pa pri vsem tem še vedno za naročnika »Glas"-n. Naročnino vam pošljem pri prvi priložnosti, ki se mi ponudi.
Iz Kobaridskega Kota, 8. julija.
{Slovenski Tednik. — Mrtev berač.)
Odkritosrčno povem: radovai sem se, ko je „81. Narod" naznanil, da bode začetkom t. m. pričel izhajati nov slovensk tednik, namenjen v prvi vrsti kmečkemu
Slovani je ni! Ako je vse to res, je panslavizem v politiškem z mislil nemogoč, je gola domišlija, je pium desiderimi! nekte-rih razbeljenih glav.
Pa vendar nahajamo panslavizem pri marsikakem učenem jezikoslovcu, ki je pa popolnoma nedolžna, krotka stvar, ktere so ni nikomur beti, in ki nobenemu nič žalega ne dela, hočem reči znanje vseh slovanskih jezikov in narečij, ali vsaj prizadevanje, poznati je in naučiti se jih. V tem smislu imenujte tudi mene panslavista, ker tudi jaz ljubim vse naše slovanske jezike in narečja in si, če le morem, omišlju-jem slovanske knjige. Panslavizem pa v o-nem smislu, da bi vsi Slovani en sam književni jezik sprejeli, kar namerava g. Ma-lija Majav sè svojimi slovnicami in sò svojim »Slavjanom", zdi se mi še bolj nemogoč, kakor politiško združenje vseh Slovanov, to je, zdi se mi prava pravcata *) domišlija.
*) Moram tu pa tam kako tujo ali vsaj nedonia-
ljudstvu. Radovai sem se, ker živo čutim potrebe takega lista, ki bi ukaželjnega kmeta podučevjil v staréli, ki so v naših časih vsakemu brez izjeme tako potrebne, da se ne more ogeniti vsestranski škodi, če jih ne pozna. Za to misel pa se nobeden naših dosedanjih listov dovolj ne poteguje — zakaj da ne, zamolčim raji, km* sem prepričan, da bi tudi uredništvo »Glas“-a mojih razlogov ne sprejelo. *)
Željno pričakovani novi tednik mi dojde; a radost se mi kmalu v druge občutke spremeni, ko vidim, s kakšnim veseljem se našemu katoliškemu ljudstvu naznanja, da so očetje jezuiti s svojega pravnega posestva v Repnjah pregnani. Ubogo slovensko ljudstvo, si mislim, daleč si prišlo, da imaš take učenike, ki se v besedi vsemu nemštvu iti nemčurstvu na domačih tleh zagrizeni sovražniki, v resnici pa slepi po-snemači pruskega liberalizma. Tak liberalizem, s kakoršnini se nekteri kolovodje slovenski začenjajo ponašati, ima na Pruskem že vsaj nekaj zmisli : kder je vlada siljena • tlačenje ljudstev skrivati za ščit liberalne uprave, ne more, da ne bi kazala svojega liberalizma s tlačenjem katoliške vere, in torej pred vsem s preganjanjem katoliških duhovnov, redovnih i svetnih. V Avstriji pa je ta reč tako brezmiselna, da tega le oni Nemci in Nem-čurji ne čutijo, ki z dušo sredi Berolina živč.
In vendar se nekteri m »izvrstnim" slovenskim rodoljubom zdi častna naloga, tak liberalizem med katoliškimi Slovenci širiti, pa se predrzne jo še ironično prašati, kaj bode pravna stranka na Slovenskem konservirala ?— Zgubljen trud bi bil pričkati se z ljudmi, kojim je glavno načelo vero in svetinje sv. katoliške cerkve zasmehovati in odobravati preganjanje katoliških duhovnov ter te reči kot največo pridobitev 19. stoletja hvaliti; véndar ne moreni, da ne bi prašal tih gospodov, če se li še spominjajo, kako so n. pr. vpili, ko so ravno ti vladni možje zabranili skupni sokolovski izlet, ki so zdaj izpravili očete
*) Zakaj pa ne ? Le oglasite se. — Ur.
To so mojo misli o panslavizmu, ktere je zgorej omenjeni Goriški list »P Eco" v meni obudil, in sem je tu sem postavil, da je vsakdo videti in presojevati zamore, kakor se mu ljubi. Neslovenec, bodi si Lah, Italijan ali Nemec, se ve da, ne bo po teh mojih besedah nič drugače o panslavizmu mislil, govoril ali pisal, kakor do zdaj, in tudi med našimi Slovenci, in med bralci teh vrsti utegne kdo pri mojih besedah z glavo enmalo ponujati; pa kaj hočem? Ker ima vsaka glava svojo pamet, dovolite da si tudi jaz stvar mislim, kakor se meni prava zdi. Kdor vč kaj boljega, naj se oglasi! z Bogom!
co besedo vmes zamešati, kakor delajo sploh naši mladi korenjaki, da s tim pokažem, da sem tudi jaz auf der Holie der Zeit, da znam tudi jaz enmalo več, kakor samo materinščino, da se štejem med izobražene in učene Slovence..
jezuite jz Repenj Ì No, ona reč je bil cin krivične, absolutistične vlade, ki zabranjuje za povzdigo duševnega in telesnega blagra tako koristne izlete; a če se iz pod è jezuiti sè svojega posestva, to je najbolj liberalen čin tiste vlade, ki se trudf noč in dan za blagor ljudstva in skrbi, da se vsled jezuitskih misijonov deželne norišnico ne prenapolnijo. — Gotovo ne odobrujem one prepovedi; a čuditi sc moram, da taki liberalni aposteli ravno tako neliberalno ravnanje vladino na drugi strani hvalijo, in da jih nij sram verovati in raznašati basen, da ljudski misijoni ljudem glave mešajo*
(Je se pravi to znoreti, da pride kdo po tih misijonih do spoznanja svojih grehov * kakor David po Nathanovem prigovarjanji — če to pomeni znoreti, tedaj pa imate popolnoma prav, gospodje, in bojinj se, da ne boste nikdar znoreli. Sodi naj pa vsak sam, kaj bode list na podlagi takih načel vernemu kmetu koristil.
Dne 29. junija so našli na desnem bregu Nediže pod vasjo Logi truplo nekega berača. Ležalo je kakih deset korakov proč od vode, naslonjeno na neko grmovje. Berač je srednje velikosti, krepke rasti, ima črne lase, črn mezalanast jopič, črne platnene hlače in še dobre pohtke (čižme). jKer je truplo že toliko segnjilo, da se ni dalo na pokopališče prenesti, bilo je na mestu zasuto. Še jame mu niso megli skopati na tein kamnitem svetu. Kdo in od kod je bil, kedaj je umeri i. dr. so do sedaj še ni moglo pozvedeti.
Ogled.
Avstrija. Quousque tandem? Doklej bomo še trpeli tisto nesramno predrznost, ki se v organu »Narodoveev" šopiri nasproti pravim Slovencem? Berite n. pr. sestavek Jz slov. Štajerja" v št. 153. »SI. Nar." in dopis »iz Ptuja" v 1. 154. Ni ga nemškega liberalu. lista, da bi si upal tako predrzno pačiti in sprevračati načela in namerjanja »pravne stranke", kakor se to v ..Nar." dela. Potem, ko so znani raz-porniki s »centralnim vol. odborom" tiaško naredili, vrgli so so z nekako besnostjo nad slov. Štirsko — tisto Štirsko, ki ga je njihov prerok-kandidat — odšedši s trebuhom za kruhom v Ljubljano — popred--------
zn inutili.
Takim možem naj ljudstvo kaj verjame in zaupa ! Takih, da prav takih potrebujemo v zaslepili, v kterih se bodo reševala naj važniša verska, politiška in narodna vprašanja ! ! ?
Na Dunaji se ne da več utajiti kolera; ona bode naj hujša sovražnica svetovne razstave —* pa tudi naša, v tem zmislu, ker ho treba državljanom v žep seči, da se pokrijejo ogromni stroški za razstavo, kajti, kakor kaže, še deseti del pričakovanih tujcev ne pride v Boč. — Da je kolera sama na sebi neljub gost, bode mini vsakdo rad verjel. Bliža se nam pa strašna ta bolezen od dveh strani od severja in juga (ali zahoda). V Benetkah, namreč, v Trevizu in drugod po Beneškem že nekaj časa razsaja. Zdravstvena komisija primorska je že določila, kako se jej bo treba vstavljati; ali se pa ona (kolera) bode hotela ustaviti, ta je druga.
Demokrati iu Mladonemci na Dunaji
èe zmerom huje nasprotujejo že oguljenim »starim" liberalcem glede na volilno gibanje. Marsiktero grenko morajo slišati stari od mladih — da ni maje n. pr. čistih rok in čiste vesti — in finančni polom, kterega ni še konec, pritrjuje mladim. Mi pa jim ne pritrjujemo, marveč želimo, da bi se obe stranki vzajemno nemogoči storili in se umaknili stranki vseh (nemških) poštenjakov, kteriui je še za Avstrije, a ne nji kor lastni blagor mar.
Cesarjevič Rudolf potuje zdaj po Koroškem. Prišel je bil v Celovec počastit svečanost razgrnenja novega spominka Marije Terezije 4. t. m.
Vnanja države. Čudna prikazen v čudnem našem času je oži ven je. verskega duha na i'rancoskrm, ktero se kaže ne samo po marsičem, kar krepka sedanja vlada uči ni, temveč po velikanskih romarskih procesijah, kakor so se napravile v drugi polovici preteki, meseca v Paraj le Monial (od koder se je začelo širiti po svetu če-ščenjfi presv. Serca Jezusovega). Naj od-ličnisi možaki, državniki francoski, udje narodnega zbora posvečujejo sebe in deželo Kristu. In od 22. jul. do 22. avgusta bodo romanja v Lousdes in la Salette (k Materi božji). Tako na — Frana shem ; in nam Slovencem nasprotuje neka domača stranka samo za to, ker imamo tudi »vero" v svojem programu! — Narodni zbor v Ver-salju je odložil obravnavanje načrta, kako bi se imele v Franciji uravnati država in nje zastop in vlada, kteri načrt leži pripravljen že od preteki, meseca maja. 0-bravnavanje ustavnega črteža je zahteval D n fa n re (Thiers-ov minister). Vladin zastopnik (min. Broglio) je rekel, da vlada nima nič zoper to, da se pretresa oni čr-tež, (ki ga je bil dal zbor sam po komisiji širili napraviti) a zdaj da se jej ne zdi za to pripraven čas. Republikanci so hoteli o tej priliki siliti, da bi se razglasila zatrdna republika. Ali njih Gambetta je doživel spet eno blamažo več. Monarhisti so močni, pa medseboj needini; za to jim je prav, da traja začasnost še na dalje.
V Italiji niso sestavili še novega mi-nisterstva.
Iluski general Kauffmann se je polastil Kive (v Aziji); kan (knez) se mn je brezpogojno podvrgel. Take si Rusi čedalje bolj utrjujejo tam, od koder bodo gospodovali v Aziji in od koder bodo tudi svojo evropsko politiko zdatno podpirali.
Važno se nam zdi to, da bode imela Cena Gma odslej svojega diplomatičnega agenta v Zadru in sicer slovečega Srni de-cic a, sedanjega knezovega tajnika. S. je rojen Dalmatinec; bil je do 1. 186G v Zadru sfaroverski profesor in urednik časnika »Osservatore Dalmate“ ; toda, ker je mož ves gorel za jugoslovansko politiko, moral je zapustiti Dalmacijo, ter ga je v-zel črnogorski knez k sebi. S. je imeniten pesnik. — Ker Črnogorec ničesa ne stori, če ruski car tega ne dovoli, bilo je sprijaznjenje s 0. in S. znamenje, da je Avstrija restudi s čarom prijatlica. Bog daj!
Razne vesti.
— Potres na Laškem, o ktereni smo v zadaj. listu nekaj povedali, še ni nehal. V Belluini se je 6. t. m. stolna (velika) cerkev na groblje sesula. Podrle so se tudi nektere hiše, in meščani morajo pod milim nebom prebivati. Velik strah jih obhaja in bati se je, da bi kdo ne obnorel.
— (t. Ferdinand Gatti, c. kr. deželni šolski nadzornik je obiskoval pret. teden šole na Tominskem, Cerkljanskem in Bovškem.
— Nugodba med Ogri in Hrvati je gotova. Bes da ni taka, kakoršna bi morala biti, pa Hrvatje bodo zanaprej vendar - le nekaj na boljem. Dosló so dajali vse svoje dež. dohodke Ogrom. in ti so jim povračevali 2 miljena in 200,000 gold. na leto za domače potrebe. Po novo osnovani postavi ostane pa Hrvatom 45°/0 vseh dohodkov na domači zemlji, 55% bodo v Pesto pošiljali za skupne zadeve. Tudi glede bana se je nekaj predrugačilo. Po tej nagodbi sme tudi vojak biti ban, ali za časa banovauja mora njegov vojni delokrog prestati. Banova oblast se je zvekšala: vse kar predlaga mora iti naravnost do cesarja. Dogovorili so se tudi, da se no sme nobeno hrv. drž. posestvo brez dovoljenja hrvaškega zbora prodati. K državnemu posestvu spadajo tudi gojzdi v granici. To nagodbo mora pa še hrv. zbor, ki bo 20. t. m. sklican, potrditi. Prej nima veljave.
— Za nove zvonove na sv. Gori so darovali : Vikar in farmam v Brestovici 35 gl. ; farmani v Renčah 8 gl. 40 kr. : fajmošter in fannani v Prvačini 52 gl. 20 kr. Farmani v Podsabotinn 80 gl. (med njimi : Zimčič Katarina (Blaževka) G gl.; Jos. Cibičeva družina 4 gl. GO kr. ; Ant. Eadikon-ova družina G gl. ; Jeretič Jožef 5 gl.; Starnili Štef. 10 gl. ; Farmam v Št. Mavri 30 gl. (med njimi č. g. vikar Jožef Mašera 5 gl.
JP osiamo.
Javna zahvala.
V imenu veselili šolarjev — birmancev, kterim je raon. Janez Globočnik 12 iztisov »Življenja ssv. mm. Kocijana in to-varušev" podaril, izrečeta tù gosp. darova-telju srčno zahvalo.
V Gir k», c ni,- 3. julija 1813.
kaplana cerkljanska.
___
Po dveh tovaruših naprošen, vabim tukaj po najkrajšem potu vse čest. gg. učitelje sežanskega okraja h konferenciji v Komen dne 17. t. m. ob devetih predpoldne.
Pogovarjali se bomo o množili rečeh, posebno pa o sledečem vprašanji: »Kako
naj učitelj inoralični čut šolske mladine v šoli i zunaj šole z besedo i dejansko izbu-ja i vtrjuje?"
Predmet je zelò važen, potrebuje to-raj združenih moči.
V Komnu dne 8. julija 1873.
Ivan Piano.
Odprto pismo.
pa sem se goljufal. Kedor veliko govori, pa malo vé, je neslana klepetulja. Kak priimek gre pa onemu, ki o stvari, ki mu je popolnoma neznana, celo piše? — Glej prijatelj! Ti si občinski starašiua, pa ne veš, kedó je starašiua naše farno cerkve, iu ta tvoja nevednost je kriva tvojega strastnega »poslanega" v Soči", s katerim si se sam tako zaletel, da je joj ! — ob e-nem si s tem pa tudi uredništvo omenjenega lista na led speljal.
Drznil si se javiti, da »Glas" in njegovi privrženci nijso toliko vredni, da bi človek za pero prijemal, pa si vendar zanj prijel, si ga globoko pomočil in psovke iz njega izzmèl. Mislil si s tein ogrditi mene in sl. uredništvo »Glas"-a, pa si sam v blatu obtičal. Prijatelj ! ali bi ne bilo bolj pametno, če si bil doniti ostal in lepo čedno poprašal, ali ni morebiti nobenega moia v srenji, ktorege kin-ča tvoje ime, ne pa hodiš k bilježniku, da ti črno na belem spričuje, da se znaš sam podpisati. Da svojemu »poslanemu" večo (?) veljavo dodaš, celo Kristusa imenuješ. Mar misliš, da jo bil Kristus krčmar, človek, kakoršen si Ti ? 1
Zdaj pa še nekaj. Pobijem ti tvoje »grde laži", saj mi ne boš zameril? — Na to, kar si pod A in II povedal ni v-redno odgovoriti, lotim se to raj važniših reči.
Pod C praviš, »da ako bi »Soča" sebi tako po beraško (kakor »Gorica") ude nabirala, jih ima hipoma stotine in stotine." Veš kaj, prijatelj ! v teni si se nekoliko prenaglil. Meni so razmere nekoliko bolje znane, ako Ti se ljubi, te privatno o j tem podučim, v listu tega ne maram ja-j viti. Pokažem Ti, da je ravno nasprotno ! res. *) »Gorica" nekterim preveč preseda, od tod tako hujskanje.
Pod C pišeš; »Gola laž, da se Vas je 8 vpisalo." — Gola laž? Čakaj! Veli-j konočni ponedeljek popoludne, brž po kratkem ogovoru Istinovičevega tovaruša, srno »Gorici“ pristopili: M. Slokar, T. Slokar, F. Slokar, F. Vodopivec, F. Rebek, J. Vodopivec, J. Gerželj, J. Pirjevec, F. Rebek, č. g. Sovdat in M. Blaško. TÙ jih je več, kot osem, toraj sem renico govoril. Tebi je pa resnica — »gola laž ! " — Lep mož, kaj ne ! ?
Pod I) pišeš: »Gosp. govornik o kmetijstvu ni j učinil pri poslušalcih niti mrzle-ga niti gorkega vtisa —, kajti to je bil le predgovor, da je lepše prišel do agitiranja ; drugo vse so le izmišljene prazne in babje fraze."— Da pri Tebi ni učinil niti mrzlega, niti gorkega vtisa, to Ti rad verjamem'; če pa pri drugih nijsi zapazil nobenega vtisa, moraš biti ali gluh ali slep ; kajti vtis govornika pri nas je bil ta, da smo še tisti dan v ino rejsko društvo osnovali, ki do današnjega dné prav krepko napreduje. — Se vé da, ko bi bil govornik kakor so nekteri Sočani, bi bil o ustanovi vinorejskega društva tako »farbal", da bi bil »s praznimi in babjimi frazami" Som vse predale napolnil. **)
Kamnje 30/6. home.
Domače novico.
(Duh spremembe.) — C. g. Ladovih Vodopivec, vikar v Oc/.-Soci gre za vikarja na Srednje.
G. Fran. Rebek-u.
Prija lei j !
Tvojo »poslano" v 25. 1 »Soče" me je vzburilo. Nekdaj sem mislil, da boš mož,
*) Uredništvo „Clasa“ bi zarnoglo zanimive do-prodjaje povedati, kako »Sočani“ svoj list ponujajo, te
uHiluiejo. na za zdaj še — molčimo Ur. ,.
'**) T« Iu* Tiiondn zn. zdtll (lovol i .. blfttOVSkeiHU ll-
stir v od
') To bo menda za zdaj dovolj T;
';i « '*dgovor na ves njegov dostavek. - Oi.
Odgovorni izdava te) j in urednik: ANTON LAKNER recto LUŽOVEC — Tiskar; SEITZ v Gorici.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si