Gospodarske stvari. Grozdni sukač ali kiseljak. Po aekaterih viaogradih dela letos grozdai snkač. — Nemci mu pravijo Sanerwurm — veliko škode pa ljudje tega ae vedo. Potem pa se čudijo, kam so številai kabraki promiaoli. To je zakrivil aiajhea rumeao-sivkp.sti metuljček sukač ali kiseljak. Profesor Erjavec ga je laai dobro opisal v sv. Mohorjevih kajigab ,,Naše škodljive živali". Kdor jih Bima, naj pa sledeče prebere, da bode vedel, kako ta škodljivec škodo dela. Konci meseca aprila ali prve dai meseca maja, kakor je aamreč vreme, pride raetuljček iz prezimivše babe na daa. Po dnevi se akriva pod listje, po aoči pa leta živahao okolo tje do svetlega jutra. Kmalu potem odloži samica svoja bela ia svitla jajca za mladi zarod. Za štiraajst dai izvali se gosenčica ia zvleče s svilastimi aitkami nekoliko cvetnib popkov skupaj in sredi njih sedeča, požre jih polagoiaa. Ko je z eaim ograbkom gotova, napravi si drazega ia tretjega, ter aaposled, ko se je v tem nekolikokrat prekožila, doraste ia se spasti ob aiti aavzdol ter se zabubi v belem apredku za trsovim lubom in po druzih kotičkih, časi pa tudi oade, kjer je žrla. Goaeaica je s prva bela, glavo ima pa črno in po hrbtu rudečkasto progo. Ob straneh in zadaj je aekoliko kosmata. Pozaeje je rasa ia meri dorasla 12 milimetrov. Uže sredi meseca julija leta metulj druzega zaroda, ki je se ve da maogo številaejai od prvega. Oplojeae samice polagajo aa grozdne jagode, ki so zdaj viže precej debele. Najljubše so jim trte z gosto aabitiaii grozdi ia z mebkimi jagodami. Mlada goseačica zavrta se v jagodo in oade aastaae modra pika ia sredi nje lakajica, skozi katero se je škodljivka zadolbla v jagodo in skozi katero tadi izriva blato, ki potem pogostoma na nitkah visi ob jagodi. Gosenici ena jagoda ni dovolj, temveč gre od jagode do jagode. Izjedeaa jagoda se usuši in odpade, pri mokrem vremeau pa gaije in se skisa. Ako se v trgatvi take jagode ae obirajo, temveč se grozdje mesti, kakeršao je, potem je viao kislo in nestalao. Odtod tudi ime: kis elj ak. Metuljčki naj ee love. Jako koristno je pokoačevaaje gosenic pomladnega zaroda. Goseaica se^ poišče sredi očitaega spredka ia se zmesti. Se hitreje gre to delo od rok, ako aa goseaico kanemo kapljico aeke tekočiae, ki jo gotovo umori. Tekočiao si napravimo, ako obarimo prostega tobaka ia tej obari prideaemo trideset odstotkov vinskega cveta (spirita) ia pet do šest odstotkov patoke. Pri tem nam dobro služi orodje, s katerim se v šivalae stroje olje kaplje, samo da aaj bode nekoliko večje. Najbolje pa storiš, ako zatiraš bube v zimskem stanu a tem, da odrgneš in odstraniš s trt ves stari mrtvi lub in očistiš vse poke in globelice aa trsn ia aa kolji. Pri tem dehi dobro služijo dratene krtače in nalašč za to aapravljene dratene rokavice. Ako ai tet pri roci, dober je tudi aož, ki pa ne sme biti oater. Vse, kar se je s trt zgulilo ali odrezalo, mora se pobrati ia sežgati. Splob je pa tudi v vinogradu gledati, da je čist in da imajo mrčesi v njem kolikor mogoče raalo skrivališč. Premiranje bikov ia licenciraajevvrsilo je se nže aa večih krajili sloveaskega Stajerskega. Došla so nam poročila iz Ljutomera, sv Lenarta v Sloveaskib goricab, Maribora, Celja. Slov. Bistrice, katera zaporedoai objaviaio! Pri sv. Lenartu vršilo se je to 5. junija. I. državno darilo prejel je Fraac Rajšp v Radehovi za l1/, leta starega bika Marijahoferskega plemeaa, I. deželsko darilo Jaaez Krarapergar v Cerkevajaku za 21/., leta starega bika domačega plemeaa, II. deželsko darilo tisti pa za 1 '/2 le^a starega bika domačega plemena skrižaaega z Marijaboferskim, III. deželsko darilo Jurij Bezjak v Lediaku za 2 leti starega bika, domačega ia Marijaboferskega plemena, IV. deželako darilo fgaac Sparovec iz gorajib Žerijavec za 2'/2 leta starega bika ia tudi dornačega in Marijahoferskega plemeaa ia V, deželsko darilo Ignac Rotman v Gasteraji za 3letaega bika, črao-belega, domacega plemena. (Dalje prib. Letina kaže po vsej Avatriji sredaje, zimine so povsod redke, pa klasje aarašča krep*ko. Koruza. v ječmen, oves krompir dobro kažejo. Sadovja pa Stajerci poprek letos ae bodo toliko imeli, kakor laai, jtem več pa sadjerejci po drugod, posebao na Ceskem, kder je laai z ajim spodletelo. Gorice kažejo dobro, kder je kabrnkov kaj. Ocvetelo bode vse lepo ia še ta mesec, viao utegae tedaj dobro prirasti. Hmelj pa je izvrsten. Sejmi. 2. julija sv. Ilj pri Slov. GJradci, Petrovee, Poleašak, Remšaik, Tiasko, 4. julija sv. Peter na Ottersbacku, Rečica, Vozenica.