Pastoralno leto evharistije kot priprava na slovenski evharistièni kongres, ki je naš po- gled spet osredotoèilo v evharistièno doga- janje, lahko odpira nova in nova obzorja, kot jih odstira prav Kristusova resnièna, stvar- na in podstatna (tridentinski koncil: vere, rea- liter, substantialiter) navzoènost pod podo- bama kruha in vina. V nekem razmišljanju me je moèno pritegnilo teološko sporoèilo “prebistvenja” oziroma “spremembe substan- ce” (transsubstantiatio), ki predpostavlja vero v “popolno spremembo”, ki se v obhajanju svete evharistije zgodi s kruhom in vinom. Podstati kruha in vina prepustita svoje mesto podstati Jezusa Kristusa kot Boga in èlove- ka. Ker je s tem izra`ena “skrivnost vere” (vzklik iz obhajanja svete maše po spreme- njenju), me omenjeno ni pritegnilo v smi- slu `elje po razumeti, kako se to zgodi, ampak me je prevzelo dejstvo, da je “sprememba” kot takšna pravzaprav temeljna kategorija krš- èanske antropologije in sploh vsega stvarjenj- skega in odrešenjskega dogajanja, s tem pa seveda tudi ena izmed osnovnih teoloških ka- tegorij. Ko poskušamo izpeljati bolj celovit pogled na `ivljenje in èloveka iz njenega zor- nega kota, jo zasledimo na dveh nivojih: en- krat kot spremenjenje, drugiè kot spremem- bo. Prva oznaèuje dosego dokonènega in traj- nega stanja, ki je predvsem v domeni Boga, druga pa stanje, ki ga je mogoèe spet izgu- biti in ga tudi pridobiti nazaj. Èlovekovo `ivljenje se dogaja na naèin spreminjanja. Kot sedaj do`ivljamo in razu- mevamo `ivljenje, lahko reèemo, da tam, kjer ni sprememb, ni veè `ivljenja, ampak se naseli smrt. Kakor je tudi filozofsko pojmovani èas pravzaprav zaporedje sprememb, ki jih lahko ujamemo v merske enote. Èe ne bi bilo spre- minjanja “odnosov” v naravi, med nebesnimi telesi na primer, bi èasa ne do`ivljali. = $   Poskušajmo dojeti spremenjenje (kot te- meljni dogodek pri obhajanju evharistije) in spreminjanje (kot dogajanje na drugih nivo- jih bivanja) kot temeljni teološki kategori- ji. Pravzaprav katoliške teologije brez njiju ni mogoèe v polnosti izpeljati. Vzemimo za primerjavo tri osnovne teo- loške nivoje dogajanja, stvarjenje, odrešenje, eshatologijo, in jih pretresimo pod vidikom te teološke tematike. Vse zgodovinsko-odre- šenjsko dogajanje se dogaja v koordinatah tudi teh dveh razse`nosti. Stvarjenje. Biblièno opisano in pojmovano stvarjenje nosi v sebi pomen “spremenjenja”: iz “niè” v “nekaj”; iz nebivanja v bivanje. Ob Bo`jem “bodi!” se nekaj globinsko spremeni, nepovratno spremeni. Nato pa se v stvars- tvu dogajajo “spremembe”, ko se ustvarje- nine iz ene oblike spreminjajo v drugo, iz ene- ga stanja v drugega: nekatere po naravnih za- konitostih brez vpliva svobode bitij, ki so tega sposobna, druge pa kot posledica èloveko- vih odloèitev v smislu uresnièevanja naroèila, naj si èlovek podvr`e zemljo in ji gospodu- je. Seveda se to dogaja tudi v negativni smeri. Odrešenje. V teološki perspektivi odrešenja se spet pojavljata obe obliki. Spremenjenje, ki nosi v sebi neko absolutno novost Bo`jega posega, se pojavi `e pri Marijinem brezma- $,."               # de`nem spoèetju, nato pri deviškem spoèetju Jezusa ali inkarnaciji ob angelovem oznanje- nju Mariji. To spremenjenje nosi v sebi te- meljni znaèaj prehoda iz greha v milost ali svetost. Na osebni ravni smo omenjenega te- meljnega spremenjenja dele`ni pri zakramen- tu svetega krsta in zakramentu sprave in po- kore, saj se v našem temelju (duhu) zgodi sprememba, ki je èlovek v svoji moèi ni spo- soben uresnièiti. Temu Bo`jemu posegu pa naj bi sledile spremembe, ki so v marsièem odvisne od èlovekovega sodelovanja in naj bi Bo`ji poseg nadaljevale v konkretnih `iv- ljenjskih okolišèinah; oblikovale èlovekovo eksistenco. Gre za izbiro moralno utemelje- nih èlovekovih izbir in dr`. To bi lahko ime- novali tudi napredovanje na poti svetosti, kjer mora nujno hkrati sodelovati svobodna èlo- vekova odloèitev, ki spreminja konkretne od- nose in èlovekovo delovanje na vseh podroè- jih udejstvovanja. Seveda se tudi to dogaja v moèi milosti, a vendar ne brez èlovekovega sodelovanja — konkretno je to zajeto v vsa- kodnevno uresnièevanje zapovedi ljubezni. V kršèanski duhovnosti je zadeva opredeljena kot “posnemanje Kristusa”, torej oblikovanje   “… da bi te z vedno veèjo ljubeznijo èastili pod podobo kruha kot svojega Odrešenika.” (Molitev ob pripravi na SEK) Del obhajilnega obreda: “Glejte, Jagnje Bo`je …”, foto: Janez Oblonšek.   svojega `ivljenja po Kristusu: upodabljati svo- je misli in hrepenenja po Kristusovih, svo- je besede in svoja dejanja po njegovih. Vstajenje. Na eshatološkem nivoju lahko vzamemo za izhodišèe razmišljanja velikonoè- no oznanilo vstajenja. Svetopisemsko ozna- nilo poudarja, zlasti pri Luku, telesnost vsta- jenja, ki se zrcali po dotikanju njegovih po- velièanih ran in u`ivanju hrane. In prav preko oznanila o Jezusovem povelièanem telesu lah- ko spet zaznamo neko “spremenjenje”, ki ga je bila njegova èloveška narava dele`na. Sho- lastièni teologi so to novost, ki nosi v sebi eshatološko spremembo, izrazili z nekaterimi lastnostmi povelièanih teles: nesmrtnost (im- mortalitas), netrpljivost (impassibilitas), tenkoèutnost (subtilitas) – izpopolnjena spo- sobnost komunikacije, gibkost (agilitas) – “neujetost” v kategorije prostora in èasa, ja- snost – prepojenost z Bo`jo slavo (claritas). In temu istemu spremenjenju smo pogojno zavezani tudi ljudje kot telesno-duhovna bit- ja. Naše vstajenje in povelièanje bo pravza- prav vrhunec našega spreminjanja v tem `iv- ljenju, ki se bo “izteklo” v veènost našega spremenjenja. & %      Vse, kar je bilo v Kristusovem zemeljskem `ivljenju vidnega, je prešlo v zakramente, je izhodišèni aksiom teologije o zakramentih. Zato je tudi v zakramentih mogoèe zasledo- vati zgoraj opisano dvojnost spremenjenja in spreminjanja. V zakramentalnem hermenev- tiènem okviru ju lahko zasledimo v delitvi zakramentalnega dogodka na delovanje “ex opere operato” (v moèi obreda samega), ki se nanaša na Bo`je delovanje v zakramentalnem obredu in omogoèa uèinkovitost zakramen- tov. Pri tem mislimo na nivo delovanja mi- losti, ki v nekaterih zakramentih privede do uèinka, ki ga imenujemo neizbrisno zname- nje (character), torej neko spremenjenje — do- gajanje na nivoju bistva. Drugi del zakramentalnega delovanja pa oznaèuje “ex opere operantis” (po delovanju delivca in prejemnika zakramenta), ki se na- naša na delovanje èloveka v istem zakramen- talnem obredu in lahko vpliva na veljavnost in rodovitnost v obhajanju zakramentov. Torej je uèinek tega delovanja bolj na ni- voju bivanja in zato nosi v sebi bolj znaèaj spremembe. Prav poseben primer je zakrament svete evharistije s spremenjenjem kruha in vina v središèu. Na tridentinskem koncilu sprejeti izraz za to spremenjenje je transsubstanciacija ali spremenjenje podstati kruha in vina v pod- stat Kristusa kot Boga in èloveka. S pomoèjo sodobnega filozofskega besednjaka, ki je bolj eksistencialistièen in nikakor ontološki, bi lahko uporabili izraza transsignifikacija (spre- memba pomena) in transfinalizacija (spre- memba namena). Vendar nam postane ta- koj jasno, da oba nimata istega obsega po- mena kot prvi. Zato lahko s prvim izrazimo teološko kategorijo spremenjenja, z drugi- ma dvema pa le spremembe. Pri evharistiji, kjer se torej po epiklezi, ki je molitev klicanja Svetega Duha, zgodi spre- menjenje podstati kruha in vina, se po isti molitvi zgodi tudi spremenjenje v nekem dru- gem redu dogajanja, v zbranem cerkvenem obèestvu namreè, ki prav pri obhajanju ev- haristije postaja tudi samo skrivnostno Kri- stusovo telo – Cerkev. Pri tem nastane resniè- na nadnaravna vez med vsemi, ki obhajajo evharistijo, ki jo je nato treba še konkretno uresnièevati v spremembah sredi vsakdanjih odnosov. Kdor obhaja evharistijo in je tam udele`en pri resniènem udejanjanju Bo`je lju- bezni, ki preko Sinove smrti na kri`u ljubi do konca, naj bi tudi sam uresnièeval mašno povabilo “Ite, missa est”, ki pomeni, naj gre- mo in sedaj v `ivljenju delamo in oznanja- mo to, kar smo pravkar do`iveli. Zato je za nas in za celotni organizem Cerkve slabo, èe ne `ivimo kot eno telo, kot na primer takrat,    # kadar udejanjamo individualizem ali celo egoizem. V evharistiji se zrcali celotna pot Cerk- ve, ki jo moremo prepoznati tudi v Lukovem opisu povelikonoènega dogajanja na poti v Emavs, v samem Emavsu in v odloèitvi obeh uèencev, da se nemudoma po “evharistiè- nem” do`ivetju vrneta nazaj v skupnost Je- zusovih uèencev. Ta pot je oèitno trodelna: - via purgativa – pot oèišèevanja (kesanje in prošnja za odpušèanje ter odloèitev za spremembe v `ivljenju) - via illuminativa — pot razsvetljevanja (Bo`- ja beseda je tista, ki nam razsvetljuje srce in korake) - via unitiva – pot zdru`itve (obhajilo, ki pomeni osebno zdru`itev z osebo Jezusa Kristusa). ' $                Odrešenje, ki se dogaja kot “pasha”, torej kot Bo`ji mimohod v Jezusu Kristusu, in je v zakramentih na skrivnosten naèin vedno posedanjen — še posebej izrazito v obhajanju svete evharistije, mora iz objektivnega dejstva v Kristusu postati subjektivno dogajanje po- sameznika in preko posameznikov tudi v skupnosti. Seveda je odrešenje odnosna in dinamièna resniènost in ne kakšna statièna danost. Dogaja se v procesu uresnièevanja osebnega odnosa med vernikom in Kristu- som, ki se je prav zato uèloveèil (incarnatio = umesil = postal meso = za`ivel kot èlovek v svetu greha), da bi se lahko na najpristnejši èloveški naèin sreèal s èlovekom. Odrešenje se torej dogaja takrat in toliko, ko in koli- kor èlovek zavestno vstopa v kontakt z Osebo Jezusa Kristusa (ki je druga Bo`ja oseba na èloveški naèin). S tem èloveška oseba in z njo èloveška narava vstopata v odrešenjsko do- gajanje, ki pomeni v temelju neki prehod iz stanja “padlosti”, neodrešenosti, na neki na- èin “pokvarjenosti” (odmik od rajskega sta- nja), kar v teološkem jeziku imenujemo iz- virni greh, v stanje popolne prenovljenosti, ki jo izra`amo s povelièanostjo. To dogajanje lahko opišemo tudi z naslednjimi preobliko- vanji èloveške narave: - deformata – reformare (pokvarjeno/spaèeno – obnoviti/ponovno oblikovati): izhajamo iz “pokvarjenega stanja” èloveške narave, ki ne potrebuje dokazovanja, saj ga nepo- sredno do`ivljamo, in ga v Svetem pismu predstavlja “izgon iz raja” prvega èloveka. Tega stanja èlovek sam ne more spreme- niti; potreben je Bo`ji poseg, saj rešitev iz duhovne resniènosti greha pomeni “novo rojstvo”, kar na neki naèin ustreza stvari- teljskemu delovanju Boga; uèloveèenje Kri- stusa pomeni vstop v to resniènost, njegova smrt in vstajenje pa zmago tega stanja in odprtost v svobodo Bo`jih otrok; v obmoè- ju zakramentalnega ustrezata temu “pre- boju” še posebej zakrament krsta in zakra- ment sprave, èeprav so vsi zakramenti ude- le`eni pri pashalni resniènosti, ki je edina vsebina vsakega zakramenta; zakrament kr- sta, ki pomeni potopitev s Kristusom v nje- govo smrt in vstajenje skupaj z njim, je vid- no znamenje tega osnovnega ponovnega preoblikovanja padle èloveške narave po Kristusu, ki se seveda zgodi v moèi Bo`- je ljubezni do èloveka; - reformata – conformare (obnovljeno – ug- lasiti/upodobiti): tako obnovljen èlovek naj bi se v nadaljnjem `ivljenju vedno bolj in bolj oblikoval po Jezusu Kristusu, se ug- laševal po njegovi Besedi; to se dogaja pre- ko meditacije in kontemplacije Kristusa na najrazliènejše naèine; z osebo Jezusa Kri- stusa je treba pre`iveti veliko èasa, se z njo “dru`iti”, da se èlovek prepoji z njegovim duhom, njegovo miselnostjo, celo z nje- govim naèinom èustvovanja ter delovanja; le tako poèasi èlovek sam priène misliti, èutiti, govoriti in delovati, kot bi na nje- govem mestu uèloveèeni Bog sam;     - conformata – confirmare (uglašeno – utr- diti): zaradi èloveške slabosti je treba do- se`eno stanje ohranjati in utrjevati, sicer se v duhovnem smislu nazaduje; utrjeva- nje je v glavnem te`ak, tudi boleè, pro- ces, ki se ob Kristusu dogaja po njegovem trpljenju; to je stopnja prilièenja Kristusu tudi v njegovem pasijonu, kar nikakor ni enostavno dogajanje in ni niè nenavad- nega, èe èloveka vedno znova potegne za Petrom, ki je `elel Jezusu prepreèiti to pot; a èloveška narava se lahko primerno utrdi le ob Kristusu, in to kri`anem, kot nam sporoèa apostol Pavel; - confirmata – transformare (utrjeno – preo- braziti): preobraziti ali transformirati lah- ko v tem primeru pojmujemo v skrajnem smislu kot povelièanje èloveške narave; a tudi to je proces, ki ni samo nekje v ne- gotovi prihodnosti, ampak je na skrivno- sten naèin `e “tu in sedaj”, èeprav “še ne” v polnosti; èe se èlovek utrjuje ob Kri`a- nem, se preobrazuje ob Vstalem. Ves ta proces spremenjenja in spreminja- nja se zelo oèitno dogaja v samem obhaja- nju svete evharistije, saj se ob osebno nav- zoèem povelièanem Jezusu Kristusu, Bogu in èloveku, lahko dogajajo prav ti prehodi. Vedno znova in znova. Najprej s posamez- niki, preko njih pa se lahko preoblikujejo tudi skupnosti in stvarnosti, ki jih tako pre- drugaèen èlovek `ivi v dru`ini in dru`bi, v gospodarstvu, politiki in umetnosti. Na ta naèin se v svetu in dru`bi spro`a odrešenj- ska dinamika, ki ima kozmiène razse`nosti in znaèaj. Po svetopisemskem razodetju je cilj   vsega stvarstva namreè v tem, da bo vsa re- sniènost prepojena z Bo`jo ljubeznijo in bo zanjo transparentna, da bo Bog vse v vsem. In kako to doseèi? Pavel Rimljanom opiše èloveka kot bitje, ki mu je Oèe v srce izlil svo- jo ljubezen: “Upanje pa ne osramoti, ker je Bo`ja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.” (5,5.) Izhajajoè iz Pavlove trihotomiène perspektive (èlovek kot telo, duša in duh) lahko izpeljemo, da je ure- snièenje èloveka najpopolnejše takrat, kadar Bo`ja ljubezen, ki je izlita v njegovega duha ali srce, prepoji njegovo dušo in telo tako, da je èlovek v svojih duševnih in telesnih de- jih prosojen za Bo`jo ljubezen. In kadar tudi v obratni smeri vse informacije, ki pridejo do èloveka na kakršen koli naèin, ta sprej- me in presodi s pomoèjo Bo`je ljubezni, ta- krat tudi najpristneje spoznava druge, dogod- ke in stvarstvo. Preko takšnega èloveka in nje- govih dejavnosti se tudi svet preobra`a po meri in v smeri Bo`je ljubezni, ki je Bog sam. In konèno, ali ni prav sveta evharistija vr- hunsko dogajanje vsega tega? Kje kruh, vino, voda, kadilo, barve, glasba, beseda, kamen … èlovek dose`ejo svoj zadnji in najvišji do- met bivanja, èe ne prav pri sveti maši? Ali še kruh kje bolj nasiti kot tam; ali lahko vino še kje tako razveseljuje kot tam; ali lahko èlo- vek še kje bolj osebno in neposredno stopa v stik z Bogom kot tam … ? Pri sveti maši na- mreè vse slu`i svojemu najvišjemu namenu, da pomaga èloveku pri uresnièitvi smisla in namena njegovega `ivljenja, ki je v slavlje- nju in èešèenju Boga in v njegovem “spre- minjanju” vanj.