Hudd kri zd železniški prehod v Levcu Uspesna sanacija po viharnem obdobju oafië aŽlTEKVDOBRIKAVli PRAŽARNA; 03/713-2666 ST. 87 - LETO 64 - CELJE, 6.11.2009 - CENA 1,25 EUR OO^ovoma urMrucâ NT Tsijara Cvtrn Po pameti! Že konec tedna bodo prva večja martinovanja, praznik vinogradnikov pa bo trajal še vse naslednje dni. S praznovanjem in pokušinami vina ni nič narobe, če vse skupaj počnemo po pameti in predvsem - če nato ne sedemo v avto. 80 let legendarne Celjanke Božene . Orožen Ali črno vodko še vedno prodajajo gg otrokom? SF Bivša poslanca s Celjskega med ^m brezposelnimi " I y PRILOGA MARTIN Gorazd Lešničar: »Necepljen zdravnik je nevaren in egoističen« ercator OpekamOka d. Celje. tel. ék 03/426 80 00 slisota, 14. novtmlier, ob 10. ari DESTINACIJA ROGLA POHORJE -predstavitev Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. Obiščite nas v novem salonu v Športnem parku Celje, v poslovni stavbi Ar^na Petrol. www.mik'ce.si QBÛ 12 24 •rrtff^tM Vr řVC OKNA mogodki hoví tednik ÍVANA STAMEJČIČ uvodnik Na zdravje? Te dni je Slovenca še bo^ v znamenju vina kol sicer. Bliža se namreč eden naših »največjih« praznikov - martinovo. Razlogov, da nazdravimo, spbh ni treba iskati K preizkušanju nijne kapljice vabijo odprta vrata vinskih kleti in lokalov, na mestnih in vaških trgih so postavljene stojnice s svežo vinsko ponudbo. Martinovanja so v domeni vinogradniških, kulturnih ali turističnih društev, na bolj vinorodnih območjih tudi občin. Še mediji pristavimno svoj lonček - nenazadnje je tudi časopisu, ki ga držite v rokah, dodana priloga Martin, ki vas popelje v vinorodna območja Slovenije, skozi običaje, povezane z vinom, na hitro pokuka v kuUnariko in seveda predstavi naša kakovostna iTina. in da se razumemo - s samim praznikom in tudi proslavljanjem ni prav nič narobe. Če se tega seveda lotimo s pravo mero. Če se ustavimo pri enem kozarcu: če se prireditve konúijo, dokler so še v enološkem, etnološkem cer turističnem duhu, in se ne sprevržejo v množične »pijanke«. Vino ima veliko dobrih lastnosti, vsekakor ne smemo prezreti njegovih pozitivnih vplivov rui zdravje. Podpisana ga že dobrih 20 let pijem dobesedno na zdravniški recept in »s kozarcem rdečega« pri kosilu sem se v cebti poslovila od slabokrvnosti. Razlog, daje v naslovu vprašaj in ne klicaj, pa se skriva v tem, da Slovenci le redko v vinu uživamo, pri čemer ga žal prepogosto zlorabljamo! !n to počnemo vselej, ko si zatiskamo oči pred nevarnostmi, ki jih s seboj prinaša alkoholizem. Naš tolerančni prag do pijančevanja je namreč nenormalno visok, tako visok, da seje na njem nemogoče spotakniti. Ne takrat, ko zaradi alicohola razpadajo družine in trpijo otroci, ne takrat, ko odvisnež('ica) slabo opravlja svoje delo v službi, ko zaradi različnih drugih težav, ki jih s seboj prinaša alkoholizem, po nepotrebnem prazni zdravstveno blagajno ... in ceb takrat ne, ko povzroči prometno nesrečo, v kateri umre(jo) nedolžni. Saj je bil vendar pijan in se ni zavedal, kaj počne!? In dokler bo tako, dokler bo predolg pogled v kozarec^riz-nan« kot ena od lastnosri in ne bolezni naroda, bodo tudi ob še tako velikem prazniku nazdravljanje spremljati pomisleki. Te dni v večemo-nočnih umh sesti za volan pa je, žal. še najbolj podobno ruski ruleti. Čeprav sami ne boste spili niti kapljice... kratka sladka m4 mow Zupan ali fotograf? Celjski župan Bojan Šrot se še ni odločil, ali bo prihodnje leto spet kandidiral za celjskega župana. IVenutno boi) razmišlja, da bi poslal fotograf. Prišel je namreč do podatka« da fotograf v prestolnici zasluži 1.900 evrov na mesec, pisec govorov 1.700 evrov. sam za opravljanje nepoklicne županske funkcije pa le 1.200 evrov. »Se bolj splača biti fotograf kot župan,« je ugotovil. Od zadnjih poplavna Csljskam sta minili dobri dve leti. Pa smo danes kaj bolj vami pred naraslimi vodami, kot smo bili 18. septembra 2007? Za poplavno varnost premalo denarja in strokovnjakov Država preveč varčuje pri poplavni varnosti, premalo pa je tudi strdcovnjakov, ki bi se ukvarjali s to proble-matiko. To sta bila glavna poudarka razprave o poplavni varnosti v Celju in širši okolici, ki sta jo v ponedeljek pripravila celjski odbor stranke Zares - nove politike in državnozborskl po* slanec Lojze Posedel. Razprave o poplavni varnosti so se poleg članov stranke udeležiti zlasti predstavniki Q-vilnih inidativ Celja in nekaj mestnih svetnikov, ki so zaskrbljeno ugotavljali, da se na področju poplavne varnosti Celja nič ne premakne oziroma se vse premika zelo počasi. Kot ugotavlja Roman Kramer, ki se je razprave udeležil kot predstavnik Civilne ini-ciative Ostrožno, je ključni problem glede poplavne varnosti v razpadu vodnih gospodarstev. »Vodno gospodais-rvo je zdaj preusmerjeno na dve gospe v Ljubljani. En človek pač ne more poznati cele Slovenije. Ko se bo za vodno gospodarstvo zagotcKilo dovolj strokovnih podlag in denarja, bomo lahko reševali poplavne probleme. Tudi če mi zgradimo protipoplavno zaščito in če ne bo denarja za njeno vzdrževanje, nam noben ukrep ne bo nič pomagal. Zadrževalniki se bodo v dveh letih zarasli in bo konec poplavne vamosd,« opozarja Kramer. V porečju Savinje še niso sanirane niti posledice poplav iz prejšnjega tisočletja, kaj Šele posledice zadnje poplave. Letos so sredstva za sanacijo po poplavi izpred dveh let kar dvaiô'at oklestili. Rezultat je kar 70 odstotkov manj denarja za porečje Savinje, kot je bilo sprva predvideno, kar pomeni, da je od prvotnih 8,2 milijona evrov v državnem proračunu na voljo le še 2,4 milijona evrov. Denarja pa ni dovolj niti za tekoče vzdrževanje vodotokov na porečju Savinje, kaj šeie za investicijske posege» ki bi v.prihodnje Izboljšali poplavno varnost ogroženih območij. Kot navaja poslanec Lojze Posedel, je letos v državnem proračunu za tekoče vzdrževanje porečja Savinje namenjenih vsega 900 tisoč evrov. Približno tolikšen znesek je predviden tudi za prihodnje leto. »In to za sedem tisoč kilometrov vodotokov. Ta sredstva ponekod ne zadoščajo niti za redno košnjo strug, kaj šele za kaj več,« opozaija Posedel. Za investicijske pos^e. ki bi izboljšali poplavno varnost Celja in širše okolice, niso pripravljeni niti še projekti. Mestni svetnik Jože Bučer je opozoril, da s pripravo di^vne-ga lokadjs^ga načrta za ureditev Savinje zamujajo že tri leta. Kot so še omenii v razpravi, je tudi odnos sedanjega ministra za okolje Karla Er- javca do poplavne varnosti zelo slab, sicer pa se tudi ministri pred njim s poplavno varnostjo niso kaj prida ukvarjali. Cilj ponedeljkove razprave o poplavni varnosti je bil torej po besedah Posedela pri-tisniti na pristojno ministrstvo. da bi to končno spožna-lo, da je treba vodotoke urejati bolj sistematično in za tç zagotovilo več sredstev v^-pTo-računu. Navzoči so se strinjali, da je takšne razprave treba nadaljevati in vse glasneje opozarjati na problem. Kajti le tako se bo morda kaj premaknilo. Ljudje, ki so bili v zadnjih dvajsetih letih že dvakrat ali trikrat poplavljeni, nimajo več veliko poupljenja. Če bodo pod vodo še četrtič, nihče od tistih, ki se zdaj izgovarjajo, da ni dovolj denarja, ne bo mogel umirili njihovega besa. BOJANA AVGUŠTINClČ Foto: SHERPA {arhiv NT) Brečko odšel iz Rimsicih term Med lastniki Rimskih tam so podj^ Unior, Nl£, NKBM, Zavarovalnica TViglav, Mobitel in Kapitalska družba. Krajane Rimskih Toplic In zaposlene v Rimskih termah je v sredo šokirala informacija, da so nadzorniki Rimskih term odstavili predsednika uprave Maksa Brečka. Da to drži, nam je včeraj potrdil predsednik nadzornega sveta Rimskih term Zoran Janko. Za novo predsednico uprave družbe so nadzorniki imenovali gorenjsko podjetnico Marjano Novak. Kakšni so pravi razlogi za BreČkovo odstavitev, ostaja uganka. Zoran Janko je navede! )e, da 80 nadzorniki Brečka v sredo predčasno odpoklicali z mesta predsednika uprave družbe »iz drugih ekonomsko-poslovnih • razlogov, skladno s4. alinejo drugegá odstavka 268. člena Zakona o gospodarskih družbah«. Kateri so ti »drugi eko-nomsko-poslovni razlogi« za razrešitev Brečka, smo preverili v omenjenem zakonu, kjer pod navedeno alinejo piše le. da so ti razlogi lahko »pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija in podobno«. Maksa Brečka včeraj nismo uspeli priklicati, odločitve nadzornikov pa ne komentirajo niti v Rimskih termah, Naj bi pa se nova direktorica Rimskih term Marjana Novak z zaposlenimi včeraj že sestala. BreČkova razrešitev, o kateri se je ugibalo že nekaj časa, je močno zaskrbela krajane. Strah jih je, kako bo zamenjava vodstva vplivala na nadaljnji razvoj zdravilišča in kraja. Predstavnik CI za oživitev zdravilišča Drago Zupan o zamenjavi vodstva ne želi razpravljati. »Meni je vseeno, kdo vodi Rimske terme. Najpomembneje je, da odgovorni projekt oživitve zdravilišča uspešno pripeljejo do konca. Stvar lastnikov je, koga postavijo na čelo uprave. Očitno dosedanjemu vodstvu niso zaupali, zato so ga zamenjali,« meni Zupan. BOJANA AVGUSTINCIC Foto: SHERPA (arhiv NT) Maks Brečko seje poslovil od Rimskih term. m novi tednik Čiščenje poslanskega ega Peterica nekdanjih poslancev s Celjskega je do konca prejemala poslansko nadomestilo - Franc Jazbec in Mirko Zamernik še brez zaposlitve Od državnozborskih volitev je minilo eno leto, s tem pa se je končaio tudi obdobje, ko so bivši po-slanci prejemali nadomestilo. Dokler si ne bi našii nove službe, kajpak. Kot smo ugotavljali) sta med peterico nekdanjih poslancev s Celjskega, ki so do konca prejemali nadomestilo, zdaj dva brezpo* selna, dva sta se v celoti posvetila županovanju, medtem ko eden čaka na upokojitev. Spomnimo, da so interese Celjskega v prejšnjem sklicu DZ poleg Matjaža Ha-na> Bojana Kontiča> Rudolfa Petana, Alojza Posedela in Jakoba Presečnika, ki so poslanci tudi v tem mandatu, zastopali Marjan Drofe-nik, Slavko Gaber, Franc Jazbec, Ivan Jelen. Drago Koren, Martin MikoUč, Franc Sušnik in Mirko Zamernik. Gaber In Koren sta se zaposlila kmalu po volitvah. Jelen se je vrnil v opokojen-ske vrste, ostali so eno leto prejemali nadomestilo - ZttfjjB Mazej Kukotrii skupno je v Sloveniji kar 27 od 44 bivlih poslancev vse leto neuspešno iskalo novo službo. Zakon o poslancih, ki ureja tudi poslanska nadomestila, predvideva, da lahko nadomestilo dobi le nekdanji poslanec, ki se ne more zaposliti iz objektivnih razlogov. Predpostavljamo, da objektivnosti razlogov brezposelnosti ne preverja liihče. Nekdanji s službami No, ja, to o iskanju službe zagotovo ne velja za bivše poslance, ki so tudi ak-tualrú župani - s Celjskega Martin Mikolič, župan Rogatca, in Franc SuSnik, župan Vranskega. Oba sta izkoristila zakonsko dano možnost, da sta župansko funkcijo opravljala nepoklicno in tako v občini prejemala nadomestilo, obenem pa leto dni »vlekla« poslansko nadomestilo. »Bolje molsti državo kot svojo občino,« so komentirali mnogi; v službi vlade za lokalne zadeve in regionalno politiko pa pojasnjevali: »Objektivnih ovir, ki bi županom preprečevale, da po preteku poslanskega mandata svojih funkcij iz nepoklicnih ne bi mogli prekvalificirati v poklicne, ni.« »Od sredine oktobra opravljam funkcijo župana profesionalno,« odgovarja Martin Mikolič (NSi), ki omenja, da je pred tem, zaradi prejemanja poslanskega nadomestila, občinski proračun prihranil kar polovico županske plače. Župan Vranskega Franc Sušnik (SDS) je povedal, Kdo je najlepši? Turistična zveza Slovenije je v sredo objavila rezultate letoSnje akcije Mo-ja dežela - in gostoljubna, s katero ocenjuje urejenost krajev» term, kampov, $ol, vrtcev, turističnih kmetij ter mladin-skib prenočišč. Kdo so zmagovalci iz naših krajev? Z našega območja je zmagalo Velenje med večjimi mesti. Rogaška Slatina med izrazito turističnimi kraji in Šentjur med tako imenovanimi drugimi kraji. 01im|e. ki je pred kratkim zmagalo kot najlepše urejena vas v Evropi, si v slovenski akciji deli prvo mesto med izletoLškimi kra ji s Šent-Jernejem. In kdo vse je na drugem mestu? Med srednje velikimi mesti so to Slovenske Konjice, med izrazito turističnimi kraji Podčetrtek, med izletniškimi kraji Mozirje, med hribovskimi kraji Svetina ter med velikimi termami l^nne Zreče. Kar nekaj odličij bo tudi za objekte iz naših krajev. Tako se je na prvem mestu, med najbolj urejenimi novejšimi šolami, znašla Os*^ novna šola Bistrica ob Sotli, med pred letom 1980 grajenimi slovenskimi šolami pa je na drugem mestu Osnovna šola Lesično. Med turističnimi kmetijami različnih kategorij sta uà prvih mestih v drŽavi SorŽev mJin iz Nove Cerkve ter Majdač iz Solčave, med manjšimi kampi pa se je Camp Dolina iz Prebolda uvrstil na tretje mesto. Zaldjučna prireditev projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna s podelitvijo priznanj ter prehodnih zastav bo 14. novembra v Velenju. Udeležbo je že napovedal častni pokrovitelj projekta, predsednik države dr. Danilo Ttirk. BÏUNE JERANKO Posiancc/župan Stranka Poslansko nadomestilo Občina /upanovanja Plača nepoklicnej^d (bruto) župana (neto) Martin MikoHč NSi Franc Sušnik SDS Fnnc Jazbec da je s prejemanjem nadomestila prispeval k regionalnemu razvoju in tako ni bremenil občinskega proračuna. Po prenehanju prejemanja poslanskega nadomestila se je zaposlil kot profesionalni župan, za kar bo prejemal okoli dva tisoč evrov plače. Zato ne gre dvomiti, da na županskih volitvah ne bi znova kandidiral, kar je tudi že potrdil. Zakon o poslancih bo po odobritvi v mandatno-volilni komisiji do zadnje pike izkoristilo pet poslancev, ki bodo prihodnje leto izpolnili pogoje za upokojitev. Če bi šH na zavod, bi vsak med njimi prejemal največ 816 evrov na mesec, tako pa bodo še eno leto prejemali od Štiri do pet tisoč evrov bruto poslanskega nadome- 4.200,33 EUR 5.007,12 EUR stila. Med njimi je tudi Marjan Droienik (SLS) iz občine Podčetrtek. »Pred nastopom poslanske funkcije sem bil v družbi Štore Steel, ki je zdaj v težavah. Kljub vsemu menim, da je bolj pošteno, da dobi tam službo kakšen mlad inženir, saj imam drugo možnost. Priznam, da sem imel malo sreče, sicer bi bil še v Storah,« pravi Drofenik, ki bo prejemal nadomestilo še približno eno leto, do 9. oktobra 2010. Prejel bo več kot 56 tisoč evrov, Še bolj nekdanji Nekdanji SDS-ov poslanec Franc Jazbec se jezi na medije in novinarje: »Če ne bi bilo njih» bi že zdavnaj imel službo, vendar se na to temo takoj negativno razpišejo, Tako je glede možnosti moje morebitne službe v Slovenijalesu takoj pisaio, da bo podjetje služilo kot odlagališče Janševih odsluženih kadrov, z mojim imenom ter z imenom Mirka Zamer-nika. Resnično sem najprej iskal službo v Slovenijalesu, saj sem od tam po dolgih letih dela odšel v politiko.« Franc Jazbec omenja, da zdaj načrtuje zaposlitev v zasebnem podjetju. Kot zanimivost omenimo, da je bilo med 81 kandidati na letošnjih evropskih volitvah devet takšnih, pri katerih je bilo v rubriki de- •starta s p'ircrr ir. Top'tfc i i '"Energetika CELJE jiiï'uriiràjcIjV. 03đ2S3HO «iiofU*(rvfoaengfgOiN'CSSi INTERNET Hftrostîdo^^Mbps TELEVIZIJA Več kot ff0 programov TELEFONIJA Brezplcčm klici v _ __ SLO kabelska omrežja TU «N lEK 03 42 88 199 www.turnssk.nei 'C«n»T28 prv» nw» Mv^naroAnK^ že od Rogatec Vransko lo navedeno >»nekdanji«. Šlo je za ministre in poslance iz prejšnjega mandata, ki si Še niso našli nove zaposlitve. Med njimi je bil tudi Mirko Zamernik, ki na zadnjih državnozborskih volitvah ni kandidiral. Potem ko je kot bivši poslanec prejemal več kot štiri tisoč evrov nadomestila in bil med kandidati SDS za Evropski parlament» se Je po 15. oktobru pridružil množici na zavodu za zaposlovanje. »Veš za množico stotisočih, pa gre mimo tebe, če tudi sam ne preizkusiš. Zato jemljem to kot nov izziv,« je ob zatrjevanju. da kljub precejšnjemu udarcu ne tarna, omenil Zamernik In dodal, da je brezposelnost dobra vsaj za dve stvari: »Po eni strani za očiščenje ega, po drugi strani pa vidiš, koHko imaš resničnih prijateljev. Hkrati to obdobje jemljem kot 1.000,00 EUR 1.104,00 EUR __ V Marjan Drofenik Mirko Zamernik preizkušnjo, koliko držijo navodila oziroma smiselnost pozitivnega razmišljanja, o čemer sem tudi sam govoril.« V rubriko »nekdanji« smo uvrstili še nekdanjo ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič, ki je prejemala skoraj Šest tisoč evrov ministrskega nadomestila ter rudi kandidirala na evropskih volitvah. SJužbe verjetno ni pretirano iskaia, saj Lizbon-ska pogodba predvideva povečanje števila evropskih poslancev s sedanjih 736 na 754 poslancev. Pogodbe Sloveniji prinaša še en, osmi sedež v Evropskem parlamentu, ki ga bo najverjetneje zasedla nekdanja ministrica za zdravje, ki bo imela dve leti samo status opazovalke. MJ, BJ, US Ali župan ali poslanec Večina članov mandatao-volilne komisije |e v sredo podprla nezdružljivost poslanske in županske funkcije, prepoved istočasnega opravljanja funkcij pa so razSiriii tako, da poslanci ne bi mogli več opravljati nobene funkcije v organih lokalnih skupnosti, niti kot člani občinskih svetov. Potem ko sta predlog o nezdružljivosti funkcij že podprli vlada in komisija, bo o njem dokončno odločal državni zbor na novembrski seji. Ce določila prenesemo na sedanje stanje med poslanci s Celjskega, potem se bodo morali o dilemi župan ali poslanec odločati zaenkrat še poslanci in župani Šoštanja Darko Menih, Šentjurja Štefan Tisel, Radeč Matjaž Han in Žalca Lojze Posedel. Prav tako se bo v diiemi, če bo še naprej podžupan Velenja» znašel Bojan Kontič, verjetno pa bi se položaju občinskih svetnikov na Ljubnem, v Mozirju, Celju oziroma Siovenskih Konjicah odrekli Iztok Pod-krížDik, Jakob Presečnik, Andreja Rihter oziroma Tadej Slapnik. Seveda v primeru, če bodo v državnem zboru v resnici sprejeli predlog o nezdružljivosti, kar naj bi sicer v pr^si zaživelo po parlamentarnih volitvah leta 2012. US iivww.novitednik.com m ARSTVO O cetis gorenje Izrsdni nadzor je zavod za zaposlovanje v Gorenju uvedel zaradi opozoril delavcev med septembrsko prekinitvijo dele. Našel ni takorekoc niČ. Velenjsko Gorenje na zeleni veji? Republiški zavod za za* poslovanje je v sredo predstavil ugotovitve nadzora v štirih Gorenjeviii družbah pri prejemanju državne pomoči, dan zatem pa se je nadzorni svet družbe seznanil s poslovanjem v zadnjem četrtletju. Spomnimo, da so izredni nadzor uvedli 16. septembra zaradi opozoril delavcev med septembrsko prekinitvijo dela. Večjih kršitev niso ugotovili Služba za nadzor je v Go-renjevih družbah opravila sedem obsežnih nadzorov, saj je v oba interventna zaJcona vkljuCenih več kot 8 tisoč delavcev. V podjetjih Gorenje Orodjarna in Gorenje GTI niso ugotovili pomanjkljivosti. Pri matični družbi Gorenje Gospodinjski aparati so ugotovili, da pri delavcih, vključenih v delno subvencioniranje delovnega časa. družba Še nJ izpolnila obveznosti izravnave delovnega časa (več ali manj opravljenih ur na leden zaradi neenakomerne razpore- ditve delovnega Časa se izravna v šestih mesecih),'predvsem zaradi prehoda na 40-umi tednik. V družbi Gorenje IPC pa naj bi brez dokazil, da določenih del ni možno opravili z enim od čakajočih na delo, dodatno zaposlovali. Torej so odkrili en primer, ko družba ni dokazala, da ne bi mogla določenih del opraviti z enim od delavcev» ki je bil na Čakanju, in je zaposlila dodatnega delavca. V zavodu še čakajo dokazila podjetij, v nasprotnem pa bo v skladu s pooblastili, ki jih ima, do teh podjetij vzpostavil terjatve. »€e tega ne bodo mogli izkazati, bo zavod do podjetij vzpostavil terjatve glede izplačanih subvencij,« je v sredo med predstavitvijo ugotovitev povedala direktorica zâvoda Marija Poglajen. Poudarila je še, da noben Gorenjev delavec v času nadzora ni dal izjave, da je v času skrajšanega delovnega časa delal 40 ur tedensko in da ni smel evidert-tirati prisotnosti na delu, o čemer je bilo v času septem- brskega upora Gorenjevih de-lavcev precej govora. Poglaj-nova je dodala, da bodo, če se bodo pojavili pomisleki, da je bila v Gorenju »še kaic-šna zgodba zadaj«, ponovno uvedli nadzor inšpekcije za delo. Veliko odvisno od konca leta v prvih devetih mesecih so v Gorenju ustvarili 866 mi-lijo^^ evrov prihodkov, od te^ vzadnjem četrtletju skoraj 298 milijonov evrov. Čisti dobiček je zna^l 3,4 milijona evrov, kar pa je skoraj 60 odstotkov manj kot lani v tem obdobju, ko je dobiček znašal 8,7 milijona evrov. Kot napovedujejo v Gorenju, se bo strošek dela v zadnjem četrtletju precej povečal, saj 50 se vrnili na 40-urni tednik in dvignili plače sodalno najbolj ogroženim. Učinek dviga plač bo v zadnjem četrtletju znašal 2,4 milijona evrov. S poslovanjem je glede na neugodne gospodske razmere za-dovoljen tudi predsednik uprave Ftanjo Boblnac »Z aktiv-jiostmi pri prodaji in optimiranju stroškov smo, kljub še vedno izredno težkim razmeram, že prišli na pozitivno raven poslovnega izida iz poslovanja in bomo ta trend nadaljevali tudi v prihodnje. Kljub temu, da se na nekaterih ti^ kažejo rahli znaki okrevanja, pa bo veliko odvisnega od zadnjega deta leta.« US Foto: SHERPA (arhiv NT) V Juteksu pogajanja za višje plače Danes se bodo v Juteksu nadaljevala pogajania za vi^ je izhodiščne plače. Če do pogajanj ne bi prišlo, bi sindikat Neodvisnost organizira] osemumo opozorilno stavko. Ker je uprava že v sredo izpolnila dve stavkovni zahte vi delavcev ter obljubila, da bo nadaljevala s pogajanji prav danes, je sindikat stavko vendarle preklical. Stavkovne zahteve delavcev so bile izpiačUo draginj-skega dodatka, bolj urejen delovni čas, ki naj bi le v izrednih razmerah dopuščal delo ob koncih tedna, ter takoj- šen začetek pogajanj za višje osnovne plače. Pogajanja so se sicer začela že pred napo-\^djo stavke, in sicer 21. oktobra, a takrat na njih ni sodelovala članica pogajalske skupine, predsednica celjske organizacije sindikata Neodvisnost Majda Medved. So se pa določena stališča dveh sindikatov v podjetju vendarle bolj približa. Sindikat Zveze svobodnih sindikatov Slovenije sicer vpod-jeiju Se vedno ne vidi toliko pomanjkljivosti kot neodvisni, strinja pa se, da so plače v podjetju nizke. Čeprav v skladu s kolektivno pogodbo. Primer ;e plačilna lista delavca v drugem tarifnem razredu, ki je za 160 ur dela prejel 304 evre neto. Še ena skrb je skupna obema sindikatoma. Zaradi odprtja nove tovarne v Rusiji ju skrbi, kako bo z delovnimi mesti v Žalcu. Uprava sicer zatrjuje, da je skrb odveč, saj s tem ne seli dela svoje proizvodnje v Rusijo. Dodaja, da bodo v Rusiji delali za vzhodne trge. v Žalcu pa za zahodne, A vendar, pravijo sindikalisti, so nekoč tako za zahodne kot vzhodne trge delali v Žalcu. RP Ce danes ne bo deiiarja, delavcev v ponedeljek ne bol Bo v ponedeljek začel delati Bohor Les namesto Rogaška Les? - l\idi delavci Biva hiš naj bi danes dobili akontacijo Gotovo se vam zdi, da ste te vrstice že brali. Prav imate, saj smo pred 14 dnevi napovedovali te stvari, a se do danes še niso uresničile. Delavci RogaSke Les âe vedno čakajo na vsaj delno poplačilo, enako iz tedna v teden obljube o delnem izplačilu plač poslušajo delavci Biva hiš. Vsaj tistí, ki $e niso dali izredne vedi. Ostale naj bi direktor Peter Golob, podobno kot je to storil Peter Pusser v Rogaški Les, prezaposlil v svoje drugo podjetje. Kljub nlčkolikokrat izrečenim obljubam o ponovnem zagonu podjetja stroji v me-stinjskem podjetju Rogaška Les še vedno stojijo. Delavci so že pol leta brez plač. od julija v podjetju ni elektrike. A kljub vsemu stečaja ni, saj direktor Peter Pusser računa. da bo podjetje rešil tako, da bo delavce prevzel v svoje drugo podjetje Bohor Les ter tako na račun novo ustanovljenih delovnih mest prejel 200 tisoč evrov subvencij. 41 delavcev je v tako brezizhodni situaciji, da je sprejelo celo to možnost, medtem ko jih je devet dalo izredno odpoved zaradi krivde delodajalca. Direktor naj bi pred kratkim stopil tudi čez rob drznosti. Delavcem, ki so že od aprila brez plač. je dal ultimat, naj, če želijo imeti službo, pozabijo na vse neizplačane plače. »Zdaj smo mu mi dali ultimat. Delavci morajo danes prejeti minimalno plačo, sicer jih v ponedeljek ne bo v službo.« pravi sindikalni zaupnik Srečko Čater. »Od zdaj naprej ruti en sam dan ne bomo čdkah na plačo. Če je 18. v mesecu ne bo, bomo stavkali, dokler je ne bo. Ne bomo se več pustili izigravali. Obenem mora direktor narediti natančen seznam, koliko je vsakemu delavcu še dolžan. Ne le plače, tudi prispevkov ter kdaj bo to poravnal,« je odločen Čater. Pri tem ni pomislil, da direktorju morda niti elektrike ne bo uspelo poplačati do ponedeljka... Bodo tudi po ponedeljku Še vedno čalQli ali bodo vendarle zahtevali stečaj? Enake težave, enaka rešitev? Brez plač so Še vedno tudi delavci gomilskega podjetja Biva hiše. 1\idi ti naj bi po informacijah Čatra del plače prejeli danes. Prav Čater je potrdil tudi govorice, da bo tudi tu direktor Peter Golob zagato reševal tako, da bo delavce prepisal v drugo podjetje. Če z vsemi obveznostmi ah ne, ni pojasnil. Prav tako za pojasnila nismo mogli doklicati direktoria Petra Goloba. Res pa je, da je v tem primeru že veliko delavcev podalo izredno odpoved zaradi krivde delodajalca. Tudi iz vrst uprave. So pa v podjetju v zadnjih dneh videli prejšnjega direktorja Bojana Hrena, ki ima v lasti še vedno tri odstotke podjetja. Kot nam je pojasnil Hren. je sam še vedno pripravljen pomagati. Tako kot je že pred prihodom Goloba večkrat povedal tedanjemu lastniku, zreškemu Uniorju, a ta očitno ni trznil. Podjetje je obiskal §e en nekdanji direktor, Milan Lu-kič iz podjetja Lumar hiše. Tisti, Id je upravno stavbo Biva hiš prodal Štorski je-klarni Store Steel. Kako bi lahko pomagala nekdanja direktorja, "nam ni uspelo izvedeti. Ne glede na minule obiske je bil včeraj transakcijski račun podjetja še vedno blokiran. Precej bolj kot denar se množijo ugibanja, kaj direktor sploh namerava narediti v tem podjetju, saj naj bi po nekaterih informacijah vse premoženje Biva hiš že'bilo preneseno v podjetje Lesne gradnje, iz katerega prihaja nov direktor... ROZMARI PETEK Foto: Grup A Tudi es direktoiju Pusserju danes uspe delavcem uplaôati minimalno plačo, ja vprašanje, če bo uspel poravnati dolg ElaMru Celja, ki po novam od njaga zahtava le avans. SIcer bodo proizvodna hafe se samevale... radiocelje www.novitednik.com m ©toli Pdruwr I najboljšim okusom AKTUALNO Kaj imajo skupnega sneg, soljenje, grah in fižol? Jezite se zaradi pravilnika o vzdrževanju cest^ ne zaradi zimskih služb - Soljenje je ekološko sporno ^Hvaia bogu za sneg,« )e v torek dejaJa občanka in razložila» da lo pač pome-ni, da nas tako kmalu »še ne bo scvrlo zaradi vedno slabših podnebnih razmer ...« Torkovega snega pa niso bili nič kaj veseli tisti vozniki, ki niso pravočasno poskrbeli za zimsko opremo. To bi namreč morali storiti ne glede na to, da Še ni 15. november! Sloviti 114. Člen Zakona o varnosti cestnega prometa» ki zimsko opremo predpisuje od takrat do 15. marca, namreč velja tudi za dneve izven tega Časa, če se sneg oprijema cestišča. In čeprav so policisti v torek bolj kot ne le opozarjali, bodo - če bo do 15. novembra Še snežilo - koga udarili tudi po denarnici. Kazni niso ravno nizke. V torek zjutraj, v najhujšem sneženju, smo se podali na teren. Za snežni izziv smo prevozili razdaljo od Hudi-nje do središča Celja. Čeprav smo se izognili Mariborski cesti in do mesta poskušali priti po drugih ulicah (nismo bili edini), se nam ni uspelo izogniti gneči. Vozniki so se pomikali po polžje, ne toliko zaradi varnosti ali previdnosti, ampak tudi zato, ker vozil niso imeli ustrezno opremljenih. Vožnja od Hu-dinje do središča je trajala natančno 35 minut, v normal-niti voznih razmerah ta relacija »vzame« le nekaj minut. Nestrpnost je vplivala tudi na to, da se je v jutranjih urah na našem območju zgodilo devet nezgod, tri od teh na avtocesti. Na srečo pri tem ni bilo poškodovanih. Trki so se poznali le na pločevini. Po polžje Na Celjskem je začeio snežiti že okoli 4.30. V nižjih legah je na našem območju zapadlo do 10 centimetrov snega že v jutranjih urah, medtem ko je bila v višjih snežna podlaga debela tudi t 1 * Prvi sneg je v torek omral vcunike m pešce le nekaj ju^njrh ur. (Foto: TONE TAVČAR) do 20 centimetrov. Zastojev, ki bi ohromili promet, ni bi-Jo, so se pa kolone vozil tudi na večjih prometnicah premikale počasi. O pravposeb-nem avtomobilskem pople-sovanju poročajo s ceste Ve-lenje-Arja vas, kjer naj bi se v sneg na cesti poleg vzdrževalcev zapodili še policisti in tako naredili red In cesto bolj prevozno. Pri kanmolomu Pi-rešica naj bi se vozniki kar po vrstnem redu zaganjali v klanec, da so ga zvozili ... Vendar: sneg letos celjske zimske službe ni presenetili V pobi meri so bile ekipe podjetja VOC Celje pripravljene že od ponedeljka. Na glavne, regionalne in lokalne ceste ter pločnike in pešpoti so posl^ vse svoje razpoložljive enote, nam je povedal njihov vodja Matjaž Kapitler. Že od 2. novembra je bila povečana pripravljenost tudi med vzdrževalci cest pri Darsu, ki skrbijo za avtoceste. in če se je kljub temu, da so bile ekipe na terenu, ko- /ê a Ph Vulkanizerstvu Čaks v Celju so Imeli v torek (dobesedno) polne roke dela. (Foto: SHEftPA) mu zdelo, da ceste niso splu-žene, je tukaj pojasnilo: »Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, Če višina snega na cestah I. razreda (avtoceste, hitre ceste, vključno z uvozi, izvozi, dovozi k parkiriščem) in II. prednostnega razreda (pomembnejše glavne in regionalne ceste) ne presega 10 centimetrov, na drugih cestah (lokalne, mestne, krajevne ceste) pa 15 centimetrov, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil.« Tako je zapisano v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cestah. Povedano drugače: če je na* Mariborski cesti 10 centimetrov snega in je vozilo zimsko opremljeno, je vožnja popolnoma mogoča, jeza na zimsko službo pa neutemeljena in odveč. Sporno soljenje Zimska služba mora poskrbeti ne le za pluženje in čiščenje cest, temveč tudi za soljenje. To je najcenejši način odstranjevanja snega» a ima mnogo negativnih vplivov. Ne le na avtomobilsko pločevino, mnogo bolj bi se morali zamisliti nad učinki pretirane uporabe soli za okolje. Za soljenje cest gre namreč vsako leto več ton soli. ki zaradi odlaganja snega v vodotoke in na površi- Zakon o varnosti cestnega prometa določa v 114. Členu, da morajo biti motoma vozila opremljena s predpisano zimsko opremo med 15. novembrom in 15. marcem in tudi tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozile zasneženo, zaledenelo (ledna deska), poledenelo (poledica)l Kršite]|i so lahko kaznovani od 120 do 4 tisoč evrov. ne zemljišč povzroča staino zasoijevanje rečnega sistema in tal, na kar organizmi niso navajeni. »Če pogledamo dolgoročno, potem soljenje zagotovo ni okoljsko sprejemljivo, še zlasti zato, ker nihče ne preverja, koliko soli se s snegom odvrže na površine in v vodotoke, prav tako ni inšpekcijskega nadzora nad takšnim ravnanjem,« pravi okoljska svetovalka dr. Marinka Vovk z Oko]jsko raziskovalnega zavoda vSlo-venskih Konjicah. »Pri posipanju cest se pojavljajo problemi vprimerih, ko zaradi nepravilnega in pretiranega soljenja debele plasti soli obležijo na zelenicah, od koder se sol vso pomlad izpira med korenine dreves, kar dokazano škoduje tako rastlinam kot živalim v prsti. TXîje in domače študije so potrdile hipotezo, da bi pojav kloroz in nekroz na listih lahko bil posledica prekomernega soljenja cest. Vidni znaki poškodb dreves se pojavijo zlasti v drevoredih, ki so tik ob cestiščih,« pravi Vovkova. Kaj se dogaja s pretirano zasoljenimi rastlinami? »Pri rastlinah se zaradi višje količina soli v tleh zniža njihov vodni potencial, kar vodi v otežen privzem vode v rastlino. Povečane količine natrija prepre-ûjo absorpcijo magnezija in kalija, ki sta bistvena za sintezo klorofila - zelenega barvila v listih. Klor pa preprečuje odpiranje brstnih popkov. Studije in raziskave so potrdile, da slanost na izbranih modelnih rastlinah povzroča zmanjšanje rasci ter kloroze in nekroze starejših listov.« Zanimivo je, da so bile vse izbrane modelne rastíinske vrste bolj občutljive na navadno kuhinjsko sol kot mešanico, ki je v uporabi za soljenje cest in vsebuje ob natrijevem tudi kalcijev klorid. »Študija je potrdila, da so se vsebnosti Woroíilov najbolj znižale pri grahu in kumarah, najmanj pa pri fižolu,« je povedala Marinka Vovk. SŠol, BRST, US Necepljen zdravnik je nevaren in egoističen Prof. dr. Gorazd Lešničar: »Cepljenje je edino pravo orožje» ki ga imamo v boju proti gripi.« Nova gripa» ki jo povzroča virus A HlNl, se nezadrž-no Siri tudi v oaâih krajilL Če je še pred kratkim resno jemali» se je to s prvo smrtjo boinice, ki je obolela za to pandemsko ^po, čez noč qxcmeniJo. Bolniíu s težkim zapletom bolezni zdravijo tudi na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja celjske bolnišnice. Strokovnjaki kot najbolj uSukovilo orožje proti tej bolezni priporočajo cepljenje. Slovenija ima cepivo, tudi cepili se je že mogoče. Čeprav so slabe novice iz tujine in prvi težji poteki bolezni v Sloveniji marsikoga prepričali, da se je le pametno cepiti> so nasprotuj oče informacije, s katerimi nas zasipajo po eni strani zagovorniki in po drugi strani nasprotniki cepljenja, naredile svoje. Težko je vedeti, kaj je res in kaj ne, komu verjeti, komu zaupati. Med ljudmi, ki uživajo v medicinski sUxjIq nesporen ug- macevtskih podjetij ... Ali je virus divji ali je laboratorijski, je tudi težko reči. Podoben je virusu nekdanje španske gripe, za katero so obolevali preteklo mladi ljudje, med 20 in 40 letom starosti. Pretirano seznanjanje s stranskimi učinki cepiv je laično javnost zt>e-galo. Zbegani so cdo zdravstveni delavci, ki se na cepljenj e odzivajo v premajhnem številu. Kako je to mogoče? Vi vendar lahko ocenite težo in verodostojnost informacij? "Ridi sam se vprašujem. Na našem oddelkuže deset let cepimo proti gripi zaposlene in kronične bolnike, Id vsak dan prihajajo v boln^nico. To so diali7ni bolniki, ki jih je 120 do 130. Na cepljenje se pri 1730 zaposlenih odzove 15 do 25 odstotkov. V vseh teh letih nismo 2a?T>ali posebnih stranskih učinkov. Odav na cepljenje proti novi gripi je približno enak, čeprav smo pričako-vaJi bistveno večjega glede na to, da pričakujemo, da bo zbo- »Pretirano seznanjanje $ stranskimi učinki cepiv je laično javnost zbegalo. Zbegani so celo zdravstveni delava, ki se rut cepljenje odzivajo v premajhnem številu.« led, je predstojnik infekcijskega oddelka celjske bolnišnice prim. prof. dr. Gorazd Lešničar. Poleg strokovnega znanja ima tudi veliko izkušenj z zdravljenjem bolnikov s tež-j im poteko m gripe oziroma zapletov, ki se lahko pojavijo, pa mdi s samim cepljenjan proti gripi. V bolnišnici vodi tudi d-članski krizni štab, ki ga je za obvladovanje pandemske gripe imenovala strokovna direktorica. Gripa nas pretekla leta ni skriwla, tudi cepljenje proti njej smo j^nali Voi nekaj normalnega. Zakaj je odnos do nove gripe tako drugačen? leb 30 odstotkov prebivalcev in bo na Celjskem potrebovalo hospitalizacijo ^ do 500 bolnikov. Smrti bolnikov iz naše države, sosednje Hrvaške in Avstrije bodo verjetno vzbudile bolj resne razmisleke. Se vam zdi, da ljudje iz strahu odklanjajo celjenje, ali samo čakajo, da se bodo najprej cepili dru^? • Čakajo, kaj se bo zgodilo. V ljubljanskem Kliničnem centru so že cepili več sto ljudi. Stranskih učinkov praktično ni bilo. Kot sem že rekel -stranske uâiîke bomo sicer zelo skrbno spremljali z vprašalniki in to kar štiri tedne. Zbi- »PričakujemOj da bo zbolelo 30 odstotkov prebivalcev in bo na Celjskem potrebovalo hospitalizacijo 400 do 500 bolnikov.« Težko vpraiSanje. Očitno smo razdvojeni. Na eni strani smo priče visoki obolevnosti pan-demičnih razsežnosti po svetu, zlastí v Ameriki in še lqe, na drugi strani se bojimo stranskih učinkov cepljenja. Na in-' temetu migoîi najrazličnejših podatkov, novinarji veliko pišete o možnih posledicah cepljenja, ki pa v resnici niso nič drugačne, kot so bile pri cepljenjih proti sezonski gripi. Res pa stranske učinke cepiv sedaj bolj skrbno spremljamo. SliSimo in prel^remo lahko res marsikaj. Da gre za umeten virus in smrtno nevarno cepivo. Za svetovno roto, 5 katero bi naj zmanjšali število prebivalstva ... Takáne informacije marsikoga zmedejo. Špekuladj je veliko. Gotovo gre za visoke zaslužke far- rali bomo vprašalnike od vseh cepljenih, tudi tistih, ki niso imeli nikakršnih reakcij. Je pa zanimivo, da pri prestrašerůh ljudeh ti vprašalniki vzbujajo še dodatne skrbi. Kako dolgo pa mislite, da še lahko takole čakamo, ne da bi nas gripa prehitela? To je težko reči, saj vemo, da se lahko razpase v tednu ali dveh. Čakanje na cepljenje tako dolgo, da bo že vse jasno, je lahko hitro predolgo. Ko se bo gripa razvùa v pandemič-nih razsežnostih, talvat bo cepljenje komajda še učinkovito. Ampak gripa je že tukaj, tudi na vašem oddelku? V Sloveniji je biio uradno registriranih blizu 300 primerov. Zadnja dva meseca bolnikov ne testiramo m ne registriramo več, takšna so bila navodila. Večinoma je šlo za blage oblike bolezni. Kakor vemo, pa je v torek prišlo do smrti bolnice v Ljubljani. Tbdi na našem oddelku zdravimo bolnika z relativno težkim potekom bolezni. Zelo otežko-čeno je dihai io ima obojestransko pljučnico. Podoben pojav je bà tudi v družini, vendar sta dva dnožinska člana bolezen prebolela v lažji obliki. Pravzaprav Je težko govorili o razsežnosti te gripe, Sodi bolnik, ki ga zdravite, med kronične bolnike, ki jih običajno gripa najbolj prizadene? Ne. Gre za relativno mladega bolnika, ki ni imel nikakršnih predhodnih bolezni. Tor^ cepljenje priporočate vsem, ne le kroničnim bolnikom? Cepljenje je absolutno priporočljivo. V današnji demokraciji je sicer pravica vsake- Predstojoik oddelka za infekcijske bolezni in vro* činska stanja v celjski bolnišnici prim. prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med., svetnik, specialist infektologije in interne medicine, je znan Celjan, sin nekdanjega predstojnika prim. prof. dr. Janka Lešničarja, častnega meščana Celja. Najpomembnejša raziskovalna področja oa oddelku, ki ga vodi, so okužbe osrednjega živčevja, brusni hepatitisi, lymska borelioza, antibiotično zdravljenje in bolnišnične okužbe. PtoL dr. Go* razd Lešničar je skupaj s svojimi sodelavci pripravil več kot 200 strokovno-raziskovalnih del, ko so objavljena tako doma kot v tujini. Njegov življenjepis in bibliografija so objavljeni v slovenskih bibliografskih leksikonih Kdo je kdo in internacionalnih biografskih centrih v Cambridgeu in Severni KaroUni. »Tudi na našem oddelka zdravimo bolnika z relativno težkim potekom bolezni.« saj se meša z navadno gripo in drugimi respiratornim! prehladnimi obolenji. Vsekakor moramo biti na preži. Tu je zimski čas, bivamo v bolj zaprtih prostorih in gotovo je v naslectojih dnevih in tednih pričakovati ŠirŠi razmah respiratornih obolenj in zelo mogoče tudi te pandemične oblike gripe. ga posameznika, da se o tem odloči, vendar ni nobenega drugega sredstva, ki bi nas obvaroval pred to boleznijo. Vemo, da je protivirusna zdravila, kot sta tamifiu in relenza oziroma oseltamivir in zana-mivir, treba dali v prvih urah bolezni. Takrat, ko bolezni niti še ne prepoznamo. Sicer pa so ta zdravila rezervirana le za ne- katere kronične in težke bolnike. Cepljenje je tord edino, kar imamo na voljo. Se posebej pomembno je za zdravstvene delavce. Z njim poskrbimo sami zase in za svoje bolnike. Necepljen zdravnik je nevaren in egoističen. Nevaren bolnikom, ki jih lahko okuži, egoističen do sodelavœv, ki bodo morali opraviti tudi njegovo delo, ko bo zbolel. Zdravstvena služba mora v primeru pandemije funkcionirati. Tega se najbolj zavedate na vašem oddelku? Seveda. Sami c^imo, zato moramo biti vzor. Vsi se cepimo vsa ieta in stranskih učinkov ni bilo. razen manjših lokalnih reakcij: rdečice na mestu vboda, otekline, dan dva malo bolečnosti, izjemoma kakšna kratkotraj na vročina ali glavobol in slabo počutje. Vsi v cepljenje ne verjamejo. Saj poznate: cepil sem se, pa sem vseeno zbolel... Cepljenje proti gripi varuje proti gripi, ne pa tudi proti drugim, manj nevarnim respiratornim virusom. Ljudje zbo-levajo za drugimi respirator-nimi obolenji, proti katerim »Cepljenje je absolutno priporođjivo. V današnji demokradii je sicer pravica vsakega posameznika, da se o tem odloči, vendar ni nobenega drugega sredstva, ki bi nas obvarovalo pred to boleznijo.« ni cepiva, pa rečejo, da je biio cepljenje proti gripi neučinkovito. To je res le v izjemnih primerih, ko ljudje ne izdelajo zadosti protiteles, ali pa so bili prepozno cepljeni in jih je inkubacijska do^ prehitela. Novo cepivo pravzapravni novo. Nov je le virus, ki je v njem. Drži, virus HINL Običajna gripa ima pogosto antigen H3N2... Do vrste dvomov, ki spremljajo novo cepivo, sploh ne bi prišlo, če bi ga izdelali pravočasno in ga vključili v cepivo proti običajni sezonski gripi. Zdaj cepimo proti vsaki posebej v Časovnem razmahu 14 dni prav zaradi tega, da bi ugotovili morebitne drugačne stranske učinke in jih oddvojili od učinkov, ki jih povzroča cepivo proti navadni gripi. Vprihodnosti bomo vsekakor cepili z enim cepivom. Dvomi in pomisleki, ki spremljajo novo gripo in cepljenje proti njej, se še ne bodo tako kmalu polegli Kako jih sprejemate? S cepljenjem prevzemamo tudi odgovornost. Želimo najboljše, a seje težko boriti proti nepreverjenim govoricam, ki se šele čez čas Izkažejo za neresnične. Nesrečni primeri so vedno mogoči in vemo, da pri gripi umre od 0,1 do 1 odstotek obolelih. Vemo. da je toliko in toliko stranskih ^ektov po cepljenju, ki pa so blagi. Če damo to na tehtnico, je odloči tev na videz preprosta, vendar je tisto, kar s cepljenjem preprečiš, tudi v širšem smislu (na primer gospodarskem), težko izmeriti. Lažje fe dokazati, kar nastane, oceniti in kritizirali. Vsekakor moramo biti budni, spremljati vse stranske učinke in tudi kasneje ustrezno ukrepati. Opreznost ni odveč. MILENA B. POKUČ Foto: GrupA novi tednik UALNO Dober odziv na cepljenje Med kroničnimi bolniki na Celjskem je veliko za-nimanja za cepljenje proti novi gripi že od prvega dne-va, ko se je bilo mogoče cepili. Res pa je, da se je tudi v naših krajih želja po cepljenju povečala po torku, ko smo zvedeli za prvi smrtni primer bolnice z novo gri* po. V ZD Celje, kjer od ponedeljka cepijo icronične bol-mke na petih cepilnih mestih, ugotavljajo, da bodo prvo pošiljko cepiva (500 doz) kmalu porabih, vendar že prihodnji teden pričakujejo novo pošiljko. »Zaskrbljenost, da ne bi prišli "kmalu na vrsto, ni potrebna,« poudarja glavna medicinska sestra Tanja Vra-neSevič. Pet cepilnih mest v velenjsici občini v cepilnem centru Zdravstvenega doma Velenje so začeli cepiti proti pandemski gripi v sredo, 4. novembra, na petih cepilnih mestih. Priporočajo, da se za cepljenje naročite pri svojem zdravniku, ki vas bo usmeril na ce-pilno mesto. V Velenju so tii cepilna mesta. CepÙno mesto za odra- I Preden boste kopafí. kliknite na brezplam aplikacijo in iTvedefi boste, kaj se skriva pod remljo. S tem se boste rzognili posrednim In neposrednim stroškom, ki lahko nastanejo zaradi pretrde nega voda, pojasnjuje mag. Nikolaj Šarlah. Kliknite in poglejte pod zemljo Na Območni geodetski upravi Celje so predstavili brezplačno storitev Pokliči, preden koplješ. Namenjena je vsem na območju Mestne občine Celje (MOC]> ki nameravajo poseči v prostor in nimajo informacij o zasedenosti posameznega območja oziroma ne vedo, kaj se skriva pod zemljo. Projekt deluje poskusno in ga je v višini 50 tisoč evrov financiralo ministrstvo visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Namen je preprečiti škodo, ki lahko nastane zaradi na primer presekanega voda pri gradnji ute, bazena, zasaditvi drevesa, kopanju geotermalne vrtine in podobno. »Vsak trenutek lahko preverimo» kje v bližini objekta poteka vod za plin ali elektronske komunikacije. Prav tako je informacija koristna za tiste, ki želijo vedeti, kje najbližje se lahko priidopijo na plin,« uporabo spletne aplikacije v konkretnih situacijah opisuje vodja projekta-mag- Nikolaj Šarlab. Naslov brezplačne spletne aplikacije je bttp://pro-stor 2 .gov. s i/rovka/ Letno v Sloveniji zaradi presekanih vodov nastane za okoli 10 mOijonov evrov škode, neposredna Škoda, kot sta izpad elektrike ah internet-ne povezave, znaša evro na posameznega prebivalca. Uporaba aplikacije je pre-prosta. Uporabnik se registrira in na elektronski naslov prejme geslo, ki ga uporablja bre^lačno, natopavsplet-no apUkacijo pošlje podatke hišne ah parcelne številke ter označi mesto posega. Po pošti ali na elektronski naslov nato prejme podatek, kaj se pod zemljo nahaja. V katastru je zbranih 130 tisoč kilometrov vodov in 3700 objektov. Aplikacija deluje poskusno, že kmalu pa naj bi jo razširili na območje celome države. Doslej so zabeležiti 200 uporabnikov in izdali 65 zahtevkov, Mestna občina Celje je na ta način prišla do podatkov, zbranih na enem mestu in do možnosti vpogleda v lastno infrastrukturo. »Gre za lažje načrtovanje sredstev in urejanje prostora. Občani pa bodo na javen in transparen-ten način videli, kje je infrastruktura v lasti občine in kdo upravlja z njo,« pojasnjuje Janko Trobiš iz sektorja za gospodarstvo MOC. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA sle in šolsko mladino ter študente je v prostoru poleg urgentne ambulante (vhod v dežurno službo). Naročite se lahko pri osebnem zdravniku ali po telefonu 03/899 54 43. Predšolske otroke bodo cepili v prostorih, kjer se sicer opravlja preventivna dejavnost predšolskih otrok. Za cepljenje se naročite pri osebnem pediatru. Cepili bodo tudi v ambulanti doma za varstvo odraslih. Naročite se lahko pri zdravniku, ki dela v domu v delovnem času ambulante. CepiJno mesto za občino Šoštanj je v Zdravstveni postaji Šoštanj, predšolski dispanzer. Naročite se lahko pri osebnem zdravniku aii po telefonu 03/588 16 40. Cepilno mesto za občino Šmartno ob Paki je v tamkajšnji zdravstveni postaji. Naročite se pri osebnem zdravniku ali po telefonu 03/ 588 50 18. Štiri v šmarski v ZD Šmarje cepijo na štirih cepilnih mestih. Naročite se lahko osebno ali po telefonu: v ZD Šmarje (03/818 37 Î4), v ZP Kozje (03/800 26 08Í. v ZP Rogaška Slatina (03/818 37 60) in v ZP Podčetrtek (03/ 818 36 84). V Laškem, Konjicah in Radečah čakajo na cepivo v zdravstvenih domovih v Laškem, Slovenskih Konjicah in v Radečah ob prvem razdeljevanju cepiva niso prišli na vrsto. Cepivo pričakujejo v naslednji pošiljki, predvidoma sredi tega meseca. Takrat bodo tudi začeli s cepljenjem. MBP Foto: GrupA Ideja se (s)plača! Tik pred krompirjevimi počitnicami so na šestih šolskih centrih, ki so sodelovali v vseslovenskem projektu ldeja4um> na zaključnih prireditvah vrstnikom predstavili nagrajene ideje. V projektu, ki so ga pripravili letos prvič in sta ga sofinancirala ministrstvo za visoko šolstvo, znanost In tehnologijo ter Javna agencija RS za tehnološki razvoj, sta sodelovala tudi šolska centra Celje in Velenje. Ob prijavi ideje je bilo treba razmishti in opredeliti, kako bi zamisel delovala, za kaj naj bi se uporabljala, v čem bi bila boljša od konkurence in zakaj bi bil avtor najboljši in edinstven - tisti» ki so našli še odgovore na vprašanja, kdo so potencialni kupci, jih je dovolj in ali se splača idejo tudi res izpeljati» pa so bili že na dobri poti do zmage. Organizatorji projekta ideja4um so namreč podelili nagrade dijakom in razredom, ki so oddali najbolj inovativne ideje. V okviru celotnega projekta so dijaki prijavili 260 idej, med njimi je nekaj zelo obetavnih in uresničljivih. Cilj ideja4uma -motivirati bodoče študente, da s svojo ustvarjalnostjo in podjetnostjo prevzamejo pobudo za svojo prihodnost -je bil po mnenju partnerjev v projektu, (RP Inštituta za raziskovanje podjetništva» Zavoda ICEM-TC ter podjetij Saša inkubator iz Velenja in Ve-rus iz Maribora, dosežen. In kakšna je bila »konkretna« motivacija najboljšim? Organizatorji so za vsak šolski center med posamezniki za prvo nagrado namenili 300, drugo 200 in prvo 100 evrov, najboljši razred pa je prejel 500 evrov. Da se ve -Ideja se (s)plača! Tisti pa, ki letos niso bili med najboljšimi, lahko na plačilo raču- najo spel prihodnje leto. In se pridružijo letošnjim iz ŠC Celje: 1. nagrada- Marko Že-rovnik, SŠ za strojništvo in mehatroniko; 2. nagrada -Leon Maruša, Domen Dob-nik, SŠ za elektrotehniko in kemijo; 3. nagrada - Anže Pideršek, SS za gradbeništvo; najboljši razred - 4.C, Gimnazija Lava; In ŠC Velenje: 1. nagrada - Aleš Re-zar, 2. nagrada - Tomaž Kramberger; 3. nagrada -Aleks Javorník, vsi trije Elek-tro in računalniška šola; najboljši razred - 4. TM, Elek-tro in računalniška šola. IS Nagrsjenci ŠC Celje, ki so prispevali najizvimejša idoje za 1. slovenski ideja4um. Kdaj nov celjski škof? Kdo in kdaj bo nasledil apostolskega administratorja celjske škofije Kdo bo narednik pivaga celjskega škofa, sedanjega apostolskega ad-ministratofja celjske škofije dr. An-tm Stresa? àuif je med vefnfld ter v širši javnosti priljubljen, vprašanje o nasledniku pa se vseeno pojavlja vedno znova. Kdo bo nov celjski škof, vzbuja med občani precej zanimanja ter ugibanja. Kljub temu, da je dr. An* ton Stres med verniki ter v širši javnosti spoštovan, se vedno znova pojavlja vprašanje, kdo ga bo nasledil. »Po imenovanju za mariborskega nadškofa koadju-torja sem jasno rekel vsem sodelavcem ter tudi javno-sfl: v Škofiji v Ceiju se ne bomo obremenjevali z vpraša- njem, kdo in kdaj bo imenovan kot nov celjski škof,« odgovarja dr. Stres, ki je postal apostolski administrator celjske Skoiijez vsemi pooblastili rednega krajevnega škofa. S Stresovo funkcijo apostolskega administratorja potekajo v škofiji vse dejavnosti kot običajno (er z vsemi njegovimi pristojnostmi. Kot pravijo poznavalci razmer, ravno to, da ga je papež Benedikt XVI. imenoval za apostolskega administra- torja 2 vsemi pooblastili, kaže na možnost, da lahko takšno imenovanje traja razmeroma dolgo. Imenovanje novega celjskega škofa je v izključni pristojnosti Svetega sedeža. Vatikana, ki sme tako sam presoditi, kdaj bo to potrebno ter kdaj primeren čas. Zato so vse napovedi lahko samo osebna mnenja, domneve ali pričakovanja. BRANE JERANKO Foto: GrupA Na Holobanevem kombiju z »zdravim, svesm mlekom iqiod Lurds« se naokrog »vozijo« ata Anton in vsi domači otroci. S kmetije, kjer cedi mleko Pri Holobarjevih v Migojnicah se preživljajo s pridelavo mleka, ki ga prodajajo tudi Celjanom Da nas je v tem času pot zanesla v Migojoice, k Ho-lobarjevim oziroma na domačijo Leme^ ni naključje. Ne le, da se v Migojni-cah, pod idilično cerkvico Lurd, pasejo krave» ki dajejo mleko tudi za Celjane, tudi položaj pridelovalcev mleka v zadnjem času ni nič rožnat. Vendar na izjemno lepo urejeni kmeti-ji, kjer odzvanja smeh, ni bilo sli&ati pretiranega tarnanja. Le gola dejstva, s katerimi se ubadajo kmetje. In vsak po svoje skušajo preživeti. Mlada dva. Marjan in Valentina. ob pomoči matere Marije in očeta Antona nudita toplino doma trem otrokom oziroma vnukom. Danes je njihova dejavnost samo pridelava mJeka, medtem ko so nekdaj tudi hmeljari-li- »Pred leti, ko se je Hme-zad razletei, smo se odločali in odločili za živinorejo. Ni □am žat, da smo opustili hmelj. Kmeta znajo kar>fajn< obrátí, marsikaj je prisiljen kupiti, po dnigi strani pa mora zadržati stroške. Danes, ko ni denarja nití za stroške, kmetje živijo na račun amortizacije, potem pa bo konec. Kmetije ne moreš zapreti čez noč kol >tlšler< - po eni strani nas veže tradicija, še bolj pa živa proizvodnja,« je siiko-vito pripovedoval Marjan. Pri Holobarjevih obdelujejo 30 hektarjev zemlje, na kmetiji pa redijo (30 glav govedi, od tega 32 molznic, ostalo so mlada teleta. Krmo pridelujejo sami na lastnih površinah. Na travnikih rasteta seno in travna silaža, polovica površin pa so njive, na katerih valovijo žita, od ječmena in pšenice do se- menske koruze. »Kravam dodajamo samo coineralno-vi-taminske dodatke, krmii pa zelo malo. Če nič drugega, so predraga.« pove eno od resnic gospodar. Živina, predvsem krave, je od zgodnje pomladi do pozne jeseni na paši, seveda če to dopušča vreme. Vsak dan na-molzejo 400-500 litrov mleka. SMS-Í iz miekomata Ker so prostorsko omejeni, nimajo bikov, vendar zdaj dograjujejo, in posodabljajo hlev, seveda pri tem razmišljajo tudi o boljšem počutju živali. »Radi bi imeli do 45 krav molznic - toliko po naše prenese družinska kmetija, da nam ni dolgčas in je vseeno dovolj dela,« malce v šali razlaga Holobar in navr-že, da v družini »južinamo le enkrat na daň«. Šele po i:az-lagi sem razumela, đa niso pogoltni oziroma, kot je razložil Marjan, da želijo imeti mlečno proizvodnjo pod kontrolo na naraven, ne industrijski način. Kolobarje-vi sodelujejo v ukrepih za so-naravno rejo, saj se zavedajo, da naravi ne moreš samo jemati. Oziroma, če se vrnemo k »ju^ni« enkrat dnevno. to pomeni, da jim zadošča toliko, da preživijo. Ob te) razlagi je Marjanu zapiska! mobitel in javil, da so vandaU ponoči na mle-komatu pred. celjskim Planetom Tuš pokvaiili vratca. »Mlekomat je pomenil neke vrste izziv. Sicer k nam na dom vaščani že vsa leta hodijo po mleko. Velikokrat smo slišali, da je dobro, in so ga redno kupovali, zalo smo, ko so se pojavili \i avto maU, začeli razmišljatí, zakaj ne bi mleka izpod Lur-da ponudili tudi meščanom,« so razložili Holobar-jevi. Seveda je vzrok za te dodatne dejavností tudi izjemno nizka odkupna cena mleka: osnovna cena kilograma kakovostnega mleka znese 21-22 centov, kar je seveda bistveno manj kol v mleko matu. Pri Holobarjevih so se očitno že navadili odgovarjati, da je mleko v mlekomatu domače, zdravo in povsem pod kontrolo. »Sistem deluje preko SMS-sporočil, če pride do težav.« Mieko je ohlajeno na 4 stopinje Celzija, če doseže temperaturo 5 stopinj, že piska telefon, kar je znak, da Marjan sede v avto in se odpelje v Celje. Mleko ne more biti starejše od 24 ur, ker se po tem času sistem samodejno ustavi. »Na začetku smo imeli nekaj težav, ker smo se morali navadiU na dnevno količino. Zdaj dnevno v mlekomatu v Celju ostaja največ 15 litrov mleka, ki ga z veseljem popijejo telički. Mleko je sicer neoporečno, vendar nam na kraj pamětí ne pade, da bi ga prodali mlekarni, temveč ga porabimo za teleta.« Sveže nileko vozijo v Celje enkrat dnevno in kot pravita Holo-barjeva, so se kupci dobro rwvadili. »Na začetku sem imel občutek, da se predvsem starejši ljudje malce bojijo, da ne bi česa polomili, vendar je sistem zelo preprost - kvečjemu lahko kaj polijejo.« Še enega problema se je mimogrede dotaknil Holobar, nizkih kmečkih pokojnin. »Večina ostareUh kmetov ostane doma, kjer zanje skrbijo otroci - če bi morali v domove, bi laliko kmetije zaprli.« Tudi to je bil povod za predlog o spremembah Zakona o pokojninskem in Invalidskem zavarovanju, s katerim bi se letni dodatek zagotavljal tudi uživalcem kmečke pokojnine, katerih pretežni del pokojninskega zavarovanja predstavlja zavarovanje za ožji obseg pravic. S predlagano spremembo bi bil po mnenju predlagatelja zagotovljen boljši materialni in socialni položaj uživalcev kmečkih pokojnin, ki so hkrati prejemniki najnižjih pokojnin. O predlogu, ki ga je V proceduro vložil Jakob Presečnlk s skupino poslancev, bo odločal državni zbor, vlada pa ga je zavrnila oziroma se z njim ne strinja. Hlev čaka na ufînane ministra«, so omenjali domači. Kozarec svežega mleka Marjan na hitro operira s številkami: osnovni izračun stroškov za kilogram mleka je 16 centov - vse, kar je več, je menda plus. Da ne bo pomote: gre za stroške, domače delo v to ceno ni vračunano. »Cena dela je na kmetíh precejšen problem. Včasih sem ekonomist, drugič mehanik, živinorejec ali >šlosar< in se pač ne morem odločiti, po kateri tarifi si naj obračunam ure,« se je prešerno nasmejal Marjan. Znan je problem za!radi nizkih odkupnih cen mleka, zaradi katerih so tudi v državah EU obljubili pomoč kmetom, AmpaJc v slovenskih razmerah nastopi problem: Holobar ni kmečko zavarovan. In podobno 42 odstotkov slovenskih kmetov, ki bi bili upravičeni do pomo6, ko jo bodo delili. »Približno 130 evrov stane zavarovanje in marsikomu ne kaže, da bi jih lahko plačal. Porabiš za eno, pa za drugo, seveda pa vsak išče najboljšo možnost. Če že imajo namen kaj prispevati k odkupni ceni mleka, sem pre- pričan, da sami vedo, kdo naj bi dobil ta denar.« Kakorkoli, Holobarjevim se bo še naprg cedib mleko - »drugega nam preprosto ne preostane oziroma ni dru^ izbir, čeprav sem prepričan, da tudi služba ni lak >bavbav, kot nekateri tarnajo.« TUdi mlekarni v Arji vasi nam^avajo ostaD' zvesti. »Malo je v nas \okal patriotizma - ko navijam za slovensko mleko, navijam tudi za druge slovenske izdelke. Če si kateri od otrok zaželi kakšno kitajsko stvar, je od mene ne bo dobil,« je ob pomoči domačih še pribil Marjan, sicer po osnovnem poklicu kmetij ec-vnnar. »Pri rožah je že glavna Valentina, ampak da ne boste mislili, da katere ne posadim.« T\jdi pri Holobarje^ je dan zelo dolg, od jutranje pol pete do večerne enajste ure se potegne. Ampak niso »jadikova-li« - na vprašanje, če je veliko dela, je Holobar namignil, da bi tudi zame kaj našli. In zaključil podobno, kot bi slišali na mnogih kmetijah: »Oh, saj gre, nekako dščimo.« URŠKA SEUŠNIK Foto: TONE TAVČAR Po nekaterih podatkih najbivstanh državah članicah EU vlatih med 1995 in 2007 opustili proirvod^^ mleka na vač kot 900 tisoč funetijah. Mlečna pomoč Vlada je letos sprejela več ukrepov za stabiliziranje mlečne živilskopredelovalne industrije, čeprav se tudi na evropskih trgih cene mlečnih proizvodov že povečujejo. Povprečna EU cena mleka je biJa v avgustu skoraj 26 centov/kg mleka, v Sloveniji je bila dejanska odkupná cena 26,32 centa/kg mleka. Vlada je pridelovalcem mleka namenila 2 milijona evrov posebne državne pomoči. Do podpore na kravo molznico bo po sprejeti uredbi upravičenih okoli 2.400 rejcev z okoli 49.000 krav molznic. Do izplačila bodo upravičeni tisti, kjer je kmetija oddala zbirno vlogo v letu 2009 za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike, v okviru katere morajo rejci izkazovari najmanj tri krave molznice; kmetijska gospodarstva morajo oddajati 3,333 kg mleka v mlekarne; nosilec ali vsaj en član kmetijskega gospodarstva pa mora biti pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. m Milijoni za čistejše in bolj zdravo Celje Celjski mestni svetniki so na torkovi seji največ časa namenili o kol j ski problematiki v Celju. Sprejeli so zelo pomembna dokumen-ta ' poročilo o stanju oko-Ija in program varstva oko-Ija za Mestno občino Celje do leta 2013. Ta dva dokumenta sta po mnenju župana Bojana Šrota lahko dobra podlaga za sprejem zakona o sanaciji Celjske kotline. , »Skrb za varstvo okolja je ena najpomembnejših nalog MOC. Veliko smo na tem področju že naredili (čistilna naprava, RCEROa vseeno nas čaka še veliko dela. Zelo zahtevna naloga bo sanacija starih bremen,« Je dejal Srot. Čeprav so imeli svetniki glede poročila in programa varstva okolja nekaj pomislekov in pripomb, so bili za- Skrb za okolje pa ni poceni. Za uresničitev ulu-e-pov> ki jih predvideva pro-gram varstva okolja za celjsko občino v naslednjih štirih letih, bo treba zagotoviti 5.5 milijona evrov. To po besedah srota naj ne bi biia (samo) obveznost občinskega proračuna, ampak računajo predvsem na vire ÎZ državnega proračuna in evropska sredstva. dovoljni, da je MOC končno celoviteje pristopila k varovanju okolja. Po besedah Šrota je s tem »storjen prvi velik korak k temu, da bomo v Mestni občini Celje še bolj odločno zastavili projekte na področju varovanja našega okolja.« Ceije ob poplavah in onesnaženih tleh pestijo tu^ slaba kakovost zraka, hrup, naraščanje prometa, povtónje rabe neobnovljivih virov Mestna občina Celje celoviteje pristopila k varovanju okolja - Najzahtevnejši ukrep bo sanacija tal informiranje in ozaveščanje. Najzahtevnejša pri tem bo po besedah vodje projekta priprave programa varstva okolja dr. Ane Vovk Korže iz Inštituta za promocijo varstva okolja Maribor sanacija tal v Ceiju, ki so obremenjena s težkimi kovinami, predvsem s kadmijem in cinkom. Vovk Koržetova je tudi opozorila, da bi morali v Celju okrepiti merlinike kakovosti zraka, količine hrupa in ostalih dejavnikov, ki vplivajo na oko-Ije. Nekateri svetniki so opozorili, da so v poročilu o stanju okolja v Celju tudi več kot deset let stari podatki, niso pa upoštevane ugotovitve nekaterih novejših študij, koc na primer o onesnaženosti tal na območju stare cinkarne. Nekateri so menili, da je v programu premalo pozornosti namenjene poplavni varnosti, drugi so v poročilu pogrevali izsledke o vplivu okolja na zdravje Celjanov. Čeprav program varstva okolja morda ne vsebuje vsega, kar bi po mnenju svetnikov moral, se bo dalo še vse nadoknaditi, jesvetnike pomiril župan Bojan šrot: »Program bomo vsako leto preverjali, pregledali, kaj od začrtanega smo uresničili, in ga dopolnjevali.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Celje ob poplavah In onesnaženih tleh pestijo tudi slaba kakovost zraka, hrup, nara§Sanje pramsta, povečanje rabe neobnovljivih virov energije in naraščanje količine odpadkov. energije in naraš^je količine odpadkov. Zato bodo strateški cilji MOC v naslednjih štirih letih usmerjeni predvsem v varstvo zraka in prilagajanje podnebnim spremembam, sanacijo in vars- tvo tal, zmanjševanje prometa v mestnem jedru, boljši javni potniški promet, trajnost-no ravnanje z vodami, ohranjanje narave in mestnih zelenih površin, učinkovito ravnanje z odpadki ter okoljsko Dobrodelna Martinova stojnica Župane znova za otroke Yunnana Članice Lions kluba Celje Mozaik bodo to soboto v središču Celja postavile svojo že tradicionalno Martinovo stojnico. Letošnja novost je, da bodo poleg vseh jesenskih dobrot (jabolk, oblitih s čokolado, raznovrstnega peciva, pečenega kostanja, mošta, marmelad in drugih domačih pripravkov, ki jih naredijo same) izpeljale tudi bolšjo stojnico. Denar, ki ga bodo zbrale s prodajo, bodo namenile osnovnošolcu, ki se bori z rakom. »Ne moremo mu kupiti zdravja, lahko pa njemu in njegovi družini pomagamo, da jim ne bo Se težje, ko se bodo spopadali tudi z večjimi 6nančmmi stroški, ki jih prinese tovrstno zdravljenje,« pravi članica kluba Polona Pulko. BS Poslovna cona Gaberje čaka investitorje Na degradiranem območju stare cinkarne bo zrasla poslovna cona Gaberje jug, ki jo je MOC že komunalno uredila. Za tri milijone evrov vredno naložbo je mestna občina pridobila tudi nepovratna evropska sredstva. »V naslednjih letih bo to območje dobilo popolnoma drugačno zunanjo podobo, hkrati pa tudi ne bo predstavljalo nekega potencialnega vira onesnaženja, ki je zdaj v glavnem v obliki prašenja. Kajti raziskave, vrtine in ostalo, so pokazale, da ne prihaja do izluževanja nevarnih snovi v bližnjo Voglaj-no, da pa je zemljina prekomerno obremenjena s težkimi kovinami. To se bo rešilo s pozidavo, z zazelenitvijo in ostalimi ukrepi reurbanizacije,« pravi župan Bojan Šrot. Na tem območju je MOC že uredila cestno omrežje, javni vodovod, kanalizacijo za fekalne in meteorne vode, plinovodno omrež-je, električno infrastrukturo in telekomunikacijsko omrežje. Dobri štiije hektarji komunalno urejenega zemljišča zahodno od Tehnopolisa in južno od Kidričeve ceste zdaj čakajo na investitorje. Z ureditvijo le poslovne cone žeD MOC zagotoviti konkurenčne pogoje za tiste poslovne dejavnosti, ki v samem mestu nimajo več prostorskih pogojev za nadaljnji razvoj. BA Celjski filmski khtik in vodja programa Mestnega kina Metropol Peter Zupane je pred začetkom svoje že tretje dobrodelne akcije, v kateri bo ponovno zbiral pomoč za otroke iz kitajske province Yunnan. Taái tokrat se je odločil za razstavo svojih fotografij, ki jih je posnel med bivanjem v tej kitajski provinci in med katerim je spoznal veliko otrok v okolici jezera Lugu-hu, ki živijo v tako revnih razmerah, da jim je onemogočeno šolanje. Osnovno izobrazbo pridobivajo le v Štiriletnicah, v napol porušenih šolah, kjer jih poučujejo premalo usposobljeni učitelji. »Vsaka pomoč je dobrodošla, saj že nekaj evrov več otrokom odpira možnosti za boljše šolanje,« poudarja Zupane. In dodaja, da se zaveda, koliko zaupanja jetrebaza takšno darovanje. »Sam se za takšno akcijo.ne bi odločil, če ne bi spoznal vsega zaupanja vredno osebo na drugi strani sveta in če ne bi bU prenos zbranih sredstev od mene do nje tako neposreden,« pravi. Akcijo si je zamislil kot prodajo razstavljenih fotografij, vsaka bo stala 10 evrov, razstavljeni motiv ali povečavo si boste lahko izbrali na razstavi. »Ob tem bodo dobrodošli kakršni koli denarni prispevki tudi brez nakupa fotografij,« pravi Zupane. In dodaja, da bo takoj po akciji sam ves zbrani denar neposredno nakazal kitajski partnerici, namenjen pa bo iz- ključno »nakupu letnikov« za šolanje otrok. Peter Zupane akcijo, ki jo jedoslg izvedd dvakrat v Mestnem kinu Metropol v Celju, širi Še na nova prizorišča. Začenja jo že v ponedeljek, 9. novembra, zodprtjem razstave amaterskih fotografij v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. V Celju bo v kinu Me-U'opol razstavo odpri 20. novembra, decembra pa upa še na razstavo in dobrodelno ak-cijo v ljubljanskem Pionirskem domu. BRST simbfo. d.oo. v simbiozi z okoljem Simbio^ d.0.0. 3000C«iie TeU*38i{3U2SM0a infe&imbb.si wMw.stmbio^ NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehniica, gradbeni material «-I Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) 10 ŽAtEC I POLZELA | BBASLOVfei | hoví tednik Huda kri za železniški prehod v Leveu 13 glasov za ureditev prehoda pri vrtcu, le eden manj za drugi prehod - Zapletov z zborom krajanov še ni konec Krajdfii Levca so na torkovem ^oru krajanov odločali, na kateri od dveh lokacij želijo imeti železniški prehod. Po bumi razpravi in medsebojnem obtože-vanju so se naposled z glasom več opredelili za prehod čez železniško progo pri vrtcu. Dosedanji prehod v bližini gasilskega doma oziroma tako imenovan sredinski prehod ne bo več prehoden. Slovenske železnice na) bi za gradnjo zavarovanega železniškega prehoda namenile okoli 400 tisoč evrov, Občina Žalec pa za ureditev dovozne ceste okoli sto tisoč evrov. Slovenske železnice bodo sofinancirale le enega od prehodov, ki sta bila doslej v uporabi. Krajani Levca so s 13 pasovi za dali zeleno luČ za začetek gradnje železniškega prehoda pri vrtcu. S tem so odločili, da prehod na drugi lokaciji, v bližini gasilskega doma, skozi kater^ vodi javna pot in je bil doslej bolj prevozen od drugega, zaprejo. Razdeljeni na dva tabora so razgreto in na trenutke precej žaljivo âi\i% proti drugemu zagovarjali vsak svojo óá-ločitev. Nad izbranim prehodom so najbolj zadovoljni kmet)e, ki so že doslej s stroji prečkali prehod za pot do bližnjih njiv. Menijo še, da prehod prinaša večjo varnost za vrtčevske otroke, ki ga dnevno prečkajo. Pri tem nasprotniki trdijo nasprotno. Pove- čan promet bo varnost otrok in krajanov dodatno ogrozil in ohromil njihovo življenje v kraju, so prepričani. Že leta 2001 naj bi v kraju dali pobudo za gradnjo prehoda pri vrtcu, za kar je bil kasneje izdelan idejni projekt. Gradnja naj bi se začela lani, ko so železnice urejale prehod vsosednjihPetrovČah. Sklenili so pogodbo z izvajalcem del, vendar je okoli 70 podpisnikov petidje preprečQo njen začetek- Dogovora niso našli tudi nia s^ah sveta krajevneskup-nosti, slovenske železnice pa so od njih teijale čimprejšnjo odločitev, kje v kraju in če sploh želijo varen prehod. »Za ureditev prehoda bo treba več dela kot za srei^nsld prehod. Zemljišča za gradnjo niso problematična, saj so lastniki privolili v odprodajo. Največji strošek predstavlja ureditev dovozne ceste, ki je v celoti strošek Občine Žalec,« pravi predsednik KS Leveč Anton Jelenko. Obtoževati in poniževali Zbora se je udeležilo okoli 30 krajanov. Zdi se, da samo najbolj zagrizeni pripadnild obeh taborov. Obtoževanja in poniževanja so debeli dve uri letela sem In tja. kot da jih k odločitvi ne bi vodil en sam cilj - imeti v kxaju varen prehod čez železniško progo! Ko se je že zdelo, da so si krajani povedali vse in se že skoraj zmenili, kateri kmet mora v Anton Jelenko na želoznisksm prehodu pri vrtcu, ki so ga za ureditev z slesom več na torkovem zboru krajanov izglasovali krajani Levca. prihodnje z metlo počistiti blatno cesto ter kdo sme in kdo ne prečkati posamezni prehod, je debata dobila še bolj dramatični ton. Ugotavljati so začeli, ali bo glasovanje prisotnih sploh regularno. Predsednik laajevne skupnosti Anton Jelenko jih je rotil, da je odločitev nujna, ker da se z gradnjo že zelo mudi ter da jim je pra- vico do odločanja na zboru krajanov podelila Žalska občina. Ker je ena od krajank verjetno med burno debato raz-gretežev ugotovila, da bo glasovanje neodločeno, je odhitela z zbora in nanj kmalu zatem pripeljala starejšo gospo, ki je, glej ga, zlomlU, jeziček na tehtnici prevesila na stran pristašev prehoda pri vrtcu. Gospa iz nasprotnega tabora pa je škodo želela popraviti z opra\dčilom svoje hčere, ker da ji je bolezen preprečila glasovanje in prosila za njen ^as. Burleski ni videti konca. Pr-vopodpisani pod peticijo proti gradnji prehoda pri vrtcu Jože Podmiijšak je že napovedal pritožbo nad glasovanjem, ali je odločitevzdaj res dokonč- na, pa je po prespani noâ ugot^ tavljal rudi sam Jelenko, Ná železnicah s sklepom zbora krajanov še niso seznanjeni. Nadaljnje aktivnosti bodo uskladili z občino Žalec in zato zagotovili - kako pomenljivo -finančr^ sredstva v naslednjih letih. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Krožišče v Dobrteši vasi z OBČINSKIH SVETOV Na ožjem območju obstoječega trokrakega križišča regionalnih cest Šempeter-Lat-kova vas, Šempeter-ŽaJec in Veleoje-Dobrteša vas je Direkcija za ceste začela z gradnjo petkrakega krožnega križišča. Gradnja petkrakega krožnega krrSiičs v Dobrteši vasi se je začela. TO V okviru novozgrajenega krožišča bodo zgradili priključka za Latkovo vas, obrtno-poslovno cono inav-topoligon ZŠAM Savinjska dolina. Obstoječe križišče namreč ne zagotavlja ustreznega nivoja prometne varnosti in pretočnosti prometa, saj predvsem v jutranji konici prihaja do daljših zastojev zaradi vozil, ki se iz smeri Polzela priključujejo na regionalno cesto in zavijajo levo. V območju krožišča bodo zgrajene tudi površine za kolesarje in pešce, uredili pa bodo meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo. Vrednost naložbe, ki jo v celoti financira ministrstvo za promet oziroma direkcija, presega 735 tisoč evrov. Pogodbeni rok za dokončanje del je oktober 2010, pri čemer si bodo prizadevali» da bi bila dela, če bodo vremenske razmere to omogočale, zaključena nekoliko prej. TT Prizidek, kozolec In kulturni hram BRASLOVČE - Svetniki so na zadnji seji sprejeli rebalans in tako pokriJi proračunsko razliko med prihodki in odhodki v višini 400 tisoč evrov. Poleg dveh največjih projektov, gre za gradnjo kanalizacije in ureditev lokalnih cest na Go-milskem in v Grajski vasi, jebilo njegovo sprejetje nujno zaradi legalizacije prizidka k osnovni Šoli oziroma zaradi pridobitve ustreznih dokumentov, ureditve prireditvenega prostora v okviru eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva, kjer stoji eden največjih kozolcev pri nas, ter neuspešnega razpisa za pridobitev sredstev kulturnega ministrstva za gradnjo kulturnega doma v Braslovčah. Glede na pretekle izkušnje je bilo pričakovati pripombe glede proračuna za leto 2010, ki so ga svetniki dali v I5-dnevno javno obravnavo. Toda svetniki niso nasprotovali proračunu, ki bo v glavnem namenjen za delovanje vrtcev, osnovne šole in socialno oskrbo občanov. Polzeiski rebaldns POLZELA - Občina je z rebalansom proračuna uravnotežila bilanco prihodkov in odhodkov v vrednosti 935 tisoč evrov, in sicer z najetjem kredita in s prenosom sredstev iz preteklega leta. Prihodki so se povečali za 101 tisoč evrov in zdaj znašajo 4,3 milijona evrov. Sredstva na strani odhodkov pa so se zmanjšala za 124 tisoč evrov. Iz letošnjega načrta naložb so izvzeta sredstva za gradnjo železniškega podhoda za pešce in kolesarje ter sredstva, namenjena za gradnjo čistilne naprave v Kasazah. Zmanjšalo se je tudi zadolževanje občine, in sicer za 215 tisoč evrov, kar je spodbudno. MJ VBLBliJE \ Š05TAMJ Delu čast in oblast! 1 i t Župani sMtib mdsinih občin, partneric v projektu EPK 2012. se bodo na delovnem sestanku srečali ponovno C9Z mesocdni v MursM Soboti. Vaja štirih društev Tik ob zaključku meseca požarne varnosti so štiri prostovoljna gasilska društva v občini âoétanj organiziraJa skupno gasilsko vajo, na kateri so preizkusili pnpraNdje-no9t svojih Članov id opreme. Predpostavila vaje je bil požar na km^ji pn Basistu ob KoioSki cestí, ^er je zagorel gospodarski objekt z živino. V vaji so aktivirali gasiice iz Šo- štanja, Lxikovice, Topo^ice in Gaberk. Na kraju požara je nekaj več kot osemdeset operativcev začelo 2 gašenjem objekta, v katerem so bili ujeti ijud-je in živali. Ob tem je bilo potrebno preprečiti tudi Siljenje o^ja na ostala gospodarska poslopja. Nenapovedana skupna vaja gasilskega poveljstva občine ^tanj se je končala po poldrugi uri, v analizi pa so in- tervencijo ocenil) kot zelo uspešno. Vsakoletno skupno vajo vseh štirih prostovoljnih sllskih društev občine Šoštanj, ki jo je tokrat organiziralo PGD Šoštanj - mesto, je spremljal tudi šoštanjski župan Darko Menih, ki je ob zahvali gasilcem izpostavil zgledno sodelovanje vseh prostovoljnih gasilskih druStev z občino. US Mestu v ponos Minuli teden so v Šoštanju na novinarski konferenci podrobno predstavili postopke za prenovo vile Mayer in pripadajočega vrta, za kar 6o pridobili denar tudi iz Evrope. Vila Mayer je ena izmed na-jimenitnejših znamenitosti Šoštanja. Odgovorna konserva-torka prenove iz celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Branka Prime je prenovo viJe ocenila kot izjemno kakovostno, saj so uspeli uresničiti bistvene konservatorske cilje, predvsem pa so uspeli objektu povrnili blišč in sijaj meščanske vile. Pp odkritju stenskih poslikav je bilo jasno, da bodo k obnovi pristopili tudi restavratorji, kar je pomenilo podražitev s 500 na 581 tisoč evrov. Višja svetovalka za družbene dejavnosti na Občiru Šoštanj Alenka Verbič, ki je tudi gonilna sila prenove, je poudarila, da imajo v šoštaiiju enega najlepših objektov v dolini. Htoti je ob^na tudi lastnica izjemne kiparske zbirke Ivana Napotiuka, ki pa jo zaradi neustreznih prostorov hrani v neprimernih pogojih. Na-potrukova dela bodo razstavili v prenovljeni vili, prenovo pa naj bi zaldjučili konec prihodnjega leta. Do takrat morajo obnoviti še vrt med ,vilo Mayer in športno dvorano ter nekdanji park. Poleg Napot-nikovib del bodo obiskovalci v vili lahko občudovali še domoznansko zbirko Danila Čebula in bogato hortikuJtumó zbirko vrtnarja Alojza Kojca, predvsem pa se ob spominu na lastnike, druâno Mayer, podali v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. US !« % Ti S centrom do parkirišč Gradnja velikega Mer-catorjevega centra na stari velenjski avtobusni postaji se je uradno za-čeia minuli tedeo s položitvijo temeljnega kamna, dejansko pa so z gradnjo začeli v ponedeljek, ko so ob Rdeč,i dvorani zaprli parkirišče. Tako se je spet pojavil problem zaradi pomanjkanja parkirišč v mestu. Tudi zato so se odgovorni odločUi, da bo v času Radnje možno po znižani ceni parkirati v novi garažni hiši na Avtobusnem postajališču Velenje. Cena mesečnega parkiranja je 30 evrov, pri nakupu dvanajstih mesečnih dovolilnic pa je ena brezplačna. Cena za uro parkiranja je 20 centov. Prav tako je na zelenici pod Vilo Herber-stein še vedno na razpolago 50 brezplačnih parkirnih mest. V času ^adnje nove^ centra bodo pri Gasilskem domu Velenje zarisali parkirna mesta in tako omogočili še 50 dodatnih parkirnih mest. Parkiranje za avtobuse in tovornjake je še naprej mogoče na parkirišču za velenjsko policijsko postajo. Sicer naj bi Mercatorjev center dogradili najkasneje do konca prihodnjega leta. Investitor, podjetje Toming Consulting, bo v 200 metrov dolg objekt, ki bo zgrajen v treh etažah, vložil 20 milijonov evrov. S centrom bo mesto Veknje dobiio tudi drugo garažno hišo, skupaj s parkirišči za obiskovalce centra pa kar 656 novih parkirnih mest. US www.novil8dnilL(M^ Za EPK tudi država V ponedeljek so se na Velenjskem gradu sestali župani in predstavniki šestih mestnih občin slovenske vzhodne kohezijske regije, ki sodelujejo v projektu Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012. Velenje bo leta 2012 rtamreč eno izmed prizorišč veliký projekta EPK. Slovenija, Id jo zastc^ vzhodna koheajska regija (občine Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje), je bila skupaj s Portugalsko povablje na k organizaciji programa EPK za leto 2012. V okviru priprav potekajo tudi redna mesečna srečanja županov partnerskih mest, nazadnje pa so se zbrali v Velenju. Dogovorih so se. da bodo predsedniku vlade pisno predlagali, naj med zaposlenimi kar najhitreje imenuje osebo, ki bo odgcnroma za izvajanje projëctâ, ki mora biti v interesu države. F^v tat^ so se župani strinjali o ustanovitvi javnega zavoda, ki bo pripravil, organiziral, vodil in izvajal aktivnosti v sklopu projekta EPK 2012. Soustanoviteljice novoustanovljenega javnega zavoda bodo vse partnerske mestne občine, postopek ustanovitve pa bo vodila občina Maribor. Dogovorili so se še, da bodo v kratkem imenovali strotovni svet Programski svet, v katepem so predstavniki - koordinatorji kulturnih aktivnosti iz posameznih občin, že deluje, US S Celjskega sts med mlaj^ mladinci tekmovala Monika Ducman in Jan Luka Turensek, člena DPD Roily Rogaška Slatina. Plesni koraki v šoštanjski dvorani Vila Mayer je eden najlepših objektov daleč naokrtig. V Osnovni šoli Šoštanj so v organizaciji Plesnega kluba Devžej Id pod okriljem Slovenske plesne zveze izpeljali kvalifikacijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih. Pomerilo se je več kot sedemdeset plesnih parov iz različnih slovenskih plesnih klubov, ki so se jim pridružili tudi plesni pari s Hrvaške. V prvem delu so se pomerili plesni pari v starostnih kategorijah od mlajših pionirjev do mlajših mladincev, v drugem delu pa še kategorije od mladincev do članov. Atraktivno plesno tekmovanje je privabilo kar nekaj radovednežev, ki so občudovali plesne korake ter seveda blišč in glamur, ki sodita k tovrstni priredi« tvi. Kot je povedala Marjeta Voden i k iz slovenj giaš-kega kluba, so se za izvedbo tekme v Šoštanju odločili, ker je v teh krajih ples manj prisoten. »Tako smo poleg predstavitve kluba želeli promovirati ples kot enega najlepših športov in tudi >w živo< predstavili mojstrovine vrhunskih slovenskih plesnih parov, seveda pa je mnogo obiskovalcev tudi takšnih, ki jim je ples preprosto samo všeč,« je pojasnila Vodenikova. US 12 ŠENTJUR LAŠKO novi tednik Lucija Kovačsč in Adam Bíeskey. v ozadju Fefi Lainlcak Večer glasbe in literature Prijetno druženje bralcev s Ferijem Lainščkom in z Adamom Bicskeyjem Knjižnica Laško je vt€sn letu zastavila projekt Bralneznačke za oc^asle» h kateremu je povabila tudi KnjiŽEii^ Šentjur in mu tako dala regijski zna^j. Projekt je podprla Javna agen-dja za knjigo RS. Glavna prireditev, ki sta jo finančno podpr la tudi Občina Laško in JSKD 01 he^ko, je bila na predvečer dneva reformacije v kulturnem centru v Laškem. Osrednji gost večera je bil imeniten prekmurski pisatelj in pesnik Feri Lainšček, za gla^^eni del večera pa sta poskrbela dmbalist Adam Bicskey in njegova spremljevalna zasedba. Gobčeve pesmi o svobodi Ob 100. obletnici rojstva skladatelja in zborovodje Radovana Gobca> ki je med 2. svetovno vojno deloval na Bobor-ju (JuiidoSter, Planina), bo v soboto, 7. novembra» ob 18.30 v Kulturnem domu Šentjur zborovski koncert Zdaj zaori, pesem o svobodi. Predstavili se bodo MePZ Zaija • Akvonij iz Šentvida pri Planini pod vodstvom Mateja Romiha, Združeni nioSki pevsld zbor (MoP2 skladateljev Ipavcev Šentjur in MoPZ Dramlje) pod vodstvom Matevža Goiiiča, 2PZ skladateljev Ipavcev ŠCTtjur pod vodstvom Mojce VolavSek, Vokalna skupina skladatdjev Ipavcev Šentjur pod vodstvom Simone ZdolSek in MPZ OŠ Pranja Malgaja Šentjur pod vodstvom Melite Rečečič Prevodmk. Gost koncerta bo sin skladatelja Radovana Gobca Mitja Gobec. AB Laščani slavijo v la5kem kulturnem centru bodo danes ob 1930 z osrednjo slovesnostjo, ki jo pripra\djajo Stik, občina ter območna izpostava javnega sldada za kulturne dejavnosti, obeležili občinski praznik. Podelili bodo najviija obdnska priznanja ter ra^la-sili rezultate tekmovanja Moja áežéá - lepa in gostoljubna. V kulturnem progrart^u b^o nastopili Vokalna skupina Vodom-ke, D^ KuSer, Janja Briec. Sodobni ples CS Radeče PCS Lalko in I^ka pihalna godba z mažoremo skupino. Že včeraj pa so položili temeljni kamen za novo Podružnično osnovno šolo Šenínipert. Šolarjem - sedanjim in nekdanjim - je bila namenjena tudi slovesnost v Oš Rimske Toplice, ko so proslaviti 150-letnico šolstva v Rimskih Topiicah in JurkloStru. K organiziranemu branju določenega šte\0ia knjig s seznama posebej izbrane in kvalitetne literature, med katero so predlagana tudi «Lainščko-va dela, sta Knjižnica Laško in Knjižnica Šentjur pritegnili več kot dvesto bralcev iz vseh svojih knjižnic, od Radeč, Rim- skih Toplic, Laškega do Šentjurja, Ponikve in Dobja pri Planini. Za bralno značko bodo sodelujoči brali še do konca ieia, ko jim bodo v knjižnicah podelili priznanja. Večer, ki je izzvenel med glasbo in literaturo, sta z nagovorom bralcem in gostom ter s spominom na praznik, dan reformacije, začeli direktorici sodelujočih knjižnic, Metka Ko-vačič ir Tatjana Oset. Feri Lainšček je avtor več kot dvajsetih romanov, petih zbirk kratke proze, osmih pesniSldh' zbirk in mno^ del za otroke, za kar je prejel številne nagrade, med njimi tudi na^do Pre-šonovega sklada in dva kresnika za najboljši roman. Poleg tega deluje tudi kot scenarist, pisec besedil za glasbenike in založnik. Bibliotekarja Barbara Rančigaj in Matej Jazbinšek iz Knjiži^ce Laško sta gostu spretno zastavljala vprašanja, s katerimi sta ga približala številnemu občinstvu. Z odkritimi. zelo izvirrumi in duhovitimi odgovori nas je Lainšček popeljal k prekmurskim ravnicam, Muri, Giganom, nav-duSQ pa nas je tudi s pesmijo v prekmurščini, id mu pomeru maternico njegovega jezika. Ob koncu Uteramega dela večera smo prisluhnili Andreji Bosio iz šentjurske knjižnice, ki je recitirala Lainščkove pesmi iz njegovih zadnjih pesniških zbirk. Večer je lepo dopolnjevala glasba. Navdušil nas je dmbalist Adam Bicskey s svojo skupino, klaviaturistom Edi-jem Došlerjem in kitaristom Petrom BaroSem. Bicskey, po rodu Madžar, ki je bil leta 1958 svetovni prvak v igranju na • cimbale, obvlada pa še sedem drugih inštrumentov, zdaj deluje kot glasbeni pedagog v Rogaški Slatini. S svojim raznolikim repertoarjem, z izrazno močjo in neverjetno dinamiko je tudi v Laškem pokazal, da je virtuoz in velik mojster cirnbal, tako da ga poslušalci kar niso pustili z odra. Skupina je prijazno sprejela v svojo sredo tudi Laščanko, študentko violine Lucijo Kovačlč, ki je ob spremljavi izvabila iz violine otožnost prekmurske Ij ud-ske pesmi in temperamentnosi čardaša. Knjižnica je za večer dobila in še dobiva veliko pohval in zahval, veliko navdušenje pa je bilo čutiti tudi na druženju po prireditvi. Med drugimi komplimenti je zgovorna izjava gospoda srednjih let, ki je rekel: »Trajalo je dve uri, a je bilo čisto prehitro konec.« AB, foto: GrupA V Šentjurju spet delijo pakete Območno združenje Rdečega križa šsitjur je vtoaj spet začdo deliti prehrambene pakete ogrožaiimsku-pinam občanov iz interven-djskih zabg EU. Pakete bodo delili tudi v naslednjih rinph Za občane iz krajevnih skLÇK ností Šentjur mesto. Šentjur-Rifoik> Grobelno, Vrbno-fW-grad in Blagovna bodo pakete ddili v skladišču mSeni-jur tudi prihodnjo sredo in četrtek med 9. in 12. uro ter med 17. in 18. uro ter 18. no-vethbra ob enakem času. Po tem datumu bodo prehrambene pakete razdeljevali vsako sredo od 9. do 12. ure. Do tovrsme pomoči so upravičeni prejemniki denarne sodalne pomoči, osebe, poslane iz centra za sodabo delo, občani, za katere OZRK in !^RK ocenita» da to pomoč potrebujejo, brezdom-d in zaposleni, ki že dlje časa ruso prejeli dohodkov, po-samesúkí in družine, Id se znajdejo v težjih življenjskih razm^ah, pa tudi posamezniki in družine» ki so jih prizadele naravne in dnige nesreče. Tisti, ki so letos prehrambeni paket že pr^^ jim ni irebaprinašaii novih dokazil Tisti, ki bodo za pomoč za-proâii pnoč, pa morajo kot dokazilo s seboj prinesti odločbo CSD o dodelitsn denarne socialne pomod aH odločbo o otroškem dodatku, ob-vesdlaopokojninahalioseb-ruh prejemkih oziroma o skupnih družinskih prejemkih ali priporočilo CSD. BA novi tednik ŠMARJE P. J.| POPČnUTEKl 13 novanja. V občinski upravi v Šmarju pri Jelšah bi to gotovo §e vedno pozdravili, saj je mogoče, da opravlja poslovanje z najemniki občina, stanovanja pa ostanejo v lasti sklada. Država je očitno slab gospodar, saj je investitor v sosednjih novih Paole-sovih blokih, ki so jih dokončali pred nekaj tedni, §tiri no- va stanovanja že oddal naj em-nikom za profitno najemnino- Za celovit odgovor na. vprašanja, ki se porajajo v zvezi z ravnanjem republiškega stanovanjskega skJada, bi bila vsekakor potrebna pojasnila iz Ljubljane, ki jih od ponedeljka, ko smo zanje za-prosili, kljub ponovni prošnji še nismo prejeli. In kaj bo storila Občina Šmarje pri Jelšah, ki pravi, da z republiškim stanovanjskim skladom načeloma dobro sodeluje? 2upan Jože Čakš je povedal, da že pripravljajo projekte za gradnjo manjše večstanovanjske stavbe z manjšimi stanovanji, ki jih Šmar-čani najbolj pogrešajo. BRANE JERANKO Blok v Šmarju, v katerem ima stanovanja republiški stanovanjski sklad in ki so zo dve leti prazna. Stanovanj, kolikor hočeš Kljub hudim človeškim stiskam sameva šest državnih stanovanj že približno dve leti - Veliko stanovanj je naprodaj, občina načrtuje še manjši blok Na Martinov pohod Društvo vinogradnikov Vir-štanj-Kozjansko pripravlja v nedeljo, 8. novembra. 11. Martinov pohod, ki se bo začel ob 9. uri. izhodišče bo v Polju ob Sotli pri ^silskem domu, konec pa v Virštanju pri gorci Štraus-Kramer, kjer bodo ob 14. uri kulturni program, krsl mošta ter snemanje klopotca. Anči išče starše v Šmarju pri JeUah bo jutri, 7. novembra, premiera predstave Anči, ki je priredbe svetovno znanega mu-zikaia Annie. .Otroška gledališko-plesna skupina Zvezde večera iz Šmarja je od pomladi pripravljala predstavo o iskrivi deklici, ki si želi najti svo- NAKRATKO je siarše, prva predstava vkul-turnem domu pa bo ob 18. uri, Pripravili so jo v sodelovanju z Mladinskim kul-turnim klubom Netek. Pred tem so pripravili že predstave Čarovnik iz Oza, Božična pesem ter Drejček in trije MarsovCki. Slapnik v Šmarju Tadej Slapnik, poslanec stranke Zares - nova politika, ki je pred kratkim odpri v Šmarju pri Jelšah svojo poslansko pisarno, bo v njej uradoval 12. novembra. V pisarni, ki je na Celjski cesti 9, bo na voljo od 10. do 12. ure. Zidarji se poslavljajo v Podčetrtku se končuje gradnja okoli štiri milijone evrov vredne športne dvorane, ki jo gradijo od maja. Tehnični pregled bo 15. novembra, uradno odprtje 4. decembra. Nov objekt, ki je postavljen pod Termami OHmia, je namenjen za Športne potrebe domačih občanov 1er za priprave različnih športnih etóp, ki bodo bivale v hotelih, prav tako računajo na kulturne in zabavne prireditve. Dvorano gradijo v sodelovanju med občino, družbo Terme Olimia ter s polovičnim finančnim deležem Evropske unije 1er delno mimstrstva za šport. V Podčetrtku so v začetku prejšnjega meseca predali namenu tudi atletski štadion. BJ Če je bilo pred nekaj leti skoraj nemogoče kupiti stanovanje v občini Šmarje pri Jelšah, jih je trenutno na voljo veliko več, kot jih kupci iščejo. Investitorji so skušali izkoristiti zlate čase vlagateljev ter veliko povpraševanje» vendar jih je gospodarska kriza prehitela. Med praznimi stanovanji v Šmarju pri Jelšah je že približno dve leti celo šest državnih stanovanj, ki so v lasti republiškega stanovanjskega sklada. Občani se zaradi praznih sti seje znašla mladoletna ma-državnih stanovanj zgražajo, mica, ki so jo starši odslovi-saj imajo tudi v teh krajih hu- li od doma, drugi bežijo zade stanovanjske stiske. Na ce- radi različnega družinskega Koliko stanovanj trenutno v smarski občini? Šest praznih državnih stanovanj, ki jih je republiški ^i^^yasx}^ sklad odkupil ôîdi^be Vegrad pred približno dvema letoma, je v enem od dveh blokov v Šmarju pri Jelšah. V dveh »Ve^adovih« bloloh s po 18 stanovanji ]e nasploh še veliko praznih zasebnih stanovanj» saj" naj bi velenjska družba svoje podizvajalce piaČaJa z lastništvom nad delom stanovanj, ti pa naj bi jih zdaj prodajali. Blizu dvèh »Vegradovih« blokov je Investitor Panles iz Rogaške Slatine letos jeseni zgradil dva bloka $ skupno 44 stanovanji, od katerih jih Je 30 že prodanih» štiri so oddana najemnikom, ostala pa so še vedno naprodaj za 1.250 evrov (DDV, v višira8,5 odstotka, ni vštet). Prodajo Številnih Panlesovih stanovanj ocenjujejopozna-valci v teh krizni časih kot . precejšen uspeh» med kupci pa so tudi priseljenci» ki so jih kupili zaradi bližine Celja. De) stanovanj v Panlesovih blokih je razkošnih, z lastno savno, jaccuzijem ter zelo veliko teraso. Vsa taka stanovanja so že prodana. V sosednjem Šentvidu pri Grobelnem so na voljo stanovanja v novem bloku. V nepremičninski dnižbi Re-max. ki je posrednik, trdijo, da je prodana že polovica stanovanj (od 14 stanovanj v tem bloku), med njimi vsa najmanjša ter največje. Kvadratni meter stanovanja v šentviškem bioku stane prav tako 1.250 evrov, vtn-dar z vštetim DDV. nasilja, tretji imajo drugačne težave. »Na prednostni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je trenutno deset prosilcev»« odgovarja Zinka Berk, vodja šmarske-ga občinskega oddelka za gospodarstvo. Poleg teh hranijo še trideset informativnih vlog prosilcev za stanovanja. Stanovanja v državni lasti, ki jih je stanovanjski sklad kupil od družbe Vegrad, bi očitno lahko hitro vselili ter rešili vsaj najhujše stanovanjske stiske, kljub temu že dolgo samevajo. Občina Šmarje pri Jelšah je skladu kmalu po tem, ko je postal lastnik» predlagala, da bi jih koristili za neprofiba stanovanja, vendar se v skladu s tem očitno ne strinjajo. V stanovanjskem skladu ponujajo občini stanovanja v odkup, nazadnje po ceni 1.350 evrov. Vse kaže, da ta stanovanja še dolgo ne bodo v občinski lasti, saj je v sosednjih blokih naprodaj več cenejših, prav tako novih stanovanj. V primeru, če bi bila občina za nakup zainteresirana, mora najprej zagotoviti denar v proračunu za prihodnje leto, nato izvesti javni razpis za nakup stanovanj, kjer bi se gotovo odločili za najcenejša stanovanja. Po tem scenariju bodo državna stanovanja prazna očitno še dolgo. Stanovanjski sklad bo torej prisiljen stanovanja prodati ceneje, kot jih je kupil v času cvetočega nepremičninskega trga. Druga možnost ostaja, da jih sklad ponudi najemnikom kot neprofitna sta- Novi načrti Kleti Imeno Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah poleg kmetijsko-žIvHske trgovine, restavracije t«r odkupa mleka In govedi med svoje dejavnosti vključuje tudi delo vinske kleti Imeno. Ta se nahaja v južnem delu vinorodne dežele Podravje v vinorodnem okolISu Štajerska Slovenija« ob vznožju virštanj-skih vinogradov. Klet Imeno, v okolici katere se danes nahaja phbllžno 1000 hektarov vinogradov, je bila zgrajena leta 1988 in že takrat je prvič odkupila grozdje, lastnost te kleti je namreč ta, da lastnih vinogradov nima in da grozdje, ki ga potrebuje za svoje potrebe« odkupuje od približno 45 vinogradnikov, članov Kmetijske zadruge Šmarje. Letno odkupijo okrog 300 ton grozdja, odkupujejo sorte sauvignon, chardonnay. rumeni muškat traminec, la^i rizling, žametna črnina, modra frankinja, renski rizling in tudi ostale vrste, kot so šipon, štajerska belina in tako dalje. Naštete sorte tudi prodajajo, odprtega vina tako na letni ravni prodajo okrog 70.000 litrov. Buteljčno stekl en ičijo modro frankinjo, chardonnay, sauvlgnon, renski rizling in rumeni muškat, v litrske steklenice pa polnijo hišno vino\^r^anJčaa kije tudi njihovo najbolj znano vino, in sortno vino Modra frankinja. Vina Kleti Imeno najdete v trgo- i vskih centrih, dobro Je tudi njihovo ^^ sodelovanje $ posameznimi kupci, kot so gostinski lokali In restavracije. ^^ Tako uresničujejo svojo vizijo, da žetijo delovati in biti prepoznavni predvsem v svoji regiji. Njihovi cilji tako niso usmerjeni v izvoz. V zadnjih treh letih so močno dvignili raven kvalitete svojih vin. O tem pričata tudi priznanji, ki soju prejeli na letošnjem Vinu Slovenija v Gornji Radgoni. 2a renski rizling letnik 2008 so prejeli zlato medaljo, za sauvignon letnik 2008 srebrno medaljo, Njihove nadaljnje delovanje bo usmerjeno v izboljšanje turistične ponudbe v sami kleti, za katero načrtujejo MO }(APLjiCE aoHC/^ tako vsebinsko kot prostorsko popestritev. Na razpisu ministrstva za kmetijstvo so bili uspešni pri pridobitvi sredstev za ureditev prostorov, namenjenih promociji vina. Svoj prodajni prostor, namenjen tudi degustadji vin, nameravajo urediti v naslednjih dveh letih in na tak način izkoristiti tudi velik turistični potencial sosednjega Podčetrtka in Rogaške Slatine. z^ kmhfMO fOKce: 14 SI..KONJICg| POBRWA | novi tednik Enolog vinske Meti Zlati grič Sašo Topolsek Prijetna, a premalo znana konjiška vina V prostorih vioske kleti Zlâti grič je bila prejšnji te-den okrogJâ miza o prihodnosti kakovostnih in vrhunskih vin zaščitenega geografskega porekla Ožji vinorodni okoliš Slovenske Konjice. Pokazala je, da so se udeleženci začeli zavedatí pomemhností skupnega nastopa tako na turističnem kot enološkem področju. Kot je ugotavljal Jurij Bru-raec» enolog in partner vinske kleti Vinum Loče, ima Slovenija že kot država problem prepoznavnosti, ki se v celoti preliva tudi na prepoznavnost slovenskih vin. Skupaj z enologom vinske kleti Zlati grič Saâom TopolŠkom je med značilne okuse štajerskih vin uvrstil lahka, prijetna sortna vina s sortno cvetico in z malo viSjimi kislinami in sladkorji: ^>To je okus, ki ga omogočata zemlja in klima.« Direktor in solastnik Zlatega griča Janez Lešnik je kritično ugotavljal, da se štajerska vina težko prebijajo celo na bližnji tig> kot je slovenska prestolnica. Vse premalo vinarjev steklenici svoja vina, medton ko se organiziran marketinški pristop šele začenja. Vodja proizvodnje v Zlatem Ču Dejan Brečko je opozoril, da 3 sodobnim pristopom k vinogradništvu in z nabavo teh-nolo^je sicer bolj kot doslej izkoriščajo svoje potenciale» a kot je dejal Vojko Korošec, v. d. diretóorja LTO Rogla-Zre-če in vinogradnik, je premalo vzpodbud» da bi se za vinarstvo odločilo še več ljudi. »Verjamem, da lahko pridelamo vrhunska vina za vinske gurmane v Sloveniji in po svetu in tudi dosežemo ustrezno ceno.« je poudaril. To ne bo šlo zlahka. Ivica Podkrajšek» kmetijska svetovalka pri KZG Celje, je povedala, da sedanji sistem ne vzpodbuja sajenja mogradov na idealnih legah, ampak celo destimulira posameznike, da bi se Še ukvarjali z vinogradništvom. Po drugi strani po njeni oceni gostinci z ožjega vinorodnega območja Slovenske Konjice nimajo do- V vinski kleti Zlatega griča sredi Skale je prodajalna vin odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 10. do 16. ure. Vodene oglede kleti in degustacije pripravljajo po dogovoru (tel.: 03/758-03-60). Dogovoriti se je treba tudi za oglede in degustacije v Otokaijevi kleti v Žički kartuziji, kjer letno zori do 60 tisoč steklenic bele in rose penine. volj sommellerskega znanja» da bi sina primemo predstavili in znah ponuditi gostu. Izobražene sommelierje ima trenutno samo vinska kletZla-ti grič. Veliko dela Čaka vse V Slovenskih Konjicah pripravljajo tradicionahio mar-tínovanje, ki bo v jutri, v soboto, od 11. ure dalje na ^a-rem trgu. V programu bodo sodelovali člani Vinarsko-vinogradniškega društva Slovenske Konjice, kmetijska svetovalka Ivica PodkrajŠek, ansambel Viničarji, pevci MoPZ Antona Beženška Frankolovo, humorist Vinko Šimek -- Jaka Sraufciger in Godba na pihala Pag. Slavnostni govornik bo konjiški župan Miran Gorinšek» vino bo blagoslovil arhidiakon Jože Vogrin, program pa bo povezovala Tjaša Kangler. tudi pri osveščanju prebivalcev» še zlasti odraščajoče mladine, o vinski kiUturi- Tjaša Kangler, vodja HC-a Slovenske Konjice, je govorila o pomenu vinogradništva in ponudbe vin za turizem. »Že z imenom mesto cve^a in vina poudaijamo pomen vi-nograáiištva v regiji,« je dejala in ugotavljala, da sicer turiste privlačita sodobna vinska klet Zlatega griča m zo-rilnica penin v Žički kartuzi-ji, vendar je treba turistom ponuditi več - doživetje. To pa lahko naredijo le skupaj. VJ, MBP Po obronkih Dobrne Na Dobrni imajo novo pohodno pot, ki pohodni ke popelje po obronkih občine. Poimenovali so jo Od Miklavža do Miklavža. Predstavili so jo na petkovi prireditvi ob zaključku projekta ureditve pohodnih poti, ki je potekal od Unskega do letošnjega oktobra. Glavni cilj projekta ureditve pohodnih poti je zagotoviti ustrezno in kvalitetno turistično in^astruk-turo, na ta način urediti območje, da bo primerno za prebivalstvo in obiskovalce ter omogočiti lokalnemu prebivalstvu in obi- skovalcem varno in samostojno spoznavanje bb-močja ter kvalitetno rekreativno preživljanje prostega časa. V okviru projekta so uredili in označili pot po obronkih občine Dobrna ter postavili klopi za počitek in uživanje v naravi. Na vrhovih 2^vrh, Vinski vrh, Aleksandrov vrh in Visoko so postavili tudi skrinjice s štampiljkami in z vpisno knjigo. Izdelan je bil tudi žepni zemljevid s pohodnimi potmi v občini Dobrna. Pri projektu so s prostovoljnim delom sodelovali člani PD Dobrna, zlasti gre velika zahvala predsedniku PD Dobrna Andreju Pu-šniku ter Stanislavu Bož-niku, Francu Horjaku, Boltežarju Oričniku, Ivanu Zagruševcemu» PavU-ju Žužku in Bogdani Mešl. Planinsko društvo Dobrna je biio tudi vodilni partner projekta, pri katerem je sodelovala tudi Občina Dobrna. Ureditev pohodnih poti je sofinancirana iz evropskega kmetijskega sklada, osi Leader, v višini 2.773 evrov. Skupna vrednost projekta (e 6.600 evrov. BA Kralj Ubu in Kripički V Kulturnem domu Slovenske Konjice bo jutri, 7. novembra, ob 19. uri predstava Kralj Ubu v izvedbi mla-dinske gledališke skupine Kripički in v režiji Matjaža Šmalca. Gre za skupen projekt Kulturnega društva Svoboda osvobaja in Gimnazije Slovenske Konjice. Mladinska gledališka skupina Kripički je podmladek bolj znanega Kripl teatra, ki deluje pod okriljem KD Svoboda osvobaja iz Slovenskih Konjic. »Tako kot njihovi starejši )kriplasti bratje in sestre< tudi Kripički ostajajo zvesti svežemu gledališkemu izrazu, eksperimentu in zavezi kvalitetnemu in neizprosnemu delu. In seveda nesramni zabavi za vsako ceno. Že prvo leto so pokazali voljo in talent, ki že grozi izkušenej-šemu Kripl teatru, da mu prevzame ti^o >najbolj norega teatra^ v Slovensidh Konjicah,« je z njimi več kot zadovoljen Matjaž Šmalc. »Ponosen sem nanje, to je prava beseda. Dvanajst gimnazijcev je prvič na odru v pravi predstavi, a bi po predanosti lahko bili marsikomu za ^ed. Prese^ so vsa moja, še daleč ne skromna pričakovanja.« je povedal po pre-miemi uprizoritvi ob 50-let-nid Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče. Zadovoljstva ne skriva tudi mentorica Katja Premru Kampuš. Komedija Aifreda Jarryja Kralj Ubu je predstava, ki na duhovit način obdela političen boj za oblast. Tekst odkriva celotno politično zgodbo, od predvolilnih načrtov, boja za oblast, prihoda na oblast preko lažnivih obljub, političnih spletk in državnega udara vse do brezsramnega grabljenja vladajoče elite ter neslavnega sestopa z oblasti. MBP Foto: MN v predstavi igrajo Žiga Rapie (oce Ubu), Valentina Janeič, Valentina Pugelj. Uroš Kropf, Urša Petalinek. Miha Padelnik, BoHjan Holobar, Jure Javšensk, Miha Slapnik. vojaki, plemstvo, zarotniki in ostala drtiaf. - it. 87 - 6« november 2009 -—-- NOVI TEDNIK KULtURA 15 V Zarji - Voli To soboto se bodo v dvorani Zarje v Trnovljah nadalje-vala letošnja Novačanova gledališka srečanja. Kot tretja gostujoča skupina prihajajo na oder člani Ta bor teatra iz KPD Josipa Lavtižarja Kranjska Gora, ki bodo uprizorili komedijo Voli. Seveda ne gre za igro o volih, ampak za volitve, Komedija namreč na zelo humoren način a sočnim besediščem in številnimi preobrati odslika-va volilni dan, ko v nekem večjem ameriškem mestu izbirajo novega župana. Splet oko- liščin, preobrati in dinamika dogodkov, ki se zvrstijo vtem-perameni in tragikomičnost italskih likov, se skozi vso predstavo načrtno in premišljeno stopnjujejo. Režiserju Gregorju Čušinu» ki je poskrbel tudi za priredbo izvirnega teksta Josha Tobie$sena> je uspelo med igralsko ekipo vzpostaviti uravnovešen ost, kljub značajsko zelo različ- nim vlogam. BS Vkoinediji Voíí igrajo Fredi Grilc, Franja Krevzsl, Marko Koder, Polona Bačnar in Stane Jakelj. Antični večer v oklepaju v celjski knjigami Antika je Zoran Pevec v sodelovanju z Dmětvom slovenskih pisateljev v torek pripravil literami pogovomi Antični večer v oklepaju. Pogovaijal se je z Matejo Komel Snoj, prvo Celjanko, ki je ravnateljica Narodne in urú-verzitetne knjižnice Komel Snojev^ je tudi pre-jemruca Prešernove nagrade za diplomsko delo, ukvarjala se je z novinarstvom in sodelovala tudi v revijah Literatura in Sodobnost. Na večeru je predstavila knjigo Lojzeta Kovačiča Fragmenti o prišleku, ki jo je uredila. Drugi gost večera je bil Mitja Čander» esejist, urednik Beletrine, prejemnik Stritarjeve nagrade za najboljšega mladega književnega kritika in Clazarjeve nagrade» ki je predstavil svojo novo.knjigo esejev Kuvertirana poteza, v kateri predstavlja ^odbo slovenskega povojnega pripovedništva. BS. foto: GrupA Zoran Pevec (v sredini) je v Antiki predstavil nove dela Mateja Komel Snoj in Mitje Čandra. Jemčev nedolžni, a krvavo resnični svet V razstavišču Gorenja in Galeriji Velenje so včeraj zvečer postavili na ogled razstavo del enega najuglednejših slovenskih likovnikov Andreja Jemca, ki jo je avtor naslovil Ta nedolžni, a krvavo resnični svet. Gre za razstavo njegovih slik, ki so nastak v zadnjem obdobju, z razstavo pa so počastili tudi umetnikovo 75-ietnico. Avtor v svojih delih, kot je zapisal dr. Milček Komelj, razmišlja o do- brem in zlem v človeku. Pri tem izhaja iz življenjske izkušnje, ko so učence na zadnji januarski dan leta 1944 predčasno izpustili iz šole> a le zato. da so bili priče usmrtitve 25 talcev Ta življenjska izkušnja spremlja umeuiika vse življenj e in izra-iâ njegovo občutljivost za vse primere ki^ja človekovih pravic kjerkoli na zemdjski obli. BS Pro Tempore pri sv. Jožefu V Domu svetega Jožefa nad Celjem je na ogled že četrta skupinska razstava likovnih del neformalne skupine prijateljev, ljubiteljskih slikarjev Pro tempore. Tokrat so Člani skupine na nekakšni koloniji ustvarjali dela na sakralne in religiozne teme. Neformalni vodja skupine» slikar Ljuban Še^ je povedat. da je na razstavi okoli 20 del v naj različne) ših tehnikah. »Nekoliko bol) kot sicer smo se zaradi zastavljene teme držali bolj realističnih načinov likovnega upodabljanja, a so na razstavi tudi abstraktne slike, ki sodijo tudi v to temo in takšno okolje,« je dejal Šega. Pro tempore, v katerem deluje devet slikarjev (Zoran Jošić, Stane Petrovič, Vlado Ger-Šak, St. in mi,. Jure Godec, Danijel Hrovat, Drago Med- ved, Božidar Ščurek in Ljuban Sega) ni društvo. V tej sku- pini bodo delovali, dokier bodo, brez statuta in togih pravil, le ob medsebojnem spoštovanju. Razstava pri svetem Jožefu, ki bo odprta do 28, novembra. je več kot le vredna ogleda. BS. foto: GrupA Ljuban Šega pred enim od svojih razstavljenih del. Jaglenka v Nikci V Nikci, galeriji dru§tva prijateljev otrok v Celju, bodo nocoj (petek) ob IS. uri odprli spominsko razstavo likovnih del nedavno preminule slikarke Jaglenke Leban Markulj. Na ogled bo 14 njenih del. Jaglenka Lebân Markulj je Prijatelji, ki je nastala pred bila članica likovne skupine štirimi leti na pobudo zna- F fSST^ v. nega celjskega slikarja Staneta Petroviča - Čončija, ki je bil tudi prvi mentor te skupine. Strokovno pomoč so kot skupina poiskali pri akademskih sli^rjih Ivani An-drič-Todič, Toplid ignjatovi-ču. Narcisu Kantardžiču In slikarju Dulanu Amanoviču. Jaglenka Leban Markulj je bila gonilna sila ce skupine» ki se je leta 2007 v Knjižnici Vojnik prvič predstavila s slikarsko razstavo. Od leta 1986 je bila tudi članica društva celjskih likovnikov. Cvetje ter U-kovna umetnost sta jo osrečevala- Imela je veliko skupinskih in samostojnih razstav doma in v tujini. V zadnjem času se je posvečala predvsem risanju akvarelov, ki so ji predstavljali velik izziv. Odprtje razstave bo s svojim nastopom popestrila pesnica, pisateljica in-šanso-njerka Jana Kvas. Razstava bo na ogled do konca novembra. BS Izšlo Vsesledje Izšel je nov izvod celjske revije za literaturo in kulturo Vsesledje. Tokrat je uvodnik napisal pesnik Dani Bedrač, ki razmišlja o besedah, jeziku, človeku tukaj in zdaj, poeziji in njenih sledeh v dar^ašnjem času. Sledi intervju z Veronikino nagrajenko leta 2008 T^jo Kramber-ger. ki ga je pripravila Ljudmi- la Gonradi, v oddelku Poezija obja>^jata pesmi ceij ska pesnica Jana Kvas in Glorfana Veber -ena najpespektivnejših slovenskih pesnic s Polzele, Prevod iz angleščine Geoffreya Hilla je prispeval Zoran Pevec, etnološka prispevka sca delo Roka Komela, esej o norosti pa Tanje Peteiinek. Literamica z na^ veti o tem, kako pisati poezi- jo, je nadaljevanka odgovornega urednika revije Zorana Pevca, temu pa sledi blok poezije in proze 22 celjskih avtorjev. Na zadnji strani je izpostavljena pesem Danija Bedrača Mrtvi čolni» naslovnica je delo Borija Zupančiča, tokrat Je to kaiikaiu-ra Franza Kafke, medtem ko je fotografije v reviji prispevala sU-karka Polona Kitak. Revijo bodo predstavili v torek v muzeju novejše zgodovine ob 18. uri- BS Sodelujejo z Japonci Na povabilo muzeja otroških umetnosti s Hamade se Otroški muzej Hermanov br-log te dni predstavlja japonskim otrokom. Direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje mag. Ta- nja Roženbergar Šega> pedagoginja Jožica TrateSki in posebna gostja Uljana Praprot-nik Zupančič - Lila Prap v Hamadi najmlajšim predstavljajo slovensko kulturno dediščino in kulturo. Skupini se je v Hamadi pridružil tudi slovenski veleposlanik na Japonskem Miran CupkoviČ Skender, Ob tem dogodku jim je župan mesta Hamada Tetsuo Uz\j pripravili častni sprejem z željami, da se sodelovanje obojestransko nadaljuje.. BS 16 reportaža NOVI TEDNIK J ne KJančnik Zamolčana lirika Končno lahko beremo iiriko bratov Klančnik^ vrhunskih pesnikov iz Šoštanja Po šestdesetih letih zamolčanosti je ljubljanska založba Amalietti & Amalietti Izdala Poezije Karla Klančnika in Plamene srca Jožeta Klančnika. Brata, ki sta se rodila v Šoštanju in delala v Celju» sta bila lirika. Njuna poezija sega v srce, a vendar nista bila zaželena. In čeprav je n|u> na poezija zdaj dostopna se zdi. da se molk nadaljuje. Poezija bratov Ktenčnik je polna ljubezni. A ne le do ženske, ampak do resnice. Njuna lirika se človeka resniCno dotakne. V knjižicah, ki sta izSli, čeprav vsaka le v dvesto izvodih, so zbrani vrhunske ljubezenske pesmi, balade, Čudoviti soneti, vse pa združuje iskanje resnice in intimne ljubezni. In prav za to je $lo v njuni poeziji, se spominja Jože Klančnik. Njegov brat Karel je namreč pred dvajsetimi leti umrl. Tako tudi ni dočakal dne» ko so končno izSle njegove pesmi. Njune poezije praktično ne poznamo, saj je bila očitno krepko pred svojim časom. V petdesetih letih prejšnjega stoletja, torej po vojni, naj bi bila preveč kritična do aktualne oblasti, čeprav Jože Klančnik pravi, da prt njunem pisanju ni §lo za koliko: »Mišljeno je bilo, da Je čas, da se kritično ozremo na vojno. Na čas, v katerem smo vsak po svoje sodelovali aktivno, ker smo sovražili tujca, okupatorja, vendar smo ob koncu druge svetovne vojne doživeli grozne pokole, ki so dali vprašanje, ali je to novi osvoboditelj. Sam sem v bližini Hude luknje, kamor sem kot kurir nesel pošto naši zasedi, doživel 12. maja 1945 hud pokol ljudi iz Vojvojiine, majh-rúh otrok, žena in starcev. Bilo jih je okoli dva tisoč.« • Nasprotje »kramparski« poeziji Vse to je Klančnika zaznamovalo. V poeziji bratov tako zasledimo veliko vprašanj, osebnih izpraševanj, opažanj, tudi odgovorov na večna vprašanja resnice. V času študi- Utrgal sem list divje trte in si ga zataknil v iase. V oči mi je legla rdeča bro^ in !e pomladni naliv jo bo izpral. Na knjige je legel prah, čas je izgubil mero; strehe mesta se lesketajo v sončni kopeli popoldanske osamělosti. Molk prebada nemk štetja preostalih dni. Vrvež, obrazi, osamljeni streli in trdi koraki zvenijo v rokah, ki so jim vklenili misel. Jože Klančnik ja sta se spoprijateljila z vojaškim zdravnikom, partizanom Albinom Šivicem in Janezom Ovscem. ki sta prav tako pesnila. Že so bili dogovorjeni, da jim bodo leta 1952 pri Cankarjevi založbi izdali pesniški almanah Drobna poljana. Ta rukoli ni izše). Uradnega razloga, zakaj Drobna poljana ni ugie-dalalučidneva> še danes ni. Se pa Jože Klančnik spominja. »Almanah je bil na nek način nasprotje takratne >kramparske< poezije. To je poezije, ki je slavila samo delo, obnovo in čas NOB. Kar je sicer prav, ampak v naših pesmih je bilo nekaj drugega. Bila je predvsem lirika. In kot taka bi takrat izšla, ampak je brat poleti 1952 šel k Edvardu Kocbeku, za kar obstajajo zapisi v njegovih spominih, in mu prinese! našo Drobno poljano. S tem smo padli v totalni molk in celo v časovnoi generacijsko zamolčanje.« Da je bila njihova poezija drugačna in predvsem, da je bila poezija Karla Klančnika v popolnem nasprotju s takratno poezijo, pi- še v spremni besedi, napisal jo je že pred dvajsetimi leti, dr. Ivan Stopar, sicer Klanč-nikov mladostni prijatelj: »Wančnikova poezija ni bila takšne vrste, da bi šla v cekajev-ski kalup. To je bilo očitno slehernemu, ki je prebral le eno njegovo pesem, Od tod zavračanje, od tod napadi nanj, od tod zaprta vrata uredništev literarnih re\ij.« Podobno se je godilo bratu Jožetu Klančniku. Za nje govo zbifko je v spremni besedi Polde Bibič zapisal: »Ko Človek prebere pričujoče pesmi, ki se ga močno dotaknejo, ga prešine misel Obrežje mladosti, 1. sonet Mladost - ob temni vodi mUn in žaga-Neslišno miTTU) so drseU splauL Mladost ' sanjaijenje v visoki travi in sončni jez, na njem telesa ruiga. Pastirski ognji in jesenska vlaga - mladost je bojna igra na dobravi. Po dežja stali v mlakah smo naplavi, lase kuštral je vetrc, sapa blaga. Pa je prišb, kar so prerokovali i zapečka dedje v strašni pripovedki, da broije se med sabo bodo klali in njive bodo želi žanjci redki, redkejši bodo kres prostosti žgali. Mladost izrešetali so rafáii- Karel Klančnik o krivičnosti, kajti krivično je, da Jože Klančnik ni mogel prepričali >odgovomihc. da bi ga tiskali. Preldetstvo se ga je oprijelo že v mladih letih. V njem so videli upornega duha, spoznali so, da se jim ne bo uklonil. In tako je moral ostati zunaj do danes, ko je politično slepoto zamenjala tržna zaslepljenost.« Čeprav sta knjižici izšli v borni nakladi, lahko upamo, da bodo »odgovorni« uvideli veličino poezije obeh bratov Klančnik, Upajmo» da smo presegli čas, ko je bila njuna poezijá pretežka, pre mračna, premalo delavska. Razen če se zgodovina ne ponavlja. ŠPELA KURALT Foto: zasebni arhiv Jožeta Klančnika Jože Klančnik je sprva poučeval slovenščino v osnovni Šoli v Velenju, potem je delal kot novinar pri Celjskem tedniku, kasneje se je zaposlil pri združenem Gorenju, kjer je do upokojitve delal kot vodja odnosov z javnostmi. Brat Karel je do pregona v tujino delal v Emu. Karla in Jožeta Klančnika praktično nismo poznali. Predvsem za Karla se je bolj zanimala policija kot literarni kritiki. Vse skupaj je Šlo tako daleč, da je moral celo pobegniti. Brat Jože se spominja: »Preden je pobegnil v Nemčijo, je napisal zelo oster pamflet o celjskem gospodarstvu, o tovariših tistega časa» pa o tem, kako ga je snubil Lazo Vračarič, narodni heroj in osebni Titov prijatelj. Brata in še nešteto drugih je snubil, da bi v tujino pošiljali denar za tako imenovani fiktivni uvoz. Brat se je temu uprl in je poslal ovadbo predsedniku devizne komisije Centralnega komiteja Slovenije. Drugi dan so Karla prisilno odvedli v Vojnik.« Od tam je pobegnil najprej v Avstrijo, potem v Nemčijo. Kasneje je sodeloval pri organiziranju nadomestne vlade Jugoslavije v izgnanstvu, tako da so leta 1969 na Dunaju nanj izvedli atentat, vendar je preživel. Zal tega ni preživela mati, ki so jo doma v Šoštanju na dan atentata obiskali tovariši celjske Udbe in ji povedali, da je Karel mrtev. Mati si je vzela življenje tri đni po tem. Čez šest tednov je prišlo Karlovo sporočilo, da je atentat preživel... 100% PRILOŽNOST! ZMAGOVAUil POÎBOSNISKI KREDIT. UniCredit - VaŠ partner in ponosni sponzor UEFA Champmns League. Ne 2gr»IHe 100% prllofriostii ^ačrVia sazcfiu 2 zmegyr^sirèu potrodnâur) imism z 090^ cbr^no meco» Jd Í9 cb (tnsdň UCFA Chsmpione League v maKi 2010 te Oodsrrio zntisra Ubc|â^ svc^ Ananćno (oorto z naiemom kredita tudi do 20.OCO EUF^ in moSnostio odpteâa do 10 let. Ste oncrav^ za ign)? Phdiuindite nogomotridrriu vsnemirjec^ r« www.unkfwfttbank.n ^MMU k/idi ii N j* e^m odpwra a i^hqa. nieono rA« n g&cQMS. r dftAb«. ttPiM ledine n aoosvf »tst tM^M A r eomw« preora, na wriawi M m vermrm tvMukti w r» iwvmn»» n««« od^Mvnc«, piiinatf < ii^ â»UnlCœditBank novi tednik ♦ . t fí' heportaza 17 Za praznik so ji sprejem pripravili tudi prijatelji in sodelavci iz ljubiteljskega gledališča Teharje. Jubilej legendarne matskih razstav, ki so pritegnile ne Le šolsko mladino na vseh stopnjah, temveč tudi druge prebivalce mesta, ki so se na teh razstavah dejavno seznanjali z zgodovinskimi dogodki in osebnostmi svojega mesta. Nenehno raziskovanje Nemir radovednega in v nenehno raziskovanje svoje širše In daljne okolice usmerjenega človeka vBoženi Orožen ni pojenjaj niti po upokojitvi v letu ustanovitve nove slovenske države. Zavzeto, kakor zsià pristopili k vsaki stvari, ki se je ioti, je bila kmalu po upokojitvi pobudnik Domoznanskega krožka pri celjski knjižnici, ki je v nekaj letih prerasel v Univerzo za 01. življenjsko obdobje - ta mnogim Celjan-kam in Celjanom na jesen življenja predstavlja primerno družabno okolje za ohranjanje socialnih stikov, hkra-Ú pa jim omogoča spoznavanje tistih novih vsebin, za katere v ča^u svojega »aktivnega« življenja niso imeli potrebnega časa. Boženo Orožnovo so si mnogi, ki so imeli to pri- ložnost, zapomnih po vodenju strokovnih ekskurzij po Sloveniji in slovenskem zamejstvu - še prav posebej nosi v svojem srcu slovensko Koroško • kulturnozgodovinsko naravnani izleti po domovini so udeležence ne le vedno znova napol-njevaU s krajinskimi doživetji, ampak so jim vedno ponudili tudi celosten vpogled v prepletenost preteklosti in sedanjosti neke slovenske pokrajine. Iz tega naslova je nastalo tudi šest Slovstvenih in kulturnozgodovinskih vodnikov po Sloveniji, nepogrešljivih bede-kerjev za radovedne popotnike pp Sloveniji, Profesor Orožnova, kakor jo imenujemo med seboj, rada hodi peš v naravo, Tam, pravi, najde pravo srečo. Ob okrogli obletnici, ki jo je praznovala zadnjega letošnjega oktobra, ji njeni nekdanji sodelavci, učenci in nadaljevalci iz celjske knjižnice. Se prav posebej domoznanci, voščimo trden in zanesljiv korak ter vedro nebo na njenih poteh. MARIJAN PUŠAVEC Foto: GrupA Celjanke Izid žrebanja Ob 80-letnici celjske mestne legende» žive enciklopedije in neutrudne raziskovalke celjske kulturne krajine, Bo-žene Orožen Kadar beseda nanese na Boženo Orožen, profesorico slovenskega jezika in ruščine v pokoju ter nekdanjo vodjo Domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, sogovorniki praviloma vedno izrekamo spoštljive pridevnike o njeni marljivosti, poštenosti, natančnosti, doslednosti, in nikoli ne pozabimo omeniti njene brezkončne predanosti stvari. Za katero stvar gre pri Boženi Orožen, seveda ni nobenega dvoma: narod» njegov dom in jezik (er njegovi ustvarjalni posamezniki in posameznice. Bržkone njeno zanimanje svoje pa je prav gotovo pris-za slovenstvo v najširšem po- pevala tudi izkušnja izdru-menu besede izvira iz dru- ge svetovne vojne, ko je bi-žine, še posebej od očeta, la njena družina zaradi za-zgodovinarja Janka Orožna, vezanosti slovenski stvari Bolena Orožen, neutrudna raziskovalka celjske kulturna krajine« ie slavila 80. rojstni dan. pregnana v Srbijo. Zato odločitev za študij pravzaprav ni bila težka - slovenski jezik s književnostjo, poleg nje.pa še ruščina, »velika mati« vseh slovanskih jezikov; intimno se je navezala tudi na češki jezik in kultu< ro, ki jima je posvetila del svojega raziskovalnega dela. Enako je bilo z odločitvijo za profesorski poklic - v skladu z bistvom izraza poklic: biti poklican za opravljanje nekega dela je poslanstvo. Z vso gorečnostjo in predanostjo slovenskim stvarem, jeziku, zgodovini, kulturi, je v letih 1956-1983 zavzeto opravljala poklic profesorice slovenskega in včasih tudi ruskega jezika na 1. gimnaziji v Celju, v turbulentnih časih šolskih reform, ki so dosegli višek v t. i. usmerjenem izobraževanju konec sedemdesetih let, pa se je umaknila v kabinetno delo v Osrednji knjižnici Celje, v njen domoznanski oddelek, kjer je nadaljevala že pred desetletji začeto delo Vlada Novaka, dolgoletnega ravnatelja celjske študijske knjižnice. Morda je Celjanom Božena Orožen najbolj v spominu prav po tem zadnjem aktivnem službenem obdobju, saj je zavzeto, marljivo in s strastjo, sama ali s sodelavci, pripravila vrsto te- Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš naslov do četrtka, 5. novembra: 1. nabada - zlata kocka Adamas: Natja Paviič, Podvin 202, 3301 Žalec. 2. nabada - majica in lonček NT&RC: Manja Romih. Kozje 95, 5260 Kozje. 3. nagrada - majica NT&RC: Milena Kovač, Liboje 156, 530] Petrovče. Nagrade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SREČE 18 novi tednik Z desne: Marjan Vengust, predsednik Muba, Gozo Šola, direkter. Damijan Romih, pomočnik trenerja članskega moštva in Damjan Gajser. vodja Šolskega nogometnega centra. Uspešna sanacija po viharnem obdobju Vodstvo Dogometnega kluba CM Celje je zapisalo» da mineva leto vibar* nega obdobja, med kate* rim je bil izveden sanacij* ski program, ki je zagoto-vil obstoj kluba. Predsednik kluba Marjan Vengust je spregovoril o trenutnem položaju kluba: »Po Številnih obsojanjih, čeS v kako slabem slanju je naš klub> lahko rečem, da je stanje stabilno. V prejšnjem letu je zaradi znanih dogodkov nastal strahovit minus v višini 511 tisoč evrov. Zato je v prvi polovici tega leta nastopila kriza. Ce ne bi pravočasno izvedli sanacijskega programa» bi danes napovedovali prisilno poravnavo ali pa Še kaj hujšega. Tako pa smo letos zbrali za 66 tisoč evrov manj denarja od odhodkov, vendar če upoštevamo amortizaci--jo, potem lahko z veseljem ugotavljamo, da imamo celo bilančni presežek. Še enkrat, Če ne bi zaustavili >ju-riša<, ki se nam je pripetil v klubu, bi najbrž propadli.« Še dobro, da so celjski nogometaši osvojili točko v Ljudskem vrtu v 16. krogu 1. SNL, glede na to* da je Športni direktor Maribora Zlatko Zahovič med polčasom vstopil v sodniško garderobo in se žaljivo obnašal do sodnikov tekme. Disciplinski sodnik NZS Slovenije Simon Jeglič je denarno kazen naložil tudi klubu. Maribor bo zaradi nešportnega vedenja gledalcev in metanja pirotehničnih sredstev na igrišče v blagajno zveze nakazal 1.100» Zahovič pa 400 evrov. )>Če ne bi prmčasno izvedi sanacj-skega programa, bi dsies napove-dovd prisSno poravnavo đ pa ia kaj hujšega,«« pravi Ma^an Vengust Vengust je omenil tudi »skrito rezervo«: »Če bi bile poravnane dolžnosti, ki jih je imel sopokroviteij kluba, potem bi danes lahko omenjali še lepše številke. Poteka sodni spor. Preko sodišča bomo skušali izterjati 70 tisoč evrov. Pot bo dolga in naporna. Mi smo iz-polnjevah dogovorjeno do izteka pogodbe. Do 15. avgusta je klub nosil prejšnje ime. Ko smo sopokrovite-Iju izdali fakturo, smo kmalu zatem morali plačati 14 tisoč evrov davka, pa Čeprav sponzorskegâ denarja nismo dobili.« In kaj sledi? »Do konca leta ne pričakujemo pretresov. Pred spomladanskim delom prvenstva bomo skušali kaj dopolniti v Športnem delu, obenem pa predvidevamo, da nas bo zapustil kdo od igralcev. Nekateri že imajo ponudbe in ne bomo jim preprečevali, da si najdejo >bol|ši kos kruha« v tujini,« dodaja Vengust. Zaveda se, da je pred njim in sodelavci navkljub relativni stabilizaciji še ogromno dela. Oteženo je pridobivanje sponzorskih sredstev, saj se gospodarske razmere ne izboljšujejo, sponzorji pa zato še vedno zelo preudarno določajo proračune in neredno poravnavajo svoje obveznosti. Uspešno so» sporazumno, rešili tudi večino vprašanj ž zdaj večinoma že nekdanjimi člani prvega moštva. Dejansko pa se lahko pohvalijo s podmladkom, ki ga trener Milan Đuričić resnično vključuje v člansko moštvo. Mladinsko moštvo sta okrepila slovenski in. h rvaš ki reprezentant, Urban Žibert (prej NK Domžale) in Stjepan Kokot (NK Varteks). Direktor kluba Božo Šola je odkrito priznal, da spor z bivšim trenerjem SlaviŠo StojanoviČem Še jii zaključen in da si prizadevajo za sporazumno rešitev. Člansko moštvo je trenutno na lestvici peto. kar je v skladu s pričakovanji, po. osvojeni točki v Ljudskem vrtu bo jutri gostilo Olimpi-jo. Zaradi rumenih kartonov bo tekmo izpustil Saša Bakarlč, zato pa se po poškodbi v moštvo vrača Aleš KaČiČnik. Mario Močič je zaradi šlevilnih poškodb bojda že izgubljen do konca sezone. DEAN ŠUSTER Foto: CrupA Vodstvo nogometnega kluba CM Celje se je odločilo» da bo na jutrišnji tekmi z Olimpijo veljal poseben režim vstopanja na štadion. Nakup vstopnice bo možen samo z veljavnim osebnim dokumentom. Poškodbe načele celjsko mladost Rokometaši Celja Pivovarne Laško B nastopajo v I. B ligi. Po petih krogih si delijo tretje mesto! Premagali so Grosuplje, Gorišnico in Železnike, izgubili z Ajdovšftno in s Krko. Najboljši suelec ekipe je Žiga Mlakar s 35 goli. »Naš osnovni cilj je obstanek v ligi. Naša mlada áápa bo tako imela možnost tekmovanja in napredovanja v drugem kakovostnem razredu slovenskega rokometa. S tem je povezan dru^ dlj, ta pa je pridobivanje izkušenj naših talentiranih igralcev,« pravi trener Stanko Anderluh, ki pa ne objokuje usode, ko ima ogromno pošlcodo vanih in bolnih igralcev. Tako bodo nocoj v Kočevju manjkali ŠiSniano-vič, DrugoviČ, Anderluh, Les-jak, Vodišek, Poteko in Mlakar. Govorilo se je o prestopu Primorca Boruta Mačko>^ka iz Celja Pivovarne Laško (prva ekipa), vendar do uresničitve ideje zaenkrat še ni prišlo. DEAN ŠUSTER Foto: Grup A V 1. ligi ima Celje Pivovarna laško vseh 14 točk. Na seji upravnega odbora je bil obravnavan tudi trener tone Tiselj, menda zaradi slabe igre moštva. B^kipaCalja Pivovarna Laško s tranarjem Stankom Anderiuhomldasno zgoraj) in tehničnim vodjo Slavkom Hon/atom (lava) Če ne bo burje, bo najlažja Ekipi Šentjurja in Dravi-ûje sta v 12. krogu 2. nogometne lige zabeležili neodločena rezultata. Šentjurča-ni so ogromno točko osvojili na domačem igrišču pro-Ú Aluminiju (1:1), Konjičani so se svoje veselili v Murski Soboti (1:1). Igralci Šentjurja so prikazali povsem drugačen obraz kot na prvi tekmi v Kidričevem, kjer je Aluminij slavil s 7:0. V moštvu ni bilo članov CM Celja, ki igrajo na dvojno registracijo, tako da je bil trener Oskar Drobne prisiljen v ekipo uvrstiti tudi nekaj miadincev. Kljub temu je moštvo z borbeno in dinamično igro osvojilo točko. Povedlo je v 41. minuti po zadetku Jerneja Lesko-varja in vodstvo uspešno držalo vse do 80. minute, ko je uspelo izenačiti Dejanu Pu-rišiču. Zmaga prod Aluminiju bi bila nedvomno senzacija kroga, a je že točka proti ekipi, ki se bori za vrh 2. lige, velik uspeh. Gostujoči trener Bojan Špehonja je bij zelo razočaran, domači Oskar Drobne pa je priznal: »Aluminij je bil boljši nasprotnik, zato smo lahko bolj zadovoljni s točko. Fantje so pustili srce na igrišču, za kar so bili kljub prejete-muzadetku nagrajeni. Po visokem porazu na prvi tekmi ni bilo potrebne dodatne mo-tivacije. Zavedali so se. dane bo dobro, če bodo Aluminiju pustili igrati. Bili so agresivni in dobivali dvoboje, za- to so ostali neporaženi.« Kot že v nekaj preteklih krogih se je izkazal vratar Ma(jaž Kastellc, ob zadetku je bil nemočen: »Zelo smo veseli točke. Tekmo smo odigrali oslabljeni, tudi z mladinci, a izkoristili prednost domačega igrišča. Treba je nadaljevati z osvajanjem točk.« Na lèstvici Šentjur ostaja sedmi, v nedeljo bo gostoval pri vodilnem Primojju: »V Ajdovščino se gremo nadigra- vat. To bo najlažja tekma sezone, saj nimamo Česd izgubiti. Upam, da ne bo burje. Poizkusili bomo vzeti, kar se bo dalo, predvsem pa drago prodati svojo kožo,« dodaja Drobne. Dravinja, ki je z zadetkom Semirja Agiča proti Muri zadržala visoko 4. mesto na lestvici. bo že jutri gostila Triglav, MITJA KNEZ Foto: SHERPA Matjaž Kastelic (med tekmo z Dravînjo) odlično tirani šentjurska vrata. SPORT Prihaja Dejan Perič Rokometaši Gorenja so zaradi sobotne tekme lige prvakov z Veszpremom že v sredo gostili Ribnico. Poi-čas so dobili s 17:12. potem so gostje nekaj časa držali priključek, po 19:16 pa se je Velenjčanom popolnoma odprlo in so najprej z delnim izidom 5:0 ušli Dolenjcem» kasneje pa počasi, a vztrajno višali razliko. Presenetil nas je krožni napadalec Matjaž Mlakar, ki je priznal: »Do četrtka se na madžarsko moštvo še nismo pripravljali.« Meni, da Gorenje ni pred imperativom zmage, in da bo nasprotnik dovolj močan magnet za gledalce, tako da bo dvorana polna. Vrata Veszprema bo čuval Dejan Perič. Družina dvakratnega evropskega klubskega prvaka (s Celjem in Barcelono) živi v mesru ob Savinji. Iz Celja se bo proti Rdeči dvorani odpravilo precej navijačev ... Pravila so zato, da se kršijo Na velenjski klopi Je proti Ribnici že sedel trener Ivica Obrvan, kajti na izredni skupščini Rokometne zveze Slovenije so prisotni izglasovali predlog za izredno omilitev kazni. Prepoved opravljanja doižnosti trenerja za osem mesecev se mu je po obrazložitvi RZS skrajšala na pet mesecev in šest dni. Prepoved vodenja svojega moštva v domaČih tekmovanjih si je prislužil, ker je v 21. krogu minule sezone na tekmi proti Trimu telesno napadel enega izmed sodnikov, kasneje pa se je na tribuni Rdeče dvorane po tekmi s Koprom zapletel v prerivanje s predstavniki gostujočega tabora - beri: grobo je odrinil Boštjana Straška. Gorenje ima očitno vsemogočnega predsednika, pa ne v kJubu, temveč na čelu zveze. Ni mu bilo dovolj niti mnenje disciplinskega sodnika Branka Celarja: »Za* radi pravnih dejstev ne obstajajo zakoniti razlogi za obravnavo izredne omihtve kazni v skladu z Disciplinskim pravilnikom RZS, ker Ivica Obrvan še ni odslužil vsaj polovice izrečene kazni.« Protestiral je tudi predstavnik Arbitražne komisije R2S, tiste komisije, ki je hladnokrvno odločila, da Miha Žvižej lahko prestopi iz Slovana v Gorenje, Čeprav je član Celja Pivovarne Laško. In če je res, da se na RZS na vse pretege trudijo, da bi »raztrgali« Združenje prvoli-gašev, potem je stvar hudo resna. Nezdružljivost funkcij je trenutno še najmanjša težava v tej zmešnjavi, ki ji ni videli koDca. Gorenje je bilo prvak, pa čeprav Obrvan ni sedel na klopi. Torej nihče nima nič proti njemu, saj njegova prisotnost očitno ni bila bistvena. Gre za princip, bolje rečeno, za črko zakona. Če Žvižeju ne ustreza sedanja Matjaž Mlakar celjska garnitura, mu pač ne, toda to še ne pomeni, da se mora vsak strinjati z izjemno sporno odločitvijo. In ko so se sodniki sprli z Združenjem prvoligašev, jim je velenjski lobi bojda stal ob strani. Vsi s prstom kažejo na Staneta Ostreliča, izjemno spretnega športnega delavca. Ki ga Franjo Bobinac ni odpustil, pa čeprav je pozabil za LP prijaviti tri igralce. Zato, ker ga potrebuje... DEAN ŠUSTER Foto: Grup A RK Gorenje je zapustil Sergo Datukašvill. Za en mesec ga je velenjski klub posodil v libanonski As-Sadd. Za moštvo iz Bejruta je Datukašvili že igral na azijskih igrah. Gnizijskega rokometaša so se pri Gorenju želeli znebiti po koncu zadnje sezone, potem pa je vseeno nadaljeval z igranjem. Se bodo >»2latorogovciu proti ŠkoQeločanom držali trenerjevih navodil? Bo letos res lažje zmagovati doma? Jutri se nam ponovno obeta nekaj zanimivih košarkarskih dvobojev. Hopsi, Zlatorog in Šentjur bodo domačini, medtem ko bo Elektra gostja. Hopsi so klonili proti Kopru, zato bodo proti Krki strnili svoje vrste in se borili za svojo tretjo zmago. Dolenjci so favoriti, saj trenutno zasedajo 2. mesto na razpredelnici. Toda varovancem Aleksandra Đikiča bo na Polzeli težko, saj Hopsi iz tedna v teden napr^ujejo in popravljajo napake. Več pomoči bodo deležni od reprezentanta Sama Udriha, ki se je po dobrem tednu na Polzeli že dobro vkijučil v ekipo, ustavijo ga lahko le bolečine v hrbtu. Šoštanjčani gredo po začrtani poti, proti uvrstitvi v ligo za prvaka, kar je tudi cilj preostalih treh ekip s Celjskega. Moštvo iz Šaleške doline se bo jutri pomerilo s Slovanom, h kateremu se je vrnil Emest Novak, ki je še lani branil barve Qektre. Ekipi se dobro poznata, pravtako poznata oba trenerja nasprotne igralce. V prejšnjem krogu je ekipa Boruta Cerarja premagala lokalnega tefaneca, a v Ljubljani bo težje. TXidi zato, ker se od trenerjev in igralcev neuradno da izvedeti, da je letošnje prvenstvo s sodniškimi odločitvami zastavljeno tako, da se bo lažje zmagovalo na domačem parkem. Elektra ima nekaj možnosti, sploh če bosta ponovno dobro razpoložena Tadeja, Ko-štomaj in Horvat, ki sta bila v štirih krogih nezaustavljiv par. Če se jima bosta pridružila še Američan Andrew Brian Fee-ley, ki se je odlično privadil na evropski način igranja ko- šarke, in Dejan Ćup, potem bo četrta zmaga mlade šoštanj-ske ekipe zelo blizu. LaSčani si bodo minuli prvenstveni krog zapomnili zaradi nepričakovanega potaza proti novincem v prvol^ški druščini, četa Al^a Pipana je proti Parkljem povsem odpovedala, zato se bo jutri, ko bo v Treh lilijah gostila Škof-jo Loko, odzvala bolj agresivno. »Pivovaiji«, ki so prišli iz Ljubljane s sklonjenimi glavami, so v tem tednu trdo treru-rali, da bi se le vrnili v ritem, ki smo ga bili pri Zlatorogu vajeni. Iz tekme vtekmo se razvija mladinski reprezentant Luka DUnec, ki je postal Že skoraj stalni član laške prve peterke, da bo njegova igra še boljša, pa bo potreben še čas. Ne sme se namreč na igrišču ozirati na nasprotnika, ki ga želi vreči s tira; tako je bilo v Ljubljani, ko bi zaradi vroče kivi kmalu prišlo do množičnega pretepa med igralci. V Šentjur jutri prihajajo Parki ji, ki so se v minulem krogu izkazali za zelo neugodnega nasprotnika. Ljubljansko ekipo sestavlja veliko izkušenih igralcev, ki jim prva liga ni tuja, Trener Damjan Novako-vič si je pp porazu z Elektro želel, da bi njegova ekipa znala agresivno igrati obrambo in da bi obenem prejela manjše število osebnih r^pak. Gostje se bodo gotovo osredotočil na branilca Marcusa Crensha-wa, ki je s 25,5 točke na tekmo trenumo najboljši strelec slovenske lige. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA Vrnitev »izgnanih« Košarkarice celjskega Merkurja so se včeraj vrnile v dvorano Gimnazije Celje ■ Center. Svet šole se je namreč sestal v torek In podprl dogovor, ki je bil sklenjen na sestanku predstavnikov šole, kluba, Mestne občine Celje is športne zveze. Kot kaže. so s sporom oboji pridobiU. Vodstvo šole bo izterjalo denarni dolg, klub pa je uspel opozoriti na težave v dvorani in upa. da jih bo odslej manj. V nedeljo bodo Celjanke v Jadranski li^ gostile Crnogorke. Matea Tavič se bo danes vrnila iz BiH. Poškodovana je Anja Klavžar. Po udarcu v glavo na tekmi v Slovenskih Konjicah so ji rano zašili in pojutrišnjem ne bo igrala. Ana Turčinovič in Lea Jagodič imata virozo. Prva bo zanesljivo zaigrala, medtem ko za drugo še ni jasno. Tjašl Kopušar bodo operirali izrastek na nogi, Neži Belak pa prst na roki. Celjske mladinke in kadetinje so v DP še neporažene. DEAN ŠUSTER 'o i(/)i FANORAMA MALI NOGOMET 1. SL, zaostaia tekma 2. kro^:Puntar-Pekama Duh 3:1 (1:1); Hudarin (4). Vrstni red: Litija 16. Dobovec, Puntar 15, Gorica 14, Oplast 10, Izola 9, Sevnica 4, Škofije 3, Ptuj 1, Pekarna Duh 0. ROKOMET 1. SL. 7. kfog: Gorenje Ve-lenje- Ribnica 34:20 (17:12); Cupić 10, Rnić 6, Bezjak, Har-mandić 4. MJakar 3, Šimič, Bajram 2. Žvižej, Natek, Ceh-te 1; Nikolič 5, Andoljšek 4. KOŠARKA 1. B SL. 5. krog: Rogaška - Grosuplje 86:70; Smajlo-vič 15, Petrovič 14, Pešič, Pungartnik, Spešič 11, Jo-tič 9, Kos 7, Ambrož 6; Mar-kovič 15, Štrukelj. Kavgič 13, Konjice - Gradišče 97:70; Djurkovič 20, Laza-revski 15. Medved 14, Meden 10, M. Husič 8, Pante-lič 6, Grgič, V. Husie 4, Mišić 3, Furian, Strnad 2; Pa-jič 15, Ovčina 9. Vrstni red: Ma ribo C Grosuplje, Rogaška. Branik 9, Kraški zidar, Litija, Janče, Postojna 8. Konjice, Medvode, Nova Gorica 7, Hrastnik 6. Triglav, Gradišče 5, 2. SL - vzhod, 4. krog: ,Pak-man Cdje - Ilirija 91:70; Ri-bežl 29, Germek 21, Kahvedžič 15, Kočevar U, Sotler 6, Feli-cijan 4, Bjelanovič 3, Seneko-\0č 2; Lenarčič 19, Verbič 10. Vrstni red: Bistrica 8. Ježica, Terme Oiiinia, Pakman 7, Radenska Creativ, Union Olim-pija mL, Calcii Mavrica 6, Ilirija, Lastovka 5, Dravograd, Podbočje, Vrani 4. 1. SL(ž),5. krog:Kon;ire-Kronjska Gora 55:88: Javor-nik 17. N. Šrot, I. Klančnik 8. Božičevič 7, Kobale 6, Kvas 4. Zdovc, T. Šrot 2. Krajnik 1; Tratsiak 20, Pantsiuk 17, Ježica - Kozmetika Afrodita Rogaška 129:55; Špacapau 22, Cuk 17; Baloh 10, Muho-vic 9, Starček 8, Unverdorben 7, Cverlin 6, T\irk 5, Krebs 4, Vodeb, Lesjak 3, Domžale -Merkur Celje 33:i00; Vuko-vič 16, Lesjak 6; Barič 26. Ver-bole 24, Hughes 18, Kerin 12, Richards 9, Abramovič 7, Jevtovič 4. Vrstni red: Merkur 10. Maribor 7, Kranjska Gora, Ježica 6, Ilirija, Konjice, Odeja, Rogaška 5, Triglav/ Domžale 4. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Petek. 6. 11. MALI NOGOMET L SL, 7. krog. Celje: Pekarna Duh - Gorica, Rogatec: Dobovec - Oplast (20). ROKOMET l.BSL, 6. krog: Kočevje-Celje Pivovarna Laško B ( 19}. Sobota- 11- NOGOMET 1. SL, 17. krog, Ljubljana: Interblock-Rudar (14)» CM Celje - Olimpija (17). 2. SL, 13. krog, Slovenske Konjice: Dravinja -Triglav ( 14). 3. SL - vzhod, 13. krog: Pesnica - Šmartno, Zreče -Stojnci, Malečnik - Mons Claudius, Sladki vrh: Palo-ma - Kovinar Store (14). Štajerska liga, 13. krog: Cerečja vas - Vransko, Rogaška - Podvinci, PoljČane -Šoštanj (14). ROKOMET Liga prvakov. 4. krog: Gorenje - Veszprem (18.15). 1. SL (ž), 6. krog, Novo mesto: Krka - Celeia Žalec [16). KOŠARKA 1. SL, 5. krog. Laško: Zlatorog - Škoíja Loka (19.30), Šentjur - Parklji, Polzela: Hopsi - Krka, Slovan - Elektra (19). 1. B SL, 6. krog: Maribor -Rogaška (16). Kranj: Triglav - Konjice (20.15). 2. SL- vzhod. 5. krog: Vrani Vransko - Pakman, Podčetrtek: Terme OUmia - Ca)-cit Mavrica (19). 1. SL (ž), 5. krog, RogaS-ka : Kozntetika Afrodita - Triglav (18). ODBOJKA 1. DL. 8. krog» Novo mesto: Krka - Šempeter (20), L DL (ž), 7. krog, Šempeter: Aliansa - Ruše (19). NOGOMET 2. SL, 13. krog, Ajdovščina: Primorje - Šentjur (14). 3. SL - vzhod, 13. krog, Celje (Olimp): Simer Šampion - Veržej (14), Štajerska liga. 13. krog: Bukovci - Šmarje (1,4). KOŠARKA Jadranska liga (ž), 5. krog: Merkur Celje - Jedinstvo (19). KRONIKA Skoraj smrtna Celjske ceste spet krvave Celjske ceste so v sredo spet zahtevale smrtno žrtev. Tbkrat seje tragična nesreča okoli 15. ure zgodila na območju Radeč. 57-lelni voznik osebnega avtomobila, sicer domačin, je vozil proti Zidanem Mostu in v levem preglednem ovinku nenadoma zapeljal čez polno črto, 42-letni voznik tovornega vozila iz Zgornje Polskave, ki je pripeljal pravilno v nasprotni smeri, se je nesreči poskušal izogniti, zato je zapeljal desno, a je vseeno prišlo do siiovitega trčenja. 57'letnika so zaradi hudih poškodb prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je nekaj ur zatem umrl. Voznik tovornega vozila ni bil poškodovan- Policisti še vedno preiskujejo okoliščine nesreče in naprošajo vse očividce, naj pokličejo na 113 ali Policijsko postajo Laško. SŠol Foto: PGE Celje Se ena sredina prometna nesreča bi se lahko končala tragično. V Slovenskih Konjicah je 57-letni pešec izven prehoda za pešce stekel na Liptovsko cesto, in to'v trenutku, ko je mimo pripeljala 47-letna voznica osebnega vozila. Trč^ju se ni mogla Izogniti, zato je pešca zbila po vozišču, pri čemer se je moški huje telesno poškodoval. Izredni nadzor nad delom policistov še ni končan Generalna policijska uprava še nI končala izrednega nadzora na celjski policiji, ki so ga sprožile okoliščine tragedije 26. oktobra na Kl^čevi cesti v Celju. Naj spomnimo, da je takrat 36-leimk nepravilno in s preveliko hitrostjo prehiteval, nato silovito čelno trčil v 47-letno Sašo "Preložnik iz Vojnika, ki je umrla na kraju nesreče. Izredni nadzor je uveden nad delom dveh policistov, ki sta povzročitelja dobro uro pred tragedijo na Kidričevi cesti obravnavala v Novi vasi, kjer je trčil v neko voznico. Policista nista odredila alkotesta in sta odstopila od ogleda nesreče, ker je bik ta neznatne nevarnosti. Pričakovati je, da bodo prvi rezultati izrednega nadzora že ta teden. Se je pa začela sodna preiskava v primeru tragične nesreče na avtocesti pri Arji vasi, ko so v začetku olâobra umrli trije mladi, v katere je trčil 47-letni Branko Maček. Ta je vozil vinjen in v napačno smer. Dosedanja zaslišanja nekaterih oseb, ki bi pojasnile, kaj vse se je v usodni noči in jutru dogajalo» naj bi pokazala, da Maček v nasprotno smer ni vozil zaradi stave. Govorice o tej možnosti so se namreč razširile v dneh po tragediji. ' SŠol ARENA CMCelje CESTB MOSTOVI CEUE d.d. i I NK CM CELJE NK OLIMPIJA ÂRENA PETROL 7.11. 2009 ob i7.oo NOVI TEDNIK 21 Kdor spije večje res frajer? Ali otrokom še vedno prodajajo črno vodko? Odzvali so se le celjski zdravstveni inšpektorji - Večkratnih kršiteljev kazen ne izuči Poleti smo pisali o eni boljštli osnovnošolskih raziskovalnih nalog, v kateri so dekleta OŠ Frankolovo obiskala več gostinskih lokalov in ugotovila, da jim je večina gostincev veselo točila in ponujala alkohol, tudi s popustom. Dekleta so pogumno pokazala na pereč problem v družbi« ob katerem bi morali številni uradniki» ki skrbijo za predpise, kaznovanje, preventivo, zdravje, mlade ... skočiti v zrak in takoj c^reagirati. Toda ne) Pohvale vredno so se odzvali le celjski zdravstveni inšpektorji. S policisti so stopili v akcijo in - obiskali točno tiste lokale, ki so jih v nalogi obiskale osnovnošolke. Tri devetololke s Franko- so bíle pod mentorstvom uči-lovega (zdaj so že srednješol- tel) ice Suzane ŠafariČ ogorke), Urika Germ, Natja Jaj- čene nad tem, kar so doživ-čevič in Marisa Mastnak, Ijale pri svojem raziskovanju v lokalih v Celju in Vojniku. Črno vodko so jim ponujali žeob9. uri zjutraj! in to še s popustom. »Videle smo, da najstniki lahko zelo hitro in enostavno dobijo alkoholno pijačo. Pri tem nista ovira niti starost niti zakonodaja,« so zapisale in dodale, da so alkoholne pijače zaradi izjemno nizke cene mladostnikom toliko bolj /iostopne. In če gostinci dodajo Še »akcije v dopoldanskem času«, potem ni čudno, da so mladoletni- ki prvič pijani že pri 13. letih, kot je to pokazala raziskava Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Razprava o tem, da gostinci ne upoštevajo zakonskih predpisov in točijo alkohol že vinjenim, mladoletnim in v času, ko tega ne smejo, se je v laični in strokovni javnosti razvila šele zdaj, po nekaj tragičnih prometnih nesrečah na Celjskem. Pri nesrečah se ]e namreč jasno videlo, da že vî-njenim osebam strežejo alko- hol brez predsodkov. Da nekateri gostinci velikodušno postrežejo mladoletnim, tudi ni več skrivnost. Kaplja čez rob ... ... je naslov raziskovalne naloge in Tudi občutek deklet ob tem, kar so doži\djala v lokalih. Pričakovala so, da jih bodo gostinci opozorili, da ne morejo naročiti alkohola, ali da bodo od njih zahtevali vsaj osebni dokument, vendar ni bilo vedno tako. Marsikje niso dobila niti računa. Deveto-šolke so bile brez dlake na jeziku- Oštele so policiste in ir^-pektorje, a tudi starše. Anketa med učenci je namreč pokazala podatek, da se staršem ne zdi nič narobe, če 13- ali 14-Ietna hči ali sin spijeta kakšno pivo. Nekateri vprašani so jim celo dejaii, da jim starši, zlasti poleti, tudi sami kupijo kakšno pivo. Ni jim jasno, kako lahko družba poudarja, da alkohol uničuje družine skozi nesreče ali nasilje, medtem ko (sta družba ne stori nič, da bi bil alkohol manj dostopen: »V dopoldanskem času so bile žgane pijače nekje po 0,50 evra ali pa je bila akdja - škatlica cigaret in čma vodka za dva evra. Lokali, kamor zahajajo odrasli, imajo višje cene.« So torej nekateri gostinci cene pri-lagodili otrokom? Akcija zdravstvene inšpekcije Vsi pristojni ob teh podatkih le niso sedeli križem rok. Celjski zdravstveni inšpektorji so bili namreč edini(]), ki so po prebranem v časopisu še isti dan začeli načrtovati še eno akcijo. »Na kršitelje 7. člena Zakona o omejevanju alkohola, ki govori o prepovedi ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, smo še posebej pozorni,« dodajajo. K akciji so pozvali celjske policiste in naredili so nadzor nad nekaterimi lokali ter udarili po kršiteljih. Samo v enajstih dneh so opravili 33 nadzorov v3lî gostinskih lokalih. Ukrepali so 27-krat, največkrat ravno zaradi tega, ker so gostinci alkohol točili mladoletnimi Med kršitelji prevladujejo samostojni podjetniki, ki bodo zaradi svojega početja morali v žep seči globlje, saj je predvidena kazen zanje tis8č evrov. Zdravstveni inšpektorji so nato s policisti odšli Še v lokale, ki so jih obiskale mlade raziskovalke, in tudi sami anđeli, da njihove navedbe le niso iz trte izvite. »V dveh lokalih, ki jih navajajo, sta bili ugotovljeni kršitvi ravno glede točenja alkohola mladoletnim, Zoper oba kršitelja bo uveden prekrškov-ni postopek. Glede na statistiko smo opazili, da gre v enem primeru celo za ponavljajočega kršitelja, zoper katerega so bili do zdaj uvedeni že Štirje prekrškovni postopki. V enem primeru je podal zahtevo za sodno varstvo, a jo je sodišče zavrnilo,« navajajo na celjski območni enoti zdravstvenega inšpektorata. V času te akcije so kaznovali Še enega gostinca, ki je na seznamu pogostih kršiteljev. Tudi v tem primeru so alkohol stregli mladoletnikom. In kljub temu, da so lastniku in natakarju napisali več tisoč evrov kazni, saj so ju obravnavali že štirikrat prej, ju to verjetno še ni izučilo. »Naši inšpektorji opravljajo nadzor pogosto, vendarto ne more preprečiti dostopnosti alkoholnih pijač mladoletnim osebam. Potreben bi bil večji poudarek pri sami vzgoji otrok in pri odnosu celotne družbe do uživanja alkohola,« so še dodali celjski inšpektorji. Ti so svoj del opravili dobro. Kaj pa drugi? SIMONA ŠOUNIC Foto: SHERPA E o u •i 1Î u o (C d) m Mmm C o Policisti vselej na stranskem tiru? Stavka Policijskega sindikata Slovenije in reprezentativnost Sindikata policistov Slovenije Policisti so včeraj med 13. in 15. uro po vsej Sloveniji stavkali. Stavko je sklical Policijski sindikat Slovenije (PSS) pod vodstvom Branka Praha. Tega smo že pred dnevi in tudi včeraj vztrajno klicali, a se na klice nekaterih novinarjev očitno ne oglaia. Sicer bi lahko kot predsednik sindikata tudi policistom in javnosti na Celjskem pojasnil svoja stališča do položaja policistov. Kljub temu, da je oktobra podpisal aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor in dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009-november 2011, je stavka včeraj vseeno biJa. Od ministrice.za notranje zadeve Katarine Kresal člani PSS zahtevajo, da se: ?>... takoj podpiše pogodba o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo na ministrstvu, in to z Isto vsebino, kot jo vsebuje pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med policijo in Policijskim sindikatom,« nam je namesto Praha pojasnil član sveta območhega policijskega sindikata CeljePSSDar- ko Mikša. Pravijo, da ni ustreznega socialnega dialoga med ministrstvom in sindikatom in da ne bodo dopustili, da bo obljubljena reorganizacija posegala v pravice njihovih članov. Stavko je včeraj podprl tudi generalni direktor policije Janko Gor-šek. »V celoti podpiram stavko, ampak ne le to, kar se nanaša na zahteve PSS. ampak vse tiste zahteve, ki so bile v zadnjem času posredovane javnosti. V svoji 25-iet-ni karieri sem večkrat izkusil, kaj pomeni odrekanje jaradi te službe. V preteklih letiîTje bil poklic policista postavljen na stranski tir in vedno smo se morali odrekati ugodnostim, ki bi policistom morale pripadati. Ne glede na nadaljnje prizadevanje za položaj policistov, zagotavljam, da varnost ljudi pri ten>ne bo okrnjena.« V času stavke so policisti opravljali le nujna posredovanja, koliko policistov je stavkalo, pa nam včeraj popoldne Še niso znali povedati. Je pa ravno na dan, ko so stavkali člani PSS, odločbo o reprezentativnosti prijel novoustanovljeni Sin- Msd !3. in 15. uro je bilo na caljski policiji »dati takole. Kljub stavki policisti nfso odrekli pomoci v nujnih primerili. dikat policistov Slovenije. Najverjetnejši predsednik Zoran Petrovič pravi, da stavko kolegov podpira, in dodaja, da člani novega sin- dikaia [ki se bo zdaj lahko tudi uradno bojeval za pravice policistov) v stavki niso mogli sodelovati, saj naj bi bile stavkovne zahteve stavkajo- čega sindikata vezane samo na njihove člane. SIMONA SOLINIČ Foto: SHERPA ODMEV •I* Jdvno vprašanje županu Občine Vojnik * 2. ^ Uredništvo NT ni moglo preslišali vprašanj obupanih svetnikov, naslovljenih na župna Občine Vojnik. Zaenkrat se njihovi pozivi nanašajo samo na sporno gradnjo Flnstarovega objekta» rušenja šole (gmna-zije) in spomenik NOB. Objavljen je bil tudi prijazen županov odgovor. Ta ni verodostojen, je pa mojstrsko zavajajoč! Svemiki so naivno spra^vali župana o izdanih ^dbenih dovoljenjih. Ker jih župannepod-pisuje in ne odgovarja za njihovo zakonitost, se je zlahka oiresel vsakega očitih. Ziora-bil je njihovo pomoto in ni ho-XÚ razumeti vprašanj. Čeprav vsakdo razume, da se svetniki sprašujejo, zakaj je v gradbenem dovoljenju navedena neobstoječa občinska pogodba. In če bi bila v županu vsaj trohica dobronamemosti, bi to vprašal izdajatelja dovoljenja in Sfeie po tem odgovoril svojim svetnikom. Župan piše. da so bili dani odgovori načelnika UE Celje. To »utemeljevanje« je bilo napisano v takáni upravnopravni ^ latovščini, da je ne razume običajno pismen človek- O parkirnih mestih nas župan potolaži, da bo pač gužva, ampí^ enakopravna. Morda bi lahko dodali še nekaj etaž? O spomeniku in šoli nas župan miri, da so bila izdana vsa potrebna soglasja. C^rav je soglasje zavoda za spomeniško varstvo še vedno predmet obravnave, ker mu oporekajo bord in dvilna iniciativa. UE se brani, dane odgovarja za iz-m dano soglasje, to je samo polovična resnica ali po domače zavajanje občanov; sa) izdajatelj gradbenega dovoljenja, tj. UE. mora prečitati so^je, da preveri njegove pogoje in na kaj se nanaša. Predvsem pa bi UE morala spoštovati urbanistični dokument, na katerem je sama utemeljevala izdajo gradbenega dovoljenja. V njem namreč piše: »prepovedan je vsa-» kršen poseg v prostor spomenika in kostnice ...«1 Župan je kot goreč kristjan med dnigim tudi član zveze borcev za vrednote NOB. Kako bo svojim tovarišem dokazal, da je on storil vse za ohranitev tega spomenika? Enak vzorec sprevračanja je pripeljal tudi do izdaje gradbenega dovoljenja za pravkar ^ajeno prečrpališče4;analiza-dje na zemljišču Martine Re-bevšek, ki je dovolila in podpisala le vpis služnosti za njo kanalizacije pod zemljo in nikakor za gradnjo nadzemnega prečrpališča. Tako so objavili v Časopisu NT. Glede odškodnine je župan zavajal, da naj bi bûo to zemljišče manjvredno, ker da je poplavno. * Njegove besede je postavilo na laž samo črpališče, ker ni zgra-jeno v protipoplavni izvedbi, _ kakor tudi ne TUŠ. Tbdi sicer je s tem objektom (»kočuro») zasedena ugledna lokacija na vstopu v Vojnik. Storjena je velika škoda. Običajno se takšni objekti na takšni lokaciji rwe-dijo v podzemni izvedbi. ALBERT JARH Nova Cerkev PREJELI Zima poskrbimo za živali I Zima je tu in v tem času, ko mraz c^ža ne îe človeka, temveč tudi živali, opozarjamo vse tiste lastnike, ki z njimi neodgovorno ravnajo, da so dolžni poskrbi, da bodo preživele zimo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene ter brez čiste, pitne vode. Poskrbite za njihovo dobro počutje in zdravje, po-magajte jim, saj si to zaslužijo, kajti žival je odvisna samo od vas. Žrtve mraza so zlasti ne dovolj 0skrt)0vani psi čuvaji, ki čuvajo gospodarjevo imetje dan in noč, pripeti na verige. Tb pasje bitje. íd je človeku najbolj zvesto» je pri marsikaterem brezvestnem, malomar-n&n lastniku najbolj zoperstav-Ijeno in trpinčeno. Žitniki živali vedno ponavljamo oziroma opozarjamo, da je pravilna oskrba naslednja. Pes čuvaj mora imeti leseno uto, dobro izolirano, z dvojnimi stenami, pravokotne oblike in po-stavljeno 10 cm od tal. Vhodna odprtina je z leve aH desne, čez njo naj visi debel^ša zavesa. V notranjosti naj ima vedno otep suhe slame ali odejo. Ne pustite psa ležati na prepihu, sne^ ali na vlažnih aÛ batnih površinah, ker vam bo zbolel Pred uto naj bo položena suha in ^adka deska brez žeb-Ijev. Še posebno so v teh hladnih dneh občutijivi mladički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, n^ bodo pozimi v hiši. V amskem Času potrebujejo psi bolj izdaten topel obrok zdrave hrane z veČ maščobami in ogljikovimi hidrati dvakrat na dan in vedno dovolj pitne vode (voda v posodah rada zmrzne, zato bodite previdni). Mladi psički do enega leia se hranijo večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dol^ 4 do 5 metrov, ôvratnica mora bid usnjena in ga nikakor ne sme stiskati ali di^ti. Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih skrbnikov, čutiti mora, da je âan družine, zato ga ne pustite samega. Verjemite, takšen pes trpi, počuti se zavrženo. Nikoli ga ne imejte neprestano na verigi, izpustite ga vsaj dvakrat na dan, da se sprosti. Isto velja za pse, lo bivajo v pesjakih. V primeru bolezni živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. Zaradi neodgovornosti ljudi je tudi ^e več zavrženih mačk (psov), ki iščejo toplo zavetje, vse premražene in preplašene, lačne, žejne in preganjane od brezčutnih ljudi, zato opozarjamo: preden si na-bavhe kakršnokoli žival, premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočariK) sterilizacijo ali kastracijo. In za konec poskrbimo tudi za ptičke, ki si v zasneženi naravi ne najdejo dovolj hrane. Pomagajmo jim. ŠTEFKA KURENT, članica Društva proti mučenju živali Celje Škofovsko opozorilo v nedeljo zjutraj, ko sem ob 7. uri poslušal radijska poročila, nisem mogel verjeti svojim ušesom, kaj slišim ra ta posvečeni dan, dan spomina na mrtve, v zvezi z razreševanjem mejnega spora med Slovenijo in HrvaŠko. Slišal semmeddrii-^m izjavo Hrvaške Škofovske konference, s katero ta v celoti zavrača osnutek sporazuma o arbitraži inpoziva v4do tcrsabor ju^sosede, naj tegadokumen-ta ne sprejmeta- Škofovska konferenca gre še dlje in dopušča možnost, da Hrvaška ne vstopi v Evropsko unijo, če nebi sprejela c^vnavanega sporazuma. Najbolj pa me ie negativno presenetilo, da HSK opozarja Slovence, da se i^amo z ognjem in da smo verjetno pozabili na krvavo preteklost, ki je ofc>stajaIa v teh okoljih. Zgrozil sem se ob teh besedah, še posebej ker prihajajo iz ust tistih, ki so vedno polni govoričenja o ljubezni do bližnjega, o krščanski etiki in njenih vrednotah in o drugih l^h. Te so že v zgodovini dokazale, koliko je resnice v njih, v dejanjih, ki so sledila tako izraženi hipokriziji, ko se je navadno ubijalo v imenu teh vrednot. Dm-gače rečeno: kako je mogoče, da tisti, ki bi bili na čelu dobrega, danes še vedno pozivajo ktakšnim načinom in opravilom, za katera smo mislili, da so že zdavnaj zgodovina. Če je tako. potem se ttidi sam bojim Hrvatov, tako kot sem o tem pisal že v preteklosti in se je nanašalo na stališča naših političnih ljudi, zadolženih za obrambo naše domovine. Taka razmišljanja sem vezal na našo nmogokrat nerazumljivo zunanjo politiko, ki ne samo s t. i. tiho diplomacijo, temveč tudi z javnimi aktivïiostmi ustvarja enak vtis. Deloma sta naše ravnanje in drža tudi razumljiva, saj na vojaškem področju nimamo kaj bistvenega pokazati, nekaj kar bi imelo ustrezno specifično težo, temveč se vprimeru primera lahko spet gremo le partizanski boj. Na morju na primer, ko se borimo za prost prehod na odprto mednarodno vodovje, imamo na razpolago le kak^n gume-njak in še kaj podobnega. Kot sem slišal, imajo Hrvati povsem nova dva rušilca. Prepričan sem, da do takšnega razpleta nikoli ne bo prišlo, vendar se v resnid nikoli ne ve. Opisano zastraševanje je lahko tudi ustrezna taktika ustrahovanja nasprotnika, da je m^-kejši in popustijivejši pri pogajanjih. Odraža lahko prepričanje o razpoloženju in nepopustljivosti nasprotnika, kar smo z nasprotne strani že večkrat doživeli, mdi te dni s strani njihovega predsednika dâave Mesiča. V kolikor bo sporazum o arbitraž spršet na obeh straneh, še ne bo nič rešeno. "Ridi v primem dokaj ugodne rešitve za nas se postavlja vprašanje, ali bodo Hrvati dejansl«) odločitev tudi spoštovali in se na prime umaknili z naSh zemljišč, ki jih že ves čas zasedajo. Ó tem nisem prepričan, še po-sebej, ker arbitraž nima divizij in dru^ prisilnih sredstev za izvršitev njenih odločitev. Glede prehoda na odprto mednarodno mor^e bodo Hrvati gotovo vztrajali zgolj pri možno- sti prehajanja čez svoje teritorialno vodovje, ne pa da bi tisti prehod bil dë naše suverenosti. Vse navedeno in še mnogo drugega je tieba pripisati samo »zaslugam« tistih slovaiskih po-litikov v lem 1991, to je bil čas, ko so vse možnosti zamudili. Kako je že rekel Gorbačov Honnecken'u na proslavi 40-iet-nice Nemške demokratične re^ publike, mesec pred padcem berlinskega zidu? Mislim, da mu je rekel nekako takole: »Kdor pride prepozno, ga kaznuje žj\djenjel« VLADIMIR KORUN, Velenje jih sreča in zdravje držita še mnogo let. MILAN JAZBINŠEK, Laáko IP I^IAHVALA V nesreči spoznaš prijatelja Rad bi se najlepše zahvalil vodovodni skupini Rvovame Laško pod vodstvom gospoda Franca Nemca Moram reči, da tako prijaznega in dobrega človeka, kot je on, s pridnimi delavci ne srečaš povsod. Lahko je delati s takšnimi delavci, za katere ni nobena naloga pretežka. Zelo sem navdušen nad tem, da so tako hitro opravili svoje delo. Vsa zahvala gospodu Francu Nemcu ter njegovi skupini. Ne morem verjeti, da so še tako dobri ljudje na svetu. Pregovor pravi, da ti v nesreči roko ponudi prijatelj. To zagotovo za te prijazne in marijive fante drži, naj se IGA Pustimo mrtve vsaj ob nedeljah v mini počivati Nedeljsko jutro, jutro kot vsako dmgo, ico se odpravimo vsak po svoje. Eni počivajo doma, mnogim družiiíam je ta dan priložnost, da v miru skupaj preživijo dan in si naberejo moči za napr^. Jaz imam nedeljska jutra zase, da v mim in brez ure počnem to, kar mi je drago. In drago mi je aidi to, da obiščem zadnji dom svojega moža. Bližaj se je dan spomina na tiste, ki so za vedno odšli, in vsa pokopališča so bila polna ljudi, ki so želeli obudití spomin na svoje pokojne. Na pokopališču v Novi Cericvi me je zmotil močan ropot strojev, videla sem precej ljudi v delavskih oblačilih, ki so metali izkopano na traktor. Pa sem si mislila, da je počila vodovodna cev in morajo to okvaro na hitro nujno popraviti. Ko sem prišla bl^ sem videla, da sem se poSteno zmotila. Delavci so odstranjevali star asfalt in pripravljali podlago za novega. Ogorčena sem jih vprašala, kaj počno, saj je vendar nedelja, MDDRI TELEFON Študij in pokojnina Bralec, ki ga loči do morebitne upokojitve le še nekaj let, ima doma odločbo ZPIZ o priznanju »^varovalne dobe« za čas visokošolskega študija, ki je iz leta 1992. Kljub temu, da plačilo takrat ni bilo visoko, ni bil v stanju, da bi razmeroma nizek znesek plačal. Zanima ga, kako je z njegovo pravico do te ^varovalne dobe, če je ugasnila ter če )0 lahko obnovi Prav tako ga zanima> kako |e s tem, če bi to dobo, revalorizirano, plačal zdaj. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokoj rîinsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, odgovarja, da žal ni pravne podlage za plačilo v^oriziranega prvotno odmerjenega prispev- ka: »Če ima bralec status zavarovanca, lahko vloži ^vo zahtevo za dokup Študija pod pogoji LZ veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Osnova za plačilo prispevka za štetje obdobja študija v zavarovalno dobo je enaka znesku povprečne (bruto) plače zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečane za odstotek porasta pokoj nin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za dotaip. Prispevek se obračuna v višini 24,35 odstotka od osnove, kolikor znć^jo prispevki delodajalca in zavarovanca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta osrK)va ne more biti nižja od 60 odstotkov povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je viožena zahteva za dokup. Rok za plači- pustite mrtve v mim počivati. Pa je ravno prišel gospod predsednik KS Slavko Jezemik, ki mi je povedal, da bomo dobili novo asfaltno prevleko in da prej delavd niso imeli časa to narediti. Razburjena sem ga vprašala, če ima kaj vesti, da govori take neumnosti. »Leto ima več kot 200 delovnih dni, na borzi je četa ljudi brez dela, vt pa mor^e ravno v nedeljo na pokopališču s traktorjem in stroji za vrtanje ropotati?!« sem se zelo prizadeta razburila. Zvonovi so ravno vabili ljudi k maši, na kraju večnega počitka pa so ropotali stroji, traktor In motili mir naših dragih. Sprašujem se, kako ste do zdaj meni zelo cenjeni gospod predsednik lahko dovolili in zagovarjali, da se ravno v nedeljskem jutrii po pO' kopališču koplje in ropota. Vsak ima rad ob nedelji, če je le mogoče mir, tudi naši dragi, ki jim je tu zadnji dom. To delo bi se lahko opravilo prej ali kasneje med tâlnom, a nú^or v nedeljskem jutru. Prizadeta sem odšla domov in to nedeljo preživela v mini. Spremljala me je misel, kako so lahko nekateri ljudje zelo nespoštljivi do. drugih, tudi do mrtvih, ni čudno, da je situacija taicšru, kot je ... Boli me, da mrtvi na našem pokopališču še ob nedeljah ni-majo miru in spoštovanja. DRAGICA MIRNIK Višnja vas lo prispevka, ki ga je treba poravnati v enkratnem znesku, je 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka. Obrazec za dokup študija je na razpolago na spletni stiaiû zavoda na naslovu www.zplz.a pod rubriko obraza, na centrali in v območnih enotah in izpostavah zavoda. Bralcu dodatno pojasnjujemo, da dokupljena doba šu^-dija poleg dokupa vojaškega roka in dodane dobe ne spada v pojem t. i. delovne dobe, opredeljene vzgoraj navedenem zakonu, ima ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti (63 let) lahko za posledico dodatno znižanj e starostne pokojnine.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/S69-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po teleionu42-2S-I90. Cene na začasni tržnici v Celju Zelenjava ' cene v EUR |5ôr 1.Q pomaranče 1,5 berivkâ 8 radič 1,5 rozine 3,5 bučke bučno olje 3 4cl08 redkvica črna solata glavnata 1,5 1.5 Gozdni saane 1 sladká skuta 5 krompir 0,6 dinje 1.5 snietana 5 kumare 2 grozdje 2 Cene na ekoloSki tiinicl motovileč 8 grenivke 1 ohrovt 1,6 hruške 1.5 jabolka 1 paprika 1.5 iabolkâ 0,6 korenje 1.5 paradižnik 1.5 Kíví 2 krompir 0.5 peterêilj 4 limor\a 1.2' pesa 1.5 pesa 1.5 orehi Jedrca 10 zelje glave 8 PREOPROD^A SMUČAI^SKIH VOZOVNIC «ED*in«SMOSTTIVI VVRHUNSKIM CIWTKU HHISANATTIAVNIKU« m HKAATWAVnAČnU T»HKUS)ĆNIHMA5AX VAMÍETtTOPOOAWMO • ^ _ Tef'T'« Dobrna priz^dfvs &a Ûnipr^ln^ gradnjo osnovne lumOtae inůjHnikrujev vssi. za koi»> diiucijo rđ£V0)rilK Akiivno si lu Solčavskem pâ so pr«d ned4vniir usiwavili uvod TA iraioostni razvo). US it. 87 • nov»eib«r 2009 m v 91 «^Biredk mart nt opufttu iHe^ tmimpz •m '499 pv«! pDi 'MAC^jitu« seniiD3Hi9 tonu vsvw «OMiai 0?VnNVZV90VSIM ^VNTTird-WGAiVi» ?1DlUflK3> VimSIUUd iHSU WtMSÏI OfniVZ VSOKSU lil JHtfti'HSHIlOrfMMU IS) WBWWH'WOQSSni ¥ Izl «'«lidirvGonvs s (1} vHSSMJVîJcura ttUQ ^ |Ç1 ïunn-M«« S I2i «uNosnd-nionAi^daiin '» 19) «WNl 'miirtjt4VtGB9sr\ t snrr nfmnfr nwmraoQd i VWUSÏ1V7VHM m Nosmirman iisisiKiu U) irMIťUVS-a3A0St1:fVďlU S (?) X (U SWÏtVMm'UJTH 9 kf nvnrvA »ecu sMC« s (SI vw IWW'OUmMlH^UViJ?! > M KSOnHljW (Z) iV7mo3mD*iNaiVii i «mu^vmi lauuinBod j^iq ofejoui bÀ^z 'cnfireidf tcùi?Ao9od cun u ut oi P^ui o(ldpdU oioq»siii|(uz'd|iosopj)fuT^ podiđ -n dinof» d^^oicqo vz 'diiudAOfs «SduzoA xpjqj^s icnf ua|sađ?z n(|90 A •ËJ^ ud eiiù^ ijildust ju^psun) i^fdAOU eu ?jap U| 2 PI ud pho^O l$;iS A FS^SIUI s DdAO$?j)i opjfM ^{njp^^Q •u oq ujouojoj)f!Ui pajd i^s^đp^N uia3Aosej>| iuouej!i/\| z uiiÂoui^eui peJd ^^ „ riutumi î DO'i Oí^poiaH' 5fr-9 'AOldowg s l'9 'DMOoHJt^oj oo'ç '«^P«! «ÎIPOIWJ 2N «S JMIUWAMI 'Oi 'MMi {ajy 00 crpcn ) dONS 00 K '»«18 wnp iai pf(MZ ppiz ^ * oiojqei^ aio;wcu.8 Ain^^eA U| !i|Dd oas r «I >p?f svzi "p^uc^ offiHipSoM«'^ HřSATUtfi U40r9l v^mpouTT^pcpSoGOe SI 00 vt VtMiAOtiod • luouojoj^riu pdjd IMFDZ Sl'çi «eopai • ^ tl AI •A0t«0d WW liv i\ op) wpfodop ouuod?í«N 00*01 ÛO'8 'ûjsta e^'UOJH říirejjnf roO'^ 'dOiisoJOH Sfr*9 'A0id0Si?p sr9 0|t?ai0d »'9 'vop« fÍtpoiíw Z« Oí S jM|iy«iioJ0K 9 •Aoidojç^ 'DîiO opjojod ûO'9 'rop^l tfîPOJSŒ ZN OE'S 4»qiudAOU 'ViOaOS OU?UZ *?UI7ZaS F)|SUrŒ ipAi eiP.MIfSA oq ujTOfPa o a^í (^ipo L'u nekinzM tf^oq nfqopqo mds^snss •df A as sp? u^Ojop ez fiiiMû ssdu -n^AV Adiui; ez OOTA oc rpsjpz 'wis •09 )|Siqo m AAijjois 9d9qo lopřdn uuâAisiq 'ifpdsdui l|llJU|Dd A l{0|dS 'ďzp^ (pPJ •v? d| asu •opianp <34 luouj •zunj unUAOjsod $ lUůSA 'nf^oui •«lU 7Z PfUFâOl A punt ntsuTTma i)|Sje6on Aipni A&^eAo^tqo fuê|/y I ■otvwMOMinutwira ««nt« •^limiUM-TfiM 3nfVM»USaA1K 0NflnM3N sn •p^iom (|oq dSA n(|0)i0 ui9UAeim A 4Í p| *0)|iieui •djqojd Dl oíjpain fsiduiT;^ iiuoAoSpo ep os ui(9njp pa^v !1|uv eu uiopA npoqud od i^cAj^rup i{P(s:udAO]$ t(;9rup A ipni •ejTTOjUĐZo^ os A9:i •TiTUF|d (|i;??iuop '|pn(( u{ oAPjmi V7 ar^ipA^sod auAii •?3du dípdA dSA ^oiZAod 0)f •ei u| dlnjdAOd UÍÚI^I UIIS^KA 2 (Od^OA gjUdfjOAOpdU 0|)A •ai$ di MDu^jd •jo3 ipni o|*p(iA?tÔ3n (o» •nil OJI o cuauaťieq a í09j0\ qiu -afl^i^^P^u 0)|i)euia)qoj(( vu OAF^p Uf ISOQAPl 0){S •uaAO|s iijiozodo oifn os n 'A0)|iup0qi>đ 06 -apn ai as 'a^oq ešdu -pojvQpaoi n^uPAOuzcid qo [ej|ziurïJop?jQ ifnJOQ PAlflup 9Arj OAISJPA n ^^ iif 'ooiuaw «poqoi] lAejeu A uiefuzoA i^ojd 0»NVïi3f 3NVyfl •dluđpA njiuas iiia)jS[0^*A ns •o(M?íap du^Aiuois n J3i afidQ ujazuni u| OA)SIJ;)$ •o9 ez 0(0$ díupdJS '(^110 uiJdx '?çn]oj9u3 Z| piCACUi i(!l os 'euiTuni fjdujs Aû^fpiip mfu •PAOuRfai PU jai p^iu pliudiu lsfjdud a n(ir?aouj •>^1 uiaudpia PU 'A9>|{dp2) i|ru iapiszvj pu (u?u •2ud qpsPuojq^A o|iqa( AdI 't5>\ zi œjpAoonfs} Tz aq^p d!^sj?podso9 d)si ta sfpj ispuojq Jdi P(ui •no tre? •HQ u( ?uSer pfflPK •djs pttq eis efiuoiu tq^^nsod A n(ij?Aflui){ai uidudi^d Piseuojq OH$n diJ?uiJd(u. zi disds cuojod P|Tq a( lUoi •daMi fK^ mruifo uudx Cl yaj^ AAiJOidartdJ m^isiaiaq nfueAOui)[ai ?ti jai nm\[o uTisj. t\ Jjai •sy níud?oi A ntucAOui o^eua 'DdixidM ^SV zi )(jujodPM UMj íŠa isiPAOUf^di OiSi<>d pauj otiq qil PI *|XP(!P oipfpuod •ej APjd « uioiefx 2 PU I] -ejS PHfeSoji ?aps ti ^(Aos ^up^g ui o^j^n -Fiuidqi gpieuJiOM i\e[9Z •9Q euDiiii$ 'pnano ui^AL zi I9Ji(ni eaa|()veđoujqa2S •finířjs I^SipSoa A PAPS p|ai ■MVH R jjuir^. nuvfifi P|s •Auud 'Diipqos píu?AOur>(d} $ 'ai díuru7ijd oi^z oua ag uojq |d(dJd d( |U!1P(S A PAPS P{dIOH 2| 2êU Pf '511X1110 uuai 3?! ÎÎAOf>(«IS i»(AP|$ jai 0)|§?i au?uuć>m ZI )|iupp(^ l^o-i^f o)|Pua 'pujqdas n(u?AOiii)|di luai p|)q di pdiuin^ eusay^ f>t •APiapos eudjt^ ^ivf •nj|oq ausojds zf dotai p? a'uvuzud o)P(z A ipdl |AP;dud A n(ueA •Quriai eu ejwno UJJ91 ZI tTE^no afupii •zud oiP^z iq •zans ut upjdud a |[uauiôd ^ OS t^ 'la^PAoïu^ai psy^ 2| JFp)U^ eijefl e|ddsn uipi af wou z 'aifâ^ asiuffu}aq 9Ui •Olds ZI qipunx pí|pn P|iq a(A0)|jdp2i wnsTO ppi 'jnfiueç eiuo^ PiaiOH ^^^^ zaupf •puod ds rd luoiqais s •»UI3N WDV V ?!?updnz Jdi aupuuaitx z] il^ia?^ iipp9og d|UPii •ztJd oiFiz Fiâasop nsa?pCid dUPfmii »UAiiuadp lAPodud ud Jdi fiz^o jAPiriPJ PN *Aa|pj^ ZI jj •|PADiu)id) as os iiu •((U paj^ A»»1?A0UI>|»1 ois •l^Knt ^ aipdiaod info^A •Diin(ai ifni^iftpj pu al as 'njoqpp^ A ||)APJdud OS 'a liudADis luoqz uidu •ÎÎWpfÛ^suiisoo '9S PN eB3>|sr|93 s idu!).SO6 jUDjipo luequt^ A i|iAO(U{ti old z w wnifri fta apsjO 2 uamk^i stns«« ut fi(»đt of os |>| joqti np«4 luiffu kmisjiu ncM?| viruuM/vu tJvniM uatuas fjoqieu al tvry iit^suqispJin^iPdJ[p^fduJP^ 24 .KIGA BERETE TEDENSKI SPORED IB NOVI TEDNIK 20 VROČIH RADU CELJE NOVI TEDNIK IP^SVETI S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE ricâ in se zanimajo za to, kako so včasih - morda pa kje še danes - živeli ljudje na odmaknjenih otočjih _bbJužnega morja«. Prevajalka Cveia Kovačič je ena redkih živečih Slovencev in Slovenk» ki je Almo Karlin še kot mlada deklica srečala iz oči v oči in se je živo spominja. - jtf/f Alma Maximtiiana Karlin: Uroki ljubezni - uroki smrti Svetovno znana popotnica in raziskovalka, Celjan-ka A- M. Karlin, je mohor-janom dobro znana iz objav v redni zbirki in ob njej. Lahko bi celo rekli, da je prav Celjska Mohorjeva ohranila njen spomin. S svojimi izdajami potopisa okrog sveta, ki ga je v treh delih založila in izdala, je opozorila Slovence na drobno apogumno, samsko mlado gospo, ki si )e drznila ob-potovati svet v času. ko to nikakor ni bilo enostavno. Preživljala se je z delom lastnih rok> kljubovala neugodnim okoliščinam in različnim vrstam nasilja, hkrati pa si vzela dovolj Časa> da se je vživela v kulturo, običaje in doživljanje domačinov v deželah, kjer se je ustavila vsaj za nekaj časa. Pričujoča knjiga nam razkriva uroke ljubezni, uroke smrti, mitologijo in nenavadne običaje Polinezije pa Melanezije in Mikrone-zije. Knjiga je tudi ilustrirana in kar kliče k branju vse, ki jim je pri srcu avto- 1 Egon Kapeilari: Nato pride smrt • ■ • Kako so živeli? Kako so umrii? Ta vprašanja, ki se nanašajo na ljudi prejšnjih rodov, se v vsakem rodu zastavljajo znova. Včasih ljudje tako vprašujejo samo Iz radovednosti. Pogosto.pa je to tudi želja, da bi s pogie-dom na umrle prinesli več svetlobe v svoje življenje. Osemizisedemdeset plemenitih ali tudi grozo vzbujajočih oseb je predstavljenih po vrsti, ki se začenja z nedavno umrlim papežem Janezom Pavlom I!, in napenja časovni lok v predkrš-Čansko antiko ter v svetopisemsko zgodnje obdobje. Izven sicer upoštevanega zgodovinskega zaporedja Sta obe poglavji, ki sklepa- ta knjigo. Obravnavata Kristusovo smrt in tisti dogodek, ki more biti v skladu s krščansko vero označen kot smrt smrti. Delo sta prevedla Zmaga Kumer in Anton Štrukelj. Izšlo v sozaložništvu treh Mohorjevih. Egon Kapeilari, graško-se-kavski škof in podpredsednik Avstrijske škofovske konference, je objavil številne knjige in članke o Cerkvi in umetnosti, o teologiji simbolov in o cerkvenem letu, o politiki in gospodarstvu. V slovenščini sta že izšli knjigi Sveta znamenja (Družina, 1987), v sozaložništvu treh Mohorjevih pa človeški čas v božjem času (2006) Stanko Jost: Srčne besede Crtice v tej knjigi so sprehod med vsakodnevnimi pripetljaji, srečevanji, razpoloženji in razmišljanji _bb navad nega« človeka z mnogimi življenjskimi izkušnjami. Ne ustavlja se samo tukaj in zda), ampak vztrajno tipa za presežnim. To mu daje življenjsko gotovost in mir. Stanko Jost se je rodil 14. februarja 1944 v Zibiki. Gimnazijo je končal v Celju. Sprejet je bil na AGRFT v Ljubljani, pa ni študiral, ampak se je zaposlil v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Posnel je mnogo igranih in dokumehtarnih filmov, se ukvarjal s fotografijo in se posvetil tudi kratki prozi. sRčne Orožnova Zgodovina dekanije Laško o Laškem kot trgu in njegovem zelo obsežnem gospostvu, o cerkvah, o družbenem, kulturnem, gospodarskem ter cerkvenem življenju na tem območju je precej zgodovinskih razprav in člajikov, vendar ti obravnavajo le posamezna tovrstna vprašanja. Edino obsežnejše sklenjeno zgodovinsko delo je knjiga Zgodovina laške dekanije, ki jo je pred 128 leti objavil stolni prošt Ignac Orožen. Napisana je bila v duhu Časa in v nemškem jeziku, kakor večina takratnih znanstvenih del, in bila je dokaj odmevna. O laški starejši zgodovini ni nobenega samostojnega in celovitega dela, in nič ni videti, da bi ga v dogledni pri- hodnosti dobili. Tako so se v Celjski Mohorjevi odločili, da izdajo prevod Orožno-ve knjige (prevajalec dddr. Jože Maček), še posebej zato, ker je v njej zajetih veliko družbenih in naravnih dogodkov ter opisov tedanjih razmer. Orožnova dela še vedno ci-tirajo ugledni zgodovinarji in umetnostni zgodovinarji, uporabljajo jih muzealci in konservatorji. Ker je v njih veliko zapisov iz ljudskega življenja, so zanimiva tudi za širše občinstvo. S prevodom je Orožnova zgodovina dekanije Laško dostopna njegovim rojakom In ljubiteljem ^odovine drugod po Sloveniji. Franc Rode: Duhovne vaje za duhovnike Več kot 30 let je sedanji kardinal dr. Franc Rode vodil duhovne vaje za različne skupine ljudi, od študentov do duhovnikov in redovnih skupnosti. Snov za duhovne vaje je črpal iz knjig z duhovno vsebino, ki jih je i^aanc k«40terapije, regresije astrologi nja.gordana@siol.net www.gortjana.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 0901426 27 9sm;041S192S5 napovedi, prirr^eoalna analiza astrQlcginj3@d(^or8S.^ www.dotores.si VTOMOBILISTE Januarja se pripelje Oplova astra Tudi Ferrari z Oplova astra je bila do^ desetlet^ zelo oster konkurent Volkswagnovemu gol-ht V zadnjih letih je dirka postala manj zanimiva in napeta, kajti Opel ni bil v položaju, ko bi z astro ostreje ogrozil primat golfa na evropskem trgu. Sedaj se je rodila nova astra, tokrat četrta generacija. V večjih količmah bo pii nas naprodaj januarja, na voljo pa bo zgolj petvratna kombilimu-zina, dnige Izvedenke se $e pojavijo. Astra se je v dolžino v primerjavi s prejšnjo generacijo potegnila za 17 cm (442 cm), povečala se je tudi me-dosna razdalja (na 268 cm), prav tako sta se razširila prednji in zadnji kolotek. Novi kompaktni opel je povzel marsikaj tistega, kar ima večja in lani predstavljena insignia, Še posebej v tehnološkem pogledu, kar je seveda dobro. Dobro je tudi> da je izbira motorjev pestra, saj jih bo na voljo kar osem; štirje bencinski in štirje dizelski. Povsem nov je 1,4-licrski bencinski turbo (103 kW), s katerim nado- Opel astJB meščajo dosedanji 1,8-litrski motor. Kljub temu, da ima za 15 odstotkov več navora, ima za 18 odstotkov manjšo porabo in izpust C02. Sev^a se bodo pojavili motorji, ki bodo dokazovali okoljsko prijaznost; tako bo spomladi naprodaj izvedenka U CDTI ecoflex. Kot pravijo, bo povprečna poraba astre s tem motorjem litra, izpust C02 pa 109 g/km. Pogon je pri novi astri speljan na prednji kolesi, 4x4 RENAULT CLIO STORIA LEVEČ ŽE ZA 7390,00 EUR * KOLIČINE SO OMEJENEI R.S.L. d«o*o. Leveč, Leveč 56 c, 3301 Petrovce teL:0342545 14 in 0342545 16 | splet:www.rsLsi pogona zaradi zasnove pol-toge zadnje preme ne bo,.menjalniki so trije (dva ročna Lû samodejni). Kot rečeno, astra bo pri nas naprodaj januarja, o cenah je mogoče le ugibati. Mazda z novimi motorji sky Na nedavnem tokijskem avtomobilskem salonu se je japonska Mazda pojavila z novo generacijo motc»jev. Z njimi naj bi do leta 2015 porabo goriva zmanjšali za 30 odstotkov. Gre za motorje skupine sky, načrt pa naj bi uresničili v treii korakih: uvedli naj bi elektroniko ustavi/spelji, ki dokazano zmanjša porabo goriva in količino škodljivih plinov v izpustu, drugi korak bo upo-raba sistema za regeneracijo energije med zaviranjtm, tretji pa uvedba hibridov. minusom Letos pač ne cvetijo rožice avtomobilski industriji in to so ugotovili tudi pri slovitem Fenraiiju. Prav hudo ni, vsekakor pa slabše kot lani v tem času. Tovarna je v tretjem letošnjem četrtletju ustvarila 396 milijonov evrov prihodkov» lani pa 450 milijonov. Kupcem so prodali 1.454 avtomobilov, kar je bilo za 4,3 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. V letošnjih devetih mese dh je bilo prometa za 1,2 milijarde evrov (lani 1,4 milijarde evrov), skupaj pa so prodah 4.680 vozil. Letos so imeli 176 mihjonov evrov dobička, lani pa 243 milijonov. Še nekaj za one, ki morda čakajo na novega řerrarija 458 italia: naročila zanj sprejema tudi slovenski zastopnik, stal pa bo skoraj 220 tisoč evrov. Pot v Lei j 11 Vojnik OS/73 O 00 50 TEAM RABUENA VOZILA Otreen Szxo 1.01 A. Let; 2000. 91000 Wn, bene motor. 9S4 cew, 50 KM, Mt mero, kov«^. servis. fcrtfiOd.i lastnft;.." 2.490 eutt Rat PuRto 1.S MUITUFT. let 200;. 1d100C Icm, M2AB ccm. 70 tCM, rcCni rr«nj. klima. A6S. servo voUn. knjfsa. 1 iastT^lr,. Honda Ovie ^A\ Let: 1999.147000 km, bene, mccor. 1596 con, 75 KM, roini menj. Honda cs-v 2.01 es i-vtk Let 2002.167200 Km. 1998 oni, 150 KM. POi mertl,, kima. A8S, servo, ser knN9.4x4.1 * Seat Attambra 1.9 TIH 9ono Siete let 200S. Drev. 176000 km (kovInsKa). dteset meter. 189$ccfn. SSkW.rofin menJaMKS pr.l pogbn 4x4, UAU M«feedes A-R8tnd A160 oassic 1999. Drev. 1S50Û0 km. (lo/tnAa). bene, motor. 1S98 ccm. 7S kW. ročni wiaMfc <5 pri KUMA www.radiocelje.com Vrednost bona_ 500€ za vse rnodele^koda Cctcivfd Business z dizelskim niotorjem 14.444,00€ vse ustal«^ n>odeic Skcdd Octdvid {ra^enea model ^hoda Ocrsv^a Busmessi NOVI TEDNIK lasi - informacije 27 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/490 03 36 Žnitlnr's Gosposka u(. 7 NUMERO UNO OOTOVINSKI KREDItl DO 10 LET ZA VSi ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TCR ZA UPOKOJENCE, d9 50%obrv,obvazno^ nuo ovira« Tudi krediH no osnovi vozilo in leosingl, Možnost odpbclla no pdoiriic«. priddmo tudi na dom. NUMfiRO UNO lteb*n Kukowc « p.. Mlrnifc« yl 22. Mar^boc teLs 02/252-48-20, 041/750-560 MOTORNA VOZILA rTTTTÏÏTm POSOJILA MEDIARN KOM dO^, OtMoiska 21. UubUans Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop rTTÏÏTTTnn TAKOJtt! POSEST PRODAM PBODfllW ^RIKOlfSNIK. 230m sttr eno lelD, mini bo$Iomo$SOnK,stDrenoMo.prodom. Mii031819487. 4984 NISSAN fflkro, M 1996, Í19.000Í(m. drugo losinico, zelo lepo ohranjen, 5 vTDt. prodom. Telefon 051 666^97, Polono. 5036 iÛfTVIO pri GrobelneiR, nselje. tli», lefnîk 1985, 839 m^, 260 m^ bivolne pomte, k p * m, pmdom. Ob hiS lesen objekf, 3,5*5 m. vrt 12*16 m, pod njim klet 2,5*4 m. Do kHeosfoil in jovoo nusveKjovc. V letu 2004 do 2006 zomeniovo sfrehe m celotne$o ^ovbnega pohištva. No sonoil legi. Primemo \\tá\ za velaci[a je objavljena no splefnih straneh ZPO Celje wv^rw.zpo.si, v rubriki »AKTUALNO«. POSLOVNI pmstor, priUlžno 30 m', za razno dejovnost, ob Maribor^ cesli v Celju, dajemo v nojem. Telefon 041 523-295, 041262^63. 4394 iiiniiiw.novitednikiCOin HITRO NAROČITE \M\mm Dvakrat na tedon« ob torkih in petkih» zanimivo branje o zivijenju in delu na območju 33 občin na Ceijskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25, Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno ieto, 3,S% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene česťrtke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tiiHE[i>3 -SI.'«rvtíssřoi ptt«k 41 banmih stnni t«levia)sh«g8 sporeda m lafrimnosti ii sveta glasbe in ubawi NAROČILIVIICA Pi^šemovd 19 3000 Celje Ime In priimtlc M. Datum rojstva: Ulica: Nepreklicno neracam Novi tednik za najmanj 6 masecav podpis: NT&RC do.o. bo podatke uporabljal s«mo 23 poirebe naro^aiékc sht^ Novega tc4imk2 STANOVANJE PRODAH DVOINPOLSOBNO tionovenje^ 64,S m\ z balkonom In centralno, klet, 12 m', v centni me^o, prodom. Telefon 041 944-117. 5018 ŒLJE, Debdo utoL f ndcm toM vseljfvo ivosebnostonovonje, 76 m^, po ugodni ceni. Telefon 04197(^98. p KUPIM ENO rii dvosobno đonevonjevCeliu bpim. MqûIq tekel. Telefon 041601-555. 4884 MANJ$£ stOROvan|e, v Cel|u ali okofití, kupim zo gotovino. Teleíon 031321-946. 4910 ODDAM STANOVANJE v Cetju, Ped r>ponii, 45 m^ op(eml[eno, oddom. Telefon 051 S51-676. p OPREMUEMO stonovonje, 90 vSnslov-(di, oddom za dolju ^os. Možnost nojema tudi skladisćo. Telefon 040 jU-57Î. D OPREMA PRODAM KUPflRSBUSGI, hlodiInîK štedilnik, pralni suslhi ftn^TV, sedežno, prodom. T^on 040 669-401. 4881 C«10N> I . jsola Ê VELUX» SPIOSNO KUPARSTVO - XROVSTVO KRN GSM: 031 307 780 ^M^iOT dvižne kote« viSinti do m PRODAM DRVi^ cepone no 1 m, bukev in ostde ffîM le», ugodno prodam. Telefon 041 375-281 p SUHA bukova drva prodom. Telefon 051 219-334. 4918 RAZZAGANA drva no 30, mešano, prodom po150EUII/klaftra.Telefon070833-760. 4969 500 zidakov »ajnšlogerc, primernih zo »velbonje«, plodom. Telefon 041 414-836,041 47&^11. 5007 BUKOVA in hrastova drvo, rozzogono, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591 5002 40 m' hrosto^ drv prodom. Telefon 031 832-361. 5011 VISOKO kokovostne bukove brikete iz uvoza, korton, prodom. Moznc dostavo. TelefonOSl 82^03. p KUPIM STAKO zidno opeko »hajnslogor« kupim. Stara bruno prodom. Telefon 041041-385. p m Damir Paim s.p. Cestra Simona BUcnlka 14/a, 3320 VELENJE T€l.î 03 89195 15, GSM : 041441773 Renovirate Stanovanje, hišo ali poslovni objekt? Za vas imamo idealno rešitev z nizkimi stroški, brez odpada in prahu HOMOGENE TALNE OBLOGE KARNDEANInt PROMOCIJSKA CENA V MESECU NOVEMBRU 2009 LIGHTLINE Rédna cena : 25,20 EUK/m^ Promodjikâ cen« : 21,42 EUR / m^ CONCEPTLINE t- '»«OCUtllOh . Redna cena:. 32,40 EUR/m' ProBu>dj»k* C«»« : 27,54 EDR / m^ PROJECTLINE Redna cena : 41,40 BUR/m' Promoc^fkacena : 35,19 EUR/m^ KDO PRAVI DA IDEJA STANE ? ŽIVALI PRODAM PHASICE, mesnate posme, od 25 do 60 kg, tnozt^adosfavo,pn>dG no. Telefon 031 54U53. è543 NBNICE, rjove in grahoste, prodojamo. Nokup 10 iínW - petelin brezplačno. Kokosi so redno cepi|ene. Kmetijo Winter, Lopolo 55, Celje, tdefon (03) 5472-070,041 76 ^00. o lEICKE, težke od 100 do 200 kg, prodom. TetefonD31 559-820. 1449 Atrij stAiiovii^ska ziitnisi z.o.o. Ljubljanska cesta 20. Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij .si. www.sloveniapropertyatríj.sí; ínfo^&z-atrlj.si PLANKOV LOG idilična vdsicd dvanajstih sídnovanjskiti enot (enojdo, dvojčki) Phrrver: H^ v sistemu dvojdlce »na ključ* zeza 149.43S EUR. Inkajdobím? ' upMaÍHiapovT!jnaslavbeU7;29m^ • ninanjlnadstresckzadvaavtomobila 40 m^ • dvorisie104tTi^ Neposredna bllžíru dvtoceste CE-U blizina vrtca, sole, knjižnice, trgovine, športnih igriit Uredimo najugodnejše financiranje do 25 let odplačilne dobe. Možt>ost na kupa v IV. s rad. ^zi ali tinalia rana Već Rd; www.plankovlog.si. Info:03l3421l&,041329179 CELJE, Otok/Na zelenici RIMSKE TOPLICE zéa lepo prenovljeno dvoinpolsobno stanovanje v 2. nadstropju. Razporeditev pn)storov }e funkcionalna, pri obnovi so bili uporabljeni kvaHtetni materiali. Stanovanje ima dnevno sobo 2 jedilnico, spalnico, kabinet, kuhinjo, kopalnico, hodnik in klel * Vredno ogleda. Cena: $2.000 £Ufl Info: 041329179, víoleta.st^s^-atríj.si stanovanfska hisa, nat^ja se zraven vrtca in sole, 1.1965 (K+P+M). povisne cca 137 m^, garaid 16 m^ in drvarnica 9 m' na paice^i 505 m^, hisa je podiíeiena, demK fasada, ogrevanje na olje. Hilaje pot^na obnove. Cena: 135.000 EUfi tnfo: 031 34211S, drago^wkleka^sz-atrtj.si SMMm mowDtednik PRODAM POPOLNOMA nov DVD hHni kino HT-Z 220, znamke Samsung, prodam. Telefon 03151S'9á2. SOM KUPIM MATOMIQIO harmoniko, leseno, lohko sio-r^, tudi neizprovno, kupim. Telefon 041664-733. £060 QiKVMta« iHiPOdfMkom N««i«||a ««(Mka! NdročrMl Novega tednSca boste lahko naroCnSfce ugodnosti - . 'maiië. oglcne ^v^Mov Úéé^^jtiBjmť^ ' Izkoilstfli IzkUučno s svojo narotri&ka kartico, naroćnrt^ko poKMco ozirome z osebnim dokumerrtom naroCnucd Noveoa t^ntfca. NelxImeWčene «iKXinoetI se ne preneeefo v níri'ii 149$ EUR Í^XHiil^H }^£Vt 22X756 EVR pomffi pri prodaji voit obstojtíe neprrmlàiint iz^no Upo ariiiuktwû In ckollca girrainđhiia bliíina antrú, tele. trgovin uhtno itastljeje vanvana z ograjo In dvižno tJtporytldQm. Stonko Ocvírk, Cesto na grQd47,C^,teWon051 339^9. S021 PRĐIOSNI računalnik HP, kamero Sony, DVD, ttdeorekorder, TV, klovir^ko honno-níb, soksofon, solomoreznko, dncike, od $t. 26 do 45, glasbeno komponento Sony, elektrinii pisolnistroj, hlodílnik, ročni nogomet, sedežno Kd., prodom. TeMon 051 424-303. n KUPIM ÛMBlMIUiKÛ, stare Mohorfm knjige, dore razglednice m zonimiv stor predmet kupim. Telefon 031809-043. 476s POSTEN font, zoposlen, 29, želi spoznati žensko oli mamico do 30 let. Sesno. Telefon 041 248-647; ogenojoAlon. S032 34^etin, âmpatiœo zensb iz ^»lice Celo. urejena, îà príiotelio. Telefon 041248-647; agencija Aion. soœ Zer>itna posredovalnica 2â v$e osamljene 03 031 80B-49S zd ženske do 46 leL Posredova fnica 03 03-1 83^-378 ZAPOSLITEV IŠČEM tlelo: pomoć starep osebi, kufHmje, CBcenje, 4 ure no dan. Telefon 051 245-634. 4053 K S(K)ElOVAHill vobtmostrokovnooseboa občasno delo v računovodstvu, s pou-dorkom no podroqu (javnosti društev. Pogoj je poznova n[e rocunovod^h opfovil ter usposobljenost zo delo z računalnikom, ňsne vloge sprejemomo do 18. 11. 2009 no noslov: Drvštvo upokojencev Celje, Min^trg 7,3000 C^je. Inbrmocile dobite tudi po telefonu 5415-737 oii 051346-737. 4991 ZAPO^MO vozniko C rn E kategorije zo mednarodni tovorni promet. 6reto Pu-9iik, s. p., Ivenco 30>inik, telefon 041 707-828 ali [03] 761-2310. n Sciaja ÙI s^mê^ lesa otep ksa H pmtm PbOI« «afetjf MittisliMi m CC9MA ar«.MOU Mi-107 Trimbles« đ.o.o.» Laliov Crabeti 5. Jurhlošter - Bila si sonce, zdûj si zvezdica na nebu. I zahvala V dneh, ko smo moraD sprejeli, da nas je v 48. leiu nenadoma zapustila naša draga SASA PRELOZNIK iz Gina|ne ste z nami delili bolečino in žalosi ler nudili pomoč Številni sorodniki, sosedi, prijatelji in znanci ter sodelavci Zlatarne Celje. V veliko uteho ste nam bili vsi, ki ste nam namenjali vzpodbudne besede in toplo človeSko sočutje, darovali sveče in cvetje, za svete maše m za cerkev. Posebno zahvalo izrekamo našemu gospodu župniku Antonu Pergerju za sočutno maševanje in spo§t]jivo opravljen pogrebni obred, gospodu Alojzu Kostanjšku, prav tako somaševai-cema gospodu patru Branku Cestniku in salezijanskemu duhovniku Rudiju Tislu. Zahvaljujemo se tudi župnijskemu pevskemu zboru ter zborovodji in organistu prof. Tomažu Marčiču, moSkemu pevskemu zboru Vojnik in zborovodkinji Emiliji Kladnik SorČan ter govorcema - direktorju Zlatarne Celje g, Bojajiu Albrehtu in ge. Mileni Jurgec za ganljive besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se v tako velikem šte\dlu udeležili ure slovesa. Pogrešali jo bomo: mož Tine, hčerka Nika, sin BJaž, mama Pavla ter sestri Vida in Marjana z družinama in vsi, ki ste jo imeli radi. ____5067 SAM svoi mojster s profesionalnimi in specialnimi strofi iz iposojovolnice SAM v Cel|u (Hudinjo), Ul. bratov Oobrotinskov 13,t^fon 041 629444, (03) 5414-311. n IQUUř staK, stroptvi monsorde z aokK$Q in nopusâl Odo izmlomo kakovostno, v dogovorjoMm roku in z goroncifo. An-droj Kovlu, s. p., Ulico I. (eîjske čete 22, ^tjuf,tele{on041684410. 4339 GRAĐinut |H2»I Po konkurenmih cemih izdelu|em peči in bo)leqo zo centrolno ogrevonje. Garondja peâ je 5 let. Anton Aplenc, 5. p., Prekofje 29 o, Skofja vos, lelefon5415^ll,041 531-976. 4926 PREMOG, z4lo U0odno, z dostavo. Tol^n 041279-187. Prmznistvo YlodinwPef-nek,ip.,Sedlosok9lPodU3niL n IZVAJAMO vse vrsli pdb^nih M. ioiovf, grodnjo dvon1^ konolizooL »skorpc, kiper prevoze, strojno zemeljsko delo, rušenje objektov... Teleíon 051 377-9D0. GMG Vir^der, i. 0.0., Zodobrovo 126,ŠkoFjflvas, 5027 . Celje V celjski porodnišnici so rodile: 27. 10.: Nika BOŽNQC iz Nove Cerkve • deklica, Maja MATEŠIČ iz Hrastnika -dečka, Renatka BOSlJANČIČ iz Podplata - deklico, Barbara PLOŠTAJNER s Preverja • dečka, 28. 10.: Brigita REDNAK iz Velenja - dečka, Brigita OREMUŽ POLENIK iz Velenja - dečka, Anita POTOČAN iz Celja • deklico, Sanela TABAKOVIĆ iz Ceija - deklico» Karmen KOPRJVC s Planine pri Sevnici - dečka, Nikolaja KRAŠOVIC iz Braslovč • deklico. 29.10.: Mateja PUŠNIK iz Gorice pri Slivnici - dečka, Marija OJSTERSEK iz Šempetra • dečka, Petra LUKAČ z Rečice ob Savinji - deklico, Urška KUPEC iz Prebolda • dečka, Darinka KOVAČ s Kalobja - dečka, Azra PAŠA-GIČ iz Zreč - dečka, Romana ZUPANC iz Rimskih .Toplic • deklico. Dobrota, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje, vse življenje rrdo si garal, vse za dom in družino si dajal Sledi za tabo so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala velika je praznina in huda bolečina. A v naših srcih boš živel, nikdar odnosne boš odšel zahvala Ob boleči izgubi ljubega moža, ata, tasta* starega ata, pradedka, brata, suica in botra VINCENCIJA BRUNŠKA 8 Proseniškega 7,šeatjur (24.1.1931-IZ 10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam v težkih trenutkih staii ob strani, izrazih sožalje, daroval) cvetje, sveče, za sv. maše ter ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Vinku áinču za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za poslovilne besede, trobentaču, pevcem Rogla in pogrebni službi Zagajšek. Posebna zahvala Angeli Guček in Cvetki Jan6č za molitve. Hvala vsem, ki ste ga boste radi spominjali. Žalujoči: žena Marija, hčerka Anica z možem I^li* pom, vnuk Sandi z družino, vnukinja Mojca z družino In nečak Emil z družino 30. 10.: Nataša GAJŠEK KUUČARIČ iz Celja - deklico, Branka TOVORNÍK iz Celja • dečka, Anita NONKOVIČ iz Žalca * dečka Editka jaLOVEC iz Celja • deklico. Jelena ZAGORŠCaK iz Šempetra - deklico, Andreja PETE-LINŠEK iz Loč - dečka, Sanela ČANŽEK iz Vač - dekh-co. 31. 10.: Metka REMIH iz Podčetrtka • dečka, Marjçt-ka ESIH PINTER s Frankolg-vega • dečka,' Laura KERIN JEVnč iz Laškega • deklico, Manuela JAMNIKAR iz Gornjega Grada - deklico. Tea REHAR iz Smartnega ob Pa-ki - deklico, Mihaela ŠUM- www.radiocelje.coni UAK z. Rečice ob Savinji -dečka. 1.11.: Saša ŽABERL iz Celja - dečka. Milica SAGADIN SUVAJAC iz Slovenskih Konjic - deklico, Anja PRODNIK iz Prebolda - dečka, Mateja KOVAČIČ iz Griž - dečka. Jasna HLUPiC iz Žalca - deklico, Jasmina JUSIČ iz Celja -dva dečka. 2. 11.: Martina PJŽORN s Polzele • dečka, Saneia DO-LER iz Petrovč - dečka, Gabrijela ŽLEBNIK tz Topolši-ce - dečka. Celje Umrli so: Bojan TAJNSEK iz Nove Cerkve, 57 let. Jernej Tomislav TOMC iz Celja, 77 let, Jožefa ČERNIČ iz Ce- informacije V SPOMIN 5. novembra je minilo leto žalosti UÏ spomina nâ nalo ž6no> mamo m slaro mamo SILVO NOVAK (21.10.1927-5.11.2008) Spomin je ljubezen, ki v srcu prebiva. Spomin je kot pesem, ki v srca odzvanja. Spomin je feóř cvet, ki nenehno cveti. Spomin je svetloba, ki dušo obliva. Zdaj ti v grobu spiš, a vedi, da z mirni živiš. Vsi tvoji 493& bolezen je Objela, še poslednjo moč ti vzela, zdaj med nami več te ni. v naših srcih boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica in starega ata ANTONA DOBROTINŠKA iz ŽelČ pri Vojniku {7.1.1934-27.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu Kostanjšku za opravljen obred, pevcem, govomid in pogrebni službi Primožič. Žalujoči: sinovi in hčerka z družinami ter ostalo sorodstvo 6oœ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame PAVLE AVBREHT roj. Pangerl (14.9.1928-18.9.2009) $e iskreno zahvaljujemo osebju Doma sv. Jožefa za skrbno nego v njenih zadnjih dnevih življenja ter gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in maSo. Hvala sodelavcem Mlekarne Celeia za izrečene besede sožalja. Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni 5035 Pet let Že V grqbu spiš, toda v naših srcih še živiš. Nihče ne ve, kako srce boli, odkar te več med nami nt V SPOMÍN ALOJZU KAMŠAKU iz Prelske 41 Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigale sveče. Žalujoči: žena Angela> hčerki Zdenka in lYezika z družino in sin AJojz 5001 Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdno voljo boš ugrml, a pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA Ob izgubi dragega moŽa> očeta in dedija ANDREJA JELENA iz PodJoga (28.11.1935 - 20.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, kt sle ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Gelca, sinova Dušan in Miran, hčerka Nada z Dušanom ter vnukinji Saâa in Tina Ž103 V SPOMJN JOŽETU LESKOVŠKU Ze deseto leto v grobu spiš, a v naših srcih Še živiš. Hvala vsem> ki se ga spominjate. Vsi tvoji 4956 Ija. 87 let, Mladjenka NIKO-LOVSKA iz Celja, 48 let, Marta CREŠNAR iz Štor, 86 let, Justina JANŽEKOVIC iz Ponikve pri Žalcu, 95 let, Jožef KLUKEJ iz Pariželj, 75 let. SUva LAPORNIK iz Laškega, 64 let. Franc STROPNIK iz Belih Vod, 52 let, Marjeta CERJAN iz Celja, 72 let. Jože BREZNIK iz Luč, 49 let, Leopold RIBIČ z Brega pri Polzeli. 80 kt. Vincenc PILKO iz Šempetra, 68 let. Šmarje pri ieUah Umrli so: Martin PLEVCAK iz Šmarja pri Jelšah, 86 let, Dušan BRE21NSČAK iz Ro- gatca, 55 let, Branka Marija GABERŠEK iz Šentjurja, 63 let, Ivana MURKO iz Kamne Gorce, 73 let. Šentjur Umrli so: Martin VODEB iz Šentjurja, 76 let, Veronika KUKOVIČ iz Slatine pri Ponikvi, 88 let, Jožef FRANK iz Dramelj» 74 let. POROKE Šentjur Poročila sta se: Damijan KREN in Alenka NABER-NIK, oba iz Dvorjan. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 90. letu se je poslovila draga mama, babica in prababica ANTONUA KOLMAN s Planinskega Vrha (3.7.1920-26.10.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter nam izrekli sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju s Planine, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem Ln govomid za poslovilne besede ter pogrebni službi žalujka za opravljene storitve. žalujoči vsi njeni Š665 Ni več trpljenja niti bolečin. Iz mirnih sanj se več ne prebudiš. Podoba tvoja z nami še živi in v naših srcih za vedno ostaneš ti. ZAHVALA Zapustila nas je DRAGICA GORIŠEK iz Marija Gradca 27 a, Laško Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, stisnili toplo dlan, izrekli sožalje In podali tolažQne besede. Hvaja župniku za lepo opravljen obred, pevcem Idila za odpeti žalostinki, govornici za lep govor in trobentaču za odigrano Tišino. Iskrena hvala kolektivom KZ Laško, Profagus Celje, Tim Laškó in Ovos šentrupert ter vsem, ki ste darovali cvetje in sveče in pokojnico pospremQi k večnemu počitku v njen prezgodnji zadnji dam. Žalujoči vsi njeni 1464 Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš le iz in mi, ki smo bili ob tebi poslednje dni. ZAHVALA Ob boleči Izgul^l drage žene, mame in babice SILVE LAPORNIK iz Tevč pri Laškem (1.1.1945-22.10.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala dializnemu centru Neirodial in prim. dr. Močivniku za dolgoletno skrb in imdeaje potrebne pomoči. Iskrena hvala tudi Romanu OŠlaku ln Tatjani, društvu Viv4, Sabini Žumer s Slavcem za izkazano neizmerno pomoč, Stanku Seliču za poslovilne besede, Leonu Polancu za odigrano žalostinko in Jasni Bezgovšek 1er sorodnikom, sosedom in prijateljem za ponujeno pomoč, Žalujoča: mož Avgust in hčerka Klavdija z družino S004 tisti, katerega imamo radi, nikoli ne umre. le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče BERTE ZALOKAR z Rožnika 16 Uško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v ležkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovane maše, cvetje, sveče in izraze sožalja. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Laško, delavcem Komunalnega podjetja Laško, govorniku za ganljive besede slovesa, pevcem, godbeniku ln gospodu kaplanu'za opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogreSali L457 KINO PLANET TUS Sp«ndodlđo9.11 KinmitDfnfi ti prUrb^ifa pnvieo Ú9 spniMinlii pngrtflu. ai. J9«:V90(iKabrfZFlr9« 18.10 Dtfnnii Barry ■ tes ini • komidifa 10.00. U.00 Mu ■ Mig«* aiùrrtrv^ 14.00. I1ÔÔ Wrnx'Snmni ^2.00 PnnoM Uni • ftnrt^aň ]m Utfma smrt • akcijski triler 13 30 15.50.19.30, 20.60.23.59 NidiHl JkIu«c Ttiic a K- glisben 1120.14.«L 17.00,19.20, 21.40,2S5S Moja griki rvurtin • komed^ 11.40.14.10.16.20, Î8.40. 21JÏ0.23,J0 Kadom wifcj * zrtanstww fanMiCn« alcafa 12.M 15-20.17.SJ, 19-3a 21.36,23,3S pBfitnict a iriM» • kHimSia J2SL 16.30.19.00.21.30.^5 Ugnbimawtníi PribM 1 23-^vna 20.30. 2ZS0 Vviim-anmímai-30 mhniníann 1100. moa 2igi VI • gipdjcvka fm 9:0S-dr«ma Jigsnita: pr«4*lsvB 90 vs«k dan /VWfSfnV 9 y pvAt «7 f MÚ0A7 nradrtawaitžAolotfMítofo ISJUU 19.00 GaJeri|a flevnDc Kionkowska Ceije_ Overview, Owthnù, Overflow odprpe rmsùïve Ann£ Vâierie Case in GUlesaDesplûnijuâsa (Pranája) 19.00 Dom KUD Svoboda Griže_ 25. kavarniški večer gosr TbmaŽŠturm, glnsbaMîhûAm-brož 19.00 Galerija A^ Velenje_ Berger in PrUnig odprtje razstave dveh avstrijskih sli- kojjev 19.00 Galerija Mozarje Ex-tempore Mozirski gaj 2009 odpr^ razstave UkovrUfidel II aih torjev; sodeli^eta Jiire in Mifm Smir-nov OStirz violino in klavirjem 20.00 Narodni dom Celje Dazna b kameUjanri koreodrama v režiji Igorja Jelem 21.00 Mestni kino Metropol_ This fire koncert Nerd smile (Hrvaška) MALI UNION PCTIK 1&00 RAAM 2009:OMiprilnAmikB'dï*u- mintamí 20,00 Skrivtio«t*drMna SœOTA 18.00 amvncst-drama 20.30 AkM M. Karin Sanutno potiinnia • do* ftopiRTtBmi ígmí KOaJA 18.00 Alma H. KafiK SanwtDO polpvwj» • do- kmnantvréipan 20.00 Skrívnnt • dnma SLOVENSKE KONJICE HSBJA 20.00 te im|9 bina • nvnafiij&nB konwdi)i ROGAŠKA SLATINA SOBOTA 17.00 CacQ aMil • bngnfik« dOvni 19.00 Slovanka-krmiiulna drame (tfDQJA 17.00 Slnaiika • biminaha drama 19.00 CaoCbaMl-tamfHfiia drama I PRIREDrrVE prrEKr6.it. 17.00 Gaierija Mozirje [z oď v OČ! s toâobno umetnostjo okroglo mizo bo vodil dr. Jožef Ma-hanč td.OO Galerija Nikca Celje Jaglenka teban odprtje spominske razstave del ne-davno premiwilesUkarke 18.00 Zgodovinski arhiv Celje_ DežeUbkijenibiio dr Mtfia Kosi bo predaval o Posa-vir^ med Kranjska in Štajerskood JI do 1$. stol. 18.00 Savinov saJon Žalec_ Andrej Strahovnik Oi^rtje razstave fotografij 18.00 Mestna občina Velenje Spoznajmo sladkorno bolezen zdravstveno predavanje Damjana Justineka, dr. med. S0B0TA,7.11< 12.00 Krčma TamKoUftri Celje_ Koncert Okteta 9 17.00 Grad Pod sreda_ Mejaši mojib gmajn predstavitev pesniške zbirke Milenka Stroška 18.00 Kulturni dom Šmarje pri JelSah Asd knma izvedba gledališko-plesne predstave v izvedbi mladinskega MKKNetek in otroške gledališko-plesne skupine Zvezde veiera 18.30 Kulturni dom ^tjur_ Zdaj za ori pesem o svobodi zborovski )incert pesmi Raskfva-na Gobca 19.00 Dom 5v. Jožefa. Celje_ Radio Plamen komedija Radia Ognjišče t^jK) MgstnUdno Metropol_ Danijel Bedrač boerusidvečerzgpsti 19.00 Kulturni dom Slov. Konllce Kralj Ubu korriedija v izvedbi mladinske gledališke skupine Kriplčki 19.00 Kulturni dom Ponikva_ Pozna d^tev igm v izvedbi dnmiskeskupineKD Bratov Dobrvtinšek Škofja vas 19.30 KUP Zarja Tniovlje_ Novačanova srečanja - komedija Ta boi teatra XPD Josipa Unnižar-jaKranjskaGora 20.00 Narodni dom Celje_ Dâjna 8 kamelijami koreodroma v reňjiigorja Jelena 20.00 Mladinski center Velenje_ Not ior saJe odprtje fotografske razstave Ebisa Padoim 21.00 Mestni kino Metropol_ Lady bird'« night NEDELJA« 8.11. 10j)0 Romarska ceckevnaBrinjevigori Koncert àb 240-Ietnjci cerkve 17.00Dom II. slovenskega tabora Žalec Noč v Benetkah opereta v izvedbi KD Koral laško tn Celjskega pevskega društva 17.00 Dom kuJ ture Velenje_ V. MOdemdorfen Mrtve duše predstava Gledališčapod kozolcem Šmartno ob Paki 17.00 Športna dvorana Zreče__ Pomlad v Jeseni korieen ansambla 2^ka pomlad 18.00 Dom kiajajiov Galicija_ Pozna trgatev igra v izvedbi dramske skupine ÎŒ) Bratov Dobrotínšek Škoffa vas 20.00 Narodni dom Celje_ Dama $ kamelijami koreodrama v režiji Igorja Jelerm 20.30 Center Nova Velenje_ Kaja Draksier AcropoUs kvartet džez končen z gostjo Sanem Kalfa PONEDELJEK. 9.11. 15.00 Dom 3(. slovenskega tabora Žalec Ročna dela invalidov odprtje razstave del SanovMedob-Čisk^ drujiti^a invalidov Žalec 17.00 Osrednja knjižnica Celje_ Prehrana v ID. življenjskem obdobju predavanje Franca Boijaka 18.00 Medobčinska spIoSna knjižnica Žalec_ Za otroke Yunana dobrodelna akcija Petra Zupanca •razstava fotografij 19.00 Dom It. slovenskega tabora Žalec &oica in Policijski orkester dobnxîeini karicstJ^otary dubaZa' tec 20.00 Narodni dom Celje_ Dama 8 kameii jami koreodrama v režiji Igorja Jelena RAZSTAVE h- -fi'i a »ii^-il Pokrajinski muzej Celje: AlmaM. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica Muzej novejše zgodovine Celje: Darinka Pavletič • Lorenčak • Savšnja, reka mojega Življenja» do 15.11. Galerija sodobne umetnosti Celje: Prepovedana smrt; likovni projekt $e v likovnem salonu in Špicalski kapeli, do 20. 11. Galerija likovnih del mladih Celje: Daljave; likovna de!a Darje Šte-fančiC,doI3. JI Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Dom sv. Jožef Celje: razstava del likovne kolonije Proiempore. Celjski mladinski center: likovna dela Mie Špindler Šolski center Celje: Fotografiram, torej sem; vseslovenska fotografska razstava srednješolcev, do 30. J i. n. Osnovna Sola Celje: Bistvo očem skrito, srcu odkrito; vseslovenska fotografska ra2stava osnovnošolcev» do 30, IL Mestni kino Metropol: Cerkve -razstava fotografi Francija Horvata. Hotel Faraon Celje: Dober dan. Celje!. likovna dela Staneta JakSeta -Stanča. I. Osnovna šola 2alec: 14. bienále otroâke grafike, do preklica. Hotel Wellness park Laško: Voda. telo, zvezdno nebo; razstava Likovnega društva LaSko. Dam kulture Slov. Konjice: Domača obrt na Slovenskem, intarzije Francija Rateja. do 14.12. Stik Laško: razstava del Žarka Vrez-ca,dc2C- Ji. Muzej Laško: 20 let mažoretne de-javnosti v La Skem Anina galerija Rog. Slatina: dela Izidorja Jelovaca, do 29.11. Prostori ŠD Sedina Dramlje: Raz-bojnikGuzej med krivico, maščevanjem in [egenćo, do februarja 2010^ Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umelnostnoz^odovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor). Pokrajtixâki muzej Cdj^ Planina pri Sevnici: Etnološka ^Irkašmld. Zgcffnji trg Šentjur ^alrta arheoloSka razstava Rlfnik in nj^ovl zakiadi. Ipavčevd hi$a Šentjur Ipavca • ^v-l)enjein àéo Gustava in Beijaminalpavca. Muzej l^ško: Laško-potovanje skozi čas; Geoi^ja okolice USkega; ^ívcrvaiv tvo in zdraviliški turizem. Knjižidca GimnaziJeCelje ■ Center; likovna dela dijakov umetniSke Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stal' ne umetniške zbirke. Uradne ure: Ob ponedeljkih in toridh 11.00-14.00, ob sredah 9.00-16.00, ob četrtkih in petfdh 17.00-19.00 ter ob sobotah lO.OO-U.OO. Redno dogajanje: Vsako sredo U.0O-Î6.00 in vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure v prostorih KŠOC na Mariborski 2; Prodaja Študentskih twnov Uradne ure: pisarna. Cesta Miloša Zi-danâkâ28 (športni park]: petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka všportnem parku» odbojka na igrišču pred OŠ Hruševec Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00-19.00. pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5. Šentjur. KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi v soboto. 7. novembra, na izlet na goro f^ut (Gora SleČ - 2.035 m) na jugozahodnem robu Furlanske rUžine v Italiji. Odhod avtobusa s parkirišča pred garažno hišo na Ljubljanski c. v Celju je ob 4. uri. DRUSrVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 Sent - slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6-pisama, 3000 Celle tel št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM l^leion 492-40^2 DRtóTVO SOS TELEFON 2A 2ENSKE IN OTROKE* ŽRTVE NASaJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in . praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos^drustvo-sp^,^ ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24. 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve Muzej novejše zgodovine Celje: â-veti v C^ ju. Zobozdravstvet^ . Otroški muzej Hermanov brlog: Krašfá ovčar pri Hermanu Usjaku. Fotografů atelje Josipa Pelikana : stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuhaica (Pokrajin-slg muzej Celje); HetiSke tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota): Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka C^Ije, razstavni prostor Salona pohištva Tli-pex Celje, gostišče Hochkraut Tre-merje, restavracija na celjski železniški postaji» Celeia park Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Ge^aka. Galerija Dan: prodajna razsiava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja ^je: prodajna razsiava izdelkov iz serij Nature In Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Os^co;^ Kogoja ter gcâiik Rudolfa španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbari), dragulj kulturne dediščbe -zdravilna zei^, stalna razstava Mzr^ Gdter smoci v.'.'.i: Uradne ure: od torka do petka 12.00-20.00, v soboto 9.00-12.001er 15.00-20.00. V ponedeljekzaprto. Aktuakio: •možnost najema glasbene sc^(vpro-štorih Društva 5M0CL] - brezplačen tečaj račurialništva za začetnike (mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim -ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12.00-15.00 - bre^lačne inštrukdje matematike za osnovno- in srednješolce - igranje namiznega tenisa od pone-deljicd do petka ' bi^lačen intaaktivni tečaj francoske^ jezika za začetnike, od 15 do 30 let • možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi fTUC mfadnsH Redno dogajanje v dvorani*. KUDSupefsiar. ple$> torek 16.00-18.0Ó. vodiCvetana; breakdance: ponedeljek» sreda in petek 15.00-18-00, vodi Dejan Gregi; VS Styling: sreda ob 17.00 in sobota ob 10.00, vodi Vladimira Skaíe. življenju; Kocenova4-8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 družinski INŠTmrr bužina, telefon: 03/492-55-80 Skupine; zastal, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU •ftlefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28- DRUŠTVO OZARACEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4,3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupma: Mnedelfek-petekod8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 49: Uradne ure: 492 57 51 in sreda odM3.ure- DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INSTITUT ETEOS 031555 844, www.eteos.si, inícMg>eteQs^sí. Gosposka ulica 2, Celje Svťtovcuija in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstniKov. Srečanja za starše z otroki do61eta starosti. Podjetje NT&RC. d.o.o. Direkten Srečko Srot Podjetje opravlja Časopisno-založniško. radijsko in agendjsko-iržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax; (03) 54 41 032, No-« tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 BIJR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpei^n Veler. Nan^nine: Majda KUnšek. Mesečna naročruna je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. številka iransakcijskegaračuna:06000 0026781320. Nenaročemh rokopisov in foto^afij ne vračamo. Tisk: Pelo, d.d., Tiskarsko srediSče. Dunajska 5, RADIO CELJE direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvlrn h^amestnicaodg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: {gor Šariah, Klara Štefanec Oblikovanje: www.mmjadesign-com E-mail uredništva: tednik^nt-rc.si E-mail tdmičnega uredi^štva; tehnika.iednik®ni-rc.$i Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informatiwiega programa: Janja Intlhar E-mail: radio(®nt-rc.si. E'mail v studiu: mfo@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kiu'alt, Rozmaří Petek, Urška SeiiSnik, Branko Stamejčič, Simona šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi o^aie agencijike storitve. Pomočnica direktora in vodja Agencije: Vesna Lejič Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor KleoovŠek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Srečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)5443 511 Sprejem o^asov po etekt. pošti: agencl)a@>nt-rc.si NOVI TEDNIK 31 Nagradna križanka POMOČ: APARRI-prislaniiće na severu Luzona, IŠIKAVA-japonski pesnik (Takubotu), TR£BUNKA«nekdanie Uboriiče severovzhodno od VaHave Nagradni razpis 1. nâgrâda: darilni bon za nedeljsko kosilo zâ 2 osebL v Hotelu Evropa v Celju 2. nagrada: darilni boû v vrednosti 20 evrov Wellness centra Aspara v Šentjurju 3.-5. nagrada: vstopnica za 2 osebi za drsališče ali bazen Golovec. ZPO Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jili bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, BOOO Celje do četrtka, 12. novembra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je Izšla 30. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz st. 85 Vodoravno: STIKS, TIVAT, EPIKA, VA, ŠT, ALANI, GROBOV, POD, SAS, KVART, CRT, VLOGA, RI2VANEC, KEATON, ODBIREK, SRČNOST, SREN, MASTIKA, LO. ASONANCA, ETBl, TVAR, ONA. UE, SL, ED, STIK, RTIČ, TERMINATOR. NANA. ATEBRJN, LOKE, VP. DAVE, ŠIK. PORTAL, ILIRKA, LEOŠ, UU, OER, AVREOLA, ML^. NC. N-ADTLAK, AD. Geslo: Dan spomina na naše mrtve. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v HoteluEvropa v Celju, prejme: Marija Gai, Šmartno vRožni dolini iy 3201 Šmartno v Rožni dolini. 2. nagrado» darilni bon v vrednosti 20 evrov Wellness centra Aspara v Šentjurju, prejme: Tilka Jožič, Dušana Kvedra 24, 3230 Šentjur. 3.-5. nagrado, darilni bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut, prejmejo: Ana Mastnak, Celjska 57,3270 Laško; Niko Drpić, Parižlje 85, 3314 Braslovče in Vinko Deželak, Pot v.Konjsko 27, 3212 Vojnik. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 a 9 10 11 12 13 14 15 16 17 26 19 20 21 |22 1 -J 23 24 ime in priimek; Naslov: _ OVEN OruL Ukrotili boste nagnjenje do tveganja in prenngljenih skkpov, karvamboprineslopre-nekateri uspeh, v službi in tudi povsem zasebnih zadevak. TU-di partner bo znal cenili to pozitivno spremembo^ On: Namigi bodů v$e preveč prozorni, da bi lahko še ustvar-jaU vtis, ,da vas resnejša ljubezenska zveza sploh ne zanima. Prepustite se Čustvom in kaj kmalu se bodo pokazaU povsem konkretni rezultati. Ona: Prijatelj vam bo vrnil milo za drago. Ne delajte se uža-ljen£, raje poglejte si^et okoli sebe na bolj realen način. To vam bo odpriû povsem nove vidike, ki pa ne bodo tako sijoči, kot ste si jih predstavljali. On: Nekdo vam že dalj Časa izkazuje naklonjenost, vi pa se nikakor ne morete odločiti, Ne omahujte, drugače vam bo velika prilotnost splavala po vodi. kasneje pa si boste očitali svojo neumnosti mmm Ona: Ne ženite si preveč k srca, da ste se ob prevroči juhi opekli; to bi se lahko zgodilo tudi drugim. Brez tveganja pač ni uspeha. Svoj pogled usmerite v lepši jutri, ki vsekakor pň-hRja ' počasi, a zanesljivo! On: Ljubezen bo prišla sama od sebe, čeprav si boste dopovedovali, da vam nekdo nič ne pomeni. Na konca boste vendarle spoznali, da tudi vaše srce ni tako trdo, kot se vam dozdeva. Ona: Prišel bo dolgo pričakovan odgowr, a ne pričakujte preveč, saj ste hitro lahko razočarani. prejmite ponudbo, ki vas &ka že dolgo, saj se za na videz nezanimivo r^o skriva kup prijetnih stmnskih učinkov On: Priznali boste svoje po-mûhjkljivosti in si s lem prid£h bili marsikatero simpatijo tako na poslovnem podrodu kot tudi v ljubezni. Skromnost se vam bo tokrat vsekakor pošteno izplačala. DVOJČKA ^ I STRELEC ^ Ona: Spoznali boste, da ste všečnekomu^ ki vam lahko ruidi precej več, kot so vaše sedanje zmožnosti. Prijeten konec t&l-navas bo prevzel, po drugi strani pa bo pri nekom vzbudil pmvi val ljubosumja. On: UgotoM boste, da se ne splača, zato raje poskusite nn drug način. Pametno bib, če bi se o vsem pogovorili s partnerko, ki vam bo vsekakorznola svetovati. Včasih je dobro upoštevati tudi nasvetè drugih! Ona: Posvetite več pozomo-^ sti okolici, saj vam nekdo odkrito izkazuje naklonjenost. Imate izjemno priložnost, da si polepšate sicer dolgočasen teden. zđto je ne zavrzite. Raje uživajte, dokler še lahko/ On: Odšli boste po nakupih in prav zaradi partnerke boste potrošili mnogo več denarja, kot ste bili pripravljeni v začetku. Občutek bo sprva sicer prijeten, vendar bo dermmica làw nekako preveč pusta. Ona: Stvari se vam presenetljivo hitro odvijajo. IMi ta teden bo zelo pestro. Važno je, da se ne zmedete, saj i>f se vam tako (jalovih tudi tisti rmčrti, ki so bili že skoraj izgotovljeni. Samo počasi in sigurno ... Orv Samozavestna drža vas bo rešilapredukanostar^Šežen-ske. Uspeli boste rešiti najvažnejše, medtem ko bodo manjše izgube neizbežne. To ne bo tako zelo pomembrw. saj je uspeh že skoraj tu. KOZOROG Ona: Deležni boste kopice kompliw£ntov na račun svoje poslovne odločitve izpred nekaj dni. Očitno ni ostala povsem neopažena. Sedaj je Čas za praznovanje, zato ga tudi izkoristite. On: Vprašanje je, ali bo po-sbvnapartnerka privolilo, v razmerje, ki nima s poslovnos^o prav nobene 2veze. Hitro se vam lahko zgodi, do se boste sami zapletli v mreže, ki ste jih ruistavili nekomu drugemiL LEV I VODNAR ^ Omr Pazljivo boste poslušali nekoga^ ki vam bo želel samo pomagaxi, s lem pa se boste v veliki meri uspeli izogniti težavam, ki vas obdajajo. Pokažite mu hvaležnost in ga vključite v svoje poslovne načrte. On: Zakaj se razburjate zaradi malenfčosti? Če si boste te stvari tako gnali k srcu, seprav řoWco zgodi, do boste zamudili življenjé. Pojdite v družbo in. si privoščite malo zabave, ki šteje več kot potrebni. DEVICA ^ Ona: V službi vas bo pričakalo ceUi kopica pomembnih opravkov, tako da boste te stežka našli kakšen prost trenutek zase. KljuĎ vsemu ne boste zabili na pomembno obletnico osebe, ki vam veliko pomeni Om Partnerka vas bo spravila v izredno dobro voljo, ki bo trajala še globoko v konec tedna. Izkoristite prijetno vzdušje in se pogovorite o svoji skritih željah v povezavi z vajmim sfcupni'm Življenjem. Ona: Odpartnerjabostezahtevali pojasnitev preteklih dogodkov, on pa vam bo ustregel. Ko boste izvedeli resnico, vam bo odleglo, saj ste se bali. da je vsega konec. Resnica je ravno nasprotna. On: Nekdo vas bo zas^iol z lepimidarili,.vendarpazite, da vas ne bodo preslepili z lepimi besedami, saj ni vse roJco, kot izgleda. Globoko v sebi se boste spominjali podobne priložnosti, ki se je končala presneto slabo. Ona: Dlje kot boste odlašali zodločitvijo, slabšebo. Vseska-paj je zelo enostavno, zato ne napihujte stvari. Ne omahujte, uresničite načrt, fci vam bo prinesel obilico koristi -Če celo več, kot mislite ... On: Straft pred posledicami vam brani, da èi se zapletli v avanturo Če boste dovolj diskretni. lahko to izpeljete brez večjih težav. Seveda pa je vse odvisno le od tega, ali boste uspeli obdržati jezik za zobmi.., ASTRO, Plin, 4. Celje 090 4208 S Pestro potovanje čez brboncice Pred martinovira se v knežjem mestu zbere cvet slovenskih vinarjev »Danes sem bolj oa slabem glasu> visski letnik pa nikakor,« je na vsakoletni pok u $1 ni mladega vina v Celju prisegal vinski podjetnik Gregor Vovk Petrov-ski s soprogo Tanjo Vovk Petrovski. »Letos nam je vinarjem narava dala ogromno, takSnih vin si lahko le želimo,« je pozneje pritrdil vinar Joško Saksida iz Vi* pavske do Line. Na tej vinski pokuSini v Ce-JJu se v organizaciji podjetja Vilica vse od leta 2000 zbira precej od najbolj upoštevanih imen slovenskega vinarstva, ki so poslovni partnerji podjetja. Letos so začeli s pitjem peni ne vinarja Franca Jankoviča Iz okolice Rogaške Slatine, nekdanjega dolgoletnega komerclabiega direktorja Steklarne Rogaška, ki ga je za ustvarjanje peni-ne navdušila strokovnjakinja iz Ljubljane. Če to zmorejo Primorci, zakaj ne bi tudi Štajerci, ga je vzpodbujala, je povedal zbranim. Prvo mlado vino je predstavil Boštjan Protner, čigar vinograde lahko občudujejo potniki ob novem avtocestnem priključku Maribor-vzhod. Nato so se vrstili ra-nina Danila Steyerja iz okolice Gornje Radgone, mladič Bogomirja Valdhubra iz Sve-čine ob avstrijski meji ter §e mlado vino Alojza Gauba, ki se od letos v sosednjem Špičniku ter dobesedno lik ob meji lahko ponaša z novo kleijo. »Pri Gaubovih imajo tako dobra vina, da se lahko od njih naučijo marsikaj še severni sosedi,« je menil vodja pokušine Edvard Kužnik iz reda vitezov vina., PokuŠino iz mariborsJ^ okolice so končali s falotom mag. Janeza Valdhubra, strokovnega sodelavca na fakulteti. Rdeča vina so predstavljali predvsem znani Primorci, 2 najvišjih leg Goriških brd je prišel na pokušino vinar Aieksej Erzetič, čigar posebnost je klet 2 vinom, ki je uskladiščeno v ogromnih glinastih amforah tz Gruzije (v največji je mogoče hraniti do 2500 litrov vina). Poleg že omenjenega Vipavca Saksi-de se je pojavilo v knežjem mestu še veliko vinsko Ime iz Gradnikove Medane v Goriških brdih. Stojan Ščurek, ki ima večino od 17 hektarjev vinogradov na ozemlju Italije. Na celjski pokušini Ščurek ponavadi reče: »Naj vino samo govori!« Vsaj eden od njegovih petih sinovpa je veliko bolj zgovoren ter Šaljiv. «Pri nas doma nas je kot ščurkov,« je nasmejal zbrane na eni od prejšnjih celjskih pokušin. In še to: vse to vino so pokušali ob ekoloških sirih rosno mladega Amadeja Kunca s kmetije v Podvrhu pri Braslovčah. Da o Martinovi jedači Hotela Štorman in Srednje Šole za gostinstvo in turizem Celje, ki je sledila pokušini. ne govorimo... BRANE JERANKO Foto: Grup A S tradicionalne martínova pokušinavHoteluŠtonnanvCflIju.kjerse zbere precej velikih imen slovenskegawnarstvatervelíkovinoljubov. Odleve proti desni Edvard Kužnik, Gregor VovkPstniv$ki. Franci Jankovie, Boštjan Protner, Bogomir Veldhuber, mag. Janez Veldhuber, Stojan Ščurek, Alojz Gaube, Josko Saksida, Aieksej ErzetiČ ter Danilo Steyer. • t Primorci driijo skupaj. Brici še posebej. Vinarju Stojanu Ščurku (levo) pomaga pat sinov, kiselalijo.dajihje kot ščurkov, viner Aieksej Erzatič pa sa lahko ponaša zvinom, ki ga spravlja v ogromne amfore. RosnomladSavínjéanAmadejKunc(nafotografTÍiskupejzočetom)sejena pokusinivina ter še kje že uspešno predstavil s svojimi opaženimi siri.Zzanimanjem ju opezuje direktorica Vitice, Tanja Vovk Petrovski. Začelo se je s panino. Vodja vinske pokušino Edvard Kužnik (levo) ter Franci Janko* vlč. vinar Iz okolice Rogaške Slatine, kije bil dolgoletni komercialni direktor Steklarno Rogaška. Na Martinovi pokušini znanih Slovencev ni manjkalo. Gostitelj, gostinec Zvone Štorman ter Celjan IvoUmek, nekoč član legendarnih Belih vran ter direktor Založbe kaset inplošč RTVSIovemia(nalevi).