NOVI TEDNIK 11. JULIJA 1974 ~ ŠTEVILKA 27 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN ,Aq|LO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO. SLOVENSKE '"^ KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC z urednikove mize Danes boste v NT opazili nekaj novosti.. Rekli smo si: poletni čas je prevroč za samo resne reči. Zato smo se napotili v različne kraje našega območja. Klepete in srečanja z bralci, občani, delavci, si lahhio preberete. Skorajda za vsakega nekaj je. Nismo si mogli kaj, da ne bi povprašali, kaj menijo bolj in manj navdušeni prista- ši nogometa o milijonskih nagradah nogometašev. Tudi praznovanj v Laškem, Žalcu, Strmcu in Planinski vasi nismo zamudili. Odločili smo se in danes vam predstavljamo naše praktikante, morda bodoče no- vinarje. Imate kak dober predlog za popestritev poletnega NT? In še nekaj — nudimo dober zaslužek študentom in upokojencem pri razširjanju naročniške mreže NT. Oglasite se v uredništvu. Vaš urednik ^EGRACUA MO.^ISKRA, GORENJE Vrstni red delovnih organizacij v naslovu bi moral biti lelcoIJfco drugačen. Kajti že pred leti so porasli upi, da se. |(^{a znašla 'pod isto streho dva izmed največjih delovnih ^i^lctivov na celjskem območju in pokazala, kako se mora ^^•pravno organizirano gospodarstvo povezovati brez po- lijj^/i pobud. Iz spoznanja, da svetovni tržni šestem za- jteua ustvarjanje velikih integracijskih enot. Samo velika fcrišdo modeme tehnologije bodo imela moč za gospodar- )jf) dolgoročno razvojno strategijo, ki se bo kosala s svetov- im tokovi sodobne proizvodnje. V Sloveniji smo se odlo- B 20 tako pot in s tremi slovenskimi velikani — Iskro, Go- nje, EMO — ustvarili žarišče, ki ima vse potenciale fčlo- eSe, materialne, razvojne), da raste iz svojega jedra in da Uje, da spodbuja vse sestavne dele žariščne proizvodnje, indrej Marine je pred dnevi v Celju dejal, da integra- pka celota Iskra-EMO še nima prave podobe. Najbrž bo vbi ocena z Gorenjem tudi še po enem letu. Važno je, 'C s takimi integracijskimi mostovi vendarle gradimo jedra, t zmanjšujemo, kot je nekdo dejal, zaostali pas nizko pro- tktimih, drobnih, nepovezanih in razvojno nebogljenih go- grških organizacij. Da se intenzivno vključujemo v čas mtveno-tehnološke ^evolucije, ki hoče hitrejše spremi- ifoije in ustvarjanje novih proizvodnih sil. Na gospodarski oder morajo stopiti tehnološke sile, ki iiiejo naprej. Slovenija pa je premajhna, da bi si izbrala m svoj prostor za nepovezano gospodarsko vegetiranje, nio so integracijske tvorbe, kot je Iskra, Gorenje, EMO, «tnilci preobrazbe v naših doslej mnogokrat preočitnih oz- gledanj in razmišljanj. Integracije so tudi pouk. Ne le zgled tistim, ki še okleva- ) in živijo prezadovoljni v svoji majhnosti. Ne zavedajoč t, da nima nihče pravice v integracijskih procesih stati ob Imi. Ce bi ne bilo družbene lastnine, bi bila kajpak stvar ^gačna. '^isto, da so integracije tudi pouk, pd lahko prenesemo »cef;sfco območje in na medobčinsko sodelovanje. Ni sme- *o io, da sta Gorenje in EMO združena nekoliko po ovin- "s^i poti. Sploh ne. Pač pa bi bilo družbeno in politično dopustno, če gospodarski organizmi na območju vendar- ' končno ne bi spoznali, da se morajo povezovati — lesna ^^strija, agroživilski kompleks, trgovina in industrija. In t kdo. ! A ne le V gospodarstvu. Le kdo bo mogel spodbujati ^^podarsko povezovanje na območju, pri tem pa spregle- iolstvo, kulturo, turizem in celotno sfero nadgradnje? . ° >e kratkovidno. ( ^leč od tega, da se mora povezovati samo območje in ;' 20 vsako ceno. Samo široka odprtost bo dajala celjski pečat vitalnega žarišča. Ta odprtost pa bi lahko slo- ■ J'^enotnejših dolgoročnih interesih naravne povezano- I <«moč;a ob upoštevanju vseh posebnih raznolikosti. , JOŽE VOLFAND fKOMUNALA , POD SKUPNO STREHO i balct^"^ gostiriskim kolektivom so zdaj sledili še komu- ' Javne ^'^^^ komunalni kolektivi v Celju: Plinama-vodovod, ; jQ 'sprave, Ceste in kanalizacije ter Pogrebno ix>djetje i btvi J^^i^ 2a delo pod skupno streho. Odlo&tev o zdru- !f ^j^^Pr^J®^^ referendumu. '"^>6ju ^® ^^"^ izredno zahtevnem delovnem pod- ' ^ So '^^^'^^ vprašanje, ki je dolgo časa tlelo med vsemi, -^%ra^^- ^^^™'3h za boljšo komunalno službo v Celju. kcntiiiT, ^i*^* pomeni nov korak naprej v reševanju celjskih ^ ^alnih vprašanj. »TganjlJ.^.^^J^ kolektivi bodo zaenkrat delali kot temeljne l>rinesi ^■'^ združenega dela. Druga faza združitve pa bo '^.^Ijnje spremembe. Na vidiku je nova organiza- ^ ^'Plinn^^ združila dejavnosti okoli gradenj, vzdrževa- jJr ^ toplovoda ter seveda pogrebnega podjetja. Na del ^ pobude o enotnejšem in zato tudi cenej- ^^'^ia^ tKxio bržčas rešeni s posebno pogodbo, kajti in- izvres^ Vrtnarstva, ki sodi pod okrilje kmetij- ^ ^omb^'^^^^^ komunalnih uslug. Odnosi do vrtnar- Čisto na kratko: nekdanjega grobejjškovega mosta v LatkovI vasi nI več. Razstrelili so ga strokov- njaki ljubljanskega Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Most je bil dolg 60 in širok 10 m. V njem so morali narediti kar 6000 vrtin, v katere so spravili 1500 kg eksploziva. Ko se je po eksplo- ziji razkadil dim, nI ostalo od mostu prav nič. Tako je slabotnejši odstopil mesto novemu, ki bo, upaj- mo, kmalu zgrajen in s tem bo tudi konec dolgih kolon vozil skozi Polzelo. Foto: DRAGO MEDVED OKTOBRA V SRBIJO v ponedeljek dopoldne je bila v prostorih občinske konferen- ce SZDL seja koordinacijskega odbora za pripravo »Karava- ne bratstva in enotnosti 74«, ki se je bo udeležilo 250 voj- nih pregnancev v Srbijo, predstavniki občin, mladine in tabornikov ter okoli 150 članov kultumo-umetniških skupin. Za kantvano, ki -e pomembna družbenopolitična akcija, je iz leta v leto več- je zanimanje. Vlak z nekda- njimi izseljenci in drugimi udeleženci bo odpeljal 11. oktobra iz Maribora. V okolici Kraljeva bodo prisostvovali vrsti žalnih komemoracij. GiO- sti tel ji so jih povabili tudi na proslave ob tridesetletnici osvoboditve Srbijo. Izseljen- ci pa bodo obiskali še domo- ve, kjer so jim med narod- noosvobodilno borbo nudili zavetišče. Udeležencem se bo- sta že v Mariboru priključili dve zdravstveni ekipi, ki bo- sta skrbeli za dobro počutje. Karavana bratstva tn enotno- sti se bo vrnila v Slovenijo 16. oktobra. Čeprav sodeluj« s sloven- skimi občinami kar devet- najst srbskih, so predstavni- ki obeh republik izrazili že- ljo po vključevanju novih ob- čin, tudi občin socialistične republike Hrvatske, l^mor je bilo transportiranih mnogo slovenskih izseljencev. Republika bo organiziranju karavane prispevala pet sta- rih milijonov, svet sindika- tov pa dva. Predsedniki ob- činskih konferenc so na seji poudarili potrebo po finan- ciranju iz republiškega pro- računa. Karavane bratstva in enot- nosti se bodo udeležili tudi predstavniki republiških po- litičnih organov, ki bodo s svojo prisotnostjo dokacali pomembnost akcije in pri- spevali k njeni svečanosti. Najlepše doživetje pa bo vse- kakor srečanje ljudi, ki so skupno preživeli najtežje, a tudi najsvetlejše trenutke ju- goslovanske zgodovine. VIDA ŠPENDL SOLIDARNA SOBOTA v soboto, 13. julija, bodo delovni ljudje in občani Slo- venije namenili enodnevni sobotni zaslužek za prizadete ob- čane potresnega območja. Solidarnost, ki veliko pomeni. So- lidarnost, kot jo zahteva naš bcalec MM Iz Celja v svojem pismu. Takole nam je napisal: »Potres, strah in hrup v Celju in njegovi okolici. In spet je naše partizansko Kozjansko najbolj prizadeto. Dolž- nost nas vseh je, da pomagamo tem ljudem, ki so v času NOB dali največ za današnji in jutrišnji boljši dan. Dolž- nost vseh poštenih in zavestnih ljudi Slovenije In Jugosla- vije je, da našemu partizanskemu Kozjanskemu in njegovem ljudem pomagamo prebroditi posledice potresa. Predlagam, da občinski odbori SZDL, sindikati. Zveze borcev, mladine In Zveza komunistov v občini in v delovnih organizacijah zahtevajo, da denar, ki ga porabijo za razne izlete in piknike ali druge zabave, namenijo prizadetim na Kozjansko. S tem bomo pomagali ljudem, mi pa ne bomo preveč prizadeti, ker smo lahko brez takih zabav. S tem bomo pokazali, da Kozjanci niso sami v nesreči.« 13. julij naj bo res dan slovenske solidarnosti za kos- jansko olmiočje. NOVI ČLANI ZK Kot na celotnem celjskem območju tudi v Celju ugo- tavljajo zelo ugodno spreje- manje novih članov ZK. Do konca- junija so sprejeli 273 novih članov ZK, kar je več kot v celem lanskem letu. Med novosprejetimi je 165 čla- nov starih do 27 let, velik del pa jih je iz neposredne proizvodnje. Tako šteje sedaj občinska organizacija ZK v Celju 3350 članov. Pred dvema letoma v Celju ni bilo niti 3000 komunistov, tako da je številčna in tudi strukturna krepitev celjske ZK res dob- ra. Zanimivo je, da je v 2^d- njem času zelo malo izključe- nih, pa tudi izbrisov iz evi- dence ali izstopov skorajda ni. v pokongresnem obdobju bi morali v vseh občinah na- daljevati z intenzivnim spre- jemanjem v ZK, še posebej pa s krepitvijo delavske ve6i- 1 ne v ZK. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 27 - 11.Ju|ij^ tmMOČJE KAJ s SREDNJIM ŠOLSTVOM? Prvi korak k enotnemu pri- stopu območja pri saniranju nerazvitega srednjega šol- stva je pomenil skupni sred- njeročni razvojni načrt, ki ga je sprejel svet osmih občin. Predvideno je bilo, da ob- močje, gospodarstvo in re- publika z ustreznim soinve- sticijskim deležem razširijo, zgradijo aii uredijo nekatere srednje šole. Na prednostni listi so bili: Šolski kovinar- ski industrij sko-metalurški center Store, Šolski center za blagovni promet, Gostinska Sola^ PedagošlU šolski center in kot najnovejši projekt Teh- niška srednja šola. In rezultat? Ze v novem šolskem letu (čeprav okrnjeno, brez telo- vadnic in brez urejenega oko- lja) bodo dobili novo zgrad- bo učenci Šolskega centra za blagovni promet. Uredili so SKIMC v Storah. S. V. os- novno šolo na Otoku bodo sprostili prostore Pedagoške- mu šolskemu centru in od- delkom višjih šol. Z novtm iolskim centrom za blagotmi promet bo dobila prejšnje prostore te šole Gostinska šo- la, v njene pa se bo vselila Delavska umverza Celje. Kaj bo s Tehniško šolo, se ne ve. In za^jj ne? Tudi zadrega s financira- njem Tehniške šole izhaja iz doslej premalo enotnega med- občinskega sodelovanja pri urejevanju razmer srednjega šolstva. Na primer: za Šolski center za blagovni promet so svoje obveznosti poravnali le v Žalcu, Laškem in Mozir- ju, svoj delež pa mora pri- makniti še republiška izobra- ževalna skupnost. Celje je za to naložbo, ki bo znašala čez milijardo in pol starih dinar- jev, samo prispevalo že 820 milijonov (njegova obveznost je bila 380 milijonov). Kako bo z dokončnim financira- njem Šolskega centra za bla- govni promet, še tudi ni jas- no. Celje je tudi samo prevze- lo breme pri prostorski raz- širitvi Pedagoškega šolskega centra in oddelkov višjih šol, kier se bo II. osnovna šola preselila na V. osnovno šolo. In končno — v zraku visi tudi ves projekt Tehniške šo- le, ker je samo Celje po po- sebnem družbenem dogovoru zbralo svoj del sredstev. Re- publika se še ni odločila, ker je šolstvo dobilo za naložbe samo najnujnejša sredstva. Občine celjskega območja pa kot sedaj kaže, projekta Teh- niške šole letos ne mislijo fi- nancirati, ker si za to nalož- bo niso pravočasno zagotovi- le sredstev. Ali pa je za to mlačnost še kak drugo raz- log? To so dejstva. Čeprav za- služi ta pregled nekaterih za- dreg v srednjem šolstvu ko- mentar, je morda dovolj, da se vprašamo: kdo bo odgovo- ren, če bodo srednješolci ostali pred vrati, ker ne bo šolskih kapacitet, ali pa če se bo Celje odločilo, ker ni drugih interesentov in sovla- gateljev, da bo gradilo sred- nje šole samo za lastne, celj- ske potrebe? Res je, da sedanji položaj nikamor ne vodi. Območje se mora dogovoriti za preudar- no sodelovanje pri graditvi srednješolskih zmogljivosti. ODLIKOVANJA PREDSEDNIKA TITA Prejšnji teden je sekretar medobčinskega sveta ZK nez Zahrastnik jx)delil Titova državna odlikovanja a^l goletmm družbenopolitičnim delavcem celjskega obmoe" ja. Red dela z zlatim vencem sta prejela: Vlado Gorišek in Emil Roje. Red rejmblike z bronastim vencem so podelili Vinfc^ Jagodiču, Štefanu Korošcu in Srečku Sentjurcu. Red dela s srebrnim vencem pa sta prejela Danica Bresjanac in Anton Venek. Jožku Rozmanu, Antonu Zimšku in Dušanu Burniku pa se je Janez Zahrastnik zahvalil za njihovo prizadevno delo in jim podelil priznanja medobčinskega sveta Na sliki: Odlikovanci s svojimi priznanji. 60 LET PETRA STANTETA v počastitev 60-letnlce narodnega heroja in častnega občana Celja Petra Stanteta-Skale Je predsedstvo celjske občinske skup- ščine skupaj z vodstvi družbeno političnih organizacij pripravilo poseben sprejem, katerega se je poleg najvidnejših predstavni- kov celjske občine in slavljenčevih najožjih sodelavcev udeležil tudi častni predsednik Zveze borcev Slovenije in prav tako častni občan Celja Franc Leskošek-Luka. Predsednik celjske občinske skupščine prof. Jože Marolt je v pozdravnem govoru orisal revolucionarno pot Petra Stanteta, ki se Je začela v Celju in kot je slavljenec sam dejal tudi po zaslugi Franca Leskoška, ki Je usmerjal takratne mlade ko- muniste. Peter Stante sodi med začetnike narodnoosvobodilnega giba- nja na celjskem območju, saj Je bil med ustanovitelji Prve celjske čete in njen drugi komandir. Pozneje ga Je pot vodila na odgovorna mesta v Drugo ^rupo odredov, v politično živ- ljenje in na druge položaje v JLA itd. Bil je tisti, ki je izgo- reval za revolucijo in se ji predal. Tudi njegovo povojno delo je polno prizadevanj za uresničitev ciljev ljudske revolucije. »Ko se ti zahvaljujem za vse, kar si dal in ti želim Se dosti zdravih let,« je dejal Jože Marolt, »ti poklanjam darilo (sliko Celja), ki naj te spominja na tvoje Celje!« Foto: MILAN B02IC TOZD Temeljne organizacije zdru- ženega dela smo formalno — pravno ustanovili v delovnih organizacijah že pred .nekaj več kot pol leta. Čeprav je 1^ čas prek3-atek za dokončno uveljavitev novih samouprav- nih odnosov v 2)druženem de- lu, nas je vseeno zanimalo, ali se je samoupravni položaj delovnega človeka v TOZD le menial. Morda se je menjal le samoupravni olnir, vse- bina odnosov pa je ostala ista? Da bi zvedeli nekaj več o tem, smo poiskali Vlada Bajdo, direiktorja TOZD stro- jegradnje v konjažkem Ko- stroju. »Ali so pri vas TOZD že zaživele kot samoupravna ce- lota?« »Temeljne organizacije jkJtu- ženega dela niso zaživele ta- ko, kot bi morade. Zdi se mi. da so za takšno stanje krivi predvsem ■\x>dilni delavci, kd še nočejo razumeti, da so od- slej samo servisi TOZD in ne več njihovi vodje. Se nekaj je, kar zavira delo v TOZD. In to so podatki. Delavec namreč ne more odločati, ne da bi imel podrobnih podat- kov o raznih proizvodnih pro- gramih, ne more odločati o investicijskih programih, ker ne pozna količine sredstev, ki so za to določena. Pri nas je namreč tako, da doslej še nismo razdelili sredstev* po- sameznih TOZD in tako nih- če ne ve, s kolikšno vsoto de- narja razpolaga.« »Kje so po vašem mnenju vzroki za to, da so TOZD for- maireo pravno že ustanovlje- ne, vsebina odnosov v njih pa ostaja ista?« »Kot sem že dejal, so po mojem tega krivi vodilni de- lavci. Po drugi sitorani pa imam otčutek, da delavcev — neposrednih proizvajalcev v veliki meri ne zanimajo no- vi odnosi, ki bi jih morah prav oni potrditi v TOZD. »Kako pa se delavci sploh vključujejo v procese samo- upravljanja?« »Pri nas nimamo vistreznlh služto, ki bi izoblikovale po- drobne programe in poka- zatelje, o katerih bi potem lahko delavci odločili. Zgodi- lo se je že, da se delavska svet ni mogel odločati o na- kupu novega stroja, ker ni imel o njem nobenih podat- kov in člani delavskega s^-&ta niso vedeli, kaj bo sploh pri- dobila delovna organizacija s takim strojem. »Mislite, da je takšno sta- nje posledica zavestnega za- viranja samoupravljanja?« »Ne, to ne morem reči. Res pa je, da- je dejansko stanje ravno zato takšno, kot je, ker ga ne spreminjamo. Za dejanske si>remembe pa po mojem niso zainteresiram ni- ti vodUnd delavci niti nepo- sredni proiz^^ajalci. In to je naša največja naoaka« DAMJANA STAMEJCIC ELEKTROGOSPODARSTVO Včeraj so v Celju ustano- vili samoupravno interesno skupnost na preskrbovalnem območju Elsktro Celje. Di- rektor Elektro Celje Boris Božič je v uredništvu NT od- govoril na vprašanja o po- menu te skupnosti za razvoj elektrcgospodarstva in za združevanje interesov upo- rabnikov električne enei^je in delavcev temeljnih organi- zacij združenja dela napre- skrbovalnem območju Eleik- tro Celje, ki zajema poleg celjskega še posavsko in ko- roško območje. NT: Kdo je spodbudil us- tanovitev območne samo- upravne interes7ie skupnosti Za elektrogospodarstvo? Boris Božič: Ustanovitev teh skupnosti, p>et je območ- nih v Sloveniji in ena repu- bliška, izhaja iz ustave in zakona. Priprave je vodil Od- bor za urejanje vprašanj po- sebnega družbenega pomena na področju elektrogospodar- stva SR Slovenije. Kadrovski del priprav pa je prevzel od- bor pri Elektro Celje. Skup- nost bi morali ustanoviti do konca junija, tako da neko- liko že zamujamo. NT: Katere bodo najvaž- nejše naloge skupnosti? Boris Božič: V samouprav- nem sporazumu je jasno za- pisano, kaj hočemo. Samo- upravna interesna skupnost bo sprejemala načrte razvo- ja in gradi've elektrodistri- bucijskih objektov na pre- skrbovalnem območju. Tena- čr^e bomo morali usklajeva- ti z gradnjo elektroprenosnih objektov. Skupnost bo dolo- čala višino sovlaganj v obli- ki enkratnih prispevkov za prikljuditov aovih porabm- kov za distribucijsko omrež- je in prispevkov za i>oveča- nje priključne moči obstoje- čih porabnikov. MisUm, da je zelo pomembna vloga sku- pnosti pri določevanju po- stopka za izvajanje redukcij dobave električne energije. Prav tako pa bo skupnost organizirala združevanje sred- stev za financiranje graditve elektrodistribucijskih objek- tov preskrbovalnega območ- ja po sprejetem načrtu. Se najvažnejše pa je, da s sa- moupravno interesno skup- nostjo v bistvu podružblja- mo gospodarsko deja,vnost, ki jo občan, iporabnik, živ- ljenjsko potrebuje. NT: Ali bo ta občanov, po- rabnikov interes upoštei:an v zgradbi samoupravne skup- nosti? Boris Božič: Bo. Samo upravna interesna skupnost je sestavljena dvodomno. Iz zbora delegatov, ki so jih izvolili uporabnika električne energije na našem preskrbo- valnem območju, n iz zbora delegatov, ki so jih izvolili delavci temeljnih organia združenega dela s podr« distribucije, ki jo oprav naše podjetje. Skupščina imela 64 članov, vsak i po 32, izvršni odbor pa štel 7 članov. Prvič bodo p izvajalci in odjemalci sfc no in vzajemno sodelov Zbor porabnikov bo imel liko vlc^o pri iiresničevai načrta izgradnje elektroet getskih objektov. Ne ni nam Inti vseeno, ali home načrt do leta 1980 uresnii saj vemo, kakšna kriza j< bila z elektriko. NT: V čem še vidite men združevanja intert dveh zborov in podružbljc te gospodarske veje? Boris Božič: Interesna! pnc«t bo pripomogla, da naše delo bolj javno. niki bodo bolj razumeli p>oznali našo problematik poslovanje. Doslej je pr< dovala predvsem kritika naš račun. S skupnuni » ri bomo težave odpravlj^ dobro ix>r?.ibnika. SedaJ te«ko reči, ali bo pozimi volj elektr'ke ali ne. ^' zm::gljivcsti ni. Z rudni* sicer dogovorjeno, da ^ imeli elektroenergetski jekti prednost. Toda pravo nevarno\3ti pred ' se moramo dobro org« rati in več vlagati v r* elektrogospodarstva. Z"^ vanje sredstev bo ok^ reproduktivno spcso^ elekt.rogospoda-rstva. F>a, da bo interesna skuP dala še druge koristi. ^ zvoj samoupravnih od^J za podružbljanje, za ttjj razvoj in še boljše jenje v naši deif^^'^ ■ J. VOi^ V vsak dom NOVI I TEDNIK i Iljulij 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 OBRNA PRED PRAZNIKOM nobrna sredi svojega e^jega turističnega raz- polna gostx>v. Ne sa- V zdravilišču, tudi pri za- ^ jUih. In v tem vrvežu se oravlja že drugič letos na l^jjjaacijo občinske prire- prvo. februarja, so ve- 'ITna krajevni praznik in '^^ideseto obletnico p>oho- * gjirinajste udarne divizi- Štajersko, na drugo pa ' pripravljajo te dni. Gre ^jjvedbo osrednje proslave *jaiika celjske občine, dvaj- julija, v spomin na ^vitev Prve celjske če- '^^oram reči, da smo spre- dj organizacijo te proslave ^ prizaianje vsem prebival- ^ Dobrne za njihovo do- ^jo aktivnost pri reševa- icomunalnih in drugih Iš^n]. To Pa nam jehkra- j tudi spodbuda, da se bo- z večjo zavzetostjo lotili je drugih,« je v razgovoru liovedal predsednik sveta jujevne skupnosti Milan Rebar. Ua Dobrni _se že zdaj čuti praznični utrip. Dela pri gradnji nove telovadnice pri osnovni šoli napredujejo. Za Etobmo je ta objekt velikega ix)mena. Ne samo za šolsko mladino, tudi za drugo. Zdaj bodo mladi vsaj dobili pro- stor, kjer se bodo ukvarjali s telesnovzgojno in drugo de- javnostjo. Za praznik pa se bo Dobr- na tudi drugače, bolj moder- no, povezala s svetom. Dvaj- seti juhj bodo namreč poča- stili tudi z otvoritvijo nove avtomatske telefonske cen- trale. Nov korak v svet! Po- stavitev te centrale s 160 pri- ključki je financiralo podjet- je za PTT promet v Celju. Veliko zaslug za pomembno pridobitev pa imajo tudi do- mačini, med dnigimi uprav- nik pošte, saj so poleg zdra- vilišča nenehno opozarjali na nujnost modeme telefonske povezave. Odslej bodo bliže svojemu zaledju, svetu. Praznik pa jih bo spet združil pri reševanju nekate- rih komimalnih del. Odločili so se za gramoziranje vseh krajevnih cest. V ta namen spet zbirajo sredstva. Na če- lu te akcije so vnovič v Lo- kovini, kjer kažejo po zaslu- gi organizacije SZDL veliko pripravljenost za ta dela. Nekaj cestnih površin pa bodo p>okrili tudi z asfaltom. In to prostor pred pekarno in mesnico ter cesto proti novemu naselju. Tako bodo lanskim 25.000 prostovoljnim delovnim uram dodali nove pa tudi nove de- narne in drugačne prispev- ke, da bo njihovo okolje lep- še, bolj urejeno. Dobrna bo sprejela goste in druge na osi-ednji prosla- vi praznika celjske občine v soboto, 20. julija. Odločili so se, da bo proslava pri domu »Ivanke Uranjekove«. Le v primeru slabega vreme- na se bodo preselili pod stre- ho nove telovadnice. Dobrna je torej v velikem pričakovanju. • M. B02IC TRI NALOGE v Laškem je bUapred dneri seja medobčinskega sveta borčevskih organi- Bcij v celjski regija. Uvo- daaa sta člana CK ZKS Emil Baje in predsednik ZB iz Celja Fianc Roošek- Jaka informirala navzoče o nalogah po obeh kon- p^siii ZK in kongresu ZB NOVJ. Nadalje so se dogovorili o pripravah na !ri pomembne jubileje; na tridesetletnico osvobodit- n Zgornje Savinjske doli- De, Kozjainskega in usta- norttve 5. prekomorske laigade, ki ima domicil T Celju. Raapravljah so še o nekaterih drugih vpra- šanjih, ki zadevajo nek- (ianje borce NOV. 1 Uspela prodaja obveznic z zakonom o izda,ji ob- veznic za leto 1974, ki ga je izglasovala Zvezna skupščina za izvršitev ob- veznosti, ki so določene v proračimu, so se tudi T FerraUtu resno zavzeli za kar najbol^o izpeljavo te akcije. Računovodsko- finančni sektor je izdelaj lestvico, po kateri naj bi potekal odkup obveznic za člane glede na višino oseb- nega dohodka posamezni- ka. Za boljšo organizacijo odkupa obveznic so se dogovorili na sestanku vodje infonmativnih sku- pin, ki so potem sezna- nili člane kolektiva o po- menu odkupa obveznic federacije. Po izdelani lestvici bo kolektiv Ferrolita odkupil za 70.000.— dinarjev obve- znic. Pri izplačilu osebne- ga dohoklka za mesec maj je bilo odkupljenih obve- znic v vrednosti 48.500.— dinarjev, dočim se je 226 članov kolektiva obvezalo s podpisom izjav, da bo- do odkupili obveznice v skupni vrednosti za 74.900.— dinarjev. Kolektiv Ferrolita je verjetno med prvimi na območju, ki je organizi- rano pristopil in izpeljal akcijo za odkup obveznic federacije. D. K. TABOR v nedeljo so v Taboru kon- čali letošnja praznovanja praznika občine 2alec. Več sto domačinov, gostov iz ob- čin celjskega območja in iz zamejske občine Boršt je po- častilo spomin na 7. julij 1941., ko so v Savinjski do- lini s prvo množično akcijo trošenja lepakov zanetili is- kro upora. Letošnja prazno^/anja ob- činskega praznika so bila iz- redno bogata. Proslave so se- pričele že 22. junija s kul- turnim tednom na Polzeli in se nadaljevale vse do prejš- nje nedelje. Letos so prazno- vali po vsej občini. Skoraj vse krajevne skupnosti so se vključile v prasaiovanje, od- pirale nove objekte, se vklju- čevale v športna srečanja itd. Naj omenimo le nekaj pridobitev in proslav. Žalska Gradnja je v Latkio\i vasi odprla nove proizvodne prostore. MIK je v Gornji vasi cdprl nove prostore ope- karne. V IJbojah so prvič praznovali dan Liboj in to povsem upravičeno, saj so v Keramični industriji odpr- li nove 2anogljivosti. Svečano so odprli nov most čez Sa- vinjo v Kasazah, Montana p« je pridobila nov obrat 2a iz- koriščanje in predelavo ap- nenca. Ne moremo mimo od- lično pripravljenega pohoda po partizanslcih poteh in do- mačijah Miklavža in črnega vrha, ki se ga je udeležilo preko 100 mladincev in nek- danjih borcev, Ler dobro iz- vedene vaje enot teritorialne obrambe. Tudi Polzelani so prazno- vali svoj dan. V To'/a.mi no- gavic so odprli nove poslov- ne prostore, v Garantu pa novo linijo za pcvršia-iko ob- delavo pohištvenih elemen- tov. Višek praznovanj je bilo nedeljsko srečanje v Taboru, kjer so na svečani seji skup- ščine občine opozorili na hi- ter napredek občine in na naloge v prihodnosti. Sledila je podelitev občinskih na- grad, ki so jih tokrat pre- jeli: Jožko Rozman, Franc špeglič. Prosvetno društvo Ivan Cankar iz Tabora in ob- činska zveza društev upoko- jencev iz 2alca, priznanje ob- čine pa je prejel kolektiv SIP iz Šempetra. Seji je sle- dil dobro zasnovan in izve- den kulturni spored, v kate- rem so poleg libojske god- be na pihala, združenega pev- skega zbora iz Tabora in Polzele ter recitatorjev na- stopih tudi gostje iz asamej- stva, pripadniki slovenske na- rodnostne manjšine iz Bor- šta pri Trstu. Prav obisk zamejskih Slo- vencev je dal praznovanju občinskega praznika še slo- vesnejše obeležje, še bolj razveseljivo pa je, da bodo srečanja Taboranov in Bor- štanov postala tradicionalna. Po otvoritvi novih objek- tov, ki so jih ob občinskem prazniku pridobili v Taboru — 6,5 km novih cest, obnov- ljen dom Partizana, nove tr- govine ... — se je prasaiova- nje nadaljevalo s pesmijo in plesom v pozne večerne ure. Zalčani so svoj občinski praznik res svečano in lepo proslaviU. B. STAMEJCIC PIVO IN CVETJE DOZOREVATA Ali že vesteV V Laškem bo že enajstič zapored tradicionalna •»"stična prireditev PIVO — CVETJE pod pokroviteljstvom Pi- vovarne Laško. Vse skupaj se bo začelo s predstavo »Balade in romance« grupe »Poetica« Iz SLG Celje, ki bo v petek, 12. julija "D 20.30, v soboto pa bo ob Isti uri gostovala »Zarja« iz Tmo- « igro »Manevri«. Potem bo seveda malo oddiha in četrtek, 18. julija, se bo z«- iRiin' •'^•"■^nJ restavracije »Hum« s šahovsko slmultanko ob «00. Ob 18.00 bo otvoritev Gospodarske razstave, na kateri bo- jo SAdelovale v.se gospodarske organizacije in obrtna i>odjetja. r^"s'U bomo lahko izdelke Kmetl,jske zadruge Laško, specia- j"««! pekarne In, seveda, vse skupaj ne bo šlo brez odličnega ^ega piva. Ta dan bo ob 19.30 tudi laščanijada. člani ParU- r"* ta drugi za šport in zabavo navdušenj Laščani se bodo po- ^«111 v teku v vrečah, vlečenju vrvi, hojj po rokah, t«ku čez J^< v metanju pikada, hoji po gredah In vodenju žoge med "ju^i. Dan se bo zaključU s štafetnim tekom z baklami po "ntstnih ulicah. stnn J"'*^' "* Valvazorjevem trgu ob 20.30 na- Vto' magije«, videli bomo žonglerje, rokohitrec« in pač \Ik' ^ kabaretni prireditvi. , **botnl dan se bo začel ob 18. uri z nogometno tekmo med Dr.m*^ Pivovar Laško in Kladlvarjem Celje. Ob 18.00 se bodo bom rokometaši TIM-a Laško in Partizana Radeče, nato si ^3" ob 18.45, prav tako na šolskem igrišču, lahko ogledali ^J^nstracijo Budokal-karate sekcije, ob 19.45 pa košarkarsko KK Zlatorog Laško Sn Beti MetUka. o. in potem, ob 21.00 pride tisto najlepše, na kar smo ča- 0,**» dan, ognjemet na Starem gradu In, letos prvič, tudi ^5^' vodomet na Savinji. pri °. ^1.30 bodo fantje zapeli nevesti podoknlco, ženin pa bo ^"J*J malo povasoval. U ^''^''eljo bo Laščanom že ob osmih zjutraj godba na piha- StaZj^la budnico. Nagradno tekmovanje lovcev bo ob 8.00 na Dja, Knidu. Tokrat bo pred gostiščem »Hum«, hotelom »Savi- pred »Marketom« tudi promcnadnl koncert. Na parklr- dos«! **f^t*ru pivovarne se bo ob 10.00 formirala povorka Mla- muJlj^ dela, v kateri bodo sodelovali vsi kolektivi Laškega, I"»niiuS »rsanizaclja, pionirji. Partizan, ribiči, strelci, gasilci. P,j5'\.=šeleznlčarji, mladost In delo z roko v roki. ^eCk. * PIVO—CVETJE pa nikakor ne sme mini« brei {evettT.'*''«*"- Najprej bo seveda ob 11.00 šranganje na Ašker- »KMpf-iT"' ^1-^0 •'O poroka kmečkega para in ob 13.00 V^^^ OHCET. na Valvazorjevem trgu. **U> iwi ' ^l*'* t» prireditev, bo ples v vseh zabavl- in hajn P'* *H» Luna park z velikim električnim avtodromora Mred,? ^ ^l>*>rtnlmi avtomati In streli -i. V LaSkem v času "»fvov T '''^^ — CVETJE ne bodo poznali dolgočasnih popol- L^fcUev' .^h*^" bodo obiskali tudi likovno razstavo, raz.stavo *^oisk« bodo zaplesali, videli gorenjske In belo- »Mto^];"' »»arodne noše. Pot v Laško, prepričani smo, ne bo Božena Pavčnlk ODMEVI KDAJ NOVE PLAČE v delovnih organizacijiih je prehod na bruto obračun osebnih dohodkt)v povzročil nemalo dela. Zanimalo nas je, kaj so v posameznih po- djetjih že naredili, kako te- čejo priprave na bruto obra- čun osebnih dohodkov in kaj o tem delavci že vedo. Tone Kos, računovodja v Kostroju — Slovenske Ko- njice: Novosti o bruto siste- mu obračunavanja osebnih dohodkov nam niso povzro- čile težav, saj smo pri nas že prej delali po tem siste- mu. Več težav je bilo prej, saj so zakonski predpisi o obračunih nekat^ir^h pri- sp>evkov temeljih na neto os- novah in smo tako morati vse te stopnje preračunavati. Pri nas je že doslej vsak delavec vedel, koliko je res- nično zaslužil in kolikšni so bih njegovi prispevki iz tega bruto dohodka. Nismo pa imeli teh prispevkov specifi- ciranih. Delavci tako niso ve- deli, koliko dajo, na primer, za otroško varstvo, kulturo itd. Vedeli so le skupen zne- sek vseh prispevkov, samo- prispevka m končni neto do- hodek. Mislim pa, da je prav, da smo uzakonili bru- to sistem obračuna osebnih dohodkov, saj so tako raču- ni čisti. Delavci vedo, koliko so zaslužih in koliko so od tega dali za družbene potre- be. Andrijan Mravlje, šef knji- govodstva v Teknomercator- ju: »Pri nas že delamo po novem sistemu obračunava- nja osebnih dohodkov. Ko smo s tem pričeli, je vsaik delavec dobil v roke obvesti- lo s podrobnim pojasnilom o novem sistemu. Delavci imajo tako na kuvertah s plačami zapisan znesek svo- jega bruto dohodka, skupni znesek vseh prispevkov in neto dohodek. S pomočjo p>o- slanega obvestila pa si vsak- do lahko izračuna, koliko je prisf>eval za posamezno dru- žbeno dejavnost. Delavci so takoj razumeli, za kaj gre in doslej še ni bilo pritožb ali nesporazumov. Le pri up>okojencih, ki delajo ?a nas in pri katerih Je stopnja od bruto osnove nekoliko vi- šja, je bilo nekaj pritožb. Mislim p>a, da je bil že skraj- ni čas, da smo prešli na bru- to sis'.em obračuna OD, saj SO sedaj računi jasni, delav- ci pa imajo tudi možnost, da na osnovi teh računov bolj vplivajo na delo interes- nih skupnosti. Maks Bastl, vodja finanč- nega sektorja v AERO: »Pri nas posebnih priprav na ob- račun osebnih dohodkov po bruto sistemu ni bilo, saj smo jih vključili v priprave na prehod na elektronsko obdelavo podatkov o osebnih dohodkih. Za prvo p>olletje smo prispevke obračunali in razlike, ki izvirajo iz razhč- niih prispevnih stopenj v po- sameznih občinah, je iskri- lo podjetje. Po novem siste- mu bo prišlo do primerov, ko bosta dva delavca iz raz- Učnih občin, a v istem pod- jetju na enakem delovnem mestu, različno zaslužila, saj so prispevne stopnje od bru- to dohodka jpo občinah rast Učne. Bojim se, da bo zato med delavci prišlo do nego- dovanja, kar nas p>onovno opozarja, da moramo ob pod- pisovanju družbenih dogovo- rov in samoupravnih spora- zumov narediti vse, da bo- do delavci res vedeli, o čem razpravljajo in kaj podpisu- jejo. Z novim sistemom je za nas več dela, saj pišemo več nalogov, prispevke pa tudi računamo na vsakega delavca posebej. Prej smo to opra- viU zbirno. Doslej na kuvertah delavol niso imeli napisanih bruto dohodkov niti zbirnih pri- spevkov. To bomo v krat- kem narediU. S prehodom na elektronsko obdelavo teh po- I datkov pa bomo lahko na ' plačilnih listih zapisah tudi podatke o tem, kolikšni so prispevki za posamezna očitniški dom v Seči pri Portorožu. Dom pa je pre- majhen za vse delavke, ki želijo letovati na morju. Mo- rajo se izmenjavati, tako d^ nimajo vsako leto možnosti za dopust. Toda Vida ima rešitev za letos, ker gre v dom podjetja, kjer dela njen mož. Vida Lipuš pridno dela na svojem delovnem mestu, do- ma pa gospodinji. Je poroče- na in ima že šestnajst let staro hčerko. Ker v njeni družini vlada harmonija, jI gre delo dobro od rok. Dela z veseljem in ima tudi veli- ko volje, da bi naredila čim več za boljši zaslužek, saj mora delati, kajti z eno pla- čo se ne da živeti v bloku in šolati hčerke Mnogim že- nam, ki pridejo v tkalnico, se zdi delo pretežko, zato jih mnogo odide v druge službe. Vida Lipuš pa je vztrajna in je tudi ena najstarejših tkalk v Metki. Ker vedno s prijaz- nim nasmehom prikrije utru- jenost, bo v svojem poklicu imela prav gotovo dosti us- pehov in tudi mi ji to že- limo. Mira PLAHUTNIK VELENJE: JAMSKI REŠEVALCI Praznovanje dneva rudarjev je Ea nami. Letos, ko TOZD rudnik praznuje 99-letnico obstoja, je bi- lo to praznovanje še toliko slav- nejše, saj je bilo povezano s šte- vilnimi športnimi prireditvami in že tradicionalnim podeljevanjem priznanj rudarjem, ki so dvajset let delali v rudniku pa tudi ti- stim rudarjem reševalcem, ki zu- naj delovnega časa še preživijo del svojega prostega časa med rudniškimi reševalci. Delo T reševalni ekipi v rudni- ku je zelo težavno, nevarno in odgovorno. Zato so tudi letos ob praznovanju rudarjev podelili re- Sevalcem za 10-letno delo kristal- ne vaze. Letos so jih podelili dvanajst, obiskal! pa smo VIK- TOIUA KRAŠKA in NESTLA FER- DERJA. Slednji je i>o poklica strojni tehnik in Je letos dobil priznanje za lO.letno delo v re- ševalni ekipi. Povedal Je, da rudniška reše- valna četa šteje 250 članov in da Ima Tsak član točno določene na- loge ob morebitnem reševanju v Jamah rudnika. Vaje imajo dva- krat mesečno in trajajo po šest ur ali pa tudi več. Dvakrat letno Imajo tudi zdravniške preglede, ki so tako natančni, kot da bi $lo za pregled pilotov. Viktor Krašek je že leta 1949 prišel v Velenje in sicer iz Za- bukovice, kjer je obiskoval ru- darsko šolo. Od leta 1951 dalje Je zaposlen v jami in do danes še ni bil poškodovan. Že lani je bil med nagrajenci za več kot 20-letno delo v rudniku, leta 1960 je prejel državno odlikovanje red dela, letos pa še priznanje za de- setletno delo v četi reševalcev. Kako to, da ob nesreči v rud- niku Velenje ne slišimo več si- rene? »Večina reševalcev že stanuje v blokih, ki so povezani s telefoni, tako da vsak reševalec pravočas- no zve, ali je nesreča v rudniku. Za nas, ki smo v svojih hišah, pa imamo to urejeno preko ku- rirjev. Tako tudi ne vznemirjamo več družin, poleg tega pa je ob- veščanje hitrejše in točnejše. Le- tos Je bilo v Jamah že precej nesreč — vdor vode, vdor blata na čelu, požar v Jami in še ne- kaj manjših nesreč, vendar smo vse do sedaj uspešno rešili in preprečili večjo škodo. Naša Ja- ma Je zlasti nevarna zaradi pli- nov metana, dioksida in mono- ksida. Proti vsem s' borimo. Do- bro urejeno zračen.)e, velika stro- gost T jamah in stalna budnost so ukrepi, ki preprečujejo večje nesreče. Sicer pa nikoli ne veš, kaj te čaka, ko se vsak dan, z letom za letom podajaš med čr- no skalovje premoga po svoj kos kruha. Delo Je nevarno, ljudi, ki se odločajo za ta poklic, vedno manj, zatorej bi bilo potrebno temu delu posvetiti še več pozor- nosti.« Tekst in foto: LaiZE OSTERŠEK VELIČANSTVO BENCIN Nikdar še ni bilo toliko razprav o bencmu, nafti .in naftnih derivatih kot v preteklem obdobju, ki je jasno pokazalo tudi na to, kako smo odvi- sni — tako razviti kot manj razviti — od pogonskega goriva. Ljudje so na sestankih, zborih pa tudi za mizami gostiln razpravljali o vlogi Jugoslavije v svetu, njeni pomoči arabskim državam — proizvajalkam nafte, govorili o »hvaležnosti«, »vrači- lu« in seveda o podražitvah bencina. Izredno visoko število avtomobilov na jugoslovanskih cestah — ugodni kre- ditm pogoji — je to vprašanje še ak- tualiairalo. Potrebno je najprej podčrtati ugo- tovitev, da je razveseljivo in potreb- no, da delovni ljudje v vsaki pK>litični sredini vključujejo v svoje delo tudi razpravo o mednarodni politični situa- ciji, saj to pomeni kompleksno poli- tizacijo naših ljudi. Gre za povezanost s svetom, v katerem ima Jugoslavija kot neuvrščena dežela i>omembno vlo- go. Analize energetske in surovinske krize so pokazale, da gre za mnogo globje procese v mednarodnih dimen- zijah, kot pa so sprva menili površni opazovalci, ki so stanje pripisovali »trmoglavosti« držav proizvajalk nafte. Politika Jugoslavije v svetu je zna- na, prav tako njen odnos do arabske- ga sveta. Potrebno je povedati, da imamo prednost pri dobavi nafte in da smo dob..li vse količine, koliv- smo zahtevali. Ob tem je potreba spomniti, da je bU izvoz nafte v §^ vilne zahodne države močno omei^ Nafto smo dobivah po enaki cem ^ ostali svet. Kupovali pa smo jo jo še — od multmacionalnih konipanj (npr. British Petroleum), ki so v preteklosti dale kredite, mi pa ^ s tem skleniU mednarodno pogo^^ nakupa nafte pri njih. Zato je nein^ goče prekiniti takšno pogodbo, tem ko te pogodbe še trajajo — in j. bodo nekaj let — že sklepamo pogo^ be tudi z nacionalnimi kompanajan), samih držav — proizvajalk nafte, ko sta Libija in Kuvajt pripravljejj.i dati del sredstev za gradnjo naftov^. da, Irak ponuja 150 m:lijonov dola^ jev, ki bi jih Investiral pri nas, grg,^ nja velike rafinerije v Kopru naj \^ potekala na podlagi sovlaganj z dež» lami, ki proi^ajajo nafto. Pogovj^i tečejo. Zaradi pomanjkanja bencina so | mnogih državah močno omejili nj^, govo porabo, s prepovedjo vožnje \ enem dnevu tedna, z omejitvami ht- trosti in podobno. Bencina je pri x^ res dovolj, kljub temu pa ni odvej razmišljati o omejevanju njegove ra- be na ta aili oni način — iz drugu vzrokov: zaradi zmanjšanja števila pi^ metnih nesreč in preprečevanja one- snaženja okolja, v katerem živimo. M. SENIčAE REKU SO PETER BIZJAK DOMINIK PIRNAT v pohištveni Industriji Garant na Polzeli so v okviru praznovanja občin- skega praznika odprli no- vo proizvodno halo za po- vršinsko obdelavo lesa. Kaj pomeni ta pridobitev za Garant, nam je obrato- vodja Peter Bizjak pove- dal: »Nova hala pomeni za Garant veliko pridobi- tev. Doslej smo površin- sko obdelovali les ročno, pozneje smo ga začeli ob- delovati na posameznih strojih in ga zlagali na vozičke, s tem pa je bil zelo obremenjen tran- sport. S tem, da smo od- prli novo linijo, je proiz- vodnja gladko stekla, saj so med posameznimi faza- mi obdelave transporter- ji.« T. TAVČAR V okviru praznovanja občinskega praznika obči- ne 2alec so tudi v tovarni nogavic na Polzeli sloves- no odprli novo skladišče. Kaj so s tem pridobili, nam je povedal predsed- nik delavskega sveta Do- minik Pirnat: »S tem ob- jektom smo v naši delov- ni organizaciji pridobili prepotreben prostor, v ka- terem bo mogoč sodoben mehaniziran način skladi- ščenja. Istočasno pa bo- mo del dosedanjih skla- diščnih prostorov korist- no porabili za razširjeno proizvodnjo. S tem bomo lahko na eni strani po- večali proizvodnjo, suro- vine in gotove izdelke pa bomo lahko skladiščili pod najugodnejšimi pogo- ji. T. TAVČAR Znova presenečenje. Za vas, za nas. za vse! Med prireditvami, ki jih priprav- lja Ljubljanska banka, podružnica Celje v okviru meseca varčevanja, oktobra, bo tudi proslava 110-letni- ce ustanovitve Celjske mestne hra- nilnice in v njenem delu razstava jubilejnih kovancev in drugih starih bančnih dokumentov in predmetov. Da bi razstava v resnici zajela vse, kar je na voljo, zlasti pri ob- čanih, vas celjska podružnica Ljub- ljanske banke vabi in prosi, da ji posodite ali prodate stare jubilej- ne kovance vseh vrst in izdaj in drugo arhivsko oziroma zgodovin- sko gradivo, ki kakor koli govori o hranilništvM, na celjskem območju, če pa bo to gradivo vezano na Celj- sko mestno hranilnico, bo dobrodo- šlo toliko bolj. Da bi vedeli, s kakšnim gradi- vom bomo lahko razpolagali pri ure- ditvi razstave, vas vabimo, da nam pripravljenost o sodelovanju z nami sporočite najpozneje do 15. sep- tembra letos na naslov: Ljubljan- ska banka, podružnica Celje, odsek za pospeševanje denarnega varče- vanja in propagnde, Celje, Trg V. kongresa 10. 2e v naprej hvala za sodelova- nje in pomoč. LAŠKO RUDARJI SO PRAZNOVALI Predsednik konference sindikata OZD TIM Laško Preskar je vodil program na rudarskem pikniku. Laški rudarji in drugi de- lavci organizacije združenega dela tovarne izolacijskega ma- teriala Laško so 3. julij, dan rudarjev in obletnico začetka obratovanja obrata »TIM«, proslavili na Smohorju. O po- menu praznika je spregovoril direktor kolektiva. Srečko šentjurc, ki je ix)udaril, da je kolektiv arastel iz rudarje- nja. Na prazničnem srečanju se spoznavajo družine, po- glablja se pripadnost kolekti- vu. V nadaljevanju je govoril še predsednik občinskega sve- ta zveze sindikatov Laško, Marko Manfreda. Delavcem TIM ob njihovem praz- niku brzojavno čestitala tudi Gospodarska zbornica Slove- nije in jim zaželela delovne uspehe. V pestrem kultum«' redu so zapeli pevci 1 zbora, zaigrala je laSlB ba na pihala. Rečiški'. ji pa so z zvonkimi I peU in pripovedovali skih zgodah in nezgom, pa tudi Celjani sb s »ojo udeležbo pokazali, ko- iko pomeni EMO Celju. Zbi- a;i so se začeli že mnogo >red začetkom svečanega de- a proslave, prišli pa so tudi itevilni gostje, med njimi franc Leskošek-Luka, Zvone ''ragan. Tone Bole, Jože Lon- i*rič, Janez Barborič, Pavle Jantar in drugi. Andrej Marine, predsednik Slovenije, je najprej če- *ital delavcem k prazniku in visoki obletnici EMO, nato I* je govoril o delovnih us- »^hih ZP Iskre ter poudaril tonieinbnost podpisa samo- ^ravnega sporazuma o zdru- '^anju dela in sredstev med Jlskro« in Ctorenjem, s ka- je bila uspešno zaklju- temeljito pripravljena ^^"fCBovala dveh stovenskih in-^ ■»"strijskih :rjakov. Ko je go- j '^ril o integracijskih giba- je med drugim dejal: \ »Ob sedanjih integracijskih procesih se delo ne končuje. Velike integracijsk3 tvorbe je potrebno notranje atrditi. Po- trebne so notranje organiza- cijske in tehnološke ter sa- moupravne sprsmembe. Sa- ma finančna združitev, brez ustreznih notranjih kvalita- tivnih preosnov, lahko celo pomeni poslabšanje stanja. Integracijsko in poslo\Tio p>o- vezovanje mora dati rezulta- te, kot sc: skupni programi, delitev dela, organiziranje ustreznih sposobnih strokov- nih služb, povezovanje nav- zven v družbo, sistem, kar vse se mora odražati na sta- bilnosti dohodka m razme- rah dela za delavce. Nad te- mi in p>odcbniiru vprašanji je potrebno nenehno bedeti in sp>odbujati vse člane ko- lektiva, da sodelujejo. Le n^a ta način bo samoupravno združeno delo preraslo v si- stem, ki bo sposoben pre- vzeti nase vse temeljne firnk- cije družbene reprodukcije. Odprta pa nam -vstaja fron- ta nasproti številnim malim in srednje veUkim kolekti- vom, ali bolje rečeno njiho- vim vodstvom, ki ne razu- mejo oziroma zaradi svcjih zasebniških in privatno-last- ninskih nagibov nočejo razu- meti sedanjega časa in nar log, ki jih pred njih postav- ljajo združeni delavci, orga- nizirani v sindikacih, SZDL in ZK. Ni nobenega, ne poli- tičnega in ne ekonomskega razlega, da ostajajo zunaj procesov samoupravnega or- ganiziranja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Zlasti za povezovanje malih kolek- tivov ne smemo kopirati ve- like sisteme, najti moramo druge oblike, ki povezujejo med seboj in z velikimi or- ganizacijami, da bi zagoto- vili tako trojno perspektivo svojim koleknvom.« Na svečanosti so govorili tudi Mire Jančigaj, glavni di- rektor EMO, Jože Kujs, gene- ralni direktor I.skre, predsed- nik ZB Iskre, predsednik sin- dikata EMO Celje, Jože Oš- tir pa je prebral tekst po- zdravnega telegrama udele- žencev proslave tovarišu Ti- tu. Po kulturnem nastopil re- citatorjev m članov p>evskih zborov »Svoboda« in »Ivan Cankar« se je slavje nadalje- valo. »Stari emajlirci« so obujali spomine, ki jih ni malo, prehojeno pot kolekti- va pa je opozarjala tudi raz- stava fotografij. Slavje delav- cev EMO in Iskre ter Celja- nov je trajalo vse do večera. Naj zaključimo z ugotovitvi- jo, da je bila proslava oziro- ma srečanje dobro priprav- ljeno, celjski mestni park pa je ostal skoraj nepoškodo- van, čeprav je bilo pričako- vati drugačno podobo. M. SENICAR Foto: J. ZORKOL. Predaja »raporta« vojakov, tabornikov in mladincev pred tribuno '"''^^Mekn^'"^*^ " emajliranih skledic sredi zelenja je vsa- KDO BO POTOVAL V VARŠAVO ■ TURIZEM „LADO" V CELJU Spored prireditev v počastitev pramika ceiljske občine bo letos obogatilo tudi gostovamje hrvaškega folklornega ansamibla »Lado« iz Zagreba. Sicer pa sodi ta nsstop tudi v okvir letošnjih poskusnih pvolefcnih prireditev v mestu ob Savinji. »Lado<(, ki velja za enega najboljših tovrstnih ansamb- lov v Evropi, je bil ustanovljen 1949. leta v Zagrebu. V svojem repertoarju ima predvsem hrvaške tradicionalne narodne plese, i>esmi in noše, seveda pa tudi plese drugih naših narodov. Na prireditvi v Celju, v petek, 19. julija ob 20. uri na drsališču v celjskem mestnem parku, se bodo gostje pred- stavili z najraziličnojšimi plesi, med njimi tudi z gorenj- skimi. Naj še zapišemo, da si to prireditev velja c^ledati, saj gre za prikaz čudovite jugoslovanske foUflore, za pri- kaz veselja, pisanih barv ter kombinacij plesov in me- losa. O ansamblu še to, da ima za seboj več kot 3.000 nastop«>v doma in v tujini. Tako pripravlja Olepševalno in turistično društvo Ce- lje, ki skupaj s kulturno skupnostjo organizira to priredi- tev, izreden dogodek ob letošnjem prazniku. Z. VTJDLER ŠOFERJI ZA PRAZNIK v spomm na prvo akcijo motoriziranih partizanskih enot praznujejo trinajsti julij kot dan šoferjev in avtome- hanikov. To slavje dobiva v zadnjem času vse širše obe- ležje, poleg zgodovinskega in strokovnega tudi turistično. V tem vzdušju bodo potekale tudi letošnje prireditve, ki jih v regijskem obsegu pripranrlja Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje pod pokroviteljstvom Izletnika. »Si- cer pa prevzema Izletnik stalno skrb nad temi prireditvar mi,« je v razgovoru dejal član odbora i nž. cestnega pro- meta Lojze Selič. »Izletnik je namreč tudi po sestavi svo- j^;a kolektiva najbolj vezan na našo organizacijo.« Prve prireditve na čast trinajstega julija se bodo za- čele danes. Ob štirih popoldne se bo namreč v domu Par- tizana v Laškem začelo strelsko tekmovanje. Petek, 12. julija ob 16. uri: kegljaško tekmovanje v Žalcu in spretnostna vožnja s tovornjaki in avtobusi v Cretu. Sobota, 13. julija ob 7. uri — testiranje cestno pro- metnih predpisov za vse udeležence v sprefcnostni vožnji ter za vse inštruktorje za poučevanje kandidatov za voz- nike motornih vozil iz celjskega območja. Isti dan popoldne ob štirih bo še p>o celjskih ulicah povorka motornih vozil ter parada uniformiranih članov združenja. V parado so vključili tudi p>očastitev sp>omina padlih borcev za svobodo. Zato bodo položili venec k se>o- meniku na Slandrovem trgu. Zaključne prireditve bodo v nedeljo, 14. julija in to pri Celjski kočd. Gre za šoferski pilaiik, ki se bo pričel ob desetih dopoldne in bo združen s p>odelitv:;jo priznanj za najboljše rezultate na tekmovanjih. Srečanje bodo iz- popolnili še s kulturnim programom ter z otvoritvijo ob- novljene postojanke. Do Celjske koče bodo ta dan vozili tudi posebni avtobusi in to z odhodom ob devetii dopold- ne izpred avtobusne postaje v Celju. Slavnostni del srečanja bodo sklenili z družabnim, ki ga bodo popestrili z zabavrumi igrami in drugim. NUJNA NOVA VLAGANJA <)smi redni občni zbor Zveze naravnih zdravilišč in zdravili.š- kih kra,K'v Slovenije, v iionedeljek, 8. julija v Rogaški Slatini, nI potrdil samo uspešnost dela tc organizacije, ki ima svoj sedež od ustanovitve dal.je v Celju, marveč tudi na drugo delo in prob- leme, ki se porajajo v tem času. Ni naključje, da so v poročilih in razpravi vnovič poudarili nujnost hitreija in ustreznega ure.janja zdravilišč. Zahteve doma- čega in tu,jega gosta ter.jajo tudi primerne zmogljivosti, ki jih pa v nmogih primerih ni ali so pomanjkljive ter zastarele. Zato so novR vlaganja v zdraviliščih imperativ sedan.iega časa. Prav tako so odprli vprašanje ponovnega dela balneološkega ea- voda, ki .je pred leti sklenil svojo aktivnost zarao- hod na štajersko. Dolenjsko, Notranjsko. Bila je pomem- bna, prekaljena v neštetih borbah, pK>slana na štajer- sko z nalogo, da razširi in razplamti narodnoosvobodil- ni boj... To je bila vseka- kor njena prva in glavna na- loga, katero je tudi popol- noma izvršila. »Prav je,« pravi Miha, »da se danes, po tolikih letih spominjamo tež- kih časov med vojno, ko so mnogi naši tovariši dah svo- ja življenja za to, kar ima- mo danes, tisti borci, ki so preživeli, pa svoje zdravje in maldost. če ne bomo to po- zabili in bomo pravilno pre- našali na naše mlajše, bomo znali v primeru potrebe ču- vati in braniti našo svobodo in našo samoupravno uredi- tev.« Po govoru Vlada Mišica je sledil kratek kulturni pro- gram, v katerem so sodelo- vah pionirji iz osnovne šole Strmec in Socka, pevski zbor Prosvetnega društva Strmec ter godba na pihala iz Vojnika. Po programu je bilo i^re- čanje nekdanjih borcev bri- gade Toneta Tomšiča, ki so sodelovali pri osvoboditvi kraja Strmec in ostalih ude- ležencev proslave. DARJA PODRUŽNICA CELJE PRIPRAVE NA RAZGIBANI OKTOBER Letošnje praanovanje svetovnega dne varčevanja, 31. oktobra ossiroma mese- ca varčevanja, bo Celju prineslo vr- sto zanimivih kulturnih prirediteiv. In spet bo celjsika podružnica Ljubljanske banke tista, ks bo potrdMa, da je njen delokrog mnogo širši kot pva samo opravljanje denamih poslov. Povod za takšno akcijo, ki bo vti- snila mestu poseben pečat, bo pro- slava llO-letaiice ustanovitve Celjske mestne hranilnice. Torej, častitljivo slavje enega najstarejših denarna^ za- vodov v Sloveniji. Celjska mestna hranilnica je bila ustanovljena potem, ko je takratni ob- činski svet mesta Celja 21. septembra 186G. in končno 19. julija 1863. leta sklenil, da ustanovi svojo hranilnico. Hranilnica je bila ustanovljena pod naslovom »Hraiulnica mesta Celje«. Statut te hranilnice je p>otrdilo takrat- no deželno glavarstvo v Gradcu in to Oktobra 1864. leta. Hranilnica pa je za- čela poslovati 1. januarja 1865. leta. Toliko na kratko 6 datumih, ki go- vorijo o začetkih dela tega denarnega zavoda. Sicer pa se bo letošnje slavje meseca varčevanja v Celju raavijallo v treh smereh: — na prvem mestu bo vsekakor prosla\-a 110-letnice ustanovitve Celjske mestne hrandlhiice, ki pa bo z raznimi prireditvami trajala do oktobra 1975. leta; — v tem času bo tudi proslava 30- letoice Denarnega zavoda Slovenije, in končno — letos praznujemo še 90-letnico svetovnega dne varčevanja, 31. oitotobra. Da bi vse te proslave in prireditve dosegle svoj namen, zlasti pa še i>ro- slava UO-letnice ustanovitve Celjske mestne hranilnice, je I^jubljanska ban- ka, iKKiruianica Celje, imenovala po- seben odbor za to slavje, ki mu pred- seduiie dr. Aleksander Hrašovec. Odbor je že sprejel okvirni program prireditev. Tako je uvrstil v to aktiv- nost razstavo o razvoju Celjske mest- ne hranilnice, 2aitem niunizmatično raz- stavo jubilejnih kovancev, razstavo sta- rih hranilniških predmetov in doku- mentov ter razstavo gradiva Denarnega zavoda Slovenije. V oktobru bo slavnostna seja odbo- ra varčevalcev, poleg tega i>a tudi jav- na akademija z bogatim kulturnim spo- redom. V lebu slavja, ki bo trajalo do oktobra 1976. leta, bodo tudi preure- dili del prostorov Celjske mestne hra- nilnice in odkrili spominsko obeležje ob vhodu v ncjeno poslopje. Izredno kvaliteten spored bodo iz- popolnili tudi pionirji, saj bo v okto- bru letos pod pokroviteljstvom celjske podružnice Ljubljanske b?nke v mestu ob Savinji prvo republiško srečanje mladih hranilničarjev Slovenije. To srečanje sodi v program Jugoslovan- skih pionirskih iger, organizirala pa ga bo Zveza prijateljev rhladine. Poleg teh, lahko bi napisah osred- njih prireditev, bo še vrsta drugih, ki tako ali drugače sodijo v okvir praz- novanja meseca varčevanja in ki jih vsako leto pripravlja Ljubljanska ban- ka, ixxiružnica Celje. SREČANJA NA DELOVNEM MESTU VRATAR VSELEJ JE TU v našem tedniku pričenja- mo novo serijo zapisov. Odlo- čili smo se, da bomo v vsa- ki številki predstavili po enega vratarja, ki nam bo spregovoril o svojem delu .,. Tako bodo naši bralci lahko spoznali, kakšen je pravza- prav F>oklic, ki se nam na prvi pogled zdi bolj dolgoča- sen kot ne. Naš prvi sogo- vornik je bil ŠTEFAN VERK, vratar v šempeterskem pod- jetju SIP, »šest let sem že vratar, pa se mi še ni zgodilo, da bi mi bilo dolgčas. Nisem še dobil občutka, da je to delo eno- lično. Delam v treh izmenah in vsaka izmena zahteva dru- gačno delo. Najbolj živo je dopoldne. V podjetje priha- jajo stranke, ne le iz doma- čih krajev, pač pa iz vseh naših repubUk. A tudi iz tu- jine pride mnogo ljudi. Tre- ba jih je usmeriti. Človek mo- ra biti s strankami vljuden, vedno prijazen, saj vemo, ko- liko pomeni prvi stik, prvi vtis, ki ga obiskovalec dobi. Dopoldne prihajajo v p>odjet- je tudi avtomobili. Treba je pregledati vsak avtomobil, za- pisati številko vsakega. Po- brati moram račune in naro- čilnice, še in še bi lahko na- števal, pa je preveč vsega. Popoldne moramo vratarji za- pisati, kdaj kdo odide iz pod- jetja, če slučajno opravlja nadure, skrbeti pa moramo predvsem, da v podjetje ne pride nihče, ki za to ni po- oblaščen.« Kaj pa ponoči? »Najbolj naporno delo je ponoči. Ko delavci odidejo iz službe, pregledam, če je mor- da kdo pozabil izključiti kak- šen stroj, saj veste, zvečer vsak gleda na to, da čimprej odide iz tovarne. Zgodi se, da je delavec zamišljen in v vsej hitrici pusti vključen stroj. Ponoči moram budno paziti, da kje ne izbruhne požar in v tem primeru mora biti vra- tar priseben, hladnokrven in hiter. Po najboljših močeh je potrebno požar preprečiti,, obenem pa obvestiti gasilce. Pri nas k sreči še nd bilo nič hujšega. Ponoči moram obho- diti podjetje zaradi morebit- nih kraj, tatov in takrat mora vratar zanesti le j, nase. Zlasti ponoči smo r, tarji lahko tudi v življenji nevarnosti.« — Vam je delo, kljub) mu, da je naporno, zahte? in nevarno, všeč? »O tem še nisem razu Ijal. Moramo delati, da ii ko živimo. Ce nekoliko Ik pomislim, lahko rečem, da mi bilo težko, če bi moral pustiti to delovno mesto, t vek se nekako navadi naj klic, ki ga opravlja in mm Uko pomeni. Rad opravlj to delo, pa čeprav morami ti v službi tudi ob nedelj prostih sobotah in prazniki! JANEZ VEDli PISMONOŠA Kamor pride, se ustavijo ljudje. Vsi ga poznajo. Z nasmehom odpre težko tor- bo in išče. Vedno se potrudi, da bi ustregel ljudem, zato jim laaroči pošto tudi na isU- ca, ko ga srečajo. Pismonoša Alojz PŠENIC- NIK iz Šentjurja pride v slvižbo vsak dan db petdh zjutraj. Najprej sprejme po- što in jo razvrsti po ulicah in hišnih številkah. Približno ob 8. uri začne pošto razna- šati po hišah v Šentjurju. Pozvoni pri vsaki hiši in če se nihče ne javi, zatakne pismo za kljuko, odvisno pač od t^a, kako se je že prej dogovoril s svojimi stranka- mi. Večina hiš nima nabiral- nikov, zato je raznašanje po- šte najbolj naporno pri več- nadstropnih hišah, kjer mora pdsmonoša hoditi po stopni- cah do vsakega stanovanja. Poleg tega imajo nekatere hiše vrtove, ki so zagrajene s plotovi. Zamuda se, če mora odpirati vrata ograje, iti po vrtu, potem pa še naleti na I>sa, ki pismonoše ne maira. Alojz hodi peš po blatu, po travi, pesku, v dežju, snegu ali vetru, a to mu nd odveč. Rad pvrinese pošto željnim občanom. Zelo rad opravlja svoje ix>klic. »Moj poklic ni lahek. Zahteven je zaradi ve- like količine pošte, ki je je čedalje več. V zadnjih treh letih se je število p>ošiljk po- večalo za trikrat. Drugi pro- blem ki nas tare, je, da ima- mo premalo pismonoš v na- šem trgu, zato ne moremo dobiti zamenjave aa dopust. Tako nikdar ne vemo, kdaj bomo dobili dopust. Kljub temu pa pade breme na osta- le, če je kateri od nas bolan. V tem primeru nosd- mo pošto na določeno ob- močje vsak drugi dan.« Z osebnim dohodkom mo- ra bitd zadovoljen vse do ta- krat, ko pokUc pismonoše ne bo več štel za nekvalificira- nega delavca. »Ce bi imel možnost šolanja, bd se vpi- sal še v zadnji rared osnovne šole, ki mi manjka, ter mor- da še nadalje%-al šolanje v Ljubljani. Toda, ker gradim hišo, mi ne ostane nič pro- stega časa, imam pa tudi majhnega otroka, ki mti potrebno otroško varstvo, vedno pa upam, da bom ko končal osmi razred.« Alojz je star 31 let opravlja ta poklic že s» let. 2eU si, na bi bil DJ< poMic priznan kot V" kvalificdjanega delavca, da bi bilo več pismonoS, 90 štirje v šentjurski o* premalo. »šentjučani ga imamo in smo z Alojzom zadovo Kadar slučajno pride do šne pomote, to sprejmen razumevanjem.« MIRA PLAHUT .,^i-m 1974 NOVI TEDNIK — stran T Smola fTflko j® letos! Smelo ^^oli kmetje, ki niso mo- » pravočasno pokositi in praviti sena zaradi dež- ("smolo so imeli tisti, ki ^ jconec junija in v začet- julija dopiistovali, ker Jilcateri tako ti-dijo) je za- ^ jadransko obalo deževni r jn smolo so imeli orga- ^rji letošnjih loških pri- J^t^/, ker je na »otvorit- dan« prireditev ulival ^ Smola E>a taka! Lcčani f lepo počediU svoj kraj, !Ljovanjsko komunalno iz Slovenskih Ko- ^ jim je uredilo m pre- ^0 grad Pogled, razpo- 0 so vabila za prvo pred- ^ letošnjih prireditev in ^011 pride dež in vse po- lj^. Toda Looani so se hi- ^ znašli. Prestavili so pač jporltev za tri dni po kole- sju naprej in vse je stek- lo spet kot po maslu. V Slo- ^Icih Konjicah je namreč .prejšnji petek gostoval sov- ansambel Goluble gi- čigar nastop je tako ipostal uradna otvoritev le- Itošnjih 4. tradicionalnih po- llftnih kulturnih prireditev. 1 Prosvetno društvo Loče je prepustilo pokroviteljstvo le- tošnjih prireditev Industrij- skemu kombinatu Konus iz Slovenskih Konjic, ki praz- nuje svojo SO-letnico obsto- ji, prireditve so posvečene »■letnici prvega kongresa ilovenskih kulturnih delav- cev. Končale se bodo 6. sep- tembra. Poiskali smo predsednika »osvetnega društva iz Loč Rlija Kovačiča in z njim spregovorili nekaj besed o letošnjih pripravah na pri- reditve. »Pri organizaciji letošnjih prireditev so nam zelo po- magala podjetja iz konjiške občine, posebej še Konus, ki je prevzel pokroviteljstvo nad letošnjimi prireditvami. Potrebovali smo veliko sred- stev, saj je sama obnovitev Pogleda terjala pribUžno 38 milijonov starih dinarjev. Program letošnjih prireditev so pripravili člani prosvet- nega društva, predvsem pa Emil Zupane, predsednik od- bora za poletne prireditve. Pri sestavljanju programa smo upoštevati predvsem ob- činstvo naših prireditev, ki je pretežno iz agrarnih pre- delov okoUce Loč in Polj- čan. In ravno zaradi struk- ture in številčnosti obisko- valcev smo nekaj prireditev prestavili iz Loč v druge kraje konjiške občine. Tako bodo imeli nekaj predstav tudi Konjičani, Zrečanl in prebivalci Poljčan. Ena od prireditev bo tudi na gradu štatenberg. Upam, da bodo tudi letošnje prireditve uspe- le tako kot lanske. Da so lanske uspele, sldepam po tem, da je naše lanske pri- reditve skupaj obiskalo kar 13 tisoč ljudi. Seveda raču- namo, da jih bo letos še več.« Tako torej pravi ViU Ko- vačič. Mi se njegovi želji pridružujemo In upamo, da dež Ločanom ne bo naga- jal. Vsaj velikokrat ne! DAMJANA STAMEJCIC V produkciji Fotokino kluba LT EMO so pričeli pod režijskim vodstvom Stanka Josta v petek snemati srednjeme- tražni film »GIMNAZIJKA« po literarni predlogi Anotona Ingoliča in scenariju Stanka Josta. S snemanjem bodo končali konec tega tedna, premiera pa bo predvidoma v mesecu novembru. O nastajanju novega slovenskega fil- ma, ki bo posnet v barvah na super 8 mm trak bomo obširneje pisali v prihodnji številki. Za zdaj samo še to: vsi igralci in statisti nastopajo brez honorarja, film bostal nekaj manj kot tri stare milijone, od tega je prispe- vala celjska Kulturna skupnost en milijon. Na sliki sta v ospredju igralec SLG Celje Matjaž Arsenjuk v vlogi čr- nolasega Jelkinega zapeljivca in Andreja Konjedič v vlogi Jelke. Tokrat ima v rokah filmsko ■ kamero Sandi Vi- denšek. Foto: DRAGO MEDVED v Šolstvo: nov predmet z novim šolskim letom bodo srednješolci (tudi na poklicnih šolah) spoznali nov predmet — samouprav- ljanje z osnovami marksizma. Učni načrt nove ob- veznosti v predmetniku naj bi rešil, vsaj deloma, hu- do vsebinsko zagato vzgoje in izobraževanja na šolah U. stopnje, kjer prav vzgoja za samoupravljanje nika- kor ni mogla postati neločljiv del družboslovnih pred- metov. Pa ne samo to. V srednjih šolah so nastajale tudi precejšnje težave pri uvajanju koncepta novega samoupravnega položaja učenca in učitelja. Nekateri so pristali na zahtevo, naj bo srednja šola pripravljal- nka za samoupravljanje. Težje so soglašali z mnenji, da naj bo že ta šola s svojo učno vsebino in notranjo prakso prva miniaturna kovačnica bodočih samouprav- Ijalcev. Ta razgrnjem manjka srednje šole (v vsebini in pra- ksi) naj vsaj deloma omili nov predmet z nelahktm imenoTn — samoupravljanje z osnovami marksizma. Ze jeseni bodo učenci prvih in drugih letnikov sred- njih šol poslušali 70 oziroma 35 ur iz ciklusa o samo- upravljanju. Tretji in četrti letniki pa bodo nadrobne- je spoznali osnove marksizma v 35 urah. Zaradi uved- ^ novega predmeta dijaki zadnjega letnika ne bodo "efi imeli družbene ureditve SFRJ. Prvotna bojazen, da ^odo zaradi novega predmeta učenci še bolj obreme- njeni, je bila preuranjena. Učni čas za nov predmet fo šolski organi našli na račun drugih predmetov. Ne- '^'^j nanj ur bo zgodovine, sociologije, filozofije, zemlje- ^ in tudi jezikov. Ob tem rezanju bi morali zaheva- da bodo sedaj učni načrti ali profesorji znali urav- nati zgodovinski del družboslovnih predmetov in s snovjo vendarle seči tudi v čas, ki ga živimo. Kajti priznati si moramo — novega predmeta ne ^ ^lo treba, če bi v srednjih šolah znali premagati '^stenelost v podajanju učnih vsebin, če bi bila za ^ preteklost predvsem toliko važna, kolikor jo mora- "^PosTiafj za razumevanje sedanjosti. In če bi se znali ^^^neje otresti zgodovtnske faktografije in količin ^l^ih ysebin,ki so bolj dišale po navlaki kot po zna- j.^' ^i ga mora učenec dojeti in vsrkati za samoup- in poklicno delo v našem čosm. fwdi Tiov predmet sam ničesar ne rešuje. Samou- ojmi' ^ osnovami marksizma ne more biti zgodo- a^i matematika. Kakor hitro bo samo predmet, ki 5ort pedagogi pač morajo predavati, ker tako zah- Pol 't P,^^dmetnik in učni načrt, bo cilj dosežen le na sajnn ^^'^^'^ šoia se mora zavedati, če. hoče, da bo pr^^P'''(^vljanje z osnovami marksizma več kot le tistg^^h ^'^ čaka lahko učno delo. še posebej jeseni^ &odo morali po nekajdnevnem tečaju stopiti kar s učence, da jih poučijo o nečem novem, • ^^eie nastaja tem je največja draž, a tudi največja težava — "sebi^ ^ poučevanje. Predmet s sodobno učno liki "° ^^hteva tudi spremembo v učni metodi, v teh- Sa^ ^'■S^a^iaaci^ učnega dela. ^STio^° ^^'^^^^ična predavanja o samoupravljanju in ^Oisvetii ^^^^^^''T^ ^odo zgolj sončni pramen, ki bo JivUp^, sanio del šolskega in našega samoupravnega ^^V^ V. Med revijami »VUi aLi ILMl Pravkar je prišla iz tiskar- ne dvojna številka revije za kulturo in literaturo OBRA- ZI. Likovno je revija opre- mljena z deli akademskega slikarja Vasilja Cetkovica v njej pa sodeluje enaindvaj- set avtorjev: Vasilje Cet- kovič, Jana Božič, MH- čič, ^Bojan Koštomaj, Ma- rija Rehar, Toni Po\'še, Bri- gita Tihec, Betka Jesih, Mi- lenko Strašek, Fran Roš, Na- tan Ribak, Aleksander Tvar- dovski, Cvetko Zagorski, Konstantin Paustavski, Jurij Rojs, Drago Medved, Jože Volfand, Štefan 2vižej, Vla- dimir Gajšek in Ivan Sto- par. Prvič so v reviji zastopani tudi prevodi: prevedeni so trije teksti. Jurij Rojs je prevedel iz sodobne ruske proze dva teksta pisateljev Natana Ribaka in Konstanti- na Paustovskega, Cvetko Za- gorski pa je predstavil Alek- sandra Tvardcvskega delo Iz dalje v daljo. Prva dva pre- voda sta doslej prvič preve- dena v slovenščino. Velja še opozoriti na nekatere pole- mične tekste, kot na primer Ivana Stopa rja Se Lember- gu obeta boljša prihodnost?, Štefana 2vižeja Delež ama- terskega ustvarjanja in šir- jenja kulture ter Vladimirja Gajška esej Oda množicam. Seveda so pozornosti vred- ni tudi drugi teksti, še p>o- sebej 1» opozarjamo na li- terarno dejavnost kluba mla- dih literatov. Drago Medved je v reviji skušal podati kolikor toliko uspel prikaz kulturnega de- lovanja v Celju in pri tem oix>zorii na nekatere prob- leme celjske kulture. Sestav- kov, ki vas bodo zaix>slili z razmišljanjem, je torej v reviji več kot dovolj. Takšno porogramsko usme- ritev, kot jo je v d^jni šte- vilki zajela revija Obrazi že sedaj, bo uredniški odbor še nadaljeval. Revija bo že ta teden na poUcah vseh knji- gam v Celju, dobite pa jo lahko tudi v kioskih. 2e se- daj vabimo k sodelovanju vse, ki se čutite sposobne, da soustvarjate našo revijo, ki izhaja že peto leto. Naslednji dve številki bo- sta izšii proti koncu leta. MILENKO STRASEK Milan Gerzelj v oicviru kulturnega tedna na Polzeli so odpr- li novo knjižnico. Vodji knjižnice, Milanu Gerže- Iju, smo zastavili nekaj vprašanj: Kako dolgo ste knjižničar? »Knjižničar sem od novembra 1946, torej polnih 28 let.« Ima- te dosti rednih bralcev? »Stalnih bralcev je kakih 60. Občasnih pa še pre- cej več. Med njimi so ve- činoma mladi, učenci tu- kajšnje osemletke. Pogre- šam predvsem mladino, pa tudi starejših bralcev je premalo.« In kaj naj- raje berejo? »Ker so naši bralci mladi, najraje bere- jo Franceta Bevka, Tone- ta Seliškarja in Suhodol- čana, od tujih pa brata GRIMM, DISNEVA in KESTNERJA«. Dobili ste novo knjižnico. Kaj mm to pomeni? »Doslej smo delali v zelo težkih razme- rah, saj je bila knjižnica mnogo premajhna. Sedaj je zadosti prostora, na novo opremljena in bo ta- ko delo lažje. Mislim, da bo bralcev mnogo več«. ______________ Raj beremo Brati, pomeni povezovati črke v besede in jih dojemati kot misU. Najprej beremo, ker je čudovito spoznanje, da poznamo pomen črk. Po- tem dostikrat beremo, ker moramo, bo je tisto, čemur pravimo obvezno branje. Za- čne se s Solzicami, p>ovestjo Pod svobodnim soncem, ro manom Deseti brat in pride čas, ko zvemo za Iliado, Ano Karenino, Vojno in mir. Sed- mino, Balado o trobenti in oblaku, pred nami se razgri- nja šentflorjanska dolina. Vseh teh del nimamo doma, hodimo ponje v knjižnice, tu- di v celjske. V mestni knjiž- nici, kjer je vpisanih 24.000 bralcev, si med šolskim letom izposojajo največ dijaki in učenci, ki rabijo dela za ob- vezno branje. Ko pa pridejo počitnice, začnejo ta dela ostajati na policah. V knjižni- ci izposojajo znanstveno fan- tastiko. Sedaj je veliko pov- praševanje tudi po Svetinov! Ukani, po zadnji novosti Ti vražji fantje v letečih škatlah, kot vedno si izposojamo dela Remarqua, Kiirsta in Pearrs Buckove. Starejši bralci ima- jo radi dela naših pisaeljev, vedno znova priljubljenega Bevka, dela Zormana, Zupa- na in drugih. Tisti redki, ki segajo po poeziji, zadnje ča- se veliko berejo pesmi Toma- ža Šalamuna, Ejvina Fnrza, Svetlane Makarovič in velike- ga indijskega pesnika Tagore. V pionirski knjižnici je letos vpisanih 6158 mladih, ki ima- jo radi dela naših pisateljev, Maya. Doraščajoča dekleta se odločajo za delo Antona Iip goliča »Mladost na stopni- cah«, za »Bele tulpike«, za povest o »Ovetkovi Cilki«, tisti najmlajši pa imajo radi »Pisani živalski svet« in pred- vsem slikanice. V študijski knjižnici, ka- mor hodijo predvsem štu- dentje in dijaki (sedaj jih tam študira okoli 30 na dan, pozimi pa tudi 100) dobro vedo, da sta v Celju VEKŠ in pedagoška akademija, saj izposojajo največ literature o j>olitični ekonomiji in pedago- ško literaturo. Ljudje torej beremo in štu. diramo. Vedno pogosteje se odločamo tudi za dobre knji- ge, a veliko premalo beremo pesmi. Tiste drobne misli, ki se porajajo v človeku, ko mu je hudo in ko je srečen. B02ENA PAVCNIK 8. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 11. julij DOGODKI KONJICE: USTANOVITEV SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Te dni bodo v Slovenskih Konjicah ustanovili samoupravim sta- novanjsko skupnost. Razlog za pozno ustanovitev skupnosti je ta, da delovne organizacije niso pravočasno izvolile svojih delegatov, ki bodo delovali znotraj samoupravne stanovanjske skupnosti v treh enotah: v samoupravni enoti za graditev stanovanj bo 15 članski «bor delegatov, v samoupravni enoti za gospodarjenje s stanovanji bo 16 delegatov in v samoupravni enoti za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu bo 21 delegatov. Skupščino samoupraine stanovanjske skupnosti bo tvorilo 16 delegatov krajevnih skupnosti, družbeno-političnih organizacij in organizacij združenega dela. Za vse enote bo opravljalo strokovna opravila Stanovanjsko komunal no podjetje. Samoupravno stanovanj^o skupnost bodo predvidoma ustano- »lU 15. juUja. / D. S. RIMSKE TOPLICE: VEČER PLESA IN PLAVANJA v mesecu juliju in avtgustu bo vsak četrtek in soboto od 19> do 22. are turistično drnštvo RIMSKE TOPLICE priredilo v pro- storih Termalnega kopališča VEČER PLESA in PLAVANiA. Glasba bo reproduclrana x gramofonskih plošč, magnetofonskih trakov in kaset. V primeru slabega vremena bo prireditev odpadla. Cena vstopnic bo pet dinarjev. Vpsjo ns itevilno udeležbo in se priporočajo. DARJA GLANČNIK PREBOLD: TUDI ZA KOZJANSKO Preboldslu Klub mladih Je spet na pragu velike naloge. Pisali smo že, da Je ena izmed naiog pret>oldskih mladincev tudi ta, da slcrbijo za zaluivno življenje SavinjCanov. Skupaj z uredništvom ljubljanske Antene bodo 27. julija pripravili na bazenu veliko za- bavnoglasbeno prireditev PREBOLDSKA NOC 74. Na prireditvi bodo med drugim nastopUi TATJANA GROS, IVICA SERFEZl. ULTRA 4. VOKAU, TONE FORNEZZI-TOF, EVGEN JURIC in prUjublJeni beograjski humorist MIJA ALEKSIC. Prireditev bo vodU MARJAN KRALJ. I^eboldsld mladinci so se odločili, da bodo del dohodka namenili za prizadete na Kozjanskem. Prav tako bodo v ta namen prispevali tudi denarno nagrado za osvojitev najvišjega mesta v akciji NAS KRAJ JE NAJLEPŠI. Preboldskim mladincem lahko za vse to le čestitamo in tudi drugim priporočamo, da se zgledujejo po njih. JANEZ VEDENIK ŽALEC: PRI NAS NAJLEPŠE v žalsid občini so zaključili polletno akcijo urejevanja okolja. Udeležilo se je je 32 aktivov krajevnih skupnosti in osnovnih šol. Akcija je doživela velik uspeh. Priznanja so dobili mladinski aktivi krajevnih skupnosti Drešinje vasi, Prebolda in Žalca. Svoje okolje pa so najlepše uredile osnovne šole na Polzeli, Petrovčah in Šem- petru. Uspeh akcije nam dokazuje pripravljenost krajanov in šol- ske mladine na urejevanje in očuvanje lepot življenjskega prostora. Upamo, da akcija žalskih občanov ne bo ostala osamljena. —vš ŽALEC: 4. JULIJ V FERRALITU v počasitev Dneva borca so tudi v Ferralitu v 2alcu počastili ta dan s tem, da so se zbrali vsi borci in interniranci na skromno zakusko, kjer jih Je predsednik delavskega sveta ol>dari s knjigami s tematiko iz NOB. Kljub temu, da njihovo število ni veliko, so takšne svečanosti že nekajletna praksa. Res da kolektiv ni velik in da se ljudje dnev- no srečujejo med seboj, vendar pa se na tem vsakoletnem srečanju spominjajo težkih dni, ko je naša domovina preživljala težka leta okupacije. D. K. LAŠKO: OBČINSKI NAGRAJENCI Ob prazniku občine Laško Je bila v torek, 2. Julija v Laškem slavnostna seja. Prisostvovali so Ji tudi predstavniki pobratenih občin Trstenik in Vrbovec, ki so laški občini ob njenem prazniku podarili spominska darila. Na seji so bile podeljene 2. Julijske nagrade pionirskim odredom osnovnih Sol La.ško in Rimske Top- lice za njihovo dolgoletno delo, shidikalni godbi Papirnice Radeče za uspehe v njenem 60-ietnem delovanju in posameznikom: DANILU ISTENICU za utrjevanje krajevne samouprave, STANETU KOSE- LJU. direktorju Papirnice Radeče, za gospodarske uspehe in uspehe v samoupravljanju ter J02ETU PRESCAKU za razvoj krajevne sa- mouprave in za zasluge pri razvijanju trgovske dejavnosti. B. P. SLOVESNOST NA PLANINSKI VASI v nedeljo, 7. Julija, Je bila v Planinski vasi slovesnost bb od- kritju spominske plošče. Letos mineva 30 let, odtcai se Je Okrožni komite OF s svojimi institucijami preselil z Bohorja v Planinsko vas. S to proslavo se Je začel niz srečanj, ki Jih organizira šent. Jurska oI>čina ob svojem prazniku. Na slavnosti Je govoril prvo- borec Ivan Luskar. Poudaril Je delež, ki ga je prispevalo Kozjansko k izgonu okupatorja. Omenil Je, da še danes fašistične in druge sile posegajo po našem ozemlju, kalijo mir in želijo povzročiti na- rodno neenotnost. Posebno Je poudaril prednosti, ki nam Jih nudi nova ustava. Zatem Je odkril spominsko ploščo, ki označuje mesto, kamor se Je preseUI Okrožni komite OF leta 1944. Na proslavi so sodelovali tudi brigadirji, ki gradijo cesto in vodovod. V brigado Je vključen tudi poseben oddelek Rdečega križa, ki ima namen pomagati prebivalstvu in Izvajati sanitarne ukrepe. Proslavo so zaključili s plesom. Marko SJEKLOCA NAŠI PRAKTIKANTI BODOČI NOVINARJI ? Počasd, a vztrajno pri- haja poletje, z njim dopu- sti in za nas, novinairje, tisti nesrečni čas, ko se tako maio dogaja, ko iščemo »race«, da imamo o čem pisaiti, čas, ki mu pravimo »s--zana kisUh ku- maric«. A kljub temu ima tudi podeteii čas svoje do- bre strani. Ce drugega no, nas vsaj ne zebe, ko hodimo po terenu. Pa še nekaj je dobrega — po- leta napolni našo redakci- jo živ-žav praktikantov, bodočih novanarjev. Id pri- dejo k nam, da bi preaz- kusLli svo)e znanje, na- pravili prve korake v no- vinarstvo. Kakšni so? Za- kaj jih privlači prav no- vinairstvo? Kakšne so nji- hove ambicije, želje, hobi- jd? O vsem tem sem kram- ljal z. njima, jiih v pogo- voru bolje spoznal in se- daj jih predstavljam tudi vam. Mira Plahutmk, ki ji do konca prvega 'jetnika na Fakulteti aa sociologijo, politične vede in novinar- stvo (FSPN) manjkajo še trije izpiti, je bila med zgovomej širni. Mir^, zakaj prav novi- narstvo? Težko bi rekla. Toliko je vzrokov. To delo me veseli, že v šol- sem rada pisala .. Kaj vem, zakaj? Praviš, da rada pišeš? O, to pa. Pušem tudi pe- smi, že od 1. letnika eko- nomske šole. Veš, človek se mora izpovedovati in jaz se najTaje izpovem par pirju. Rada pišem. Za Obraze, za celjski klub mladih literatov, ki ga vo- dim. Mi zaupaš svoje želje? Ne boš mi verjel. Ni- mam veliko želja. Da bi uspela v poklicu, da bi uspete v novioairstvu. Sem neskromna? Saj si ne že- lim svojega uspeha, že- lim si, da bi bUo moje delo uspešno, da bd po- magala. Imaš kak bobi? Kdo ga pa nima? Glav- ne so pesmi Ced kup jdh je, sicer pa bolje, da td o tem ne govorim. Me ne boš mogel ustaAdti. Taka je Mira. Kaj pa Vida špendl, tudi zelena brucka na FSPN? A z mano se boš pogo- varjal? Nimaš drugega dela? Imam, pa vseeno ... No, prav. Vem, da boš vprašal, zakaj novdnajrstvo. Ne vem. To je tako, kot če bi vprašal, zakaj je trava zelena. Odločila sem se. To je v meni. Si ambiciozna? Niti ne. Vseeno md je, kje bom delala, ko kon- čam. Delo je pri vas prav tako delo kot pri velikih časopdBfndh organizacijah. Pa tvoje želje? Da me ne bd povozil av- to, da se ne bi zastrupila s pitjem naše »sna&ie« vode.. Imaš kak bobi? Cel kup. Včasih sem zbi- rala stare žarnice, pa znamke, plošče, star de- nar ... Se ne boš sme- jal? Zakaj? Zbiram tudi kosti. Sta- re. Doma imam CarL^a. Lobanjo. Je odličen kole- ga. Vse mu Lahko poveš, pa te ne izda. Potem se dobro razu- meta. Seveda, le oče je bil je- zen, ko sem z njegovo krtačko umdia Carliju zo- be. In tu sem se pričel sme- jati. Kaj hočem, če je bi- lo smešno. Pa ni bUa je- zna. Taka je Vida. Kaj pa Marko Sjekloča? Mira Plahutnik Kdo sean? Ja, Marko, drugače študent FSPN, kjer sem končal 1. letnik po''''nlogij€ Torej ne boh novinar? Kdo ve? Verjetno ne. 2teindma me bolj polirtaka, geografija, z^ottovdna, si- Vida SpendI cer pa, kaj me ne zanima, bd ti lažje povedal. Zelje? Veliko jih je. Ambicao- zen sem, a se zavedam, da je za uresničiitev po- trebno trdo delo. K sreča imam močno voljo. Ko vse ostalo odpove, ta ostane. Kljub vsemu je glavna ambicija dipLoma- cija. Marko Sjekloča Pa hobiji? O, jej, raje ne sprašuj. Atletika, v katero sem za- ljubljen in upam, da bom tu kaj dosegel. Na 400 m že imam 52:2, a bom re- zultat še krepko popravil. Boš videl! Pa še astrono- mija, tehnika, knjige ... Verjameš v horoskop? Ne, lahko pa ti ga na- pišem, če želiš. Znam pi- sati dvoumno. Ali ceniš kako osebnost prav posebej? Po imenu je ne pK>znam. Vsako osebnost lahko če- Božena Pavčnik ndš po njendih poeitivnah pa tudi negativnih lastno- stih. Cenim delaivca in ?&■ to ne cenim sebe, ker ži- vim na račun njegovega Darja Glančnik težkega dela. Vma tnm bom. Božena Pavčnik je doma iz Belovega Lašketn. Ko jo »oeanerjaš« z bruc- ko, hitro p>oskočd in pravi, da ni več. Ima že nekaj izpitov za sabo. Kaj študiraš? Tudi na boAjše čase, dru- gače p>a novinarstvo. Zakaj novinarstvo? Mi veš p>ovedati, zakaj si ti novinar? Pa me imaš! Dobra no- vinarka boš. Znaš spra- ševati. tudi odgovarjati znam. Želim biti v sredi- šču dogajanja, vedeti, v kakšni družbi, svetu, ži- vim. Zato bom novinarka. Ambicije? Jezen boš, da sa ne iz- mislim kaj originalnega, a je edina ambicija, da končam študij in se zapo--5 slim. ' Pa želje? Oh, teh je pa veliko. Najprej, da naredim voa- niški izpit.. Imaš kak hobi? Križanke rešujem. Tako preizkušam svoje znanje. O čem razmišljaš? O življeniu, odnosih med ljudmi, o kavi, na katero me boš, upam, p>ovabiil... Pa osebnost? Nima imena. Cenim člo- veka, ki je človek, ki se zna odpovedati svojim že- ljam v korist drugih. Ti- to je tak. Se Darja Glančnik je ostala. Nekateri jo že po- znate, saj je naša sode- lavka že dolgo. študij na FSPN mi gre. Tudi jaz bom novinarka. Imaš težave? Kdo jrih nima. Meni je problem tuj jezaik. Ambicije? Po študijih dobiti tako službo, da bom čimveč na terenu med ljudmi. Njiho- ve težave želim sporaiati, pomagati k premagovanju raizlik med boga.timi iJi revnimi, velikimi in ma- limi ... Želje? Pisati še boljše pesmi- Da, tudi jaz sem pesni ca in na pobudo Nika Gra fenauerja želim izdati svo- jo zbirko. Zetom tudi do- končati roman, ki ga pi' šem. Cel zveeek že Lmam O ljubezni. Te naj sploh vprašam za hobi? Si me že. Moj hobi j« gledališče. Rada igram i" letos spet začnem pri Zar- ji. Veš, gledališče je naž družinski hobi. ??? Ja ,igrajo stnc, teta, se- stnčna... Takšoii so naši prakti; kanti. Povsem prepro«^ mladi ljudje so, s podob- nimi ambicij a.mi in dobnima žeijami kot ko mladih pri nas. Pa P*'' magajte jim, če vas bodo kaj povprašali. . BRANKO STAMEJobrskati, pravočasno in na pravem mestu vložiti prošnjo. Veliko takih in- formacij boste vsekakor dobili v poklicni svetoval- nici, ki obstaja pri vsa- kem komunalnem zavo- du Za zaposlovanje. Zdravstveni problemi so bolj redki, vendar obsta- jajo. V primeru, da sa- mi ne boste mogli pre- soditi ali je vaše zdrav- stveno stanje ovira za vaš bodoči študij ali ne, se oglasite v poklicni po- svetovalnici, kjer vas bo- do napotili na poseben zdravniški pregled. Tam vam bodo povedali kaj morate storiti in za ka- tero pot se lahko odlo- čite. Tako. Prihodnjič pa nekoliko besed o vrstah višjih in visokih šol in njihovih programih. In seveda tudi o tem, kam se jih vpiše preveč tn kam premalo. UKTIKANTI: PODJETJA VSI ZADOVOLJNI Poletje je za šolarje, dijake, študente čas počitnic, brezskrbnega poležavanja, branja ihkih romanov, seveda, če je šolsko leto minUo v redu. Toda vse več je mladih, ki poleti iijo. Vekateri zato, ker tako zahteva učni program, drugi, ker dobivajo štipendije, največ I je takih, ki delajo, da si zaslužijo denar za knjige, za čim lepše počitnice. Ponavadi imajo v podjetjih radi te mlade ljudi, ki delajo z veseljem, z zanimanjem zvedavostjo. Pa tudi mladi se ne pritožujejo, saj se na delu naučijo mnogo stvari; živ- (nje se jim pokaže še z druge strani. j'*nka Brečko Jože Klemenčič Mimica Ropret Sonja Knap ^PRET MANICA je letos Jnčala tretji letnik gimnazi- ' pedagoške smeri v Celju. Obvezalo prakso je opravi j a- ' v pivovarni Laško. Ker ji ' *5ilo delo všeč, se je odlo- da bo v tovarni ostala ' en mesec. Dela v pisarni, !ff vpisuje prejeto pošto, '^ločila sem se, da študija ^bom nadaljevala na peda- akademiji. Raje bom višjo komercialno.« v pisarni se ji zdi za- J5'vejše zdaj, ko se je po- ^ spoznala z njim. »Prak- ^j^^^^ti smo v pivovarni nale- ^ ^ razumevanje in po- J je nismo pričakova- ttvQ° je omogočilo, da 5 ^ ^« hitro navadili na de- • je dejala Manica. 6 a2 P'"^^^« bo ^ počitni- tarS K° bolj malo časa. S ^ bo odšla na morje, po- ^° ^P^^ pričelo šol- krbi ^ ^ '^j™ kopica '^vtS-^^ BRECKO obisku- llj v Mariboru. Odlo- ftfti^ J« za smer turt- i li^^^tinstvo. Ze v srednji *^ opravljala počitniškq prakso v več podjetjih, letos pa ji delo v komercialnem oddelku narekuje študij, štirinajst dni se bo sezna- njala s proizvodnim delom. »Počitniška praksa je zelo ko- ristna. Imam mentorja, dipl. ekonom. Franca Ortla, ki bi se mu rada zahvalila za po- moč.« Stanka je z izbiro štu- dija zadovoljna. Zeli si le, da bi se lahko zaposlila v turi- stični agenciji. »Sem preveč živahne nara- ve, da bi zdržala v pisarni. Rada bi veliko potovala.« Opraviti mora še dva izpi- ta, zato bodo počitnice l)Olj delovne, kot si to želi mlado dekle. Stanka p>a se ne prito- žuje, saj jo študij veseli in si želi le, da bi ga čim uspeš- neje zaključila. JOŽE KLEMENČIČ študira kemijo na Višji tehnični šo- li v Mariboru in mu do di- plome manjka le še en seme- ster. Med počitnicami je ho- dil delat že v srednji šoli. Le- tos pa je že drugo leto na praksi v TIM-u, ker tu dobi- va štipendijo, brez katere bi le težko študiral. Pravi, da je delo v laboratoriju zanimivo, saj tako dopolnjuje svoje znanje. Seznanja i>a se tudi z delom v proizvodnji, tako ni nikoli dolgčas, še posebej, ker ima svoj poklic zelo rad. Denar, ki si ga bo zaslužil, bo Jože porabil nekaj za do- pust, ki ga bo preživel malo na morju, malo v planinah, če ga bo še kaj ostalo, pravi, ga tudi ne bo težko p>orabiti. SONJA KNAP se bo jeseni učila snov 3. letnika peda- goške gimnazije in že od sed- mega razreda naprej hodi de- lat med počitnicami. V TIM-u dela v proizvodnji in pravi, da delo ni težko. Zanimivo je, ker se spoznava z delom v tovarni in z ljudmi. Zanjo bo- do prave počitnice bolj krat- ke, saj bo naslednji mesec de lala še na Socialnem zavaro- vanju v Celju. Tako prisluže- ni denar bo skupaj s štipen- dijo RIS-a porabila predvsem za knjige in mogoče za ko- panje. Sonja brez štipendije ne bi mogla obiskovati sred- nje šole, rada pa bi še študi- rala, vendar ne na pedagoški smeri. B. P. — V. S. Vinko lan^erholz Spet je srce izdalo člo- veka, ki je še toliko ho- tel, toliko snoval. V dva- inpetdesetem letu ga je po krajši bolezni spodre- zalo sredi delovnega zano- sa. Vinko Langerholc — predsednik občinskega sin- dikalnega sveta v Sloven- skih Konjicah je umrl. za- det od kapi. človeka, ki je toliko storil za skup- nost, ki je toliko naredil iz samega sebe, ni več v vrstah borcev za boljši ju- tri. Rojen je bil blizu škof- je Loke, vendar je bil od otroških let doma pod Po. horjem, kjer v Oplotnici klešejo trd siv granit. Kot vse njegove vrstnike ga je usoda najprej vklenila v tujo uniformo, potem pa je pobegnil in kot bo- rec 10. prekomorske bri- gade vkorakal v Ljublja- no. Po vojni je bil nepre- stano aktivist, družbeni delavec, ko je služboval v oblastnih organih, ko je delal v tovarni usnja in ko je vodil delavsko uni- verzo. Istočasno, ko je <}odil izobraževanje drugih, se je izobraževal tudi sam, saj je ob delu dokončal prvo stopnjo prava in se nedavno vpisal tudi na drugo stopnjo. Hudo ga bomo pogrešali tudi mi in predvsem naši bralci iz konjiške občine. Polnih dvajset let je bil naš zvest, nepogrešljiv so- trudnik NT in RC. Nosilec več odlikovanj je, vendar ga bo v spo- minu soobčanov, delavcev konjiške občine, v spomi- nu nas vseh dolgo obdr- žala njegova tovariška to- plina m priljubljenost. In toliko je še obetal. Naj mu bo trajen spomin in hvala. J. Kr. PODRUŽNICA CELJE objavlja naslecdnja prosta delovna mesta za sedež podružnice, Vodnikova ulica 2: 1. revizorja — višja ali visoka izobrazba — 5 let delovnih izkušenj — poznavanje bančnega poslovanja 2. 11 višjih likvidatorjev — srednješolska izobrazba — nad 1 leto delovnih izkušenj 3. strojni saldakontist-likvidator I — srednja ali nepopolna srednja šola — 1 leto delovnih izkušenj za srednjo šolo — 5 let delovnih izkušenj za nepopolno srednjo šolo — obvladanje knjiženja na Ascoti 4. višjega administratorja — srednja ali nepopolna srednja šola — 1 leto delovnih izkušenj za srednjo šolo — 5 let delovnih izkušenj za nepopolno srednjo šolo 5. 4 administratorje — srednja ali nepopolna srednja šola — 1 leto delovnih izkušenj za srednjo šolo — 5 let delovnih izkušenj za nepopolno srednjo šolo 6. strojepiske 1 a — administrativna šola — 1 leto delovnih Izkušenj — izpit za strojepisko I a za ekspozituro Laško: 7. referenta \ — srednješolska Izobrazba — 2 leti delovnih izkušenj j Vloge z dokazili o Izobrazbi dostavite Ljubljan- ski banki, podružnici Celje, Službi poslovne ko- ordinacije 15 dni po objavi, kjer lahko dobite vse potrebne Informacije. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 27 — 11. julij pisma CELJSKI GLEDALIŠČNIKI Z NAMI Ob koncu šolskega leta so nas obdekala v domu Zavoda Ivanke Uranjeko- ve Celije—Golovec gleda- liški igralci slovenskega lj.udskega gledal:^a iz Celja. S seboj so prinesli v plastiLčni nakupovalni vrečki knjiige pravij^ic, po- vesti in pesmi. Kako pre- prosto: Povabili smo jih in biild so tu: Anica Ktun- rova, Matjaž Arsenjug, Bo- go Veras in Miro Podjed. Nekaj otrok je nerado za- pustilo naše nogometno igrišče. Na terasi nekda- nje vile tovarnarja West- na smo se posedli v Loku okrog gledališnikov in pri- sluhnili. Božajoče je za- zvenela kitara ob tihi na- rodni pesmi, ki so nam jo zapeli tako, kot v nji- hovi oddaji 1. programa radia Ljubljana, domače, toplo, pristno. Nihče nd več pomislil na nogomet- no žogo. Potem so si sle- dile pravljice o kitajskem cesarju in slavčku, pa še- gave pesmi o avtomobilih; fioku, spačku, žabi, škodi, mercedesu in zopet tiho zapeta pesem: Kje so ti- ste stezice? Oh in odlom- ki Levstikovega Krpana, nam in otrokom tako do- bro znani, toda živi, ka- kor da bi se cesarost po- govarjala pred našimi očmi s Krpanom. Pa pu- stimo, naj teče literarni večer svojo pot! Zagledal sem se v dob- ro znane obraze naših otrok. Ni več sledu razo- čaranj vsakdanjega življe- nja na njih, napetost se je umaknila milina, zasa- njanosti ali šegavosti. Ka- kor, da ne vidim pred se- boj fanta, kd ga pozablja mati — in sedaj je bole- čina ob misli na mater pozabljena, samo oči in ušesa so ga; ustnice rahlo razprte, kakor da bd se bal, da bo kaj presUšal. Ali drugi! Kako veselo mu oči žarijo ob srečanju Krpana z Brdavsem. Po- sluša: telo je napeto kot lok — gotovo je on se- daj mogočni, preprosti Krpan, ki tako po doma- če svetuje Brdavsu, da naj še zmoli en očenaš! Je to res isti Jože, ki ho- di v šolo s starimi čevlji, ^Jcer nima nikogar, ki bi mu kupil nove? AU tista naša najmlajša — Milen- ca, ki skrivnostno sprašu- je za slaivčkom: »A pti- ček?« In še in še! Naš Milan, ki se čuti skoraj vedno tako nerodnega, da se še prestopiti ne upa brez zadrege! Kaj je za- neslo naišega Milana, da se je pustil zvabiti igral- čevi kitari, da nam je sam odpel ob spremljav! trubadurskih strun: »2ena naj bo doma!« Pa še ka- ko je odpel! Odločno, pra- vilno, s E>ozibavanjem ce- lega telesa, korajžno in zvočno! Kakor, da je on nekdo drug, ne naš pla- hi Milan Kako lepo bi se večer zaključil, če ne bi naen- krat za,bobnelo, se vse za- majalo strašno, tuje, ne- zadržno in vendar mog-oč- no. Potres je preplašil otroke, da so se v tre- nutku razbežah s terase po travniku, da smo jih komaj pripravili k vrnit- vi. Vsi bledi, napeti, pri- pravljeni ponovno planiti v beg, so se neradi vrača- li na prejšnja mesta. Nitd odločni brenk kitare in pesem: »Kaj nam i>a mo- rejo, morejo!« ni takoj mogla prepričati otrok. Toda polagoma smo le potegnili za umetniki, do- kler ni zazvenela pesem skoraj tako, kot bi mora- la. In sam ne vem, kdaj smo zdrknili s pesmijo v tiste dobre znane mehke, tople domače vdže melan- holičnih slovenskih nape- vov, ki so tako pristno naši. Te so storUe svoje, zoF>et so poteze obrazkov postale mehkejše, zanos- nejše.'Mojstri, naši prija- telji z gledališča so posta- la močnejši od otroškega strahu pred silami priro- de. To sodelovanje, ki so ga izvabili iz naših otrok, je bilo enkratno, skoraj- da neponovljivo; ni imel vsakdo priložnosti meriti tako neukročeno silo, kot je potres, z močjo člove- ške misli in čustev, ki so jih izvabili iz otrok. Za- hvala gledališnikom bi bi- la poceni reč. Oni so bih tisti, ki so pomagali Borisu vsaj za kratek čas F>ozabiti mor- da brezbrižno mamo; Raj- mi, kakor da ni nikoli prepirljiv, izzivalen; Mi- lenca je ob cesarjevi pti- čki — slavčku pozabila, da živi daleč od neureje- nih domačih razmer; Jo- žetu so pomagali najiti predah iz skrbi, kaj naj obuje jutn, če bo ponov- no deževalo... Arsenjug. Kumarjeva, Veras in Podjed niso pri- šli po honorar — našim otrokom so pripravili ve- čer zaradi sebe, ker ima- jo naše otroke radi, ker jim je samo tisti majhni čudež, ko vidijo pred se- boj spremenjene, sprošče- ne obrazke otrok, ki ver- jamejo in verujejo v le- poto njih besede, edini honorar. Prišli so že tret- jič in vedno pripeljejo ko- ga nanovo s s^hoj. Začel je Arsenjug sam, sedaj so bili .že štirje. Prihodnje šolsko leto bomo zopet videli naše velike prijate- lje s celjskega gledališča in že so ugibali, koga naj še pripeljejo s seboj. Za- hvala, kaj bi zahvala! Iskreno se jih veselimo in nestrpno pričakujemo sni- denja in nestrpno čaka- mo s kom nas bodo sez- nanili. Henrik Zgeč, Zavod Ivanke Uranjekove Celje, dom Golovec LEPA PRIREDITEV Najprej vas vse lepo pozdravljam, v nadalje- vanju pa bom napisala nekaj o prireditvi v po- častitev invalidov, ki je bila v marcu, to je na prvo pomladansko nede- ljo. Bila je lepa sončna, da ne rečem čudovita nede- lja. V Narodnem domu v Celju je bil napovedan koncert v počastitev praz- nika invahdov pod ges- lom — invlaid, tvoj tova- riš. V uvodnih besedah je tovariš marsikaj povedal o težavah, s katerimi se srečujejo invalidi m da moramo stremeti, da se bo življenje invalidov iz- boljšalo. Njihova prihod- nost naj bi bila svetlej- ša. Nekaterim so bila da- na tudi priznanja, a žal nekaterih ni bilo na \>Ti- reditvi, bodisi da so v bolniškem st^ležu, ali pa v zdravilišču. Z enomi- nutnim molkom pa smo počastili tudi člane, ki so že umrli. Kot prvi sodelujoči je nastopil zbor Zveze sle- pih Celje. Predstavili so se prvič celjskemu občin- stvu. Občinstvo jih je za njihovo ubrano petje na- gradilo z lepim in dol- gim aplavzom, želja pa je, da bi jih še kdaj sli- šali' na podobnih prire- ditvah ali pa morda na samostojnem koncertu. Kot drugi je nastopil ansambel šaleški fantje pod vodstvom Francija žerdonerja, katerim so se pridružili še trije pevci. Vse pesmi, ki so jih za- igrali ali zapeli, so njiho- vo delo, sami so jih zlo- žili. Bile so zelo prijetne skladbe. Zadnji pa so nastopili gojenci glasbene šole iz Celja pod vodstvom ne- umornega dirigenta tova- riša Leskovška. Njihov spored je trajal eno uro in so se dobro izkazali. Tovariš Leskovšek pa je poleg teh vzgojil še mno- go harmonikai*jev. Torej, spored je trajal pribUžno dve uri in mi- slim, da je pri vseh za- pustil prijeten spomin in takšnih prireditev bi mo- ralo biti več. Z lepim in dolgim aplavzom smo do- kazah, da nam je bila prireditev všeč. K. A. ZAKAJ KRITIKA? Sem redna bralka NT in sem v zadnjem času opa- zila vedno več kritike za- radi zadnje strani NT. Za- kaj bralci obsojajo, da je to nekaj grdega, saj je vendar vse to ustvarila narava? Sestavek na zadnji stra- ni mi je zelo všeč, saj spoznam življenje tujih ljudi in držav, kot so na primer Amenka, Indija, Afrika iitd. Tisti bralci NT, ki jim ni všeč zadnja stran, je bolje, da NT odpovedo in naj ra- je berejo revije, kot so CIK, Start, Adam in Eva in še mnogo jih je. Kritiki, vprašajte svoje otroke o spolnosti, pa bo- ste videli, kaj vam bodo povedali. Bodite prepriča- ni, da otroci več vedo kot odrasli. Tudi pri nas smo naro- čeni na NT in ga vedno prelistam od začetka do konca, najraje pa pogle- dam zadnjo stran Ljube- zen po svetu. Čeprav obi- skujem OS v Šentjurju, pa mi še nikdar niso star- ši branili brati o spolno- sti, saj mora biti o tem vsak poučen. Prosim, da še naprej na- nadaljujete z Ljubeznijo po svetu na zadnji strani NT. Prosim tudi, da ne bi šlo moje pismo v koš, ker se vam oglašam pr- vič, čepraLv sem redna bralka NT. Želela pa bt tudi odgovor vašega ured- nika. Zvesta bralka iz Šentjurja ODGOVOR: Zaenkrat sem še brez odgovora. ENERGETIKA - VELIK PROBLEM če bi danes prišel k nam na obisk človek iz starega veka, se prav gotovo ne bi znašel. Začuden bi bil nad tempom našega življenja, v obup bi ga spravljala leta- la, hitri avtomobili, velika mesta, če bi bil ta človek radoveden, bi vprašal, zakaj lahko avtomobili vozijo brez vpreg, kje dobijo energijo letala, da lahko konku- rirajo ptičem, še do nedavnega človekovim idealom gle- de letenja. V šolah starega veka se gotovo ni učil o takih stvareh. Danes pa bi mu na ta vprašanja lahko odgovoril vsak osnovnošolec. Pri tem gotovo ne bi iz- pustil besede »energija«, ki nam danes pomeni sinonim moči, ustvarjalnosti, hitrosti, pomeni nam — življenje. Življenje pa je po bioloških zakonih osnovna človeška vrednota, za katero se bori vsak posameznik. Skrb za energijo je torej skrb. vsega človeštva. Razvoj in trenutni položaj pa nam kažeta, da nismo delali dobro. Danes, leta 1974, se svetovni znanstveniki sprašujejo, ali se bomo lahko vozili z avtomobili leta 2000. Našim zanamcem se ne obeta nič dobrega. Prven- stvena naloga vseh rodov pa naj bi bila, da omogočijo potomcem boljše pogoje za življenje, kot so jih ime- li sami. Naše potrebe so ogromne, zaloge majhne ali pa že izkoriščene. Kje je rešitev? Od iznajdbe parnega stroja oziroma strojne revo- lucije se je izkoriščanje naravnih bogastev potisočeri- lo. Pogled na tabelo nam bo odkril, da je bil v 19. in v začetku 20. stol. glavni vir energije premog. Prva faza tehnične revolucije je omogočila Angliji, da je postala gospodarski magnat. Medtem ko so ostalo Ev- ropo še utesnjevale fevdalne vezi, je Anglija že vstopa- la na pot kapitalistične blagovne proizvodnje. Zahteve po novih izumih so se iz dneva v dan večale. Motor z notranjim izgorevanjem je pospešil uporabo nafte. V tej fazi gospodarskega razvoja so največji skok nare- dile ZDA. Vodni potencial rek je postal glavni vir elek- trične energije. Nesluteni razvoj pa naredi poraba ener- gije po drugi svetovni vojni. Največja pridobitev tega časa — atomska energija — kmalu pokaže svojo moč na Japonskem (Hirošima, Nagasaki). Z izkoriščanjem naravnih bogastev po celem svetu bogatijo predvsem visokoindustrializirane države, kar povečuje razkorak med razvitimi in nerazvitimi. Tretji svet je v zadnjih petih letih spoznal, da lahko samo složni nastop omo- goči premagati ta prepad ali ga vsaj zožiti. Zmnstvene raziskave so pokazale, da so razvite kapi- talistične države v glavnem že izkoristile svoje narav- no bogastvo. ZDA n. pr. že dolgo časa ne krijejo pot- reb svojega tržišča z lastno nafto. Glavne vire ener. naj bi torej dobivali iz dežel tretjega sveta, iz Sibirije in Juž- ne Amerike. Bral sem zanimivo študijo raziskovalnega laboratorija utahske univerze iz ZDA, ki govori pred- vsem o zalogah nekaterih redkih kovin. Po tej študiji aaloge ux>lframa, vandalija, azbesta zadostujejo le *o pet do deset let. Kot vemo so to izredno važne kovine. Zmanjkalo nam bo železa, ki je danes še vedno najbolj uporabna kovina. Mnoge države, velike porabnice žele- za, so začele akcije za zbiranje starega železa, s kate- rim pa lahko krijejo le del potreb. Cene bakra na sve- tovnem tržišču so procentualno narasle v zadnjih šestih mesecih bolj kot prej v dvajsetih letih. Kdor je kupil zlato pred letom dni, je naredil odlično kupčijo. Na borzah cena zlata raste iz dneva v dan. S temi podatki pa se nisem dotaknil najobčutlji- vejšega področja energetskega problema v tem trenut- ku. Nafta je beseda, ki povzroči takojšen prenos naših misli v arabski svet. Spomnimo se šejkov, ki se vozijo v pozlačenih avtomobilih, spomnimo se njihovih baje- slovnih dvorcev. Ne obrnejo pa se naše misli in sanje v tisto smer, da bi videli revne arabske množice, ki s »črnim zlatom« niso obogatele. Ne vidimo umazanih in lačnih arabskih otrok, ki prosjačijo po ulicah Kaira. Bejruta, Tripolisa in Alžira. Večkrat sem se zgrozil, kako suhoparne so številke o bruto nacionalnem do- hodku na prebilvalca, ki jih države vsako leto izdajajo in se hvalijo z njimi. Profesorica zemljepisa nam je pred letom dni dejala: »Dokler bo nafta na Bližnjem vzhodu, tako dolgo tam ne bo miru.tc Sedaj sem tudi sam prepričan v to. Gospodarski interesi se križajo s političnimi in celo ZDA morajo popuščati, če hočejo dobivati nafto. Izredno pomernbno je dejstvo, da arab- ske države prvič v zgodovini nastopajo složno v svo- jem interesu. Velike porabnice nafte so desetletja pre- meteno izkoriščale spore in nesoglasja med Arabci. Arabska politika teži k zbliževanju. Kakšen bo nasled- nji korak velesili? Vojna? Malo verjetno. Popuščanje? Da. V interesu človeštva so velesile primorane popušča- ti. To je razveseljivo dejstvo. Takoj pa se nam vsilju- je vprašanje, ali bodo nerazvite države brez naravnih bogastev lahko sledile politiki izsiljevanja s strani arab- skih držav. To bi nerazvite države prav gotovo še bolj osiromašilo. Potrebna je torej trdna gospodarska po- vezanost med temi državami. Tu pa ni navzoče samo vprašanje nafte. Tudi druga naravna bogastva, vodni potencial zavzemajo pomembni položaj v programu sa- nacije energetske krize. Prvi koraki na tem področju so že storjeni Z energetskimi krizami pa se lahko okori- sti tudi proletariat. Primer imamo v složnem nastopu angleških rudarjev, ki so delno povzročili padec Heat- hove konsermtivne vlade v Veliki Britaniji Zaradi iz- redno težkih delovnih pogojev so zahtevali od vlade po- višanje plač in skrajšanje delovnega časa. Vlada, ki v svojem protinflactjskem programu take možnosti ni dopuščala, je ostala osamljena. Javno mnenje je bilo na strani rudarjev. To, kar se je zgodilo v Veliki Bri- taniji, se lahko jutri zgodi kjer koli Takšni organizira- ni boji najbolj škodujejo kapitalističnemu družbene' mu redu, ki vse bolj izgublja svoje pozicije. Kje so rešitve za tzhod iz tega začaranega kroga? Razdelili bi jih v dve skupini: na politične in gospodar- ske oziroma znanstvene se bodo velesile in druge močne države morale odreči svojemu priviligiranemu položa- ju in priznati, da hegemonija vodi človeštvo v uničenje. Znani so tudi individualni poskusi za rešitev ener- getske krize, ozko usmerjeni načrti, ki pa za celotno človeštvo ne pridejo v jpoštev. Ne moremo si ustvarja- ti iluzij, da bo neki narod lahko ostajal izoliran na ne- kem otoku ali puščavi. Program mora biti zasnovan široko; vključiti moramo vse naravne sile na znanstve- nem področju. Velike možnosti vidim v atomski ener- giji, ki naj bi postala osnovna oblika energije. Zelo je uporabna, ne povzroča, onesnaženja okolja, vendar je draga. Zavedati se moramo, da si ne moremo privoščiti na načrtne gradnje industrije in drugih objektov, če prej ne pomislimo na posledice teh gradenj, človeštvo v svojem stremljenju tn egoizmu dejansko uničuje same- ga sebe in vse živo na planetu. Ni potrebno, da gremo iskat primere uničevanja priprode drugam. Imamo jih tudi v Sloveniji, >yvrtu Evrope«. Lahko pa rečem, da kmalu ne bomo več vrt, če ne bomo pravočasno uk- repali Vsakomur je znan, ali pa bi vsaj moral biti znan načrt o zajezitvi zgornjega dela doline Soče. Naša lepa Soška dolina s toliko opevano lepoto, naš nacio- nalni park naj bi postal jezero? Strese me ob tej mi- sli, čeprav so potrebe slovenskega gospodarstva pri- marnega pomena, ta načrt po mojem ni potreben. Res, rečnega potenciala za izkoristek ni več, toda Trenta je samo ena. Raje ostanemo vsak dan eno uro brez električne energije, kod da to izgubimo! Zgradili bo- mo atomsko elektrarno v Krškem, sofinanciramo elek- trarne v Tuzli, pa še vedno ne bodo izpolnjene vse zahteve gospodarstva. Krivci smo sami če bi prograrn o razvoju SRS sprejeli deset let prej, danes ne bi bi- lo treba jadikovati in si puliti las. Ako pogledamo ce- lotni jugoslovanski prostor, vidimo, da nimamo mnogo naravnih bogastev, da pa še imamo določene rezerve na nekaterih področjih. Izredno pomembno se mi zdi to, da si Jugoslavija s politiko neuvrščenosti množi prijatelje povsod po svetu in da vlaga velike napore za rešitev političnih in tudi gospodarskih vprašanj. Kot državljani SFRJ pa moramo tudi sami podpirati tež- nje za svetovno gospodarsko skupnost brez izkorišča- nja. Jean Jacgues Rousseau je klical: »Nazaj k naravi!« Ob tem klicu se mi nehote vsiljuje vprašanje, h kateri naravi. Kam bomo bežali iz moreče civilizacije, ki nam bo uničevala telo in duha? Mogoče bomo rešili ener- getske krize, politična vprašanja. Toda, ali bomo rešili tudi homosapiensa? 4. C Gimnazija Celj* st. 27 —ll.lulil 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 z NOVIM TEDNIKOM IN IZLETNIKOM V VARŠAVO Kandidat za izlet v Varšavo postanete na dva načina: 1. Pošljite nam svojo fotografijo z rojstnimi in ostalimi podatki (po- klic, naslov). Pogoj pa je, da ste stari od 15 do 20 let, aH pa če ste delavec ali kmet in ste starejši od 20 let. V vsaki številki Novega tednika bomo objavili 4 fotografije štirih bralcev ali bralk, ki bodo kandidati za izlet. S fo- tografijo morate poslati tudi kupon. V uredništvu bomo žrebali, katere 4 fotografije bomo objavili. 2. Izrežite glasovalni kupon, ga izpolnite s svojim naslovom, zapišite, za katerega kandidata objavljenih fotografij glasujete, kupon prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov. Kandidat z objavljene fotografije, za katerega bo s kuponi glasovalo največ bralcev In bralk, bo postal prvi udeleženec izleta. Drugega pa bomo izžrebali v uredništvu med vami, bralci, ki boste po- slali glasovalne kupone. Seveda lahko vsakdo pošlje tudi več kuponov, a največ 10. Vse bomo upoštevali! Tako bomo vsak teden dobili dva potni- ka za izlet v Varšavo. Izmed bralcev, ki so po.slali kupon št. 8, smo izžrebali Se.stnajstega potnika za Varšavo. To je Marija Trupej, Kozje 94, Roz^ mmm piše eman pertl 9 Dan za dnem sem se oziral iz moje »ambulante«, nekdjmjega konaka, proti Subjelu, ko je bil najlepši, ob jutranji zori in ob zahajajočem soncu; zjutraj je ves žarel kot prelepa vrtnica, zvečer pa se je odel v svoj prozorni vijoličast plašč. Želel sem si, da bi še kdaj prišel tja na južno Subjelovo pobočje, kjer je bila tista malone zapuščena »zidanica«. Povpraševal sem ljudi iz Subjela, kako je sedaj tam, vendar so se mi vsi izmikaU z odgovori . .. Šele čez dober mesec so me vendarle klicali tudi ▼ Subjel k neki bolnici. Zelo rad sem se odzival in se pozno pop>oldne tistega junijskega dne napotil prav tja, na južno pobočje Subjela. Ko sem pri bolnici opra- vil, sem se še napotil k Protičevim. A glej, kakšne spremembe so nastale v tej nekdanji popovsk. hiši t Sprejela me je bivša fk)padijina gospodinja solznih oči, zgubana od starosti in garanja — e, sine moj, ne- ma više popadije, umrla, a Ljubica živi sada u Beo- gradu . .. V žaiu junijskega poznega večera sem se vračal proti Kosjeriču. Ko sem se ozrl proti Subjelu, ki je tonil v mraku, je bil kakor lepa pravljica (ah tudi res- nična zgodba), ki se izgublja nekam v neizmerno ne- skončnost, da po njej niti sledu ni več ... Po mnogih prizadevanjih, naporih in tesnobnem upanju sem končno dočakal tisti veUki trenutek, ko so me v Kosjeriču razrešili »civilne in vojaške zdravniške službe«; začel sem pospravljati svoje stvari. Z vozni- kom sva se domenila za ob štirih zjutraj naslednjega julijskega dne. Pohitel sem še enkrat, zadnjič po me- stecu, da se prepričam, ali sem opravil in zaključil vse, da ne bo za menoj ne dolgov in ne opazk — in obsto- jim še zadnjič tam ob razpotju, od koder vodi pot proti Subjelu in je pogled nanj, na to lepo goro, tako privlačen. In prav tu zagledam kakor v prividu — in vendar je b:lo čisto zares! — Ljubico Protič z njeno spremljevalko; ohe sta prihajali iz Beograda in biU na- menjenl tja, na južno pobočje Subjela, v tisto, zidanici podobno staro hišo. Kar sama je pričela: Doktore, znam, da se vidimo poslednji put. Sa mnom ni je dobro, nikako ne valja! Vidite — uzeli mi sve i izgubila, što mi ne uzeše. Najpre ml lunre majka, a sad nama nacionaliziraju kuču i imanje. U zatvoru sam se morala opravdavatl zbog mog saradjivanja sa četnicima, o kojima sam bila ubedjena, da su p>ošteni i spremni žrtvovati se za otačbtnu — a sada se sve ovo srušilo i nema ničega više..., a inače — hvala vam, doktore, za Vašu brigu oko mog zdravlja! Molče sva si podala roko in sknišeno je odšla s svojo spremljevalko. Naslednjega jutra sem se zadnjič ozrl proti Subje- lu. Ves je žarel v jutranji zarji. In ko ga tako gledam, mi je bilo, kot bi ml otožno — hudomušno mežikal in hotel reči — ostani mi zdrav in srečno hodi! KONEC ALI SPLOH VE? Ko sem prebirala v Novem tedniku sestavek pod naslovom Ob regre- su za kmete, me je kar prijelo pri srcu. Pisca M. R. iz Planine sprašu- jem, ali sploh ve, kaj je to kmečko delo. Sem že- na delavca železarne što- re in gospodinja štiri- članske družine. Vsi otro- ci so šoloobvezni, preživ- ljamo pa se le z eno pla- čo. Pcmagam si tako, da vzamem zemljo v najem in si tako priskrbim ne- kaj pridelkov, delam pa od zore do mraka, da to odslužim in še svojo zem- ljo obdelam. Zato naj M. R. ne gleda samega sebe, F>ogleda naj še ma- lo naokrog, na nas, ki garamo dan za dnem. Za- nima me tudi, če že tako pretirava, ali bo dal tudi kaj zraven. Kot je znano, si ne moremo vaščani privoščiti nobenega izle- ta, razen če se mi posre- či dobiti kakšen prostor pri delavcih za enodnevni izlet. BETKA TRBOVC, Šentjur SPOMIN NA MAMO Pred 68. leti v revni koči se je rodilo bitje, kateremuu je bilo sojeno v življenju mnogo trpeti. Leta so tekla in dekle je raslo. Zrastlo je v pridno dekle, ustvarilo si dom in družino in s tem tudi gorje. Sest se ji je otrok rodilo, a trem je življenje hitro ugasnilo, ostali smo trije. ki bili smo v sreči in trpljenje. Po smrti moža in našega očeta, ostala si sama s tremi otroki. zavihala si rokave in prebredla težave. Otroci smo rastli, hodili smo v šole, ti delali težave, a nisi klonila. Težko ti je bilo ob naših polomijah, v srce se ti je nabrala bridkost, a tega nisi pokazala, si vedno molčala. Težko mi je, da ob zadnji uri nisem bila s teboj. Zato sem hvaležna vsem, ki so ti do zadnje ure stali ob strani in ti kakorkoli pomagali. Težko je bilo tvoje življenje, težki so bili zadnji dnevi tvojega življenja, toda še težja je misel, da te ni več med nami. Hvala, mama, za naše življenje, ki bilo je samo trpljenje, hvala za vse, saj mi se vsak dan spominjamo te! Hčerka Jožica ODGOVOR: Tovarišica Jožica, čeravno pozno, ste vendarle prišli na vrsto. Vsega pa nisem mogel ob- javiti, ker je pesem pre- dolga. Vrstice, ki ste jih napisali, zgovorno povedo, kako ste imeli mamo radi. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD J fotokronika Osrednja proslava praznika občine Laško in dneva borca je bila 4. julija v partizanskem kraju Vrh nad Laškim. To praznovanje je bilo združeno tudi z otvoritvijo nove ceste Tevče—Vrh ki pomeni pomembno pridobitev zlasti za Vrh, saj bo tako omogočena poveza- va s centri in prevoz otrok v šolo v Laško. V svojem govoru na svečani proslavi v Vrhu je predsednik skup- ščine občine Laško Rudi Grosar poudaril, kako veliko jih je iz tega majhnega kraja pomrlo v Auscbwitzu, Nemci so jih postrelill kot talce, mlada življenja so ugašala, ne da bi videla, kako zacvetijo češnje v svobodnem jutru. Na vse te so se udeleženci prazničnega zbora spomnili z minuto molka, delegacije pa so položile vence k spomeniku padlim v NOB, enote SLO pa so izstrelile častno salvo. Na jH-oslavi so sodelovali tudi laški pevci in godba na pihala, pio- nirji in mladinci. Ob kotlu z golažem in ob šanku s pivom so se potem zbirali nekdanji borci, tudi petje je bilo slišati in utrinjall so spomini. Lepi in žalostnL Rojevali so se načrti, utrjevala prijateljstva. 4. ju- lij ni bil 1^ le zaradi sonca. Božena Pavčnik 4. julija je bilo na Banjici v Beogradu srečanje »Bratstvo In Je- dinstvo« rezer\'nih vojaških starešin Jugoslavije. Srečanja na katerem so govorili 2ivan Vaslljevič pred. skupščine Srbije, Ljubo Vučkovič pred. zveznega odbora ZRVS, Rajko Ta- naskovlč general-polkovnlk kot predstavnik naše armade, se je udeležila tudi 230 članska delegacija iz Slovenije, iz Celja 40. Slovenska delegacija Je bila 2. in 3. julija gost mesta Šabac, kjer so si ogledali kemični kombinat »Zorka«, na spomenik žrtvam NOB pa so položili venec v spomin na padle. Kot gostje občinskega odbora ZRVS so obiskali znane kraje iz NOB Mišar, Stolice, Bela Criiva in Krupanj, kjer so med vojno divjali težki boji. Na Avali, pred spomenikom neznanega Junaka, pa so bili sezna- njeni s potekom beograjske operacije, ki Je bila oktobra 1»44, S proslave «> vsi udeleženci poslali tudi pozdravno brzojavko predsedniku Titu, v kateri izražajo željo, da še dolgo vodi našo samoupravno socl^tično domovino. O TEM IN ONEM — Celjsika kulturna skup- nost je ugotovila, da letos ob splošnem pomanj;kanju de- narja za kulturo tudi nd de- narja za snemanje dokumen- tarnega filma o Celju. Tako je, če se odlaša. Land je bil namreč denar rezerviran, pa se niso mogli odločiti, kdo naj fidm posname. — Približala se je glavna turistična sezona: mostovi so zaprti, ceste asfaltirajo, lokal- le obnavljajo. Vsem tem zna- nilcem turistične sezone se je letos pridružilo še odlično vreme. — Očitno je, da so se Ce- ljani v prevelikem številu od- zvali akciji za zbiranje stare- ga papirja za boj proti raku. Drugače si ne moremo razla- gati, da je toliko pripravlje- nega papirja še vedno ostalo po hodnikih in pločnikih ne- pK>branega. — Zreoani so verjetno red- ki ljudje, ki ne delajo razli- ke med živimi in mrtvimi, tako zajeda v pokopališče, da Njihova industrija se namreč je že težko ločiti, kaj je kje. Tudi laško gospodarstvo se želi hitreje razvijati. TIM želi Izkopati čimveč kame- nja, zdravilišče pa žeU pri- dobiti čimveč gostov. 2al pa naj bi prvi kopali jamo dru- gemu, ker je zaradi razstre- Ijevanja v nevarnosti termal- na voda. Glede na ». bližino obeh kolektivov je res čud- no, da ne najdejo skupnega jezika. naš kraj • MOZIRJE: 50 LET DELA čez dobra dva meseca, točneje, 14. septembra, bo mmilo petdeset let, od- kar je bilo uradno ustanovljeno PGD Pobrežje, in sicer na pobudo pokojnih mož, Vekoslava Bitenca, Ivana Jeroja, Ivana Petrina, Jožeta Firšta m še ne- katerih drugih. Do svečane ustanovit- ve je prišlo na prvem občnem zboru pri Bašteti v Zgornjih Pobrežjih. JliCseno uto, ki je dajala streho roč-' ni gasilski bn2^alni, je že leta 1925 zamenjal nov gasilski dJom, ki še sedaj služi svojemu namenu. V naslednjih dveh letih je društvo dobilo še prvi prapor in novo gasilsko brizgalno, ki je bila tisti čas prva takšna naprava v gomjd Savinjski dolini. Med vojno je gasilska dejavnost zamrla. To je tudi razumljivo, saj so mnogi člani odšli v gozdove aU na pri- silno nemško vojsko. ESdino protipo- žarno zaščito je nudila skupina starej- ših gasilcev, ki jo je organiziral nem- ški Fajerberk. Takoj po vojni, leta 1945, se je dru- štvo na novo organiziralo in pomladi- lo. V okviru Okrajne gasilske zveze Mozirje, pozneje Šoštanj in 1956 leta Občinske gasilske zveze Mozirje, je postalo društvo aktivno in je veljalo za eno izmed najuglednejših v okviru občinske zrveze. Zanimivo se je spomniti, da je oku- pator prvi društveni prapor delno uni- čil. Poškodovanega so na.šli pri GD Gaberje pri Celju. Obnovljen je bil ponovno razvit 1948. leta, uporabljal pa se je.še do leta 1961, ko je bil sve- čano razvit nov prapor. Ne samo društvo, temveč tudi kra- jam na področju pobrežkega društva, so pokazali v letih do 1968 izredno pri- padnost taj humani organizaciji. V do- brih poetih letih se je društvo tehnično dobro opremilo. Nova sirena, sodob- na motorna brizgalna Rosenbauer in nov gasilsld avto, so pomenili uvrsti- tev v društva z najsodobnejšo tehniko na širšem področju. V tem času je društvo sodelovalo pri vseh večjih požarih na njegovem območju, tekmovalna desetina pa je dosegla zgledne rezultate. Zanimivo je dejstvo, da je društvo pristopilo na pomoč tudi pri drugih dobrodelnih akcijah (npr. pri gradnji ceste in vodovoda). Danes, ko praznuje petdeset let de- la, je društvo pred novo nalogo. Sme- lo so si zastavili zgraditi nov, večji gasilski dom, ker je le-ta delno dotra- jan, čas pa zahteva boljših možnosti za usposabljanje dobrih gasilcev in shra.mbo tehničnih sredstev. V krajih od Tmovca do Brda ni niti enega pro- stora za ostale družbene prostore. Ve- čji dom bi lahko delno nadomestil ozi- roma izpolnil takšno vrzel. Jože MIKLAVC • LOČE: PROGRAM PRIREDITEV 13. julij ob 19.30: Prireditev z na- slca^om MIR IN PRIJATELJSTVO MED NARODI. Sodeluje folklorna skupina iz Avstrije in folklorna skupina »Tine Rožanc« iz Ljubljane. 22. julij ob 15. uri: KMEČKI PRAZ- NIK. Pnrediitev bo v Ločah. Ob 20. uri bo srečanje z našimi delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Za zabavo bo- sta poskrt>ela ansambel Lojzeta Slaka in humoristka Nela Eržišnik. 4. avgusta ob 19.30: Zabavna prire- ditev z naslovom NA SVIDENJE V LO- CAH. Nastopili bodo pevci: Majda Se- pe, Marjana Deržaj, Braco Koren, New Sv/ing Ouartet z Otcm Pestnerjem. Pri- reditev bo vodil Marjan Kralj, za smeh bo poskrbel Feri Smola. Predvidoma bo prireditev obiskal tudi Mija Aleksič iz Beograda. 10. avgust ob 14. uri: Srečanje kul- tur.nih delavcev na gradu štaitenberg. Sodelujejo: Ladko Korošec, Mila Ka- čičsva, folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovec in ansambel Veseli Plan- šarji. 11. avgust ob 17. uri: Prireditev za mlade — na gradu Pogled gostuje an- sambel Pro-Arte s pevcem Cobijem. IG., 17. in 18. avgust: Prireditev SLOVENEC SEM, TA^O MI JE MATI DEJALA. P!rireditev bodo skupno pri- pravila prosvetna društva iz Loč, Slo- venskih Konjic, Poljčan, Vitanja, Zreč In Majšx>erka. 25. avgust Dopoldan bo v Ločah začetek kole- sarske dirke za pokal štajerske. Po- poldan ob 17. uri bodo na Pogledu go- stovali: Tereza Kesovija, Ivica šerfezi, humoristi štef, Tina in Prleški Fran- ček 31. avgust: COKLARSKI VEČER s Planšarji na Rogli. 1. september: POHORSKA OHCET v Zrečah. Prireja prosvetno društvo in Kovaška industrija iz Zreč. 2. september: Premiera filma Pastir- ci. Prireditev bo v Poljčanah. Istega dne ob 10,30 bo gostovalo šentjakob- sko gledališče iz Ljubljane s komedijo TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE 2ENI. Prireditev bo na gradu Pogled. 6. septembra ob 19,30: Zaključek po- letnih kulturnih prireditev z nastopom PARTIZANSKEGA INVjVLIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Ljubljane. Pri- reditev bo na gradu Pogled. • ŠOŠTANJ: ODSTOP PREDSEDNIKA Tajnik krajevne skupnosti šošt^j je pKDtrddl novico, da je odstopil pred- sednik sveta krajevne skupnosti Šo- štanj Ivan Gošnik. Povedal je, da je predsednik svoj odstop utemeljil s tem, da zaradi nerazumevanja s stra- ni občine Velenje kakor tudi osebne obremenjenosti ne more več z uspe- hom opravljati svoje funkcije. Soli- darno s predsednikom so na seji sve- ta krajevne skupnosit Šoštanj hoteli odstopiti tudi vsi člani sveta. Ko so uvideli, da takšno dejanje ne bi imelo ustreznega smisla, so se sporazumeli, da bo predsedniško funkcijo opravljal sedanji podpredsednik Miloš Volk. Ob tej priliki velja poudariti, da tudi svet krajevne skupnosti Šoštanj ni imel pravega stika z občani, saj je od zadnjega zbora občanov preteklo že več kot dve leti. Seveda se je v tem času nakopičilo tudi več problematike, s katero bi bilo potrebno seznaniti ob- čane, člani sveta krajevne skupnosti p>a se jezijo tudi zato, ker na razne seje in sestanke ni vabljenih predstav- nikov iz Velenja, ki bi lahko dajali od- govore na razna pom.embna vprašanja. Končno pa na zadnji seji sveta tudi niso soglašali s pičlimi finančnimi sredstvi, ki jih je za letošnje leto kra- jevni skupnosti Šoštanj namenila ob- čina Velenje. V zvezi z vso to problematiko je mestna konferenca SZDL Šoštanj za četrtek 11. t. m. sklicala sestanek vseh zainteresiranih, na katerem bodo ob- ravnavali odstop predsednika in druge pereče zadeve za mesto Šoštanj. Prav bi bilo, da bi sklicali tiidi zbor obča- nov in le-te informirali o dejanskem stanju, da ne bi bilo nepotrebnih raz- govorov za kuloarji. • ŠENTJUR: ZA LJU&r JE POSKRBLJENO Predsednik občinske skupščine Šen- tjur, Vinko Jagodic, nam je povedal, da so pri sanaciji posledic potresa v fazi, ko je pretežni del Škode na po- sameznih objektih znan. »število poškodovanih objektov je mnogo večje, kot smo pričakovali. Ob- jekte smo raziporedili v štiri kategori- je glede na škodo, žal je četrta — najhujša — kategorija zelo draga, saj sta v njej tudi osnovni šoli Loka in Ponikva. Te dve šoli bo potrebno p>o- polnoma nadomestiti, poškodovani pa sta tudi šola v Šentjurju in kmetij- ska šola. Vse družine, k; ne morejo več upo- rabljati svojih stanovanj, so pod stre- ho, v prikolicah, pri svojcih. Petnajst družin pa še vedno biva v nevarno po- škodovanih objektih. V celoti bo px> trebno zgraditi 50 do 70 stanovanj. Vse je odvisno od gradbene operative in hitrega dotoka sredstev solidarnosti. RačuTiamo na montažno in delno tudi cenejšo klasično gradnjo. Upamo, da ovir pri banki ne, bo, rešitve za lo- kacijo pa bomo hitro nsšft. Menim, da so bila prizadevanja na ravni republike dobra, koreiktna in hi- tra s tem, da so bile mnoge stvari skrbno preciz-rane. Pomoč je prispela tudi po pobudi posameznih družbeno- političnih skupnosti. Vsekakor sta bi- la pokazana solidarnost in htimah od- nos, če pa je malo zamude, je to tudi delno naša krivda, sa.j se nismo takoj zavedali velikosti nastale škode.« M. S. DOPUST Medtem ko sem se odjJ Ijala v enega izmedj kolektivov spraševat ^ nem dopustu, je zunaj kot za stavo in ni tn uj nehal. No. lepa reč! bo sploh hotel govorit^ sončnih plažah v takem, menu? Vsemu navkljub sem je pravila po najbližji pJ kolektiv tovarne AERoT^, lju. Našla sem prijetno govornico, delavko iz ^ veznice — ANICO ARnj ki je tu zaposlena že j let. « Anica, rada bi iveddj. boste šli kam na letd pust. Po koledarju j« zdavnaj poletje, čeprav nam še posmehljivo rofj, O, saj je res čudno vreme — včasih je t vroče, da je osem ui težko vzdržati v delavnl(S na dopust? Ja, če bo 1« p>o sreči, bom šla na mo Saj sploh ne vem več, (t še slano! Torej grreste vsako let« dopust? Največkrat ne. Drago drago... PDI Med člani planinskegaj šiva Zabukovica je prav običaj, da sprejemajo n člane iz osnovnih šol m letih. Tudi letos je hM ko. Ob koncu šolskega^ so na Homu sprejeli v I ninsko društvo več pit jev iz prvih razredov. 1 pionirjem so že prej v govorili o planinsld or{ zaciji, varstvu narave, po nu izletov in življenja * ravi, osebnosti planinca Na Homu so ob spre]! mladih v PD razdelili M članom planinske izkaznic značke PZS, nato pa so dim planincem pokazali kaj planinskega cvetja, i itd. Učenci so bili naw ni. Tudi sami so se zao lfli:i: Zračna črta med škentom in Buharo i le 450 km, zato snu naenkrat pristali na' nem letališču v Bi Bolj kot katerokoli ga mesto Srednje '■ ima Buhara videz 1 ga orientalskega Eden najstarejših »1 lepših spomenikov je', zolej Ismaila-Sai^ zgrajen v 9. stol. iz\ ne opeke. Zanimijt gradbena razporedit* peke, ki je položene njaje podolž, popf^ navpik in daje videi da je zid spleten i^. Zaradi različnih * sončnih žarkov se sp nja barva mavzd^f štirikrat na dan. M^' je pod zaščito UNE^ Osrednja stavba ' je trdnjava Ar k z 20 sokimi zadavi z o9^ mi dvorišči, dvori" mošejo, haremom, ^ vimi sobanami itd. ' njavi je bilo prostO' 3000 ljudi. Na ' ogromnega dvorišča- lerija s prestolom, ^- I ^ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SČTLE — OD RINKE DO SOTLE ACUA! . zaslužite na me- L)din..Imam hčer- [Tpet let. Kar na- ^biye. Ker ima- dela, prihajam de litre, največkrat po- Kaj ni to preveč naporno? Ja, naporno je res, vendar tako še kaj zaslužim pol^ redne plače. Kako pa imate urejeno otroško varstvo, ki je pereč problem pri vseh zaposlenih materah? Delate v treh izme- nah? Da. Mene in veliko mojih sodelavk rešujejo iz zagate stare mame. Ce mi bo uspe- lo, pa jo bom dala pred šolo še v vrtec, da se navadi še ko- lektivnega življenja. Da ne bova čisto izgubili rdečo nit — v katerem kraju ste se odločili letos odpočiti in pozabili na kislo vreme in delovno vnemo? Pri znancih v Šibeniiku. Morda bo tako najceneje. Dalmacija je lepa! V podjet- ju smo dobili regres in še nekaj svojih prihrankov bom primaknila, pa se ne bo tre- ba ničesar odpovedati. Želim vam prijetne počit- nice, obilo sonca in ne preveč zasoljene cene. Odšla sem, pri vhodnih vra- tih pa sem spet razpela dež- nik. V juliju! MATEJA PODJED m: SPREJEM fcie stvari, najbolj Bnimalo, kako lah- mačke pionir-pla- li se lahko vklju- liiisko šolo in po- jmu v planinsko I so učenci pisali Tako je Branko 11. b razreda os- I »Nada Cilenšek« ipisal: *, 13. junija, smo ^ci. Zbrali smo lo. Krenili smo pro. I Dospeli smo na ! »■ Malicali smo v enajstih je prišel I' planinskega dru- I ^ nam je, da mo- i iJobri. Dobili smo planinske knjižice in značke. Pokazal nam je planinske cve. tiče in planinske značke. ŠkleniH smo, da bomo dobri planinci. Nazaj smo šli ob po enih.« Učenec Dii^an štampar pa je napisal: Postali smo planinci 13. 6. Zbrali smo se pred šolo. Kre- nili smo proti HomO. Hodili smo uro in pol. Po poti smo nabirali borovnice. Pri- šli smo na vrh Homa. Malica- li sano v domu. Na Homu smo se igrali. Na Homu smo kupili značke. Tovariš nam je dal planinske izkaznice. To- varišica Osetova nam je da- la štampUjke. Postali smo planinci. Dobili smo značke.« FRANC JEŽOVNIK SREČANJA Ceste so prašne, luk- njaste in, ko na njih sre- čujemo može v delovnih oblekah z lopato ali s krampom v rokah, se je- zimo nanje kot, da bi bili oni Icrivi, da je pot pod nami pozabila, kako izgleda pravi asfalt. Ven- dar, pravi I,eopold Ma- ček, da pozna tudi pri- jazne šoferje, da smo ljudje pač različni. Pol- de je cestar pri Cestnem pKKijetju Celje m svoje delo ne bi zamenjal za nobeno drugo, rad ima »svojo« laško cesto, kjer ponavadi dela. Tudi pes- mice piše o tej sivi cesti, ki spomladi »zacveti«, da šoferji kolnejo cestarje. Prijetne so te pesmice, ki so bile natiskane že 'v internem glasilu pcd- jetja »Cestar«, preproste besede moža, ki ,piše. ^e.r ga tako »zagrabi«. Sedem let je delal v rudn ku, ki, pravi Polde, nima oken. Ni vzdržal, pretem- no je bilo pod zemljo. Na cesti pa je .svetlo, vi- jugasta izginja pod no- gami in vedno dalje nas vodi. Polde piše, ker čuti, da je potem lažje, prijetne- je. Piše tudi Kladnju, va- si, kjf~ je preživel vseh 39 let svojega življenja, vasi, ki ima osem šte- vilk in je med vojno iz- gubila sedem fantov. Pi- še o hiški, ki jo skupaj z ženo popravljata, da bi imeh otroci prijeten dom. Popoldne, ko se s kole- som pripelje ali pa pozi- mi, ko pride peš domov, dela še na zemlji, ki jo ima toliko, da bi lahko »priredil dve kozi«, kot pravi sam. In potem, če le najde čas in, če ni pre- utrujen, bere, posluša ra- dio in seveda piše. V zve- zek si zapisuje občutja ob smrti majhne deklice, ob spominu na starše, prijatelje in seveda o ce- sti, o cestah. In, ko boste na cesti srečali moža v delovni obleki, ki skuša p>okrpati piše pesmi, tako kot Pol- mislite, da ima tudi on svoje misli, svoje želje. Mogoče tudi on, čeprav ni nikoli dokončal šole, piše F>esmi, t^ko kot Pol- de Maček, pesmi o ce- stah. In, ko boste na poti na dopust srečali Poldeta, ki bo ostal doma, z ljubez- nijo dela na cesti, gradil svoj dom in delal na po- lju, pomislile, kako ma- lo potrebuje človek, da je srečen. kdo z nami in izletnikom v varšavo? mala anketa KAM NA DOPUST Poletje je čas poCitmc, čas, ki si ga delovni ljudje navadno zberejo za svoj dopust. Veliko jih odide v planine, še več pa je takih, ki se odločijo preživeti dopust v kakem obmorskem mestu. Zai pa vsem lju- dem niso dane enake možnosti m zato je tudi mnogo takih, ki zaslužem dopust preživijo kar doma. Razlogov za to je več: nekaten zaradi premajhnega zaslužka sploh ns pomislijo na dopust v gorah ali na morju, drugI imajo doma kopico majhnih oirok in ostanejo zaradi njih doma, tretji pa imajo spet svoje zadržke. Tako je tudi med delavkami v tovarni Comet v Zre- čah. Čeprav smo jih čisto slučajno povabili na razgo- vor, so na vprašanje — kam na dopust —- p>odobno odgovoriile. GIZELA RUŠNIK: »Na dopust ne bom odšla ni- kamor. Samo enkrat sem bila na morju, pa je bilo možu tako slabo, da nis- va šla mkol: več. Zaradi denarja bi š^ šlo, čeprav ne zasilužim velako, vendar je glavna ovira moževa bolezen. Mogoče se tx)va odpravila za kak dan na Roglo, ker je blizu Zreč. Verjetno bova odšla z možem samo za en dan. Sicer pa ima ženska ved- no veliko dela m tako ji pride dopust prav tudi za hišna opravila.« HELENA POSILOVIC: »Nisem se še odločila, kam na dopust. Najbolj verjetno je da bom odšla za nekaj dni na Roglo. Mogoče bom odšla za te- den dni v Krapmske top- lice. Na morje pa prav gotovo ne bom šla. Do- slej sem bila na morju samo enkrat m rada bi še šla, toda predrago je za- me. Za lep dopust na morju bi rabila precej de- narja. Pa še otrok nimam kam dati, ker so majhni.« MARIJA NAGLIC: »Do- pust bom preživela kar doma. Imam premajhne otroke, da b-l jih pustila mami., ka je stara že 76 let. Najmlajši je star še- le osem mesecev, zato z njim. ne morem na mor- je. Tudi sama 'se še nisem kopala v morju, ker do- slej nisem imela priložno- sti. Pa tudi otroci nič ne sitnarijo, oa bi radi pla- vali, ker še mkoli morja videM niso in zato nima- jo želje, da bi prav na morju preživeli letne po- EMA KVAC: »Verjetno <^^toice.« bova šla z možem in dru- žino na diopust le za ne- kaj dni. Ves^e, otroka sta stara šele 6 tn 4 leta, ta- ko "da še nimata velikih želja zaradi p>očitnic. Z družino bom odšla verjet- no za nekaj dni na Ri)g- lo ald pa v Krapinske top- Uce. Tam mi je zelo vš^. Na morju še nisem bila. Prej, dokler nisem bila p>oročena, nisem imela možnosta oditj na morje, sedaj so otroci premajh- ni. Pa tudi denarja ni.« MARIJA M.ARCIC: »Do- pust bom vzela takrat, ko pride k meni hčerka ia Švice. Verjetno bom šla z njo in njeno družino za kak teden na Roglo. Sicer pa na dopustu še nikoh nisem bila. No, en- krat sem bila na obisku pri hčerki v Švici, na morju pa še ne. Veste, sama sem ostala s štiri- mi otroci in najprej sem jih morala spraviti h kru- hu. Sedaj, ko bi lahko šla, sem najraje doma. Vendar upam, da se bom naslednje leto le okoipala v morju.« Tako- 30 dejale delavke Iz zreškega Cometa. In prav gotovo niso edine, še veliko, veiko je takih, ki bodo svoje dopuste preživele kar doma. Le kdaj si bodo lahko naše intervjuvanke privoščile deset dni počitnic na morju? . . ,. D4MJANA STAMEJC.IČ mOPOIN AZIJO PISE: ERNEST REČNIK ??emcZ svoje pod- «;«/ podložniki so približevati Usnjenih glav in «'7'^ so odhajali I fj" 2 ritensko ho- yl mu ni smel \!^rhta. Emirju so ' J ^ot?ci, ki so po- J^meniti »svile- 'S^^J^« poti proti ^^l^^hodu, obve- uhn^^ daroue; pot J^;o m bila za- ^2^e se, da so ihterl^. prostorih '(like "i^' opornike t^' letno pre- , '(liizf nam je po- C^^ilt? paviljon II t)M Zdnemar- ,'kn^\nm bazen. >' t i-A SO se MnT.^ ""^nepša ti 20 možitev. I ip, opazoval iif''9el v bazen ^ej, • ^ katero je ^knl!!'f^-^'^^ii noč. ^'S? ^^^^^ JO je ta-, h- J koj obsodil na »sladko smrt« — zaprli so jo in ji dajali vroči med, dok- ler ni umrla. Odnos med emirjem in podaniki je bil tak kot pri nas v fev- dalizmu med grofom in tlačani in še hujši. To je trajalo vse do oktobrske revolucije, ko je emirju odklenkalo. S številnim spremstvom in zakladi je pobegnil v sosednji Afga- nistan, kamor je dal od- gnati tudi 400.000 drago- cenih karakulskih ovac. Nedaleč od trdnjave je bazar ali po naše trg ali tržnica, ki ie v večini azij- skih mest, posebej pa še v Buhari zelo zanimiv. Po- leg pestrega izbora kme- tijskih pridelkov, ki jih prodajajo kolhozniki iz svojih ohišnic, smo na stojnicah videli tako raz- lično blago (večinoma vsaj za 710S nekurantno) s tako različnimi cenami, da je kaj. Posebnost, ki jo moram omeniti, je proda- ja pijavk. Ženska v živo- pisani bluzi in širokih dimljah tatarskega videza je imela v trilitrskem ko- zarcu za vkuhavanje v vo- di kar lepo število pijavk, ki jih je ponujala po-»so- rok kopejki« kos, se pra- vi po 40 kope j k kos ali v našem denarju domala 10 din. Pri zvišanem krvnem pritisku se potemtakem še poslužujejo pijavk. Arhitekturna posebnost iz 12. stoletja so Kaljan minaret s Kaljan mošejo in Miri-Arab-medresse (to je muslimanska visoka šo- la za vzgojo duhovnikov). Minaret je visok 47 m in ima pri tleh 10 m preme- ra. Zidan je z opeko, ka- tere umetniška razporedi- tev napravija vtis, kot da je minaret okrašen z mno- gimi raznovrstnimi orna- menti. Kamniti most veže v lahnem loku minaret z mošejo, katere kupola je vidna po vsem mestu. Na minaretu je v višini pri- bližno 40 m siva plošča, nekoliko višje pa bela plo- šča. Legenda pravi, da je imel emir junaško hčer- ko, ki je bila godna za možitev, zato ji je hotel poiskati junaškega moža. Javno je dal razglasiti, da bo dobil njegovo hčerko tisti mladenič, ki bo po zunanji strani priplezal na vrh minaret^. Mnogo mla- deničev je poizkusilo iz- vršiti nalogo, pa so omah- nili v smrt. Enemu, ki je priplezal najvišje, in to do 40 m, kjer je tudi vzi- dal ploščo, je emir name- nil hčerko. Ernirjeva hčer- ka, ki ni hotela od očeta izbranega moža in je bila zelo korajžna, je nasled- njo noč sama preplezala minaret in to za nekaj metrov višje ter tam vzi- dala belo ploščo. S poro- ko seveda ni bilo nič. Na vrhu minareta je vedno gorel ogenj, ki je karavanam, ki so se bli- žale mestu, kazal pot. Ko s?no si mi ogledovali mi- naret, na njem ni bilo ognja, pač pa ogromno štorkljino gnezdo. Po dnevu in pol ogle- dovanja Buhare smo z le- talom odleteli v Samar- kand, glavno mesto velike- ga osvajalca Timorja. 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 27 — 11., ndvl tednik ZA sahobna kmetijstvii RAZMAJANA KMETIJA Ni še tako dolgo, ko smo se, kadar je beseda nanesla na šmarsko in šentjursko kmetijstvo, pogovarjali več ali manj le o kreditih in o tem, kakšna pota naj bi ubra- la kmečka gospodarstva na teh območjih, da bi bila ren- tabilna, da bi bila čimbolj do- nosna in za kakšne oblike go- spodarjenja se naj bi odloči- la. Ko smo že nekako rešili te in podobne dileme (s tem mislimo na uvajanje novih kultur in pKxlobnega), je pri- šla v obe občini nova nadlo- ga: potres. Vse dileme so kar naenkrat odpadle, pojavil pa se je nov sklop vprašanj, za sp>remembo še hujših in se- veda še dolgoročnejših: kako odpraviti posledice potresa ne samo v družbenem sektor- ju, pač pa tudi pri privatnih kmetovalcih. Ali kako spravi- ti po potresu individualna in družbena kmetijska gospo- darstva vsaj na tisto raven kmetijske proizvodnje, ki smo jo poznali že sedaj. Potres je seveda prizadel prav individualna gospodarst- va, ker je teh v obeh obči- nah največ. Ob tem se jk>- javlja vprašanje, kako poma^ gati. Zastavljene so oUe že prve rešitve: potrebno bo re- gresirati reprodukcijski ma- terial in zagotoviti posojila pod čimbolj ugodnimi pogoji. V šentjurski občini so šli že malo naprej. Njihov kombi- nat se zavzema, da bi najbolj prizadeti kmetje dobili poso- jila brez lastne udeležbe po najnižjih obrestnih merah in seveda s primernim odplačil- nim rokom. Prišla je tudi po- buda, da bi svojim stanov- skim kolegom pomagali kmetje iz drugih, nepotresnih območij. Cemu bi morali vedno reševati te probleme na enem samem nivoju? Po- trebno je torej, da se soli- darnost odpre tudi v tej smeri. Spregovorili smo o regresi- ranju in o primernih posoji- lih. Pri tem nastaja vpraša- nje, kako zagotoviti normal- no tržno proizvodnjo tistim kmetom, ki so bili do sedaj pol kmetje pol delavci, torej polproletariat? Tudi to je z dosedanjimi ukrepi nekako rešeno: delavci-kmetje, zapo- sleni zunaj meja obeh občin, naj bi dobili primerne kredi- te v podjetjih, kjer so zapo- sleni. Podjetja bi jim morala iti tolikanj na roko, da bi bili prav tisti, ki so najbolj prizadeti, v prednostnem re- du za posojila. Toda: kako bo vračal posojilo, četudi pod ugodnimi pogoji, kmet, ki ima v hlevu eno ali največ dve glavi goveda in popolno- ma razrušeno hišo, ki jo bo moral v celoti podreti? Ce- lotni mesečni zaslužki takš- nih polproletarcev bodo od- romali za popravila ali novo- gradnje? Kako bo torej živel? Pojavljajo se mnenja, da bi takšnim kmetom morali dati določeno vsoto brez odplačila kot premostitvena sredstva za najhujše. Seveda bi to velja- lo le za najkritičnejše pri- mere. Pri vsem tem velja še i)ou- dariti, da bo bolj kot kdaj prej prišla do svojega pome- na prav solidarnost med kme- ti. Zavedati se bodo namreč morali, da bodo tisti, ki so manj poškodovani, svoje pra- vice pač prepustili svojim stanovskim kolegom, ki jih je nesreča bolj prizadela. Ni vseeno, če je nekomu podrlo dimnik in zato na ves glas zahteva svoje pravice do kre- dita ali če je drugemu zruši- lo streho nad glavo in bo za- to zaradi množice manjših moral kriče zahtevati svojo pravico. In še to: pomoč, kakršna koli pač bo, v materialu ali denarju, naj bo razdeljena tako, da bodo v prvi vrsti prišli do nje zlasti tisti, ki se bodo tudi sami angažirali in ne samo čakali na iK>moč od drugod. Pripravljenost lju- di, da pomagajo, bo ix>mem- ben faktor pri razdeljevanju p)omoči. To seveda ne bo ve- ljalo pri delitvi pomoči soci- alno ogroženim kmetom, pri katerih bodo upoštevane okol- nosti. Odvaditi se bo torej treba prakse, da vsak najprej po- skrbi zase. Geslo: moje je najhuje poškodovano, bo za nekaj časa izginilo iz besed- njaka, ki je nastal po potre- su. Namesto njega bo nujno pK>trebna objektivnost in soli- darnost. MILENKO STRAŠEK KMEČKA SOLIDARNOST Mnogo težav bo treba pre- bresti, da bodo dokončno od- pravljene posledice potresa in mnogo žuljev, tudi krvavih bo počilo, preden bomo lahko re- kli: zdaj je vsaj za silo do- bro. Kmetje si sami pomagati ne bodo mogli. Rekli smo: sami. To .smo rekli nameno- ma. Kako prav bi bilo, če bi jim pomagali tudi tovariši iz drugih občin, tisti, ki danes le od daleč gledajo na nesre- čo kozjanskega kmeta in ski- mujejo z glavo: hudo jih je udarilo. Lepo bi bilo, če hi ljudje iz konjiške občine, kme- tje iz žalske in drugih občin globoko začutili z njihovimi stanovskimi tovariši iz šentjur- ske in šmarske občine in re- kli: »Dobro, pljunimo v roke In pomagajmo jim. .^orda kdaj podobnega doleti tudi nas.« KONJI LE ŠE REDKOST Traktor odločno preganja konjsko vprego s kmetij To je tudi razumljivo, saj je vsa icmetijska tehnika in tehnolo- gija prirejena za strojno ob- delavo. Redke konjske -stale se še držijo v krajih, kjer je težji dostop z mehanizacijo ali tam, kjer še ni bilo mogo- če prigospodariti strojev. Kljub temu, da danes lah- ko opravljamo strojno že več del, ostaja nekaj takih opra- vil, kjer je konj nenadomest- ljiv ali vsaj zelo dobrodošel. Tako je okopavanje krompir- ja, koruze in Tepe na manj- ših, razdrobljenih površinah najuspešnejše s konjem, delo v gozdu, vleka lesa, idr. Na račun pomanjkanja konjev bo marsikatero delo ostalo nestorjeno ali bolj površno. Toda nujno je tako, saj eno- staven izračun kaže na veliko večjo storilnost mehanizaci- je. Konjska ura z delaj in parom konj je minia 50 dinarjev, traktorska pa okrog 60. Storilnosti! torja je najmanj 100 ( večja, torej je razumljiv^ konj kot bivši kmetijski tor nima več p)erspekti? Konjev na vasi skora; več. V treh vaseh v Gc Savinjski dolini sem nap malo anketo in ugotovi je po p>etih letih ostalo hlevih le še 10 odst. ka Ce računamo s takim od kom opadanja števila ta vnaprej, bomo lahko li konje v kratkem časa v živalskem vrtu ali v bojskih filmih. Pričujoči zapis nima sebno strokovnega nat Je le razmišljanje o čas spreminja naravo, o del se prilagaja sprememb! svetu. J02E MI^ POGOVOR Z DELEGATOM SLAVKO VOŠNJAK ŠE MNOGO DELA NAS ČAKA Slavko Vošnjak, diplo- mirani agroekonomist je zaposlen pr; VOZD Koo- peracija Hmezad v Žalcu. Ker je vodja delegacije za področje zasebnega kme- tijstva, smo ga vprašali, kako so v delegaciji za- čeli z delom. »Kot član delavne skup- nosti kmetov ki^operantov tn delavcev zaposlenih v kooperacij.! sem bil izvo- ljen za člana skupne de- legacije za področje za- sebnega kmetijstva pri TOZD Kooperacija Hme- zad v Žalcu. Predlagan sem bil za vodjo skupne delegacije za področje za- sebnega kmetijstva. Ta skupina delegira v skup ščinsko telo občine Žalec, torej za zbor združenega dela, šest delegatov in ima šest dolegatskih mest. V regija s*" zasebno kme- tijstvo, kmetje kooperan- tje, povezujejo v skupino delegatov v zbor združe- nega dela Skupščine SR Slovenije za področje kmetijstva. Na ta, načtn je veriga oziroma interes delegatov iz občin zdru- žen v interese delegatov regije in nadalje v zboru združenega dela SR Slo- venije.« »Kaj pričakujete od no- vega delegatskega siste- ma?« »Delegatski sistem prav- zaprav predstavlja prvo fazo izvajanja ustavnih sprememb Deiegatsfci si- stem zajema s svojo ši- rino večji krog občanov, kar daje znatno večje re- alne možnosti za iskanje tistih gospodarskih tn splošnih družbenih reši- tev, ki so za širši krog občanov najugodnejše. E>e- legatje se zavedajo dol- žnosti, ki so nam jih za- upali delovni ljudje z iz- volitvijo.« »Se morda pojavljajo v novem delegatskem siste- mu kakšne nejasnosti?« »Pri novem delegatskem sistemu s« pojavljajo v začetku pj-edvsem organi- zacijski problemi. Sistem sam je pravzaprav še mlad, ga šele uvajamo, vendar skušamo z občin- sko skupščino m sami de- legati preoleme reševati. Izkušenj okrog delegat- skega sistema še m mno- go, torej tudi večjih pro- blem6v še ni. JANEZ VEDENIK PO TRŽNICI v teh dneh je celjska trž- nica dobro založena. Gospo- dinje bodo prav g:otovo na- šle tisto, kar nam v julijskih dneh najbolj prija. To je go- tovo zelenjava, posebno so- lata in špinača. ki sta po 6 in 13 dbi. Paradižnik in stročji liifA sta po 10 in ku- marice po 8 din. Cena papri- ke je 22 in pese ter sladkega graha 15 din. Na voljo je tudi kisJo zelje po 7 din, dovolj pa .je že novega krom- plr.ia po 3 din. Ker je lisičk v gozdovih vedno več, cene le-tem pada- jo od 40 do 23 din. Tudi jajčka so cenejša, zdaj že po 1,20 din, mlečni izdelki sme- tana in skuta pa po 20 in 16 din. Trg je dobro založen tudi s sad.jem, predvsem breskva- mi, po 10 din, ki jih vozijo iz Goriških brd ali iz Make- donije. Sliv je vedno več po 8 din, marelic pa skorajda ni. Najdete lahko tudi že fige po 15 din ter hruške po 10 din. Zadnje češnje in jagode so po 10 in 15 din, veliko pa je v tem času borovnic, katerih cena je poskočila v zadnjih dneh od 20 na 25 din, malin po 15 din in ribe- za, za katerega boste odštele 23 din. Kot vedno nas dobro zala- gajo tudi obrtniki s svojimi izdelki od pletenih cekarjev po 60 din do cokel po 140 din. Mnogo je tudi cvetja, predvsem marjetic in lepih nageljnov po 1 din. Tudi v ribarnici je dosti morskih in sladkovodnih rib Na voljo so sardelice, sarde- le in skuše po 730. 8,20 in 9,70 din, osliči, fOeti ali škar- pinl po 11, 28 ter 15 din. Najdražje pa so seveda po- strvi, po 38 din so. MIRA PLAHUTNIK kdo z nami in izletnikom v varšavo? ANTON VOK: SE JAGODE SPLAČAJO? Anton Vok je doma iz Bukovelj pri Stranicah. V koop>eraciji s kmetijsko zadrugo Slovenske Konji- ce je lani uredil nasad jagod, ki so mu letos pr Vič obrodile. Kako je deževje vpliva- lo na rast jagod? Junijski dež je. povzro čil, da so začele jagode gniti. Preveč vlage je bilo v zemlji. Pa tudi dozorele so pozneje, kot bi morale, saj je bilo v času njiho- vega zorenja vse prej kot toplo. Komu pa prodajate vaše jagode? Ker sem kooperant, sem s pogodbo vezan na pro- dajo jagod kmetijski za- drugi. V pogodbi smo za pisali, da bom jagode pro- dajal zadrugi po nekaj več kot 5 dinarjev, vendar so mi letos rekli, da bo- do V odkupoval i jagode po 9,50 dinarjev. Mislim, da bo dejanska cena nekje vmes. Se vam sploh splača go- jiti jagode? Ker jagode gojim ' prvo leto, še ne vem. se mi bo delo z nJ' obrestovalo ali ne. Vse odvisno od odkupne zadruge. Nekaj pa j^ tovo: ali se mi bodo gode splačale ali P^ ' To bom kmalu zvedel po izplačilu. P 11. julij 1974 15. stran — NOVI TEDNIK iLSKA SREČANJA Mu IZ BORŠTA 18 Rančigaj j Anton Smid | Ivanka Kladnik Marta Ropotec ijjcl praznovanji žalskega ijjskega praznika smo ^ninožico ljudi nekatere K|rašali to in ono o nji- Lga življenju, počutju in AZNIČNA SREČANJA [RAZSTAVI ^ka Rančigaj iz Tabora je ogledovala razstavo li- čili del učencev osnovne le Tabor. »Zelo so mi všeč risbice. Tudi moja dva imata razstavljena oja dela. Tisti slončki tam I njuni. piazruk je pa prav lep. jiam reči, da so ga dobro janizirali. Sedaj le grem Bov skuhat kosilo, nato , se z možem vrnem na imovanje.« m LETO Mon Smid iz Zakomc pri mkem: »Doslej še na amovanju občinskega pra- h nisem manjkal. Letos D sodeloval tudi pri vaji Bt teritorialne obrambe. 1 Imko je s trgovinami v a občini? Ja, trgovine so ir dobro založene. Tudi v Ejših krajih. Sicer bi bile ito še boljše, a tudi taiko kar gre. Tudi moja mama je zadovoljna. In če je go- spodinja zadovoljna s, trgovi- no, F>otem je menda ta res v redu, kajne?« OSTALA NA KMETIJI Kladnik Ivanka . iz Čepelj, kmetijski tehnik, je ostala doma na kmetiji. »Po končani kmetijski šoli sem se odločila, da ostanem na kmetiji. Kmetije res ne bi mogla pustiti m oditi v službo. Ne bi mogla videti neobdelane zemlje doma. Z mamo sva sami. Včasih je težko, a kar zmcreva. Poma- gam si s kmetijsko mehani- zacijo, kjer je mogoče. Go- jimo hmelj in živino. Na kmetih se pozna iiapredek, vendar je žalostno, da kme- tije propadajo, ker ni mla- dih, ki bi ostali na zemlji. Ko so nekoč delali anketo v osnovni šoli, koliko učencev bo (^talo na kmetiji, se je v dveh razredih le ena odlo- čila, da bo ostala, pa še ta sedaj ni doma. Ce upošteva- te, da je naš predel izrazito kmetijski, je ta podatek še bolj tragičen. Vse več kme- tij je brez naslednikov.« PRIŠLI SO IZ ZAMEJSTVA MartM. Ropotec iz Boršta pri Trstu: »Saj imamo svoje pravice, šole in društva, a le ni tako, kot bi moralo biti. Morah bi imeti več pravic. Na sodišču bi morali dovo- liti zagovor v materinščini, več slovenskega programa bi moralo biti na radiu... Ve- ste, zmeraj obljubljajo, pa nič. Fašisti pa dvigajo glave. Saj v Boršt ne upajo, a vse- eno nas je strah. Podtikajo bombe v šole... K sreči je tudi naprednih ljudi v Italiji veliko, delavci nam pomaga- jo, spoštujejo nas in mi njih.« Marjan Zahar iz Boršta: »Sodelovanje med Taborani in nami se je pričelo z na- šim praznikom vina v Bor- štu. Naše prosvetno društvo je povabilo na praznik Ta- borski pevski zbor, mi pa jim letos že dmgič vračamo obisk. Sodelovanje med za- mejskim in matičnim pro- svetnim društvom je posne- manja vredno, saj nam je tako sodelovanje velika vzpodbuda pri našem delu. DAN LIBOJ Albin šancar, predsednik sveta KS Uboje: »Ob dnevu Liboj je naša največja pri- dobitev nov most, ne zao- stajajo druge komunalne pri- dobitve za občane iz okoU- ških hribovitih predelov in zaključek rekonstrukcij v KIL in Montani. Občani so se v akcije aktivno vključe- vali. Pohvaliti jih je treba. Dali so denar, sami delaU... Odpora ni bilo nikjer. Upam, da bo naš razVoj še naprej tako hiter. Glavna skrb se- daj bo vzdrževanje novih pri- dobitev v KS.« Janez Ancelj, sekretar ZK v KIL: »Letos smo v podjet- ju z visokimi investicijami veliko pridobili. Nove pro- store, skladišče, loščilnico, transformatorsko postajo, kotlarno ... Naša tovarna se je s tem dobro vključila v praznovanje občinskega pra- znika, pa tudi v življenje kraja smo dobro vključeni. Pomagamo krajevni skupno- sti in drugim orgiinizacijam. Drugo leto bo naš prispevek še večji, saj bomo ob pro- slavah 160-letnice naše tovar- ne, ki bo prihodnje leto, še več prispevali. Imeli bomo mesec Liboj in ne le dan, kot letos.« BRANKO STAMEJCIC STRMEC MED NOV Ivanka Lesjak je pred- sednica oragnizacije Zveze borcev v Strmcu. Leta 1944 je sodelovala pri os- voboditvi domače vasi. Ta- kole pravi: »Spomladi 1943 so se na domačiji Zgank oglasili prvi partizani — Jurič Zdravko in Stanko. Sku- paj smo se vključili v mladinsko organizacijo, po prihodu Tomaža in Lenke pa v skojevski ak- tiv. Naloge za tisti čas so bile zelo težke, ker nas Je bilo malo, odgovornosti pa velike. Glavna naloga je bila pK)vezati Ijuda iz mesta, kjer je imel oku- pator močno postojanko, v osvobodilni boj. Ko smo zvezo dobro postavili, smo sprejemali poročila o nemških premikih, infor- macije o številu okupatoi:- jev in policije. Vse te po- datke pa smo dostavljali okrajnemu komiteju, se- kretarki Milici Gabrovec- Lenki. Okrajni komite je imel svojo postojanko v bunkerju v Hrenovi blizu domačije Zgank. Od tam se je tudi širilo delovanje enot za osvoboditev Strm- ca. Julija 1944. leta sva bili z Roziko Zgank določeni, da se javiva v vasi velika raven v štabu Tomšičeve brigade pri Mastnakovi domačiji. Tam so nam na zemljevid narisali pot, po kateri smo še ob dnevu krenili v napad na oku- patorje v Strmcu. V bor- bi sta bila dva ranjena, s seboj pa smo odvedli nemškega komisarja Fiz- besa. Od takrat je bil Str- mec svoboden, čeprav so Nemci še prihajali, a le podnevi. Prebivalci tSrm- ca so nam vseskozi po- magali in tudi i2daj od tedaj ni bilo več.« Ob napadu na Strmec julija 1944 je sodeloval tu- di Ivan Jezemik. ki je danes podpredsednik kra- jevne skupnosti Strmec in tajnik Zivee; borcev. Spo- minja se: »V partizane sem šel ju- nija 1944, star 17 let. Kot mladinec pa sem že prej sodeloval v osvobodilnem gibanju. Naslednji mesec smo dobili nalogo, da na- pademo Strmec, poberemo živež in zaplenimo orožje. To smo tudi štorih. Str- mec bi morali zmimrati, pa na željo domačinov te- ga nismo storili. Napadli smo s puškami, mitralje- zom in minometalcem. S tem smo prestrašili Nem- ce, da so se s sedežem umaknili v Vojnik. Po tej osvoboditvi vasi je OF začela ustanavljati vaške odbore in izvedla mobili- zacijo prebivalstva. Začelo' se je pravo gibanje na- rodnoosvobodilne borbe, v partizanske enote pa se je vključilo še več bor- cev.« M. PLAHUTNIK D POTRESU DENAR ZA DVE ŠOLI ^lovenija se odziva klicu Met^a območja. Denar l^prvi dve šoh je že zago- Wjein. Klicu Kozjancev je fcluhnila tudi Ljubljanska Na; zaenkrat milijarda. 20 je že na delu. Zivlje- se počasi normalizira, ^edavna seja koordinacij- ama odbora za odpravo po- ^ potresa je prinesla vrsto novih zaključkov. Za- gotovljen je denar za dve no- vi šoli, ki sita vsekakor naj- bolj potrebni, to je za šoh Loka pri Zusmu in Zibika. SoU bosta montažni, naredilo pa jih bo mariborsko pod- jetje Marles. Zanju je odo- brenih 4 mihjone dinarjev. Kako bo z ostalimi šolskimi poslopji, bodo sklenili na prihodnji seji, ki bo po so- Udamostni akciji 13. julija. Solidarnost je pokazala tu- di Ljubljanska banka, saj je potresnemu območju odobri- la kredit v višini 10 milijo- nov dinarjev z 2-odstotno ob- restno mero. Premostitveno posojilo je obema občinama ponujeno do konca leta, če pa bodo potrebe še večje, kar nedvomno bodo, bodo znesek še zvišali in posojilo še p>odaljšali. Predstavniki družbeno po- htičnih organizacij obeh ob- čin so predlagali, naj bi de- lovni kolektivi v celjski, šmarski in šentjurski občini tudi v septembru delali en delovni dan za potresno ob- močje. Predlog je bil spre- jet, sodelovali pa naj bi vsi kolektivi, kjer so zaposleni delavci omenjenih občin. Prav tako naj bi delavci omenjenih kolektivov imeli prednost za posojila za ob- novo domačij. Poročila o škodi po potre- su so podale tudi celjska in konjiška občina, približna škoda pa po prvih ocenah znaša okoh 4,400.000 dinar- jev. V času seje k(x>rdinacijske- ga odbora so na Kozjanskem že bile prve štiri komisije, ki ocenjujejo škodo, v naj- krajšem času pa bodo prišle še ostale. Tako bo vse^a sku- paj dvajset komisij, od kate- rih bo vsaka pregledala oko- li sto objektov, škcda bo po- pisana do konca meseca, do takrat pa bodo obdelani tudi vsi anketni listi. Prva na- tančna številka o škodi bo torej znana konec meseca. Vs^cakor je veliko vouka. Prav zaradi tega ima akcija, ki bo stekla 13. julija, še več- ji pomen in koordinacijski odbor prosi vse, ki se bodo udeležili, naj se z vsem sr- cem aavedajo njenega pome- na. Po vsej Sloveniji se pospe- šeno nadaljuje akcija za po- moč prizadetim občanom in delovnim kolektivom. Neka- tere delovne organizacije so na Smarsko že poslale de- Justi Pavliai: Živimo pod šo- tori. Le kako dolgo še ...? nar, poslali pa so že tudi pr« vi gradbeni material. Posa- mezni gradbeni strokovnjaki so ponudih svojo brezplačno pomoč. Pri odstranjevanju ruševin bodo pomagale tudi mladinske delovne brigade, sestavljene prav v ta namen. MILENKO STRASEK l|<^ JO dolge so brazgotine, ki ^ Je p<»(re8 prisade^d oUuMKenuu rradu. V ospredju 0 ' *• katcaretn m vidne razpoke Solo T Zlbiki bodo podrli, na njeno mest« pa bo pridU Marlesova montažna sgradba. 16. stran — NOVI TEDNIK »NT2;ASMEH —SMEH NI GREH«—^^»^^ SMEH — SM£H NI GREH« — »NTZA SMEH— SMEH NI GREH, KONEC - PA NE DOKONČAN Malo se bomo oddahnili. Danes vam namreč ne bomo več zastavili novega vprašanja. To seveda še ne pomeni, da je naša nagradna igra končana. Konča- na je, vendar le za kratek čas, dokler ne začnemo nove, ki pa bo malo dru- gačna od te. Morda tudi bolj zanimiva. Seveda bodo tudi nagrade. Saj brez te- ga ne gre nič več. Danes vam seveda dolg^ujemo še nagrade za odgovore na vprašanje, kaj je mladost. Zanimivo je, da so nam odgovore poslali predvsem starejši. Kot da se mladi niti še ne zavedajo, kaj je mladost. Stari pa bolj, ker vedo, da je ni več In žalujejo za njo. Tokrat smo prvo nagrado v višini 100 din prisodili Mariji Miklavc, ki je odkritosrčno priznala: Na žalost ne vem. Sem jo namreč prešpricala (po- ročena pri 17 letih). 30 dinarjev prejme Jože Kovač, ki je zapisal: Mladost je obdobje, ko nas vsi zmerjajo, da smo še mladi in ne- umni, a hkrati od nas pričakujejo naj- več. Enako nagrado prejme še Irena Videč. Irena je napisala: Mladost je za ene začetek življenja, za druge pa konec. Odvisno, kaj od mladosti in življenja hočejo. Pa na svidenje do prihodnjič. ZRENJANINSKI DISK Končale so se igre bratstva in enotnosti. Viki Dom, ki je bil v Celju zadolžen za to, da so nemoteno potekala športna tekmovanja, je rad povpraševal Zrenjaninčane, če imajo v svojem mestu že kakšen novi disk. Pri tem pa se je hudomušno smejal in razlagal radovednim Zrenja- ninčanom, kaj se je pripetilo pred leti, ko so bile igre v njihovem mestu. Pozno zvečer se je nekda- nji celjski metalec diska Jo- han Pečnik s tovariši vračal v dom, kjer so stanovali. Pa je naneslo, da so srečali mla- dega domačina in beseda je nanesla tudi ha to, s kakšnim športom se ukvarja. Domačin je med drugim tudi dejal, da meče disk.. Beseda je dala besedo in domenjeno je bilo, da se pomerita v metanju di- ska. Domačin je prvi met vr- gel nekako okoli 38 metrov. Peonik malo več. Tudi doma- čin je drugič zagnal malo dalj. Tedaj pa se Pečnik do- bro pripravi in z vso silo za- vrti mladinski disk.. Ta pole- ti po stadionu, preko ograje in v rnjivo koruze. Iskanje je bilo brezuspešno. Pravijo, da od tedaj v Zre- njaninu nekaj časa niso me- tali diska — ta, ki ga je Ce- ljan Pečnik zalučal tako da- leč, je bil namreč njihov edi- ni. — S temi tovornjaki je pa križ. Glej, kakšne ceste napravijo! — Ja, ja, križ je z njimi. Samo nihče jim na prste ne stopi! NA KRATKO Pride Zagrebčan na obisk v Celje in že takoj si zaželi nekaj za v usta. Gleda, kje bi bilo kaj, ko opazi na stav- bi napis. Mestna hranilnica. Jasno, da je takoj pomislil, da imajo tam hrano. Seveda je bil potem zelo razočaran, ko je namesto hrane videl le denar. Starejši možakar ustvalja ob cesti vozila. Končno mu ustavi tovornjak s prikolico. Možakar pristopi k vozniku in ga vpraša: — Kam pa peljete? — V Mozirje? — Pa prikolica? Smešno je, da se toliko raz- burjamo zaradi onesnaženega ozračja, pri tem pa sploh ne vidimo, da je ozračje najbolj onesnaženo zaradi visokih cen. — Si kaj videl Micko? — Katero misliš? Ono po- kojnico? — Joj, kaj je umrla? — Ne, v pokoj je šlai NI ČUDNO Čeprav je bil zadnji po- tres, ki je najhuje prizadel kozjanski predel Šmarske in šentjurske občine ze- lo žalostna zadeva, pa je vendar v to žalost posija- lo včasih tudi sonce hu- morja. Že takoj prvi dan po tresu je obiskal prizadeto območje republiški sekre- tar za urbanizem Boris Mikuž. Ko je zvedel, da v šmarskih trgovinah ni do- biti niti kilograma cemen- ta, je takoj naročil te- lefonsko zvezo s trbo- veljsko cementarno, da jim pošljejo vsaj nekaj vagonov cementa za ob- novo. Toda ko Je dobil zvezo, ni bilo niti gene- ralnega direktorja, niti komercialnega niti šefa podjetja. Ko je čakal na koga drugega, je zbranim v pisarn" predsednika šmarske občinske skupšči- ne dejal: NI čudno, če ni cementa, če. pa tudi tam ni nikogar! O TEM IN ONEM — Čudno: pijanci so tako radi skupaj, celjski gostinci so se pa s takšno težavo združili. Celjane moti trojni hrup: iz ulic (vozila), gostin- skih lokalov (glasba) in iz zraka (letala). Iz vode jim za- enkrat še ne preti nevarnost, saj ribe molčijo. Razen tega jih pa tako ni več. — Celjani smo bili tudi le- tos dobro zastopani na slo- venski popevki. Imeli smo enega pevca in štiri ultra. — Nekaterim je res figo mar za naš zeleni plan, saj ob priključku na hitro cesto na Hudinji nočejo detelje. Si- cer je pa res tudi to, da mno- gi niti ne vedo, kaj hočejo. — Mnogi Celjani menijo, da se sprevodniki v mestnem avtobusnem prometu obnaša- jo kot mali bogovi. Zakaj i>a mali?! DRAMATIK IN NJEGOV TEMNI PREDOR Moj znanec Ignacij Melhior je precej ne- vsakdanji človek. Ukvarja se namreč z dra- matiko, pa se mu to na zunaj, za razliko od večine umetnikov, sploh ne vidi. Lahko bi ga gladko zamenjali za povsem navadnega človeka, dokler ne bi z njim spregovorili. Tedaj bi si bili takoj na jasnem, kdo prav- zaprav je, kajti dobili bi občutek, da ste statist na odru, na katerem je on poleg dra- matika tudi glavni igralec, in s koterega sploh ne morete. »Da, dragi moj,« bi rekel na koncu in zagestikuliral, »doslej sem napisal tri dra- me in pol. Se vam zdni čudno, kaj? Dvomi- te, a? Tista polovica, ne? To ni drama, ki jo imam v delu in sem z njo na polovici, am- pak je bila tretja za dramo in pol. Ha, ha! Saj ste jO videli, ne? Saj je bila nagrajena!« In s tem misli prav na svojo zadnjo dra- mo — Temni predor. Drama črnih usod, kot jo je imenoval. Nekega dne mi je rekel: »štef, imam idejo za novo dramo, šla bova v tisti pre- dor. Potrebujem te, ker so zame življenjsko važne tvoje reakcije. Tvoja reakcija — moj uspeh. Razumeš, a? V tem predoru je bila popolna tema. Kot v podzemlju, črno je. Vse nekam globoko pogreznjeno. Brezup- no. Izredna atmosfera, čakaš, prisluškuješ in sploh ne veš, kaj boš dočakal. Pričako- vanje neznanega, ti rečem. »Kaj pa vlak,« sem se prestrašil. »Fantastično!« je vzkliknil, »Ta, ta mi je potreben! Brzec. Ropot. Malo dima in za okni vagonov obrazi izgubljenih ljudi. Lju- di, ki jih je sam kriminal. Potujejo m jino in tam počenjajo najgrše stvari, zakolje drugega, tretji oropa četrtega,^ < se utopi v kanalizaciji. In svetlolasa Jm na. Ta, ta! Popolnoma bo propadla, ig^ gal jo bom do onemoglosti. Ne bo mogk naprej ne nazaj. Samo še v nikamor. Ei ki se bo vlekel po svojih okončinah, stari Genadij. Krasna črna brezperspe]^ nost!« »Glej!« sem vzkliknil jaz. »Pa imaš sm Sploh nama ne bo treba hoditi v pre^ »Kaj ne razumeš? Potrebujem čutet. popolne teme! Globino pogreznjenosti nič, ki je samo v globokem predoru ali n niku. Stanje, ko čutiš, da si, ampak i pljen s temo. Svet se ti odmika. Nekaj i hočeš se ga dotipati... Ne, ne potre]; jem te, štef, pusti me samega!« Oddirjal je in potem ga mesec dni i sem videl, če je hodil v predor ali ne, i vem, slišal pa sem, da je svojo dramo pd doma m v popolni temi. A glejte, ko m dokončal, ko se je tako rekoč z izreh muko prebil skozi Temni predor, ga je i drugem koncu pričakal kritik in ga enosti no, a temeljito zgrabil za vrat. Očital ij je, da v njegovem predoru ni niti larj svetlobe, skratka, sploh ničesar. »LM njemu,« je rekel dramatik, »ko me je i kal v zasedi na svetlem. Sam naj bi rU si zi katakombe črne teme, pa me zanima, l bi bil videl kakšno svetlobo! Mu že post tim«! In napisal je antikritiko svoje dm v opomin in užitek vsem kritikom in it matikom, pa še nam drugim po vrhu. NEKAJ KONKRETNEG/ Med zadnjim obiskom predsednika IS SR Slovenije Andreja Marinca v kon| občini si je gost ogledal tudi zreško kovaško industrijo. Ker so se z ogledom l cej zamudili, popoldne pa je bil na sporedu še razgovor s političnim aktiv občine, so morali pohiteti z razgovorom o podjetju v pisarni direktorja. Zat« Andrej Marine ob priliodu v pisarno dejal: Ker ni časa, povejte, kaj imate I kretnega. j Direktor Marjan Osole malo pogleda, potem pa pokliče tajnico: Daj nekaj H kretnega. In tajnica gre proti omari ter postavi na mizo dve steklenici vinji Navzoči so bili po utrudljivi hoji s takšno konkretnostjo zelo zadovoljni. — Velika riba; ima vilo, vikend v hribih in na morju ter dva mercedesa . . ^ — Pa Je še niso ujeli? ^^1. julij 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 OBELNO ^ Gajšek Srečko Pušnik Emest Povalej Irena Pungeršek ijle v«n, zakaj tako malo o prebivalcih Grobel- p in njegove okolice. Kraj jjcer res majhen, zato pa ,tože zanemarjati prebival- ^ v njem in njihovih vsak- jijjb malenkosti, ki so lah- iniarsikdaj tudi zelo zani- ive. gaj so nam povedali v Gro- jnan? Preberite! Inmka Gajšek je že 19 let poslena pri LIP Bohor v Btjurju kot kuharica. V idjetje je stopila že s šest- ijstimi leti. Dejavna je na 4 področjih. Za delo v sin- kalni organizaciji je bila tu- nagrajena. Njen delovni D nikakor ni lahek, saj je C dveh otrok, ki ju sicer inije njuna teta. Zato se le- bjega dopusta toliko bolj sdi. iže sedem let nismo bili na tpustu. Vzrok — gradnja hi- I, pozneje pa rojstvo druge ierke. Letošnje bivanje na orju v Biogradu nama je z ažem omogočilo podjetje, o letovanje je sorazmerno 'očeti, saj znaša enodnevno iranje za eno osebo v počit- *y hišici 30 dinarjev. Všte- so tudi stroški hrane. Prav ^ pa omogoča podjetje bi- lje na morju vsem našim IHpn in to brezplačno. Lahko rečem, da vodstvo pod- jetja izredno skrbi za dopust svojih delavcev, saj poleg le- tovanja organizira še eno ali dvodnevne izlete, ki so pa prav tako brezplačni.« Dvajsetletni kovinostrugar Srečko Pušnik ima dokaj ne- navaden konjiček. Ves svoj prosti čas preživi v delavnici, polni raketnih modelov. Pri tem mi z nasveti in risbami pomaga še bratranec MUan. »Koliko časa se že ukvarjaš z raketarstvom?« »To je strast, ki me je pri- jela že v 7. razredu osnovne šole. Takrat sem prebiral raz- ne znanstvene revije in po- zneje sem se domislil, da bd sam napravil tak model.« »In kako ti je to uspelo?« »Moram reči, da precej do- bro. Napravil sem še več ra- ket, seveda manjših.« »Ta tvoj konjiček gotovo ni poceni, saj gorivo in drug material precej stane.« »Res je, vendar mnogo pri- varčujem, ker vse gorivo na- pravim sam, za ogrodje pa uporabim neuporabne ostan- ke cevi in drugih kovin.« »In kaj nameravaš — v bo- doče?« »Trenutno izpopohijujOTi novo in mojo največjo rake- to, ki bo velika okrog dva metra. Upam, da jQ bom spu- stil v zrak že prihodnji me- sec, seveda pa je vse odvis- no od materiala.« Kot zanimivost naj še po- vem, da fant pri svojem delu ne uporablja strokovnih knjig, kajti največji vodnik v njegovem delu je veselje. Upam, da bo Srečko Pušnik kmalu zašel med raketarje v kakšen klub, kjer bo lahko svoje znanje še dopolnil. To pa je tudi njegova največja želja. • * • V Grobelnem je že z že- lezniške postaje moč opaziti velik čebelnjak z raznobarv- nimi panji. Ce imate srečo, boste ob njem gotovo našli tudi navdušenega čebelarja Ernesta Povaleja, ki je sicer elektrikar, že 20 let zaposlen pri Elektro Celje. »Se že dolgo ukvarjate s če- belarstvom?« »Da, že šest let redim čebe- le in to delo mi je že kar pri- rastlo k srcu.« »In je ta posel donosen?« »Vsako leto tudi ne. V glav- nem pa si stroške za slad- kor povrnem in tuSi doma ostane precej medu.« »Kaj pa počnete še razen tega?« »V glavnem se ukvarjam s šahom, nabiram gobe skupaj z otrokoma, kajti žena je vsak drugi dan v sliižbi. Si- cer pa opravim tudi malen- kosti v stanovanju.« »In kam nameravate na do- pust?« »Z družino se bom odpravil na morje kot že mnogo let doslej, in to v Crikvenico.« Emestu Povaleju gotovo ni- koli ni dolgčas, saj vedno najde delo, delo pa, pravijo — pomlaja. Razburljivi trenutki pred maturo so minili in s tem je mirneje zadihala tudi Irena Pungeršek, ki je letos konča- la štiriletno kemijsko šolo v Rušah. »Irena, kam nameravaš na oddih IX) napornih mesecih?« »Z mojim oddihom letos ne bo nič, saj se bom v začet- ku julija že zaposlila v celj- ski Cinkarni, kamor sem ho- dila tudi vsa leta šolanja na prakso.» »Šolanja ne boš nadaljeva- la?« »Zdaj še ne vem, vsekakor pa je vse odvisno od počutja na novem delovnem mestu.« »Nekaj prostega časa pa boš vendarle imela. Kako ga boš izrabila?« Predvsem bom vezla in pletla, hodila pa bom tudi na kopanje v celjski bazen.« ZINKA KOSEC KRIŽANKA Vodoravno: 1. 2;ve2da v oz veadju Dvojčkov, 7 močna, sa mostojna vojaška enota, 11 rjav konj ali voi. 12. prea desetimi leti oznaka za umei nost, ki izkorišča geometrič ne oblike, 14. ustvarjalec ume tniškega ali znanstvenega ae :a, 15. snežem mož. lf> -lesni pritok Mozele, ki ujvira v Vo- gezih, 17. koralni otok joro časte oblike z lagtmo v sredi 18 bodeč rastlinski izrastek 19 očrt, 20. barva kože, 22. do 25 metrov visoko drevo z ve likimi listi, 23 republika v Z. Afriki, katere prestolmca je Bamako, 24. odstranjevanje nezanesljivih ijudi 12 stranke ali s služben^ položaja, 27 najmanjša krogla pri balma nju, 28. glavna, največja arte rija, 29. skupno une za krož nike, lonce, sklede itd., 30 družbena skupina, katere pn padnike opredeljuje podobno poreklo, 31. urejevalec vrtov. NAVPIČNO: 1. večja žaoa z araaavičasto kožo, 2. so-ata iz pečenih papnk, lajčevcev e- teronov m česna, s nudič, vrag, 4. tur, 5 dansk. drob.ž, 6. okrajšava za Raaio Ce.ie, 7. dostojanstvo, 8 znamka lemških avtomobuov, 9 .lere- snična stvar, 10 42 km široka zemeljska ožina na pOiOtoku Maiaki (iz istih črk koc RAK), 13. trgovec s tkanino, 15 verz, 17. področje z dolo- čenimi skupnimi lastnostmi, 19 vrtinčast vihar, hurikan, 20. ostanek kart po razdentvl, 21 grška pokrajma na Pelo- I>onezu (Elis), 22. s.avna oper na sopranistka (Ondma) 23 tolišča, K. manjši grški otok v Kikladih med Nafcsosom ter Santormom, 26. nbja ko- ščica, 27. iglasto drevo r dol- gimi Iglicami, 29. raavhčna so glasnika. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno slikovno ugan- ko »Pot do morja«, objavlja- no v Novem tedniku 20 ju- nija, smo prejeli 105 rešitev 2reb je razdelil nagrade ta- kole: L nagrada (100 din): ANI- CA URBANŠEK, 63310 Zalec, Zdravstveni dom 2.—6. nagrado (po 50 din)' prejmejo: TONI SODIN, 63206 Strani- ce 97 TATJANA ŠPEGLIC, (j3000 Celje, Opekamiška 11 MATIJA DEMŠAR, 63000 Ce- lje, Gregorčičeva 6 IVAN SREBOCAN 63000 Celje. Splošna bo niča t'infek- cijski oddelek) CVETKA BOROVNiK, 63213 FVankolovo, Lipa 29 Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po pošti Če- stitamo! HUMORESKA ^a; je standard? Hm, to je nekaj čudovitega, nekaj ^"^mirljivega, pravzaprav nekaj takega, kar človeka ^T^avTiost fascinira. Oprostite tujki — ne gre drugače. "O. saj tudi standard ni na slovenskem zeljniku zra- *^^> Pa kar dobro shajamo z njim. škoda, da še pri ^? ni inštituta, ki bi grafično ali vsaj procentualno ^"^^^^va 6 KSENIJA JURMAN, 61000 Ljubljana, Derčeva 23 JERNEJ SMREKAR, 620OO Maribor, Ljubljanska 3a SLAVKO VRTACNIK, 63320 Velenje, Celjska 7 JANEZ RANZINGER, 61430 Hrastnik, Debelakova 3 # Vsem izrebancem bomo nagrade poslala po pošti. Ce- sti lamo 1 18. stran — NOVI TEDNIK ŽOGA SE JE ZAVRTELA Ivan Dolar Silva Potočnik Karli Planinšek Jože Lindaker Za nastx)p na svetovnem prvenstvu je vsak naš nogo- metaš dobil devet starih mi- lijonov nagrade. Povprašali smo nekaj naših občanov, če si nogometaši takšen honorar zasluzijo ali pa morebiti ne ... rVAN DOLAR, Žalec: »Za me je to čisto navaden kri- minal! Pri nas se kaj takega ne bi smelo zgoditi. MisUm, da tudi primerjave z drugimi nogometaši, mislim seveda na finančno stran, niso potreb- ne. Poglejmo raje, koliko pla- če dobi delavec za svoje ce- lomesečno delo. O mihjonu, ki ga je vsak dal v Titov sklad, imam pa spet čisto svoje mnenje, še enkrat po- udarjam, da je zame kaj ta- kega kriminalno!« SILVA POTOČNIK, Liboje: »Za šport se ne zanimam pretirano, priznam pa, da sem gledala nogometne pre- nose s svetovnega prvenstva. Mislim, da naši nogometaši ne bi smeli dobiti tako viso- ko nagrado. Primerjajmo sa- mo delo nekega zdravnika, ki opravi uspešno operacijo, s katerimkoli nogometašem, pa smo si takoj na jasnem, kdo bi moral več zaslužiti. Priznam, da delavci danes ži- vimo tako, kot menda še ni- koli, zdi se mi pa vseeno, da takšnih razlik ne bi smelo biti.« KARLI PLANINŠEK, Polze- la: »Mislim, da smo lahko z igro naših čisto zadovoljni, pa čeprav so v drugi skupini izgubili vsa srečanja. Kar so dosegli letos, se že dolgo ni zgodilo. Mislim, da si zaslu- žijo devet milijonov nagrade, saj navsezadnje predstavlja- jo Jugoslavijo vsemu svetu. Lepo od ivjih se mi zdi tudi to, da so dali vsak milijon v Titov sklad za štipendiranje.« JOŽE LINDAKER, Prebold: »Mislim, da so si jugoslovan- ski nogometaši zaslužili ^e- vet milijonov. Vedeti mora- mo, da za to niso delali le tistih štirinajst dni v Nemči- ji, pač so trenirali celo leto.ff SKORNŠEK MILICA, Mo- zlrje: »Veste, za šport se sploh ne zanimam. Všeč mi je edinole košarka. Gledala bom prenose s svetovnega pr- venstva v Portoriku. Ce želite izvedeti, kaj več o nogometu in o tistih devetih milijonih, vprašajte raje moje otroke. Oni vam bodo vse povedali. Oh, slikati se pa res ne pu- stim, dajte no mir ...!« FRANCEK KALAN, Pre- bold: »Sem upokojenec in svoj prosti čas najraje izkoristim za gledanje raznih športnih prenoslov. Gledal sem vse tekme s prvenstva in nekar teri naši nogometaši so bili zares odlični. Mislim pred- vsem na Oblaka, Katalinske- ga, šurjaka, pa še nekatere druge bi bilo treba pohvaliti. Zame je bil dober tudi Popi- voda, na žalost pa mu niso hoteli podajati in neimmo se ml zdi, da ga jo Miljanič sa- mo v eni tekmi pokUcal na igrišče. Ce pomislim samo na Oblaka, lahko rečem, da so si naši zaslužili tistih devet milijonov. Ce pa. na to stvar sp>et pogledamo iz drugega zornega kota, potem si to ni- so zaslužili. Je pač tako, da ima vsaka medalja dve stra- ni.« JANEZ VEDENIK MOČAN POTRESNI SUNEK Pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da Je občane Šmar- ja pri Jelšah v ponedeljek zjutraj okoli ene ure in petnajst minut znova vznemiril močnejši potresni sunek, ki pa ni pov- zročil večje škode. Odpadal je le omet. Močno so ga občutili v domu oskrbovancev Jelšingrad, kjer je položaj skorajda enak kot takoj po potresu. Oskrbovanci so bili precej zbegani, zato menijo v upravi doma, da bi bilo treba čimprej ukrepati, da se jim zagotovi varno prebivališče. —mst— ZASTRUPLJENA SOTLA Pred nedavnim so ribiči iz ribiških družin vzdolž Sotle opa- žili, da po vodi plavajo mrtve ribe. Število rib se je večalo iz dneva v dan In po ocenah obsoteljskih ribičev jih je že kar za nekaj ton. Ribe so bile po vsej verjetnosti zastruplejne, kako In s čim, pa zaenkrat še ne vedo. Jasno je le, da ie škoda velika, velika tudi zato, ker je bila Sotla do sedaj po vsej verjetnosti ena redkih slovenskih rek, ki je bila takorekoč še neomadeževana. Vzorce vode In pa mrtve ribe so že poslali na analizo, ki bo pokazala, s kakšnim strupom so bile zastrupljeni ribe. Ana- liza pa bo najbrž pripeljala tudi do storilcev, v kolikor se ne bodo javili sami. Ribiči ribiške družine Sotla sumijo, da so v Sotlo nekatera podjetja spustila odplake, vendar je zaenkrat simi le domneva. Skoda, ki je nastala, bo Imela posledice še prece.i časa, saj v Sotli lovi ribe čedalje več ribičev, pojavlja pa se že tudi ribiški turizem. —mst— ZLATA POROKA Pri radeškem matičnem uradu sta pred mesecem« nila ponovno zakonsko zvezo zlatoporočenca Elizal)et, Justhi Titovšek iz Žebnika 37. Elizabeta se je rodila pred 83 leti v Vrhovem in ^ ji že v otroških letih umrli starši, se je zelo zgodaj j. slila, dokler se nista Zi. oktobra 1920. leta v Ljubijo Justinom poročila. Tudi Justin je že od mladih nog j pri drugih ljudeh, se zelo mlad zaposlil v rudniku, ■ upokojitvijo pa je delal v radeški Papirnici, štiri lei, bil tudi v 1. svetovni vojni. Rodilo se jima je 5 otrok. TRIM VESTI I. liga: 1. Ingrad, . Železarna, 3. ITC, 4. Cinkarna, 5. Aero, 6. PTT, 7. S^va. II. liga: 1. Zlatarna, 2. Metka, 3. Žična, 4. Prosveta, 5. EMO, 6. Savinja, 7. Obnova. III. liga: 1. SDK, 2. ZNG. 3. LB, 4. Gradiš, 5. GG. 6. SKIMC. IV. liga: 1. Nivo. i Merx. 3. Transjug, 4. Občina, 5. Toper, 6. Plinarna, 7. Zdravilišče. Sodelo- valo je 27 ekip. STAREJŠI ČLANI: I. liga: 1. Ingrad, 2. Železarna, 3. ITC, 4. Aero, 5. Onkarna, 6. EMO. II. liga: 1. Toper, 2. Železnica, 3. UJV, 4. Žična, 5. SavtoJ* ČLANICE I. liga: 1 In; Prosveta, 3. Cinkarna, 4 I ZNG. 6. UJV, 7. Savinja. I 1. Aero, 2. Sava, 3. Tm EMO, 5. Občina, 6. ZDL I III. liga: 1. SDK. 2. LB. 4. Nivo. Nogomet: I. liga: 1. rrc. 2. Aero, lezarna, 4. Zlatarna, 5. 21 Merx, 7. EMO, 8. Cink« Železnica, 10. Ingrad, 11. merkator. II. liga: 1. S« Gradiš, 3. Izletnik 4. Cul Prosveta, 6. SDK, 7. Pi Htvo, 8. Metka. 3 Cestno je. Remont je odstopil. IB 1. Obrtniki, 2. UJV, 3. B 4. Pohištvo, 5. Etol 6. M 7. Tapetništvo, 8. Toper, i čavničar, 10. Nivo ^ Marko SJB povest iz domačih hriboi 20 Zdaj, ko je Cencij svoje pol skrivnosti izdal, tudi Urška svoje pol ni več držala in je vsa srečna razodevala tovariši- cam, da je nevejta Kdo da je ženin, tega ni hotela pove- dati. Ko pa se je to razglasilo, so ljudje koj vedeli, kdo da je. že drugi dan je šlo po vsej Bistrici; ženili se bomo. »Kdo pa?« »Tinčka in Smola.« »Hahahahahaha.a »Ta dva pa, ta dva! Kakor pisker in pokrivavka.« »To pa bo nekaj.« VII. štiri tedne je že bila Pavla v bolnišnici. Rana na pr- sih se je zacelila, na roki pa še ne. Vedno znova se je od- pirala in se zagnoiila. Zdravnik je bil v skrbeh in dekleta ni hotel spustiti domov, čeprav ga je prosila. Ravnjak je prišel vsak teden in dekle je bilo vsakokrat vse iz sebe od veselja; tem bolj se ji je stožilo domov, ko je ostala sama. Ko ie nekega lepega, toplega dne v juliju spet prišel, jo je našel na bolniškem vrtu na klopi. Postava ji je bila še boli vitka, ooraz ozek in bled, sJcoraj bel. Goreče črne oči so bile prevelike za nežni obrazek, tako da je bila podob- na ljubemu onemoglemu otroku. Ravnjaka je pogled zelo prevzel; nekolilco časa je strmel vanjo, potem je rekel pri- jazno: »Ali si že pokonci? To me veseli. Dober dan, Pavla; kako kaj?« »Bog daj!« je odvrnilo dekle in mu dalo tanko roko; od veselja se ji je tresel glas. »Dobro mi je. Pravzaprav mi ni nič, ie domov bi rada. Po domu se mi toži; od tega sem bolna. Ko bom domov smela, bom zdrava.« »Kaj pravi zdravnik?* »Ne verjamee mi, da mi je bolje. Pravi, da je kost le ranjena, in da tiči še kje kaka koščica.« »Ali te roka zelo boli?« »Ne, prav nič — malo že, posebno ponoči, ko moram na dom misliti in ne morem zaspati.« »Nikar si tako k srcu ne ženi, Pavla! Ko te bo zdrav- nik pustil, pridem prvi dan pote. Dolgo ne bo več. Malo še potrpi! Hvaia bodi Bogu, da ni bilo hujše!« »Da le vas ni zadelo! Zato bodi Bogu hvala!« »Pavla, ti si mi rešila življenje. Ko bi tebe ne bilo, bi ne bil več med živimi.« To je bilo res tn tudi Pavla je vedela, da je tako. Svoje lastno življenje je tvegala zanj; to ju je zvezalo, da sta si postala mnogo več kot gospodar in dekla. Zato se je mogla z njim po domače in prisrčno pogovarjati. Nekaj časa sta molčala, potlej je dejala polgasno, ka- kor da se meni sama š seboj: »Tega sem tako vesela, da sem mogla zate — za vas kaj storiti.« »Da, da, ljuba Pavla,« je živo posnel. »Ali si kaj misli- la, da bi bila lahko ti namesto mene mrtva?« »O, že, že, sem mislila na to! Toda vaše življenje je več vredno ko moje« »Kaj še! Tvoje ko moje. Zate je tvoje največ vredno.« »Ne, ne, nikakor ne,« je ugovarjala. »Ko bi bil vas umoril, bi ne bila mogia več živeti. Od žalosti bi bila umr- la« »Ali me imaš tako rada?« je bruhnilo iz njega. Za trenutek je obmolknila, potem je rekla odkritosr- čno kakor otrok: »Da — zeio rada te imam.« Zdaj se Ravnjak ni mogel premagati. Bil je mehkega srca in le na videz trd Zdaj ga je čustvo prevzelo. »Pavla,« je vzkliknil, »jaz te imam tudi rad. Ze dolgo te imam rad. Mislil sem že...« Nekaj je še hotel reči, pa mu je od strahu vzelo sedo. Dekletu so lica zagorela, velike, črne oči so ji ^ ko dve zvezdi, nenadoma so se ji ulile solze in zajokal je krčevito. »Pavla, za božjo voljo, kaj ti je? Saj ti vendar nii dega nisem rekel!« je dejal osuplo. »Ne. ne; saj si mi rekel najlepše, kar si mi mog^ či,« je ihtela. »Ne vem, da me je tako prijelo. Kar na ze mt gre, odkar sem bolna. Prej ni bilo tako.« »Le trdna bodi in nikar ne jokaj! Glej, ljudje nap dajo; mislili bodo, da se kregava.« Res so se nekateri bolniki, ki so bili že pokonci v vrtu, približali in so sedli na bližnjo klop ter jeli P**' kaj se naša dva iako menita. Ziaradi tega je RavnjaJi kletu le še -nekaj potihoma povedal, potem pa vstal, P dal roko in glasno rekel: »Zbogom, Pavla! Le potrpi še ta čas! Ko spet pri^ saj bo prav kmalu — te vzamem s seboj domov. 5' nes se z zdravnikom pomenim.« »Mater pozdravi!« je naročilo dekle in požirale ^ »Ah so zdravi? Včasih imam tako hude sanje.« »Za sanje se človek ne sme meniti, najmanj še ^ kadar je bolan. Materi je dobro. Trikrat jih je še f krč, toda. hvala Bogu, kmalu ji je bilo spet bolje- pa zbogom!« , Ko je odšel, so se dekletu usule solze. Polagorno- pomirila in se vdala sanjam o skorajšnjem sw^' njim. j Minil pa je teden, minila sta dva, minili so trije * Ravnjaka ni bilo. čim dalj ga ni bilo, tem huje ie lo Pavlo. Ko se ji je že zdelo, da ne bo mogla vei^ v taki negotovosti, in je že sklenila, da bo ušla *f nišnice in na Bistrico, tedaj je kraj tretjega tedtUi v potovka Jerca. i 11. Julij 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 Staša GorenšeH K0PALKE74 Moderne kopalke Letošnjega leta &o drzne in atraktivne, najbolj priljubljen bo torej minimalm btkini, ki bo puščal kar največ kože nfoste in izpostavljene soncu. To pa je tudi bistveni namen kopalk. Ce bomo torej želele biti čimbolj zagorele, bomo nosile dvodel- ne kopalke, pn katerih so hlačke nizke in ozke, nedrček pa prav ta- jco zanimivo ukrojen in seveda nepodložen. Tak bikini pa bo lep le ^ mladostni in vitki postavi Za vse tiste postave, ki niso ravno najbolj idealne, pa bodo nadvse primerne enodelne kopalke, ki so letos v modi prav tako čislane. Spominjajo na kopalke olimpijskih tekmovalk, saj so zelo enostavne, Ig hrbet je globo ko dekoltiran Toda naj toao takšne ali drugačne, vse letošnje kopalke so narejene te lycre v živahnih barvah poletja. Iiotvskop [IVEN jl(0 doživetje vas bo zelo razburilo. Poču- |se boste zelo lepo, toda nekdo vas bo- j^lj. Previdnost v prometu. IK ri delu ne boste imeli težav. Razmišljali oste o novih možnostih. Starejša ženska gtn bo dala dosti misliti. IVOJČKA aše življenje bo postalo zelo zanimivo. Po [ivem sumničite partnerja. Kaže, da se oste zamerili svoji okolici. lela se niste lotili dovolj načrtno in to se m bo maščevalo. Bo tudi nekaj srčnih te- tv, toda krivda je le vaša. \y ■ [(živeli boste neuspeh, ki pa vas ne bo reveč prizadel. Pozabili ste na zelo po- lemben datum, a zdaj je prepozno. tVICA reveč trdovratno vztrajate pri svojem, endar nimate prav. Načrti so dobri, bodi- te pa nekoliko manj samozavestni. lEHTNICA tepravili boste korak naprej in deležni za- ganja. Ker boste preveč živčni, vam bo lekaj tudi pošteno spodletelo. IKORPIJON foživeli boste Izkušnjo, ki vas bo nečesa aučila. Ne bodite preveč nestrpni In kri- Kni do drugih, raje do sebe. fRELEC '* mislite, da obljube ne boste mogli Iz- ■""'niti, to raje povejte. V hiši bo nekaj je- nato sprava in ljubezen. JOZOROG Neprijetna novica vas bo nekoliko prizade- a vedite, da je bolje tako. Ob koncu ted- ; se vzdržite vsakih ocen. jODNAR ^ prihodnjih dneh vas čakajo velike denar- ja skrbi. Ne bo dobro, če se boste posveti- le temu cilju. Premislite. vam je pripravljen pomagati, vendar j J\"Oste morali vrniti uslugo. V soboto ali vas bo zelo bolela glava. 50 LET ZAKONA LETA SO TU... v soDoto sta Ivana in Fer- dinand Bezenšek iz Sloven- skih Konjic praznovala 50. ob- letnico skupnega življenja. Otroci so jima pripravili ve- selo snidenje in kot je ob takšnih jubilejih navada, sta še enkrat stopila pred mati- čarja, »Samo v soboto bomo pra- znovali,« nam je dejal oče Ferdinand nekaj dni pred tem. »Pa saj je še to pre- več!« Mati Ivana je praznovala že sedemdesetletnico, oče Ferdi- nand pa jih bo imel kmalu enainsedemdeset. Oba sta ro- jena v Blatu pri Konjicah, kjer živita še danes. Rodilo se jima je šest otrok: Martin je padel v nemški vojski, Jo- žef se je smrtno ponesrečil v domači kuhinji, Franc je mli- nar v Konjicah, hčerka Ama- lija je poročena v Zrečah, Kari in Leoix)ldina pa živita z družinama v Konjicah. Se- daj sta Bezenškova sama. Vendar je bila tistega dne, ko smo ju obiskali, hiša polna njimih vnučkov. Dejala sta, da ju kar redno obiskujejo. »Velikokrat me razjezijo,« je dejala mati Ivana, »veliko- krat pa so mi v veliko ve- selje.« Takrat, ko sta se pred pet- desetimi leti poročila, je bilo njuno življenje zelo težko. Trinajst let sta živela »v na- jemu«, kot je dejal oče Fer- dinand, 1934. leta pa sta si postavila majhno hišico v Blatu. Tridesetega leta je od- šel Ferdinand Bezenšek v Francijo med rudarje. Devet mesecev je delal globko pod zemljo, toda v vsem tem času je zaslužil le toliko, da se je lahko spet vrnil domov v Blato. »Veste, tudi v Franciji ne visijo franki na plotovih,« mi je dejal. Kmalu potem, ko se je vr- nU domov, je »vzel« čevljar- sko obrt in še danes tu in tam popravi kak par čevljev. Z ženo Ivano se preživljata s pridelki, ki jih zasejeta na enem hektarju zemlje, pa tu- di dve kravici imata. Nekaj denarja dobita tudi »od sta- rostnega zavarovanja«. In ta- ko se iz dneva v dan prebi- jata skozi življenje. »Povejte mi, kaj vas je vo- dilo v dobrih in slabih tre- nutkih skozi življenje?« sem povprašala Bezenškovega oče- ta. »Nobeden od mojih sorod- nikov ni tako dolgo živel. Jaz pa vedno pravim, da korajža velja!« »Saj se pozna, da ste bolj vesele narave. Ste še kot mla- denič!« »Dajte no, saj sam tak, kot bi prišel s pokopališča na do- pust! Poglejte Ivano. Bolj fejst je kot pred petdesetimi leti.« In potem se je začela Iva- na kregati, da ni tako in je povedala, da ji življenje gre- ni bolečina v roki, oče Ferdi- nand pa je kar naprej trdil svojo. Vmešali so se še vnu- ki in nastal je pravi veseli kreg, kdo ima prav in kdo ne. In ko sem povprašala Iva- no Bezenškovo čisto zaupno, ali sta se z očetom dobro ra- zumela v teh petdesetih letih skupnega življenja, mi je de- jala: »Tako je kot p>ovsod. Vča- sih sva se lepo raztunela, vča- sih pa na smrt skregala. Takšno je pač življenje.« Gotovo jima je rek očeta Ferdinanda »korajža velja« že večkrat pomagal prebroditi težke trenutke v življenju. Naj bo tako tudi v prihod- nje! DAMJANA STAMEJCIC NA NAŠ RAČUN Tudi v prejšnjem NT se je prikradel tiskarski škrat in nam pošteno pre- metal nekaj svinca. V komentarju Bruto osebni dohodki: Vemo vse, ima- jo sicer v Celju res sora- zmerno nižje prispevke, vendar vseeno znašajo 29,29 "/o, ne pa20,29 %. Na 4. strani (gospodar- stvo) bi moralo pravilno pisati LIP Slovenske Ko- njice, ne pa Lesna indu- strija Slovenske Konjice. Na 9. strani pa sta bila zamenjana podpisa pri slikah Vlada Goriška in Franca špegliča. Za te in druge manjše napake se prizadetim in bralcem opravičujemo. Kdo z na/mi n izletnikom v varšavo? j i priporočam^ Na otroškem oddelku veleblagovnice Tkanina imajo dobro izbiro otroških doko- lenk Zlati merkur MTČ. Narejene so Iz gar- na, zato so tanke in zračne. Na voljo so vam številke od 2 do 12, cene pa se gib- ljejo med 18.40 in 30.45 din SKVLINE komplet je sestavljen iz sed- mih kromiranih delov pribora za serviranje (zajemalke, vilice za meso In drugi). Kupite ga lahko v blagovnici Ideal in stane 241.27 din. Športni jopič na sliki je sešit iz priljub- ljenega blue jeansa, ki ga lahko med dru- gimi oblačili iz tega materiala izberete v prodajalni Mladost. Jopič so naredili v Top- ru po licenci McGregor in stane od 350.00 do 396,00 din (odvisno od velikosti). Podvodne maske zase in za otroka lah- ko kupite v veleblagovnici T. Na športnem oddelku imajo veliko izbiro mask in cevi, uvoženih iz Italije in Španije. Cene mask so od 28.30 do 87.00 din, cevk pa od 24,00 do 34,00 din V prodajalni Veronika smo izbrali za vas priljubljeno poletno spalno srajco — baby' doli. Narejena je iz vezenega batista In je izdelek Vezenine Bled. Cene posameznih številk (od 38 do 42) so od 150,80 do 205,00 din. 20. stran — NOVI TEDNIK šport nt - sp^flntlšport MESTO TALENTOV: PRIČETEK LOVA Lov se je pričel. Ze ne- kaj let nazaj lahko bele- žimo, da je Celje mesto športnih talentov. Danes, ko je prestopni rok v marsika- teri športni panogi, je me- sto ob Savinja tarča marsi- katerega menažerja in dru- gih športnih »strokovnja- kov«, ki želijo svoje športne vrste in apetite pojačati s športnimi talenti iz Celja. Žalostno pa je, da ti »agen- ti« ne najdejo pravo pot, da bi se direktno pogovarjali z upravami športnih društev, temveč- najprej obljubljajo gradove v oblakih mladim neizkušenim šj)ortnikom. Tu pa gredo mimo vseh mo- ralnih norm, kajti društvo, ki je vzgojilo katerega koli športnika, ima v prvi vrsti pravico za njega zahtevati odškodnino. račun celjskih športni- kov so se v zadnjih desetih letih okrepili številni klubi. Največ v Ljubljani. Samo poglejmo: pred desetimi le- ti so pričeli plavalci Ljub- ljane. Z Orlom in Vrhov- šfcom' so postali plavalna »velesila« pri nas. Rokome- taši Slovana so si priborili mesto med prvoligaši po- tem, ko so pristopili v vrste Slovana Telič, Safarič in Me- javšek, dvigalci Olimpije pa so osvojili pokalni naslov Jugoslavije šele potem, ko je Jože Urankar prestopil k njim. Tudi letos bo nekaj šport- nikov prestopalo iz celjskih vrst. Miloš Sagadin je okre- pil košarkarsko vrsto Kvar- nerja. Sporazumno! Toda te dni vidimo v Celju številne avtomobile z registracijo »LJ«, ko iščejo nogometaše za Slovana in Rudarja. Na spi- sku so Sivka, AndjeloviČ in Stancer. Tudi Kudra vabijo, toda ta je ie pred leti iz- kusil, kaj je igranje v II. zvezni ligi in si tega ne že- li več. Toda veliki lov se ne bo končal pri nogometa- ših. Na sjnsku je tudi ko- šarkar Sabolčki, ki naj bi okrepil Rudarja v II. zvezni ligi in rokometaš Vlado Bo- jeinč. za katerega imajo ve- liki apetit rokometaši Slo- vana. Ti niso sposobni vzgo- jiti niti enega kakovostnega rokometaša, temveč želijo, pri tem pa imajo podporo celo pri najvi.rjlh forumih, da z reztdtati manjših klu- bov dosežejo svoj cilj. Ža- lostno pa je pri iern to, da sta glavna nosilca pogovora o prestopu ravno bivša celj- ska rokometaša Telič in Sa- farič. Društvo Slovan pa ni imel toliko moralnih vred- not, da bi sam stopil v kon- takt z upravo Celja. Se do- bro, da Vlado Bojevič sam vidi, da ima samo v Celju pri trenerjih Selešu in Gor- šiču možnosti za pravilen razvoj, ki mu bo prinesel nastop v Montrealu na olimpijskih igrah. Tako je te dni v mrtvi sezoni v Celju. Toda številni klubi so mirni. Predsednik ZRK Celje Nace Krumpak nam je v zvezi z obiski raz- nih mgentov« dejal: »V prvi vrsti moramo v bodoče vzga- jati igralce, katerim je pri- padnost do svojega kluba najbolj svetla. Potem ne bo- mo imeli težav in tudi igral- cem se bo uprla vsaka mi- sel na številne obljube, ki se skoraj nikoli ne uresniči- jo. Sami pa moramo dati svojim igralcem vse možno- sti, da se razvijejo v prave športnike in ljudi naše druž- be.« JOŽE KUZMA Tudi letos so celjski ja- dralci dosegla že v prvem delu se23one izvrstne rezulta- te, četverica jadralcev je pred kratkim osvojila najbolj- ša mesta na republiškem prvenstvu. Marko Klinar je osvojil na »cirusu« naslov republiškega prvaka, Črtomir Rojnik je bil drugi z »ciru- som 17«, Miloš Pešec je os- vojil četrto mesto z »delfi- nom« ter Vojko Starovič z »meteorjem« osmo mesto. Obiskali smo celjske Ja- dralce in jih pobarali, kaj pričakujejo od državnega pr- venstva, ki se naj bi pričelo te dni v Zrenjaninu. Vodja in upravnik Aero kluba v Levcu, Peter Kamer je pove- dal, da je letošnje državno prvenstvo odpadlo. Vzrok še ni znan. Vse kaže, da je bilo največ prija-c iz Sloveni- je in domačini, ka letos ni- majo najboljše moči, niti do- volj tekmovalcev, niso našU dovolj sredstev in moči za organizacijo državnega pr- venstva, ka bi bil dejansko repriza prvenstva Slovenije. Torej letos vse kaže, da borbe za državnega prvaka ne bo. škoda, kajti cedjska vrsta je bila odlično priprav- ljena. Toda kljub temu v Celju ne bodo mirovali. Te dni se je končala šola učencev letalske gimnazije iz Mostara. r>va te- čaja mladih letalcev drugega tn tretjega letnika gimnazije sta se uspešno končala. Te dni pa stopajo v jadralna le- tala novinci, tečajniki iz Ce- lja. Deset mladih fantov bo pnič jadralo. Novi stopajo v vrste Celjskih jadralcev. Tek- movalci lanskoletne šole pa že dosegajo prve uspehe. Mladi jadralci Bogdan Lilija, Branko Rihtar, Adrej Flor- jane in Janez Cmak so že napravili prelet 50 km, višin- ska vzpon 100 metrov in le- teli 5 ur neprekinjeno v zra- ku. S tem so ai pridobili značko srebrni »C«. Dijamant- ni »C« pa so letos pridali se- bi tn klubu še Miro Koče- var in Peter Kamer, ki so izpolnili še zadnji pogoj, pre- let 500 km. 2e prej pa so opravili višinski rpon 5000 metrov in prelet v trikotniku 300 km. Torej pri Aero klu- bu Celje delajo zelo marljivo in nove generacije stopajo v prve vrste. J. KUZMA ŽIVAHNO NA ATLETSKI STEZI Zadnji športni vikend .so imeli celj.skl atleti in atletinj, ložnost za prodor med najboljše jugoslovanske športniltj* nlh kategorijah. Na sporeau je bilo državno prvenstvo v n«,'^ bojih, mladinsko prvenstvo In prven.stvo za mlajše člane, v atletskem »babilonu« so se celjski predstavniki kar dobro **** rezali. <* v Mariboru je bilo državno prvenstvo v mnogobojih. Zlatko Bezjak poškodovan ni nastopil v deseteroboju. Ško^ ^ tem je izgubil tud' mesto v državni reprezentanci za BAl v.' stopil je le Kaštivnik, ki je bil šesti s skromnimi 5M6 točk. Pri dekletih je biU Dermoljeva druga z 334« točkami. Na mladinskem tekmovanja je v peteroboju zmagal celjsid trln^ valeč Jurko, ki je zbral 2724 točk. v Zagrebu so nastopili mlajši mladinci in mlajši člao] . je bila bera za Kladivar ugodna. Nova prvaka sta y lu^ Kranjc s 43.M in Cop v troskoku s 13,99 m. Drugo mesto osvojila Raner v t^u na 110 m ovire in Orožin v kopju 43^ ter tretje mesto Ocvirfc v hoji na 5 km, Kačič v teku na jj! m ovire, četrto mnsto Topole v kopju. Knez .s palico, K»& teku na 300 m ovire, Cop t daljini in mlajši član Milovac t J ku na iiOOfl metrov. Dane Kovačič je osvojil naslov prvaita pri starejših mladin* t teku na 1500 metrov z rezultatom Na istem tekmec nju je Darko Pretelj osvojil 4. mesto v ^oku v višino j j, cm. Kuzmanova je v Osijeku na »sestanku« najboljših mladu osvojila tretje mesto v teku na l.'>00 metrov, z rezultatom 4:4ji Bera je dobra, zlasti če upoštevamo, da so nastopil) ,(|, mladi tekmovalci, ki stopajo šele v tem letu resno v atletsk, areno. J- K. rekreacija vemo EMIL ORE(jK>KC1C: je bil teh- nični vodja organizacijskega odbo- ra X. ISKRIADE, mož, ki je vse dni im«i polne roke dela in ki tudi sicer skrbi v tovarni za raz- voj športa in reta-eacije. Takole je povedal: »Športna aktivnost v E.MU se uspešno razvija. V športno re- kreacijo smo že zajeli Ij—iO od- stotkov delavcev tovarne, ki tre- nutno šteje okrog 3.500 ljudi. Na SSI v občini smo zadnja leta na i.—4. mestu, kar je prav dobra uvrstitev, pa tudi aa ISKRLADl smo bili tretji izmed 21-tih delov- nih organizacij. Ti podatki so zgovoren dokaz, da obstaja .šport- no gibanje pri nas, da je že na dokaj kvalitetni ravni, da pa ni- smo izkoristili še vseh možnosti, ki so nam dane ob novem siste- mu samoupravljanja. Sedaj smo prvič uvedli športna tdanovanja znotraj podjetja med TOZD-i. V eku so prvenstva v nogometu, odbojki, košarki in kegljanju, medtem ko smo .smučanje že opravili. V teku Je organizacija tekmovanj še v namiznem tenisu, šahu. streljanju in razmahu pla- ninstva. 2e prva tekmovanja so množičncj-ša od prejšnjih let. Vla- ganja v šport in rekreacijo pote- kajo trenutno preko sindikata io iz sredstev za propagandno dejav- nost v podjetju. Pripravtjena so posebna določila za lo aktivnost v statutu pod.ietja. pa tudi ure- ditev zavarovanja delavcev-športni- kov. ki bi se pri športni rekre«- ciJI in tekmovanjih poškodovali. Razpisali bomo tudi mesto za profesionalno strokovno moč — referenta za športno rekreacijo. Imamo načrte za gradnjo novih športnih objektov. Te stvari bomo skupno reševali z OLl.MPO.M. Oži- veti moramo planinstvo v tovarni, saj Je ta aktivnost precej zamrla. V počitniškem času bomo orga- nizirali množičen pohod na Tri- glav. Računam na udeležbo 80 lju- di! Tudi glede bolj smotrnega Iz- korlščsuija letnih dopu.stov delav- cev s programirano dejavnostjo na področju šport« pripravljamo do- ločene ukrepe. V gradnji ZP ISKRE Je pri PINEX1 (Novlgrad) n«v počitniški center, ki bo nudil tudi obilico športnih objektov In rekvizitov, na Oolteh, kjer Ima- mo svojo brunarico, pa še skup- no « IZLETNIKOM Celje ni ure- jen program športne rekreacije. Skratka — problemov In dela na tem področ.iu ne manjka, urejamo pa Jih postopoma po najboljših poteh In z dobro voljo v prid na- šega delavca.« K. JUG ŠPORTNI UTRINKA Na kegljaškem četveroboju sin- dikalnih ekip v C;elju so imeli največ uspeha kegljači EMO. Vsa- ka ekipa je nastopila z deseti- mi tekmovalci na 100 luča.jev mednarodnega sloga. Najboljši rezultat so dosegli predstavniki EMO. ki so podrli 4511 kegljev. Sledijo Savinja 1169, .4vtomotor 4153 in Cinkarna 40.-)8. Med posa- mezniki sta bila najboljša Va- novšek (EMO) 509 in Seničar (Avtomotor) 494. Na rednem mesečnem hitropo- teznem turnirju ŠK Celje ,je to- krat že tretjič v letošnjem letu zmagal Jani Bervar. Drugi je bil Planine in tretji Pertinač. V skup- nem vrstnem redu za pokal Ce- lja vodi Jani Bervar, ki ima real- ne možnosti za osvojitev lepega pokala. mm vKšil ZDAJ PLAVALNI TRIMČEK Ste sodelovali v kole- sarski akciu okoli Celja? Ste si obesili medaljo trimčka kolesarja okoU vratu? Ali ni bil prijeten občutek? Ne toliko zara- di same medalje, kot za- radi tega, da ste uvideli, koliko še zmore vaše te- lo! Trimčku kolesarju se zdaj lahko pridruži trim- ček plavalec, fcajta zveza za šp>ortn,o rekreacijo m oddih v Celju pripravlja podobno množično akcijo tudi v plavanju. Res je, da ne bo treba preplavati 28 km, vendar bo vseeno prijetno in tudi na tem pvodročju boste lahko do- kazali, kaj še zmorete, .dikcija bo 21. julija v po- častitev občinskega praz- nika občine Celje na pla- vališču Neptun. Trajala bo ves dan in to od 8. ure zjutraj do 18. ure zve- čer. Kakšne so naloge? Mlajši od 12 let bodo mo- rali preplavait! 50 metrov, moški do 50 let 200 m mo- ški nad 50 ter ženske 100 m, vsak v tistem stilu, ki mu najbolj odgovarja. To ni tekmovan.ie, torej čas ni važen. Enrtsta\'no pro- go je treba preplavati in ob koncu vam bodo za dosežek ol>esili okoli vra- tu trimčka plavalca. O podrobnostih, kako bo tekmovanje potekalo (žal imamo v Celju samo en bazen in je zatorej tekmovanje ob množični udeležbi težje izpeljati!), bomo poročali v prihod- nji številki Novega tedni- ka tn več ali manj vsak dan v oddajah celjskega radia. Priporočamo vam, da kljub temu, da ni vre- me najbolj ugodno in vo- da mrzla le poskusite do plavalne akcije preplava- ti nekaj metrov, tako da vam bi »v borbi« za me- daljo trimček plavalec šlo čimbolje. S tem paboste tudi omogočili (če boste sorazmerno hitro plavali), da bodo vsi prišli na vr- sto. Slednje je malo za šalo, saj — ponavljamo — to ni tekmovanje — gre pač zato, da imamo žal samo en bazen. Torej V nedeljo, 21. ju- lija, vsi na celjski bazen v množično plavalno akci- jo »trimček plavalec«. T. VRABL STRELJANJE Velika udeležba in odlični rezultati na množičnem streljskem tekmovanju v po- častitev dneva borca in ob- činskega praznika Celje. Od 4. do 7. julija je bilo v organizaciji strelske druži- ne »Celje« izvedeno nagradno tekmovanje, ki se ga je udeležilo nekaj nad 600 Ce- Ijank in C!eljanov. Kot zanimivost naj navede- mo ito, da so se tudd celj- ski strelci, ki so že kdaj sodelovali na republiškem ali državnem prvenstvu, od- povedali nagradam in tako dali vse možnosti za nagrade tistim, ki so takorekoč prvič prijeli za puško. Strelska dru- žina Olje se ob tej prilož- nosti zahvaljuje vsem tovar- nam, podjetjem, trgovinam tn zasebnikom obrtnikom, ki 90 z velikim razumevanjem F>odprU to množično tekmo- vanje. Nagrajenih je bilo 60 naj- boljših v moški konkurenci in 10 najboljših v ženski kon- kurenci. Tekmovanje je pokazalo, da je V šiiršdh množicah še velv ko skritih talentov. Razveš Ijivo je da so veselje n strelskega športa pokazali s družbeni sloji. Streljali i delavci znanih poklicev nt njimi doktorji, profesorji: inženirji. Tekmoval je ob slavni glasbenik Mojmir S pe, ki se je 4. julija pcAls no mudil v Celju. Svojm sten rekord pa sta~ dose^ doktor Stojanovič in (jajš« ki sta kar 11 krat streljd in seveda tudi 11 krat plaŠ simbolični prisp>evek. Ti veliko drugih je streljalo« krat. - - ' ODLIČNI MOTORISTI v Prnjavoru je bila prva dir- ka za letošnje državno prvenstvo v moto športu. Lep uspeh so do- segli tudi predstavniki celjskega območja, ki so nastopili v naj- težji in najatraktivnejši disciplini motorjev s prikolicami. Proti pri- čakovanju Je zmagal stari zna- nec te kategorije Norbert Salobir s sovo/ačem Bertijem. Zakaj pro- ti pričakovanju? Zato, ker se Je pred meseci težko poškodoval na dirki v ZR Nemčiji In Je zdaj zaradi »zastrupljenosti« s tem športom vztrajal In uspel. Drugo mesto sta osvojila Hubert Cam- lek s sovozačem Petrom Pogorev- cem Iz Velenja, tretji je bil par Franc RogeLšek in Viktor CeSno- var iz Smartna ob Paki. četrti C<'ljana brata Viktor In Janko Miiierir ter neti .Alo)? Arčan s sovozačem. To Je nov dokaz, d« tudi letos slovenski (ali ožje celj- ski) prlkollčarji dominira.fo in da bodo igrali vodilno vlogo na dr- žavnem prvenstvu. Kljub določe- nim težavam vztrajajo, da tekmu- jejo in dosegajo dobre rezultate. Ze danes opo7arjamo na renor- tažni zapis z Viktorjem Mageričem (na sliki), ki ga bomo objavili v prihodnji številki .Novega «* ka in kjer bo spregovoril o « problemih, ki tarejo ta dm drzen šport. Takrat pa nelMJ« o teh drznih motoriziranlli ■ madih: Foto: D. MED« TRIM STEZA NA POLZELI Pred dnevi .so tudi n» dobili telovadnico v stezo, ki Je spelj.-ina v pr*^ naravnem okolju po frik^'^ nih poteh parka Senek. dolga 1600 metrov in ima ličnih postaj, k.jer lahko P"^, site svo.jc telesne zmoelij^""^^ pomenu steze za Polzelo je ^ predsednik TVD Partizan ^ Mišo Marovt, simbolično P« |, predal »obratovanju« P (fP* Garanta Rafko Mlakar. Stez« J^^^^ merna za vse starostne kat«^ saj kdor določenih va,i f re, se bo pa vsaj spreho^,,, lepem naravnem okolju ^ j)i žem zraku. Na sliki so V^^ ^,^if skovalci steze nogometa''' jt le, ki so ob otvoritvi vse^^ i vzočira tudi pokazali. i vaje pravilno izvajajo. T'_ pa na otvoritvi ni bil. lahko videl potek vaj ^^^^ na Ublah ob posamezoiH ^^f* jah, Foto: Tone 22. stran — NOVI TEDNIK St. 27 PROMETNE NESREČE PREHITEVANJE PO DES^I VLADO SEGIC, 27, Iz Sežane, je vozil za voznikom rešil- nega kombija STANISLAVOM pkzdk\ SKOM, 40, iz Ješovca. Pezdevšek je pri zdravstvenem domu v Šmarju zavijal v desno in tudi pravilno nakazal spremembo smeri, Segič pa je prehi- teval po desni strani. Najprej se je zaletel v desn' blatnik re- šilca, nato pa močno zavil v levo in se na drugI strani ceste prevrnil na desni bok. Pri nesreči se je laže ranil njegov so- potnik, škode pa je za 5.000 dinarjev. AVTOBUS SE JE PREVRNIL DRAGO IRSIC, 22, iz Skomarlj, je vozil avtobus na relaciji Stranice—Velenje. Ko je pripeljal v Stenico do hiše številka 15, je nenadoma opazil, da se krmilo vrti. Opozoril je potnike, takrat pa se je že zaletel v betonske stopnice, od koder ga je odbilo preko ceste in po 30 metrih je zapeljal v 6 m globok potok Hočna. V avtobusu je bilo 6 potnikov, vendar se k sreči nI nihče poškodoval, škode pa je za 10.000 dinarjev. ŠTIRJE HUDO RANJENI JANEZ FINK, 19, iz Konjic, se je peljal « osebnim avto- mobilom proti Celju. V Zečah ga ,1e na mokri cesti zaradi pre- hitre vožnje začelo zanašati In tako je zapeljal v levo v tre. nntku, ko je Iz nasprotne smeri pripeljal Ljubljančan VII^JEM OŠLAJ, 28. Vozili sta čelno trčili, pri čemer so se hudo poško- dovali voznik Osla j ter trije sopotniki v Finkovem avtomobilu, škode pa je za 50.000 dinarjev. NESREČA ZARADI TRETJEGA HINKO TOPIJVK, 63, Iz Kompol, je v naselju Opoka zavijal v levo proti Kompolam in se ni prepričal, če je cesta prosta, niti nI nakazal spremembe smeri. Iz Celja je pripeljal z oseb- nim !-vtomobilom FRANC MUMEL, 25, iz Slatine ki se je za- letel v Toplaka. Tega je vrglo v vetrobransko steklo in je ob- ležal na cesti mrtev. DVOJNO PREHITEVANJE Motorist LEOPOLD STEBER, 20, Avstrijec, je v Vranskem z motorjem prehiteval voznika osebnega avtomobila Dunajčana KLAUSA AUERJA, 28. Takrat pa je pričel Auer prehitevati oseb- ni avtomobil pred seboj in tako se je Sieber zaletel v levi blatnik Auerjevega avtomobila. Odbilo ga je proti črpalki na drugi strani ceste. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl sopotnik na motorju HERBERT POLSTER, motorist Sie- ber pa se je težje ranil. Škode je za 18.000 dinarjev. MRTEV KOLESAR JOŽE TAVČAR, 24, iz Celja, je s Savinjske ulice v Žalcu izsiljeval prednost vozniku IVANU GLABOCU iz Salzburga. Le-ta je hotel nesrečo preprečiti, zato je zavil v levo, tu pa je čelno trčil v osebni avtomobil, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljala DARINKA PRIVOŠNIK, 26, iz Žalca. Prišlo je do čelnega trčenja, pri čemer sta se Glabov in Privošnikova laže ranila, na njunih avtomobilih pa je škode za 40.000 dinarjev. AKUMULATOR SE JE VNEL ANTON ILOVŠEK, 49, iz Kokarij, je vozil z neregistriranim traktorjem in priključenim obračalnikom skozi Nazarje. Nena- doma se je vnel akumulator in ko je Ilovšek zagledal plamen, je izskočil. Traktor je zavil v desno ter se po 100 metrih vož- nje zaletel v tri parkirane avtomobile, na katerih je škode za 10.000 dinarjev. NEUTRJENA BANKINA VLADIMIR KOROŠEC, 21, iz Stranic, je v Arji vasi pre- hiteval tovornjak, naložen s kamenjem. Voznik tega tovornjaka, SREČKO VIDENSEK, iz Velike PireSice se je umikal skrajno desno in zapeljal na neutrjeno bankino ter se prevrnil na bok. Na tovornjaku In tovoru je škode^ za 2.000 dinarjev. Ugotovili so, da je vozil Korošec z dvajsetimi kilometri na uro prehitro. NOVE CENE ZA KOMUNALO Izvršni svet skupščine obči- ne Celje je na svoji seji v torek, 9. t. m. sprejel ustrez- ne sklepe oziroma uredbo o soglasju k novim cenam za komunalne storitve in za kruh v mali prodaji. V vseh primerih je šlo za povsem utemeljene zahteve. Zato se tudi razprava ni sukala okoli tega — da ali ne — temveč predvsem, kako s povišanjem cen rešiti osnovno vprašanje, to je zbrati več sredstev za kritje povečanih materialnih stroškov in za razširjeno re- produkcijo. Tako so izrekli soglasje k novi ceni za vodo, ki je po- slej enotna za vse potrošnike, se pravi za gospodinjstva in gospodarske organizacije. No- va cena je 2.30 dinarja za kubični meter vode. Nova ce- na za plin je za 29 para viš- ja od dosedanje v vseh treh skupinah. Tako bodo mestni plin po novem prodajali po 2.20, 2.45 in 2.65 din za kubič- ni meter. Nova cena za ogrevanje stanovanj na Otoku je 51 di- narjev za kvadratni meter. Stara je bila 44,25 dinarjev. Nova cena za odvoz smeti je 0.20 din za gospodinjstva, zavode in ustanove ter 0.25 din za gospodarske organiza- cije. In končno je tu še nova cena za odvoz fekalij: 150 di- narjev za cisterno oziroma za štiri kubične metre. Vse te cene veljajo od prve- ga julija dalje. Prav tako je izvršni svet potrdil nove cene za prodajo kruha, vendar s pristavkom, da veljajo od 1. avgusta da- lje. Nove cene za kilogram kruha se sučejo od 3.10 do 3.90 dinarjev za kilogram in so manjše od tistih, ki jih je predlagal kolektiv Merxa. SKOKOV MEMORIAL Po prvih prijavah za letoš- nji tradicionalni Skokov me- morial že lahko zapišemo, da bo presegel vsa prejšnja po- dobna tekmovanja. Celjskim atletskim delavcem je uspelo zbrati 2iares imenitno elito svetovno znanih atletov iz več kontinentov, tako da lahko 19. julija popoldne na celjskem stadionu pričakujemo resnič- no celo serijo dobrih rezul- tatov in zanimivih dvobojev. V ekipd ZDA so za zdaj naj- bolj znani Mark Lutz (100 m 10,1), John Powel (disk 68,08 m), Jim Bolding 400 m 45,8 in 400 m ovire 48,1, George Woods (srebrna medalja v Mtinchnu) krogla 22,01 m. Al Feurbach krogla 21,83 m, Leon Hilton 1500 m 3:36,8, Mark Winzenried 800 m 1:45,6, Pat Matzdorf, višina 229 cm in odlični srednjepro- gaš Steve Prefontaine, ki je svetovni rekorder. Iz Kenije pride tekač na 5000 m z oseb- nim rekordom 13:28,0 in iz Kube Casasas 110 m ovire 13,3, Silvio Leonard 100 m 10,0 in 200 m 20,2, Juantore- na 400 m 45,3 in še mnogi drugi. Skratka, če vsem tema dodamo še številke ske atlete in jugoslovjj ki bodo na skupnjij ^ vah v Celju od 16. j^uj^ Ije, bo udeležba fZj. imenitna. ^ Prireditev bo direktor našala tudi jugoslovanskf levizija. Najboljšemu ^1 nu na tej prireditvi ^ dakcija Novega tednika^' stič podelila lep kristaj kal, ki ga bodo lacjeJ steklarni »Boris Kidri^ Rogaški Slatini. POROKE CELJE Poročilo se je 14 parov, med njimi: MARJAN BERČNIK in VIKTORIJA SINKO, oba iz Celja; PE- TER OGRAJENŠEK in MARTA CIRMAN, oba iz Celja; MILAN KOLENO in OLGA SITAR, oba iz Ceilja; PETER KRAŠO- VEC in MARJETIVA DRAGAR, oba iz Laškega ter STANISLAV GROBEL- NIK in MARTA MRAZ, oba iz Celja. LAŠKO JOŽE HRASTNIK, skla- diščnik, Ogeče in PEPCA JELENC, delavka, Paneče; VLADIMIR ČIRKOVIČ, prometno-transportnd teh- nik, Celje in JOŽICA NE- MET, gospodinjska po- močnica, Ojstro; ALOJZ ZUPANČIČ, železničar, Breg in JOŽEFA LE- SKOVŠEK, kmetovalka. Blatni vrh. SLOVENSKE KONJICE ERNEST LEDINEK, 23, Ljubnica in VIDA FI- JAVŽ, 22, Loška gora; MI- LAN JELENKO, 21, Nova Dobrava tn IRENA SENE- GACNIK, 19, Križevec ter ERIK VISNER, 24, Zg. Zreče in DANIJELA MAR- CIC, 23, Sp. Zreče. ŠENTJUR PRI CELJU ALOJZ ŠTANTE, 22, de- lavec, Šedina in VIDA RIHTAR, 23, delavka, Ce- lje ;ANTON KOLAR, 26, delavec in MARIJA KA- CICNIK, 20, poljedelka, oba iz Nove vasi. SMRTI CELJE JANEZ POTOSNIK, 83, Celje; JANEZ SREBOT, 74, Frankolovo; JOŽEMO- TOH, 57, Zaoret; RUDOLF KMECL, 46, Celje; FRANC MLAKAR, 50, Štore; MA- RIJA CANŽEK, 79, Pečov- je in MARIJA PAVSEK, 83, Male Dole. LAŠKO FRANČIŠKA JAKOPIČ, 72, gospodinja. Rečica; TEREZIJA MAČEK, roj. Grešak, 68, gosF>odinja, Rečica; ALOJZ BOSTIČ, 61, mlinar. Njivice; IVAN ZONTA, 38, delovodja. Zi- dani most; MARIJA HOR- JAK, 64, preužitkarica Jurklošter in JULIja^i ERAZEM, roj. Strniša, 72 upokojenka, Jagnjenica.' SLOVENSKE KONJICE ALOJZ JANČIČ, 70 Stranice in AVGUsj PACNIK, 61, Resnik. ŠENTJUR PRI CELJU STANKO KNEZ, 61, kmetovalec, Primož; fi DO GAVRIČ, 18, Planina NEŽA RAVTAR, 79, up^ kojenka. Planina; ANA SKOBERNE, 82, kmeto- valka. Slatina tn FRANC ZIDANŠEK, 76, delanrec, Vodule. ŠMARJE PRI JELŠAH MARIJA ZIDAR, 73, še- rovo; STANISLAV PIE5, 43, Cerovec; ANTON Ll' POTNIK, 74, Rog. Slatina m MARIJA IVIČ, roj, Kunptek, 76, Vonarje. ROJSTVA CELJE 27 dečkov in 21 deklic. SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 2 deklici. ŠENTJUR PRI CEUU 1 deček in 1 deklica. POGLEJMO NAOKROG — POpLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKRO^ MOZIRJAN NA KAVKAZU Silvo Jošt, uslužbenec v mozirski občinski skupščini, je 10. julija odpotm-al s sku- pino jugoslovanskih alpinistov v Sovjetsko zvezo, kjer bodo skušali osvojiti najvišji vrh Kavkaza Elbrus. Nekaj dni pred odhodom smo ga poi- skali v Mozirju in ga napro- sili za kratek pogovor zia naš tednik. »Na pot gremo 10. julija. Naš namen je, da osvojimo najvišji vrh Kavkaza Elbrus, ki je visok 5633 metrov. Ce bomo dobiU dovoljenje, pa želimo napraviti v kakšni ste- ni prvenstveni vzpon. Zadnja jugoslovanska odprava je plezala v območju Elbrusa le- ta 1964 in je takrat fpreptleza- Jja najtežjo smer. Naš namen pa je, da opravimo še kaj težjega in bolj zahte\-nega, radi pa bi tudi prvi osvojili kakšen vrh.« — Kje boste dobili flnanS- na sredstva za to odpravo? »Po predračunu znaša cena za enega člana odprave osem- sto starih tlsočakiov. Mend so sredstva odobrili matično pla- ninsko društvo, postaja gor- ske reševalne službe iz Ce- lja, del sredstev pa sta pri- spevala tudi TTKS Mozirje in Občinski sindikalni iz Mozirja. Seveda pa brez last- nih finančnih sredstev ne bd šlo. Samo za nove čevlje sem dal sto tisočakov, cepini ve- mo, po čem so, en sam khn pa stane desetih tisočakov.« — Kakšne občutke imate pred odhodom? »Cdsto odkrito povedano, odhajam z zelo mešanimi ob- čutki, ker je to za nas bolj aiU manj odhod v neznano. Ne vemo, kaj nas čaka. Ve- mo le to, da bomo morali prestati velike napore in pri- znam, da me je kar malce strah, kako bomo vse to zmogU. Upamo, da bo šlo vse po sreči.« še precej časa sva se po- govarjala s simipatičnim Sil- vom Joštom. Govoril mi J« o svojih alpinističnih doživ- ljajih tn kar ne more pozabi- ti, kako je billo v najtežji smeri Velebita, v Paklenici, ko se mu je izdirt klin tn je padel deset metrov globoko ter si poškodoval komolec. To je bila tudi edina nezgo- da, ki jo je kdajkoM doživel v gorah, čeprav se je za al- pinizem odločil že v gimna- zijskih letih in je od takrat preplezal že vse najvišje ju- goslovanske vrhove. Skoraj vse v centralnih Alpah. Cisto na koncu pogovora pa mi je le priznal še tisto, česar ga nisem hotel sam vprašati, izvedeti pa sem to le želel: »Alpinizem zahteva od človeka precej samoodre- kanja. NI lepe nedelje, da bi lahko bdil doma. Vedno znova me premotijo gore, pa če- prajv sem si že tolikokrat re- kel, da bo treba nehati. Člo- veku postanejo gore prijate- ljice in prijatelja ni tako enostavno zapustiti.« Našim bralcem pa na kon- cu le še to: O svojih do- življajih na Kavkazu bo Silvo Jošt pisal tuidd dnevnik, ki ga bo po vrnitvi v nekaj nada- ljevanjih objavil v Novem tedniku. Mi pa mu laliko ob odhodu zaželimo vso srečo! JANEZ VEDENIK Štirje možje v uniformi in eden v civilni obleki. To je direktor Garanta na Poheij Emest Ramšak, Id je takrat, ko ga delo še ni preveč obremenjevalo, igral v libojski godbi na pihala. Zdaj poprime za instrument samo še takrat, ko se na kakšni prt. reditvi pojavi godba in zimaj programa še kaj »zašpilajo«. Tako je bilo tudi na Poj. zeli ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov Garanta. Morda pa prav zaradi tega Garant tako dobro »igra«, ker je Ernest Ramšak navdušen glasbenik z dolgoletno pralcso. Prej igralec, zdaj dirigenti Foto: T. Tavčar LAŠKA OHCET: SVATOVSKO KOSILO Kmečka ohcet v Laškem ne bi bila ohcet, če ne bi bilo tudi pojedine. Letos so se v Laškem odločili, da se svatje ne bodo, tako kot vsa leta doslej, mučili z^vse prej kot mehkimi dimajslriml zrezld. Poročno pojedino bo pripravilo Zdravilišče Laško po starih šegah. Na svatovski mizi bo ves čas šarkelj, potem bo juha z ŽU- krofi, govedina s kuhanim hrenom, prazen krompir, svinjska pečenka z rižem, me- šana solata, v Itateri bo posebno veliko rdeče pese, trijet, kompot, ki mora biti iz suhih češpelj, manjkalo pa seveda ne l>o orehove potice in domačega peciva. Se vam cedijo sline, kaj? Letos bodo jedli na kmečki ohceti gorenjske jedi, druga leta, pa pravijo, bodo jedi iz drugih naših pokrajin. Tudi ohcet, pravijo, bo drugačna, svatje bodo v drugrih nošah, tako bodo vse skupaj tudi etnografsko popestrili. Vino bo pa, tako kot ved- no, od vsepovsod. B. P. Gost pride k točilni mizi, naroči vinjak, po- loži 50 novih dinarjev na mizo in brez besed odide, ko je zvrnil svoj kozarček. Natakar pa skomigne z rameni in začudeno zija: »čuden patron. Pet jurjev napitnine mi je dal, vinjaka pa ni pla- čal« Obrtniška Vodovodni instalater Pepe pozvoni pri vra- tih: »Je tu pri Krompirč- kovih?« ženska med podboji: '»Ne, Krompirčkovi so se preselili pred pol le* ta drugam.« Pa mojster ves vzne- voljen: »No, če to ni svinja- rija. Najprej te pokliče- jo zaradi počene vodo- vodne cevi, potem se pa. na vrat na nos, pre- selijo.« Slepo črevo Vsak človek bi dan- današnji lahko živel brez slepega črevesa, le zdravniki malo slabše, zlasti kirurgi. Morali&t Kdo je moralist? Moralist je človek, fcj je že prestal, da bi tudi sam kaj počel. O elektriki Matjažka je v šoli to- varišica vprašala, če ve, od kod dobivamo elektri- ko. — Ja, iz svinjskega hle- va, se odreže Matjažek. — Kako pa si se tega domislil? — če pa naš ata vedno, kadar zmanjka elektrike, reče: preklete svinje, so še spet elektriko vzele. LJUBEZEN PO SVETU PRI DAJAKIH Drugi kraji, drugi običaji, neštetokrat i>otrjen3 ljudska modrost. Pojdimo na Borneo k Da- jakom. Na videz bi rekli, da so silno vzdržni m sramež- ljivi. Brali smo že o pleme- nih, kjer pri spolnem zdru- ženju prisostvuje vsa vas in ljubimca sp>odbuja ter oce- njuje. Pri Dajakih se v veli- ki hiši nikoli ženska ne do- takne moškega in moški ni- koli ženske. Vsaj hote in z določenim namenom ne. Velika hiša je v resnici to, kar pravi beseda. Dajaki živijo, ves rod namreč, v eni sami hiši. Ta je dolga tudi po sto in več metrov m v njej prebiva tudi po 500 oseb. Ljudje ležijo tesno drug ob drugem. V hiši so ponoči in kadar dežuje. Življenje se od- vija zunaj dolge hiše. Tudi ljubezen. In pri Dajakih ne p>oznajo besede posilstvo, čeprav nji- hova ljubezen tako izgleda. V gozdovih m grmičevju oko- li velike hiše, če je človek radoveden in zna zalezovati, lahko najde kadarkoli ljube- če se parčke. Navadno v za- četku vse skupaj izgleda kot posilstvo, kajti Dajaki, vzdrž- ni v veliki hiši, zunaj na sa- mem podivjajo, grizejo, so kar na moč nasilni. In to ženske, oziroma dekleta tudi hočejo. Spogledovanje v ve- liki hiši navadno vodi narav- nost v gozd in brez okoliša- nja k stvari. In še nekaj je za ljubezen pri Dajakih značilno. Ljubi- jo se vselej stoje. Zakaj. Džungle na Borneu so na tleh navadno polne golazni, večinoma struT>ene. Zato de- kle na Borneu ne dozori za posteljo, marveč za cb dre- vo. Na naši sUki dajaško de- kle. POKAZALA JE Micika pomiva posodo v Kuhinji. Pri tem ji pade na tla krožnik. Mati pri- de v kuhinjo in se jezi nanjo: — Kako si le mo- gla to narediti?! Micika pa vzame v ro- ko še en krožnik in ga spusti na tla ter pravi: — Takole! Ameriški kapital še vedno podpira nesmiselno voj- no v Kambodži, čeprav je v rokah osvobodilnih sil več kot tričetrt ozemlja. Krizo režima kaže tudi sest* va Lon Nolovih enot. Štirinajstletni fantje umirajo ♦ borbi proti lastnemu narodu. Zanje ni otroštva. Otož"' in zbegani so zamenjali igrače za orožje, ki v njihoviD rokah ne uničuje le tujih življenj, pač pa tudi njili s»- me. Uničuje njihovo otroštvo, zaupanje v bodočnost i" nežnost njihovih otroških rok. Lon Nolova soldateska pa v želji po obogatenju pf** prodaja vojni material. Zgodilo se je celo, da so P'"' dali osvobodilnim silam orožje s katerim so Sihanu''''' vi borci obstreljevali glavno mesto. NUVJ rtlDNlK - Jiasuc JOCmsKiti argeinizacij SociaiisiiCne zvezt aeiuvnega ijuosrvs oetjfc uasao šiovensse '^'^'^^l. Sentjui Šmarje pr: Jeišat; ud Zaiec - Uredništvo: Jejje Gregorčičeva a poštn; predai 161; NaročnmB in ogiaSi- V Kongresa iC - Giavn) is odgovonu urednik Jože VoUana rennični urednik Drage Meavea - tteaaKcija iviuac ^ Jure Kražovec Dominika E*oš Milan Semčar Damjana Stamejčič Brane Stamejčič Zdenka Stopar Miienko Tone Vrabi - izbaja vsak čennes - izdaja ga 3GF »Oeio« Ljubljana - Bouopisov oe vračamo - Cena l^, mezne Številke / din - Celoletna naročnma 75 din polletna *? dm rekoči račun .50102-60] 20012 OGP oDELO* tjubia^ Telet aregias in aančnme Ž2^t(j ^