TRST, petek 11. marca 1955 Leto XI. • št. 59 (2988) PkSMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tet 94 638. 93 808, 37338 t S V0: UL. MONTECCHI it. f III. nad. — TELEFON H-III IN »4-63S — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA st. 2» — TeL ttnraviii ~ OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-13. — Telefon 37-338 - CENE OGLASOV: Za vsak mm višin* v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmančnc-100, osmrtnice SO lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Peilico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna »00. polletna 1700, celoletna 3200 lir. - Federat. ljudska republika Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozem*egati , _ Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pr| Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst Kova Eisenhovverjeva pobuda *a ratifikacijo pogodbe o ZEZ Ranica predsednika ZDA zahodnoevropskim ministrskim predsedni* ponovno obljublja, da bodo ameriške čete ostale v Evropi, če bodo briški sporazumi ratificirani - Pinayevo razkritje Churchillovega opo ^iaa, da bo Nemčija zavzela mesto Francije, če ta ne bo ratificirala ZEZ d!^GT.ON, 10. pred- | «ZSSR brez vojne zasedla za-1 France menil, da bi do konference štirih velikih lahko Sovjetski predlog ZDA za izmenjava kmetijskih delegacij Vladat In centralni Komite obtožujeta ministrstvo ata Kolhoze „ h ucl ih napak In pomanjkljivosti v kmetijskem načrtu" "fimT lvJiN ■ 10- — Pred-i JI “Jscohower je danes U tjtj..,, c.*i° podprl napore «CTI!0 Pariških spora- lr«ncošlri , nem.. 3e v Parizu »av i minister Pi- T Posebni1’ da 36 Churchill C7“em Pismu posvaril ^mčii. Francea, da utegne »►sto „ zavzeti francosko #iu J"ednarodnem življe-tirai. „fr?noija ne bo ratifi-Eitenk 11 sporazumov. PMebno er 3e Poslal danes 'kim _ Poslanico ministr- ^lgiie u ,ednikom Italije, bmEa L “Olandske, Luksem-''i< ili v n13e> Zahodne Nem-»jtj Britanije in v držal- .’ da bodo ZDA ob- (e bodo nie-Z?3ake v Evropi, dficirari v1 i sporazumi ra- da ifc lseaho\ve «ZSSR brez vojne zasedla zahodni svet, če Zahod ne bi bil združen#, brez Nemčije pa bi se Francija morala braniti na Renu. Končno je zahteval, naj republiški svet pariške sporazume ratificira brez odlašanja in brez postavljanja pogojev. Pinay je med drugim izrazil tudi mnenje, da bi zahodne velesile lahko začele nova pogajanja z ZSSR v septembru ali oktobru, če bo Francija ratificirala pariške sporazume. V poudarjanju potrebe pogajanj z ZSSR sledi Pi-nay v glavnem Mendes Fran-ceovi politiki, čeprav postavlja za sestanek z Rusi daljši rok; kot je znano, je Mendes !odijo"*a . Političnih krogih Eiseahm,,.4 ■ Je Slavni namen v»ti „a ®rAeve poslanice vpli-,enstorio i .evai°če francoske '«li j.,:*’ kl, b>odo o ZEZ za-V 3ati 22- marca, "'er, da Pravi Eisenho- tifikacii, ® ?do ZDA po ra-začetki - sporazumov ‘ianjo njihovega uveljavil: drzale naslednjih na- ,ivao^?njJ?°do še nadalje ak-“fganičniv, Pr' raznih "ienih sPorazumih, skle- f3^3, in osnov' atlantskega t držai Se ,b°do posvetova-miiv, Vami NATO o vnra- Sh‘££mi NATO o vpra-k°ntirio 8a interesa, tudi' f0S3n»e?iua1 oboroženih sil S3 mo!.,- dežel NATO, ki Irl'.°vnemt biti na razpolago ^iku i J^avez-niškemu po-2. ^ v Evropi lv'etoVa]-2alltevo se bodo po-3<>rstv z 0'ganom ZEZ za 0'delovni- nad oborožitvijo in H^jenia PF? doseganju za-6V, to je, nad- te,. ftVa"ia - Sc zE|r'Prav nad oborožitvijo in neupravičenih posameznih p,°do .Se nadalje obok on* urop'' tudi v Nem-fcNnih k°ntingente svojih v ' tj : n *il. ki bi bili po-v.H«‘V, Prikladni, da ZDA k sit, 3I1^ Pritiče, prispe-b#adat>tswpn‘ ol,rambi severne, ®a tehfSa sektorja, dokler u_Yafnost Področju obstajala sit te ’ ?BA bodo upr.av-0?b»i st oborožene sile po Sa u Na^81^. določeni v ^ Področji Za °brambo te- 'r^^na^. 'Prispevale k ta, 16 in»a . Je možne lnte-iv^Ugo Udarni, danimi na ko>; te NATO v Zahodni tl “Kente U' Posesajo tudi *®2Pola« i'*1 bo dala ti..2"a rer, u, zahodnonemška V^3 v skladu z Hi ®fk0v ustanov in po-«je, JAto na osnovi re . O 1 1° je 5. • oktobra 1954. fficije/jATO .................._ , O 22 J. 3e odobril svet J ZDa , ^ ra 1954. v«č'iBale Pri J nadalje so- n! atl3ntsk» eRan3U tmnulk" MendJ,SFrSkemu da ‘Ha vPoudarja Ch'anueu-d ranciia , Churchill, h» Pa "stane Dr s mteres, -rt S"--- >čii., m°i'e biti i*sa drža-‘ Ul„ druga kot “ .s« . Chur-Prančija1Ca!e 113 Pariške ,*,„*lmPrej govoril na skupni prišlo že v maju. V bonnskih vladnih krogih so Finayeve izjave sprejeli z zadovoljstvom. Glede tega poudarjajo, da tudi Adenauer zagovarja tezo, da ratifikacija pariških sporazumov ne pomeni odpoved pogajanjem z ZSSR in da je za pogajanja potrebna enotnost zahodnih zaveznikov. Nadalje zatrjujejo v Bonnu, da se zdi nujno potrebno sklicanje konference zunanjih ministrov, toda ne samo treh držav (po francoskih načrtih bi bile to Anglija, Francija in ZDA), temveč «vseh držav, zainteresiranih na pariških sporazumih«. Seveda bi morale poprej vse države članice ratificirati pariške sporazume. Po nemškem mnenju bi se te konference, ki bi se lahko sestala v začetku maja, udeležilo sedem držav ZEZ in ZDA. Holandska vlada je danes zahtevala od parlamenta, naj začne proceduro za ratifikacijo pariških sporazumov, ne da bi čakal na ratifikacijo v francoskem in zahodnonem-škem parlamentu. Sodijo, da bo debata v holandskem parlamentu zadnje dni marca ali v začetku aprila. Doslej je holandska vlada zagovarjala stališče, da ne kaže prehiteti se z ratifikacijo, kot se je zgodilo v primeru EOS. MOSKVA 10. — Agencija Tass javlja, da je sovjetsko zunanje min.strstvo izročilo danes 'ameriškemu poslaništvu v Moskvi noto, s katero predlaga izmenjavo kmetijskih delegacij med obema državama. Nota pravi med drugim: ((Sovjetske kmetijske organizacije so pripravljene sprejeti v Sovjetski zvezi ameriško kmetijsko delegacijo ter poslati predstavnike sovjetskega kmetijstva v ZDA. -Sovjetska vlada je mnenja, da bi taka izmsmjava lahko bila koristna#. Na koncu pravi nota, da želi sovjetsko zunanje ministrstvo vedeti za mnenje ameriške vlade o načinu morebitne izmenjave delegacij. Moskovski radio je danes oddajal dekret, ki sta ga skupno izdala centralni komite partije in ministrski svet. V dekretu je rečeno, da je Danes protestne stavke v Rimu zaradi neofašističnih izzivanj Presenetljivo hitro ukrepanje policije in razmeroma počasna reakcija H Pl - Delavska zbornica zahteva razpust MSI - Martinov govor med debato o ratifikaciji pariških sporazumov v senatu (Od našega dopisnika) RIM. 10. — Medtem Ko je na popoldanski seji senata v nadaljevanju debate o ratifikaciji pariških sporazumov govoril zunanji minister Martino in se predvideva, da bo debata zaključena in ratifikacija odobrena do konca tedna, je rimska Delavska zbornica proglasila za jutri, krajše polurne in enourne stavke posameznih strok delavcev, tudi v javnih služnostih, kot protest proti včerajšnjemu napadu na sedež vodstva KPI Via delie Botteghe Oscu-re. Tako bo na primer tramvajski promet v Rimu prekinjen popoldne od 15,45 do 17,15, dobava plina od 8. do 9. ure, tržnica bo zaprta od G.30 do 7.30. Poročilo izvršne komisije rimske Delavske zbornice poziva. «delavee,- antifašiste, poštene državljane in javno mnenje, naj odkrito obsodijo organizacijo, ki se sklicuje na neslavne tradicije fašizma#, in «uradno zahteva od najvišjih državnih oblasti, od parlamenta in vlade, naj na osnovi ustave in veljavnih zakonov razpustijo MSI kot tipično fašistično in šikvadri-Stično organizacijo#. Dejansko je policijska preiskava ugotovila, da je bom-taško akcijo) ki je med drugim stala tudi levo roko neprevidnega ali neizkušenega metalca bomb Gionfrido, organizirala neofašistična stranka. in sicer njeni sekciji na Colle Oppio in Piazzale Fla-minio. Pri preiskavi na obeh sedežih so našli bogat dokazni material. Demonstranti so se odpeljali, z dvema avtobusoma izpred sedeža MSI na Colle Qppio v bližino Via delle Botteghe Oscure in se po izvršeni akciji spet vrnili na sedež. Med 21 aretiranimi je načelnik sekcije MSI Colle Oppio, 42-letni Natale Gianvenu-ti, ostali pa so vsi mladiči okrog dvajset let. Med njimi jeh je tudi nekaj, ki so _se že «odlikovali» pri akcijah fašistič. ne teroristične organizacije FAR in ki imajo na vesti že nekaj podobnih dejanj. Vsi so bili prijavljeni državnemu tožilstvu zaradi metanja eksplozivnih predmetov, poškodbe knjigarne «Rinascita» in neofašistične manifestacije. Predvsem pade v oči naglica, s katero je ravnala policija (v 12 urah so bili ugotovljeni in aretirani krivci), na drugi strani pa razmeroma počasna in mlačna reakcija krpgov KPI, saj celo sam uradni tisk KPI dogodku danes ni dal posebnega poudarka. Zdi se. da so tam šele počasi — morda šele po zares uspešni policijski akciji, ki kaže na posebno prizadevnost oblasti — ugotovili dejanski pomen dogodka v sedanjem položaju. Poleg napovedi stavke so senatorske skupine KPI, PSI in levih neodvisnih predložile danes zvečer predsedstvu senata resolucijo, ki zahteva v zvezi z včerajšnjimi incidenti razpust MSI, prijavo voditeljev in organizatorjev sodišču in zaplembo premoženja MSI. Naglica, s katero so po pr-cih poskusih omalovaževanja ravnale oblasti, kaže na zadrego, ki je nastala v vladnih krogih zaradi incidentov v zvezi z Mussolinije- vim maršalom, danes de-l mokristjanskim senatorjem Messejem. Od vsega začetka se je Messe prikazal kot simbol fašizma in fašistov, senatorji MSI pa so napadali senatorje KPI in PSI zaradi njihovega antifašizma. Poleg tega so včerajšnji demonstranti v Via delle Botteghe Oscure trosili letake, ki zagovarjajo pariške sporazume in nemško oborožitev. S tem pa sta se vlada in ratifikacija pariških sporazumov znašli skupno s fašizmom. Zdi se, da je vodstvo KPI to ugotovilo dokaj pozno. Danes je bil tudi prijavljen sodišču odgovorni urednik neofašističnega lista «11 Secolo#, ker je objavil članek pod naslovom «Poziv Italijanom — Proslava 25. julija je blatenje domovine#. Odgovorni uerdnik je bil prijavljen sodišču zaradi žalitve odporniškega gibanja. Na drugi strani pa je torinsko prizivno sodišče obsodilo na pogojno zaporno kazen senatorja Maria Montagnano in novinarja Marca Vaisa, bivšega direktorja in bivšega odgovornega urednika izdaje «Uni-tš» za Piemont, ker je list 13. marca 1951 objavil poročilo iz vasi Tornaco pri Novari, da so vojaški obvezniki, ki so dobili pozivnice. sklenili, da bodo po-zivnice zavrnili. Na popoldanski seji senata je govoril zunanji minister Martino v debati o ratifikaciji pariških sporazumov. Po krajšem uvodu je minister odgovarjal posameznim senatorjem na njihova izvajanja med diskusijo. Senatorju Jannacconu (neodv.), ki je vprašal, ali vodijo pariški sporazumi k miru ali vojni, je Martino povedal, da vodi ZEZ «k napredku ev- ropskih narodov na težavni poti do miru#; zavračal je trditev bivšega liberalca Jan-naccona, da ZEZ spreminja sedanje ravnotežje in torej pomeni element nestabilnosti, in dejal, da je položaj v Evropi «tako ali tako nestabilen#. Martino je zavračal misel, da bi Italija vodila nevtralistično politiko in nato prikazoval ob-ike in meje nemške oborožitve po pariških sporazumih. Med ratifikacijo pariških sporazumov in popolno izvedbo nemške oborožitve, je dejal Martino, bo poteklo precej časa. ki ga bo mogoče koristno izrabiti za pogajanja. Vlada pa nasprotuje odložitvi ratifikacvie, ker je prepričana, da ratifikacija «ne ustvarja ničesar nepopravljivega#, medtem ko bi «odložitev utegnila Zahodu škodovati#. Svoj, precej obširni govor je Martino zaključil z izražanjem želje svoje vlade, da se aktivno iščejo in najdejo spravljive rešitve mednarodnih vprašanj «v okviru zanod-ne solidarnosti#.■ Ob koncu so mu senatorji centra in desnice dolgo ploskali. A. P. sedanji sistem centralizacije za razvoj kmetijstva zgrešen in neučinkovit, ker dovoljuje preveč omejeno krajevno pobudo. Dekret dodaja, da je ministrstvo za kolhoze skupno z drugimi odseki centralne vlade napravilo «hude napake in je dovolilo pomanjkljivosti v kmetijskem načrtu#. Mmister za kolhoze je bil 2. marca odstavljen, potem ko sta tisk in radio estro kritizirala njegovo ministrstvo. Kakor je znano so bile pomanjkljivosti na kmetijskem in industrijskem področju navedene kot vzrok zamenjave Male ukova. Zatrjevali so, da Kozlov ni bil sposoben da bi zadovoljivo izpolnjeval -"'Ojo nalogo, in nadomestil ga je minister za kmetijstvo Benediktov. «Da se zagotovi preskrba z vsemi potrebnimi kmetijskimi pridelki, pravi dalje dekret ni potrebno, da cen trojni odsek določa za kolhoze načrte glede zemljišč in glede vrste kulture ali števila glav živine, ki naj se vzgaja. Thko ravnanje onemogoča kolhozom in sovhozom, da , bi spteje-mali pobude v skladu z racionalnim poljedelstvom#. Dekret prav: tudi, da je zgiešeno pripravljanje načrtov »povzročilo zmanjšanje zanimanja in čuta odgovornosti v kolhozih, v postajah za traktorje in kmetijske stroje za razvoj kmetijstva#. Za številna zemljišča so pripravili načrte za zimske kulture kljub nasprotovanju krajevnih krogov in kljub dejstvu, da zaradi pogojev v teh krajih dajejo zimski posevki žita manjši pridelek kakor poletni. Urad za državne načrte in ministrstvo za kmetijstvo sta zanemarjala tudi razne ugou ne možnosti, ki jih nudijo nekatera področja. Egipt obtožuje ZDA vmešavanja v politiko arabskih držav Francija za obrambni sistem na Srednjem vzhodu, ki naj bi ga odobril tudi Izrael - Konec marca bo v Kairu se-stauek za pripravo nove pogodbe o medarabski varnosti ala°i ~bor' sti Po n' rn„ "ad $pT£. aPora,Unia *genci. obori Ji m »>W.A«Mik» kV, da bi Vt°Po» m KAIRO, 10. — Egiptovski minister za narodno usmerjanje Kalah Salem je izjavil, da se bodo minnstiski predsedniki arabskih držav sestali med 20. in 25. marcem v Kairu, da pripravijo besedilo nove pogodbe o medarabski varnosti. Podlaga te pogodbe bo nedavni sporazum med Egiptom, .Sirijo in Saudovo Arabijo. Sirijski zunanji minister Kaled Azem pa je izjavil, da «Irak ne bo povabljen v novo zavezništvo in da ga zaradi tega ne bodo pozvali, naj odpove svoje zavezništvo s Turčijo#. V Kairu so včeraj javili, da bo poveljstvo arabsk h sil ki d) sedaj vsebuje egiptovsk;, sirijske in Saudove vojaške sile, imelo svoj sedež v Damasku in da bo glavna naloga častnikov tega poveljstva skrbeti za enotno vež-banje, za sestavljanje načrtov in za razmestitev oboroženih sil. Izjavljajo tudi, da so sprejeli potrebne ukrepe za sklenitev nove pogodbe o skupni varnosti in v ta namen bo še v tem mesecu konferenca ministrskih predsednikov, zunanjih, obrambnih in finančnih ministrov ter ministrov za gospodarstvo prizadetih držav. Načelnik glavnega štaba sirijske vojske polkovnik Su-keir je izjavil, da novi sporazum med Egiptom, Sirijo in Saudovo Arabijo določa tudi uporabo sile *v primeru vsa kega izraelskega napada bodisi proti Egiptu alj pa proti Siriji# (Saudova Arabija nima skupnih meja z Izraelom). Sukeir je dodal, da bo v kratkem odpotoval v Bagdad ‘n bo skušaj najti poravnavo spo-ra med Irakom in Egiptom. Včeraj je ameriški poslanik v Kairu imel razgovor z e-giptovskim zunanjim ministrom danes pa z Naserom. Opazovalci spravljajo te razgovore v zvezo s člankom, ki ga je včeraj objavil egiptovski list «Al Gumhurja#. Ta list je namreč napisal, da so ZDA poslale pred dvema tednoma Siriji noto, v kateri poudarjajo: 1- Arabska liga ne more prevzeti odgovornosti za obrambo Srednjega vzhoda ali za uresničenje vojaških organizacij v ta namen. 2. Sirija in ostale arabske države se morajo zavedati potrebe organiziranja obrambe Srednjega vzhoda, in edino učinkovito sredstvo v ta namen je združitev z zahodnimi silami, o Arabska liga naj obstaja izključno kot organizem kulturnega in socialnega sodelovanja. 4. ZDA z najveejo pozornostjo sledijo sirijski politiki. «A1 Gumhuria# protestira proti temu vmešavanju ZDA v politiko arabskih držav ter pripominja, da je glavni spor v tem, da so ZDA in. kakor se zdi tudi Irak mnenja, da prihaja največja nevarnost za Arabce od Sovjetske zveze, medtem ko vidijo ostale arabske države večjo nevarnost «v obstoju izraelske države na Srednjem vzhodu#. V poučenih krogih se je izvedelo. da je Velika Britanija sporočila Egiptu in biriji. da nasprotuje njunemu sporazumu, kateremu se )6 ,Prldrp' žila tudi Saudova Arabija. V--iika Britanija ne odobravu te pogodbe, ker je mnenja je naperjena proti skipo godbi, ki jo London m da turško-ira- \Vithington vneto zagovar jata. Turški odpravnik poslov v Damasku je včeraj izročil sirijskemu zunanjemu ministru spomenico, v kateri Turčija kritizira «sovražno politmo sirijske vlade ki je potegnila z Egiptom, čigar sovražno razpoloženje proti Turčiji je znano#, ter izjavlja, da bi turška vlada utegnila biti takih okoliščinah prisiljena revidirati svoje stališče do Sirije. Stališče francoske vlade pa je včeraj nakazal ^predstavnik Quai d'Orsaya, kf je izjavil da bi Francija rada videla da se ustvari na Srednjem vzhodu obrambni sistem, ki bi ga odobravale vse države tega področja, vštevši Izrael Dodal je, da bi francoska vlada bila zadovoljna če bi latv ko služila kot most med obe. ma obrambnima sistemoma, ki združujeta v raznih pogodbah arabske države. Pripomnil je da bi Francija sodelovala vsakem sistemu, ki bi ga soglasno odobravale vse države tega področja. Dodal je še, da je Francija acbila zagotovila, da turšk> iraško zavezništvo ne ogroža neodvisnosti Libanona in Sirije. Ker pa je ta pogodba povzročila tolikšno nezaupanje meri drugimi ostalimi arabskimi državami, je Francija mnenja. da ne bo mogel več dati rezultatov, ki so jih pričakovali Zato je glavni smoter francoske politike na Srednjem vzhodu najti kompromisno rešitev, ki naj bi zadovoljila vse in ki naj bi omogočila Ustanovitev učinkovitega obrambnega sistema na Srednjem vzhodu. Ta sistem pa bi moral odobriti tudi Izrael, Jugoslovanski delegati na konferenci interparlamentarne unije BEOGRAD, 10. — JugoslO' vansko skupino interparlamentarne. unije bodo na konferenci sveta unije, fci bo od 12. do 17. aprila v Rimu, zastopali Vladimir Simič, dr. Maks Snuderl in Anka Berus. Na konferenci bodo razpravljali o dnevnem redu letne konference interparlamentarne unije, ki bo v Helsinkiju. Pogreb dr. Josipa Vilfana Venec predsednika republike Tita in soproge - Poleg rodbine so se pogreba udeležili številni Tržačani in Primorci ter predstavniki Ljudske skupšči-ne( Izvršnega sveta in sindikatov Slovenije - Govor prof. dr. L. Čermelja (Od našega dopisnika) LJUBLJANA. 10. — Včeraj popoldne smo spremili na zadnji poti dr. Josipa Vilfana. Ko so krsto z njegovim truplom prenesli iz mrtvašnice na 2alah na katafalk, so se okoli nje zgrnili poleg vdove, sinov in sorodnikov, številni primorski in tržaški rojaki, med njimi njegovi stanovski kolegi prijatelji in znanci. V množici je bil tudi posebni odposlanec predsednika republike Tita, podpolkovnik Josip Kla-jič, ki je v njegovem in v imenu soproge Jovanke položil h krsti lep venec, dalje podpredsednik ljudske skupščine LRS Ferdo Kozak, podpredsednik izvršnega sveta LRS Marijan Brecelj, predsednik sindikatov Slovenije Janko Rudolf, predsednik Slovenske gospodarsko-kulturne zveze v Trstu dr. Angel Kukanja, predsednik društva »Pravnik# v Trstu dr. Frane Tončič, predsednik ZK koprskega o-kraja Julij Beltram, predsednik mestne občine Koper Ca-harija, zastopniki goriškega okraja in številni drugi. Od pokojnika se je poslovil dr. Lavo Čermelj, ki je med drugim dejal; »Dragi dr. Josip Vilfan! Zadnji naš pozdrav naj Te spremlja na Tvoji poslednji poti. Se tako živo nam je v spominu, kako si pred dobrim letom v dnevih po oktobrski deklaraciji na zboru tržaških rojakov v Ljubljani s staro silo in s Tebi značilno prc-pričevalnostjo dvignil svoj glas, da bi se upoštevale naše pravične in upravičene zahteve glede Trsta. Zato se ne moremo vživeti v dejstvo, da danes nisi več med nami. To moremo tem teže storiti, ker je bilo s Tvojim imenom in s Tvojim delom združeno življenje naših rojakov v Trstu in na Primorskem v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno in v vsem četrtsto-letju med obema vojnama#. Nato je prof. Čermelj v je- drnatih besedah orisal politično delovanje pokojnega dr. Vilfana od njegove izvolitve za tajnika in nato predsednika političnega društva Edinost, pa preko izvolitve v tržaški občinski svet in deželni zbor, dalje dvakratne izvolitve rimski parlament po prvi svetovni vojni ter njegovega delovanja v svojstvu predsednika delovnega odbora Kongresa evropskih narodnosti. Končno je govornik poudaril pokojnikovo sodelovanje pri inštitutu za mednarodna vprašanja v Beogradu, kjer je s svojimi izkustvi sodeloval pri pripravah za mirovno konferenco. »Sedaj si zaključil svoje življenje tudi Ti», je zaključil svoj govor prof. Čermelj. »S Teboj odhaja od nas mož, ki je dal neizbrisen pečat daljši Dullesove izjave o novem atomskem orožju WASHINGTON, 10. — Včerajšnje Dullesovo naznanilo, da ZDA razpolagajo »z novim preciznim orožjem# z veliko učinkovitostjo, ki lahko ((popolnoma uniči# vojaške cilje in pri tem ne prizadene mest, razlagajo vashingtonski opazovalci kot znak za novo orientacijo v ameriški strategiji v funkciji modernega o-režja, zlasti radijsko vodenih izstrelkov, ki jih stalno spo-polnjujejo. Nova strategija ostro loči med strateškim atomskim o-rožjem (bombe A in HI, ki je postalo «skoraj klasično#, in med atomskimi naboji na daljavo vodenih izstrelkov. Verjetno je Dulles v svojem gevoru namigoval na te izstrelke, kot so «Nike» «Cor-pcral# in «Honest John# (z njimi razpolaga suhozemska vojska), «Terrier», «Sparrow» in «Regulus» (za mornarico' ter «Matador» in «Falcon» (za letalstvo). Izvedenci trdijo. da je točnost zadetkov tem orožjem tako velika, da je mogoče točno izbrati povsem vojaške cilje, medtem ko bi mestnim središčem na sovražnem ozemlju prizanesli, dekler bi bilo tako tudi na ameriškem ali zavezniškem c-zemlju. Izvedenci opozarjajo, da med (ormoško krizo Pentagon nikoli ni zanikal vesti, da razpolagajo letalonosilke VII. a-meriškega brodovja z atomskim orožjem in da se obramba Formoze in Peskadorvkih otokov naslanja v glavnem na verjetnost da bi poskusu kitajske invazije sledil odgovor z atomskim orožjem. .Bufgtheater" bo gosfovai v Jugoslaviji DUNAJ, 10. — Jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Dragomir Vučintč, je priredil nocoj sprejem na čast ansambla dunajskega sBurg- theatrav, ki bo marca gostoval v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Sprejema se je med drugim udeležil tudi prosvetni minister dr. Drimel. Podpisan sporazum o plovbi na Tisi BEOGRAD, 10. — Včeraj Je bil podpisan v Beogradu sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko o plovbi na reki Tisi. Sporazum predvideva svobod-no plovbo na Tisi od Tokaja do izliva v Donavo za ladje obeh držav. Madžarska delegacija, ki se je udeležila pogajanj za sporazum plovbe po reki Tisi, je danes začela razgovore z zastopniki jugoslovanskega rečnega brodarstva o ureditvi prometa na Donavi in izkorr sčanju plovnih objektov. dobi zgodovine našega naroda v Trstu in na primorskem. Zaradi tega bo ostal vedno živ spomin na Tvoje ime in. Tvoje delo. Slava Ti! » Potem ko je pevski zbor zapel »Poljana toži#, se je z Zal razvil pogrebni sprevod na ljubljansko pokopališče. Za dolgo vrsto vencev, med katerimi je bil tudi venec pokojnikovega prijatelja in sodelavca dr. E. Besednjaka, so nosili krsto, za katero so stopali najprej najožji sorodniki, nato prijatelji, zastopniki oblasti in organizacij in vsi oni, ki so ga zaradi njegovega dela cenili in spoštovali. Medtem ko so na krsto v grobu padala zmrznjena prgišča zemlje, je pevski zbor zapel žalostinko in se s pesmijo poslovil od nepozabnega pokojnika- E. K. Hatojama za politiko pomiritve na Vzhodu Rešitev formoškega vprašanje pa si Hatojama zamišlja z nobstojom dveh kitajskih držav• O mirovnih pogajanjih s Sovjetsko zvezo TOKIO, 10. — Japonski ministrski predsednik Hatojama e dopisniku agencije United Press med drugim izjavil, da želi izkoristiti položaj Japonske tako. da bo njena politika prispevala k popustitvi napetosti, da se postavi »most čer prepad, ki danes loči komunistični in nekomunistični svet#. Dodal je, da je mnenja, če ostane Japonska »tehnično v vojni# s Sovjetsko zvezo in se hkrati oborožuje na podlagi zaveznitva z ZDA, bi ostala izolirana od pretežnega dela Azije, in to bi prispevalo k povečanju napetosti med obema taboroma. Zatem je Hatojama izrazil upanje, da bo mogoče preprečiti vojno v FormošKi ožini z rešitvijo na podlagi pogajanj. Na vprašanje, ali bi Japonska ugodno sprejela prenehanje sovražnosti na tem področju ali pa rešitev, ki naj bj priznala obstoj «dveh kitajskih držav#, je Hatojama izjavil; »Vedno sem zatrjeval, da je rešitev «dveh kitajskih držav# najboljša- Ce bi izbruhnila vojna, bi ameriške oborožene sile, ki so sedaj na Japonskem za obrambo, lahko zakonito operirale s svojih japonskih oporišs za vojno proti komunistični Kitajski. Upam in verjamem, da ZDA ne bodo dovolile, da bi se vprašanje Formoze spremenilo v Ktoplo vojno#, toda če bi do tega prišlo, ne bi mogla Japonska s pravnega stališča odreči ZDA uporabe oporišč za ameriške oborožene sile.# V zvezi s trgovinskimi odnosi s Kitajsko in Sovjetsko zvezo je Hatojama izjavil, da trgovina ni dokončna rešitev za vsa vprašanja japonskega gospodarstva, gotovo pa bi pripomogla k njih rešitvi. Kar se tiče napovedanih pogajanj s Sovjetsko zvezo za sklenitev mirovne pogodbe, je Hatojama izjavil, da se bo Japonska v primernem trenutku trudila, da prepriča Rusijo. naj se odpove Južnemu Sahalinu, Kurilskim otokom ter otokom Sikotan in Ha-bomen. Glede otokov Rjukju in otokov Bonin, ki so jih zasedli Američani, je Hatojama izrekel upanje, da bodo pozneje vrnjeni Japonski. Ostra reakcija bevanistov na sklep laburističnega vodstva V ponedeljek razprava o laburistični resoluciji, ferenco štirih - Bevanov napad na Churchilla v ki zahteva kon-listu (Tribuno Turčija se bo udeležila konference v Bandunp D JAKA RTA. 10. — Turčija je sprejela vabilo za udeležbo na konferenci afriških in azijskih držav, ki se bo začela 18. aprila v Bandungu. Turčija je edina država članica NATO, ki je bila povabljena na konferenco. Do sedaj je od 25 povabljenih držav 20 držav sporočilo, da se bodo konference udeležile. Medtem so prišli v Djakarto predstavniki Indije in Burme, ki sestavljajo tajništvo. ki ima nalogo konferenco pripraviti. LONDON, 10. — Britanski notranji minister Lloyd George je sporočil, da je bilo britanskemu znanstveniku italijanskega porekla Brunu Ponte-eorvu, ki ie sedaj v Sovjetski zvezi, odvzeto britansko državljanstvo. LONDON, 10. — V ponedeljek bo v spodnji zbornici razprava o laburistični resoluciji, s katero se zahteva, tiaj poglavarji treh zahodnih držav skličejo konferenco z Bulganinom, na kateri naj bi obravnavali vprašanje vodikove bombe in razorožitve. Medtem se vedno bolj širijo protesti proti sklepu vodstva laburistične stranke, ki predlaga Bevanovo izključitev. Včeraj je sekcija stranke v Coventr.v izglasovala protestno resolucijo, ki jo bo posebna delegacija odnesla v London in pozvala laburistične poslance, naj se uprejo predlaganim ukrepom. V upanju, da se bo našla rešitev Za pomirjenje, se uradno glasilo laburistične stranke «Daily Herald# sploh ne spuJča v komentarje. Močno pa je reagiralo glasilo bevanistov »Tribune#. List poziva stranko in poslance, naj onemogočijo poizkus obsodbe Bevana. Pripominja, da Be-van Že leta zahteva od stranke bolj jasno in skladno politiko o vprašanjih svetovnega miru, ter dodaja: »Majhno število voditeljev desnice v stranki, ki jim sledi omejeno število članov parlamentarne skupine in glavnega sveta Trade unionov, želijo že več časa doseči njegov molk. Bali so se. in se še danes bojijo, vedno večjega priznavanja, ki ga uživa Bevanova politika v notranjosti stranko. v Trade unionih, v državi it.d....» V zvez; z obtožbami proti Bevanu zaradi njegovega zadržanja v spodnji zbornici, opozarja «Tribune». da je drugih 61 laburističnih poslancev zavzelo enako siališče kakor Bevan in so se vzdržali glasovanja o resoluciji, ki jo je predložil Attlee. Nato opozarja list na nevarnost, ki jo za stranko predstavlja stališče, ki ga je zavzela desnica, poudarja, da je bil predlog za izključitev postavljen proti mnenju Attleeja, ter zaključuje z upanjem, da bo par- lamentarna skupina odločno zavrnila to spletko. Danes pa je laburistični poslanec Richard Adand napovedal, da bo zapustil svoje poslansko mesto iz protesta, ker je stranka odobrila vladni sklep o izdelovanju vodikovih bomb, Dodal pa je, da bo ostal na svojem mestu do prihodnjega tedna, zato da bo lahko glasoval proti izključitvi Bevana. Acland je v spodnji zbornici izjavil, da sklep o izdelovanju vodikovih bomb predstavlja (izgresgno politiko tako z moralne kakor s praktične strani#. Časnikarjem je Acland izjavil, da ZDA in Sovjetska zveza ne bosta nikoli zmanjšale medsebojne napetosti, če bodo prepuščene sami sebi. Anglija pa se z izdelovanjem vodikovih bomb sama izključuje iz konstruktivne vloge pri potrpežljivem prizadevanju za zmanjšanje mednarodne napetosti. Bevan pa, ki je medtem deloma ozdravel, objavlja v istem listu članek, v katerem ostro obsoja Churchilla in ZDA, ker ni prišlo do sestanka s sovjetskimi voditelji, ter izraža dvom, da je temu bila kriva Churchillova bolezen, poudarjajoč, da bi Churchilla lahko kdo nadomestil. Zatem obtožuje Churchilla, da ni hotel povedati vzrokov zaradi katerih je opustil misel na Suvjetsko-angleški sestanek v Stockholmu, ter dodaja, da ni težko uganiti, da do sestanka ni prišlo, ker bi bil lahko povzročil razbitje angleško-ameriškega zavezništva. Na koncu ugotavlja Be-van, da bi v primeru sestanka med Churchillom in Ma-lenkovom morda uspeh pogajanj z Zahodom nudil Ma-lenkovu zadostno moč, da bi lahko vzdržal pred notranjim pritiskom in ostal na oblasti. Konservativci seveda izkoriščajo, kolikor se da, notranje razprtije laburistov in jih v svojem tisku še bolj napi- hujejo. Ze se pojavljajo glasovi in zahteve, naj bi Churchill izkoristil priložnost in razpisal volitve že poleti namesto jeseni. Prvi znak, kakšna namene ima Churchill, se bo videl, ko bo vlada sporočila, kdaj bo - razprava o proračunu v spodnji zbornici. Ce bo določen 29. marec, bo to pomenilo, da namerava vlada razpisat; volitve spomladi, že pa bo izbran 19. april, bo pomenilo, da bodo volitve jeseni. V odgovoru na razna vprašanja, ki so se sklicevala na resolucijo vrhovnega sovjeta ZSSR, ki predlaga izmenjavo parlamentarnih delegacij in poudarja, da bi se mednarodni odnosi izboljšali, če bi parlamentarci ene države govorili v parlamentu druge države, je Churchill v spodnji zbornici izjavil, da je britanska vlada sklenila, da ne sprejme te resolucije, na podlagi katere bi sovjetski parlamentarci lahko govorili v spodnji zbornici. «Kdor koli se želi udeležiti naših razprav v tej zbornici, je poudaril Churchill, mora biti britanski državljan in mora biti izvoljen na podlagi veljavnih določb.# Več laburističnih poslancev je v spodnji zbornici govorilo o nevarnosti, ki jo atomski poizkusi imajo za človeštvo v zvezi z genetiko. Churchill je odgovoril, da strokovnjaki britanske vlade nimajo vzroka, da se ne bi strinjali z mnenjem ameriških oblasti, da imajo izžarevanja v atmosferi zaradi nedavnih atomskih eksplozij isti učinek, kakršnega imajo izžarevanja žarkov X. Na vprašanje nekega poslanca, naj bi podprl raziskovanje v okviru Združ nih narodov v tem smislu, je Churchill odgovoril, da vlada ta vprašanja proučuje, toda Velika Britanija ne more nič napraviti, ne da bi se prej posvetovala s svojimi zavez- niki< TASS objavil Titovo kritiko Molotovovega govora MOSKVA, 10. (AFT) - A-gencija Tass objavlja poročilo o govoru maršala Tita cd 7. marca. Poročilo navaja brez komentarja in med nevednicami odstavek iz govora, ki se tiče normalizacije odnosov med Jugoslavijo ter ZSSR in ljudskimi republikami, in tuni besede, s katerimi je Tito kritiziral kominformisLčne voditelje in Molotova zaiadi njihovega stanšča in izrazov, ki jih uporabljajo glede vprašanja sovjetsko-jugoslovan-skih odnosov. V zahodnih krogih opozarjajo, da sovjetski tisk sicer govori o potrebi normalizacije, kot jo je izraz.1 podpredsednik vlade Saburov lani 6. novembra vendar doslej ni načel vprašanja odgovornosti za prelom med državami Kominforma in Jugoslavijo. V teh krogih poudaijajo, da je ravnanje agencije Tass nekaj povsem novega, saj je jasno in brez ugovorov prikazala jugoslovansko stališč? in objavila Titove kritike tez, ki jih je vseboval uraden gevor ene izmed najvišjih srvjitskih osebnosti (Molotova). Vendar sodijo zahodni krogi, da ne kaže delati prenagljenih sklepov. Morda — pravijo v teh krogih — je sovjetska vlada objavila Titove izjave, da bi lahko nanje javno odgovorila, kot je tudi mo-gečt. da se ji je zdelo potrebno odkrito objaviti jugoslovanske dvome, da bi na osnovi tega laže nadaljevala prizadevanja za normalizacijo. Za sovjetsko prakso povsem neobičajni način objave govora predsednika Tita, je ugotovil tudi beograjski radio. Težave pri pogajanjih med Bolgarijo in FLRJ BEOGRAD, 10. -- V trgovinskih pogajanjih med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so se začela 4. februarja v Beogradu. so nastale težave pri določanju liste blaga, s katerimi bi Bolgarija morala plačati dolg 3 milijonov dolarjev za prevoz bolgarskega blaga skozi Jugoslavijo. Jugoslovanski zastopniki izražajo prepričanje, da se bodo pogajanja kljub težavam lahko uspešno končala, če bo bolgarska delegacija sprejela upravičene jugoslovanske zahteve. LONDON. 10. — Predsedstvo Socialistične internacionale se je danes sestalo v Londonu, da pripravi kongres, ki bo od 12. do 16. julija v Caxton Hallu (Westminster). Dnevni red, ki je bil določen danes, je sledeči: 1. Pregled mednarodnega položaja. 2. Azijske socialistične stranke in odnosi stalnega organa teh strank s Socialistično internacionalo. »PtUII.VIsRI |t\KVl 10. marca 1946 je civilna policija v Skednju ubila 2 in la-nila 22 oseb mam l/s'J f I r / P 1 n \ met ■m, Danes, PETEK 11. narca Kvatre, Sofronij, StsjA* .» Sonce vzide ob 6.28 in zato * lb.03 Dolžina dneva iuav vzide ob 21.30 in zatone no (•» Jutri, SOBOTA 12. ®arc* Gregor, Radoja Z ZAHTEVO PO ZVIŠANJU AKORDNIH TARIF ZA 11 ODST. 1200pristaniških delavcev stopilo v 24-urno splošno stavko Zaradi stavke je počivalo delo na 23 ladjah v pristanišču - Propa-del poskus organiziranja stavkokazov - Razburjenje delodajalcev Pristaniški delavci so včeraj zjutraj ob 8. uri nenadoma napovedali splošno 24-urno stavko, ki se konča danes ob 8. uri zjutraj. Stavke se je udeležilo okoli 1.200 stalnih in priložnostnih delavcev vseh pristaniških družb, to je družbe za nakladanje in razkladanje, družbe za premog in rude ter družbe za prekladanje blaga na suhem. Nenadna stavka pristaniščnikov je bila pravo presenečenje za delodajalce. Ti so skušali najeti v mestu druge delavce, kar pa jim ni uspelo, ker ni hotel biti nihče stavkokaz. Tako tudi družbi »Adriatica« m uspelo, da bi nakladala ladjo »Enotria« s svojim osebjem. Večina stavkajočih pristaniških delavcev je namreč ostala v pristanišču. Zaradi stavke je popolnoma počivalo delo na 28 ladjah, ki so bile v pristanišču, med katerimi jih je bilo 8 naloženih s premogom. Delodajalci so zaradi tega zagnali velik vik in krik ter so se celo pritožili pri oblasteh. Hkrati pa so začeli brenkati na najbolj občutljivo struno: sklicevali so se na običajno pomanjkanje dela v pristanišču in na nevarnost, da se bedo zaradi te stavke okoristila konkurenčna pristanišča itd., kakor da bi drugod ne bilo stavk. Predstavniki delodajalcev so se celo sestali v trgovinski zbornici in razpravljali o tem vprašanju. Vse kaže, da jih je stavka zelo razburila in jih močno prizadela. Pristaniški delavci so se sestali včeraj zjutraj na skupščini, na kateri so ugotovili, da so delodajalci (koristniki pristanišča) že večkrat odklonili njihove zahteve ter so zato sklenili, da napovedo stavko. Pristaniščniki zahtevajo zvišanje akordnih tarif za 11 odstotkov, kar bi jim morali priznati že novembra 1954; dalje izenačenje tarif v lesnem pristanišču z ostalimi s poviškom 5.25 odst. Upravni stroški pristaniških družb naj se zaračunavajo koristnikom pristanišča. Ker ima pokojninski sklad 21 milijonov lir primanjkljaja, naj se zviša odstotek prispevka, ki ga dajejo delodajalci v ta sklad. Vse delo v pristaniščih, v lesnem pristanišču, v industrijskem pristanišču v Zavljah ter v zasebnih skladiščih v okviru prostega pristanišča naj bo pridržano pristaniškim družbam. Pristaniški delavci zahtevajo razen tega tudi okrepitev tržaških pomorskih prog, spoštovanje demokratičnih svoboščin v pristanišču ter čimprejšnje sklicanje mednarodne pristaniške konfe- rence. Stavka pristaniških delavcev je imela popoln uspeh, saj so se je udeležili prav vsi de-, lavci. * * * Pekovski delavci so se predvčerajšnjim zbrali na izredni skupščini in razpravljali o sporu, ki že dolgo traja med njimi in delodajalci. Na skupščini so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da še m bilo rešeno vprašanje raztegnitve sporazuma o poenotenju mezd, niti vprašanje zaposlitve brezposelnih pekovskih delavcev. Poslednje vprašanje je ostalo nerešeno samo zato. ker delodajalci ne spoštujejo zakona in predpisov o tedenskem počitku. V resoluciji pa so z zadoščenjem ugotovili, d? so Delavske zadruge pristale na raztegnitev sporazuma o poenotenju mezd ter da so številni peki pripravljeni skleniti ločene sporazu- je sindikalno vodstvo, naj zahteva pri oblasteh, da poskrbe, da se uveljavijo zakonski predpisi in s tem zaposle brezposelni pekovski delavci. Pekovski delavci se bodo ponovno sestali 17. marca ter sklenili, da napovedo stavko, če do tedaj ne ugodijo njihovim zahtevam. me. Nadalje so pooblastili svo-lsobi 249. Potrjevanje trgovskih dovoljenj za I. 1955 županstvo poziva vse trgovce na drobno in na debe'o, ki imajo svoje obrate na področju tržaške občine, da pred‘!o,:ijo do 31. t. m. svoja trgovska dosoljen ja (licence) za potrditev za 1 1955. Za zamudnice je predvidena kazen. Dovoljenja se lahko predloži direktno ali pa po združenjih odgovarjajočih kategorij na občinski oddelek za dovoljenja v Ul. Rettori 2-1!.. v Z ENE I. OKRAJA-TRST vabijo na PROSLAVO 8. MARCA mednarodnega praznika žena, ki bo v soboto 12. marca ob 20. uri v Ul. Ruggero Manna št. 29. Pri kulturnem sporedu sodelujejo naši najrplajši in mladina z veseloigro »Mezinček«, več recitacijami, petjem, klavir in violino solo ter tambu-raškim zborom. Po kulturnem sporedu bo družabni večer. Igral bo orkester. Vabljene družine in žene iz vseh okrajev. Včeraj v Vidmu sestanek podkomisij Včeraj se je ponovno sestala v Vidmu mešana jugoslovan-sko-italijanska komisija, ki razpravlja o ureditvi obmejnega prometa. Komisija je na včerajšnjem zasedanju ustanovila tri tehnične podkomisije, ki so takoj pričele z delom. UPRIZORITEV VILDRflCOVE IGRE «LflDJA TENflCITY> ŠESTA PREMIERA SNG sinoči vškedenjski dvorani Uprizoritev je gledalcem zelo ugajala - Še en uspeti režiserke klade Gabrijelčičeve Včerajšnja premiera Vildra-cove «Ladje Tenacityy> je privabila v škedenjsko dvorano precejšnje število gledalcev, k: jim je delo vidno ugajalo. Cim sta prišla na oder Drej-če. in Ivan, ki sta povedala, da nameravata v Avstralijo, je postal o vse dogajanje občinstvu še bližje. Igralci so dobro prikazali razne tipe v majhni gostilnici ob pristanišču, kjer se v glavnem zbirajo pristaniški delavci in še kaka dvomljiva pojava, včasih pa tudi kak mornar črnega obraza. Starešinič in Guštin sta igrala dva mlada fanta, Drejčeta in Ivana, ki sta prišla z dežele, da odpotujeta čez Ocean. Podjetnejši Drejče se zaljubi v natakarico Terezo (Rodoškova), s katero zbeži malo pred odhodom ladje in pusti tovariša samega• Veseljak in obenem modrijan v tej družbi pa je fakin šjor Berto, ki ga je z veliko prizadevnostjo podal Lukeš. Go- VELIKA PREVARA DELAVSTVA Z »DELAVSKIM NASELJEM- V ŽAVLJAH NE STANOVANJA ZA pač pa raznarodovalna DELAVCE kolonija! Namesto obljubljenih 1500 stanovanj za delavce, bodo na razlaščeni zemlji slovenskih kmetov zgradili 1300 stanovanj, ki bodo zaradi visoke najemnine dostopna samo premožnejšim slojem, seveda italijanskega prebivalstva Skoraj pred letom dni je začela Delavska zbornica agitirati z načrtom za zidanje «delavskega naselja v žavelj-skem industrijskem pristanišču«. Po tedanjih izjavah de-mokristjanske -sindikalne organizacije naj bi med Domjom in Ricmanji sezidali veliko in moderno delavsko naselje z okrog 1500 stanovanji. Stanovanja naj bi bila dana na odplačevanje delavcem, ki se ne morejo okoriščati s posojili »Aldisio«. ker nimajo na razpolago 25 odstotkov kapitala. Zamislili so si. da bi ta delavska stanovanja tudi opremili in da bi za vse stroške delavci odplačevali 35 let s 4- odstotnimi obresti. Tedanji ravnatelj za gospodarstvo in finance ZVU dr. Sartori je na tiskovni konferenci ob predložitvi področnega proračuna za lansko drugo polletje izjavil, da je Ustanova industrijskega pristanišča pripravljena odstopiti del svojega področja za gradnjo hiš. Hkrati pa je dejal, da bedo sredstva za zidanje tega naselja črpali iz sklada vračil ERP. Oddelek za gospodarstvo in finance ZVU pa je že tedaj začel pripravljati načrte za zidavo stanovanj tega »delavskega naselja.« Ti načrti so tedaj vzbudili splošen odpor vseh tržaških Slovencev in še posebno odpor slovenskih kmetov od Domja, iz Ricmanj in drugih bližnjih vasi. katerim so sporočili, da jim bodo razlastili vrtove in vinograde za zidanje omenjenega naselja. Po načrtih, naj bi razlastili okrog 500.000 kv. metrov zemljišč. Prizadetih pa bi bilo, oziroma bo, ko bodo to zemljišče razlastili okoli 300 kmečkih družine Odpor trtaškth ^»vencev ni bil in ni proti zidanju delavskega naselja, proti zidanju stanovanj za tržaške delavce; odpor je veljal in velja če vedno proti načrtnemu razlaščanju slovenske zemlje, proti negospodarskemu razlaščanju vrtov in vinogradov, kljub temu, da imajo v bližini zemljišča, ki niso obdelana in bi razlastitev napravila mnogo manj gospodarske ško- i 2. da so ta načrt raznaro-de. dovanja prikrivali z izgovo- Sedaj pa se je zvedelo, kot ' rom, da bodo zidali delavska S smimi: IZR HI) IM 11 SE,IH TH/./IŠKKliA (IMIIIISK liliA SlUTl PREDLOŽENE TRI RESOLUCIJE glede deželne avtonomije Resolucija vladnih strank predlaga avtonomijo na osnovi čl. 116 ustave, KP izredno avtonomijo samo za tržaško področje, monarhisti pa so proti vsaki avtonomiji Na včerajšnji izredni seji tržaškega občinskega sveta, na kateri so razpravljali samo o deželni avtonomiji, sta bili predloženi, poleg resolucije štirih vladnih strank, še resoluciji KP in monarhistov. Resolucija demokristjanov, liberalcev, socialdemokratov in republikancev, o kateri smo v našem listu že pisali, zahteva ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina z izrednim statutom kot jo določa člen 116 italijanske ustave in vabi vse pristojne organe, naj predložijo parlamentu načrt posebnega statuta za deželno avtonomijo Furlanija-Julijska krajina, ki mora' sloneti na najširši pokrajinski avtonomiji. Resolucija KP pa zahteva, nai tržaški občinski svet zahteva od državne oblasti ustanovitev teritorialnega sveta za Tižasko ozemlje z upravno in zakonodajno močjo v povezavi z oblastjo, ki je bila dodeljena generalnemu vladnemu komisarju. Temu organu, k: bi moral biti izvoljen na direktnih splošnih volitvah na proporcionalni način, je treba poveriti izdelavo izrednega statuta na osnovi pravic priznanih prebivalcem z londonskimi sporazumi. Monarhistična resolucija pa se sklicuje ' na nevarnost za nacionalno enotnost vseh vzhodnih obmejnih področij z ustanovitvijo kakršne koli deželne avtonomije. Zato so proti ustanovitvi vsake oblike deželne avtonomije. Prvo resolucijo je v imenu omenjenih štirih strank ob" razložil demokristjan dr. Franzih Poudaril je nujnost ustanovitve deželne avtonomije Furlanija-Julijska krajina z vključitvijo Trsta z najširšo pokrajinsko avtonomijo. V tej pokrajinski avtonomiji bi morali reševati vsa specifična vprašanja posameznih pokrajin v deželi Ugotovil je, da če Trst ne dobi dežel-n* avtonomije sedaj na osno-V! člena 116 italijanske ustave, je ne bo dobil nikoli več. V polemiki z MSI je poudaril, da se ni treba bati, da bi na avtonomno deželo morali raz-tegniti pon©bni statut za Hiftnj-šine, ki velja v Trstu, tudi na goriško in na videmsko pokrajino. Dejal je, da se statut nanaša izključno na šest občin na Tržaškem ozemlju. Hkrati jja je ocenil, da je njihov cilj z ustanovitvijo deželne avtonomije skupno s Furlanijo ta, da se Trst še bolj tesno poveže z Italijo. Ge pa bi prišlo na dnevni red vprašanje deželne avtonomije samo za tržaško področje. je dejal dr. Franzih bi bili mi prvi proti takšni avtonomiji. Ugotovil je tudi, da če bo poslanska zbornica sprejela popravek člena 116, ki je bil že izglasovan v senatu, bo Trst ostal izven deželne avtonomije. Zato je treba predložiti parlamentu načrt posebnega statuta, da postane ustavni zakon, na čigar osnovi se mora ustanoviti posebna deželna avtonomija. Tudi župan se je osebno izjavil za resolucijo štirih vladnih strank. O resoluciji KP je govoril Vtdali. Takoj v začetku je poudaril, da bodo oni vedno zagovarjali začasnost rešitve tržaškega vprašanja. Nato je začel napadati tržaške demokristjane. da izdajajo to začasnost in da zagovarjajo stališče jugoslovanske vlade o dokončni rešitvi. Govoril je tudi. da morajo istrski begunci bežati. Ti ljudje, je dejal Vidali, računajo na začasno rešitev tržaškega vprašanja. Deželna avtonomija, kakršno hočejo štiri vladne stranke, bi po mnenju Vida-lija samo potrdila dokončnost rešitve tega vprašanja. Večji del Vidalijevega govora se je nanašal na znani «baratto», na njegove posledice za Trst in Istrane, itd. itd. Zato je izjavil, da bodo oni vedno zagovarjali začasnost rešitve tržaškega vprašanja in da se bodo vzdržali glasovanja o resoluciji štirih vladnih strank in glasovali za svojo resolucijo. Monarhist dr. Presti se je izjavil proti kakršni koli avtonomiji, svetovalec Teiner (PSI) pa je priporočil občinskemu svetu naj skuša izdelati enotno resolucijo, ki bi lahko dobila čim več glasov. Danes ob 18. uri se bo razprava nadaljevala. Obešenec na drogu Navsezgodaj zjutraj so agenti odšli v UT. Battera, kjer sc odkrili, kakor jim je bilo javljeno, obešenca, ki je, visel z električnega Sroga. Po zdravniškem pregledu mrtveca, ki so ga identificirali za 46-letnega Liberata Fattorja iz Uh F. Venezian, so truplo odpeljali v mrtvašnico, medtem ko je policija uvedla preiskavo. Ugotovili so, da je možakar zavezal vrv na drog in se nato z drugim koncem zavezal okoli vratu. Trenutek nato je skočil z zida, na katerem je stal in se zaradi stiska vrvi zadušil. Vzroki samomora niso znani. smo že pred tednom dni sporočili, da na omenjenem zemljišču ne bodo zidali delavskega naselja, da ne bodo zidali opremljenih stanovanj za delavce, ki naj bi jih dobili na dolgoročno odplačevanje, ampak da bodo zidali okrog 1300 stanovanj z najmanj 12.000 lir mesečne najemnine. To je povedal prof. Dulci, občinski odbornik za ekonomat, ki se ukvarja tudi s stanovanjskim vprašanjem. Pojasnil je, da bodo od 4 milijard lir, ki so bile v začetku namenjene za gradnjo resnično delavskega naselja. 3 milijarde dali Zavodu za ljudske hiše (IACp) kot posojilo, ki ga bo moral zavod vrniti v 35 letih z 2,5 odstotnimi obresti. S tem sklepom rimskih oblasti popolnoma odpade gradnja delavskega nasejja in se spremeni v gradnjo navadnega naselja z visoko najemnino, ki jo delavci gotovo ne bodo mogli plačevati. Pomislimo samo, kako bi moral plačati 12 tisoč lir mesečne najemnine navaden delavec, ki je zaposlen v tovarni vžigalic v industrijskem pristanišču, če dobiva mesečno samo 29.000 lir plače? Tudi drugi delavci, ki delajo v drugih tovarnah ali pa v pristanišču, ne bodo mogli najeti teh stanovanj za radi previsoke najemnine in zaradi prevoznih stroškov do delovnega mesta, saj bo naselje sezidano med Domjem in Boljuncem Po teh ugotovitvah torej, bodo ta stanovanja na razpolago le bolj premožnim osebam (trgovcem, višjim uradnikom, itd.), ki imajo po možnosti tudi svoj avtomobil ali pa ki so zaposleni v podjetjih industrijskega pristanišča in v čistilnici «Aquila». Iz gornjih ugotovitev sledi: 1. Da so bile vse dosedanje obljube demokristjanske sindikalne organizacije, ki je izdelala »načrt za gradnjo delavskega naselja v Zavljah«, samo krinka za prikrivanje resničnih namenov določenih italijanskih političnih krogov, ki hočejo popolnoma raznaro-diti spodnjo in zgornjo tržaško okolico; ZARADI NEGATIVNEGA ODGOVORA IZ RIMA GLEDE ZAHTEV Uslužbenci Rdečega križa od 8. ure dalje v stavki Delovala bo samo avfoambulanfe na Trgu ViHorio Venelo v smrtno nevarnih primerih Uslužbenci Rdečega križa so napovedali stavko, ki se začne danes ob 8. uri. Stavkali bodo zato, ker jim niso hoteli priznati zvišanja plač, kakršnega so že dosegli državni uslužbenci. V stavki bori > udeleženi 104 uslužbenci, ker pridejo v poštev naslednji odseki: služba za prevoz bolnikov, postaji za prvo pomoč na Trgu Sansovino in v Miljah, injekcijska služba, porodniška služba na domu. skladišče papirja, delavnice in avtopark. uradi na glavnem in okoliških sedežih. Delovala bo samo 1 popolna avto-ambulanta na Trgu Vittorio Veneto v primeru prometnih nezgod in v smrtno nevarnih primerih. Stavkovni odbor je dokončno sklenil, da se napove stavka za nedoločen čas, potem ko se je včeraj popoldne sestal in sprejel iz Rima popolnoma negativen odgovor na svoje zahteve. Vladni generalni komisar dr. Palamava se ie včeraj sestal s pokrajinskim zdravnikom in mu dal nalogo, naj poskrbi, da bo delovala vsaj prva pomoč. Za to bodo skrbele avtoambulante policije, v Miljah pa avtoambulanta finančne straže. Na sedežu RK na Trgu Sansovino bo nudil prvo pomoč bolničar policije. Stavka Rdečega križa je vsekakor resna stvar, saj se prvič v zgodovini RK v Trstu dogaja, da njegovi uslužbenci stavkajo. Ker opravlja RK važne človečanske funkcije, bi bilo prav, da oblasti poskrbijo, da se čimprej uredi vprašanje plač osebja Zagotovljeno poslovanje prve pomoči Rdečega križa Vladni generalni komisar obvešča prebivalstvo, da bo v primeru, če bi prišlo do stavke osebja v službi Rdečega križa, poslovanje prve pomoči vsekakor zagotovljeno. Opozarja, da se bodo prizadeti lahko obrnili kot navadno za prvo pomoč na rešeValne postaje na Trgu Vittorio Veneto, Trgu Sansovino in v Miljah. stanovanja, kar bi moralo preprečiti vsak odpor prizadetih slovenskih kmetov proti razlastitvi; 3. da so do sedaj varali tržaške delavce in jim obljubljali 1500 opremljenih stanovanj na odkup in da sedaj, ko je denar že skoraj nakazan. to odrekajo in se jim ne upajo povedati resnice, da bodo z njim zidali stanovanja za bolj premožne družine; 4. da bodo na obdelani slovenski razlaščeni zemlji sezidali novo italijansko kolonijo in ,s tepn spremenili etnični značaj tistega dela tržaške občine in , 5. da so v Rimu ponovno izigrali interese tržaških delavcev, pokopali vse dosedanje obljube in določili denar, ki bi moral služiti za pojača-nje tržaškega gospodarstva, v raznarodovalne namene in v izključno korist premožnejših slojev. stilničarka ijora Pina je bila Ema Starčeva, mornar (Turk) Pa je svojo kratko vlogo opravil v splošno zadovoljstvo občinstva. Kot gostilniški gostje so nastopili še skoraj vsi ostali člani SNG. Režiserka Gabrijelčičeva je skušala dati delu kar največ, domačnosti. Dobršen del zasluge ima pri tem scenograf Cesar s posrečeno sceno. Stvar, o kateri bi se dalo še precej govoriti, pa je jezik prevoda. (Daljše poročilo bo sledilo ko bomo videli reprizo v Avditoriju). predstavi je prisostvoval tudi gen. konzul FLRJ tov. Mitja Vošnjak s kulturnim atašejem tov. Dragom Sego. Nedeljski koncerti orkestra Tržaške filharmonije Zaradi nenadne obolelosti dirigenta Stabila in ker ni bilo mogoče pravočasno dobiti zanj nadomestila ali pa preložiti daiume koncertov. ki jih je pripravljal dirigent Toffolo, bo namesto treh nameravan1: h koncertov izveden en j>am pod vodstvom dirigenta /Vladarja Jariesa s sodelovan ism pianista Bru-na Mezzena in sicer v nedeljo 13. t. m. ob 11. uri. Program bo obsegal: VVeber - «Obfcron» (uvertura): Grieg - IV. simfonija op. 16 za klavir in orkester; Scnumaon . IV. simfonija. Vstopniice so v prodaji od danes naprej. Neukrotljiva pijanca Predvčerajšnjim so prijavili pod obtožbo pijanosti, žalitve, uporabe sile in odpora do policijskih agentov sodnim oblastem 21-letnega Gian-carla Mainardisa iz Ul. Chie-Sa in 34-letnega Libera Te-merolija iz Ul. S. Cilino. Možakarja sta namreč ponoči 8. t m. z vso silo drvela po Miramarskem drevoredu. Patrulja prometne policije ju je ustavila in tedaj sta se začela upirati ter žaliti, zaradi česar sta bila agenta prisiljena ukleniti ju. V bolnišnici, kamor so ju peljali zaradi ugotovitve vinjenosti, sta Mainardis in Temeroli žalila celo zdravnike in sta se uprla pozivu naj sledita agentom na poveljstvo. Sele po dolgi borbi se je agentom posrečilo spraviti moža k pameti. <5 Prekop grobov. V prihodnjih dneh bodo prekopavali grobove Vlil giobišča, kjer počivajo c-tanici umrlih in tam pokopanih od 27. dec. 1944 do 10. aprila 1945. Kdor hoče poskrbeti za o-hrarvi+ev cnstankov ali za n.iih prenos v drugo grobišče, mora to urediti do 15, aprila t. 1. Po ttm dnevu bodo ostanki preneštnj v skupno okostnico, Spomenki in plošče pa postanejo last uprave pokopališča pri Sv. Arii. IZPRED SODISCA Zaplenjeni avto prodal za 143.000 lir Potem ko je 38-letni Giuseppe Schiraldi iz Ul. S. Roc-co plačal za nakup majhnega tovornika «Fiat» 143.000 lir je maja lani odšel k notarju, kjer bi moral dobiti posestniško listino. Toda tu je izvedel, da je avto s sodniškim dekretom zaplenjen, zaradi česar je bila kupčija ilegalna. Zaplembo je sodišče odredilo, vsaj tako je izvedel Schiraldi, ker je Jofer s prodanim avtom povzročil prometno nesrečo, zaradi katere je zasebna stranka zahtevala povračilo dveh milijonov lir škode. Schiraldi ie bil užaljen in ker je mislil, da ga je lastnik avta 42-letni Carmine Bellucci iz Ul. del Toro hotel namerno prevariti, ga je prijavil policiji, ki ga je po zasliševanju prijavila sodišču. Bellucci se je sicer takoj izgovoril, dg ni vedel o odloku za zaplembo, zaradi česar je avto tudi prodal. Toda možakar je Schiraldiju še pred razpravo vrnil ves denar. ki ga je dobil pri prodaji avta, zaradi česar mu je sodišče priznalo neke olajševalne okolnosti in ga obsodilo le na 6 mesecev zapora ter na 9-000 lir globe. Avto seveda ostane še vedno zaplenjen na razpolago sodnim oblastem. Sodnik Del Conte. tož. Va-lastro. zapisn. Virani, obramba odv. JTalconer. Pri neroonem izstopu si je zlomil nogo Pri izstopu iz filouusa št. 17 je 72-letni Ivan Jurgan iz Ul. F. Severo včeraj zjutraj nerodno padel, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma stegnenice desne noge pridržali na ortopedskem oddelku. Zaradi njegove starosti so si zdravniki pridržali prognozo. Trčenje dveh vozil Zaradi trčenja avta, ki ga je vozil dr. Folco Guglielmi od Sv. Andreja in tovornega trokolesa «Ape». ki ga je šofiral 29-letni Gaetano Porcel-lucci iz Ul. Bruner, se je moral slednji zateči v bolnišnico, kjer so mu izprali razne praske in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v 4 ali 6 dneh. Avto jo je povozil S prognozo okrevanja,,, v $ ali 30 dneh so sprejeli na ortopedskem oddelku 68-letno .Josipino Sancin vd. Pesaven-to iz Skednja 119, katero je med prekoračenjem ceste podrl na tla s svojim avtom 26-letni Silvano Lena iz Ul. delle Campanelle. Ker so v bolnišnici ugotovili ženski razno poškodbe in tudi verjetni zlom ključnice so jo pridržali. OSTRA OBSODBA VLADNE POLITIKE NEIZPOLNJENIH OBLJUB KATEGORIJE MALIH PRODAJALCEV groze s protestno zaporo prodajaln Predlog za imenovanje posebne strokovne komisije združenih kategorij, ki naj prouči položaj in predloge ter direktno intervenira v Rimu V nabito polni veliki dvorani združenja trgovcev na drobno v Ul. S. Nicolo 7 je bilo včeraj zvečer burno zborovanje tržaških branjevcev, krošnjarjev, prodajalcev rib in ostalih sličnih kategorij malih trgovcev. Zborovanje so sklicali predvsem zaradi protesta proti stalno rastočemu davčnemu pritisku, vendar so na njem obravnavali tudi splošen tržaški gospodarski položaj in je zborovanje izzvenelo v oster protest te skupine proti vladni politiki in proti neizpolnjenim obljubom. Predsednik združenja je v začetku obnovil dolgo zgodbo protestov, resolucij, obljub, zagotovil in ponovnih protestov ter neizpolnjenih obljub glede nepravičnega zaračuva-nja forfaita IGE, proti povišanju takse za zasedbo javnih prostorov, zaradi nepravičnega zaračuvanja dohodnine na osnovi prijav Vanoni (zaradi česar morajo nekateri plačevati šele sedaj davke celo za 1951. leto), zaradi občinskega potrošnega davka itd. O vsen teh vprašanjih je v resoluciji, izglasovani 3. marca, že izrekel svojo besedo izvršni odbor združenja trgovcev na drobno in kasneje koordinacijski odbor vseh malih pridobitnikov, ko je izglasoval zelo ostro protestno resolucijo. Predsedstvo je zaradi tega predložilo, da se čim prej združijo vse zainteresirane kategorije, katere naj imenujejo posebno strokovno komisijo, ki naj prouči stanje in predloge ter naj direktno intervenira v Rimu. Predsednik Otello Aurelio je svoj govor zaključil z ostrim pozivom oblastem, naj upoštevajo sedanji položaj malih pridobitnikov, saj je znano, da v resnici ne morejo več vzdržati in z zagotovilom da bodo, čim bo to zahteval položaj, prešli k odločnejši akciji, to je k zapori vseh obratov. Osebno pa je zagotovil, da bo v primeru, če bodo oblasti po-povno pozabile na upravičene zahteve malih podjetnikov napravili »hrupno dejanje«, ki bo opozorilo ne samo tržaško, temveč svetovno javnost. Prvi diskutant, 72-letni branjevec, je s solzami v očeh povedal, da je pred 6-7 meseci še lahko preživljal družino, sedaj pa je z dnevnim inkasom od 4/0 do 700 lir v obupnem položaju in to tem bolj, ker prihajajo iz dneva v dan papirji o davkih. Bivši predsednik združenja Penzi pa je poudaril, da niso samo krivični davki in ravnanje oblasti s prodajalci krivi za sedanji obupni položaj kategorije temveč splošna vladna politika, ker je vlada pozabila za Trst. Ze predlani okrog 8. oktobra je izvršni odbor trgovinske zbornice, katerega član je tudi Penzi na' seji soglasno predlagal vrsto nujnih u..re-pov, da se premosti najhujša kriza tržaškega gospodarstva. Med temi ukrepi so bile zahteve po rednih progah, pre-rogativah proste luke in končno zahteva po prosti coni. Vse te zahteve, vključno zadnjo, je izvršni odbor zbornice soglasno sprejel. Takrat se politični položaj ni izpremenil in se je šele leto kasneje ter so torej odgovorni organi imeli dovolj časa, da te zahteve prouče in jih pripravijo tako, da bi ijh lahko po prihodu italijanskih čet pričeli takoj izvrševati. V praksi z vsem tem ni nič, odnosno se tuje samo za izjavo, katero je po njegovih besedah baje dal vladni komisar: Tržačani naj si pomagajo sami in nebo jim bo pomagalo. O prosti coni veliki molčim, medtem ko se na veliko izseljuje tržaška strokovna delovna sila v Avstralijo. Tu so resnični vzroki za propad malih podjetij, ker če delavec ne zasluži se proda pol kg rib namesto kilogram, kot se je prodalo prej. Predsednik združenja je dal nato še pojasnila o plačevanju zaostalega IGE za one, ki so že podpisali dokončno dodelitev in objasnil, da je fi-nanca pristala na ponoven odlog za plačevanje IGE za leta 1951 do 1954 in da bo treba plačati prve obroke ne 28. februarja temveč proti koncu julija. Občina pa istočasno obvešča. da bodo danes pričeli razdeljevati prostore za branjevce na Trgu Garibaldi. Ob zaključku je predsednik zborovanja Bonivento v patetičnih besedah obdolžil oblasti, da s sedanjim ravnanjem izdajajo tržaško ljudstvo in ponovil poziv na vse prebi- valce mesta, da v primeru neupoštevanja zahtev malih proizvajalcev in trgovcev odločno protestirajo tako z zaporo obratov kot tudi z množičnim javnim protestom. MU G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 12. marca 1955 ob 20.30 uri v nedeljo 13. marca 1955 ob 16. uri na KONTOVELU Charles Vildrac «Ladja Tenacity» PROSVETNO DRUŠTVO «1 VAN CANKAR« vabi na PROSVETNO PfilREDTEV ki jo priredi s sodelovanjem SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA v soboto, dne 12. marca ob 20. uri ter v nedeljo 13. marca ob 16. uri v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6/IV. SPORED : 1. «Na Gorenjskem je fletno...«, revija pesmi in baletov. 2. Slovenske narodne pesmi in folklorni plesi. 3. Mladinski zbor zapoje: a) Koroška narodna: Slov. smo fantje: b) I. Grbec: Snežinke; c) I. Grbec: Greje in se smeje: č) Narodna: Travnički so že zeleni. 4. «Učeni bolnik«, šaljiv prizor. Vabila so na razpolago v Ul. Montecchi 6 soba 26 dnevno od 9. do 20. ure. V nedeljo 13. marca 1955 ob 10.30 dopoldne bo nastopil v Ul. Montecchi št. 6/IV LUTKOVNI ODER ki bo predvajal Collodijevo pravljico Ostržek (Pinocchio) Vsi prijatelji lutkovnega odra so vabljeni na prijetno zabavo, ki jo bo preskrbel s svojimi dogodivščinami leseni ju-naček. Ideale. 16.00: »Grešila s«11' * rešim«, M. Vitale. ., Impero. 16.00: »Sladka ff" J. VVvman. . -,;i Iialia, 16.00: »Suzana Je w tu«, D Ke.vnolds. , y, S. Marco. 16.00: «Naši čaai«, De sica. ,v«lW Kino ob morju. 16.00: igra«, G. Loliobri-g letnirn prepovedano.• . h f Moderno. 16.00: »Odisej«. Mangano Tll r-iji, Savoua )5h0: »Romeo in -L. Har vey. ... I Virle. 16.00: »Sirota Boo'. Vittorio Veneto. 16.00: «sc norosti«, D Kaye. -j J Azzurro. 16.00: «Depcrtir*,u Botanv Baya», A. La**1 _gi, Be.vedefe, 16.00: «Miren .1. Wayne r,M!h Msiconi. 15.00: «Johny J Crawford. . j#fr Massimo. 15.00: ((Dvoboj cu», G. Peck. Mladoletni® povedano. .0 Novo Ume. 16.00: j sem se vrnila«, W. BirUj|. OOeon. 16.00: »Ljubezen, ► pa«, J Simmons. t Radio. 16.00: »Magdalen*" Toren. ,. .iii® Secolo. 16.30: ((Birmanski D. Morgan. njšf Venezia. 15.30: «Jun9*I legend«, P Henreid. M (• Skeoenj. 18.00: «N eh valili, ce». C. Dal Poggio. •• more- ,, uta l)1* Kino na Opčinah: «Velik*^ zen«, B. Davis, M, ggSEEOSP PETEK 11. marca i is* r ros i aJA [j. 11.30 Lahka glasna) 'J, Umki iz tehnike; kogar nekaj; 13.00 Gl j(,P žeijah; 14.00 Operni Kuiturni obzornik; 14 ^ ški ritimi; 17.30 Plesu* t 18.00 Mendelssohn: pav*" klavir m crKester; v., Valček. 18.30 Z zač»r>% S»* ce: Hudičeva hčerka; ‘ -jo'* in vzgoja; Razgovor * ®e siovcem: 19.15 ipi-ii louije; 20.00 šport; 2°;^ na giasba: 20.30 TržaSkt " ni razgledi; 20 45 Zbor sne liiharmonlje; 21 jj K”Ž Simfonične variacije, ževnost: Sovjetska znan®* j|,« vanskem pismenstvu- , ■ Sirauss: »Saioma«, °ber dejanju. T It s T »• j],)l 11.30 Poje Eva Bfc ^'• Komorna glasba: 14.45 v j,# darskiih vprašanjih S° ,7 50 ,7 prot. Giorgio Roletto; '(t V perna glasba; 15.00 K- y(F vaškega kvarteta; 2t>.0 ju oder; 21.05 Koncert skia“ brat,da Pizzertija, dirU datelj. K O P K k 254,6 m ali ll78c?o f'* Slovenska poročila: % . 13.30, 14.30. 19.30 in i* Hrvaška poročila: vsa* 20.00. - l5 V? Italijanska poročila: »•* ' . 17.00, 1900 in 23.00. < lz naših listov v sl“ dan (razen nedelje j ka) ob 14.36 ...i* lz naših listov V 1 dan (razen nedelje id k ka) ob 17.06. j od Jj 6.40 Jutranja glasba; /g <. ledar - vremenska nai5j«vei1 j, Jutranja glasba; 7.30 1 -„nsKi j gospodinje; 11.00 Dopol® ktstralni koncert; l2 v^ z®y«. za vas; 13.45 Glasba RP,4I),> 14.36 lz naših listov; * 'jjA, rnači zvoki: Samospeve j slava Volariča in k>edi,uj; Tl pavca poje Ueana »ra j Kulturno pismo; 15.1® ^ ir , za staro in mlado; »0'vjjWL; angleščine; 16.15 Za i.enaj; 17.10 Glasba 18.00 Iz delavskega ®.jj 15 minul * »t PEVSKO DRUŠTVO «VALENTIN VODNIK« v DOLINI priredi RAZSTAVO SLOVENSKE KNJIGE in razstavo umetniških fotografij s Tržaškega ozemlja, ki jih je posnel Mario Magajna. Razstava bo odprta v soboto od 18. do 21. ure in v nedeljo od 10. do 21. ure. Smrt *ave«lne slovenske žene Pred dnevi je v vašem mestu po daljši bolezni izdihnila Antonija Mermolja por. Molim. Pokojnica je bila vseskozi zavedna slovenska žena. ki se tega ni bala pokazati tudi v času, ko je bilo to najbolj tvegano, v času osvobodilne borbe, pri kateri je sodelovala kot aktivistka. Njen dom je bil pogosto shajališče akti-ttistov in v njem so nemalokrat našli zatočišče tudi borci, ki so se borili proti nacističnemu okupatorju v našem mestu. Razen tega je pokojnica tudi gmotno podpirala osvobodilno gibanje. Tudi po končani vojni je pok. Antonija Mermolja še nekaj časa aktivno sodelovala v gobanju, kar pa ji je pozneje preprečila težka bolezen, ki ji je uničevala življenjske sile. Naj ji bo lahka slovenska zemlja. Od vceral do danes ROJSTVA. SMHTI IN FOHOKE Dne 10. marca t. I. se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb, poroke so bile 3. POROČILI SO SE: tesar Eiio Cclcir.bin in frizerka Liliana Višnjevic, mehanik Vittoriano Brizzi in gospudinj« Anila Nor-bedc, tesar Luciano Severi in go&pcdinja Rosa Podrecca. UMRLI SO: 57-letn« Anna Terzon por. Russo, 65-letni Franesco Fragiacomo, ?5-letna Maria Ptsaro vd Betloso. 55-lst-ni Giuseppe Peiiaschier, 92-letna Maria Muggia vd. Sabadin, 79-letna Giulia Miloch vd. Pec-chiari. VREME VČERAJ Nijvišja temperatura 9.8, naj-nižja 5.5. ob 17. uri 8.9, zračni tlak 1005.8 v porastu, veter 31 km vznod-sever-vzhod, vlaga 48 odst., r.ebo 9 desetin oblačno, morje razgibano. temperatura morja 7.1. Nočna slu/.ha lekarn Blasoletlo, Ul. Roma 16; Man-zonl. Ul. Settefontane 2; Mar-clild. Ul. Gimiastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rosselti, Ul. Barkovijah in Nicoll v Skednju. Schiappatelli 58; Harabaglia v Dvodnevni smučarski izlet v Cortino d’Ampezzo 19, in 20. marca; odhod ob 5. uri zjutraj. Vpisovanje 14., 15. in 16. rnarca od 19. do 20 ure v Ul. Machiavelli 13 Tel. 31-491. Ljudska prosvota Prosvetno društvo «Ivan Cankar* im,a danes ob 20. uri na sedežu v Ul. Moutecchj 6 odbo-rovo sejo. Razna obvestila PROSLAVA I. MARCA Vab,mo na proslavo 8. marca, mednarodnega praznika žena, ki bo v nedeijo 13. t. m. ob 19. uri v Ulici Montecchi 6 Po kulturnem programu to prosta zabava. Vrbljene žene in njihove družine. Darovi in prispevki Namecio cvetja na grob pek. dr. Josipu Vilfanu daruje or. Angel Kukanja 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pek. dr. Jbnpa Vilfana daruje družina prof. Josipa Koso.vela 500 Ur za Dijaško Matico. Oo 11, obletnici tragične smrti Danice in dr. Stanka Vuka daruje mama Ema Tomažič S.OuO lir za D,jaško Matico, ( GLEDALIŠČA-) SNG Jutri: na Kontovelu od 20.30 uri «Ladja Tenacity». VERDI Jutri: ob 21. uri Ugo Betti »Spiritizem v starinski hiši«. TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri Ugo Betti «Dežela počitnic«. Rossetti. 15.00: «Bel božič«, D. Kaye, B Crosby. Evcelsior. 16.00: »Saadia«, C. Wilde, M Ferrer. Fenke. 16.00: «Cloveški torpedi«, R. Vallone, F. Kabrizi. Nazionale. 16.30: «Proti Far VVe-stu«, J Moboney P. Castle. Filodrammatico. 16.00: «Pazi na žogo«, D Martin. Superunema. 16.00: »Rdeča ravnina«, G Peck Arcobaleno. 16.00: «Casta Diva«, A. Lualdi, N Gray. Astra Rojan. 16.30: »Rdeče kape«, A. Ladd. Capltol, 16.00: «Dogaja se na komisariatu«, A Sordi. W. Chlnri. Cristallo. 15.15: »Bel božič«, D. Kaye. B. Crosby. Grattacielo. 16.00: »Mladi ljubimci«. O. Versois, D. Knight. Alabarda. 16.00: »Strastno«. M Bru, A Nazzarl Ariston. 16.00: »Nemirno žaljenje« E. Taylor. Annonia, 15.15: »Nevaren pre- hod«, J Crain. Aurora, 16 00: »Pošast Ulice Mor-gue«. K, Melden. Mladoletnim prepovedano. Garibaldi. 15.30: »Pokvarjena roka«, V, Johnson, Mladoletnim prepovedano. Spoit; 19.15 id Ljublj^^. edn jo po naši obali: 21- sirom radia Melodije in ritmi <■ ks,; o: ktstri; 2U.30 Z nar°, oS ^ & koncert operne glasbe. ^ 202.1 m, lit 327,1 m, _________ Poročila ob 5.00, 6.60-15.00. 17.00 in 22.00. f. . 11.00 Radijski kol'®’ <>!y Glasbena medigra: Hvj fOtV nom (Poznaš rudarja, * j^j »j, stvar ja?); 11.30 Orkest^ F red; 12.10 Slovenske ; ■ srni; 13.00 Na stran oivaij.:;, n.ov ~ • -- rOUA1 red; 12.10 Slovenske J* srni; 13.00 Na straži, P ,) thur Sullivan: «F‘ineaPV’ dije baietna suita; 14.20 M po ,. razvedrilo; 15.15 l8f?,QSnei1L‘ I’ Skoberneta; 15.30 Gfi*'v P-.(f- Sledi; 15.45 lz bal« irl f, Čajkovskega, De F alf |z tu* kofjeva; 16.10 Utrinki ge, ture - Izak SamokovUJ jJdMj 16.30 Želeli ste ~',,,j*t'i. pOj| 17.10 Koncert po z JV Umetne in narodne *T2«aLi, ženski zbor Svoboda p gjai^iii la minut z Avgustom^ij) 20.00 Tedenski zonam. Ci> , pregled; 20.15 18 Fiuncka: 21.30 Zabav na glasba. i.,IBVi*U‘ : it 17.20 Spored za n’1* ‘ rd?V «Maitž'jsKi morsKi ^,00 20.45 Teiev. dneVJ*»K’ Cehov: «Stric Vanja*« ISCEJO SE STARI gfs . F ski kovanci. . Ma*l,n Milano. ADRIA EXP I H S l' pf)1t Ul. Cicerone st- tel. 2924J ‘ " V »Adria-Exprc-ss”h ,jlr n.»*«* Sežana, Tomaj'. K0 Komen, VojscM' ujeviti*- j2.3.J® Vpisovanje d° «Adria-Expres»»9Prtr«^ v najkrajšem ]n tgP ske. navadne [rab* ne vizume t® vizum« Z A H V Globoko gat»eonlna vPpt jemo vsem, ki 0IJ1>P način počasti'1 nepozabnega Jožefa Soproga G,ier °s‘ Miro in Ang« ,j, rudniki. * Dosedanji v Uradnem odloki vestniku ”Zalni taS tonih5 J! podr°čje. Iz objav- tonih fioče odlokov, nam . - je mo- ic im ncn° upotoviti, kako «i in r\ov°VzP°stavljen prav-Posam. ■ red izraža na Pt d,;2 Področjih družbe-ln življenjskih jfcjk’”' *pre za vrsto zakon-t jijoj* • odlokov, ki bi »**.«.* raztegnjenimi ita-zakoni, ob resnem fonih Aj\u..tukn^nj'h *Pecl' fmj ■OKohscin, imeli uravnati n> P°sPeševati razvoj te-% kakor to njtQoi)03° or*st* in interesi bi 9Q. Prebivalstva, ne da rm ».s? te.m prizadeti in te uPošt, drž°i>e kot celote Prot Posebn, „re,’a*‘ bi bilo treba v -'"onon! ^ekateTe temeljne tičn* „ Iri značilnosti poli-20odovi nlVie‘ '-bajajoče iz soo, V; f 9° Procesu odno-Pfn’a r_ ,j'b v toku časov-°beh * JJ]a določali stališči ■> • ‘ n“ Trstu —--------’ --•«• feuah *lstu zainteresiranih 'kih n,,'; m Pa vrsto ekorlom "iihooe .??’ ker bi bil bre »oj m.'JP°*ntioe osnovni raz-»o ogro'* ln Področja bistve-Pju le-t«?? Ob neupošteva-0|i!oki „ ,e ps' objavljeni či t, ’3no morali sprevre-0i‘Peznn<'f>lrotie mednarodnih 'Prejela l’ ,k' i'h je Italija sptnotn 2 ,or>donskiin sporu- . Kdor hn » , ■ Muljen, T? Prelistal doslej ob-nepa aen^rafVe vestnike vlad-Pa b0 ralnega komisariata, ral ugotoviti, da se V k' "* kar }stvt ar bi ir,n I "lotilo ničesar, n°Vih Potrditi obljube kako da se bo P°(iračjl,ern*,n’ ukrepi temu ?5es‘ran,k;m°90žil uspešen in tovila hi i>‘Pa’stt)na®l»!',a njegovega pre- fci'6............................... bla ' T'a2u°j ,er zago-t..- njegouega pre- biti eden teh od-‘■'CPejša"n Pos?9ajo v najraz-)aunosti ■ ja družbene de-P^dstaoi!" us}varialnosti, ne naprei blstvene ga kora-,ladalim'0 p smeri njihovega »oja ®a napredka in raz- ili [j?a. Potrebno listati po Teš n,h trestnikib, da molka c tn --------- • "-:~~ vestnikih, da mo- ,to ugotoviti. Dejan- stanj_, K««? j11?4. Posled Cia dolo tca pomanj- repovrUCen'b zakonskih u- n'h ustreznih material- ynejii fantov, je najzgo- I W Lt02 2e pse to. «kra- II P«od0a Hur iasno> kakš-’nu Bnrf. ?e obeta mestu, vse-No n.,0ciu’ če bo n. pr. šteli obSpapos*en,h še narašča- dn3e ® 'nduttrijske proiz-'■'k paln Pristaniškega pro-'tla; če bo pristanišče bratiti o videz po- to stvari. Kot 11,1 Vrl!ti;i2 doslej ob javi je- vestnikov ne ks^.uooega in nič take- 'Vej godnih Ho, i k. k- -'WU t , jOljšdttj1 z^U(iš!o upanje na N ,°uoIii,f. dosedanjih malo *slci “^m, ki 'Trti '■»o/tl i v ■"» ,v* SO JU- !S„Soaje ie .r:avljani? To %u. Ja oh.^istuciiega Obstoj tem v Tt' ;,e iie t tn do!cua te»i . - Po- stovenskega ozemlju, .Pogled,?* linijo vr- f*n0±l’'nZdu^°trokovno "ei», h. »oInik0 prisatnost orne- 0a domačega učne-držav- »h, pU)n«. če B°!o« a Po st e "nč.!- -- L nemogoč 2 lugoslovan-'l hujna. če "očejo 7ia- yradnenib’‘° j, bilo'“da kr* d to “fc^einu ir,l‘7U l)0f)le-2 A normale,, lstVu žago-,J l»?- 0šo»i _razvoj. bil predpisi, s v tem V: Pravtako 5 Al,° °2^/- neLAll ^ok je osnovni pogoj za zavarovanje miru v Evropi. Vsak ukrep, ki otežkoea to združitev, je nujno naperjen proti miru v tem delu Evrope. Kdor se iskreno zavzema za ohranitev miru, (ki je tako pogosto na jeziku kanclerja Adenauerja in ameriških ter drugih evropskih državnikov), si mora biti na jasnem, da je ohranitev miru v Evropi nujno povezana s ponovno združitvijo Nemčije: le združena, samostojna in neodvisno politiko vodeča Nemčija more biti činitelj miru v Evropi-Kdor pa skuša izrabljati Nemčijo za svojo politiko, ta u-stvarja pogoje za bodočo svetovno katastrofo. In to velja tudi za Sovjetsko zvezo, ki skuša pretvoriti Vzhodno Nemčijo v o-rodje svoje politike. Pri tem pa je treba vendarle priznati. da je Sovjetska zveza zadnje čase stavila vrsto predlogov, konstruktivnih predlogov, z namenom, da se doseže združitev Nemčije, a da so te sovjetske predloge (ki so bili v glavnem pristanek na prejšnje pogoje zahodnih velesil) zahodni predstavniki stalno odbijali pod pretvezo, da gre le za ponovne primere sovjetskega propagandnega manevriranja. Tako _ stališče sistematičnega odklanjanja sovjetskih predlogov prav gotovo ne vodi nikamor, najmanj pa k utrjevanju miru in mirnega sožitja med narodi, ki ga imajo ti zahodni državniki vedno na jeziku, kaT pa radi pozabljajo, kadar je treba tako miroljubno zagotavljanje dokazati tudi v praksi. Nemška socialdemokratska stranka stalno zagovarja stališče, da je treba začeti razgovore med štirimi velesilami za ponovno združitev Nemčije. V tej zvezi podpirajo konstruktivne pobude Sovjetske zveze, ki je v tem cilju napravila vrsto korakov in dala nekaj pozitivnih predlogov, k' bi mogli spraviti to vprašanje z mrtve točke. Zvezni kancler Adenauer se skriva za «dejstvom», da je za časa berlinske konference Molotov zanikal, da ne bi moglo priti do vsenemških svobodnih volitev, če bi odobrili takratno EOS, kljub temu, da je sedanje stališče Sovjetske zveze v tej zvezi zelo jasno in spričo tega koristi njegovo stališče, ki ga je ge pred debato o pariških sporazumih v zveznem parlamentu iznesel v intervjuju za «Welt» kjer zagotavlja, da pariški sporazumi ne smejo biti ovira za pogajanja o ponovni združitvi Nemčije. Kako bo sedaj vladna koalicija dosegla ponovno združitev Nemčije? Drugega recepta ni kot pogajanja; toda ona se hoče pogajati pozneje, ne da bi mogla pri tem dokazati, da so poznejša pogajanja ugodnejša od takojšnjih. Kajti odločilno vprašanje bo tudi pozneje prav tako kot sedaj (in tudi demokrščanski poslanec dr. Dehler ga je nedvoumno formuliral): Niti ne morejo Rusi stati ob Renu niti Američani ob Odri. Ti dve rešitvi se medsebojno izključujeta. In tudi v tem lepa kulturna prireditev ob prazniku žena » Borštu S? ***»“ S?”""0« 1 «Tt ?„?. ?vu g s k ate ‘‘°čen *°*nv0 katerim 45*«». dne 8. ,Pl odtok “i ‘frnljl^širi «• septemi ? do,;p»ebu? }ukaišnie ujšnje za JK7lJa **Pl«e o/p. 'bt)pl.a?0bešn„U0st"e obla- Dr, no. st0?,!?? a*« ?01 leiija o«Cdh°d *ra r??"1 3ap,,°-d. Ce , ‘ fld °>i Je '-'dan,. Ce J« "st Je o'hS"”‘o °se,' .KCr> e. H. DOGODKI V SVETU Gornja slika nam prikazuje veliko atomsko eksplozijo v Nevadi v ZDA. Sliko so posneli na razdalji petinpetdesetih milj od eksplozije r Prizor z avtomobilske dirke v Fresnu v Kaliforniji: dirkač Earl Motter je pri 75. krogu (moral bi jih napraviti 100) skupno z avtomobilom zletel v zrak, pri tem pa bil ie laže ranjen GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK GORIŠKI OBČINSKI SVET RAZPRAVLJAL O AVTONOMIJI "Deželna avtonomija naj postane stvarnost’' Zahteva tov. Bogomila Pavlina, ki je poudaril, da nekateri ljudje nasprotujejo avtonomiji ker se bojijo, da bi Slovenci z njo dosegli praktično izvedbo člena 6. republiške ustave V' sredo zvečer je bilo nadaljevanje zasedanja mestnega občinskega sveta, na katerem se je razpravljalo o deželni avtonomiji. Med drugimi se je k besedi prijavil tudi. tovariš Bogomil Pavlin in v zvezi s tako važnim vprašanjem povedal sledeče: aSedaj se veliko govori o deželni avtonomiji. Kakor na pokrajinskem svetu tako tudi na občinskem niso o tem vprašanju vsi istega mnenja, medtem ko so nekateri občinski svetovalci okoli tega vprašanja razvili polemiko z demu-goškimi nameni in zato, da se odvrne od vprašanja resno proučevanje. Kot svetovalec slovenske manjšine menim, da moram prikazati vprašanje v luči kot ga vidijo moji volivci. Deželno avtonomijo predvideva ustava. O tem smo že veliko govorili in sem mnenja, da ni treba več dokuzovati, čeprav smo obveščeni, da je prav zaradi naše manjšine v tej deželi ostal člen 116 ustave mrtva črka. Ce bi imela naša dežela drugačen narodnostni sestav, bi zelo verjetno bila že ustanovljena. Sedaj pa, ko je vprašanje že pred vrati, se še vedno iščejo poti, po katerih bi bilo mogoče uresničitev avtonomije preprečiti s tem, da se postavlja za oviro Trst. Naše stališče je bilo vedno naklonjeno avtonomiji in smo v tem smislu poslali v Rim tudi spomenico leta 1949. Ustanovitev avtonomije bo predstavljalo večje jamstvo za razvoj našega gospodarstva. Zaradi tega predstavlja nesmisel izključevati Trst ali celo čakati t> zvezi s Trstom. Naša žel ju je, da se ustanovi dežela z vključitvijo Trsta, smo pa odločno proti temu, da bi se zaradi Trsta zavlačevala rešitev vprašanja. Na pokrajinskem svetu smo lahko ugotovili, da je za večino tržaško vprašanje samo izgovor da se še enkrat izvedba avtonomije zavleče v nedogled. Zaradi tega vas sprašujem: smo ali nismo za deželno avtonomijo? Ce srno za avtonomijo, zakaj se skrivamo za raznimi izgovori in počenjamo ceneno demagogijo. Nekateri so tudi izjavili, da bi bila avtonomija brez Trsta v škodo goriške pokrajine ter v korist videmske. Ali se vam ne zdi gospodje svetovalci, da je to lep primer patriotskega bratstva med dvema sosednjima pokrajinama. Namesto borbe ran,o ob rami za deželno avtonomijo, ki naj bo v blaginjo našega prebivalstva, se nekateri poslužujejo vse mogočih izgovorov, ki temeljijo na nesmiselnih trditvah, samo, da se rešitev vprašanja čimbolj zavlačuje. Na občinskem kot na po-krajiskem svetu, kakor tudi v nekaterih časopisih je bilo mogoče ugotoviti da mi Slovenci nimamo pravice do pritoževanja ker imamo vse pravice, medtem ko nas je nekdo celo pozval, naj dokažemo nasprotno. Pojasnjujem nekatere točke: 1. Zakaj jaz ne morem govoriti v svojem materinem jeziku na občinskem svetu, če so Slovencem priznane vse pravice? 2. Zakaj slovenske šole niso uzakonjene in zakaj so učitelji na teh šolah začasni ali pa dodeljeni? Ali se vam ne zdi. da bi morali imeti tudi slovenski učitelji stalno namestitev? 3. Kje so zakoni, katere je italijanska država sklenila sprejeti za manjšine? To je, dragi svetovalci, foilko opevana enakost pravic, in prav zaradi tega je toliko zaprek za uresničitev deželne avtonomije. Obstaja namreč strah, da bi se s Slovenci v deželni avtonomiji bolje ravnalo. Ali se ne zdi čudno, da tako neznatna manjšina, kot se marsikdaj govori, povzroča tak strah? Poleg tega predstavlja zelo poceni trditev mnenje nekaterih krogov da bo dežela spremenila nacionalni sestav. Takega mnenja so ljudje, ki ne more jo skrivati svojih simpatij za ideologije, ki so pred leti upropastile državo. Ti ljudje nasprotujejo avtonomiji samo zato, ker se bojijo, da bomo Slovenci v tej deželi dosegli praktično izvedbo čl. 6 republiške ustave. Besede svetovalca Pedroni-ja, ki je dejal, da niso potrebni posebni zakoni za manjšinske skupine, ker nas že civilizacija sama ščiti, nas ne prepričujejo. Lahko tudi ne bi dvomih v dobronamernost te trditve, ko bi ne vedeli, da tudi zavezniške države niso verovale in so vnesle v čl. 19 mirovne pogodbe z Italijo tudi IV. odstavek? Ob zaključku naj izrazim željo, da postane avtonomna dežela stvarnost, kakor tudi želim, da bi v bližnji prihodnosti ne le samo govorili o koristnosti ali nekoristnosti njene ustanovitve, ampak o njenih nalogah«. Na koncu svojega govora je tov. Pavlin zahteval zavrnitev monarhistične in MSI-jevske resolucije. Za njim so se k besedi priglasili še drugi občinski svetovalci med katerimi je ponovno razlagal demokristjan-sko stališče * odv. Culot. Svetovalec SDZ dr. Birsa je govoril o ravnanju avstrijskih in italijanskih oblasti s Slovenci. Prvi govornik na tej seji pa je bil svetovalec KPI, Batti, ki je dejal, da skuša v monar-hofašistični resoluciji namenoma zakrivati velike dogodke italijanske zgodovine in sicer ustanovitev republike in sprejem republiške ustave, ki ni nastala v kritičnem razdobju povojne Italije, kot je na zadnji občinski seji zatrjeval svetovalec MSI Venuti, ampak je bila ustava sprejeta po zmagoslavnem boju italijanskega ljudstva proti fašizmu in naci-fašizmu in je zaradi tega ustava delo samega italijanskega ljudstva. PRAVILA ZA VOLITVE V UPRAVNE ODBORE BOLNIŠKIH BLAGAJN :: L . • ZAČELO SE JE SMUČARSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Pavčič državni prvak v teku na 15 km Tekmuje okrog 100 tekmovalcev iz raznih republik RAVNE, 10. — V Ravnah se je danes začelo smučarsko tekmovanje za državno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Tekmuje okrog 100 smučarjev iz Slovenije. Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Danes je bi! na programu tek na 12 km za mladince in tek na 15 km za člane. V tekmovanju mladincev je zmagal Štefan Koman (Gozdar. Gorje) v času 54:55.0. drugi je bil Martin Pazlar (Goozdar, Gorje) 55:22.0, tretji Franc Lakota-(Mojstrana) 55:33.0. V teku članov je zmagal Janez Pavčič (Enotnost, Ljubljana) s časom 1:00.59; 2. Vinko Rožič (Gozdar. Gorje) 1:02.24; Matevž Kordez (Kropa) 1:03.11. S: V Skupina jugoslovanskih skakalcev bo odpotovala na Koroško, kjer se bo v soboto in nedeljo udeležila tekem v Za-hurncu in Št. Janžu. V tej skupini sta med drugimi tudi Rudi Finžgar in Ivo Razboršek. BOŽEN. 10. — Hokejska tekma za pokal mesta Božen: H. C. Bolzano — Milaninter 8:6 (4:2, 0:0, 3:4). st »S 4 Norveška hokejska reprezentanca je igrala neodločeno 4:4 v Opavi (CSR). kjer je nastopila proti tamkajšnjemu domačemu moštvu pred 10.000 gledalci. Tekma ni bila tehnično nič posebnega. (Avstr.) 1’43”6; 4. Nielsen |(Norv.) 1’44”5; 5. Baehni (švi-j ca) 1’44"6. Veleslalom - zenske (1.5 km, ; »50 m viš. razlika, 25 vrat): ji. Maria Grazia Marchelli (It.) 1 ’27”; 2. Colliard (Švica) 1’29”5; 3 Spillmann (Švica) 1’33”1. ZA ŠTUDENTOVSKO PRVENSTVO ŠVICE Zillibiller m M. G. Marchelli prva v veleslalomu SAAS FEE (Švica), 10. — Rezultati veleslaloma v okviru tekmovanja za študentovsko smučarsko prvenstvo Švice, ki se ga udeležujejo tudi tekmovalci drugih držav: Veleslalom — moški (proga j 2 km. viš. razlika 500 m. 32 j vrat): 1. Karl Zillibiller I (Nemč.) 1’41"5: 2. Schtveiberer I ( Avstr.) 1’42”5; 3. Keglovitch Parlizan gostuje v Nemčiji Beograjski Partizan je v torek v Oberstdorfu na turneji po Nemčiji prvo tekmo izgubil z domačim «Oberstdorfom» z rezultatom 4:6 (2:3, 1:1, 1:2). Za Partizan so dosegli gole: Muvrin 2, Piperski in Renaud ! po enega. i Partizan bo odigral še dve • tekmi. Pred pomladanskim delom prvenstva § £ J53 e; •g . & tp v. - V S Oj ■& s & <5 ^ 55 -§ 1 Volile resnične predstavnike interesov kmečkega prebivalstva V nedeljo 13. t. m. bodo volitve v upravne odbore bolnikih blagajn v goriški, štever-janski, sovodenjski, doberdob-. ai in še v nekaterih drugih občinah goriške pokrajine. Po zakonu o zavarovanju kmetov so morale biti kandidatne liste predložene pet dni pred volitvami. V popolnoma slovenskih občinah in nekaterih furlanskih občinah so bile postavljene enotne liste, in tu so kmetje lahko rečemo neposredno predlagali kandidate, za katere so smatrali, da bodo z uspehom upravljali bolniške blagajne. Drugačen pa je položaj v goriški občini, kjer je zaradi ostrega nasprotovanja in nedemokratičnega ravnanja demokristjanov prišlo do razbitja enotnosti in sta bili vloženi dve kandidatni listi. Kandidatna lista št. 2 je sestavljena iz 5 kandidatov, ki so jih naši ljudje izbrali; s kandidatne liste št. 1 pa bodo izvolili le tiste, v katerih vidijo resnične zastopnike interesov kmečkega prebivalstva. Kot je znano, voli le tisti, ki je vpisan v seznamu objavljenem na občinski deski. Za primer bolezni volivca, ga lahko nadomesti član njegove družine, ki ze ima 21 let, kateremu pa mora volivec izdati posebno pooblastilo. Volivci se na volišču izkažejo z osebno ati kako drugo legitimacijo, če pa te ne bi imeli pri s bi mora zanje nekdo jamčiti. Vsak volivec prejme glasovnico, ki mora biti podpisana od predsednika ali kakega drugega člana volilne komisije. Zatem gre na določen prostor in voli tajno. Vsak volilni u-pravičenec ne sme voliti več kot 15 svetovalcev in 4 nadzornike (dva efektivna in 2 namestnika). Na kandidatno listo, ki jo je izbral, in ki mu v celoti odgovarja napravi volivec znak na določenem mestu. V primeru pa, da volivcu kandidati neke liste niso vsi po volji, lahko njihova imena prečrta in vpiše imena kandidatov z drugih kandidatnih list, vendar pa skupno število izbranih kandidatov ne sme presegati 19 (15 svetovalcev in 4 nadzornike). Volitve se pričnejo ob 7. uri zjutraj in bodo trajale do 20. ure. Volilni rezultati bodo znani 14. marca. Proslava 8. marca V zvezi s proslavo mednarodnega praznika žena 8. marca organizirajo goriške žene v nedeljo 13. marca ob 15. uri proslavo v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli 1. Na sporedu bo govor o pomenu 8. marca, recitacije in petje. Vsi so toplo vabljeni. Darovi Za Dijaško Matico so darovali: NN. - Gorica R.000, veselo omizje na plesu SPD 12.000, Jarc Franc - Doberdob 500 lir; v blagu so darovali v isti namen; Primožič Klara-Gabrje 8 kg moke in 1 kg sladkorja, goriška okolica 100 stotov krompirja. Za Podporno društvo so darovali: Frančiška Tomšič iz Sovodenj 2.000 lir. Vsem darovalcem najlepša hvala, drugim pa priporočamo, da jih posnemajo. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. KINO CORSO. 16: nSinuhe, Egipčan«, cinemascop, J. Simmons. VERDI. 16: »Puščava, ki živi«, W. Disney. CENTRALE. 17: «Titanic», B. Stanwyck. VITTORIA. 17: «Mrtva ulica Morgue«. Prepovedano pod 16. letom. MODERNO. 17: «Jarek pogub-ljencev«. Hajduk Sarajevo B S K pr. Cr v. zvezda 5 Vojvodina Partizan Zaoreb Spanfak Proieter Hodnički Vardar Železničar VI 0:2 5 3 22 3:1 4-3 22 3:1 22 2:1 2:1 51 10 VI m 0:1 6-2 2:2 VI 2:1 02 3:4 51 VO 2:1 VO 7:0 2:0 vo 'M VO 2:0 VI 01 3:1 22 0:0 VO 11 fin 62 0:5 2:6 5:1 2:1 22 32 3:1 41 2-1 01 02 2-0 51 0:2 2:2 02 12 22. 2:1 VI 02 5-0 0:0 3:1 fin 42 Vi VI 50 22 52 m VI 00 3:0 VI 0:0 22 0:0 4:1 i:4 12 02 02 12 VI m VI 3-0 22 32 32 m 21 1:2 0:0 V3 13 11 vo VI $$ 2:3 VO on 3:1 2:1 11 1:3 ki 22 5:4 20 01 01 3 2 $83 00 02 22 4:1 61 1:2 3-5 00 12 02 VI 22 02 VO $$ 41 0:1 2:0 32 1:2 0:1 0:1 VO 00 0:0 2-3 VO 22 3:4 m 2:0 12 02 1:2 V 2 1:1 2:0 Vi 2:2 01 Vi 22 VO 02 5$$ 12 on 3:5 0:1 1:6 02 V6 0:0 Vi 12 1:4 02 m 2:1 sn 0:1 OZ 0:8 V5 02 12 32 VI V6 2 3 2:0 VO l:i V soboto se bo s tekmo Dinamo — železničar začel pomladanski del jugoslovanskega nogometnega prvenstva, ki je bilo točno tri mesece prekinjeno. Najbolj važna tekma pa bo v nedeljo v Splitu med Hajdukom in Crveno zvezdo. Partizan bo igral v Beogradu s Spartakom. (Na gornji razpredelnici je pregled tekem prvega dela prvenstva). ŠAH O VSKE VESTI V Beogradu bo od 25. do 31. marca tekmovanje prve zvezne sahovske lige, na katerem bo nastopilo osem moštev: Partizan, Slavija in Crvena zvezda iz Beograda, Mladost, Zagreb. LUSK «01impia» Ljubljana, Železničar Maribor, Va- Danes šahovska simultanka mojstra Bertoka Srednješolsko • akademski športni klub priredi danes, 11. t. m. ob 21). uri v »Gregorčičevi dvorani« v Ul. Homa st. 15 šahovsko simultanko zagrebškega šahovskega mojstra Maria Bertoka. Vabljeni so vsi ljubitelji šaha, da se simultanke udeleže in da se organizatorju prijavijo pol ure pred pričetkom v Ul. Roma st. 15. Ijevski šahovski klub in Sarajevski šahovski klub. Igrali bodo na osmih deskah. V posameznih moštvih bodo nastopili tudi nekateri jugoslovanskih šahisti. Za Partizana bodo igrali med drugimi državni prvak Karaklajič, velemojster dr. Trifunovič in Matanovič, v moštvu Mladosti pa bosta na prvih deskah tekmovala Rabar m Fuderer. V moštvu ljubljanskih študentov bo igral tudi velemojster Vasja Pirc. * * * Šahovski klub Partizan bo v proslavo desetletnice obstoja športnega društva Partizan priredil v Beogradu velik med-rarodni turnir, ki bo predvidoma po interconskem turnirju. Povabila so poslali v SZ, Madžarsko, Argentino, Nemčijo, ZDA in Anglijo. * * # V Mar del Plati se je pričel mednarodni šahovski turnir, na katerem igrata od Jugoslovanov velemojster Gligorič in mednarodni mojster Ivkov. Geller dvakrat poražen Navajamo rezultate prekinjenih partij XIII. in XIV. kola na turnirju za šahovsko prvenstvo Sovjetske zveze: Tajmanov - Geller 1:0 (brez nadaljevanja). Geller - Bori-senko 0:1, Korčnoj - Ščerbakov 1:0, Petrosjan - Korčnoj remi, Lisičin - Antošin 1:0, Ščerbakov - Lisičin 0:1, Keres - Mi-kenas 0:1, Averbah - Furman remi. Stanje po XIV. kolu: 1. Smislov 9.5; 2. Botvinik 9; 3.—6. Petrosjan, Geller, Tajmanov, ! Spaski 8.5; 7,—10. Keres, Mike-| r.as, Furman, llivicki 7.5; 11.— 13 Flor, Lisičin, Borisenko 7 j itd. Južnoameriško nogometno prvenstvo SANTIAGO (Cile), 10. — V okviru tekmovanja za južnoameriško nogometno prvenstvo je Argentina premagala Ekvador s 4:0 (3:0). Argentinci so ves čas popolnoma prevladovali. Argentinci so nastopili s sledečim moštvom: Mussimessi, Dellacha, Vairo. Lombardo, Mourino. Gutier-rez,’ Michelli. Iobenato, Bonel-li, Grillo. Cruzes. Nadalje je Urugvaj premagal Paragvaj s 3:1 (2:1). Tekma je bila proti pričakovanju zelo uravnovešena. Od urugvajskih golov je bil eaen avtogol, eden pa je padel iz enajstmetrovke. Vardar-Norby 5:0 SKOPLJE, 10. -— Švedski klub Norby je zgubil danes tudi zadnjo tekmo na turneji po Jugoslaviji. Vardar ga je zasluženo premagal s 5:0 (1:0). Vojvodina v aprilu na Poljskem Vodstvo nogometnega kluba Vojvodina je sprejelo predlog nogometne zveze Jugoslavije, naj gostuje na Poljskem. V kolikor se bodo sporazumeli novosadski nogometaši z nogometno zvezo Poljske, ki je nedavno zaprosila za gostovanje enega izmed močnejših jugoslovanskih moštev, bo Vojvodina igrala na Poljskem dve tekmi, in sicer 10. aprila Varšavi in 15. aprila v Lodzu. LAHKA ATLETIKA Dobri rezultati v Houstonu V Houstonu (Texas) je moštvo, ki je določeno za pana-meriške igre v Mehiki, premagalo z 12 zmagami proti 2 močno meduniverzitetno moštvo. Nekaj rezultatov: 120 yard ovire: 1. Jack Davis 14”; 2. Hight; 3. Roberts. 440 y: 1. Jim Lea 47”; 2. Jones: 3. Thompson. Krogla: 1. 0’Brien 17.41 m; 2. Bonorden; 3. Hermann. 100 y: 1. Willie Williams 9”7; 2. Smith; 3. Whilden. Milja: 1. Wes Santee 4’08”5; 2. Dwyer; 3. McMillen. 4 x 110 y: 1. Univerza Houston (Jones, Boone, Beck. Mac fcride) 41"; 2. Panamerisko moštvo; 3. Univerza Texas. 880 y: 1. Lon Spurrier 1’50”4; 2. Heard; 3. Forester. Daljina: 1. John Bennet 7.43; 2. Hunter; 3. Gamble. 220 y: 1. Bob Whilden 21”5; 2. R. Richards; 3. Bogerud. Disk: 1. Parry 0’Brien 53.37; 2. Gordien; 3. Johnson. 4 x 440 y: 1. Panamerisko moštvo (Culbreath, Spurrier, Jones, Whitfield) 3’12”9. Zeno Colo - bo tekmoval ali ne? V' s?.*? 1» Jutri se bo s smukom za ženske pričelo v Muerrenu mednarodno smučarsko tekmovanje «Kandahar». Pojutrišnjem je na sporedu smuk za moške, v nedeljo pa slalom za moške in ženske. Iz prvih dveh tekem bo izbranih za tretjo tekmo 40 moških in 20 žensk. Vendar pa bodo smeli v slalomu tekmovati izven konkurence tudi eliminirani tekmovalci, če so se plasirali na prva tri mesta na katerem prejšnjih tekmovanj ((Kandahar«, ali pa če so izvozili kak slalom ali veleslalom na svetovnem prvenstvu ali olim-piadi. (Prihodnji «Kandahar» bo v Sestrieru od 9. do 11. marca 1956). Organizatorji tekmovanja so računali tudi na udeležbo Zena Coloja, toda mednarodna zveza ga je označila kot profesionalca in torej ne bo mogel tekmovati. Sir Arnold Lunn, ki ima glavno zaslugo za ustanovitev tega tekmovanja, pa je protestiral proti tej odločitvi. ki se mu ne zdi pravična. Tudi Zeno Colo je izjavil, da je odločitev mednarodne zveze krivična in da se namerava pritožiti že danes, ko se bo sestala žirija za moški smuk. «Sicer pa je mnogo udeležencev tega tekmovanja, ki se profesionalci«, je dodal Colo. Glede proge je Colo mnenja, da je zelo hitra s svojimi 900 m viš. razlike. Miss Leslie Thomson, ena izmed najboljših britanskih smučark, ki je bila na treijingp za ((Kandahar«, si je zlomila obe nogi. Prenesli so jo v bolnico in morali jo bodo na obeh nogah operirati. stva med tekmo z Giro; Trie-stina pa mora plačati 5000 lir. *j* % *!< V Lozani je spanska košarkarska reprezentanca premagala švicarsko s 60:48 (28:21). KINO SKEDENJ predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. uri film: ižno srce Igralci: CARLA DAL POGGIO FRANK L ATI MORE GABRIELE FERZETTI LEP* KULTURNA PRIR®® ob prazniku žena v (Nadaljevanje s 3. strani) je nastopil kot Sveta, C»t Glavina kot načelnikova H Vida Kosmač kot Mica in 1 man Švara kot sluga, frt dajanju in šminki se je Pjj znalo, da je pri delu val gledališki igralec tov. e ne Raztresen, ki je cnoie,T0. ko režiral. Gledalci so t P' skanjem dali priznanje z« dobro predvajano igro. . Po kratkem odmoru^ Jjdj odmoru w . glavnem novejši člani t J ne skupine zaplesali Pot ples «Polka je ukazana* Sledil je nastop rnešantf« pevskega zbora tSlove:nec’ , Borita, ki nam je P0® . stvom pevovodje Drage pek; pevovuuje ,01 rosa ubrano zapel P®*”-, Živo ploskanje je tudi v. ceni priznanje za njihov ■ Zboru se pozna, da rnarlr vadi in tudi vidno na!,r”of Na odru so se zopet vili plesalci in tako ■** nbiOtii" I.vtvti rnnlesdH L), boi*, ^ z občutkom zaplesali dinsko kolo *Ej da so na željo gledalce*^ rali ples ponoviti. P01* gg je, da so to plesalci. jo že precej vaje ra .p in pa čvrsto roko va „. jr Olge Gorjupove, ki Pa lost ni bila prisotna. 4 Med daljšim. odmotC^M godba odigrala nekaj te nakar nam je skoraj pi- lotna folklorna skuptna sala tri kola, in. sicer: vojačka*, sBojarko* ut sl« Godba je še enkrat r 1 in nadvse lepa ter reditev je bila zak!.J«c%. Ob tej priliki tirat?1* * Ijo, da bi nastopajoči ; „. prej tako napredovali rajali kulturno poslan*' da bi se tudi učiteljstv0'j* milo ter začelo * ^ fl ♦ Znalbiratko, gospa, znalbiratko!« irlli #,( Ta pesmica, ki smo Jo spremljali z odgovarjal001 cePL njami, stoječ v kolu, nam je bila posebno pri srC L>st^ t marsikdo, med njimi tudi jaz ni povsem razumel etJ< ---------------------------------- »Znal bi rad, kako-li oves žanjejo _ ^ jti-..- glej, tako-le kmetj S kom od s^i sošolcev sem se v v - ' se v fč' ni!, se več ne spom j 0ua J le to. da sta nas b >a reda - teta je inflsL-ali dve pomočnim je ,nr Ute polna, čeprav je f. govala prav tista * ’ V (nav . S" Ijena Lega Narfonai® ste po slovenskih ... „Hii f*.iic.r vrtcu smo se pesmic kot so u<:!^ Rar^^nJc>’ ' Adi 6° ^, morju plava«, ^{Lcije. ' in podobnih, red in seveda vseh /*& pod'T* I? kami, ploščicami. jet , Za »„«<■ teta (Via a SVOj - j^ - . naučila otroke P°'.eV^1 k fl, naj bi jih skupaj da posameznih recit*^ z izvajali pri sl°veSl1 Ku šolskega l°ta. sieo (NfuLtLjev0, En letnik 1903 — otroškega vrtca pri Svetem Ivanu, ki ga Je vodila Antonija Germekova (desno, s svojim enoletnim sinom Borisom ob sebi).