Terme Ptjj S/m HOTELS A RESORTS ■'J&fi -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico učni: """ , , , i Aktualno Torek:Tednikov kopalni dan v . n ri k Ptuj • Igor Ranfl ! - novi direktor PPS: Krofi bodo! O Stran 3 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Ptuj, petek, 27. januarja 2017 letnik LXX« št. 8 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Podravje Ptuj • Muzej v krempljih državnih financ (in lokalnih komisij) O Strani 6 in 7 Kmetijstvo Podravje • Podravskim kmetom 3,6 mio evrov za oživitev zemljišč O Stran 8 Kronika Podravje • Nadzor mobilnikov: v eni uri 97 kršiteljev O Stran 24 Šport Športnik leta MO Ptuj • Markovičeva zvezda stalnica, Balta drugič O Stran 11 Štajerski Ptuj • Politična vojna o oblikovanju vrtčevskih cen Vrtec bo dražji - in še dražji Da bo razprava o sklepu uskladitve cen programov predšolske vzgoje v Vrtcu Ptuj na mestnem svetu burna, je bilo jasno, a da bo dosegla tolikšno temperaturo in da bo trajala več kot uro, je pričakoval malokdo. Kaj vse se je dogajalo in kaj je bilo povedano, preberite na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik V središču * Predpise kršijo predvsem tuji vozniki tovornjakov S Strani 4 In 5 Program Interreg * Podravju doslej samo drobtinice S Strani 6 In 7 Podjetništvo * Vajeništvo: kdo bo prevzel (finančno) breme S Strani 8 In 9 Svetniki pozvali žlinanahobčina mora nadaljevati pogajanja ziDomom! * i J L, «T 1 S Stranlš' 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2017 Podravje • Število svetnikov po občinah Koliko nas stane delo občinskih svetnikov Občinski svet ima v skladu z zakonom pravico, da sam določi število članov občinskega sveta. To ne sme biti manjše od sedem in ne večje od 45, kar je odvisno od števila prebivalcev v občini. Razpon občinskim svetom dopušča precej manevrskega prostora. Nekateri so prepričani, da več svetnikov pomeni več demokracije, a po drugi strani predstavlja tudi več proračunskih sredstev za sejnine... V skladu z Zakonom o lokalni samoupravi število svetnikov v občini ne sme biti manjše od 7 in ne večje od 45. „Ker gre za izključno občinsko pristojnost, državni organi o tem ne zbirajo informacij. Iz sekundarnih virov pa zaznavamo, da gre za bolj ali manj redke primere, ko občine spremenijo število članov občinskega sveta. Kadar pa ga, ga praviloma navzdol. Glede na pravico občin, da si same določajo število članov občinskega sveta, ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo, občinam ne daje niti navodil niti zahtev ali priporočil glede tega vprašanja," so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo. Zakon o lokalnih volitvah je leta 1993 določil razpon števila članov občinskega sveta glede na število prebivalcev, določba pa je veljala le za prve volitve 1994. Ka- Razlogi za krčenje števila svetnikov: varčevanje in sprememba volilnega sistema Število svetnikov je pomembno tudi zaradi načina volilnega sistema: v občinah z več kot dvanajstimi svetniki je proporcionalni sistem glasovanja, v tistih z manj pa večinski volilni sistem. V slednjem se voli točno določene ljudi, ne pa političnih strank. Za spremembo statuta, v katerem je opredeljeno število svetnikov, je potrebna dvotretjinska podpora občinskega sveta. Do najnižjih sejnin so upravičeni svetniki v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah (34 evro bruto). sneje so si občine število določile s statutom, a v večini primerov so se držale številk iz leta 1993. Najmanjše z zakonom dovoljeno število članov občinskega sve- Število svetnikov po občinah odvisno od števila prebivalcev Število članov prvega občinskega sveta se določi v zakonu o ustanovitvi občin. Število članov občinskega sveta se določi glede na število prebivalcev v občini: 7 do 11 članov v občini z do 3.000 prebivalci, 12 do 15 članov v občini z do 5.000 prebivalci, 16 do 19 članov v občini z do 10.000 prebivalci, 20 do 23 članov v občini z do 15.000 prebivalci, 24 do 27 članov v občini z do 20.000 prebivalci, 28 do 31 članov v občini z do 30.000 prebivalci, 32 do 35 članov v občini z več kot 30.000 prebivalci, 36 do 45 članov v občini z več kot 100.000 prebivalci ta, to je 7, imajo praviloma občine z 2.000 ali manj prebivalci, največje število članov občinskega sveta (45) pa imata mestni občini Ljubljana in Maribor. V katerih občinah so spreminjali število svetnikov V zadnjih letih se spreminjanja števila občinskih svetnikov (za to je treba spremeniti statut občine) lotevajo le redke občine, lani le ena izmed skupno 212 slovenskih občin. Občina Loška dolina je v letu 2016 število svetnikov zmanjšala s 14 na 7, čeprav imajo okrog 3.900 prebivalcev, s čimer se je spremenil tudi njihov volilni sistem. Ena izmed občin, ki je v preteklosti spreminjala število svetnikov, je tudi Mestna občina Ptuj. Občina Število svetnikov Možno število svetnikov glede na število prebivalcev Sejnina (v €) 1 sejnin (v €) MO Ptuj 29 28-31 152 44.638 Dornava 11 (maks.) 7-11 89 6.447 Cirkulane 9 7-11 84 3.314 Podlehnik 7 (min.) 7-11 128 7.627 Makole 11 (maks.) 7-11 173 9.885 Poljčane 15 (maks.) 12-15 144 15.069 Slovenska Bistrica 31 (maks.) 28-31 203 42.313 Benedikt 9 7-11 115 7.432 Cerkvenjak 8 7-11 98 5.200 Sveti Andraž 7 (min.) 7-11 151 - 154 5.786 Trnovska vas 7 (min.) 7-11 74 2.935 Središče ob Dravi 9 7-11 130 6.757 Juršinci 9 7-11 83 3.985 Sv. Tomaž 8 7-11 130 9.371 Lenart 15 16 - 19 165 15.159 Videm 17 16-19 133 40.270 (z odbori in komisijami) Zavrč 7 (min.) 7-11 124 4.277 Žetale 7 (min.) 7-11 70 4.437 (z odbori in komisijami) Ormož 20 (min.) 20 - 23 137 - 141 20.213 Gorišnica 11 12-15 94 6.704 Markovci 11 12 - 15 151 8.625 Sveta Trojica 11 (maks.) 7 - 11 34 5.114 Kidričevo 17 16-19 152 16.430 Majšperk 14 12 - 15 145 16.150 Starše 13 12-15 202 11.540 Hajdina 14 12-15 159 10.496 Občinski svet je v skladu s Statutom Mestne občine Ptuj najprej štel 32 članov, leta 1999 pa se je število članov znižalo na 29. Leto prej, 1998, je zaradi odcepitve občine Oplotnica število občinskih svetnikov za štiri (na 31) zmanjšala tudi Občina Slovenska Bistrica. V občini Makole, ki ima okrog 2.000 prebivalcev in 11 svetnikov (v prvem mandatu jih je bilo osem), so o morebitni spremembi govorili lani. „Na predlog nekaterih svetnikov smo lani podali v razpravo spremembo statuta, s katero bi število svetnikov zmanjšali. Pobuda ni imela zadostne (dvotretjinske) večine,« je pojasnil direktor občinske uprave Igor Erker. O krčenju so razmišljali tudi v občini Cerkvenjak. Direktor občinske uprave Vito Kraner pravi, da so že nekajkrat poskušali, vendar: „S trenutnim številom, ki je že sedaj relativno zelo nizko, je zastopanost občanov v občinskem svetu prek občinskih svetnikov najbolj optimalna prav po veljavni ureditvi, in sicer tako po krajevni kot številčni zastopanosti. Po naših podatkih je imela oz. ima država namen z zakonom določiti št. svetnikov za posamezno občino.« Manj svetnikov, manj demokracije? Nekateri župani so prepričani, da zmanjševanje števila svetnikov prinaša več negativnih kot pozitivnih posledic. Med njimi je tudi Rajko Janžekovič, župan občine Dornava, ki pravi: „Manj svetnikov pomeni manj demokracije! Manj je ljudi, več je možnosti, da se začne delati po domače." Anton Butolen, župan občine Žetale, ki ima minimalno število svetnikov, torej sedem, meni drugače: »Da bi spremenili število občinskih svetnikov, doslej nismo razmišljali. Nekateri pravijo, da več občinskih svetnikov pomeni več demokracije. Mi več demokracije zagotavljamo tako, da sta v vsakem od štirih občinskih odborov po dva zunanja predstavnika, še dva pa sta v občinskih komisijah.« V luči zmanjševanja stroškov so o zmanjševanju števila svetnikov razmišljali tudi v občini Hajdina, a za zdaj konkretnih postopkov še niso speljali. Pri racionalizaciji stroškov pa ni merodajno le število svetnikov; nekatere občine z manj člani občinskih svetov „pridelajo" višje stroške. Razlogov je več, bodisi imajo višje zneske plačanih sejnin ali seje enostavno sklicujejo pogosteje. Dodatne stroške občin predstavljajo sejnine odborov, komisij ... Kakorkoli, dokler je po zakonu odločitev o številu svetnikov v rokah njih samih, je malo verjetno, da bomo v kratkem priča zmanjševanju števila svetnikov v občinah. DK, MV, EM, MZ in ML Vir: Občine Podravja Tabela prikazuje število svetnikov po posameznih občinah, najvišje in najnižje dovoljeno število glede na število prebivalcev, višino sejnine (odbori in komisije niso zajeti, razen pri Vidmu pri Ptuju in Žetalah, kjer ne vodijo postavk posamično) in skupni znesek sejnin v letu 2016. Zneski sejnin so bruto. Občina z najnižjo sejnino na območju Podravja je Sveta Trojica (34 evrov), najvišje sejnine prejmejo v občini Slovenska Bistrica (203 evre) in v občini Starše (202 evra). Najvišji skupni strošek sejnin je v MO Ptuj (44.638) in v občini Slovenska Bistrica (42.313). Najmanjši strošek s sejninami je imela občina Trnovska vas (2.935 evrov). Ptuj • Januarska seja mestnega sveta Podražitve gladko sprejete Ptujski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji potrdili dvoje povišanj cen komunalnih storitev: občani mestne občine (MO) Ptuj bodo v prihodnje dražje plačevali odvoz smeti in kanalizacijo. Do predlogov povišanja cen je bila najostrejša mestna svetnica Miša Pušenjak (SLS): »Odkar sem v mestnem svetu, samo poslušam o dvigovanju cen. Že tretjič poslušamo, zakaj podražitve. S takšno podražitvijo se ne morem strinjati.« Župan Miran Senčar je dejal, da je povišanje cen odvoza komunalnih odpadkov trenutni ukrep: »Če bomo uspeli masni tok odpadkov povečati, bi se lahko Ptujčani nadejali znižanja cene. Če želimo z Gajkami nadaljevati samostojno pot, drugače ne gre.« Svetniki so predlog o povišanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki podprli s 23 glasovi za in enim proti. Občani Ptuja bodo tako za ravnanje z mešanimi komunalnimi odpadki plačevali za 26, za ravnanje z biološkimi pa kar za 100 odstotkov višjo ceno kot doslej. Še manj razprave kot pri predlogu o dvigu cen za odpadke je bilo pri predlogu za dvig vrednosti omrežnin za odvajanje in čiščenje odplak. V prihodnje bo tako za Ptujčane višja vrednost tudi na položnici za kanalizacijo: na dejavnosti odvajanja za 10,7 in na dejavnosti čiščenja za 3,6 odstotka. Ptujski mestni svetniki so na redni januarski seji izvedli tudi nekaj imenovanj v svete zavodov. V svet OŠ Breg so kot predstavnike občine imenovali Vilka Pešca, Sonjo Pučko in Natašo Menhart, v svet Doma upokojencev Ptuj Rozalijo Oj-steršek in v svet Šolskega centra Ptuj Slavka Kolarja. Soglašali so s predlogom, da veliko oljenko MO Ptuj letos podelijo Alešu Štegru za dosežke na področju kulturne dejavnosti ter organizacijo literarnega festivala Dnevi poezije in vina, ki je velik prispevek k prepoznavnosti MO Ptuj v širšem kulturnem prostoru. Mojca Zemljarič Foto: ML Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 27. januarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 3 Ptuj • Medgeneracijski center na Ptuju ali kje drugje Svetniki pozvali župana: občina mora nadaljevati pogajanja z Domom Direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički je minuli teden jasno povedala, da so razhajanja med pričakovanji ptujske občine in pripravljenostjo Doma v zvezi z nakupom parcele na Potrčevi prevelika. Ker je ocenila, da je vedno manj možnosti za sklenitev dogovora, je to nekatere občinske svetnike močno zaskrbelo, zato so župana pozvali, naj vendar nadaljuje pogajanja, češ da je preveč takšnih, ki imajo interes, da ta projekt pade v vodo. Svetnik Milan Krajnik je na ponedeljkovi seji povedal, da želijo konkretnejše informacije v zvezi z dogajanjem okrog zemljišča na Potrčevi cesti na Ptuju, s tem pa začel zanimivo debato. Župan Miran Senčar je v nekaj stavkih kronološko strnil pogovore in dogovore z Domom upokojencev Ptuj. Povedal je, kar je pred kratkim dejala tudi Šemničkijeva, da so zadnji sestanek imeli po novem letu, a da izhodišč niso zbližali. Spomnil je, da je cenilec, ki ga je najela občina, parcelo ocenil na milijon evrov, tisti, ki ga je najel Dom, pa za polovico manj. Senčar je dejal, da je občina parcelo bila pripravljena prodati pod ceno, za približno 750.000 evrov, 300.000 evrov manj od tega (toliko ponuja Dom) pa se županu zdi nesprejemljivo. „Dom je ponudil prenizko ceno in na to ne pristajamo, zato je direktorica predlagala, da se zemljišče ponudi na dražbi in da se bodo na to prijavili," je pojasnil Senčar. Kljub njegovim besedam je svetnica Silvestra Gorjup vztrajala, da je to vitalen projekt za Ptuj in da pogajalci morajo ponovno sesti za skupno mizo. „Svet mora to točko obravnavati prioritetno," je bila jasna. Vodstvo občine je še opozorila, da bodo višji stroški gradnje objavil javni poziv za oddajo informativnih ponudb za prodajo ali brezplačni odstop nepremičnin (za območje Podravja), primernih za gradnjo gerontološkega centra. Ponudbe sprejemajo do 28. februarja. Zanimivo bo spremljati, kdo se bo komu ponujal. Se bo na njihov poziv prijavila tudi ptujska občina oz. ali bo Dom med prijavitelji na dražbi za omenjeno zemljišče, ki je prav tako ena izmed resnih možnosti? Dženana Kmetec Pogajanja med direktorico Doma upokojencev Jožico Šmenički in županom Ptuja Miranom Senčarjem se bodo (tudi na zahtevo mestnih svetnikov) še nadaljevala. tega objekta pomenili višje najemnine za upokojence, ki imajo tako ali tako povečini nizke pokojnine. „Pozivam vodstvo občine in Doma, da ta projekt rešijo in poskrbijo, da ne pade v vodo. Veliko je takih, ki si ravno to želijo," je poudarjala Gorjupo-va. Spomnila je še, da je Dom dosegel dogovor z Bolnišnico Ptuj in da je le vprašanje časa, kdaj bodo kupili njihovo zemljišče, ki za razliko od parcele na Potrčevi ni strateškega pomena. Senčar je vztrajal, da je bila odločitev Doma, da ponudi toliko nižjo ceno, nepričakovana, a da če bo mestni svet tako sklenil, lahko zemljišče prodajo tudi pod ceno. Občina naj bi Domu ponudila tudi zemljišče ob Zdravstvenem domu (na katerem je sedaj parkirišče), a jih zaradi neposredne bližine bolj zanima zemljišče na Potrčevi. „Lahko pa se dogovorimo in parcelo razdelimo na tri dele ter prodajamo po delih," je še eno možnost predstavil župan in zagotovil - tako mu je s sklepom naložil tudi občinski svet -, da se pogajanja nadaljujejo. Zanimivo je, da je ravno ta teden Dom upokojencev Ptuj Foto: CG Ptuj • DUTB lastnica PPS, Igor Ranfl novi direktor Se bo dišalo po pustnih krofih Po odpoklicu zdaj že nekdanjega direktorja Erika Hribernika, ki je Ptujske pekarne in slaščičarne (PPS) vodil od jeseni 2013, je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) na direktorsko mesto imenovala Igorja Ranfla, dosedanjega direktorja komerciale. Kot smo poročali v torek, je DUTB edini lastnik največjega pekarskega podjetja na Ptujskem. Po konsolidaciji lastništva je slaba banka spremenila tudi pravnoorganizacijsko obliko poslovnega subjekta. PPS tako po novem ne delujejo več kot delniška družba (d. d.), temveč kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). »Zaradi učinkovitejšega in stroškovno racionalnejšega upravljanja smo na skupščini 20. januarja sprejeli sklep o spremembi pravnoor- Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik. Stajerskitednik ganizacijske oblike, posledično je prenehala obstajati zakonska potreba po nadzornemu svetu kot organu nadzora. DUTB bo izvajala neposreden nadzor v skladu z aktom o ustanovitvi. Ob tem je bil tudi imenovan nov direktor Igor Ranfl, dotedanji direktor komerciale v družbi PPS,« so za naš časopis v tem tednu povedali na DUTB. Igor Ranfl novi direktor Novi direktor PPS Igor Ranfl je v podjetju zaposlen 15 let. Leta 2002 se je zaposlil v sektorju komerciale in ga zadnjih sedem let tudi vodil. O nadaljnji Foto: Črtomir Goznik DUTB smo povprašali, kako je s prodajnim postopkom 100-odstotnega deleža v podjetju PPS. Čeprav je ponudba o prodaji na spletni strani DUTB javno objavljena, pa so iz službe za odnose z javnostmi sporočili, da prodajnega postopka še niso pričeli. Zanimalo nas je, za kakšno ceno namerava DUTB prodati 100-odstotni lastniški delež v PPS. Tudi pri tem vprašanju DUTB ostaja zadržana: »Pričakovanih cen v postopkih prodaje ne komentiramo.« strategiji vodenja podjetja in načrtih je povedal: »Vsi zaposleni so s svojim trdim delom, predvsem pa s pripadnostjo pekarni in njeni dolgoletni tradiciji omogočili, da ta še danes proizvaja zelo kakovostne in prepoznavne izdelke. Družba tudi v prihodnje ostaja vodilni proizvajalec kruha, pekovskih izdelkov in slaščic v regiji.« Novi prvi mož PPS dodaja, da bodo tudi letos ostali zvesti tradiciji priprave pustnih krofov, po katerih so prepoznavni daleč naokrog. »Priprave na letošnji pust, ki bo bistveno daljši kot lansko leto, že potekajo. Ker je pust na našem območju res nekaj posebnega, se je treba dobro pripraviti, da bomo lahko zagotovili zadostno količino krofov. Ptujski pustni krof še vedno pripravljamo po svojem 50 let starem receptu. Naša posebnost ostaja, da v času pusta cvremo krofe cel dan ter jih sveže kupcem zagotavljamo od jutra do večera. Načrtujemo, da bomo v pustnem času pripravili 500.000 krofov.« Mojca Zemljarič 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2017 Ptuj, Podravje • Predvidoma aprila še eno usklajevanje (oz. dvig) cen Cene v vrtcu višje in (gotovo) se bodo Po izjemno dolgi in burni razpravi je ptujski mestni svet v ponedeljek potrdil (občinski) predlog sklepa o uskladitvi cen programov zvišale za 5,1 % in bodo takšne ostale predvidoma do aprila, ko bodo na novo izračunane. Številni svetniki so opozorili, da je menilo zmanjševanje stroškov za prehrano in materialnih stroškov - nesprejemljivo. Da bo razprava na mestnem svetu o sklepu uskladitve cen programov predšolske vzgoje v Vrtcu Ptuj burna, je bilo jasno, a da bo dosegla tolikšno temperaturo in da bo trajala več kot uro, je pričakoval malokdo. Stališče večine odborov, ki so o tej točki govorili že pred sejo, je bilo, da morata vodstvo Vrtca in občinska uprava sesti za skupno mizo in doseči kompromisni predlog o uskladitvi cen. Svetniki so namreč na mize dobili gradivo, iz katerega je jasno izhajalo, da občinski predlog ni usklajen z vrtčevskim. Občinski (po njem se cena zvišuje za 5,1 %) je predvideval manj občutno zvišanje cen, vrtčevski (po njem bi se cene zvišale v povprečju za 14,93 %) pa bistveno višjo podražitev. Ravnateljica Vrtca Bo-žena Bratuž je ves čas opozarjala, da novi zneski, ki jih je izračuna- la občinska uprava, ne bodo zadoščali za pokritje vseh stroškov, njene trditve pa so sprožile val polemik. Številne svetnike je že v izhodišču zmotilo, da ravnateljica, ki bi lahko pojasnila svoja stališča in vrtčevski predlog, ni prisotna na seji. Župan Miran Senčar je odgovoril, da na sejo ni vabljena, ker da so stvari uskladili in se o njih dogovorili. Zatrdil je, da so se strokovne službe na čelu s podžupanom Gorazdom Oreškom z Bratuževo dogovorile, da se nova cena potrdi, pristala naj bi na 5,1 % dvig ob zavezi občine, da se do junija pripravi primerjava cen z drugimi vrtci. Ob tem je Senčar dodal, da je treba preveriti, kaj vse je v ceno programa všteto, kot tudi to, ali je v njej kaj, česar po metodologiji ne bi smelo biti. Dejal je še, da se zavedajo, da cena po novem predlogu ne Plačali bomo več, a bo za hrano manj denarja ... Cene programov v Vrtcu Ptuj so višje. Medtem ko so doslej dnevni stroški prehrane po otroku znašali 1,85 evra, so s sprejetjem novega predloga nižji in znašajo 1,47 evra (30,96 evra mesečno). Vrtec je predlagal kompromisno rešitev 1,67 evra, a je občina ni upoštevala. Po predlogu MO Ptuj bi varčevanje pri prehrani letno zneslo okrog 95.000 evrov, pri materialnih stroških pa 147.614 evrov. Čeprav se večina svetnikov s tem predlogom ni strinjala, saj ni usklajen z vrtčevskim, pa so ga potrdili. Občine tekmujejo, katera bo dala manj za prehrano ... Ali se bo znižanje cene prehrane poznalo na kvaliteti in količini hrane? Ravnateljica Božena Bratuž odgovarja: „Nikakor se ne bo varčevalo na tem področju ne v količini ne v kakovostni ponudbi. Ne nazadnje sem v času prizadevanj, da bi prepoznali upravičenost našega predloga cene, poslušala, da nihče ni posegel v prehrano otrok, kar pomeni, da ni razloga, da bi jih tu prikrajšali. A zadnje čase se dogaja, da občine prav tekmujejo, kateri vrtec bo pripravljal prehrano za najmlajše najceneje. Prepričana sem, da je to zelo škodljivo tekmovanje in da bi se morali vsi truditi v obratni smeri ter ob vsaki nenormalno nizki ceni podvomiti, ali lahko vrtec zagotavlja kakovostno prehrano." zadošča za pokritje vseh stroškov in da jo bodo predvidoma konec junija spreminjali, morebitna dodatna sredstva pa zagotavljali v rebalansu. »Ves čas pa bodo strokovne službe MO Ptuj skrbele za likvidnostno stanje Vrtca Ptuj,« je zaključil. Zvišanje zdaj in potem ... Večina njegovih trditev se je svetnici Nuški Gajšek zdela nesmiselnih. Izpostavila je neusklajenost občinskega predloga z vrtčevskim in poudarila, da je občina obšla večino sklepov odborov, ki so ji naložili, da pred sejo najde kompromisno rešitev z vodstvom Vrtca: »Samovolja je nevaren precedens za javne za- vode. Določati cene brez soglasja vodstva katerega koli zavoda, je nesprejemljivo. Nismo prepričani, da ste določili zadostne cene, že zdaj vemo, da jih bomo čez pol leta ponovno računali. To zame enostavno ni dobra rešitev.« Tudi Andreja Lazarja je zmotil občinski predlog, predvsem v tistem delu, kjer se predvideva znižanje stroškov prehrane. »Ko smo ravnateljico na odboru vprašali, ali znižanje stroškov pomeni slabšo kakovost hrane, je odgovorila, da absolutno da. Zame je to slaba poteza, sem pa vsekakor to, da ceno potrdimo, drugače Vrtec ne more več normalno delovati.« Miša Pušenjak je poudarila, da so svetniki v nemogočem položaju in da ne vedo, komu verjeti. Cene v Vrtcu Ptuj so se dvignile,a manj, kot je predlagalo vodstvo. Obveljal stroške prehrane in materialne stroške. Skrbi jo predvsem ravnateljičina trditev, da s ceno, ki jo je predlagala občina, Vrtec ne more preživeti. Štefan Čelan je spomnil občinsko upravo na lanskoletno odločitev, da se cene ne dvigujejo, kar je, kot je dejal, pripeljalo do sedanjega stanja. »Če bi lani cene dvignili, bi se zdaj pogovarjali le še o triodstotnem povišanju, danes pa govorimo o 5 do 8 % višjih cenah. Ne predstavljam pa si, kako bomo varčevali pri didaktičnih igračah. Bomo otroke zaprli v igralnice in naj bodo nekreativni? Po mojih informacijah predlagana občinska cena z ravnateljico ni usklajena, vsi pa vemo, da cena mora biti sprejeta,« je med drugim dejal Čelan. Načrt, da se izvede analiza cene, je po njegovem mnenju dober, a je poudaril, da je pri tem nujno treba upoštevati tudi standarde in kakovost. Na vse pomisleke svetnikov je Senčar odgovoril z besedami, da so iz cene le odšteli tisto, kar vanjo ne sodi (počitniške kapacitete, Veseli december, stroški odvetniških storitev, malica za Destrnik, Trnovska vas • Kljub prepovedi več težkih tovornjakov Predpise kršijo predvsem tuji vozniki tovornja Na regionalni cesti od Ptuja proti Lenartu se je ponovno povečala gostota tovornega prometa. Več naj bi bilo tudi težkih tovornjakov, pa čeprav Skoraj ne mine seja destrniške-ga občinskega sveta, da kateri izmed svetnikov ne bi opozoril na vse bolj neznosen tovorni promet po že tako prometno obremenjeni regionalni cesti. Na večjem delu ceste (odcep Rogoznica-Se-narska), ki povezuje Ptuj z Lenartom mimo Destrnika in Trnovske vasi, velja sicer prepoved prometa za tovorna vozila ali skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton. Prometnemu znaku je dodana dopolnilna tabla "dovoljeno za lokalni promet". Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si »Vozijo v skupinah, da je kaznovan le prvi ...« »Promet tovornih vozil se je povečal, predvsem tujih registrskih tablic - Hrvaška, Poljska, Madžarska. Opažamo, da se ti težki tovornjaki vozijo v skupinah po štiri vozila, kar pomeni, da potem v primeru policijske kontrole prvega voznika oglo-bijo, ostali pa jo odnesejo brez kazni. Poleg tovornjakov tujih registrskih tablic je kar nekaj tudi slovenskih tovornjakarjev z razsipnim tovorom (žitarice ipd.) ter odpadnim železom, ki se tako izogibajo plačilu cestnin. Cesta je izredno obremenjena v spomladanskem in poletnem času, ko je povečan tudi osebni promet, a ta ni niti približno tako moteč kot tovorni. Število tovornjakov se je povečalo, pa čeprav so nam ob gradnji avtoceste obljubljali, da tovornega prometa po tej cesti ne bo več. Vse nevarnejša je tudi priključitev na glavno cesto. Cesta je v delu skozi občino Destrnik tudi v zelo slabem stanju, brez pločnikov, vozila tod lahko drvijo kar 90 km/h, sploh ni omejitve hitrosti,« je mnenje občanov strnil destrni-ški občinski svetnik Ivan Zorec, ki sicer živi tik ob omenjeni cesti, v naselju Svetinci. Destrniški župan Vladimir Vindiš večjega problema v tem ne vidi. Po njegovem do porasta števila težkih tovornjakov naj ne bi prišlo. Prepričan je tudi, da vseh tovornjakov, ki se izogibajo Destrniški občinski svetnik Ivan Zorec opozarja, da je regionalna cesta skozi Destrnik brez pločnikov, tovorn odsekih drvijo 90 km/h. petek • 27. januarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 5 še dvigovale v Vrtcu Ptuj. Cene so se tako s 1. januarjem varčevanje na plečih otrok -kar naj bi po- Foto: CG je občinski predlog, ki pa je zarezal v zaposlene ...). »Stroški živil niso spremenjeni, za didaktiko pa namenjamo 60.000 evrov. To je v ceni,« je še zatrdila Andreja Ko-mel, direktorica občinske uprave MO Ptuj. Branko Kumer pa je odvrnil, da izračuni kažejo drugačno sliko, saj iz občinskega predloga jasno izhaja, da se stroški prehrane in materialni stroški nižajo za 10 %. Dodal je še, da je strošek dela zaradi sproščenih napredovanj višji in da je ta sredstva enostavno nekje treba zagotoviti. Spomnil je še, da bo letos predvidoma napredovala J-sku-pina javnih uslužbencev, v kateri so pomočnice vzgojiteljic, kar bo pomenilo dodatno finančno breme. »Kakorkoli, predlog danes moramo sprejeti, če ne, bo nastal še večji problem. To je le začetek plazu, ki nas lahko zasuje,« je bil jasen Kumer. Je Bratuževa dosegla dogovor z Oreškom ali ne? Ves čas seje pa je viselo v zraku vprašanje, ali je Bratuževa res pristala na cene, ki jih je predlagala občinska uprava. Podžupan je namreč ves čas trdil, da so stvari usklajene, da so s tem sledili predlogom odborov in da mestni svet nima zadržkov za sprejetje predloga uskladitve cen. Na drugi strani sta Gajškova in Čelan trdila, da je malo verjetno, da je Bratuževa pristala na tak kompromis. »Strinjala se Obcina: Izvzeli smo le stroške živil, porabljenih za prehrano odraslih »Pri izračunu našega predloga cen smo kot osnovo upoštevali dejansko realizirane stroške živil za otroke za leto 2016 ter prav tako pregledali stroške živil, ki izhajajo iz podatkov bruto bilance za leto 2015 in kažejo podobno stanje. V kalkulaciji cene smo tako v celoti upoštevali vrednost dejansko porabljenega denarja za živila za otroke v letih 2015 in 2016. To pomeni, da je upoštevana nabava živil v enaki količini in kakovosti kot do zdaj. Izračun cen vrtca je kompleksen in ga na Mestni občini Ptuj natančno poznamo. Cena je sestavljena iz stroškov dela, stroškov materiala in storitev ter stroškov živil za otroke. Navedbe, da se bo cena slednjih spremenila z 1,85 evra na 1,47 evra in da se bo s tem varčevalo pri kvaliteti pripravljene hrane, so popolnoma neutemeljene, saj s ceno ne posegamo na področja javnih naročil in sklenjenih pogodb za nabavo živil, ki jih ima Vrtec Ptuj sklenjene z dobavitelji. Razlika pomeni zgolj popravek, saj smo iz predloga cene, ki ga je podal vrtec, izvzeli stroške živil, porabljene za prehrano zaposlenih. Stroški živil za pripravo prehrane zaposlenih se v skladu z zakonodajo pokrivajo iz drugega vira,« so pojasnili na ptujski občini. / je pogojno, dejala je le, da sprememba cene v vsakem primeru mora biti sprejeta, sicer bomo priča kolapsu,« je poudarjala Gajškova, ki je dogajanje videla kot osebni obračun, ki poteka na plečih otrok in njihovih staršev. Po končani seji smo se o dogajanju na mestnem svetu pogovarjali z Bratuževo. Za naš časopis je dejala: »Strinjala sem se, da predlog nedvomno mora biti sprejet, a sem vztrajala, da se občina sočasno zaveže, da bo realno izračunala materialne stroške. Moj interes ni, da se cene povišajo in da se starše še bolj obremeni. Želim le, da so stvari primerno ovrednotene, ne pa da se varčuje pri prehrani otrok. Ne borim se zase, ampak za to, da ne vzamejo otrokom. Glede neusklajenih predlogov med MO Ptuj in Vrtcem Ptuj sva s podžupanom dorekla, da se bo znižanje materialnih stroškov in stroškov živil za otroke zagotovo pokazalo v petih mesecih, zato bo MO Ptuj pristopila h korekciji cen programov. Ta dogovor pomeni kompromis za rešitev trenutne težke situacije Vrtca in ne pomeni, da se s predlogom MO Ptuj strinjamo. Ne nazadnje je bilo tudi na več odborih sprejeto, da morata vrtec in občina do seje mestnega sveta najti srednjo pot in sprejemljiv predlog za obe strani." Eno izmed rešitev je predlagala tudi Gajškova, ki je dejala, da če občina želi prisluhniti staršem, to lahko stori: „Stvar politične volje je, da se v proračunu zagotovijo dodatna sredstva za neposredno financiranje in nižanje stroškov na položnicah za starše. Ta predlog je še vedno na mizi." Kljub vsej razpravi in načrtu nekaterih svetnikov, da ob sprejetju občinskega predloga vložijo amandma k temu predlogu (a ker niso imeli potrebnih podatkov, tega niso storili), so mestni svetniki občinski predlog potrdili. Predvidoma pa bodo o cenah v ptujskem Vrtcu ponovno govorili aprila in malo verjetno je, da jih tudi takrat ne bodo povišali. Dženana Kmetec v I v Foto: Črtomir Goznik Napredovanja delavcev kompenzirali s stroški prehrane otrok? Ravnateljica Vrtca Božena Bratuž o sprejetem predlogu uskladitve cen in tem, da ni bila vabljena na sejo, pravi: „Žal ugotavljam, da so merila zelo različna in očitno tudi prikrito šikanozna. Medtem ko je MO Ptuj ocenila, da je nujno zagovarjati višje cene za odvoz odpadkov in še katero temu podobno storitev in da je zato treba povabiti direktorje, se nikomur ni zdelo umestno, da bi tudi predlog vrtca lahko kdo zagovarjal. Tako sem bila tudi na srečanja odborov povabljena le telefonsko, da sem imela možnost predstaviti naše izračune in pojasniti, kaj pomeni za vrtec predlog MO Ptuj. Žal na sejo mestnega sveta nisem bila povabljena ne telefonsko in ne pisno. Pred zasedanjem zadnjega odbora me je gospod Orešek povabil na pogovor in predlagal, da bi bilo dobro, da bi se strinjala s predlogom MO Ptuj, saj se zaveda, v kakšni situaciji je vrtec, in da če se strinjam, daje svojo besedo, da bo MO Ptuj pristopila h korekciji cen, če te ne bodo pokrivale vseh stroškov. Strinjala sva se torej v stališču, da je nujno treba sprejeti ceno s 1. januarjem, ker se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da bo v vrtcu kolaps, saj s cenami, ki trenutno veljajo, ne zberemo potrebnih sredstev. Dodati je treba še to, da bo učinek cen, sprejetih s 1. 1. 2017, učinkoval šele marca." V zvezi s ceno programov, ki jo je določila MO Ptuj, Bratuževa pravi, da je občina upoštevala vse pridobljene pravice delavcev, ki so jih pridobili s 1. 12. 2015, a so jih zaradi velikega dviga kompenzirali z nižjimi materialnimi stroški in stroški živil za otroke. „Le-te je Občina ocenila na osnovi izjemno zaostrenega poslovanja v letu 2016, ko Vrtec s ceno programov ni pokrival vseh pravic delavcev in so se te pokrivale s presežkom prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Prav je, da se delo vrtca oceni in ovrednoti pravilno in v skladu s sprejetim programom dela ter veljavno zakonodajo, standardi in normativi. Za zaščito mladih družin pa ima lokalna skupnost več možnosti, kako pomagati, da družinski proračuni niso preveč obremenjeni." kov ti na večjem delu omenjene ceste ne smejo voziti. jakarji (tudi tisti, ki po njej sploh ne bi smeli voziti), pa lahko na določenih plačilu cestnin, ne bodo mogli ustaviti. Potrč: »Vsako tovorno vozilo pomeni povečano nevarnost za otroke« Da je na omenjeni cesti res opaziti tovornjake, pritrjujejo tudi v sosednji občini Trnovska vas, kjer pa tudi pravijo, da do večjega porasta naj ne bi prišlo. Stanje ocenjujejo kot vzdržno. »Da bil tovorni promet zelo povečan, ne bi mogel trditi. Res je, da se videvajo posamezna tovorna vozila, vendar je težko reči, ali se upravičeno peljejo po tej regionalni cesti ali ne. Glede na stanje, kakršno je bilo ob gradnji avtoceste Mari-bor-Pince, je sedaj vzdržno. Čisto brez vsakega tovornega vozila pa po moje ne bo nikoli, saj je to regionalna cesta R1. Glede na pavšalno oceno se po tej cesti vozijo tovorna vozila za dostavo, možno je tudi, da iščejo bližnjico svojih sedežev firm, katero pa se seveda tudi izogiba plačilu cestnine, a s temi naj uredi policija,« je dejal direktor občinske uprave v Trnovski vasi Jože Potrč in še dodal, da nekih pritožb občanov zaradi povečanega tovornega prometa ni bilo: »Nimam prave ocene, kdaj naj bi bil tovorni promet najpogostejši, ker gre za posamična tovorna vozila. Kolon tovornih vozil ni. Skratka mislim, da je življenje ob tej cesti zaradi tovornih vozil znosno, vsako tovorno vozilo pa res pomeni povečano nevarnost za otroke«. Je pa prav tako kot naš destr-niški sogovornik izpostavil povečan osebni promet v času turistične sezone: »Res pa je, da se v času turistične sezone zelo poveča osebni promet po tej cesti z vozili tujih registracij (Slovaki, Čehi, Poljaki), ki gredo na dopust na hrvaško obalo in se tako izognejo plačilu cestnine.« Direkcija: V Gočovi v povprečju 106 težkih tovornjakov na dan Z vprašanji o gostoti tovornega prometa in deležu težkih tovornjakov smo se obrnili tudi na Direkcijo RS za infrastrukturo, kjer Niti ene prijave zaradi tovornih vozil Kot so sporočili z Mestne občine Ptuj, v letu 2016 niso prejeli nobene prijave v zvezi z gostejšim prometom tovornih vozil na cesti med Ptujem in Lenartom, prav tako pa tovornega prometa na navedeni državni cesti niso nadzirali. Vodja medobčinskih redarjev Robert Brkič ob tem še dodaja, da ob rednih nadzorih glede drugega dogajanja, povezanega s prometno varnostjo, ali v času vožnje v druge občine na državni cesti pogosteje opažajo nadzor prometa policistov Policijske postaje Ptuj. so dejali: »Na cesti R1-229, odsek 1286 Rogoznica-Senarska velja prepoved vožnje za težka tovorna vozila (nad 7,5 ton največje dovoljene mase), razen za lokalni promet. Tranzit težkih tovornih vozil med Ptujem in Lenartom mora potekati po avtocesti. Za nadzor nad upoštevanjem prometne signalizacije in morebitno kaznovanje kršiteljev je pristojna policija. Po pregledu podatkov iz avtomatskega števca prometa na omenjeni cesti ugotavljamo, da je število težkih tovornih vozil v za- dnjih petih letih približno enako. V lanskem letu se je število težkih tovornih vozil glede na prejšnja leta v povprečju povečalo za pet vozil na dan. Delež težkih tovornih vozil v skupnem prometu je relativno majhen (približno 3 %).« Sicer pa je po podatkih Direkcije na odseku Gomilci-Se-narska na števnem mestu Gočova pri Sveti Trojici povprečen letni dnevni promet lani znašal 3467 vozil, od tega 106 težkih tovornjakov. Monika Levanič 6 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. januarja 2017 Slovenija • Evropski projekti čezmejnega sodelovanja, program Interreg Podravju doslej samo drobtinice Lokalne skupnosti, poslovni subjekti, javni zavodi, institucije, interesna združenja, nevladniki ter druge asociacije z določenih partnerji z druge strani državne meje kandidirajo za sredstva iz programov Interreg - povezovanje Slovenije s Hrvaško, Avstrijo, Na programu Interreg Slovenija - Avstrija bo v finančnem obdobju 2014-2020 na voljo nekaj manj kot 45 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), na programu čezmejnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška 46, Slovenija - Madžarska 15 in na programu Slovenija - Italija 78 milijonov evrov. Prvi projekti programov Interreg so zeleno luč za sofinanciranje z evropskimi sredstvi dobili v lanskem letu. Nekaj denarja iz naslova Interreg bo predvidoma prišlo tudi v podravsko okolje. A v primerjavi s Pomurjem zaenkrat bore malo. Vse priložnosti sicer niso zamujene, saj bodo roki za oddajo projektnih vlog še razpisani. Pomurci so recimo na prvem roku za oddajo vlog na programu Interreg Slovenija -Avstrija kot projektni partnerji, v enem primeru tudi vodilni, uspeli z vrsto projektnih predlogov. Sredstva ESRR za raziskovalno dejavnost, varstvo okolja in izboljšanje institucionalnih zmogljivosti bodo pridobile nekatere pomurske izobraže- valne, kulturne, raziskovalne in naravovarstvene ustanove, zbornice in druge organizacije. Med temi so: Razvojni center Murska Sobota, Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Murska Sobota, Pomurski tehnološki park, USOL - podjetje za razvoj, proizvodnjo in inženiring, Ljudska univerza Murska Sobota, Javni zavod Krajinski park Goričko, Pomurski muzej Murska Sobota, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, podjetje Vodovod sistema B in Kmetijsko-gozdarski zavod Murska Sobota. Ptuj in Maribor v primerjavi s Pomurjem porazno Medtem ko je kar 11 pomurskih organizacij soudeleženih v projektih, ki bodo podprti z evropskim denarjem in so za njih že podpisane pogodbe, pa je ptujsko območje na tem istem razpisu oziroma na njegovem prvem razpisnem roku pobralo dobesedno samo drobtinice. Na programu Interreg Slovenija - Avstrija sta kot partnerja pri izbranih projektih soudeležena le ZRS Bistra Ptuj in E-zavod Ptuj. Tudi Maribor se glede na velikost območja, kot drugo največje slovensko ter univerzitetno mesto, ni odrezal bistveno boljše od Ptuja. Iz Maribora so pri odobrenih projektih kot partnerji soudeleženi Štajerska gospodarska zbornica, Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, Zavod za inovativnost in podjetništvo Maribor, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru, Univerza v Mariboru, Razvojna agencija Slovenske gorice in občina Hoče-Slivnica. Svetli točki: Lenart in Slovenska Bistrica V primerjavi s programom Slovenija - Avstrija je bilo Podravje uspešnejše na razpisu čezmejnega sodelovanja s Hrvaško. Vendar ponovno ne ustanove in organizacije z območja regijskih središč Ptuja ali Maribora, temveč sta se kot nosilki prijavljenih projektov izkazali občini Lenart in Slovenska Bistrica. Na prvem razpisnem roku so odobrili pet projektov, od tega dva za območje Po-dravja, dva za območje Primorske in nacionalnega, ki je tudi prejel največ denarja - 3,5 od razdeljenih 4,6 milijona evrov. 3,5 milijona evrov evropskega denarja iz programa Interreg Slovenija - Hrvaška se namenja za projekt obvladovanja poplavne ogroženosti v čezmej-nih porečjih. Nosilec projekta so Hrvaške vode, partnerji pa slovenske in hrvaške državne ustanove, ki delujejo na področju okolja. Med slovenskimi so to Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje in Direkcija RS za vode. Kot rečeno sta bili na razpisu za program Slovenija -Hrvaška v vlogi vodilnih partnerjev uspešni dve podravski občini. Občina Lenart vodi Pri pregledu na razpisih odobrenih vlog dveh največjih občin v podravski Ptujskega in Dravskega polja ter večine občin Slovenskih goric. Ne samo, sredstva, ni občin z območja Spodnjega Podravja, tudi drugih, za regijo gospodarskih, naravovarstvenih, kulturnih, zdravstvenih ... Makole • Od pobude do začetka projekta minilo deset let Bodo krajani Pečk vendarle dočakali krožišče? Direkcija za infrastrukturo je po desetih letih, odkar je občina podala pobudo za ureditev ceste, pristopila k projektu gradnje krožišča v kraju Pečke v občini Makole. Vrednost investicije znaša 1,6 milijona evrov, gradbena dela naj bi začeli prihodnje leto. Na direkciji so povedali, da investicijski projekt zajema gradnjo pločnikov z avtobusnim postajališčem, gradnjo krožnega križišča (na državni cesti Maj-šperk-Poljčane in lokalni cesti proti Slovenski Bistrici) ter sanacijo mostu čez reko Ložnico. Vrednost investicije znaša 1,6 milijona evrov, od tega naj bi občina prispevala približno 280.000 evrov, direkcija pa 1,3 milijona evrov. »V letošnjem letu nameravamo pridobiti vsa potrebna zemljišča (parcelacijski načrt je v izdelavi) ter obnoviti Foto: Langerholc Foto: Simon Zobovič Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si vsa potrebna soglasja na izdelano projektno dokumentacijo. Gradbena dela se bodo pričela predvidoma spomladi 2018, projekt pa bo zaključen predvidoma spomladi 2019,« so še pojasnili. Kdaj se bo nadaljevala gradnja v Kidričevem Ob tem nas je zanimalo, kako daleč so z gradbenimi deli v Kidričevem, kjer bi moralo biti krožišče na Tovarniški cesti zgrajeno že oktobra lani. »Gradbena dela v križišču v Kidričevem so zaradi zemljiških pravnih zapletov z bivšim lastnikom zemljišča trenutno zaustavljena, zato trenutno še ni znano, kdaj se bodo dela nadaljevala,« so odgovorili z direkcije. Mojca Vtič Ptuj • Muzejsko leto 2016 v številkah Muzej v krempljih držav Ko ob začetku nekega leta ocenjujemo lanskoletno delo, je lepo slišati, da ni konferenci vodstva Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Žal grdo senco Lansko leto je na vodstveni stolček Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož sedel novi direktor, dr. Aleksander Lorenčič, in čeprav so mnogi menili, da bo imel težave, saj mu kolektiv pred imenovanjem ni bil naklonjen (podpirali so drugega kandidata), se je zgodilo drugače: kolektiv ga je sprejel in tudi mestna občina se je sprijaznila z njim, če ga že ni vzela za svojega ... Ob omembi muzeja naša prva misel poleti na grajski kompleks. Ta je v lasti države, ptujski muzej ga ima v upravljanju. In država je neprijazna mačeha, ki si s svojo lastnino marsikdaj ne ve kaj početi, saj pritekajo državna sredstva po kapljicah, vsako vzdrževalno delo na grajski stavbni dediščini pa bi zahtevalo vsaj reko, če že ne veletoka. Težava je tudi v tem, da če se želijo na Ptuju česarkoli lotiti - od temeljitejših posegov v poslopja do urejanja krajine -, potrebujejo konservatorski načrt. In s tem ministrstvo za kulturo krepko zamuja; sedaj je obljubljeno leto zanj 2018. Kljub temu so lani na gradu uspeli urediti leta 2015 po- rušeni del obzidja, a žal se tudi preostalemu delu ne piše lepša usoda in bo potreben sanacije. Enako kot del strehe. Druga velika črna senca je ptujsko arheološko bogastvo, »varno skrito« pred očmi strokovne in laične javnosti. Prav žalostno je, je med drugim omenil direktor, ko te iz tujine pokličejo strokovnjaki, ki bi želeli preučiti kak del ptujskih arheoloških zakladov, pa jih moramo zavrniti, saj do njih ne morejo priti. Arheološki muzej ni samo ptujska problematika, pač pa nacionalna. Lokacijo za bodoči muzej so v PMP-0 na pobudo mestne občine izbrali (Muzejski trg 2,2a in 2b - bivša Muzejsko leto 2016 in načrte za 2017 so predstavili (od leve) bibliotekar službe muzeja. petek • 27. januarja 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 obmejnih območij lahko skupaj s projektnimi Madžarsko in Italijo. Foto: Črtomir Goznik regiji, Maribora in Ptuja, ne najdemo. Kot tudi ne občine Ormož, občin da med upravičenci, ki bodo za prijavljene projekte prejeli evropska pomembnih ustanov ni med njimi. Na primer: izobraževalnih, razvojnih, projekt Detox, za katerega so jim odobrili 772.000 evrov evropskih sredstev. V projekt so vključeni Mestni muzej Va-raždin, Turistično združenje Varaždinske županije, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor ter občine Vinica, Donja Voca, Sv. Andraž in Sv. Ana v Slovenskih goricah. Cilj projekta je nadgradnja turistične ponudbe z oživitvijo etno turizma in prikazom tradicionalnih običajev ter življenja nekoč. Občina Slovenska Bistrica je vodilni partner projekta Enjoyherita-ge, za katerega bodo skupaj s partnerji pridobili dober milijon evrov evropskih sredstev. Projektni partnerji so občine Ozalj, Krapina in Vrsar, Javni zavod za upravljanje z zaščiteno naravo Krapinsko-zagorske županije, Javni zavod Park narave Žumberak - Samoborsko gorje, Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Zavod RS za varstvo narave ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije. Pomurci uspešni tudi na razpisih Slovenija -Madžarska Za program Interreg Slovenija - Madžarska so doslej odobrili šest projektov, za katere bodo namenili 6,6 milijona evrov sredstev ESRR. Za projekt s področja turizma Gre- en Exercise bodo prijavitelji prejeli 880.000 evrov. Nosilni partner prihaja iz Madžarske, slovenski partnerji v projektu so Javni zavod Krajinski park Goričko, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota ter občini Šalovci in Moravske Toplice. V minulem tednu je Odbor za spremljanje, ki odloča o sofinanciranju projektov, na zasedanju na Madžarskem odobril projektne vloge, ki so prispele na drugi rok javnega razpisa. V skupnem znesku 5,7 milijona evrov bodo sofinancirali pet projektov. 1,9 milijona evrov iz ESRR bodo namenili za projekt izoblikovanja skupne kolesarske turistične destinacije za integracijo z železno zaveso razdeljenega obmejnega območja Slovenije in Madžarske. Vodilni partner pri projektu je madžarska županija Zala. V znesku 1,7 milijona evrov bo sofinanciran projekt za razvoj in promocijo turistične dejavnosti, pri katerem nosilni partner prav tako prihaja iz Madžarske (županija Vas). Evropska sredstva bosta prejela še projekta Escape - Pobeg iz zgodovine v prihodnost, po poti strpnosti (821.000 evrov, vodilni partner občina Apače) ter Go in nature - gradnja in obnova turistične infrastrukture v zavarovanih območjih Nature (939.000 evrov, vodilni partner Mestna občina Murska Sobota). S 350.000 evri evropskega denarja bo podprt tudi projekt Pravi poklic za razvoj regije, ki ga vodi Pomurska gospodarska zbornica. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Razdelili že skoraj četrtino evropskega denarja, Podravje pa še vedno »na suhem« »Vsake tri mesece se vlada seznani s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020, v okviru katere je Slovenija do leta 2023 upravičena do dobrih treh milijard evrov. V obdobju januar 2014-september 2016 je bilo potrjenih za dobrih 715 milijonov evrov projektov, programov in javnih razpisov oziroma 24 odstotkov razpoložljivih sredstev (EU del). O tega je bilo za nekaj več kot 591 milijonov evrov oziroma 20 odstotkov podpisanih pogodb, iz državnega proračuna je bilo izplačanih več kot 37 milijonov evrov, kar predstavlja 1,2 odstotka razpoložljivih sredstev. Povračila iz evropskega proračuna še niso bila realizirana. Zahtevke za odobrene projekte za zdaj zalaga slovenski proračun z 90 milijonov evrov avansa, ki ga je Slovenija (tako kot tudi druge države članice) prejela od Evropske komisije ob odobritvi operativnega programa za obdobje 2014-2020. Ko bo država zaključila z akre-ditacijo sistema izvajanja, bodo v Bruselj posredovani prvi zahtevki za povračilo sredstev, v naslednjem koraku bo slovenski proračun realiziral prve prilive iz blagajne EU iz naslova evropske kohezijske politike,« navajajo na Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. nih financ (in lokalnih komisij) so bile opravljene vse začrtane naloge, pa še kakšna zraven, kot smo to lahko slišali na nedavni tiskovna »vse opravljene naloge« meče dejstvo, da najpomembnejše niti niso bile načrtovane ... Kombinatova stavba z okolico), a projekt bodo premaknile z mrtve točke finance, ne razne županove in druge komisije. (In najbrž bo težko kaj storilo tistih 5 tisoč evrov, ki jih v letošnjem letu za idejno zasnovo muzeja namenja MO; ali pa praskanje in premetavanje zemlje po Panorami; op. JŠ) Tudi številke pripovedujejo svojo zgodbo Oba, direktor A. Lorenčič in bibliotekar Martin Šteiner, sta na tiskovni konferenci predstavila delo muzeja tudi v številkah. Tako so v ptujskem delu Foto: Črtomir Goznik Martin Šteiner, direktor Aleksander Lorenčič in Metka Stergar iz pedagoške muzeja med drugim lansko leto pripravili 13 občasnih razstav, šest medinstitucionalnih razstav, gostovali so v Zadru, pomanjkanje arheološkega razstavišča so poskušali nadoknaditi z manjšimi razstavami Vitrina meseca, redno so pripravljali predavanja ... Izdali so 16 različnih publikacij; med njimi posebej izstopajo monografija o Albinu Lugariču, drugi zvezek Minoritske zbirke in publikacija, izdana ob srečanju kulturne dediščine v Ptuju. V Ormožu je bilo devet lastnih razstav in dve gostujoči, 23 dogodkov za otroke, sedem za odrasle, izdali pa so tudi tri zbornike. Veseli so, da je muzej obiskalo več kot 65 tisoč obiskovalcev. Kot zanimivost omenimo, da so opazili, da se pri obiskovalcih pokažejo posledice mednarodne begunske krize in nevarnosti terorizma. Turisti se namreč odločajo za obisk bližnjih in varnih držav. Tako je v letu 2016 za 77 odstotkov porasel obisk Avstrijcev, za 30 odstotkov Italijanov, 12 odstotkov Madžarov in kar 95 odstotkov Hrvatov. (Spomnimo se: v lanskem statističnem poročilu smo zapisali: »Če smo že pri sosednjih državah - morda ste se vprašali, kje pa so sosedje Hrvati. Zelo zelo daleč zadaj, na 60. mestu; več obiskovalcev je iz ZDA kot iz Hrvaške.« Tokratno poročilo govori drugače. In v letu 2016 Američanov ni med deseterico.) Delo z mladimi od vrteških do študentskih let je predstavila Metka Stergar ter poudarila posebno skrb za organizirane skupine mladih in za družine, domena muzejske pedagoške službe pa je tudi predstavitev na internetnih družbenih omrežjih. Veseli so, da so prireditve za otroke (12 muzejskih vikendov, šest delavnic, dve lutkovni predstavi) brezplačne, pa tudi tega, da so imeli za 20 odstotkov povečan obisk. In kaj pripravljajo v muzeju v letu 2017? Med večjimi dogodki (ki so jih odobrili ministrstvo za kulturo in lokalne skupnosti) omenimo pripravo razstave in izdajo monografije, vezane na delo orglarskega mojstra Janeza Frančiška Janečka, novo postavitev predstavitve srednjeveškega slikarstva in kiparstva 14. in prve polovice 15. stoletja, peti del zbornika Pokrajinskega mu- zeja, arheološki katalog, odkup novega glasbenega eksponata - violine goslarja Blaža Demšarja, odkup slike Marjana Remca, obdelava gradiva arheološkega najdišča v dominikanskem samostanu, pričakujejo, da bo odmevna razstava Ptujski vinski trgovci in vinogradniški delavci prve polovice 20. stoletja, načrtovana je fotografska razstava Najlepši nad mestom pa je ptujski grad, junija pride v goste za-darski muzej antičnega stekla, Štajerski TEDNIK www.tednik.si s ■ ■Stajerskitednik Stajerskitednlk na likovnem področju bodo v Miheličevi galeriji in Salonu umetnosti proslavljali jubileje: 120. obletnica rojstva Janeza Mežana, 110. Franceta Miheliča in 90. let Rozine Šebetič, v letu 2017 pa obiskovalce čakajo še številni likovni in drugi projekti. jš DARS SVETUJE: V VOZILU NAJ BO POZIMI ALI V ZIMSKIH RAZMERAH V REZERVOARJU NAJMANJ 50 % GORIVA. OB ZASTOJIH, NESREČAH ALI PODOBNIH NEVSECNOSTIH BO MORAL MOTOR MORDA DELOVATI DALJ ČASA. UPOŠTEVAJTE TUDI VEČJO PORABO V ZIMSKIH RAZMERAH. Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah. 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2017 Kidričevo • V Talumu praktičen prikaz poklicev Priložnost za tehnične poklice V kidričevskem Talumu so minulo soboto pripravili dogodek za učence zaključnih razredov osnovnih šol - praktičen prikaz poklicev. Talum kot eden največjih zaposlovalcev v podravski regiji želi na tak način deficitarne tehnične poklice s področij strojništva, metalurgije in elektrotehnike približati mladim. 2 obiskom so v Talumu zadovoljni. Dogodek, ki so pripravili že šesto leto zapored, je privabil okrog sto obiskovalcev. »Z aluminijem ustvarjamo prihodnost, se glasi naš slogan. To niso zgolj besede, temveč se za njimi skriva močna vsebina. Na letni ravni se poraba aluminija v svetovnem merilu povečuje za štiri, pet odstotkov. Je traj-nostna kovina, saj jo je možno vedno znova reciklirati. 2ato smo prepričani, da bo aluminij pisal prihodnost. Ne samo tovarne Talum, ampak tudi podobnih v svetu,« je v svojem nagovoru navzočim na dogodku povedal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič in v nadaljevanju izpostavil še pomen kadrov za uspešno delovanje družbe. »Sodelavci ustvarjajo podobo te tovarne. Ker razmišljamo o tem, kdo bodo tisti, ki bodo podobo tovarne ustvarjali jutri, načrtno organiziramo tovrstne kadrovske aktivnosti, kot je današnja. Mladi ste potencial za prihodnost. S svojo mladostno energijo, ustvarjalnostjo in načrtnim delom boste lahko spreminjali in nadgrajevali naše poslovne in proizvodne procese. Že vrsto let se intenzivno ukvarjamo s promocijo deficitarnih poklicev, zanje razpisujemo kadrovske štipendije, pa žal še vedno ni odziva, kot bi ga pričakovali. Povezujemo se s srednjimi šolami. Vendarle pa menim, da v končni fazi rezultat vseh V naslednjih desetih letih nameravajo v Talumu kader pomladiti, tudi zaradi upokojevanja starejših sodelavcev. Predsednik uprave Marko Drobnič napoveduje, da bodo tehniške profile zelo, zelo potrebovali. vloženih naporov in povezovanja, da mlade vzgajamo v smeri tehničnih poklicev, ne bi smel izostati.« Po prvih ocenah je dogodek, ki je potekal že šesto leto, v kidričevsko tovarno privabil približno sto obiskovalcev. »Namen je, da mladim predstavimo tehnične poklice, širimo njihovo prepoznavnost. Sprehodili smo se skozi poslovni enoti Ulitki ter Talum servis in inženiring. Učenci so nekatera dela tudi preizkusili. Lahko so varili, odstranjevali srhe z ulitka in sestavljali pesto, za spomin pa domov odnesli kakšen izdelek ali gravirano rondelico. »V prihodnjih treh letih bomo v Talumu beležili kar nekaj naravnega kadrovskega odliva. Okrog 120 naših sodelavcev se bo upokojilo, kar pomeni, da bomo zaposlili kar nekaj novih kadrov. Zaposlovali pa ne bomo samo zaradi naravnega odliva, temveč tudi zaradi širitve dejavnosti,« je poudaril Dušan Skledar iz Talu-move kadrovske službe. Zbrane na dogodku sta nagovorila ravnatelja strojne in elektro ter računalniške šole Ptuj Bojan Lampret in Rajko Fajt. Prvi je poudaril, da je koalicija med ptujskimi tehničnimi šolami in Talumom močna, zato se mladi za izobraževanje in nadaljnjo zaposlitev naj ne bi smeli bati. Ravnatelj Fajt je dodal, da ga veseli, ker mladi vse bolj prepoznavajo, da imajo tehnični poklici prihodnost. V Talumu bodo praktičen prikaz poklicev pripravili tudi ta konec tedna, v soboto, 28. januarja, ob 9. uri. Mojca Zemljarič Slovenija, Podravje • Prednosti in slabosti zakona Vajeništvo: kdo bo Pripombe gospodarstvenikov, povezane s slovenskim šolskim sistemom, 2017/2018 postopno začeli vključevati vajeništvo v šole, najprej v štiri in porazdelitvi odgovornosti med delodajalcem, šolo in vajencem - pa Ta mesec je vlada sprejela predlog zakona o vajeništvu, ki naj bi izobraževanje mladih približal potrebam delodajalcev, kar je možno le z vzpostavitvijo še tesnejše povezave med obema sistemoma. »Namen zakona je, da vzpostavimo čimprejšnjo poklicno socializacijo mladih. Vajeništvo je izjemno pomemben projekt, s katerim iščemo nove možnosti in priložnosti v luči zaposlovanja mladih in tudi izobraževanja in usposabljanja na način, ki je čim bližji trgu dela in potrebam delodajalcev,« pravi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Mako-vec Brenčič. Prve vajence bodo septembra letos poskusno vključili v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja: oblikovalec kovin - orodjar, kamnosek, mizar in gastronom-hotelir. Postopno nameravajo vajeništvo z leti uvajati še v druge programe. „Kot določa zakon, bo imel vajenec status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. Vključitev v vajeništvo po predlogu zakona ni obvezna ne za delodajalce ne za dijake. Vključeni bodo tisti delodajalci, ki bodo imeli prosta vajeniška delovna mesta in bodo za izvajanje vajeništva izpolnjevali vse zahtevane pogoje," pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu. Po njihovi oceni se bo v treh letih skupno v te programe vključilo okrog 600 vajencev. Delavec naj bo .. Vajeništvo naj bi imelo pozitivne učinke tudi na zmanjšanje števila brezposelnih mladih. „Glede zahtev po delovnih izkušnjah je pač vedno tako, da bi delodajalci želeli čim boljšega kandidata, ki ima ravno takšne delovne izkušnje, kot jih zahteva njihovo specifično delovno mesto. Običajno pa pomanjkanje delovnih izkušenj ni največja ovira pri zaposlovanju. Sicer pa nekateri programi aktivne politike zaposlovanja ciljajo ravno na možnosti krajših usposobitev (delovni preizkus in zlasti usposabljanje na delovnem mestu)," je pojasnil Tomaž Žirovnik, direktor ZZRS - Območna služba Ptuj, kjer je bilo 31. 12. 2016 prijavljenih 992 brezposelnih mladih do 29 let (leta 2015 pa 1143). Razmerje šola - vajenec -delodajalec Sredstva za projekt pilotne izvedbe vajeništva, ki je v pripravi, sofinancirata ministrstvi za izobraževanje in gospodarski razvoj ter Evropski socialni sklad, namenjena pa bodo usposabljanje mentorjev v podjetjih, sofinanciranje stroškov za nagrade vajencev in mentorja v podjetju, pripravo programov in sofinanciranje stroškov varovalnih sredstev, prevoza in prehrane za vajenca. Ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret pravi, da je še kar nekaj stvari nedorečenih. Poudarja, da tudi sedanji sistemu omogoča delo preko indivi- F dualnih ali kolektivnih pogodb. „To je pravzaprav možno že sedaj, vse pa je odvisno od pogodbe med dijakom in delodajalcem. Strategija ministrstva, ki namerava sistem vajeništva uvajati najprej le v programe, v katerih je vpis slab, je, da uzakoni to, kar smo že imeli v dualnem sistemu," pojasnjuje Lampret. Odprta dilema: kdo bo plačeval prispevke za delo v času vajeništva Ob tem dodaja, da je največja dilema bila, kdo naj vajencu plačuje prispevke za delo v času, ki ga preživi pri delodajalcu. Ti naj ne bi bili pripravljeni Slovenija • Za oživitev zaraščenih površin 3000 evrov na hektar Podravskim kmetom 3,6 milijona evrov za oživitev zemljišč Kmetijsko ministrstvo ustanavlja poseben fond za sofinanciranje stroškov, ki jih imajo kmetje s čiščenjem grmovja in krčitvijo dreves na kmetijskih površinah v zaraščanju. Kmetje, ki bodo oživili zaraščeno kmetijsko zemljišče, bodo upravičeni do 3000 evrov na hektar. Foto: MZ Do podpore so upravičena vsa tista kmetijska zemljišča v zaraščanju, ki so bila na dan 18. junija 2011 opredeljena kot kmetijsko zemljišče v zaraščanju ter zaraščanje še ni bilo odpravljeno. Teh zemljišč (z rabo 1410) je več kot 12.000 ha. Na podlagi uredbe bo predvidoma enkrat letno objavljen javni razpis. Za leto 2017 se predvideva objava razpisa v višini 300.000 evrov. Najmanjša površina, za katero se dodeli po- Površina potencialnih zemljišč za odpravo zaraščanja lUE I Površina (ha) Lenart 98,4 Ormož 179,6 Ptuj 684,2 Slovenska Bistrica 241,2 Skupaj 1203,4 Vir: MKGP moč, je 0,3 ha, ob tem pa velja, da se lahko za posamezno zemljišče podpora pridobili le enkrat v obdobju desetih let. Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek 3000 evrov na hektar kmetijskega zemljišča v zaraščanju ozi- roma sorazmerno površini, na kateri je bil odpravljeno zaraščanje. Najnižji znesek podpore po tej uredbi znaša 900 evrov na vlogo in največ 15.000 evrov v obdobju treh let. Kmetijska zemljišča, za katere je bila dodeljena podpora po tej uredbi, se morajo uporabljati za kmetijsko dejavnost najmanj naslednjih deset let po izplačilu sredstev. Podpora je namenjena povračilu stroškov, ki so nastali s krčitvijo grmovja in dreves, izravnavo zemljišča ali odstranitvijo kamnitih osamelcev. Upravičenec po tej uredbi je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Minister Dejan Ži- dan je v zvezi z odpravljanjem zaraščanja kmetijskih zemljišč izpostavil: »Na 12.000 hektarjih zaraščenih kmetijskih zemljišč se lahko vzpostavi kakovostna kmetijska proizvodnja. Gre za nov ukrep aktivne kmetijske politike, ki ponovno poudarja varovanje kmetijskih zemljišč.« Glede uredbe pa je povedal, da ta vzpostavlja poseben fond, ki ga bodo lahko posamezni uporabniki zaraščenih zemljišč koristili tako, da se bodo prijavili na razpis in svoja zemljišča usposobili. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič petek • 27. januarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 9 o vajeništvu prevzel (finančno) breme se največ krat nanašajo na pomanjkanje praktičnega znanja dijakov po zaključku šolanja. Tudi zato bodo v šolskem letu srednješolske programe. Nekatera pomembna vprašanja - o statusu in delovnopravnem položaju vajenca ter razmerju ostajajo nerešena. mmtmmimmmmmmmimmimmimmimmii^ \ Velik del sredstev prispeva Evropa „Za prenovo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v okviru katerega je predvidena pilotna izvedba vajeništva, je do konca leta 2021 predvidenih približno 2,7 milijona evrov, od tega 2,1 milijona evrov evropskih sredstev," so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Odprto pa ostaja najpomembnejše vprašanje: kakšna bo porazdelitev odgovornosti med vajenci, šolo in delodajalci, ko teh sredstev ne bo več. '^z^mvmmmmmmmmmvmvmmmmmmm'//. sprejeti tega bremena. „Na srečanju v Portorožu je ministrica dejala, da bo zakon skušal najti kompromisno rešitev. Za zdaj bo to financirala Evropa, a to ni prava pot. V Nemčiji ni pomembno, ali je nekdo dijak ali redno zaposlen delavec, za vsakega v podjetju prispevke plačuje delodajalec," dodaja Lampret, ki je prepričan, da bi moralo ministrstvo najprej rešiti omenjena odprta vprašanja in nato zagotoviti, da bo dovolj delodajalcev, ki bodo pripra- vljeni dijake sprejeti na vajeni-štvo: „Za zdaj to še ni problem, če pa bo država določila, da bo to obveza, se bojim, da se znajo pojaviti težave." V nekaterih programih, za katere izobražujejo v Šolskem centru Ptuj, se redno poslužujejo individualnih pogodb za praktično usposabljanje: izdelovalec kovinskih konstrukcij, kleparji - krovci, gastronom - hotelir ... A očitno je teh pogodb zelo malo: Strojna šola Ptuj jih je v zadnjih dveh letih imela le 12 (dijaki iz programov kleparji - krovci in varilci). Kako mlade ozavestiti, da to niso le „umazana" dela Med izbranimi šolami, ki bodo izvajale pilotni projekt vajeništva v šolskem letu 2017/2018, Šolskega centra Ptuj ni. „Vsekakor pa vajeništvo podpiramo, saj pomeni še tesnejše sodelovanje šole s podjetji. Ker pa je zanimanje mladih za vpis v tovrstne programe (nižje in srednje poklicno izobraževanje) izredno majhno, bo treba prepričati mlade za vpis. Potrebno jih je ozavestiti, kakšni so ti poklici, da v resnici ne gre za umazana dela, ki so slabo plačana," pojasnjuje Darja Harb, v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj, in izpostavlja problem vprašanja statusa in delovnopravnega položaja vajenca ter porazdelitve odgovornosti med delodajalcem, šolo in vajencem. Ne glede na omenjena dvome pa so na ministrstvu prepričani, da so na pravi poti in da bo uvedba vajeništva imela pozitivne učinke: mladi naj bi bili bolje opremljeni s praktičnim znanjem, pot do zaposlitve pa naj bi si s potencialnimi delodajalci utirali že med šolanjem. Vajencu bo pripadala tudi nagrada, ki ne sme biti nižja od 50 odstotkov minimalne plače, določene z zakonom. Dženana Kmetec Težko žonglirate z različnimi obveznostmi? Do 40.000 EUR gotovinskega kredita z odplačevanjem do 12 let, hitro in enostavno. Poslovalnica Ptuj - Qlandia Ormoška cesta 15 02 450 38 90 addiko.si Addiko Bank Kjer je 2+2=4 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. januarja 2017 Hajdina • Tradicionalni koncert ljudskih pevcev in godcev Ze sedemnajsto praznično voščilo s pesmijo V dvorani PGD Hajdina je bilo 15. januarja letos nadvse praznično. Na že 17. tradicionalnem koncertu ljudskih pevcev in godcev S pesmijo v novo leto, ki so ga pripravili Ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina, so z ljudsko pesmijo in glasbo voščili vse lepo v novem letu. Na prazničnem odru so se zbrali pevski in siceršnji prijatelji, ki se srečujejo na številnih nastopih med letom. Pred 17 leti pa so se odločili, da bo skupno tudi njihovo vsakoletno praznično voščilo vsem, ki radi prisluhnejo ljudski pesmi in glasbi. Nastopilo je 15 skupin ljudskih pevcev in godcev s Ptujskega, Velike Nedelje, Obreža,Teznega in Tepanja. Na koncu je zadonela še skupna pesem V dolini tihi. Veselo je bilo tudi v družabnem delu letošnjega prazničnega srečanja. Kot sta povedala vodja ljudskih pevcevJanko Kirbiš in predsedni- Hajdinski koledniki v Državnem zboru Predsednik DZ Milan Brglez je 6. januarja letos že tradicionalno sprejel kolednike, ki so tokrat prišli iz KPD Staneta Petroviča Hajdina. Koledniško pesem so prinesli njihovi Ljudski pevci. Kolednikom se je toplo zahvalil za srečo, zdravje in dobro letino, ki so jo s svojo pesmijo prinesli v Državni zbor. Letos pričakuje predvsem dobro zakonodajno letino, ki pa ima, seveda, za vsakogar drugačen pomen. Koledniško sporočilo pa je tisto pravo, saj hkrati govori o novem začetku, obenem pa tudi oživlja ljudske običaje, je dejal. Zbrane je pozdravila tudi poslanka Suzana Lep Šimenko. ^M!JO V NOVO LETO Ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina ca KPD Staneta Petroviča Hajdina Barbara Zajc, so nadvse zadovoljni, da je koncert S pesmijo v novo leto postal tradicionalen in bo že kmalu slavil 20-letnico. Ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina in DU Hajdina pa skupaj pojejo že 24 let, vsako leto imajo okrog 50 nastopov. Toliko nastopov naj bi imeli tudi v letošnjem letu. Janko Kirbiš, Maks Kampl, Metod Matjašič, Tone Zajšek, Janko Letonja, Franc Paternost, Jože Bauman, Stanko Frangež in Franc Koren pravijo, da jim ljudska pesem nadvse veliko pomeni, brez nje bi težko shajali, kot tudi brez nastopov in iskrenega druženja med pevskimi prijatelji. Zelo so ponosni na zlato priznanje OI JSKD Ptuj, ki so ga prejeli leta 2015 na reviji ljudskih pevcev in godcev Pozdrav sosedu. Vsi pa so že tudi prejemniki bronastih, srebrnih in zlatih Maroltovih značk. MG Markovci • Božično-novoletni muzikal Učenci so igrali in peli Pred božičnimi prazniki je na šoli potekala božično-novoletna prireditev, učenci so se predstavili v obliki muzikala s pravim ansamblom ter odličnimi igralci in pevci. Tema je bila božično obarvana, predvsem pa prepredena z močnimi sporočili o vrednotah in načelih, ki imajo ob božičnem času še toliko večji pomen. Dogajanje je bilo postavljeno na dan pred božičem, v čas pričakovanj, dobrih želja, dobrote, hrepenenja in tudi čudežev. Na začetku je bilo razdeljeno v štiri različne in popolnoma nepovezane zgodbe iz vsakdanjega življenja raznolikih ljudi. Nekatere zgodbe so bile žalostne, druge vesele, nagajive, spet tretje bolj resne, vse pa so se na koncu povezale, kar je ob razpletu celotnega dogajanja povzročilo vrsto presenečenj in seveda, kot se spodobi, srečen konec. Koncept in zgodbo si je zamislil učitelj Gregor Zmazek, ki je bil tudi vodja prireditve, pri pripravi scenarija pa so sodelovali še: Janja Hunjet, Jurij Cvitanič, Marjetka Kocuvan, Vida Vajda, Doroteja Kostanjevec in Dragan Mikša. Vsak lik v zgodbah se je predstavil s solistično pevsko točko ali v duetu, zato so bile igralske vloge razdeljene učencem, ki so se v preteklosti pokazali kot odlični pevci ali pa so se izkazali v kakšnih drugih glasbenih vrlinah. Igrali in peli so: Luka Stolec iz drugega razreda, Neža Meglič (tretji razred), Jana Kostanjevec, Mia Pernat (četrti razred), Jan Forštnarič, Kaja Kumer in Jure Letnik (peti razred), Zala Kuko-vec (sedmi razred), Ana Čuš, Zala Stolec, William Venne (vsi trije osmi razred) ter Jan Forštnarič in Eva Ertl iz devetega razreda. Nekatere zgodbe so popestrili še Vita Peklar (osmi razred), Ajda Mikša (sedmi razred) ter Otilija Markovič in Dani Vrtačnik kot dedek in babica. Celotno dramsko dogajanje je bilo povezano s spremljavo izvrstnega šolskega ansambla, ki so ga sestavljali: Maja Čuš (šesti razred), Niko Kostanjevec iz devetega razreda ter Eva Kokot, Lucija Janžekovič, Lea Krajnčič, Kaja Kristovič, Dominika Raušl in Manja Slanič iz osmega razreda. S harmoniko pa je zaključek popestril še Žan Kolednik iz osmega razreda. Pri pripravi programa je tudi letos sodelovala večina učencev naše šole, mentorji so bili njihovi razredniki pa tudi nekateri starejši učenci (Špela Kostanjevec in Taja Lia Vidovič za ples). Glasbene točke so s plesnimi točkami popestrili učenci od prvega do osmega razreda. Da pa je bila pri- reditev še bolj zanimiva, so poskrbeli pevci in pevke mladinskega in otroškega pevskega zbora ter skupina solo pevk pod vodstvom učiteljice Slavice Lajh. Učenci likovnega krožka z mentorico Olgo Zorko so pričarali barvito pravljično scensko ozadje. Ob koncu prireditve se je vsem nastopajočim zahvalil ravnatelj Ivan Štrafela in jim zaželel vse najlepše v letu 2017. Njegovemu voščilu se je s svojim nagovorom pridružil tudi župan občine Mar-kovci Milan Gabrovec. GZ Tednikova knjigarnica Ziveti Morda je od te zime, ki ne pojenja in ne pojenja. Morda je od utrujenosti, ker branje je lahko utrudljivo. Morda je od naveličanosti, ker prebranih je veliko. In potem prekladam knjige sredi zime, pa vsako odložim iz tega ali onega razloga. Razlog je vedno na prvih nekaj straneh. Začnem brati in me ne zanima; enostavno ni mi mar, kaj se bo zgodilo, kaj se je godilo poprej, kdo so ljudje, ki tam na začetku stojijo ali pa počnejo kar nekaj, kar naj bi povleklo bralca naprej. Tečno bralsko stanje, zares tečno! Ampak in na srečo, to stanje ne traja dolgo, kajti kmalu me znova povleče - prva stran, ki nikoli ni zares prva. Tokrat je to bila stran 5: Deset let mlajši sem imel prijetno službo zbiralca ljudskih pesmi. Kot mlad brezglav vrabec sem se potikal med razgretimi polji in obletaval vaške hiše. Kmetje so me pojili z grenkim čajem. Z užitkom sem ga srkal, medtem ko je kotliček vode počival med brazdami v senci drevesa. Skodelica, ki je od zasušenih madežev čaja že skoraj porjavela, je bila vedno polna. Med čajankami na njivah sem trosil neumnosti in tako vaščanom krajšal čas. Dekleta so prihajala, se sramežljivo nasmihala in odhajala. Nekoč sem se z nekim starcem v nasadu melon pogovarjal celo popoldne. Nikoli prej in potem nisem pojedel toliko melon. Moj trebuh je bil napet, zato sem se s polja odzibal kot kakšna nosečnica. Spet drugič sem posedal na verandi hiše neke ženske, ki je ravno postala babica. Pletla je slamnate copate in pela ljudsko Desetmesečna nosečnost... Morda je od zime, da me je prevzelo potikanje po razgretih poljih. Morda je od utrujenosti, da me je prevzela energija mladega brezglavega vrabca. Zagotovo mi je srce poskočilo od podobe zbiralca ljudskih pesmi, ki se je celo popoldne pomenkoval v nasadu melon. In kar vidim ga, tega pripovedovalca, kako se baše s sočnimi melonami, kako beza pečke iz njih, kako grize v bledooranžno meso sadeža, ki ga z obema rokama pritiska k ustom in se izgublja v velikem krhlju melone. In starec in ta naslov ljudske pesmi, Desetmesečna nosečnost ... Zanimivo in vabljivo čtivo, ki prihaja od daleč, seveda - pri nas ni nasadov melon, pri nas ne pijejo grenkega čaja na njivah . Torej: pravkar se navdušujem nad 93. knjigo iz zbirke Moderni klasiki, ki jo od leta 2001 izdaja Cankarjeva založba. Njen naslov je Živeti, njen avtor YuHua (1960) pa prihaja s Kitajske in je, kot je v spremni besedi z naslovom Življenje je lahko močnejše (str. 153 do 162) zapisala prevajalka Natalija Toplišek, eden najbolj branih in pre-vajanih sodobnih kitajskih pisateljev in prejemnik mnogih literarnih nagrad. Objavil je pet romanov, šest zbirk kratke proze in tri zbirke esejev. Preveden je v angleščino, nemščino, ruščino, poljščino, francoščino, italijanščino, nizozemščino, švedščino, madžarščino, hebrejščino, per-zijščino, japonščino, korejščino, malajščino, portugalščino, burmanščino, srbščino in odslej tudi v slovenščino. Leta 1991 je YuHua objavil svoj prvi roman (Krik v pršenju), pričujoči Živeti je izšel leta 1993 in opisuje droben vsakdan posameznika, neznatnega človeka, ki ga tragično zaznamujejo politične spremembe. Slovenskemu bralcu je s tem romanom - med drugim - dano srečanje z drugo kulturo, spoznavanje kitajskega življenja iz prve roke, književno gledanje daleč čez rob evropskega dojemanja, če se lahko tako izrazim. ... A takega človeka, kot je bil Fugui, nisem srečal nikjer. Človeka, ki bi se znal tako ozreti nazaj, tako jasno videti svoje življenje in ga tako sijajno opisati. Znal je mirno motriti svojo preteklost in natančno prepoznati svojo mladostno držo, vedel je tudi, zakaj je tako opešal... Zbirko Moderni klasiki urejata Andrej Blatnik in Aljoša Hralamov, knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo RS ter je bila natisnjena v 500 izvodih. Želim, da bi bili hitro razprodani in prebrani. Liljana Klemenčič Foto: MG Foto: Langerholc Foto: Simon Zobovič Nogomet Mariborčani v Turčijo, Kidričani v Istro Stran 12 Rokomet Slovenija rutinirano med štiri Stran 12 Atletika Pavlovič na 400 m pod 50 sekundami Stran 13 Tenis V reprezentanci za Davi-sov pokal tudi Sven Lah Stran 13 Nogomet Vogrinec prevzel Cirku-lane, Bezjak Apače Strana 14 Športnik leta Najboljša Saša Babšek in Vito Dragič Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiHilajh na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Mina Markovič se je še osmič okitila z naslovom najboljše športnice MO Ptuj. Športnik leta 2016 v MO Ptuj Peter Balta je bil športnik leta MO Ptuj že leta 2013, letos je priznanje prejel drugič. Mina Markovič zvezda stalnica, Peter Balta drugič Ena najstarejših ptujskih prireditev - Športnik leta Mestne občine Ptuj - je letos doživela že 58. izvedbo. Začetki segajo v leto 1958, le enkrat v vseh naslednjih letih ni bila izvedena. Prireditev je med športniki cenjena, med zmagovalci pa so se v zadnjih letih znašli Mina Markovič, Dejan Zavec, Blaž Rola, Peter Balta ... Lansko leto sta najprestižnejši športni priznanji v MO Ptuj prejela Mina Markovič in Dejan Zavec. Med ženskami je naša izvrstna športna plezalka naslov suvereno ubranila tudi letos, pri moških pa se je na vrh zavihtel padalec Peter Balta. Organizatorji prireditve so Zavod za šport Ptuj, Športna zveza MO Ptuj in MO Ptuj. 29-letna Mina Markovič je naslov najboljše osvojila sedmič zapored, skupno pa že osmič. V letu 2016 je sprva napovedala slovo od tekmovanj, a si je po oddihu in plezanju v naravnih stenah kmalu premislila in se znova pridružila karavani plezalcev svetovnega pokala. Glavni cilj sezone pa ni bila obramba naslova najboljše v svetovnem pokalu iz leta 2015, pač pa nastop na svetovnem prvenstvu v težavnosti v Parizu. Z izjemno voljo in motivacijo je odlično opravila zahtevno tekmovanje in na koncu osvojila bronasto medaljo, pred njo sta bili le Belgijka Anak Verhoeven na drugi in Slovenka Janja Gar-nbret na najvišji stopnički. V svetovnem pokalu je Mina na koncu osvojila 5. mesto, na posamični tekmi je najvišje splezala do 2. mesta v avstrijskem Imstu. Peter Balta je najboljši športnik MO Ptuj postal drugič, najboljši je bil že leta 2013. Izreden dosežek je ptujskemu padalcu v dresu slovenske državne reprezentance lani uspel na svetovnem prvenstvu v Chicagu v ZDA, kjer se je v ekipnem tekmovanju kot kapetan ekipe povzpel na najvišjo stopničko in se skupaj s sotekmovalci veselil naslova ekipnega svetovnega prvaka. V ekipi so bili še Uroš Ban, Matej Bečan, Borut Erjavec in Senad Salkič. Med posamezniki je Peter med več kot 100 nastopajočimi osvojil 17. mesto. V svetovnem pokalu je Balta tekmovanje med posamezniki končal na 9. mestu, med ekipami pa je z Elanom Slovenija osvojil 2. mesto. Posebej se je izkazal na tekmi v avstrijskem Thalgauu pri Salzburgu, kjer je v številni mednarodni konkurenci slavil med posamezniki. Za zmagovalcema sta se pri dekletih zvrstili atletinja Veronika Domjan in teniška igralka Tamara Zidanšek, pri fantih pa kajakaš na mirnih vodah Tilen Vidovič in tajski boksar Aleš Golob. V konkurenci ekip sta prvi mesti osvojila Ženski rokometni klub Aklimat Ptuj pri dekletih in Boksarski klub Ring pri moških. Nagrade za najuspešnejše trenerje so prejeli Ivan Puč-ko mlajši (Boks klub Ring), Zlatko Kostanjevec (Strelski klub Ptuj) in Aleš Bezjak (AK Ptuj). Iz atletskega kluba prihajata tudi oba najperspektivnejša mlada športnika MO Ptuj, to sta Maja Bedrač in Žan Viher. Letošnji prejemnik posebnega priznanja za življenjsko delo na področju športa je Damjan Habjanič - prejemnik nagrade za posebne dosežke na področju športa Zgodbo Damjana Habja-niča, ki je v nekaj letih z izjemno voljo prehodil pot od 155 kg težkega navijača do udeleženca newyorške-ga maratona 2016, smo pred kratkim predstavili na športnih straneh Štajerskega tednika. V tem času se je intenzivno ukvarjal s tekom in boksom, iz tega je črpal navdih in moč za premagovanje vseh pre-prek. Ivan Klarič. Že kot otrok se je ukvarjal z nogometom, malim nogometom, rokometom in šahom. Leta 1964 je prišel na Ptuj, kjer se je dogovoril za sodelovanje z Nogometnim klubom Drava. Vzporedno je bil pol leta vratar pri Rokometnem klubu Drava, igral pa je tudi mali nogomet za zelo znano ekipo Interja. Dobro desetletje je bil nato standardni član ptujske nogometne ekipe, ki se je leta 1969 prebila v slovensko ligo in je največji uspeh v tej ligi dosegla leta 1973 s 3. mestom. Klarič je začel leta 1977 delati v Zvezi telesnokulturnih organizacij Ptuj kot sekretar in je dolga leta skrbel za organizacijo različnih športnih tekmovanj. Udejstvoval se je tudi pri Medobčinski nogometni zveze Ptuj, v kateri je skrbel za registracijo igralcev, leta 1979 pa je bil eden ustanovnih članov Društva nogometnih trenerjev. Mnogi ga poznajo tudi kot športnega popotnika in navijača; v zanj značilni opravi je bil prisoten na najrazličnejših športnih dogodkih, kot so olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva v nogometu . V zadnjih letih se je začel ukvarjati z atletiko in se je v letu 2016 kot tekmovalec udeležil svetovnega prvenstva v atletiki za veterane v Perthu v Avstraliji. Joze Mohorič Seznam nagrajencev: - športnica leta: 1. Mina Markovič (športno plezanje), 2. Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj), 3. Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj); - športnik leta: 1. Peter Balta (Aeroklub Ptuj), 2. Tilen Vidovič (Brodarsko društvo Ranca Ptuj), 3. Aleš Golob (Klub tajskega boksa Ptuj); - najuspešnejša ženska ekipa: Ženski rokometni klub Ptuj; - najuspešnejša moška ekipa: Boks klub Ring Ptuj; - najuspešnejši trenerji: Ivan Pučko ml. (Boks klub Ring), Zlatko Kostanjevec (Strelski klub Ptuj), Aleš Bezjak (Atletski klub Ptuj); - zaslužni športni delavci: Klemen Pančur (Ženski odbojkarski klub GSV Zava Ptuj), Miroslav Vindiš (Judo klub Drava Ptuj), Vladimir Sitar (Klub borilnih veščin Ptuj), Darinka Mojzer (Strelski klub Ptuj), Ladislav Sabo (Rokometni klub Drava Ptuj), Jože Pfeifer (Brodarsko društvo Ranca Ptuj), Jernej Finšgar (Kolesarski klub Perutnina Ptuj), Valerija Lampret (Plavalni klub Terme Ptuj), Boštjan Kuserbanj (Nogometni klub Podvinci), Maja Simonič (Atletski klub Ptuj), Slavko Pislak (Avto-moto društvo Ptuj), Boris Premzl (Keglja-ški klub Drava Ptuj); - najuspešnejši športnik na področju športa invalidov: Franc Vaupotič (Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj); - najuspešnejša srednja šola: Gimnazija Ptuj; - državni prvaki in državni reprezentanti, člani: Luka Vindiš (Klub borilnih veščin Ptuj), Timi Kramar, Jani Kramar, Bojan Klarič, Igor Gaber, Črtomir Goznik (vsi Bowling klub Ptuj); članice: Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj), Urška Urek (Judo klub Drava Ptuj), Tja-ša Flanjak (Gimnastično društvo Ptuj); mladinci: Gašper Mlakar Valentin (Klub borilnih športov Ptuj), Timi Sitar (Klub borilnih športov Ptuj), Tadej Širec (Strelski klub Ptuj), Timi Pungaršek (Klub tajskega boksa Ptuj), Jurček Korpič Lesjak, Kristjan Čeh, Žan Viher, Grega Pavlovič, Jan Bezjak, Miha Kovač (vsi Atletski klub Ptuj); - najperspektivnejša športnica: Maja Bedrač (AK Ptuj); - najperspektivnejši športnik: Žan Viher (AK Ptuj); - nagrada za posebne dosežke: Damjan Habjanič; - priznanja za klube z okroglimi obletnicami delovanja: Klub malega nogometa Poetovio (30 let); - nagrada za življenjsko delo na področju športa: Ivan Klarič. v 1 Štajerski FEDN1 IK www.tednik.si Îïstajerskitednik 1 ^_Stajerskitednik 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2017 Nogomet Rokomet • SP 2017 v Franciji Mariborčani v Turčijo, Kidričani v Istro Slovenski prvoligaši so že mimo uvodne faze priprav na spomladanski del sezone 2016/17, delavna intenzivnost je kljub nizkim temperaturam že na visokih obratih. Tako bo vse do 25. februarja, ko se pričenja drugi del sezone. Uvodno srečanje bosta odigrali ekipi Radomelj in Aluminija 25. februarja ob 14.00. Isti dan bo v večernem terminu ob 20.15 na sporedu najzanimivejša tekma uvoda, večni slovenski derbi med Mariborom in Olimpijo v Ljudskem vrtu. NK Maribor V vijoličastem taboru so zaenkrat zadovoljni s potekom priprav, doslej so odigrali že tudi tri pripravljalne tekme. Na vseh treh so slavili: proti Nafti 2:1, proti ZTE Zalaeger-szegu 3:1 in proti Kapfenber-gu SV 5:0. S tremi zadetki se je doslej najbolj izkazal Dare Vršič. Naslednja tekma čaka varovance Darka Milaniča v soboto proti hrvaški ekipi HNK Gorica, po njej sledi odhod na priprave v Turčijo, kjer bodo vijoličasti odigrali kar pet zahtevnih obračunov: 1. 2. - Arsenal Tula Nogometaši Aluminija in Maribora bodo del priprav opravili v toplih krajih. 4. 2. - BATE Borisov 6. 2. - Oleksandrya 8. 2. - Ludogorets 11. 2. - Buducnost Podgorica NK Aluminij V taboru Aluminija je še naprej precej mirno, vsaj kar se tiče morebitnih okrepitev. Znano je, da so klub doslej zapustili Dejan Krljanovič, Aleksander Srdic, Toni Petrovič in Lovro Cvek, iz mladinskega moštva pa se je v člansko preselil Aljaž Ploj. Zaenkrat igralci, ki so bili v Kidričevem na preizkušnji, niso zadovoljili strokovnega vodstva, klub vsemu pa pri Aluminiju upajo, da bodo v kratkem našli rešitve za kadrovsko sestavljanko. Članska ekipa bo v nede- Prijateljska tekma: Drava za začetek zelo učinkovita DRAVA PTUJ - ŠAMPION CELJE 7:2 (2:1) DRAVA PTUJ: Trajkovski, T. Golob, Ro-škar, Gajic, Leskovar, Kukovec, Romih, Perger, M. Golob, Šalamun, Rujovic. Igrala sta še: Domjan, Milojevič. Trener: Simon Sešlar. Prva pripravljalna tekma nogometašev Drave je na igrišču z umetno travo na Ptuju proti Šampionu minila pri temperaturah krepko pod ničlo, kar je spodbudilo igralce obeh ekip k precej dinamični predstavi. Trener domače ekipe Simon Sešlar je v prvo enajsterico postavil tri novince: Pergerja, Goloba in Šalamuna. Ti so skrbeli za ofenzivnejši del igre, pri katerem je vlekel glavne niti razpoloženi in učinkoviti Rujovic. Ob Roškarju edini izkušeni igralec Drave je zabil kar pet zadetkov, po enega pa sta dodala še Šalamun in Golob. Večina zadetkov je bila plod izpeljanih akcij in kombinacij ter dobrih zaključkov. Celjani so se trudili držati tempo domačinov, ki so imeli na igrišču večino zares zelo mladih nogometašev. Tokrat je manjkal še kakšen nadarjen mladinec, ki jih bo v nadaljevanju letošnje sezone vodil trener Boštjan Krajnc. Ta bo seveda sodeloval tudi z glavnim članskim trenerjem Sešlarjem, ki računa še na prihod kakšnega kvalitetnega igralca. Od tega tedna lahko že računa na dva novinca, to sta bivši igralec Drave Luka Šalamun (v zadnjem letu je igral za Zavrč in Muro, op. a.) in mladi visoki hrvaški vratar Luka Domjan, ki je bil nazadnje član Zavrča. Ptujske igralce čaka v soboto nova prijateljska tekma, ko se bodo na umetni travi v Rogatcu pomerili z ekipo Mons Claudius. David Breznik Boks • Aljaž Venko, Dejan Zavec Boxing Zadovoljen z zmago, v soboto že v Nemčiji Športniki iz Slovenskih Konjic so na Ptuju v zadnjem času očitno »v modi«. Že kar nekaj let se tukaj uveljavlja ena najboljših slovenskih teniških igralk Tamara Zi-danšek, lani je v ptujski klub prestopil še Aljaž Venko, ki prav tako prihaja iz Konjic. 27-letnik je trenutno eden izmed najboljših slovenskih boksarjev, v lanskem letu je postal član kluba Dejan Zavec Boxing. Konjičan je v minulem krogu slovenske lige zabeležil lepo zmago proti Dejanu Lazarju (BK Ring). »Z Dejanom Lazarjem se zelo dobro poznava, sva prijatelja, večkrat sva že tudi skupaj trenirala. Tokrat sva se merila v kategoriji do 81 kg; v moji kategoriji do 75 kg ni bilo prijavljenih boksarjev, zato sem z veseljem 'prestopil' v kategorijo višje. Dvoboj še zdaleč ni bil lahek, sem pa s svojo borbo zadovoljen, seveda tudi z zmago,« je povedal Venko, ki pred tem Aljaž Venko pozorno posluša nasvete trenerja Dejana Zavca. skoraj dva meseca ni imel nobenega dvoboja. »Zaradi tega sem že kar težko pričakoval tekmovanje. V tem času smo sicer nemoteno trenirali dvakrat na dan, tako da je bila pripravljenost prava. Dvakrat ali trikrat na teden je bil na sporedu tek, različni intervali, sprinti, tek na daljše razdalje ... Veliko smo delali tudi s 'fokuserji' (rokavicami, ki jih nosi trener za nakazovanje udarcev, op. a.), to smo večinoma delali z De-janom Zavcem, popoldan pa so sledili boksarski treningi, ki so vsebovali sparinge, delo s kolebnico, boksarskimi vrečami ... Zadnje dni pred tek- Slovenija rutinirano med štiri Foto: Črtomir Goznik ljo odpotovala v Istro, kjer se bodo udeležili turnirja Istra Winter Cup 2017. V prvem delu turnirja se bodo Ki-dričani pomerili z ekipama Kapfenberg SV in NK Široki Brijeg, sledila bo še tretja tekma za razigravanje, tekmec pa bo odvisen od rezultatov prejšnjih tekem. V Istri bodo ostali do nedelje, 5. februarja. JM Po kakovosti igre je bila daleč najboljša četrtfinalna tekma med Francozi in Švedi (33:30). Švedi so še enkrat več pokazali, da v prihodnosti velja resno računati na njih. Ne bo pozabljen zapravljen zanesljivi strel Niclasa Ekberga pri švedskem vodstvu 26:25 za +2. Če bi zadel ... No, Ekberg ni zadel in Francija je odlično izpeljala zaključek tekme ter se veselila sedme zaporedne zmage na prvenstvu. Druga po kvaliteti in najbolj dramatična je bila tekma med Hrvaško in Španijo (30:29). Nisem verjel, da lahko Hrvaška premaga Španijo; sosedje me namreč v predtekmovanju in v osmini finala proti Egiptu niso niti malo navdušili. Proti Furiji pa so odigrali najboljšo tekmo prvenstva in se uvrstili med štiri najboljše ekipe na svetu. Prav zanimivo je bilo videti, kako so Španci bledo izpeljali zadnji napad, ki bi jim lahko prinesel izenačenje. Noben igralec si ni upal prevzeti odgovornosti za zadnji met, čeprav gre za izjemno izkušene in kakovostne rokometa-še. Dokaz, da smo vsi krvavi pod kožo in da, ko ti voda teče v grlo, možgani delujejo povsem drugače. Strah ima velike oči. Tekmi med Norveško in Madžarsko ter Slovenijo in Katarjem sta bili identični. Norvežani so brez težav ugnali Madžare, Slovenci Ka-tarce. Madžarom je zmanjka- lo moči po senzaciji nad Danci, Katarcem pa kakovosti proti Sloveniji. Norvežani so še enkrat dokazali, da gre za odlično reprezentanco, ki pa je na SP le zaradi posebnega povabila Mednarodne rokometne zveze. Slovenija se je rutinirano uvrstila med štiri najboljše ekipe. Pozabimo slabih zadnjih deset minut, ki so lahko le opozorilo slovenski ekipi in ki so tako močno razburili navijače naše reprezentance. Znova smo dokazali, da imamo ekipo za prihodnost in da je naša klop vse daljša ter kakovostnejša. Bron je realen Ko si enkrat v polfinalu, je mogoče vse, prav vse ekipe lahko postanejo svetovni prvak. Po odstotkih dajem največ možnosti Franciji (95%), Hrvaški (3%), Sloveniji in Norveški (1%). Čeprav Slovencem dajem le 1%, je še vedno treba verjeti in sanjati. Sanje so v športu mogoče. Menim, da se bosta v finalu udarila stara rivala Francija in Hrvaška, za bron Slovenci in Norvežani. Želim pa si tekmo med Slovenijo in Hrvaško. Lahko tudi za bron. Sosedje so že prepričani, da imajo medaljo, ker smo med štirimi najboljšimi ekipami tudi mi, nas pa podcenjujejo. Zelo. Bron je realen. Pred nami je zanimiv vikend. Uroš Krstič mo smo začeli intenzivnost in količino treningov nekoliko zmanjševati, več časa smo usmerili v zaključno pripravo na dvoboj.« Ligaško tekmovanje je v tej sezoni zelo razvejano, na sporedu je tudi 20 in več dvobojev v posameznem krogu. »Ja, sezona bo zagotovo zanimiva do konca, saj nastopa kar nekaj kvalitetnih boksarjev. Omenil bi Edina Sejdinoviča iz Maribora, ki je v moji kategoriji v 1. krogu ugnal prvaka Andreja Bakoviča. Kar pestro bo še do konca,« je dodal varovanec Dejana Zavca. Člani kluba DZ Boxing se konec tedna odpravljajo na mednarodno boksarsko revijo v Nemčijo, v bližino mesta Halle. »Nastop nas čaka v soboto, v domovino pa se vračamo v nedeljo. Svojega tekmeca zaenkrat še ne poznam, a tudi to ima svoj čar. Vsekakor pa si želim novega dokazovanja na mednarodni sceni,« je zaključil Venko. Jože Mohorič Ples • Državno prvenstvo Ana in Ivan ubranila naslov državnih prvakov Na parketu športne dvorane v Kočevju je v soboto potekalo državno prvenstvo v standardnih plesih. Aktualnima državnima prvakoma v kategoriji starejših mladincev Ani Ekart in Ivanu Jarnecu je uspelo ubraniti naslov. Suvereno sta zmagala v vseh petih plesih. Med 3 5 ocenami so ju sodniki na prvo mesto postavili 31 krat. Drugo mesto sta zasedla Katarina Matuš in Jaka Podgoršek, tretje pa Maša Bencak in Uroš Lazič. Z naslovom državnih prvakov sta si že priborila vstopnico za svetovno prvenstvo konec leta v Rigi in evropsko prvenstvo, katerega lokacija še ni znana. Ana in Ivan imata enake cilje tudi za državno prvenstvo v latin-skoameriških plesih, ki bo v začetku marca. UR Ana Ekart in Ivan Jarnec - nova/stara državna prvaka v standardnih plesih petek • 27. januarja 2017 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Futsal • 2. SFL Tenis • Davisov pokal Iz Logatca s polnim izkupičkom V reprezentanci tudi Sven Lah REZULTATI 11. KROGA: Dlan Logatec - FC Hiša daril Ptuj 2:5, Velike Lašče - FSK Stripy 4:7, Gorica Futsal klub - Kebelj Pizzeria Salama 4:1, ŠD Mlinše - FC Ivančna Gorica 3:2, KIX Ajdovščina - Futsal klub Do-brepolje 5:6. 1. FSK STRIPY 11 10 1 0 56:30 31 2. IVANČNA GOR. 11 8 1 2 55:25 25 3. GORICA FK 11 6 3 2 44:30 21 4. ŠD MLINŠE 11 6 2 3 35:31 20 5. VELIKE LAŠČE 11 5 1 5 46:48 16 6. KEBELJ SALAMA 11 4 2 5 41:38 14 7. FK DOBREPOLJE 11 4 2 5 37:43 14 8. HIŠA DARIL PTUJ11 3 2 6 44:47 11 9. KIX AJDOVŠČINA 11 1 1 9 27:50 4 10. DLAN LOGATEC 11 0 1 10 22:65 1 Dlan Logatec -FC Hiša daril Ptuj 2:5 (1:1) STRELCI: 0:1 Kavaš (6.), 1:1 Kavaš (15., ag.), 1:2 Le-tonja (23.), 2:2 Švajncer (25.), 2:3 Pihler (35.), 2:4 Pihler (39.), 2:5 Letonja (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Žiga Zupanič, Peter Braček, Dejan Kraut, Esat Ramadani, Sašo Kavaš, Leon Anžel, Matija Letonja, Žan Krajnc, Thomas Pihler. Trener: Boris Šprah. Ptujski futsalerji so v 11. krogu gostovali v Logatcu pri zadnjeuvrščeni ekipi lige in dosegli tretjo zmago v sezoni. Varovanci Borisa Špraha so bili večino tekme v prednosti, domačini pa so kljub temu pretili vse do 35. minute. Takrat je Thomas Pihler goste tretjič na tekmi popeljal v vodstvo in niso ga več izpustili iz rok, na koncu so ga le še povečali. V 12. krogu bodo v dvorani Center v soboto, 28. 1., ob 19.30 gostili ekipo ŠD Mlinše. JM Bovling • Podjetniška liga Boj se je že razplamtel, v vodstvu Radio-Tednik Ptuj Drugi krog je že prinesel mnogo višje rezultate tako med ekipami kot posamezniki. Tako je bilo treba za uvrstitev med deseterico najboljših posameznikov podreti skoraj 750 kegljev, ekipno pa je izstopala ekipa VGP Drava, ki je prva v novi sezoni presegla mejo 2900 podrtih kegljev. Za derbi kroga bi lahko označili tekmo Tames - Gostišče Iršič, daljšo pa so v precej izenačenem srečanju na koncu potegnili slednji in popravili vtis iz uvodnega kroga. Branilci naslova, igralci Dokl gostinstvo, so naleteli na močan odpor ekipe Saubermacher Slovenija, ki jim je odščipnila kar tri točke. Med presenečenje je možno šteti tudi zmago ekipe Elektro Maribor proti SKEI Ptuj. Slednja je sicer skupno podrla več kegljev od tekmecev (56), a točke so se delile drugače ... Enak scenarij se je Najboljši posamezniki 2. kroga: 1. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) 820, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 814, 3. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 807, 4. Janko Frešer (Gostišče Iršič) in Igor Vidovič (Tames) oba 799, 6. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 770, 7. Dušan Iršič (Gostišče Iršič) 763, 8. Mitja Kramberger (Saubermacher Slovenija) 757, 9. Damjan Kauče-vič (Bowling center Ptuj) in Robert Kurež (Dokl gostinstvo) oba 753, 10. Aleksander Vidovič (Novo prodaja) 744. Kapetan slovenske teniške reprezentance Blaž Trupej je objavil ekipo, ki se bo od 3. do 5. februarja v Mariboru merila z Monakom v prvem krogu druge evro-afriške skupine Davisovega pokala. V njej sta oba najvišje uvrščena slovenska igralca Grega Žemlja (150. na ATP) in Blaž Kavčič (193 ), poleg njiju pa še Sven Lah (1568.) in novinec v izbrani vrsti Tilen Žitnik (1653.). Na seznamu tokrat ni Blaža Role (259.), saj še ni povsem okreval po poškodbi ramena - na turnirjih ni nastopil vse od oktobra. Slovenija je proti Monaku nesporna favoritinja. Najboljši igralec Monaka je Benja- min Balleret (760.), zraven pa so še Lucas Catarina, Romain Arneodo in Thomas Oger. Dvoboj bo odigran na trdi podlagi v dvorani Železni-čarskega teniškega kluba Maribor, zmagovalec pa se bo v drugem krogu v začetku aprila pomeril z zmagovalcem srečanja med Estonijo in Južnoafriško republiko. TENIS TENIS S LOV F Hl JA SLOVENIJA I, * * ,> TEP SLOVE zgodil tudi na srečanju med Bovling centrom Ptuj in Novo prodajo, prvi pa so izkoristili »prednost domačega igrišča« in slavili s 5:3. Visoki zmagi sta zabeležili ekipi Radio-Te-dnik in VGP Drava, brez zmagovalca pa se je presenetljivo končalo srečanje med dvema gigantoma, Talumom in Perutnino Ptuj. Da je bilo res izenačeno, dokazuje tudi dejstvo, da sta ekipi v skupnem seštevku ločili le štirje podrti keglji. Med posamezniki je trojica presegla mejo 800 podrtih kegljev, še dva sta ostala tik pod njo. Vrh lestvice je zasedla ekipa Radio-Tednik, razlike pa so zaenkrat minimalne. REZULTATI 2. KROGA: Bovling center Ptuj - Novo prodaja 5:3, SKEI - Elektro Maribor 3:5, Perutnina Ptuj - Talum 4:4, Tiskarna Ekart - Radio Tednik Ptuj 1:7, Saubermacher Slovenija - Dokl gostinstvo 3:5, Restavracija Pan - VGP Drava 0:8, Tames - Gostišče Iršič 2:6. 1. RADIO TEDNIK PTUJ 2 2790 13 2. BOVLING CENTER PTUJ 2 2572 13 3. DOKL GOSTISTVO 2 2871 12 4. VGP DRAVA 2 2936 12 5. TALUM 2 2582 10 6. SKEI PTUJ 2 2696 9 7. GOSTIŠČE IRŠIČ 2 2830 8 8. TAMES 2 2717 6 9. NOVO PRODAJA 2 2614 5 10. ELEKTRO MARIBOR 1 2640 5 11. PERUTNINA PTUJ 1 2586 4 12. SAUBERMACHER SLOV. 2 2489 3 13. TISKARNA EKART 2 2407 3 14. RESTAVRACIJA PAN 2 2385 1 PARI 3. KROGA, ponedeljek, 30. 1., ob 19.00: SKEI - Talum, Perutnina Ptuj -Radio Tednik Ptuj, Bovling center Ptuj - Dokl gostinstvo, Saubermacher Slovenija -VGP Drava; torek, 31. 1., ob 19.00: Restavracija Pan - Gostišče Iršič, Tames - Tiskarna Ekart, Novo prodaja - Elektro Maribor. JM Reprezentanca U-14 je v celoti sestavljena iz igralk TK Terme Ptuj. Foto: VP/Sportida V mlajših reprezentancah pet članov TK Terme Ptuj Pretekli teden so se v Kranju zbrali člani strokovnega vodstva in mladi reprezen-tanti v kategorijah U-12, U-14 in U-16, ki bodo Slovenijo zastopali v kvalifikacijah za neuradna zimska ekipna evropska prvenstva - Tennis Europe Winter Cups 2017. Na zboru je bilo tudi pet mladih članov TK Terme Ptuj, saj sta bila v ekipo fantov U-16 vpoklicana Blaž Vidovič in Filip Jeff Planinšek, v ekipo deklet U-14 pa Nina Stra-šek, Taja Lončarič in Nina Pliberšek. Kvalifikacije bodo od 3. do 5. februarja po skupinah potekale po celotni Evropi: fantje U-16 se bodo merili v mestu Cholet v Franciji z ekipami Francije, Črne gore, Portugalske, Slovaške, Španije, Švice in Turčije, dekleta U-14 pa v ruskem Kazanu z ekipami Rusije, Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Nemčije in Slovaške. Po dve najboljši iz vsake skupine se bosta uvrstili na finalni turnir za posamezno kategorijo. JM Atletika • AK Ptuj Pavlovič na 400 m pod 50 sekundami Foto: Tim Seničar Grega Pavlovič (AK Ptuj) kot vodilni tekmovalec v teku na Dunaju Z vstopom v novo leto so atleti AK Ptuj začeli aktivnosti na dvoranskih tekmovanjih. V nedeljo so se trije tekači udeležili Prvenstva Slovenije v dvorani v krožnih tekih na Dunaju. Daleč najbolj se je izkazal sprinter Grega Pavlovič, ki je v avstrijski prestolnici tekel na 400 metrov. Ta nadarjeni atlet je dobesedno »letel« po stezi in v močni konkurenci mladincev zasedel 3. mesto. Še več šteje podatek, da se je na 400-metrski razdalji spustil pod magično mejo 50 sekund - 49.96. S tem je postal prvi ptujski atlet po dolgih letih, ki mu je v dvorani uspelo teči pod to mejo; pred njim je to pred približno 40 leti uspelo le Mikiju Prstcu. Prav tako dobro je v teku na 400 metrov nastopil Žan Viher in s časom 52.16 sekunde dosegel osebni rekord, medtem ko se Doroteji Domjan nastop ni najbolje posrečil. Ob državnem prvenstvu v krožnih tekih je na Dunaju potekal tudi mednarodni miting, na katerem je 60 metrov solidno odtekla Maja Bedrač in ob tem zmagala v svoji glavni disciplini - skoku v daljino (617 cm). To je obetaven rezultat za ta del sezone, saj zaenkrat mlada atletinja še ni opravila veliko skokov in zato skok s tehničnega vidika ni bil najboljši. Ob najdaljši daljavi je še nekajkrat preletela mejo šestih metrov. Pavlovič in Viher rekordno Na prvem letošnjem domačem dvoranskem tekmovanju v Slovenski Bistrici je barve AK Ptuj zastopala šesterica nadarjenih mladih atletov, ki so vsi nastopili v članski konkurenci v teku na 60 metrov. Prvo ime je bil Grega Pavlo-vič, ki je v kvalifikacijah tekel 7.07, v finalu pa je bil drugi s časom 7.03. S tem je za sto-tinko izboljšal osebni rekord. Novo rekordno znamko je postavil tudi četrtouvrščeni Žan Viher, saj je tekel 7.22, medtem ko je bil njegov prejšnji najboljši čas 7.40. Filip Zelenjak je bil uvrščen na rep vseh tekmovalcev, medtem ko je bil Aljaž Brlek diskvalificiran. Pri ženskah se je izkazala Maja Bedrač, saj je s solidnim rezultatom 7.88 suvereno slavila med članicami. Doroteja Domjan je v predtekmovanju tekla 8.43, v B-finalu pa je bila diskvalificirana. Prva Taja Pučko in štafeta Pod vodstvom trenerke Mojce Grame so se Prvenstva Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke (letnike 2006 in 2007) v Slovenski Bistrici udeležili tudi mladi atleti AK Ptuj in osvojili dve medalji. Med letnicami 2007 je zlato medaljo dobila Taja Pučko, ki je v skoku v daljino z rezultatom 423 cm precej preskočila vse konkurentke. Drugo zlato medaljo so si mladi ptujski atleti pritekli v štafeti 6 krat 50 metrov. S časom 1.05.65 si je prvo mesto pritekla mešana štafeta v postavi Jan Štumberger, Maja Ko-stanjevec, Tinkara Štruc, Pia Klasinc, Marcel Merc in Žan Ritlop. Blizu medalje sta bila s 4. mestoma Andraž Petrovič v teku na 400 metrov in Žan Ritlop v skoku v daljino. Ob omenjenih so v Slovenski Bistrici za ptujski klub tekmovali še Vera Veronika Muršec, Enej Stanov-nik, Andraž Ritlop in Maja Kostanjevec. David Breznik Najmlajši atleti AK Ptuj so pod vodstvom Mojce Gramc nastopili v Slovenski Bistrici. 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2017 Nogomet • Superliga Vogrinec prevzel Cirkulane, Bezjak Apače Še pred koncem jesenskega dela prvenstva v Superligi se je Miran Ljubec, ki je lani s Cirkulanami osvojil naslov prvaka v tej najprestižnejši ligi pod okriljem MNZ Ptuj, poslovil z mesta trenerja. Do konca jesenskega dela prvenstva je nato moštvo vodil dolgoletni igralec Matej Žuran, spomladi pa bo oranžne, ki so nedvomno največje razočaranje dosedanjega dela prvenstva, skušal preporoditi nekdanji igralec in trener Drave Damjan Vogrinec. Ta bo moštvo vodil vsaj do konca spomladanskega dela prvenstva, seveda pa bo njegov nadaljnji obstanek med haloškimi griči v veliki meri povezan z rezultati v spomladanskem delu sezone. »Varešani« bodo priprave pričeli v sredo, 1. februarja. Nove moči so igralci, ki jih Vogrinec odlično pozna še iz Drave: Žan Sitar, Bruno Gale in Domen Bauman. Slednja sta zadnjega pol leta kot posojena igralca Drave nastopala za Ormož. Nekaj bo tudi odhodov, kajti v Halozah bo od hrvaških igralcev najverjetneje ostal le Ivan Josipovic, prestopni rok pa s tem pri trenutno sedmou- Foto: Črtomir Goznik Damjan Vogrinec je novi trener NK Cirkulane. vrščeni ekipi Superlige še ni končan. V pripravah bodo oranžni odigrali sedem prijateljskih tekem, tekmeci pa bodo Vi- dem, Beltinci, Drava - mladina, Zavrč - mladina, Bistrica, Skorba in Starše. Cilj moštva bo vsekakor poskus prebiti se v ligo za prvaka Superlige, obenem pa pripraviti moštvo na naslednjo sezono. Novega trenerja pa imajo tudi v Apačah. Potem ko je po slovesu od Gerečje vasi razmišljal o krajši trenerski pavzi, si je Damjan Bezjak sredi januarja vendarle premisli in bo tako sedel na klop rdečih. Apače bodo priprave na novo sezono pričele v četrtek, 2. februarja, kader pa prevelikih pretresov naj ne bi doživel. Veseli spoznanje, da v moštvu ostaja najboljši igralec Aljoša Fruk, ki je sicer imel nekaj ponudb za prestop, novinec pa je Martin Avguštin, ki je do sedaj nastopal za Gerečjo vas. Ob treningih bo trenutno šesto-uvrščena ekipa Superlige odigrala tudi pet pripravljalnih tekem. Nasprotniki Bezjako-vih varovancev bodo Mar-kovci, Aluminij - mladina, Bukovci, Tržec in Gorišnica. Trenutni položaj Apač se zdi varen zgolj zaradi 6. mesta, točkovno pa zadnje Središče zaostaja le za pet točk, zato bo glavni cilj obstanek v Superligi, prav gotovo pa jo bodo rdeči skušali zagosti tudi kateremu od favoritov, kot se je to že dogajalo v preteklosti. tp Rokomet • Prijateljska tekma Dobrodošla tekma: DRAVA PTUJ - GRK VARAŽDIN 1930 27:32 (15:14) DRAVA PTUJ: Sabo 1, Jere-nec 2, Krasnič, Osterc 3, Šalamun, Štumberger, Jensterle 5, Hrupič 6, Gregorc 1, Lesjak 5, M. Žuran, 3, Reisman, Lazič, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič. Ptujska in varaždinska rokometna vrsta sta se na prijateljski tekmi v športni dvorani Ljudski vrt udarili »na polno«, kar je za obe ekipi pomenilo realno preverjanje aktualnega stanja. Rokometaši Drave so pokazali napredek v obeh delih igre, saj so solidno zaključili večino napadov, čvrstost pa so pokazali tudi v obrambi. Ob tem je svoj del dodal tudi motiviran vratar Žuran, novinec v ptujskem dresu, ki je trenutno zaradi poškodbe Belca prvi vratar. Domačini so v prvem polčasu vodili že 10:5, polčas pa so dobili za zadetek. Z gosti iz Hrvaške so bili poravnani do zaključka tekme, ko je trener Ivan Hrupič ponudil priložnost za igro nekaterim mladincem in rokometa-šem, ki sicer manj igrajo. Ti so v prazno poslali kakšen strel preveč, kar je ekipa iz Varaždina znala izkoristiti in si je v končnici priborila zmago. David Breznik Šolski šport • Strelstvo, področno prvenstvo Učenci OS Juršinci do trojne posamične zmage V začetku januarja je na strelišču SD Elektro v Mariboru bilo izvedeno področno prvenstvo v streljanju z zračno puško za osnovne šole. Tam so zelo uspešno nastopali predvsem mladi učenci iz OŠ Juršinci in dosegli izvrstne rezultate. V kategoriji mlajših učencev (letniki 2004-2005) so juršin-ski strelci dosegli kar trojno posamično zmago. Slavil je Žan Plohl s 176 krogi pred Valterjem Drašlerjem s 173 krogi in Anejem Marušičem s 169 krogi. Velik uspeh je z 11. mestom dopolnil še četrti juršinski strelec Žan Horvat s 155 krogi. Ormoški učenci Domen Fafulič, Gregor Majhen in Adam Ciglar so s 162,148 in 142 krogi osvojili 6., 17. in 18. mesto. Med dekleti je slavila Nika Miholič iz OŠ Miklavž pri Ormožu s 157 krogi in se uvrstila v finale šolskega tekmovanja. V ekipni razvrstitvi je suvereno slavila OŠ Juršinci s 518 krogi in si pri-streljala finalno tekmovanje, ki bo marca v Ljubljani. Drugo mesto je osvojila OŠ Kungota s 478 krogi, tretji so bili učenci OŠ Ormož s 452 krogi. Med cicibani odličja tudi za mlade Ormožane Med cicibankami (letnik 2006 in mlajši) sta si srebrno in bronasto odličje priborila mlada učenca OŠ Ormož Olivia Vočanec in Kaja Fafulič s 152 in 134 krogi. Med cicibani pa je to uspelo tudi Ormo-žanu Lucasu Vočancu s 170 krogi na 3. mestu. Mladi učenci iz OŠ Miklavž pri Ormožu Jure Šiško, Denis Špendija, Anže Kolarič in Aleš Primožič so s 144, 138, 124 in 92 krogi osvojili 6., 9., 12. in 14. mesto. Zmagal je Gal Potrč iz OŠ Janka Glazerja Ruše. V ekipni konkurenci so prav tako zmagali Rušani s 485 krogi pred učenci OŠ Ormož s 456 krogi in učenci OŠ Miklavž pri Ormožu s 406 krogi. Foto: OS Juršinci Zmagovalci iz OS Juršinci med mlajšimi učenci v posamezni in ekipni konkurenci: z leve Valter Drašler, Žan Plohl in Anej Marušič Nina Bogša iz OS Miklavž pri Ormožu le za las ob odličje Med starejšimi učenkami (letnik 2002-2003) je posamično odličje za las zgrešila Nina Bogša iz OŠ Miklavža pri Ormožu, ki je s 158 krogi šele po slabšem seštevku notranjih desetic (1:2) zaostala za Spelo Podlesnik iz Ruš, Ru-šanke pa so slavile kar trojno zmago. Z visoko uvrstitvijo si je tudi Nina pristreljala finale šolskega prvenstva. Med starejšimi učenci je z njabolj-šim rezultatom dneva 187 krogov zmagal Leon Sadek iz OŠ Oplotnica, vsi učenci OŠ Ormož Andrej Majhen, Nino Benjamin Kovačec, Miha Komperšak in Jan Dogša pa so si priborili uvrstitve v prvo polovico in s 165, 159, 157 in 145 krogi osvojili 6., 9., 11. in 13. mesto. Dobre posamične uvrstitve so učencem OŠ Ormož prinesle srebrno ekipno odličje s 481 krogi, zmagali so učenci OŠ Poh. odrega iz Slovenske Bistrice s 491 krogi. Simeon Gonc Športni napovednik Rokomet • 1. A DRL (ž) 12. KROG: ŽRK Aklimat Ptuj - ŽURD Koper (SOBOTA ob 19.00) Odbojka • 2. DOL (ž) 13. KROG: ŽOK GSV Zava Ptuj - Mozirje (SOBOTA ob 17.30) Futsal • 2. SFL 12. KROG: FC Hiša daril Ptuj - ŠD Mlinše (SOBOTA ob 19.30) Pika poka festival v mini rokometu Rokometna šola Ptuj organizira v soboto, 28. 1., tradicionalni Pika poka festival v mini rokometu, ki bo od 10. ure potekal v športni dvorani Ljudski vrt na Ptuju.Na njem bodo sodelovali otroci letnikov 2006 in 2007. Na turnirju bodo nastopali najmlajši člani RK Drava Ptuj, OŠ Mladika, RK Velika Nedelja, RD Moškanjci Gorišnica, RK Jeruzalem Ormož, ŽRK Aklimat Ptuj, RK Maribor Branik in RK Rače. Skupaj je predviden nastop okoli 150 otrok, ki bodo poskušali pokazati, kaj so se do sedaj naučili na treningih. Vabljeni k ogledu in vzpodbujanju najmlajših! Mali nogomet Liga malega nogometa Generali PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: ŠD Destrnik vir-tuozi - EHM team; ob 14.40: Poetovio plindom 0807300 - ŠD Draženci; ob 15.20: Andiamo pizza - Hajdina; ob 16.00: Trcko - MŠD Ptuj; ob 16.40: ŠD Rim - Bagerkom; ob 17.20: ŠD Ptujska Gora - KMN Draženci ZLMN Ormož 2016/17 Razpored tekem 11. kroga za člane in 7. kroga za veterane (sobota, 28. 1.): Naitors Tomaž - Ormož Mladost Bar pri Lipi (12.00), Vičanci - Mala Nedelja (12.40), Vičar Transport Vičanci - Rucica Bresnica (13.20), Mladost Miklavž Interieri - Inox ograje Majcen (14.00), Frankovci bar Pri lipi - KOŠ (14.40), Bar Ribnik Ormož - Bar Ajda Hidus (15.20), Smoki bar As Ormož - Pušenci dresi-tisk.si (16.00), Montage Team - Bar Gaja Lordi AP Gaube (16.40). Kegljanje • 2. SKL (ž) 9. KROG: Ruše - Drava (SOBOTA ob 13.30) DB, JM, UK Rokomet • Mlajše selekcije Pestro v vseh ormoških selekcijah Mladinci Jeruzalema uspešno nastopajo v 1. SRL in zasedajo 6. mesto. V mladinski konkurenci minute in izkušnje nabirajo igralci, ki tega ne dobijo v članskem moštvu. Ko za mladinsko ekipo Jeruzalema zaigrajo še kadetski reprezentanti Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Miha Kavčič in vratar Marin Šutalo, pa je ekipa nepremagljiva. »Kosi, Ozmec in Kavčič so že nosilci pri članih, zato jih pri mladini ne obremenjujemo preveč. Tako bo tudi v nadaljevanju sezone, saj smo si že zagotovili obstanek v mladinski ligi, kar je bil naš osnovni cilj. Z vsem kadrom, če tu pri-štejem še Vida Lukmana, edinega letnik 1997, pa imamo kvaliteto za najvišja mesta v mladinski konkurenci, kar je dober obet za prihodnost ormoškega rokometa,« je povedal trener mladinske ekipe Mladen Grabovac. Tudi kadetska ekipa je z uvrstitvijo v polfinale že izpolnila pred sezono zadani cilj. »Gre za številčno izjemno majhno generacijo, ampak v klubu najsrčnejšo. Z leti so fantje dozoreli in tudi njihova igra - predvsem v taktičnem smislu -je na visokem nivoju. V nadaljevanju sezone je naša želja, da se borimo za mesta od 9. do 12. Zaenkrat smo polfinale začeli s porazom proti Celju (26:18) in zmago proti Mariboru (31:23). Ekipo aprila čaka tudi mednarodni turnir v Maglaju, Žepčah in Zavidovičih,« je še dodal Grabovac. Starejši dečki A so se suvereno uvrstili v polfinale in upajo, da ujamejo pravo formo, ki jih še četrtič zapored popelje na Final 4. Po dveh krogih je ekipa doživela poraz v Celju (23:20) in premagala Rače (24:22). »Gre za ekipo, ki na trenutke igra na nivoju Lige prvakov, na trenutke pa misliš, da si z njimi v lunaparku. So v puberteti in upati je, da igralsko čim prej dozorijo, saj imajo ogromen potencial. Tudi fizično so konkurenčni najboljšim ekipam v državi. Pol-finalna skupina je izjemno močna in prav na vsaki tekmi bo treba dati svoj maksimum. Poleg uvrstitve na Final 4 želimo v polfinalu biti ekipa z najmanjšim številom prejetih golov, saj dajemo največji poudarek igri v obrambi. Tisti, ki osvojijo igro v obrambi, bodo tudi v prihodnosti zanimivi ter konkurenčni za člansko ekipo Jeruzalema in igranje v 1. A-ligi,« je o starejših dečkih A povedal trener Uroš Krstič. UK petek • 27. januarja 2017 Šport, šport mladih Štajrnhi 15 Sveti Tomaž • Na Globokem klancu delali sneg Ze 11 dni nočna smuka Smučišče Globoki klanec v Hranjigovcih v občini Sveti Tomaž, ki je doslej obratovalo enajst dni zapored, so v nedeljo pričeli prvič tudi umetno zasne-ževati. Sneg, ki je zapadel sredi meseca, in nizke temperature so omogočile, da so toma-ževsko vlečnico in teptalnik pred skoraj dvema tednoma lahko zagnali in tako odprli letošnjo smučarsko sezono. Prizadevnim članom Smučarskega kluba Sveti Tomaž pa je uspel še en veliki met, ki se bo zapisal v zgodovino kraja: prvič so namreč opravili umetno zasneževanje smučišča. S snežnim topom so pričeli zasneževati že v soboto z nekaj začetnimi težavami ter nadaljevali v noči z nedelje na ponedeljek in naslednji dan. »Odleglo nam je, saj smo videli, da nam je uspelo. Gre za resnično velik dogodek, saj so mnogi dvomili v vse to. Lahko si predstavljate, kašni so bili ob tem občutki ... Sicer pa kot veste, gre za poskusno umetno zasneževanje, ki nam je uspelo z veliki mukami. Na Gorenjskem smo si sposodili visokotlačno črpalko, cevi, kable in vso drugo potrebno opremo. Na vrhu hriba smo postavili montažni bazen, v katerega smo vozili vodo iz potoka v dolini v cisternah,« je pojansil predsednik smučarskega kluba Ivan Grašič in dodal, da so doslej naredili od 600 do 800 kubičnih metrov snega. Okoli 520 m dolga proga predvsem po zaslugi umetnega snega obratuje že 11 dni zapored, kar se je v 20-le-tni zgodovini zgodilo redko, pravzaprav le dvakrat. Trenutno je smučišče odprto proti večeru, od 17. oz. 17.30 do 21. ure, ko se temperature spustijo pod ničlo, saj kot je povedal Grašič, s tem dlje časa ohranjajo primerno podlago. Smučišče je osvetljeno, opremljeno s 550 metrov dolgo vlečnico in ima 40 dvojnih sider. Poskrbljeno je tudi za varnost in tople napitke. Doslej se je na tomaže-vskem klancu užitkov na snegu naužilo že okoli 800 smučarjev, ki prihajajo iz širše okolice, veliko jih je iz Ptuja, Gorišnice, Ormoža in Ljutomera, pa tudi iz Prek-murja ter sosednje Hrvaške. Cena vstopnice je deset evrov za odrasle ter osem evrov za otroke do 15. leta starosti. Sistem umetnega zasneževanja naj bi bil nared do konca leta Kot smo v preteklosti že večkrat poročali, so se člani kluba leta 2003 lotili gradnje infrastrukture za umetno zasneževanje smučišča. S finančno podporo občine Sv. Tomaž jim je do danes uspelo Foto: arhiv kluba Z umetnim zasneževanjem so naredili od 600 do 800 kubikov snega. temeljito obnoviti smučišče skupaj z opremo, opravili so tudi obsežen remont teptal- Krajana motil hrup s smučisča Kot kaže, nad umetnim zasneževanjem vendarle niso bili vsi navdušeni. »V ponedeljek, 23. januarja, ob 22.20 smo bili od krajana Hranjigovcev obveščeni, da ga moti hrup s smučišča v Hranjigovcih. Na kraju je bilo ugotovljeno, da so na smučišču opravljali umetno zasneževanje, kar je prijavitelja motilo. Na kraju je bilo izrečeno opozorilo v zvezi z zakonom o varstvu javnega reda in mira,« je zapisano v poročilu Policijske postaje Ormož. nika, obnovili vlečnico in v zemljo položili kompletno infrastrukturo za umetno za-sneževanje po celotni dolžini smučišča ter pridobili tudi vso potrebno dokumentacijo. Sistem še ni v celoti zgrajen, nadaljevanje bo odvisno od financ. Za dokončanje po besedah Grašiča v grobem potrebujejo okoli 35.000 evrov. Del sredstev naj bi zagotovila občina, ki jim je tudi doslej finančno pomagala, računajo pa še na pomoč sosednjih občin, saj gre za edino smučišče v regiji. Predsednik kluba ostaja optimističen: »Umetno zasneževanje bo skoraj zagotovo nared do konca leta.« Dodajmo še, da je nemogoče napovedati, kako dolgo bo smučišče še obratovalo, saj je vse odvisno od vremenskih razmer. Predvidoma naj bi bilo odprto tudi danes. Sicer pa aktualne informacije lahko spremljate na njihovi Fa-cebook strani (poiščite Globoki klanec). Monika Levanič Športnik leta 2016 občine Slovenska Bistrica Najboljša atletinja Saša Babšek in judoist Vito Dragic Slovenjebistriška športna zveza že več kot 35 let izbira športnika leta. Letos sta ta naziv prejela članica Atletskega društva Slovenska Bistrica Saša Babšek ter judoist Impola Vito Dragič. »Smo športna občina. Občina, ki ima dobro infrastrukturo, dobre pogoje za delo na področju športa, dobre športne delavce, ki znajo mlade usmeriti in jim omogočajo, da energijo udejanjijo skozi šport. Iz občine Slovenska Bistrica izhaja kar 13 olimpijcev, pa tudi sicer je število športnikov, ki so iz naših klubov odšli v večje klube, veliko, naj izpostavim samo brata Štern, Alena Šketa ...,« je povedal Bojan Fajs, predsednik bistriške športne zveze. Športnikom in športnicam se športna zveza že več desetletij za njihov trud zahvaljuje s priznanji, ki so na eni strani zahvala, na drugi strani pa spodbuda za nadaljnje delo. Komisija, ki deluje v okviru športne zveze, je tudi letos iz bogatega nabora predlogov izbrala tiste športnike in športnice, ki so se v preteklem letu še posebej izkazali in so imena slovenjebistriških klubov zastopali na državni, evropski ali tudi svetovni ravni. Letos je teh, ki prejmejo priznanje v okviru prireditve Športnik leta 2016 občine Slovenska Bistrica, kar 209. A najboljši je lahko le eden. Tako bo naziv športnice leta 2016 letos že tretje leto zapored prejela atletinja Saša Babšek, ki vrhunske rezultate niza v troskoku. Preteklo leto je Babškova Utrinek s tiskovne konference pred prireditvijo Športnik leta 2016 občine Slovenska Bistrica Foto: Mojca Vtič Videčnik. Da na Keblju dobro delajo, dokazujejo tudi trije njihovi člani, ki so postali del slovenske futsal reprezentance. »Trudili se bomo še naprej, cilji so smeli, a dosegljivi. Lani smo začeli tudi futsal šolo, s katero skušamo mlade prepričati, da se udej-stvujejo v športu. Trenutno imamo vpisanih 45 otrok,« je še dodal Videčnik. Svečana podelitev priznanj bo danes, 27. januarja, ob 18. uri v športni dvorani. Kulturni program bodo oblikovali učenci OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, Glasbene šole Slovenska Bistrica, dijaki slovenjebistriške srednje šole ter Slavc L. Kovačič. Posebna gosta bosta bronasta olimpijka Ana Velenšek in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Mojca Vtič povzela: »Lansko leto je bilo najtežje, saj sem že na prvi tekmi v zimski sezoni staknila poškodbo. Kljub temu sem uspela osvojiti naslov dvoranske državne prvakinje med člani in srebrno medaljo na balkanskem prvenstvu. Nato sem se ponovno poškodovala, tako da sem izpustila približno mesec in pol poletne sezone, kljub temu sem dosegla rezultat 13,81 metra. Sedaj je leto 2017 in torej čas, da se sreča ponovno vrne na mojo stran. Začela sem nekoliko skromneje, kar je še posledica poškodbe iz lanske sezone, vendar menim, da lahko dosežem cilje, ki sem si jih zadala. Ti so: osvojitev naslova članske državne prvakinje v dvorani, ohranitev mesta na balkanskem prvenstvu, pa tudi da dosežem normo za evropsko dvoran- sko prvenstvo. Za zdaj sem z rezultati še daleč od norme, vendar vem, da imam to v nogah, samo prave občutke moram še dobiti.« Športnik leta je postal 24-letni judoist Vito Dragič, ki je bil lani nepremagljiv na evropskem pokalu v Sarajevu, na evropskem pokalu v Beogradu je osvojil srebrno, na svetovnem pokalu na Škotskem pa si je priboril bronasto medaljo. Niz uvrstitev na najvišja mesta je nadaljeval tudi letos, saj je na svetovnem pokalu v Tuniziji osvojil bron. »Sedaj je prioriteta, da se koleno povsem zaceli,« je dodal Dragič. Sicer pa je slovenjebi-striški judoist stalni član državne članske reprezentance in vodilni na evropski lestvici v kategoriji nad 100 kilogramov. Trener Franc Špes je prepričan, da so Dragičevi rezultati dobra napoved bogate kariere, katere dolgoročni cilj so olimpijske igre v Tokiu leta 2020. Na prireditvi Športnik leta 2016, ki bo danes v slovenje-bistriški športni dvorani, bo podeljen tudi naziv najboljše ekipe v individualnih športih. Ta naziv je pričakovano pripadel Judo klubu Impol, ki se je lani veselil že 15. naslova državnih prvakov. Ekipa leta v kolektivnih športih pa je postala članska ekipa Futsal klub Kebelj. »Kljub temu da naš klub šteje šele deset let, smo lani na slovenskem nivoju dosegli vrhunske rezultate. Mlada in perspektivna ekipa je namreč osvojila 5. mesto v državnem prvenstvu, za tretjim mestom pa zaostala le za točko. Ob tem v našem klubu igrajo igralci, ki jih vzgajamo sami, to pomeni, da nimamo igralcev od drugod,« je poudaril kapetan ekipe Frenk Šahovski kotiček Soliden nastop Ptujčanov na mednarodnem turnirju v Murski Soboti Šahovsko društvo Pomgrad Radenska iz Murske Sobote je izvedlo že 27. mednarodni turnir Partizan Bakovci. V dokaj kvalitetni mednarodni zasedbi so se med 32 udeleženci štirje člani ŠD Ptuj solidno odrezali. Nastopili so štirje mojstri Fide, šest mojstrskih kandidatov ter kar nekaj prvo- in dru-gokategornikov. Prvi nosilec je bil domačin, FM Boris Marko-ja, trenutno najboljši slovenski mladinec, ki je tudi na visokem, 14. mestu slovenske članske lestvice. Boris je turnir končal brez poraza, trikrat pa si je razdelil točko in to s tremi klubskimi tovariši. Od štirih članov ŠD Ptuj je najboljšo uvrstitev dosegel Leon Selišek z 9. mestom, Darko Dominko in Karel Žajdela sta se uvrstila na 12. oziroma 13. mesto, medtem ko je Ciril Kužner pristal bolj ob koncu razpredelnice. Končni vrstni red: 1. FM Boris Markoja 7,5 točke, 2. MK Matej Titan 7, 3. FM Boris Kovač 6,5, 4. FM Denis Gju-ran 6,5, vsi ŠD Radenska Pomgrad, ... 5. FM Lea Števanec, ŠS TZ Prevodi dvojka Kranj 6, ... 7. Sofija Gombocz, HUN 6, ... 9. Leon Selišek 5,5, ... 12. Darko Dominko 5, 13. Karel Žajdela 5, ... 29. Ciril Kužner 2,5 točke, vsi ŠD Ptuj, itd. Silva Razlag 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. januarja 2017 Zavrč, Podlehnik • Pozdrav sosedu Zaželene so pesmi iz lokalnega izročila Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Maksa Furjana Zavrč in Kultur-no-folklornim društvom Podlehnik pripravila območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Pozdrav sosedu. Srečanje je zaradi števila prijavljenih skupin tudi letos potekalo v dveh delih: najprej so peli in godli v kulturnem domu Zavrč, naslednji večer v večnamenskem kulturno-turističnem centru Podlehnik, obe prireditvi pa je vodila Natalija Šarman Ferlež. Skupaj je nastopilo 35 raznovrstnih pevskih in godčevskih zasedb iz kulturnih, folklornih, turističnih in drugih društev z območja 16 občin, nekdaj združenih v veliki ptujski občini. Vsem sodelujočim je vodja Območne izpostave JSKD Ptuj Iva Ferlinc podelila priznanja za sodelovanje. Nastope je, kot že vrsto let, strokovno spremljala Jasna Vidakovič. Pojasnila je, da je pomemben že Foto: Foto Langerhoic sam izbor pesmi: »stare pesmi iz V Podlehniku so prve zapele pevke ljudskih pesmi Trstenke pod vodstvom Lojzke Mere. lokalnega izročila, po možnosti v narečju, imajo seveda prednost pred novejšimi in umetnimi.« Ocenjevala je še intonacijo, interpretacijo, izraznost, večglasje, primeren tempo in podobno, pri skupinah godcev tudi ustreznost njihovega sestava. Opozorila je, da je veliko težav pri tretjem glasu oz. basu: »Pravi ljudski bas je sicer zelo enostavna melodija, a so pevci zaradi vpliva zborovskega petja že pozabili, kako se poje ...« Letošnje srečanje je prineslo tudi pomembno novost: skupine so se tokrat lahko prijavile tudi z lastnimi priredbami ljudskih pesmi in viž. Po vsakem od koncertov se je strokovna spremljevalka sestala z vodji skupin ter jih opozorila tako na prednosti kot na morebitne slabosti skupine, opisne ocene pa bodo pevci in godci dobili po pošti. Katere skupine se bodo uvrstile na regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž (nato morda tudi na državno), bo znano šele po vseh območnih srečanjih izpostav Ormož, Lenart in Slovenska Bistrica. Eva Milošič Kidričevo • Zlata poroka zakoncev Krajnc Zakoncema čestitala tudi metropolit in predsednik države Pred 50 leti sta se na skupno življenjsko pot podala Frančišek Krajnc in Terezija Krajnc, rojena Paveo, iz Lovrenca na Dravskem polju 55 in si pred oltarjem izrekla besede, ki so vodile v novo, skupno življenje. V soboto 7. januarja 2017, sta po natanko 50 letih ponovila zaobljubo zakona. Zlati ženin je delal v bližnji tovarni Talum, žena Terezija pa je doma na kmetiji gospodinjila. V zakonu sta se jima rodila Slavko in Jožica, sedaj pa ju razveseljujeta vnukinji Monja in Sanja. 50 let skupnega življenja sta proslavila v krogu sorodnikov. Civilni obred zlate poroke je opravil župan občine Kidričevo Anton Leskovar, poročne zaobljube pa sta si ponovno izrekla v cerkvi sv. Lovrenca, kjer je maševal farni župnik Karel Pavlič. Čestitkam se je pisno pridružil mariborski nad- škof in metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Za dolgoletno zvestobo in velikodušno dobroto se je čestitkam pridružil tudi predsednik države Borut Pahor ter jima zaželel vse dobro in še na mnoga leta. Jubilejno slavje sta nato v krogu sorodnikov nadaljevala pozno v noč. Sanja Krajnc Foto: arhiv družine Krajnc Bukovci • Iz osebne kronike Zlati jubilej Janeza in Otilije V soboto, 7. januarja, je minilo 50 let, odkar sta zakonsko zvezo sklenila Janez in Otilija Kukovec iz Bukovcev 100 a. Janez je bil rojen 26. januarja 1942 v Bukovcih. Zaposlen je bil kot šofer v Agro-transportu na Ptuju, kjer je služboval do upokojitve. Tilčka je bila rojena 31. julija 1942, prav tako v Bukovcih. Kot šivilja je bila zaposlena v Delti, najdalj časa pa v Krojaštvu Hermana Kokola v Dolanah, kjer je dočakala zasluženo upokojitev. Skupaj sta si gradila dom in se na poročni dan vselila v svojo novo hišo. A to je bil za tiste čase vse prej kot »topel« dom. Hiša je bila še brez elektrike, ogrevanja, vode ... Z leti je njun dom postajal vse toplejši, saj sta z medsebojno ljubeznijo, z lepimi in tudi manj lepimi trenutki, v zdravju in spoštovanju v njem dočakala polnih 50 let zakonskega življenja, kar je dano le redkim. V jeseni življenja še vedno skrbno obdelujeta svoj vinograd v Halozah, Janez je član Lovske družine Markovci. Tilčka je zelo aktivna Foto: Langerholc v Kulturnem društvu Bukovci in v Društvu podeželskih žena, kjer v sekciji ročnih del izpod njenih prstov nastajajo prečudoviti izdelki. Ob zlatem poročnem jubileju so zakonca Kukovec z obiskom prijetno presenetili njuni najbližji in predstavnika Društva upokojencev Markovci. Dogodek je bil zelo čustveno obarvan, poln lepih želja, zazna-rnovan z mnogimi slovenskimi ljudskimi pesmimi. Tudi starih »gostovanjskih maršev in bo-srnana« ni manjkalo. Želja vseh zbranih je bila, naj jima zlati jubilej še tesneje poveže vezi njunega zakonskega življenja, naj bo to umirjeno in sproščeno, brez strahu pred prihodnostjo. Kar sta nekoč prevzela kot obveznost drug do drugega, sta izpolnila - drug drugemu sta podarila glavnino svojega življenja. Medsebojno spoštovanje in razumevanje naj bo še naprej vodilo na njuni nadaljnji življenjski poti, na kateri naj jima sonce sreče podari še mnoge skupne, zdrave in zlate dni. MB Sv. Tomaž • Biseroporočenca Alojzija in Ivan 60 skupnih neponovljivih let Po 60 letih zakona sta si pred domačimi poročna prstana ponovno izmenjala Alojzija in Ivan Gedl iz Pršetincev v občini Sv. Tomaž. Civilni obred biserne poroke je v kulturnem domu Sv. Tomaž opravil župan občine Sv. Tomaž Mirko Cvetko. Tudi tokrat, po 60 letih, sta bila prisotna nasmešek in iskrica v očeh. Alojzija Zmazek in Ivan Gedl sta se spoznala 1956. leta v Mariboru, kjer sta oba delala. Med njima je preskočilo obilo ljubečih iskric, saj sta se tri mesece za tem že poročila, to je bilo 28. decembra. Alojzija je bila stara 18 let, Ivan pa 22. Poroka je bila skromna, prisotni sta bili le priči. Kmalu po poroki sta se iz Maribora preselila na Alojzijino domačijo in z iskanjem jurčkov služila denar za preživetje ter pleničke in srajčke za prvo hči. 1958. leta je Ivan začel delati na zadrugi v Sav-cih, bil je tudi mlinar v Ivanjkovcih, nato je delal še v sadjarstvu. Nakar se je do upokojitve zaposlil v tovarni Jožeta Kerenčiča. Kot prostovoljec še deluje pri gasilcih, čebelarjih in v strelski družini. Dodaten zaslužek je priskrbel z rezanjem trsja in sadnega drevja ter kot mesar. Alojzija je samo nekaj mesecev delala v gradbenem podjetju v Mariboru, po preselitvi pa je svoje življenje in delo posvetila otrokom in opravilom na svoji majhni do- mačiji. Poleg tega je bila aktivna na različnih področjih. Prostovoljno je delovala 35 let v RK, v SZDL-ju kot tajnica, v PGD Pršetinci je skrbela za knjižnico, v Društvu prijateljev mladine. V življenju si je največ denarja prislužila z nabiranjem gob. V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Verica, Milan, Sonja, Ivica, Romana in Simona. Na žalost je kruta usoda vzela edinega sina Milana (1969. leta). Sedaj imata že 10 vnukov in vnukinj ter 11 pravnukov in pravnukinj. Ivan je v svojem prostem času delal stvari, ki so ga najbolj veselile: čebelarjenje, pletenje košar in izdelava metel. Najbolj pa so ga veselile domače koline, saj je bil največji praznik, ko se je zbrala družina z bratom - »stričekom« in prepevala. Alojzija je najraje gobarila, reševala križanke, brala knjige, pletla, kvačkala, izdelovala gobeline, vr-tnarila in skrbela za rože ter pela. Želimo jima še veliko zdravih skupno preživetih dni. Katjuša Štih Foto: Simon Zobovič petek • 27. januarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Los Angeles, Ptuj • Ptujčan na študiju igre v Ameriki Timotej uresničuje svoje mladostne sanje „Lepo je priti domov, pozdraviti starše in prijatelje, a moj svet je prek luže, v Ameriki, kjer študiram dramsko igro na American Academy of Dramatic Arts - AADA v Los Angelesu. V takšno življenje sem se enostavno zaljubil, nikoli več ga ne bi zamenjal," je ob novoletnem obisku na Ptuju povedal Timotej Vrabl. Trenutno na tej šoli študirajo tudi drugi Slovenci, s Timotejem v drugem letniku še tri dekleta, do njegovega prihoda pa na tej šoli še ni bilo nobenega Ptujčana. Timotej je že kot otrok sanjal, da bo nekoč postal igralec, že od malega ga je tudi vleklo v velika mesta. Za nekaj časa je te sanje potisnil v ozadje, ko je dajal prednost košarki. Ko pa je nehal s košarko, je po internetu začel iskati šole, v katerih bi se lahko izobraževal, pogovoril se je tudi z nekaterimi Slovenci, ki so šli na študij dramske igre v tujino. Oktobra 2015 se je prijavil na avdicijo, zanjo se je pripravljal s prof. Snežano Martinovič iz Ljubljane. Sprejeli so ga, potekala je v enem od londonskih hotelov. Predstavil se je z dvema monologoma, enim iz komedije, drugim iz drame. Sledil je pogovor z žirantom, zatem je moral prebrati še monolog, ki ga prej ni poznal. Prvi stik s šolo ga je navdušil, prav tako program oz. potek študija, semestra, četudi si vsak pred prihodom ustvari neko svojo sliko in pričakovanja, pove Timotej. „Vse, kar sem se naučil v prvem semestru, sem poskušal na najboljši način uporabiti v predstavi, s katero zaključiš semester, da vidijo oz. ocenijo tvoj igralski napredek." Šola je mednarodna s študenti iz celega sveta. Sobo si deli z dekletom iz Malezije in fantom iz New Yorka, torej že kar trije kontinenti na kupu. Ob prihodu sta mu zelo pomagala Slovenca, ki sta tam že študirala, pomagala sta mu tudi pri iskanju stanovanja. V šolo se hitro vključiš, ker je v bistvu ena sama velika družina, pravi Timotej. Študij temelji predvsem na praktičnem delu, teorije je zelo malo. Vedno si v pogonu. Prvi letnik je uspešno zaključil, za njim je tudi že prvi semester drugega letnika. Že na začetku so profesorji vsem novincem dali jasno vedeti, da moraš resnično dobro opraviti program prvega letnika, če želiš v drugega, ne glede na to, da si opravil vse izpite in da je študij plačljiv. Drugega letnika ne vidiš, če ti manjka en sam izpit; a tudi če imaš vse izpite, to še ne pomeni, da boš prišel v drugi letnik. Resnično jih moraš prepričati, da si zaslužiš, da greš v drugi letnik. „V drugem letniku je namreč takšen tempo, da je res težko biti uspešen. To niso prazne govorice profesorjev, o tem sem se sam prepričal, saj gre v prvem semestru drugega letnika za resnično izjemen tempo. Če te zanima, gre, če pa študiraš nekaj, kar te ne zanima, takšnega tempa ne vzdržiš. Ker mi igra resnično pomeni zelo veliko, nekih posebnih težav nimam, čeprav včasih malo zaškriplje. Sicer pa brez talenta ne bi šlo. Pred šolanjem v Ameriki sem zelo malo igral. Obiskoval sem intenziven tečaj igralstva pri Barici Blenkuš v Ljubljani, da sem podrobneje spoznal igro, izgubil tremo, pridobil samozavest, po končanem izobraževanju pa sem nastopil v eni predstavi. Zatem sem se priključil Šus teatru iz Dražencev, kjer sem tudi zaigral v eni predstavi in se tudi veliko naučil. Največ pa mi bo seveda dala ameriška igralska šola v Los Angelesu; že doslej sem pridobil ogromno znanja o tem, kako se lahko na različne načine vživiš v neki lik, ga osvojiš, da se z njim zliješ in v njem ostaneš. Veliko delamo na dialektih, ker če želiš uspeti v Ameriki, moraš postati Američan, to pa je za ljudi, ki govorimo slovanske jezike, zelo težko, saj govorimo morda bolj iz grla, Američani pa ne. To je eden izmed težjih delov zame, saj bi rad zvenel popolnoma kot oni. Kar 80 odstotkov študija temelji na igri, dodana sta ples, ki ti po- maga pri tem, da si na odru bolj samozavesten s svojim telesom, in glasba oz. petje, ki ti pomaga pri naglasu. Pomembno je, da se, če želiš uspeti v igralskem svetu, izkažeš z igralsko diplomo, da vidijo, s kom si delal, kje si se izobraževal, nadgrajeval svoj talent." „Igralstvo bo moj svet," je odločen Timotej. Če bi že zdaj želel igrati, bi lahko delal le brezplačno, tujim študentom je med študijem prepovedano igrati. Spoznal je že nekaj ljudi, ki imajo gledališke skupine, in po končanem šolanju bi se jim lahko priključil, da ne bi prekinil stika z igro. Drugi semester drugega letnika bo zaključil 28. maja, tretji letnik pa je prepuščen izbiri; Timotej se je odločil, da ga ne bo obiskoval. Po končanem drugem letniku si bo najprej pridobil vizo, ki traja letno dni z možnostjo podaljšanja, zatem pa skušal čim prej priti do prvih vlog. „Moja novoletna želja je, da bi takoj po končanem šolanju dobil priložnost na kakšni avdiciji in si s tem postavil še trdnejše temelje za svoje življenje in delo v igralskem svetu." Timotej se zaveda, da je igralstvo trd in težak pose in da resnično uspejo le redki. Upa, da se bodo njegove mladostne sanje uresničile in da bo njegovo življenje prežeto z gledališkimi in filmskimi vlogami. Ne glede na igralske vzornike (Antony Hopkins, Michael Fassbinder, Marlon Brando ...) je pristna igra najboljši igralčev pečat. To bo tudi njegovo glavno igralsko vodilo. MG Ormož • Gastronomsko razvajanje »Prleška govedina« Navdušili z bogastvom okusa eko govedine Obloženi kruhek s pašteto, oljova govedina, rižota z lisičkami in rezinami govejega fileja, čista močna goveja juha, mešana sezonska solata, stek in krompirjev narastek ter limonin sorbet. S tako skrbno izbrano kulinariko v kombinaciji z vrhunskimi vini je kakih 50 gostov minulo soboto razvajalo svoje brbončice na kulinaričnem večeru Prleška govedina na turistični kmetiji Hlebec. Ekološki kmetiji Kosec in Zadra-vec, ki skupaj na spletu tržita ekološko govedino, sta minulo soboto združili moči s turistično kmetijo Hlebec na Kogu in pripravili so vrhunski tematski kulinarični večer pod imenom Prleška govedina. Goste so razvajali z odlično večerjo iz lokalnih dobrot, ki je bila pravo doživetje okusov, kraljica pa je zagotovo bila ekološka govedina, ki jo Kosec in Zadravec pridelujeta na svojih kmetijah; gre za meso mladega goveda iz ekološke proste reje. Po uvodnem pozdravu in besedah dobrodošlice lastnikov ekoloških kmetij Boštjana Kosca in Mateja Zadravca so gostom najprej postregli z obloženim kruhkom z domačo pašteto. Kot hladna predjed je bil esichfleisch oz. kot v teh krajih rečejo po domače oljova govedina. Sledila je izjemno okusna topla predjed - rižota z lisičkami in rezinami govejega fileja. Manjkala ni niti tradicionalna slovenska jed - čista močna goveja juha z domačimi rezanci, nato pa mešana sezonska solata z Zadovoljni prireditelji kulinaričnega večera Prleška govedina (z leve): lastnik Ekološke kmetije Kosec Boštjan Kosec, gospodar Turistične kmetije Hlebec Milan Hlebec in Matej Zadravec z Ekološke kmetije Zadravec grobo zmletimi bučnimi semeni. Za glavno jed je bil odlično pripravljen stek in krompirjev narastek z ovčjim sirom ter puklasto bržolo v omaki zweigelt in z zelenjavo. Kulinarične kreacije so zaokrožili še z osvežilno sladico - limoninim sorbetom z vrtnimi sadeži. Jedi, ki so bile pravo doživetje okusov, so nastale pod prsti kuharskega mojstra Roberta Bebra. Sedemhodni meni so obogatili še z vrhunsko vinsko spremljavo. Izbrana vina sta predstavila in postregla lastnik turistične kmetije Hlebec Milan Hlebec in Miro Mun-da iz Vinske kleti Munda ter dokazala, da premoreta odlična vina. Tokratni kulinarični večer so skupaj pripravili prvič. Kot sta zagotovila gospodarja ekoloških kmetij Boštjan Kosec in Matej Zadravec, pa jih bodo zagotovo še pripravljali, saj z njimi želijo ljudem približati ekološko govedino. Naslednji kulinarični dogodek načrtujejo sredi marca. ML Foto: ML 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. januarja 2017 Pomagajmo si . Gripa, RSV in prehlad Z januarjem se je v naših krajih močno povečalo število akutnih okužb dihal. Med nami krožijo številni virusi, od različnih virusov navadnega prehlada do RSV - respiratornega sincicijskega virusa, ki ogroža predvsem majhne otroke, pri večjih otrocih in odraslih pa povzroča le blažja prehladna obolenja. Med nami je tudi virus gripe, ki še posebej ogroža bolnike iz rizičnih skupin, kot so: ljudje, starejši od 65 let, bolniki s kro- ničnimi obolenji (bolezni srca, pljuč, ledvic in druge), dojenčki in majhni otroci ter nosečnice. Klinična slika okužbe s posame- znim virusom nima značilnega poteka, zato jih težko ločimo med seboj. Lahko pa testiramo kužnine dihal in tako potrdimo Vedno lahko računam VI • f v • na člane svoje družine, Imetnik dovoljenja za promet: Angelini Pharma Österreich GmbH, Avstrija Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o., Koprska ulica 108 A, Ljubljana okužbo z določenim virusom. Virusne okužbe so zelo nalezljive. Virusi se širijo s kašljanjem, kihanjem in neposrednim stikom. Z nekaj ukrepi lahko zmanjšamo možnost za okužbo tako doma kot izven doma. Pogosto si umivamo roke s toplo vodo in milom, če smo prehlaje-ni, se izogibamo tesnim stikom z drugimi ljudmi, ne hodimo tja, kjer je veliko ljudi (vrtci, nakupovalna središča, velika družinska srečanja), če imamo doma novorojenčka, naj starejši sorojenec ne obiskuje vrtca; do 2. meseca otrokove starosti odsvetujemo obiske. Virusna okužba dihal se kaže z bolečinami v žrelu, zamaše- ... pri lajšanju bolečin v ustih in žrelu pa na pršilo iz družine Tantum Verde. Pršilo Tantum Verde deluje lokalno anestetično, protivnetno in protibolečinsko. Uporablja se za lajšanje bolečin in oteklin pri vnetju v ustni votlini ali žrelu; zaradi preproste uporabe pa je primeren tudi za otroke. 2a natančno ap/ikacijo _Pl"'mei"en za otroifo ■ Širok nabor indikacij Zdravilo se izdaja brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. nim nosom, izcedkom iz nosu, dražene so očesne veznice, lahko se pojavi kašelj, tudi povišana telesna temperatura. Pri gripi je značilna hujša splošna prizadetost, prisotne so bolečine v sklepih in mišicah ter visoka telesna temperatura. Pri obolelem je potreben počitek, zato naj ostane doma, s tem se tudi prepreči širjenje okužbe med sodelavce in sošolce. Bolnik naj pije naj dovolj tekočine, za boljšo prehodnost nosu naj uporabi kapljice za nos, ob vročini naj vzame paracetamol. Ob bolečinah v žrelu naj liže pastile, ki delujejo lokalno protivnetno in blažijo bolečine. Če se stanje v nekaj dneh ne izboljša ali se celo poslabša, naj bolnik obišče zdravnika, ki bo bolnika natančno pregledal, opravil preiskavo krvi, morda tudi bris žrela. RSV pri majhnih otrocih lahko povzroči bron-hiolitis in težave z dihanjem, zapleti gripe pa so pljučnica, akutno vnetje obnosnih votlin in akutno vnetje srednjega ušesa, ki zahtevajo antibiotično zdravljenje ali celo sprejem v bolnišnico. Proti gripi je možna zaščita s cepljenjem, ki se priporoča vsem, še posebno pa ljudem iz ogroženih skupin in njihovim svojcem. Proti okužbi z RSV je možna pasivna zaščita - cepljenje, ki ga prejmejo dojenčki iz ogroženih skupin za hujši potek bolezni. Avtor: doc. dr. Maja Šereg Bahar, dr. med., specialist otorinolaringolog Tačke in repki Zdravstveni nasveti Kako postrižemo kremplje Pogosto opažam v ambulanti, da imajo psi predolge kremplje. Tudi gospa Marta iz okolice Ptuja sprašuje, kako bi svojemu koker španjelu postrigla kremplje, saj renči in jo hoče ugrizniti pri tem opravilu. Predolgi kremplji na tačkah lahko res povzročajo različne težave, če zrastejo preveč. Lahko v loku vraščajo v kožo in celo podkožje tačk in povzročajo močna bolečinska stanja in vnetja kože. Prav tako polomljeni predolgi kremplji povzročajo hudo bolečino in šepanje živali. Kremplji so predolgi, kadar se pri psu, ki normalno stoji, dotikajo tal ali celo porivajo prste navzgor, tako da niso vodoravni s podlago, na kateri stojijo. Tudi slišimo lahko značilno klikanje, ko pes s predolgimi kremplji hodi po trdi površini, po parketu ali asfaltu. Mnogi lastniki psov skrajševanje krempljev prepuščajo veterinarju, saj se bojijo, da bodo krempelj preveč odstrigli in bo prišlo do krvavitve, bolečine, še-panja. V bistvu pa gre za povsem preprosto opravilo, ki ga mimogrede lahko opravimo sami. Vsekakor svetujem lastnikom psov, da svojega ljubljenčka navadijo na striženje krempljev že od zgodnje mladosti. Psu mora postati samoumevno, da mu lastnik brez težav otipava kremplje in tak ku-žek bo pustil tudi striženje krempljev. Odstrižemo samo odvečni, predolgi del kremplja in pazimo, da ne zarežemo v »živo«. Na kremplju se lepo vidi meja med rože-vinastim mrtvim delom kremplja in prekrvavljenim živim delom. Potrebujemo kakovostne škarje, ki so namenjene striženju krempljev in jih dobimo v trgovinah za male živali. Priporočam, da imamo tudi prašek ali pasto za zaustavljanje morebitne krvavitve, če se nam zgodi, da smo preveč radikalno zarezali v krempelj. Pa Foto: Langerholc Foto: Simon Zobovič Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. kakšen priboljšek za nagrado psu moramo imeti zraven. Ne smemo pozabiti na kremplje na sledni-kih, to je na zakrnelih prstih na prednjih tačkah, saj le-ti pogosto vraščajo v živo, v kožo, kar pri dolgodlakih psih težko opazimo. Še najpogosteje nas na težavo opozori sam pes z vnetim lizanjem tačke in pa neprijeten vonj, ki se širi zaradi gnojnega vnetja kože na tački. Če pa kljub vsemu trudu kužek ne pusti, da bi mu lastnik postri-gel kremplje doma, lahko poskusimo v salonu za nego psov. Če še tam ne bo pustil, je treba obiskati veterinarja, ki bo poseg opravil z uporabo uspavala. Preveliki in zanemarjeni kremplji so lahko velik problem. Pomislite, kako bi se ljudje počutili v premajhnih čevljih s konstantno bolečino in krivljenjem prstov na stran. Razmišljajmo o tem že pri mladičkih in jih navadimo, da nam pustijo striči kremplje. Emil Senčar, dr. vet. med. Vpliv sladkorne bolezni na zmožnost upravljanja motornega vozila (1. del) Dr. Andrea Margan, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, predstojnica Službe preventivnega zdravstvenega varstva zaposlenih Sladkorna bolezen, pogosto imenovana tudi diabetes, je skupina presnovnih bolezni, pri katerih v daljšem časovnem obdobju prihaja do visoke ravni sladkorja v krvi. Do sladkorne bolezni pride bodisi zato, ker trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina (sladkorna bolezen tip 1), bodisi zato, ker se telesne celice na proizvedeni inzulin ne odzivajo ustrezno (sladkorna bolezen tip 2). Posebni tip diabetesa pa predstavlja nosečnostna sladkorna bolezen, ki se pojavi med nosečnostjo pri nosečnicah, ki sladkorno bolezen pred nosečnostjo niso imele. Število bolnikov s sladkorno boleznijo narašča. Predvsem narašča število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, katero mnogi poznajo kot starostni diabetes, čeprav najpogostejši vzrok za odpornost na inzulin ni starost ampak prekomerna telesna teža oz. dejavniki življenjskega sloga (telesna nedejavnost, neustrezna prehrana in stres). V Severni Ameriki in v Evropi je 90 % primerov sladkorne bolezni ravno tipa 2. Zaradi razširjenosti bolezni in pacientu vedno bolj prijazne terapije bolniki bolezni ne jemljejo dovolj resno oziroma se premalo zavedajo lastne odgovornosti za boljšo urejenost bolezni in preventivo nastanka bolezni. To še posebej velja za bolnike s prediabetesom. Prediabetes je stanje, ko so ravni glukoze v krvi višje, kot je normalno, vendar ne dovolj visoke za diagnozo sladkorne bolezni tipa 2. Mnogo ljudi, ki pozneje obolijo za diabetesom tipa 2, preživijo več let v stanju predi-abetesa. Najbolj pogosto gre za bolnike s prekomerno telesno težo. Bolniki radi »pozabijo« na pozne zaplete bolezni, ki so posledica poškodb v majhnih krvnih žilah, v prvi vrsti v očeh, ledvicah in živcih. Okvara oči je posledica poškodbe krvnih žil v mrežnici očesa in lahko vodi do postopne izgube vida in slepote. Poškodba ledvic lahko povzroči kronično obolenje ledvic, ki včasih zahteva dializo ali ledvični presadek. Poškodba živcev v telesu je najpogostejši zaplet pri sladkorni bolezni. Simptomi so lahko med drugim otrplost, mravljinčenje, bolečina, spremenjen občutek za bolečino, ki lahko vodi do poškodbe kože. Lahko pride do diabetičnega stopala (diabetične razjede na nogi), ki ga je težko zdraviti in ki včasih zahteva amputacijo. Bolniki s sladkorno boleznijo imajo večje tveganje za srčno žilne bolezni (kot sta srčna in možganska kap) in večjo hitrost upadanja kognitivne funkcije, kot pa ljudje brez te bolezni. Prav te pozne posledice sladkorne bolezni in zapleti povezani s terapijo (hipoglikemija) vplivajo na zmožnost vožnje motornih vozil. Hipoglikemija je stanje nizke ravni sladkorja v krvi, katera v resnejših primerih povzroča motnje zavesti kot so zmedenost, spremembe v vedenju (agresivnost), mišične krče in nezavest, v skrajnem primeru tudi trajno poškodbo možganov in smrt. petek • 27. januarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 19 NAS ROKOMETAŠ (GORAN) IZBA, ŠTIBELC SILVA RAZLAG AZIJSKA DRŽAVA MESEC PRI RIMLJANIH KALUP GRŠKA ČRKA POLITIK DRASKOVIC ZAČETNICA JUTRANJA ZARJA, SVIT PISATELJ KOCBEK SKLADATELJ (UROŠ) TINA HIŽAR LETALEC, AVIATIK TLA V IZBI DEL HRBTA DEL VOZA PRVOTNI UM DERIVAT ALKOHOLA RIMSKO OBLAČILO RASTLINSKA BOLEZEN KURJA GOLŠA PREJME NAJ PREGRADNA STENA PRITLIKAVO DREVO ŽENSKA POKRIVALA SKLADATELJ (FRANCIS) PRIPADNIK GEZOV ORANJE VRBA IVA IGLAVEC IZVAJALEC RIGOLANJA, RIGOLAČ AMERIŠKA IGRALKA ZORAN JERIN SNEGOMER NAŠ PRAVNIK (STEVO) ATEK KAZALNIK, INDIKATOR MEHKA KOVINA NOGOMETNI KLUB IZ MADRIDA UGANKARSKI SLOVARČEK: EBERL = slovenski pravnik (Stevo), GEZ = pripadnik Gezov, IBA = vrba iva, mačkovec, IVEREK = drobec lesa, trščica, IZICA = mreža iz vrbovih vej, KOZOMARA = slovenski rokometaš (Goran), KRS = pritlikavo toa SRTEL = t|a v izbi. nV3y Ynvi 'raivzvvi 'moo laaaa 'zwodbns 'snaavia VHNV 'avroia 'ivn 'aína 'savi 'nu 'Nd 'ind 'aaisa 'i/\invad 'aro 'hi 'viaavi 'aavAaa 'vaoz 'vviniaon 'isvi 'vaoaodo 'Nvisivivd 'vaviAiozovi 'saNor iaioi 'avvnv 'uivn 'voizi 'zoaoq :ouabjopoa imnvzihm 3i a3iis3h Ptuj • Primusove vinske zgodbe Poklon vinu, ekskluzivnim vinorodnim legam Haloz in okolice Ptuja Na tretjem vinskem večeru v okviru 13. sezone Primusovih vinskih zgodb in obenem prvem v letu 2017, ki že dobrih 10 let potekajo v klubu Gemina XIII. hotela Primus, svojo pot so začele v grajski kavarni, so ljubitelji žlahtne vinske kapljice spoznavali Vina Kobal. Gre za zelo mlado vinsko blagovno znamko, pod katero se podpisuje priznani enolog Bojan Kobal, ki se je na samostojno vinsko pot podal skupaj s prijateljem in nekdanjim sodelavcem v Ptujski kleti Andrejem Sajkom. Tako so se v novi slovenski vinski blagovni znamki združile izkušnje, znanje in ljubezen do vinske kapljice. Bojan Kobal pravi, da je vino najžlahtnejša začimba trenutkov v življenju ljudi. V vinih Kobal se okušajo svežina, sortnost in prepoznavni štajerski odtis narave. Prva letošnja Primusova vinska zgodba je bila poklon vinu (od burgundskih sort, šardone in sivi pinot, do sovinjona in modrega pinota ter presenečenja za ljubitelje slajših vin) in ekskluzivnim legam Haloz in okolice Ptuja. „Trudimo se, da so naša vina čim bolj iskrena. To prepoznavajo ljudje. Upam, da je vinski svet malo bogatejši tudi z našimi vini. Naša vinska klet dela dobro, umirjeno, predvsem z občutkom za domače okolje. To pa prenašamo po celem svetu. Prvi naš trg je Ptuj, Slovenija, poznajo nas že v nekaterih evropskih državah, prisotni pa smo tudi že v ZDA in na azijskih trgih. Okus pivcev se razlikuje od trga do trga. Pomembno je, da mi ta okus pivcev zadovoljimo z vinom, ki izhaja iz našega okolja." Leto 2016 je bilo za mlado vinsko klet izje- mno uspešno, zelo dinamično, polno energije, polno strasti, je povedal Andrej Sajko. Poskušnjo šestih vzorcev vin je spremljala odlična kulinari- ka Primusovih kuharjev, ki jo je gostom sproti predstavil vodja gostinstva Roman Tadina. Prevladovala so suha vina, začetek je bil v znamenju penine rume- ni muškat, zagotovo svojevrstno presenečenje, saj niso običajne, kot tudi zaključek s polsladkim rumenim muškatom, ki je bil izbran tudi za vino večera. To Prvo Primusovo vinsko omizje v letu 2017: Nataša Petrovič, Bojan Kobal in Andrej Sajko pa še ni bilo vse, Bojan Kobal in Andrej Sajko sta razveselila še s prav posebnim presenečenjem, likerjem iz rdečega vina, vzgojenim v hrastovih sodih. V lesenih sodi zori tudi večina vin blagovne znamke Vina Kobal. Prvi Primusov vinski večer v letu 2017 je sovpadal tudi z ina-vguracijo novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ob katerem ponosno kot nova prva dama ZDA stopa Slovenka Melania Trump, ro rodu iz Sevnice, od koder prihaja tudi Bojan Kobal, ki je zelo ponosen, da je prva dama ZDA postala mlada dama iz tako malega kraja, kot je Sevnica. „Pomeni, da je na tem svetu vse mogoče," je prepričan Bojan Kobal. Morda pa bo ob kakšni priliki tudi Melania okusila katero od vrhunskih vin blagovne znamke Kobal, ki jo je ustvaril njen sokrajan. Za vrhunske kulturne užitke pa sta poskrbela nadvse uspešna plesalca plesne šole Pingi iz Maribora, večkratna državna prvaka, polfinalista svetovnega prvenstva v standardnih in latin-skoameriških plesih Ana Ekart in Ivan Jarnec. MG Foto: MG 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2017 Piše: Dani Zorko • Islandija (20.) Akureyri Zdaj sem bil že lep čas na poti, obredel pa sem že več kot polovico države, ki velikih mest sploh ne pozna. Največje urbano naselje, ki zajema torej mesto in predmestja, predstavlja glavno mesto Reykjavik, drugo največje tovrstno okolje v državi pa je s skromnimi 18.000 prebivalci severno mestece Akureyri. Od mojega trenutnega tabora je bilo oddaljeno kakšnih 100 kilometrov, tako da me ta dan ni čakalo preveč vožnje. Foto: Dani Zorko Akureyri predstavlja drugo največje urbano območje na Islandiji. Končno sem se spet spustil malo nižje, na bolj kulturno višino, kjer ni bilo več sledu o snegu. Na poti sem se ustavil še pri slapu Godafoss, ki leži sredi ničesar, za sabo pa ima zanimivo zgodbo in igra pomembno vlogo v zgodovini Islandije. Ko se je sestal prvi parlament leta 1.000 v Pingvellirju (o čemer sem že pisal), se je glavni govornik tam moral odločiti, katero vero bo sprejela ta dežela. Po daljši meditaciji se je odločil, da bo Islandija krščanska država. Na poti domov je potem v slap, ki se je nahajal blizu njegove farme, odvrgel vse poganske simbole in kipce nordijskih bogov, v katere so do tedaj verovali, in tako je slap dobil ime Godafoss - Slap bogov. Po tej postojanki sem se na tihem zaobljubil, da pa naslednje dni ne grem pogledat nobenega slapu več, ker so z njimi res že pretiravali. Nekaj kilometrov pred Akure-yrijem je odcep za vasico Laufas, ki je pravzaprav en sam muzej. Njeno vsebino predstavljajo hiše, ki so zgrajene na starodaven način iz kamna, pokrite pa so z zemljo, iz katere raste trava. Takšne lokalne stvari me zmeraj pritegnejo, zato sem kaj hitro parkiral poleg slikovite cerkvice in šel malce raziskovat, ali je kaj odprtega. Za to območje sem sicer izvedel po naključju in predstavljal sem si, da imajo te bajte pač neki odpiralni čas, da si lahko radovedneži ogledajo tudi notranjost. Malce sem se smukal okoli vogalov in se tu in tam pri-limal tudi na okno. V prvih dveh bajtah je bila tema, v tretji pa je že svetila luč. Ko sem pogledal noter, mi je vse postalo nekako sumljivo, saj je za mizo sedela starejša gospa in nekaj šivala, možakar pa je z rokami v žepih kolovratil po kuhinji. Ja seveda, nihče mi ni povedal, da v teh hiškah dejansko živijo ljudje. Ko je gospodar kuhinje zagledal moj neumni obraz, je samo prijazno pomahnil in se nasmehnil. So že bili navajeni, da so jim na grunt hodili ljudje. Pri nas bi že klicali določene organe ali pa bi si v najboljšem primeru domov nesel kakšno vrečko kletvic. Pomahnil sem nazaj in se počasi odkradel proti avtu, da me ne dobi kak domači kuža. Tudi cerkvica je bila zaklenjena, kakšne trgovine ali javne stavbe pa sploh ni bilo. Le neki priseljenec si je zraven zgradil moderno hišo, ki nikakor ni spadala v to okolje - verjetno kak lokalni tolovaj ... Po dolgem času sem znova ugledal farmo s konji, še bolj pa sem bil vesel modrine morja, ki je znova prinesla sončno vreme. Na prvem možnem mestu sem se kar ustavil in užival v soncu, saj sem bil zadnje dni navajen zgolj na sneg in veter, ki ju je družil tudi nočni mraz. Kljub temu da sem se bližal za njihove pojme večjemu mestu, nisem niti razmišljal, da bi se podal iskat kakšno udobno prenočišče, saj je bila narava preveč vabljiva. Hotel sem ostati kak dan, da bi bil malo z ljudmi, še bolj pa se mi je luštala kakšna dobra hrana. Mestece leži ob morju, na nasipu pa so zgradili bližnjico do naseljenega območja, da ni treba obvoziti celotnega zaliva, in celo letališko stezo. Ta se tako konča tik pred lokalno magistralko in prav zanimivo bi bilo videti vzlet letala, ko bi se po cesti pri- peljalo kakšno visoko vozilo, na primer avtobus. Pa saj so najbrž že navajeni raznih adrenalinskih soočenj ... Ker ni bilo nobene gneče, sem mestece najprej prekrižaril z avtom, da sem si nagledal najpomembnejše točke, potem pa sem lepo zastonj parkiral pred neko trgovino in se odpravil iskat nekaj za pod zob. Če vzamemo zgolj hitro hrano, so Islandci glede tega najbolj znani po svojem hotdogu, ki se imenuje pylsur, hrenovko pa sestavlja mešanica mesa, ki vsebuje tudi ovčetino; ta kuhana nikakor ni všečna. Drugo tovrstno jed pa predstavljajo 'fish' in 'chips', torej ocvrt ribji file in krompir iz pečice. Našel sem lep kotiček za južino in naročil to nekoliko bolj britansko jed, ki je bila sicer dobra, nekih količinskih presežnikov pa ni bilo. Britanci pri krompirju ne šparajo in ti ga lepo zamotajo v časopisni papir, tu pa ti postrežejo na ličnem krožniku. Poleg sem dobil še zvrhan pehar kapučina, da sem bil potem za tisti dan vseeno dober. Po dolgem času spet dokaj ugodna cena za dober obrok. OVEN (21.3. - 20.4.) Se vam ne zdi, da bo počasi čas, da vzamete vajeti v svoje roke? Takoj boste blesteli. Seveda pa so rezultati odvisni od vas. Oseba nasprotnega spola vam bo podarila mnogo dinamične energije in volje do življenja. Ce boste gradili na majhnih korakih, kmalu pridejo tBIK «a (21.4. - 20.5.) Finančno stanje bo nekoliko podobno gugalnici, uvideli boste nekaj ugodnih poslovnih priložnosti. Telesu boste morali dovajati dovolj vitaminov in mineralov, še najbolje je, da to storite v naravni obliki. Dinamična energija bo nagrada v primeru, da boste sledili glasu svojega srca. DVOJCKA ^ (21.5. - 20.6.) Ah, ~ Zimska pravljica se bo odvijala na dinamičen način, mnogo sprememb vas čaka v ljubezni. V primeru, da ste vezani, se bodo stvari odvijale po starem, samske pa čaka mnogo priložnosti in ugodnih situacij. Nasvet mlajše ženske vam bo koristil. Razbrati je ug nančne iztočnice in t TEHTNICA ! (23.9. - 2310.) f Nekateri načrti se vam bodo obrestovali in korak za korakom boste napredovali v samozave- jI sti. Na delovnem mestu bosteprido- -s bili možnost izobraževanja, čas bo, "§ da pokažete svoje znanje. Pridobili ;g boste možnost, da popravite nekate- JS re stvari, ki vas ovirajo pri osebnem napredku. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Privlačile vas bodo skrivnosti in reševali boste tiste stvari, ki so vam deloma ali v celoti uganka. Bodite nekoliko bolj zaupljivi, kajti dobro se z dobrim vrača. O Pridobili bosta nova znanja o svetu duhovnosti. Doma vas čaka neka prenova in pričakovati je, da boste besedno bolj impulzivni. STRELEC R (23.11. - 21.12.) A RAK (21.6. - 22.7.) Intuitivni signali se bodo okrepili, počasi prihaja obdobje, da se poslušate in uvidite, kaj je za vas prava pot. Sreča se bo mnogo bolj lesketala, če boste na zadeve pogledali s srcem. Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam prinašajo veselje in modrost. Potrebovali boste notranjo umiritev. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Spremljalo vas bo de- C «V je, ne boste imeli časa za počitek, ampak se morate aktivno soočiti z vsem tistim, kar vam je blizu. Po drugi strani bo v tem tednu čas, da naredite nekaj zase in se odpravite h kozmetičarki ali v savno. Srečali boste svojo simpatijo iz mladosti. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Na delovnem mestu se bodo zadeve nekoliko ustavile, morali boste znati na pravilen način reči bobu bob. Seveda ne smete zadev sprejemati na silo, ampak počasi in zanesljivo. Harmonija časa vnaša prijetne trenutke in mnogo radosti. Uspehi se bodo lesketali v umetniških dejavnostih. svoji notranji modrosti in zdelo se bo, da so se vam vrata sreče na stežaj odprla. Odpravite se lahko na neko krajše potovanje. Na delovnem mestu se Q bodo uspehi nizali v vašo korist. V komunikaciji boste občutili notranji nemir, mnogo kvalitetneje se boste izrazili v pisani besedi. KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Vodila vas bo ljubezen. Ta vam bo pokazalo pravo pot in vas ponesla v tiste dejavnosti, v katerih boste lahko živeli svoje sanje. Nakazano je, da so žarki sonca razprostirajo v prijetnih in magičnih K trenutkih ljubezni. Ceprav je zunaj še zima, se v vašem srcu prebuja pomlad. VODNAR (21.1. -18.2.) o Vračali se boste v preteklost in razmišljali o tem, kaj bi se v samem bistvu začrtana in dobro je, da se soočite s tistim, kar vam je dano. Na delovnem mestu se boste želeli dokazati. Vedite, da je čas, ko prihaja vaših pet minut. P rn^l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Reka življenja bo tekla naprej, sami pa se boste predajali toku usode. Nekaterih stvari pač ne boste povedali v glas, ampak jih rajši premišljevali v svojem srcu. Znali se boste preleviti tako, da boste želi uspehe. Ne pozabite na svoje prijatelje, ti so kot vino življenja. NaroČite z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - Štajerski TEDNIK Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in alasbe! NAROCILNICA ZA v Štajerski Ime In priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj petek • 27. januarja 2017 Šport mladih, rekreacija, prireditve Štajerski [ 21 Strelstvo • 4. turnir državnih mladinskih lig Naši mladi strelci z novimi odličji tudi v letu 2017 Foto: Strelska zveza Slovenije Med kadeti s pištolo so se ekipnega odličja veselili tako mladi Ptujčani - z leve Marsel Krajnc, Gregor Kolarič in Vita Volgemut - kot prvič v sezoni tudi mlade juršinske strelke Julija Lajh, Špela Perko in Sandra Kumer (desno). Minulo nedeljo je SD Kovinar iz Ormoža odlično organiziral 4. turnir mladinskega ligaškega tekmovanja, na katerem se je zbralo več kot 300 strelcev v starostnih kategorijah mladincev, kadetov in pionirjev. V športni dvorani na Hardeku so Ormožani prvič postavili moderno 40-me-stno montažno strelišče, opremljeno z elektronskimi tarčami, in odlično izpeljali vsa tekmovanja, ki so znova veliko veselja in uspehov prinesla tudi mladim strelcem iz strelskih okolij Ptuja, Kidričevega, Juršincev, Milklavža pri Ormožu in Ormoža. Naš strelski podmladek je osvojili tri posamične in kar štiri ekipne medalje. Ptujski mladinci tokrat tretji, Tadej Širec znova srebrn Med mladinci s pištolo je znova zablestel aktualni državni prvak, Ptujčan Tadej Širec, ki si je s 375 krogi drugič zapored priboril srebrno odličje in le za krog zaostal za zmagovalcem Jožetom Čeprom iz Vremščice, v skupnem seštevku pa napredoval še za eno mesto - na 4. Svoj najboljši rezultat v sezoni je s 369 krogi dosegel miklavški strelec Žan Bogša na 5. mestu. Preostali trije Ptujčani Valentin Luževič, Rok Bezjak in Oskar Taso-vac Ivezic so s 356, 354 in 346 krogi osvojili 11., 13. in 20. mesto. Ligaške točke so si priborili tudi Ormožani Žan in Rok Tomažič ter Matjaž Pleh, ki so s 349, 348 in 300 krogi osvojili 16., 18. in 25. mesto. Med dekleti je z najboljšim rezultatom dneva s 379 krogi četrtič zapored zmagala Jagoda Tkalec iz Rečice pri Laškem. V ekipni razvrstitvi so najboljši dosežek Ptujčanov s prejšnjega turnirja, 1090 krogov, tokrat izboljšali Škofjeločani in zmagali z odličnim dosežkom 1098 krogov ter se z drugo zmago v sezoni z 71 točkami izenačili s Ptujčani na vrhu skupnega seštevka. Ptujčani so tokrat s svojim drugim najboljšim rezultatom v sezoni, 1085 krogov, osvojili bronasto odličje in bili le za krog slabši od aktualnih ligaških prvakov iz Brežic na drugem mestu. Ormo-žani Kovinarja so z 948 krogi osvojili 6. mesto. Ptujčani do novega ekipnega srebra, prvo odličje za Marsela Krajnca V kadetski konkurenci s pištolo so Ptujčani še četrtič v sezoni osvojili ekipno odli-čje, po uvodnih dveh bronastih so si tokrat s 1010 krogi priborili še drugo srebrno odličje. V odsotnosti rečiške ekipe so zmagale Brežičanke s 1046 krogi, prvič v sezoni pa so se bronastega odličja veselili Juršinčani z 978 kro- gi. V skupnem seštevku vodijo Brežičanke (71) z 9 točkami prednosti pred Ptujčani (62), Juršinci so četrti z 49 točkami. Med posamezniki se je v odsotnosti najboljšega Ptuj-čana Nika Volgemuta četrte zaporedne zmage v sezoni veselil Dejan Jager iz Rečice s 353 krogi. Svojega prvega posamičnega bronastega odličja se je zelo razveselil Ptujčan Marsel Krajnc, ki je s 345 krogi šele po notranjih deseticah premagal Bre-žičana Kevina Račečiča. Odlično se je odrezal tudi novinec na tekmovanjih državne kadetske lige, 14-letni Ptujčan Gregor Kolarič, in si s 326 krogi priboril visoko 6. mesto. Miklavški strelec Žan Habjanič je s 320 krogi osvojil 8. mesto, Juršin-čan Mitja Vučina pa je bil z 280 krogi 11. Med kadeti-njami je prvič v sezoni zmagala Brežičanka Pia Srpčič s 358 krogi, Ptujčanka Vita Volgemut (339) je osvojila 7. mesto. Juršinske strelke Julija Lajh, Sandra Kumer in Špela Perko so s 334, 327 in 317 krogi osvojile 9., 11. in 13. mesto. Zmaga za Ljutomerčanke, bron za Ormožane Kovinarja V kadetski konkurenci s puško so še tretjič zapored zmagale ljutomerske strelke (1175,7) in v skupnem seštevku še naprej ostajajo v prepričljivem vodstvu. Drugič v sezoni se je bronastega ekipnega odličja veselila ormoška ekipa (1158,8), ki v skupnem seštevku zaseda 4. mesto in le točko zaostaja za Olimpijo (1171,3) na 3. mestu. Kidričani so dosegli 1141,8 kroga in osvojili 6. mesto, ki ga zasedajo tudi v skupnem seštevku. Ivo Cicmanovič Zimet z zmago do skupnega vodstva Med posamezniki je drugo zmago v sezoni slavil Kidričan Ivo Cicmanovič Zimet, ki se je s 400,9 kroga tretjič v sezoni zavihtel na oder za zmagovalce. Dobro streljanje je pokazal tudi domačin Matic Slavinec in s 391,0 kroga osvojil 5. mesto ter za 5,7 kroga zgrešil odličje. V skupnem seštevku je vodstvo znova prevzel Cicmanovič Zimet (104) s 7 točkami prednosti pred Blažem Lužarjem (97) iz Olimpije. Slavinec (85) za odličjem v skupnem seštevku zaostaja za dve točki in je 4. Preostala Kidričana Ti-len Vuk in Mihael Mikolič Sobotič sta s 375,6 in 365,3 kroga osvojila 23. in 30. mesto. Vitomarški strelec Jan Soto Vargas je bil s 380,8 kroga 17., Ormožan Miha Komperšak iz Tovarne sladkorja pa je s 362,9 kroga osvojil 34. mesto med 44 nastopajočimi strelci. Med kadetinjami je drugo zaporedno zmago slavila Konji-čanka Katarina Fevžer s 404,0 kroga, ljutomerski strelki Antoniji Kosi pa je tokrat do odličje zmanjkalo pol kroga, s 398,3 kroga je osvojila 4. mesto, v skupnem seštevku je 3. z 92 točkami. Vodita Fevžer in Rutnik s 106 točkami. Uspešni sta bili tudi domači ormoški strelki Nuša Žnidarič in Anja Fras, ki sta s 388,2 in 379,6 kroga osvojili 11. in 16. mesto, preostali ljutomerski strelki Brina Stajnko in Kristina Žižek pa sta s 390,1 in 387,3 kroga osvojili 10. in 16. mesto. Žan Tomažič in Aljaž Čučko na 7. in 8. mestu Med mladinci s puško so tretjo ekipno zmago v sezoni slavili Cerkničani s 1217,9 kroga. Zelo uspešni so bili tudi Ormožani ekipe Tovarne sladkorja, ki so nastopili prvič v sezoni in s 1177,1 kroga osvojili 6. mesto. Njihovi ormoški kolegi iz Kovinarja so s 1174,0 kroga osvojili 7. mesto. Med posamezniki je drugo zmago v sezoni slavil Cerkničan Jakob Petelinek (412,9), ki je prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku (104). Uspešen nastop je pokazal tudi domači favorit, Ormožan Žan Tomažič, ki si je s 401,8 kroga pristreljal 7. mesto. S tri desetinke slabšim rezultatom se je mesto za njim uvrstil drugi odličen ormoški strelec Aljaž Čuč-ko. Preostali Ormožani Rok Tomažič, Metod Rakuša, Matija Ambrož in Andrej Majhen so s 391,5, 389,2, 386,4 in 380,7 kroga osvojili 17., 20., 23. in 28. mesto. Ki-dričana Domen Širovnik in Žan Gojkošek sta s 386,4 in 377,2 kroga osvojila 24. in 31. mesto. Med mladinkami je prvič v sezoni zmagala Vesna Markelj iz Železnikov s 410,4 kroga, ljutomerski strelki Sandra Kaučič in Nuša Špindler pa sta s 403,1 in 395,3 kroga osvojili 7. in 12. mesto. Simeon Gonc Planinski kotiček Miklošičev pohod na Jeruzalem Sreda, 8. februar Planinsko društvo Ljutomer organizira na dan slovenskega kulturnega praznika tradicionalni pohod na Jeruzalem, ki vsako leto privabi več planincev. Med griče, posejane z vinogradi in številnimi zidanicami, se bomo podali tudi mi. Pridružite se nam. Udeleženci pohoda se zberemo v sredo, 8. februarja, ob 7.45 na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka ob 7.56), od koder se bomo z vlakom popeljali do Ljutomera. Start pohoda: od 8.00 do 9.00 na Glavnem trgu. Startnina: prostovoljni prispevek. Malica: na Maleku. Težavnost poti: lahka. Dolžina poti: 4-5 ur hoje. Zaključek pohoda: do 15.00 na Glavnem trgu; varianta: sestop do železniške postaje Ivanjkovci. Strošek pohoda je 7 EUR, poravnate ga lahko ob prijavi v pisarni društva, lahko na TRR, lahko pa tudi pred začetkom pohoda. V Ptuj se bomo vrnili do 16.09 ali 17.52 (drugi vlak). Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik, čaj) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na turističnih kmetijah ob poti. Prijave sprejemamo v društveni pisarni v Dravski ulici 18, tel. 777 15 11, vsak torek med 14. in 16. uro ter petek med 17. in 19. uro do torka, 7. februarja, ali na e-pošto: joze.dajnko@gmail.com ali GSM 040 754499. Vodil bo Jože Dajnko s sovodniki iz PD Ljutomer. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. FINALE £ Športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj ^ Sobota, 18. februarja, ob 18.00 VSTOPJEPROST! RADIOPTUJ 89.0-98,E'104-,3 SAZAS www.radio-ptuj.siwww.tednik.si J — cestno podjetje ptuj G PILOT ffiife «V BAGS SMORE SMORE 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2017 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Oprema Barva peugeot 2071.6thpsp0rtcc 2011 7.800,00 « 75.410 prev. kov. srebrna citroen c5 2.0 hdi sx break 2007 3.850,00 € avt. klima kov. srebrna fiat stil01.9 jtd dynamic 2003 1.990,00« klima kov. sv. modra renault modus 1.5 dci dynamique 2009 4.900,00« serv. knjiga kov.crna kia proceed 1.4 cwtlx 2011 6.850,00« prvi last. bela Skoda fabia 1.2 ambition 2014 7.460,00« 15.582 prev. kov. zelena fiat sedic11.6 4x4 emotion 2008 4.600,00« serv. knjiga rdeča renault megane 2.0 dci gt line 2008 5.390,00« avt. klima kov.crna renault megane 1.9 dci dynamique gt 2007 4.150,00« serv. knjiga kov. srebrna opel meriva 1.416v cosmo 2013 9.600,00« 25.880 prev. kov. siva seattoledo 1.9tdi stella 2000 1.990,00« klima kov. srebrna renault scenic 1.5 dci dynamique lux 2008 3.990,00« serv. knjiga kov.crna peugeot partner 1.6 hditepee active 2013 10.690,00« cenazddv bela opel meriva 1.4 turbo cosmo 2011 8.350,00« serv. knjiga kov. siva toyotayaris 1.0 terra 2011 6.490,00« 68.675 prev. kov. srebrna renault megane1.5 dci gt line 2011 7.650,00« prvi last. bela opel astra1.816v cc cosmo 2006 5.290,00« 59.600 prev. kov.crna fiat multipla 1.9 jtd elx 1999 1.590,00« klima kov. siva chevrolet laceni 1.616v sw 2007 2.390,00« serv. knjiga kov.crna opel astra 1.616v enjoy 2005 3.150,00« avt. klima kov.crna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDIA5 SPORTBACK 2012 21.990 1.LAST., VSA OPREMA BELVSREBRNI BMW 520D TOURING 2012 20.990 1 LAST., USNJE VEČ BARV CHEVROLET AVE01,4 2008 2.490 1.LAST., ODLIČEN MODER CITROEN 05 2013 10.980 VSA OPREMA ČRNA QTR0EN XSARA PICASS01,8i 16v 2003 1.990 1.IAST., SLOVENSKI SREBRNA DACIA LOGAN 1,4 2007 2.690 LEPO OHRANJEN, KLIMA SREBRNA FORD C MAX 2014 11.490 VSA OPREMA BELA FORD GALAXY 2,OTDCI 2008 7.490 1.LAST. SIVA HONDA CIVIC 1,4i LS KUMA 2003 1.990 LEPO OHRANJEN KOV. SV. MODRA 0PELASTRA1.7 2006 3.990 COSMO, ODLIČEN SIVA OPEL INSIGNIA 2.0 CDU COSMO 4x4 2013 10.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV PASSAT 2, ora 2006 5.500 LEPO OHRANJEN MODER PEUGEOT 508 SW 1,6 2012 9.490 1.LAST. ČRNA TOYOTAAVENSIS 2,2 2006 5.290 VSA OPREMA ZLATA TOYOTA JARIS1,4 D 2012 7.490 1.LAST., KLIMA MODER VW PASSAT 2.0TDIVAR. NOV MOD. DSG MENJALNIK 2011 11.300 1.LAST.,T0P OPREMA VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525 D KARAVAN 2005 6.990 0DUČEN ČRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 0DUČEN MODRA FORD FUSION 2009 4.190 0DUČEN SREBRNA VW TRANSPORTER 2.5 TDI 2001 3.990 0DUČEN V.M0DRA MAZDA 5 2007 4.690 NOVE GUME MODRA SEATC0RD0BA 1.4 2002 1.190 0DUČNA RJAVA PEUGEOT 5081.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 0DUČEN SREBRNA VW PASSAT 1.6 TDI 2013 12.990 0DUČEN ČRNA RENAULT LAGUNA 2006 2.490 0DUČEN BELA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com M_I Z A R S T V □ 7amupa Telefon 02 748 10 56, Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si PRODAJA: ◦ OKOVJA ZA POHIŠTVO ◦ RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ ◦ KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE) ◦ LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE Mestni kino Ptuj Petek, 27. januarja: 16:00 Pošast Moli; 19:00 IFFR (v živo z Rotter-damskega filmskega festivala): Mister univerzum; 22:30 IFFR (v živo z Rotterdamskega filmskega festivala): Mamaščevalka Sobota, 28. januarja: 10:00 Kinoskop: Fantomski deček; 16:00 Pošast Moli; 19:00 Liffe po Liffu: The Beatles: osem dni na teden Nedelja, 29. januarja: 16:00 Pošast Moli; 17:30 Liffe po Liffu: The Beatles: osem dni na teden; 20:00 Liffe po Liffu: Loving PETKOV VEČER www.radio-tBdnik.si Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Program TV Ptuj Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Bolnišnica Ptuj bogatejša za magnetno resonanco; Predaja podpisov peticije za gradnjo urgentnega centra Ptuj; Varuhinja človekovih pravic s sodelavci na Ptuju; Minoritska zbirka 2 - nova muzejska publikacija; Sedma razstava cikla Iz ptujskih depojev v galeriji Magistrat; Vizija razvoja na področju prometa v MO Ptuj; Srečanje upokojencev v ptujskem kinu - Zdravo sosed; Sejem rabljene korantove opreme v Kicarju; Dokumentarni film Snežna jama na Raduhi; V svet elektronike z revijo Monitor; Z glasbo v sobotni večer: Vranski poletni večeri, 2. del 06:00 Božični koncert v Gorišnici 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video si rani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEONiK »oi ni epiainlh slranth HWH.liplV.ll 00:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 KoŠIcen bal v Slovenija vasi 11:00 Pozdrav sosedu; 2.dei 13:00 Zimska opravila na Polenšaku 15:00 Oddaja Iz občine GoriSnica 17:00 20 let Društva Kmetic Destrnik 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 5 let Noneta PGD Zlato ličje 21:50 Vicieo strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 SIP 08:00 Miklavžev koncert Godbe Markovci 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdrav sosedu; l.del 20:00 Praznična prireditev Oš Markovci 21:15 Ujemi sanje, polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si 03:00 Veselo na Jožetovo 09:30 ŠKL 10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdrav sosedu: 2,del 20:00 Prireditev OŠ Markovci 21:15 Koncert Godbe Markovci Prireditvenik Petek, 27. januarja 18:00 Fram, velika dvorana TVD Partizan, komedija Žalujoči ostali 18:00 Središče ob Dravi, knjižnica, potopisno predavanje_ Maroko - dežela nasmejanih ljudi 19:00 Majšperk, gostilna Dolinca: občni zbor PGD Majšperk Breg 19:00 Stoperce, Zelena dolina: občini zbor KPD Stoperce Sobota, 28. januarja 18:00 Hajdoše, gasilski dom: občni zbor PGD Hajdoše 18:00 Videm, občinska dvorana: rdeče črna komedija Vinka Moderndorferja Mrtve duše 18:00 Majšperk, KPC - konferenčna dvorana: občni zbor Planinskega društva Majšperk 19:00 Draženci, dom vaščanov: ustanovni občni zbor TeDe Korant 19:00 Lenart, Center Slovenskih goric: monoigra Vinka Moderndorferja Ničesar ne obžalujem, Metka Pavšič 19:00 Medvedce, prostori GD: občni zbor PGD Medvedce Nedelja, 29. januarja 19:00 Ptuj, Zavod Bodidobro: zvočna meditacija s himalajskimi posodami in gongom, sproščanje z barvanjem mandal Ponedeljek, 30. januarja 9:00 9:30 Vitomarci, prostori občine: delavnice za pripravo vlog za prijavo na razpis LAS Ovtar Ptuj, Mestno gledališče: predstava Oj, čudežni zaboj, za šole in za izven (pon. ob 11.00) 18:00 Ptuj, gimnazija: občni zbor Gobarskega društva Ptuj 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: potopisno predavanje avanturističnega kolesarja Simona Eržena MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto^ PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com -20% GOTOVINSKI POPUST Štajerski' v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 27. januarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. ZDRAV-SEM, alternativne metode zdravljenja, Dušan Dovečar, s. p., nudi inovativno obliko zdravljenja za vse vrste bolezni in drugih življenjskih področij. Informacije in naročila: info@ zdrav-sem.si ali tel. 068 614 746, www.zdrav-sem.si. UGODNO prodajo drva, smrekove pelete in brikete z dostavo. prodajo tudi kurilno olje petrol brez stroškov dostave. tel. 031 444 154. Semine- UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KAMNOSESTVO Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hISol? Poleg obročnega plačevanja z Dlnersom do 24 obrokov vam zagotavljamo poštene cene brez namišljenih popustov, za prednaročila spomenikov do velike noči pa popust In darilo (Iz kamna, seveda). Za vse Informacije In vprašanja smo dosegljivi na: mobltel: 041/902 648 ali na e-mall: bojan.kolarlc@gmall.com. Bojan Kolarlč, s. p., K Jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolaric.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAJAMO sv. polovice in meso lastnih prašičev in odoj-kov. Možen je tudi nakup živih prašičev od 25 do 100 kg. Informacije in naročila na tel. 041 212 408, Kmetija Požegar. PRODAM seno v kockah in krožne brane na 24 diskov. Telefon 781 01 71. PRODAM okrog 120 kg svinjo. Tel. 041 490 468. PRODAM manjšo količino sončnic za ptice in suho luščeno koruzo. Tel. 051 637 990. PRODAM 4 mesece staro teličko LS za 500,00 €. Tel. 041 271 284. DOM-STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti damo v najem garsonjero v vrstni hiši .Tel. 031 503 142, e. izk.: 2016-234-23541105. NEPREMIČNINA PRODAM vikend velikosti 20 m2 z vinogradom s 300 trsi, skupno zemljišče 15 ar, Gruškovec 23 b, Cirkulane. Tel. 041 314 199. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si. Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je živeti brez njega. SPOMIN Minilo je dvanajst in enajst let, odkar sta nas zapustila naša draga Elizabeta Mlakar 26. 12. 2004 in Franc Mlakar 27. 1. 2006 IZ LANCOVE VASI Hvala vsem, ki se ju radi spominjate, darujete cvetje in ob njunem grobu prižigate sveče. Vsi vajini Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. SPOMIN 31. januarja mineva 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Jože Kostanjevec IZ MARKOVCEV Vsem, ki se ga spominjate in mu poklonite misel, cvet ali svečo, iskrena hvala. Vsi njegovi ZENITNE PONUDBE ZDOMKA, začasno živim v tujini, želim spoznati vdovca od 65 do 70 let, preskrbljenega, poštenega in iskrenega, iz okolice Ptuja, zaželena slika novejšega datuma. Prosim samo resne ponudbe. Maria Holzmannhofer, Dr. Breitwieserst. 5, 4600 Wels, Avstrija. Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik www.talum.si KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. ODKUPUJEMO hlodovino jelše, hrasta, oreha in bukve. Možno na panju. Plačilo takoj. Več informacij na 041 610 210 ali info@gozd-bioles. si. G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p._ PRODAMO brejo telico in pet svinj domače reje, težkih od 100 do 120 kg. Tel. 041 824 528. PRODAM 3 prašiče domače reje, težke 200 kg. Tel. št. 041 783 756. PRODAM tribrazdni obračalni plug znamke Lenken, rau brane z dvojnimi valji, širine 3,60 m, znamke Rabe, gruber, delovna širina 2,50 m - Rabe, gruber delovne širine 5 m, hidravlično zložljiv, znamka Lenken, paker valj širine 3 m. Tel. 031 251 967. PRODAM dve svinji, težki 250 kg. Tel. 051 423 260. 6. Praktični prikaz poklicev vTalumu TAl H# Lahkota prihodnosti Vse osmošolce in devetošolce, ki vas zanimajo tehnični poklici s področja strojništva, metalurgije in elektrotehnike, vabimo na predstavitev teh poklicevvTalum v soboto, 28.januarja 2017, ob 9. uri. Tiho odpade list, ostane radostno upanje v novo vzklitje, ko se ustavi srce, obmolkne vse, ostane le tišina in večna bolečina. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustila naša mama, tašča, babica in prababica Marija Jurgec IZ GRADIŠČ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. dekanu Emilu Drevu za opravljeno daritev svete maše, pevcem za odpete žalostinke, gospe Marici za molitev, govorniku g. Miru Lesjaku, nosilcem križa in zastave ter pogrebnemu podjetju Mir. Naprej bo živela v našem spominu. Vsi njeni Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo; po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti po tebi. (T. Pavček) ZAHVALA Vsem, ki ste z nami delili žalostne trenutke ob slovesu Janeza Horvata se zahvaljujemo: sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem ter ljudskim pevkam s Hajdine, veteranom FS Cirkovce, Društvu upokojencev Hajdina, Društvu upokojencev Cirkovce, gasilcem s Hajdine, prijateljem Gamsom in sindikatu Taluma za izraze sožalja. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu nenadoma zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Silva Vrbnjak S SPODNJE HAJDINE 66/A Od nje se bomo poslovili v soboto, 28. januarja 2017, ob 11. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo položena v vežico v petek, 27. januarja, ob 13. uri. Žalujoči njeni najdražji Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. SPOMIN 27. 1. 2017 je minilo eno leto, odkar te ni več med nami, draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in botra Amalija Čeh Z GOMILE 16 Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižgete sveče. Tvoji najdražji amnoscK Boštjan ZEMLJA« s.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCOVAVAS 2 b Podravje, Ormož • Nadzor uporabe mobilnikov med vožnjo V osmih urah ujeli 97 kršiteljev Rezultati poostrenega nadzora nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo so porazni: mariborski policisti so v osmih urah zalotili 97 kršiteljev. Kot je pokazal poostren nadzor mariborskih policistov nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, ki bo potekal še vse do nedelje, 29. januarja, se v rokah voznikov mobilnik znajde pogosto. Rezultati obsežne akcije so porazni: v samo osmih urah so ujeli 97 kršiteljev, ki so med vožnjo telefonirali ali kako drugače uporabljali mobilne telefone ali tablične računalnike: »20. januarja med 8. in 16. uro so mariborski policisti med poostrenim nadzorom ugotovili 79 kršitev uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, 40 kršitev neuporabe varnostnih pasov in 2 kršitvi vožnje pod vplivom alkohola. Uporaba mobilnih telefonov v prometu se povečuje, pri tem jih vozniki ne uporabljajo le za telefoniranje, pač pa tudi za pošiljanje sporo- čil, brskanje po spletu in celo za uporabo družbenih omrežij. Vozniki med vožnjo uporabljajo tudi tablične in prenosne računalnike ter druge naprave, ki zmanjšujejo njihovo zbranost,« je sporočil predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor Miran Šadl. Ob tem je še opozoril, da uporaba mobilnega telefona za volanom odvrača pozornost voznikov od dogajanja na cesti, ter dodal: »Če med vožnjo uporabljate mobilni telefon, je možnost prometne nezgode kar štirikrat večja.« Ormoški policisti letos zalotili že 48 voznikov Tudi rezultati poostrenega nadzora ormoških poli- Foto: PU Maribor cistov nad uporabo mobilnih telefonov niso nič kaj vzpodbudnejši. »V zvezi s poostrenim nadzorom mobilnih telefonov, ki ga policija (PP Ormož) izvaja na območju PP Ormož v obdobju med 16. 1. in 29. 1., kot tudi izven tega obdobja, ugotavljamo zaskrbljujoče dejstvo, da veliko preveč voznikov vozil, ki so na cesti, med vožnjo uporablja telefon. Tako smo v letošnjem letu samo na našem območju (PP Ormož) z globo sankcionirali kar 48 voznikov, in to kljub temu da je zadnje čase o tem veliko govora in oglasnih sporočil,« zaskrbljeno pojasni pomočnik komandirja na PP Ormož Darko Zamuda. Predpisana globa za tovrstni prekršek je 120 evrov. Monika Levanič Ormož • Zavod za zaposlovanje še brez najave o presežnih delavcih Žirovnik: Iz Safila najavili le do 50 delavcev Na ptujskem Zavodu za zaposlovanje še niso obveščeni o odpuščanju 228 zaposlenih v ormoškem podjetju Safilo, nam je povedal direktor Tomaž Žirovnik. Po besedah direktorja Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) - Območne službe Ptuj Tomaža Žirov-nika so bili ob koncu decembra 2016 od predstavnikov ormoške družbe Safilo seznanjeni, da imajo nekoliko manjša naročila za pomladno sezono, zaradi česar ne bodo podaljšali pogodb o za- NAfRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO JVstf' O RS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, poslitvi, ki so bile sklenjene za določen čas in se iztekajo v januarju 2017. Gre za 45 do 50 oseb. O napovedanem odpuščanju kar 228 delavcev tako na ptujskem zavodu za zdaj ne vedo ničesar: »Ne vem sicer, od kod podatek o napovedi odpuščanja omenjenega števila delavcev, saj na ZRSZ s tem ne razpolagamo. Zagotovo pa bi bili obveščeni, saj tudi predpisi zavezujejo delodajalce, da v primerih odpuščanj večjega števila delavcev z napovedjo in programom razreševanja presežnih delavcev seznanijo tudi ZRSZ. Doslej se še to ni zgodilo. Če bomo o tem obveščeni, se običajno vključimo v nekatere aktivnosti, ki jih v času odpovednega roka izvaja delodajalec. Safflo proizvodnja očal, d.o.o Ormož Največji ormoški zaposlovalec, podjetje Safilo, je ptujski Zavod za zaposlovanje konec leta obvestil, da okoli 50 delavcem pogodbe o zaposlitvi zaradi manjših naročil ne bodo podaljšali. Odpovedni roki so za te delavce različni, kar pomeni tudi različne termine prijav v evidenco brezposelnih oseb, seveda če v času odpovednega roka ne uspejo najti druge zaposlitve.« Konec leta registriranih 796 brezposelnih, v januarju še več Glede na to, da so odpuščanje 228 presežnih delavcev za Štajerski tednik potrdili na sedežu italijanske skupine Safilo v Padovi, smo na zavod povprašali še, kako bodo odgovorili v primeru uresničitve črnogledih napovedi oz. kako bodo reševali situacijo. »V ZRSZ smo vajeni situacij, ko v kratkem obdobju izgubi delo večje število delavcev. Pomembno je, da smo o tem pravočasno obveščeni, saj lahko na podlagi tega dobro pripravimo in organiziramo delo. Torej če do tega pride, bomo seveda izvedli vse ustrezne postopke, da se zagotovijo pravice, ki pripadajo osebam v takšnih primerih. Predvsem pa je naloga ZRSZ, da te osebe čim prej posreduje na prosta delovna mesta, ki so jih delodajalci iz Sp. Podravja napovedali za prvo polovico 2017,« še pravi Žirovnik. Ob tem dodaja, da je bilo na Uradu za delo Ormož, ki pokriva območje UE Ormož, zadnji dan leta 2016 prijavljenih v evidenco 796 brezposelnih oseb. To število v januarju 2017 še nekoliko narašča (tudi na račun izteka sezonskih del v gradbeništvu in montaži ter za že omenjene osebe, ki jim iztekajo pogodbe, sklenjene za določen čas, v Safilu). Običajno pa se prične število brezposelnih v UD Ormož zmanjševati v marcu in aprilu, ko se pospešeno zaposlujejo v sezonskih dejavnostih. Monika Levanič Foto: ML novo v pomaranči... riadice v kozareii Pasijonka Čokolada Napoved vremena za Slovenijo V prosincu je bolje videti v hlevu volka, Jcakor brez suknje na polju moža. v.pomaranca.si H www.facebook.com/pomaranca.si @ 02 788 00 28 Danes bo na Primorskem in v gorskem svetu pretežno jasno, burja na Primorskem bo zjutraj ponehala. V notranjosti države bo zjutraj in dopoldne še oblačno ali megleno, popoldne pa se bo postopno jasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -5, v alpskih dolinah do -13, ob morju malo pod 0, najvišje dnevne od -2 do 3, na Primorskem okoli 8 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo precej jasno, le na jugozahodu se bo oblačnost občasno povečala. Predvsem zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Po nižinah bo še razmeroma mrzlo, v višinah pa bo mraz zaradi šibkega jugozahodnega vetra popuščal.