Glas zaveznikov Lelo II * St. 423 Unflorm&cijjski dn&omik A. L S. Cena 4 Ure TRST, sobota 2. novembra 1946 UREDNIŠTVO: Vi« S. Pelllco 8 - Telefon it 93854 in 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45, V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S.PJ.. Societk per la Pubbllciti. in Italia, Trst. ul. Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke ri. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Pričetek dela odborov na skupščini ZIM 14 odborov mora rešiti 50 mednarodnih vprašanj 0 preračunu organizacije TRST GLAVNO VPRAŠANJE SESTANKA ŠTIRIH London, 2. novembra Ko se bodo zunanji ministri velesil v ponedeljek sestali v New Yorku, bodo imeli pred seboj dokončne načrte vseh določil petih mirovnih pogodb, o katerih so se sporazumeli v Pari' zu. Strokovnjaki, ki sestavljajo te pogodbe, so dejansko končali delo že pred vkrcanjem na «A-tjuitanio*. Dopisnik «BBC» na Omenjeni ladji poroča, da so strokovnjaki izdelali tudi načrte za določila, o katerih se zastopniki Štirih velesil niso sporazumeli. Med razpravljanjem o teh načrtih Sovjetska zveza ni pri. pisovala velike pozornosti glasovanju na pariSki konferenci celo Pri onih določilih, pri katerih so v Parizu dosegli dvetretjinsko večino, ako zastopniki štirih velesil niso zanje glasovali enotno. Pričakujejo, da bo prvo vprašanje dnevnega reda sestanka štirih zunanjih ministrov vprašanje Trsta. Po mnenju dopisnika so izgledi za uspeh konference skoraj v celoti odvisni od sporazuma o tem važnem vprašanju. OBČINSKE VOLITVE V ANGLIJI IN WALESU London,'2. novembra Včeraj «0 bile v 360 mestih in manjših krajih Anglije in Walesa občinske volitve. Delni izidi so pokazali velik napredek laburistov, uspeh pa so dosegli tudi konservativci. Oboji so v glavnem napredovali na Škodo neodvisnih. Po prvih poročilih so dobili laburisti znova 3t mest, konservativoi 12, liberalci 2, komunisti 0, pač pa so izgubili 2 sedeta. Konservativci so imeli glavni uspeh v industrijskem kraju Rochester Kent (n v Folkstonu, kjer so dobili večino. Po izidih iz prvih 28 okrajev so laburisti dobili 19, izgubili pa 3 sedele, konservativoi so dobili 9. izgubili 6 sedelev, liberaloi so dobili 1 in tudi izgubili 1 sedet, komunisti niso dobili nobenega, izgubili pa 4 sedela, neodvisni kandidati so dobili 1, izgubili pa 18 sedelev. Kandidiralo je skoraj I/.OOO kandidatov; 2.000 kandidatov je bilo članov laburistične, 1.200 konservativne stranke, 300 komunistične stranke, preostalih 1,00 do 600 kandidatov je bilo neodvisnih. To i:0 desničarji, ki so bodisi v opoziciji do laburistične ali konsermitivne stranke. Dokončni izid; bodo verjetno znani le danes. TSALDARIS SE NI REŠIL VLADNE KRIZE Atene, 2. novembra ♦Reuter* poroča, da Je grški kralj Jurij od Tsaldarisa zahteval, da ključi razgovore z voditelji opozicije včeraj zjutraj in zvečer, ven. dar ao se pogajanja končala z ne gativnim uspehom. MED POLJSKO Dl ZSSR LE »GOSPODARSKO SODELOVANJE* Ottawa, 2. novembra Namestnik poljskega ministra za narodno obrambo Karol Swierezew-skj je v nekem razgovoru v kanadskem glavnem mestu izjavil, da je »sodelovanje* njegove države s Sovjetsko zvezo zgolj gospodarskega značaja ln da Poljska nima politične stranke, ki bi se mogla primerjati s sovjetskimi komunisti. Dodal je, da uživa Poljska popolno versko svobodo in da so rte rim-sko-katoliške cerkve, ki so jih zasegli med nemško zasedbo, vrnili lastnikom. Izjavil je tudi, da ni cenzure za poročila tujih dopisnikov in pristavil: «Menim, da je to eden izmed razlogov, zaradi katerega se pojavljajo danes lz Poljske vtisi, ki ne odgovarjajo resnici.)) NEOSNOVANOST ALBANSKE PRITOŽBE La Valetta, 2. novembra S Krfa so privlekli na Malto brionski rušilec »Volage*, ki je bil Poškodovan, ko Je 22. oktobra ob Priliki križarjenja britanske mornarice v Sredozemlju v krfskem kanalu naletel na mino. Britanski delegat pri ZN Noel Baker je po tiskovnih poročilih lz New Yorka kritiziral protest, ki ga je Albanija vložila pri ZN zaradi nedovoljene prisotnosti britanskih ladi v albanskih teritorialnih vodah. Noel Baker je označil obtožbe *a neosnovane in' dejal, da je albanska vlada dobro pazili, da ni 0 teh neosnovanih obtožbah zahtevala nepristranske preiskave. Kot je znano, sta 22, oktobra na n>lno naletela dva rušilca; pri tem J* našlo smrt 40 mornar^v. FLUSHING MEADOWS, 2. novembra- — V četrtek so za približno štirinajst dni zaključili zasedanje glavne skupščine ZN. V tem času se bodo delegati sestajali v raznih odborih, kjer morajo rešiti rešiti okoli 50 mednarodnih problemov. Odborov je štirinajst in včeraj so se sestali prvi štirje: odbor za socialna, človečanska in kulturna vprašanja, odbor za upravna vprašanja in preračun, odbor za gospodarska in finančna vprašanja ter odbor za zaupno upravo. V kratkem bodo začeli z delom tudi drugi odbori. Nologe odborov je določil vzpore-ditveni odbor; odobrila jih je na zadnjem zasedanju glavna skupščina. Kot prvi se je včeraj sestal socialni In človečanski odbor. Za predsednika je izvolil novozelandskega delegata sira Barmthana. Odbor mora preučiti predloge o u-stanovitvi mednarodne organizacije za begunce. Radijski komentator, ki je včeraj govoril iz sobe, v kateri se je sestal odbor (delo odbora oddajajo na valovnih dolžinah 30,90 in 49,10 m), je dejal, da so doslej razpravljali o vprašanju beguncev ne samo s človečanskega, marveč tudi s političnega »tališča, ZAUPNA UPRAVA Na zasedanju odbora za zaupno upravo, ki se je včeraj sestal zaradi odsotnosti dejanskega predsednika Roberta MacEachena (U-rugvaj) pod predsedstvom abesln. skega delegata, so najprej izvolili poročevalca. To mesto so soglasno dodelili češkoskovaskemu delegatu dr. Karlu Lislckemu. Odbor mora preučiti osnutke sporazumov, ki so Jih predložile Avstralija, Belgija, Velika Britanija in Francija, da posta, vijo svoje mandate, ki so jih prejele od Društva narodov, pod zaupno.upravo Združenih narodov. Sovjetska zveza, Združene države, Velika Britanija in Francija so se izrekle za predlog, da bi morali o točkah dnevnega reda (točneje o odobritvi osnutkov pogodb za zaupno upravo, o zahtevi Južne Afrike glede bodoče uprave jugovzhodne Afrike in o poročilih o upravi ozemelj brez samovlade) razpravljati skupno pred imenovanjem pododborov. Južnoafriški delegat George Hea. ton Nicholls je pojasnil, da južnoafriške zahteve se niso predali odboru in da jo misli ministrski predsednik južnoafriške zveze predložiti šele na prihodnji seji. Dotlej je Južna Afrika proti preučevanju tega vprašanja. Odbor je sprejel predlog predsednika, naj razpravo o tem vprašanju preloie do prihodnje seje, da s tem omogočijo Smut-su, da predloži zahteve. UPRAVNI ODBOR Na seji upravnega in preračun, skega odbora je ameriški delegat Vandenberg opozoril, naj bodo previdni pri odobritvi »troskov, katerih se je mogoče izogniti. Ugovarjal je predlogom odborovih strokovnjakov, da bi Združene države plačale približno polovico izdatkov Združenih narodov. Vandenberg je dejal, da stoji odbor pred vprašanjem, ki lahko predstavlja po mnenju a-meriške delegacije eno izmed naj-večjih tveganj življenjske sposobnost; Združenih narodov. ZN bi u. tegnil; priti v položaj, ko »i kaka miroljubna državi ne bi mogla več dovoliti, da je »e nadalje članica. Je nevarnost, da bi osredotočenemu prispevanju v eni ali drugi obliki sledilo tud; osredotočeno nadzorstvo. Vandenberg je dejal, da je jasno, da mora vlada Združenih držav nositi znaten del stroškov, ugovarjal pa je predlogu skupine strokovnjakov, da bi Združenim državam naložili približno polovico vseh izdatkov, če bi kot edini kriterij upoštevati plačilno zmožnost. Ameriška delegacija je pripravljena u. poštevati začasne težave v svetovnem gospodarstvu, ki »trenotno zmanjšujejo plačilno zmožnost nam pridruženih držav, ki jih je prizadejala vojna*. Zasedanje odbora »o preložili na danes zvečer. STALNI SEDET ZN Poročajo, da je glavni tajnik ZN Trygve Lie predlogi upravnemu in preračunskemu odboru predvideni preračun ZN, ki določa denarne potrebe organizacije na 19,627.964 dolarjev za leta 1946 in 23,790.008 dolarjev za leto 1947. Lie je izjavil, da so ZN doslej poslovali z začasnim preračunom 20,500.000 dolarjev, ki ga je sprejela glavna skupščina na prvem zasedanju v Londonu. Voditelj ameriške delegacije na glavni skupščini ZN Warren Austin je včeraj izjavil, da se bodo Združene države aktivno udeležile sklepov ZN o Izbiri stalnega sedeža. Svetoval je, naj bi poleg krajev, Nagrade za fiomoc zavezniškim ujetnikom ki jih je predložila za to določena komisija, vzeli v poštev tudi Flu-shing Meadows in San Francisco. Vprašanje bi bilo treba rešiti na sedanjem zasedanju glavne skupščine. Dnevni red skupščine pa predvideva zdaj le izbiro na podlagi priporočil komisije, ki je predložna pet krajev v grofiji Westche-ster v bližini New Yorka. Komisiji so poverili, da preuči gornje kraje, poleg tega pa še možnosti v grofiji Falrfield v državi Connecticut. Jugoslovanski delegat Simič Je dal na skupščini ZN naslednjo izjavo o pravici veta: »Jugoslavija hoče ostati zvesta čuvarka listine ZN in zato podpira načelo solidarnosti med velesilami, ki je temelj ZN.» O mirovni pogodbi z Italijo je Simič dejal, da v zvezi s tem vprašanjem poziva k edinosti. Izrazil je obžalovanje, da je prišlo pri razpravi o m.rovni pogodbi do »metode preglasovanja*, namesto da bi delegati skušali doseči o tem vprašanju splošen sporazum. Simič je ponovil stališče jugoslovanske vlade, da se ne bo udeležila podonavske konference, na kateri bi sodelovale države, ki ne leže v Podonavju. USTANOVA UNRRA Glavni ravnatelj ustanove UNR RA La Guardia, ki vodi likvidacijo omenjene organizacije (ki bo s koncem leta prenehala poslovati), je včeraj sporočil, da je glavni svet ustanove odobril sporazum, na podlagi katerega bo s 1. januarjem prevzela zdravstveno delovanje u-slanove UNRRA zdravstvena orga-n zacija ZN. Izrazil je upanje, da bo vse upravno poslovanje ustanove mogoče končati do konca leta, čeprav bodo natovarjall že odobreni material v nekaterih primerih še do februarja ali marca 1947. La Guardia Je sporočil, da je med zaključnimi ukrepi odobr.l posebno pomoč Albaniji, in sicer v znesku 300.000 dolarjev, kar predstavlja dodatek k rednemu programu ustanove UNRRA. To vsoto bodo nakazali kot odgovor na nujne brzojavke predsednika albanske vlade generala Hodže Včeraj so Belgija, Nizozemska in Luksemburg zahtevale, da bi bile zastopane na prihodnjem zasedanju Sveta zunanjih ministrov, na katerem bodo razpravljal; o mirovni pogodbi z Nemčijo. Veleposlaniki omenjenih držav so naslovili na ameriškega zunanjega ministra Byrnesa poziv; v katerem trdijo, da »imajo izdelavo mirovne pogodbe v rekah predstavniki »tirih velesil.* Sprejel jih je podtajnik Dean Ache-son. Nizozemski veleposlanik v Washingtonu je Izjavil, da so diplomatski predstavniki omertjenih držav izročili podobne prošnje tudi v Londonu, Parizu In Moskvi. RAZPRAVA O NEMČIJI Svet zunanjih ministrov bo pričel razpravljati o bodočnosti Nemčije priblilno v treh tednih. Razprav se bodo udeležili tudi name-9lniki britanskih in ameriških vojaških poveljnikov iz določenih nemških področij ter politični sve-tovalci. Upajo, da bodo francoski in sovjetski delegati pravočasno prispeli na razgovore. Byrnes je, kot smo poročali, v četrtek izjavil, da bi morala vsaka zasedbena sila i-menovati posebnega zastopnika, ki bi se ukvarjali z vprašanjem Nemčije. Dejal pa je, da pooblaščenci ne bi smeli začeti z delom prej, pre den ne bi dosegli popolnega sporazuma o bodočih mejah Nemčije. Diplomatski dopisnik «Daily He-raldas piše, da bo vrstni red razpravljanja verjetno naslednji; predvsem določitev zahodnih meja Nemčije, kjer zahteva Francija ločitev Porurja in Porenja od ostale države, možnost vzpostavitve medna rodnega nadzorstva nad težko industrijo v Porurju, obnovitev gospodarske enotnosti Nemčije po potsdamskem dogovoru. Dopisnik pravi, da sta Britanija in Amerika jasno izjavili, da bodo morali ponovno pretresti politične smernice če ne bodo poenotili nemškega go siK>da>stva. Kot zadnje vprašanje bodo razpravljali o nemški osrednji upravi. Kot poročamo na drugi strani, je v Trstu v ulici Commerdale št. 72 zavezniška komisija, ki sprejema prošnje za izplačilo nagrad tistim., ki So na področju Julijske krajine nudili pomoč zavezniškim ujetnikom. Slika kaže zavezniško komisijo v neki vasi v Italiji, kjer z izplačilom nagrad in zročanjem listin zaključuje svoje delo. DIMITROV VABI Britanija in Amerika naj zavzameta zaradi volitev novo stališče SOFIJA, 2. novembra — Predsednik bolgarske komunistične stranke Georgij Dimitrov je včeraj govoril tujim časnikarjem o nedeljskih parlamentarnih volitvah. Dejal je, da bi morali izidi teh volitev pripomoči, da bi ponovno vzpostavili redne odnoSaje z britansko in ameriško vlado, ker se je pokazalo, da podpira Domovinsko fronto nad 70% volivcev. Kot poroča bolgarska poročeval C ZAPISKI Tri aretacije v Rimu zaradi atentata na ambasado Ena aretacija zelo pomembna \ RIM, 2. novembra — Rimska radijska postaja je sporočila, da je krajevna policija mnenja, da je aretacija ene izmed dveh oseb, ki so ju ustavili po atentatu na poslopje britanskega veleposlaništva, kjer sta dva peklenska stroja uničila večji del prvega in drugega nadstropja, zelo pomembna. Radijska postaja je ska agencija, je Dimitrov izjavil, da bo nova vlada Domovinske fronte, čeprav so dobili komunisti 277 sedežev ali 60% vseh sedežev (465) in Imajo kot najmočnejša stranka pravico prevzeti oblast. Glede zadržanja britanske in a-meriške vlade do Bolgarije po volitvah je Dimitrov izjavil naslednje; «Zdaj lahko pričakujemo, da bodo Bymes in Bevin ter drugi državniki poslušali glas, ki izhaja Iz vo-litvenih številk. Zdaj po volitvah je za britansko in ameriško vlado mnogo lažje, da menjata stališče do nove Bolgarije. Ta sprememba bo neposredno odločila ureditev od-nošajev s tema dvema velesilama kajti naš narod želi in bo vedno želel, da bi bili ti odnošaji redni. «Z jasno zavestjo vam morem reči — je nadaljeval Dimitrov — da so določeni tuji zastopniki v Sofiji in njihovi sodelavci vodili živahno propagando v korist opozicije v Bolgariji. Nobena tajnoat ni, da ao to propagando vodili z najrazličnejšimi sredstvi ter hrabrili ln podpirali opozicijo proti Domovinski fronti ln vladi. Vse to naravno ni v skladu s političnim duhom ter s koristjo narodov, ki jih zastopajo. Toda — Je zaključil Dimitrov — je nekaj ljudi, ki imajo funte in do' larje, lastnikov kartelov, trustov in podjetij, ki Iščejo na Balkanu, posebno pa v Bolgariji «podružnice», s pomočjo katerih bi lahko IzigTall Balkan gospodarsko, nato pa še politično, prtčenši z Bolgarijo.* Bolgarski ministrski predsednik Georgijev se je pritožil, da vlada po komunistični zmagi pri nedavnih volitvah v državi napetost. Georgijev je pozval k zakonitosti in redu in je izjavil: ALEXANDER ZAHTEVA UČINKOVITO BRITANSKO VOJSKO -London, 2. novembra Britanski obrambni minister Albert AlexandeT je v četrtek izjavil v spodnji zbornici, da ima vlada nalogo, da za vsak slučaj po‘krbi za učinkovito vojno silo, ki bo kar najbolj uspešna in dobro pripravljena. To je izjavil v odgovor na neko vprašanje, ki so mu ga zastavili med' obravnavanjem vladnih predlogov za osredotočenje obrambe tem, da bi ustanovili popolnoma neodvisno ministrstvo za obrambo pod njegovim načetvom. Alexander je pristavil, da Velika Britanija ne bo opustila stalnih naporov, da postane delovanje Združenih narodov učinkovito in da prepreči »pore med velesilami, ki bi uničili mir. Naše sile moramo zgraditi tako, da bomo lahko izpolnili obveznosti, ki jih določa listina Združenih narodov. »Poleg tega moramo 'imeti čeprav zveni čudno — za obrambo našega Commonwealtha pripravljene take sile, da bomo z njimi lahko obvladali položaj toliko časa, dokler nam bodo mogle na tisti kraj priti na pomoč glavne sile Združenih narodov.* Anthony Eden Je k Alexandrovi izjavi pripomnil, da se Je »minister predhodno posvetoval s člani opozicije in da so dosegli sporazum glede osnovnih poteztega načrta*. Zbornica je predloge sprejela brez glasovanja. B1DAULT OBLJUBLJA dodala, da je eden Izmed aretirancev »tujec*, drugi pa Italijan. Po vesti nekega rimskega časopisa so odtlej aretirali tudi še neko tretjo osebo. Po tiskovnih poročilih je baje žena. Rimska radijska postaja je poleg tega sporočila, da je ministrski predsednik De Gasperi izključil vsako možnost, da bi bil atentat na kakršen koli način »izraz zadržanja italijanskega ljudstva*. Britanska nota, ki jo je italijanskemu zunanjemu ministrstvu v četrtek zvečer Izročil britanski vršilec dolžnosti John Wart, pravi, da je britanska vlada prepričana, da bodo Italijanske oblastt takoj napravile potrebno ukreipe za zagotovitev varnosti veleposlaništva in vseh drugih poslopij v Italiji, ki so britanska last. V odgovor na izraze obžalovanja, ki sta jih britanskemu ministrske, mu predsedniku Attleeju ln zunanjemu ministru Bevinu poslala italijanski ministrski predsednik in zunanji minister Nennl, Izraža britanska nota upanje, da bodo osebe, ki so odgovorne za atentat v kratkem aretirane. DE GADLLE SVETUJE Pariz, 2. novembra General Charles De Gaulle je včeraj posegel v francosko volivno propagando. Volivcem> je svetoval, naj volijo tiste kandidate, ki so izares odločeni», da spremenijo u-stavo. V izjavi tisku je De Gaulle dejal; nUstroj, ki ga uvaja ta ustava, je nesmiseln in zastarel. Vsakdo je prepričan, da je obnova in morda tudi rešitev Francije odvisna od načina, kako jo vodijo.» De Gaulle je pristavil, da bi morali francoski volivci slediti ekot vodilu svoje izbire brezpogojni potrebi, da čimprej spremenijo te sla. be ustanove s tem, da dajo glasove tistim,, ki so zares odločeni, da jih spremenijo.* General De Gaulle je v svojem govoru napadel komunistično' in socialistično stranko ter ljudsko republikansko gibanje. Obto2il jih je da niso sposobne, da bi skupno no stopile pri vladanju driave. Izjava De Ganila, ki jo je podal devet dni pred volitvami, je do neke mere zmedla javno mnenje. Pariz, 2. novembra Na predvolilnem zborovanju ljud-»Brez usmiljenja bomo" ravnali s j skega republikanskega gibanja je tistimi, ki dovoljujejo osebne ali francoski ministrski predsednik strankarske spore, ali ki na drug Bidault obljubil stabilnost franka način kalijo mir.* 1 ln porast industrijske proizvodnje. „Times“o češkoslovaškem gospodarskem položaju Država potrebuje kredite LONDON,-1. novembra — Včerajšnji »Times* obravnava v uvodniku gospodarske in druge težave, ki jih mora reševati Češkoslovaška vlada zaradi izselitve, 2 milijonov Nemcev in Češkoslovaške, ki je ravno zdaj končana, »Times* pravi, da so glavni smotri češkoslovaškega dveletnega načrta izboljšanje živ-1 jenske ravni, normalizacija proizvodnje živil in povečanje industrijske proizvodnje za eno desetino. • List dodaja; «V sedanjem polo- Povojni paradoks Znani publicist I. L. Garvin je, napisal v konservativnem Hrtu «DaiIy Telegraph» članek, v katerem pravi, da mir in varnost splošno navajajo skupaj, kakor da t» bili ista stvar, razlika med njima pa tvori grenki paradoks položaja od, dneva zmage. eGotovo je — nadaljuje Garvin — da mora na velikem zasedanju v New Yorku priti do nekakih realnih sprememb, če hočemo priti do kakšnega pozitivnega uspeha v pogledu Izboljšanja odnošajev med Sovjetsko zvezo in večino sveta. «Glavno skupščino bi sicer imeli za razočaranje in zvijačo. Izgubila bi zaupanje in spoštovanje. V znak protesta bi prej ali slej prišlo do izstopov, pri- katerih bi verjetno prednjačile nekatere driave latinske Amerike, toda izstopi se ne bi omejili samo nanje. Te možnosti so tako očitne, da je nekaj verjetnosti celo za spremembo sovjetskega stališča. Pretekli teden je bilo primerno, da se je Višinski vzdržal obupnega poizkusa, da bi se poslu-žil veta proti razpravljanju glavne skupščine o vprašanju vela. Jasno je, da se Moskva ne pusti nujno zapeljati po neizrečni ironiji nekaterih ukrepov. ePravico veta »o branili in uvedli v San Franciscu kot ključ miru »» varnosti, kot element enotnosti .predstavnikov štirih velesil. Na- sprotno pa je — kot je pripomnil neki slavni pravnik — ta pravica postala ostro dražilo za njihova nasprotja. »V dosedanji igri — nadaljuje Garvin — se je Sovjetska zveza spustila predaleč. Napravila je nekatere pogreške v presojevanju psihologije itevilnih drugih narodov, predvsem pa Velike Britanije ter Združenih držav, zagrešila težke napake. Povsod v zasedenih in nezasedenih državah Vzhodne in Srednje Evrope se vrste komunistične stranke zmanjšujejo, kljub temu, da slalno dobivajo vedno večjo izvršno oblast. eKakrien koli naj bo že glavni razlog, SovjeUka zveza hoče napraviti na svetovno javno mnenje boljši vtis in morda voditi spravljivejšo in bolj solidarno politiko ostalimi zavezniki, predvsem v pogledu bistvene potrebe po miru in varnosti. Predvidevajo tudi možnost skupnega načrta za povečanje nemške svobode in za obnovitev blaginje Nemčije z vsem naporom, ko likor dovoljujejo drastične določbe razorožitve in pametna vojna od-Hcodnina; eNičeSar na svetu ne bi bolj želeli, kot dejstvo, da bi načrt o novem spora -umu med Sovjetsko zvezo in zahodnimi silami zavzel stvarno obliko in postal realnost.* žaju ni nairen preveč odločno uporabiti narodno gospodarstvo po e-notni politični direktivi. V tem na primer ni želje, da bi zapri; vrata pogodbam z zahodom. Navzočnost češkoslovaške delegacije v Londonu, ki sodeluje pri mednarodnih razgovorih o ameriškem predlogu za trgovino in zaposlitev, daje u-panje, da bi bilo mogoče praktično organizacijo v svetovni trgovini u-stvaritl tako, da bi Ceškoflovaška v bodoče ne bi bila odvisna edino le od odnošajev s Sovjeti — čeprav bodo ti odnošaji Se nadalje neob-hodni — ali od zaključenega slovanskega bloka.* »Times* omenja nato potrebo Češkoslovaške po velikih inozemskih kreditih in njeno neprtliko zaradi sklepa Amerike, da prekine pogajanja za posojilo ter pozdravlja na-daljne napore za pospešitev trgovine s Češkoslovaško. «Time*» zar ključuje: «Vsak korak za zmanj Sanje negotovosti, ki trenotno vlada v Srednj; Evropi je dvojno zaželen.* 1N0ENDE 0 REVIZIJI MONTBEUŠKE KONVENCIJE London, 2. novembra Turški predsednik Inonu je včeraj izjavil v narodni zbornici, da Turčija priznava potrebo po reviziji montreuške konvencije o Dardanelah, poudaril pa je, da mora vsako revizijo preučiti mednarodna konferenca. Taka konferenca, Je nadaljeval. mora upoštevati turške teritorialne in suverene pravice, ena ko pa tudi zakonite interese vseh prizadetih strank. Predsednik Inonu je med ostalim izjavil: «Pri ureditvi odnošajev med Turčijo ln Sovjetsko zvezo ne sme biti nikakih ovir, resnično želimo, da bi ti odnošaji nosili pečat prijateljstva. Zadovoljni Smo s prijateljstvom z Veliko Britanijo, s kar tero nas veže zavezniška pogodba.* VESTI V 1 STAVKU Dva in štirideset komisij za de-naclfikacljo v Berlinu preuči na mesec 1800 primerov, katerih skupno število- znaša 50.000; sklepajo, da bodo dela zaključili do konca prihodnjega leta. — Švedska je priznala madžarsko vlado; obe državi bosta v kratkem izmenjali diplomatske zastopnike. — V Indiji bodo ustanovili »narodno hindustansko stražo*, katere namen bo braniti lastne pravice ter varnost in čast žena v viharnem času, ki ogroža obstoj Hindu-stancev v kalkutski pokrajini. — Štiri tisoč poljskih vojakov bo iz Italije odpotovalo v Kanado, kjer bodo postali poljedelci. Ghandi, ki je v preteklem mesecu obhajal 77. rojstni dan, je zbolel na prehladu, kar je posledica slabotnosti zaradi 9 gladovnih stavk v teku zadnjih 28 let. — V Atenah se je pričela razprava proti dvema nemsk ma generaloma, ki sta med nemško zasedbo Krete povzročila smrt 8000 oseb. — Ameriška vojaška uprava je zavrnila dve Schachtovi prošnji za osvoboditev iz zapora z utemeljitvijo, da je zadeva v rokah nemških oblasti; Schachta bodo na podlag zakonov za denaclfikacijo sodili kot enega izmed največjih krivcev. — Načelnik prehranjevalne in poljedelske organizacije ZN sir John Boyd Orr je na poti v evropske deleže, ki prejemajo pomoč ustanove UNRRA. — Svetovna sindikalna zveza je s spomenico, v kateri pravi, da je očitna nezmožnost ZN glede Franca dosegla, da vsi narodi dvomijo v učinkovitost demokratskih načel, zahtevala od ZN hitro ln odločno rešitev vprašanja Francovega režima. — V Bordeauxu je začelo stavkati 1600 pristaniških delavcev, ki zahtevajo povišek 5 frankov na uro. — V neki kapeli na milanskem pokopal šču so odkrili skladišče orožja: 200 ročnih bomb, razne strojnice, brzostrelke in puške ter vrečo streliva. ____ Načelnik francoskega glavnega stana general De Lattre de Tas-signy bo od 5. do 9. t m. obiskal Veliko Britanijo. __ rtedsodnik Turčije Inonu je po lahkem obolenju na bronhitisu ozdravel. Naša govorica Glasilo britanske obveščevalne službe na Koroškem «Koroška kronika* je pod gornjim naslovom objavila članek, ki ga Je zapisal prof. W:lfan in katerega v celoti prinašamo. Slovenščina, ki jo uporabljajo koroški Slovenci, bode Se danes v oči nekatere ljudi, ki nočejo prisnati, da v naSi deželi bivajo ljudje slovenske in nemške narodnosti, ki so na najspretnejši način ali s silo skušali vcepiti splošno mnenje, da je koroška slovenščina poseben jezik, nekako narečje, in da nima bistvenega stika s pravim slovenskim jezikom. Prav nič se ne motim, če trdim, da sem po raznih naklučjih, ki sem jih doživel, prišel do zaključka, da so oni ljudje, ki odrekajo pristnost slovenskemu jeziku na Koroškem, ali zagrizeni pristaši vsenemštva, ali pa oni, ki jim Se vedno roji po glavi potuj-Cevalni duh nacizma. Da pa nam bo Se jasneje, kako brez podlage je mnenje nekaterih, (la je koroška ((.slovenščina» poseben jezik, ki ga govore samo ta-kozvani «Windiši», navajam dogodek, ki sem ga doživel pred kratkim v vlaku, med vožnjo iz Celovca v Borovlje. Na sosednji klopi istega oddelka v vlaku je sedela neka dama, ki je precej živahno in prav naučeno spretno, skoraj propagandistično zatrjevala sosedom, da tukajšna govorica *die uiindische-sprache» nima prav nobenega ožjega stika s pismeno slovenščino, Za primer je izrekla stavek; *8e bom pelov s cugom...* Ker pa .nisem mogel več poslušati tako neumnega dokazovanja s stavkom, v katerem so štiri pristno slovenske besede in le ena nemška udomačena beseda, je moje potrpljenje doseglo višek ter sem se oglasil: zPovejte mi, gospodična, kakšen jezik je pa uporabljen pri napisih na stoterih nagrobnih spomenikih vsepovsod, kjer prebivajo ti ljudje, ki govorijo tlVlndische Sprachezt Ali ni to pristno slovensko: ,Tukaj počivajo naš oče... itd.’t Gospodična ni dala nobenega odgovora. Molčala je in nato kmalu izstopila. Vsi, ki so slišali razgovor, so me zadovoljno pogledali. Eden, bolj korajžen med sopotniki, pa mi navdušen reče; »Prav ste povedali. Ta pa še zdaj ne more pozabiti Hitlerjevih časov in Je vedno misli, da je učiteljica na kaki šoli. (V resnici je bila neka učiteljica z okroglim znakom s neke šola v Rožni dolini.) Da si pa malo pokličemo v spomin stare čase, kako je bilo nekdaj na Koroškem, vam navajam le zgodovinski primer ustoličenja «Koroških vojvod». Takrat so pri ustoličevanju uporabljali izključno le slovenski jezik. Pa bodo nekateri spet rekli: sin der utindischen SpracKetf Ne, pa ni bilo takole. Dansko leto v pozni jeseni si je vsakdo lahko pogledal zelo zanimivo razstavo pokradenih knjig iz skoraj vse Evrope, s katerimi so hoteli nacisti obogateti enega izmed svojih nacističnih ljubljencev. Med mnogimi zanimivimi knjigami je bila tudi ((Svetovna kronika» (eDie Wettchronik»), spisana v latinščini po Nemcu Hartmannu Sohedelnu. Na strani 275 (Karta J 20 IV. v 12 vrsti stoji v splošnem popisu dežele zapisano tole: *Et lapide veniente cospitatus est fermone sclanlco» (...ko se prikaže kmet na knežjem kamnu, zakliče po slovansko (gotovoSlovensko), nato stoji Je posebej v oklepaju: «Sunt em ipi caranthani selauij (njim, ker Korošci so Slovani (Slovenci), Torej nikjer ne govori piseo tega dela o kakšnih €W‘ndische»t Mislim, da je kronist, ki je bil Ne-mto, videl resnično, ali vsaj zapisal objektivno. Temu lahko verjamemo, ker je potoval leta 1943 sam po Koroškem, sam slišal in videl in tako zapisal. Ce pa gremo Je globlje, če pomislimo na dejstvo, da govore nekje kak jezik, mora obstojati tudi njegov nastanek, njegova slovni-oa, njegove pismenke. In *Windi-sche», kakor se pa ‘meni zdi, nima ne slovnice, ne samostojnih črk, ne drugih bistvenih lastnosti Jezika. Jasno je torej, da je to le neumna domišljija onih, ki ne morejo trpeti Slovencev na Koroškem. KOMUNISTIČNA ORGANIZACIJA V GRŠKI VOJSKI Atene, 2. novembra Na razpravi pred vojaškim sodiščem proti 56 grškim vojakom, ki so obtoženi namernega pohabljen Ja, so ugotovili obstoj komunistične organizacije v grški vojski. Stotnik Antonios Rlghas je med pričevanjem pred vojaškim sodiščem v Volosu (Tesalija) dejal, da je taka organizacija delovala med vojaki dveh polkov na tamkaj Snem položaju od preteklega julija pod imenom »Kossa*. Nekaj častnikov ln vojakov, ki pripadajo grški vojski, se mora zagovarja ti zardi »pobega* ob priliki operacij proti »komunističnim banditom*. / / ŽENSKI KOTIČEK ~| | ZDRAV S T V O OtKok v. cLhuMi odhasOiK Vzgoja otrok, posebno v naj-nežnejših letih, jo Mio važna, a obenem telo težavna. pogostokrat $e zgodi, da se znajdemo v dvomih, ko ne vemo, kaj naj storimo; ali naj dovolimo našim malikom to, kar si telijo oni, ali to, kar telimo mi, Srednjo pot bi bila sevata najlepii odgovor, toda mejo je v naglici zelo tetko najti, posebno Se tako, da otrok ničesar ne opazi, V hitrem premisleku se moramo odlo. da ne bo malček trpel in se ne bo butil zapostavljenega, dopuščati pa tudi ne smemo preveč, da bi s tem mogoče nehote tkodovali otrokovemu zdravju. Prevelika ljubezen v tem le preiesto zapelje. Mamice so zelo ponosne na svoje malčke. Tega jim tudi nihče no zameri. Razkazujejo jih svojim sorodnikom, znankam in prijateljicam na gesti, v trgovini in kamor jih pač peljejo, da parka in otroškega igrišča sploh ne omenimo. Vendar tu, ko ima otrok vse polna novosti, ki jih doma ni, ne posveča toliko pozornosti temu ogledovanju. Zabava se rajši $ etvarmi, ki so mu novejše od. človeške zunanjosti,, Stvari v naravi ga bolj zanimajo, misli samo nanje in pozabi na opazovanje in hvaljenje o svoji eluštnostis, ljubkosti, srčkano-*ti, pridnosti itd, Le premalokrat upoštevamo, kako kvarno vpliva to na ctrokovno bujno razvijajočo se domišljijo, ko se vse vrti okrog njega. Otrok postane nezavedno prevzeten, mi se pa čudimo, kako to, da nas naenkrat noče več ubogati, Be večje vprašanje, vprašanje o otroku in njegovi prisotnosti v druibi odraslih, nastane pri sprejemanju gostov v domačem stanovanju, Otrooi niso za družbo odraslihI Ob takih dnevih, ko vemo, da bomo dobili goste, naj gredo spat ob rednem času in naj vse morebitne priprave Hm manj opazijo. Zakajt Za otroke Je pripravljanje, ki ga *wo vajeni, nenavaden doživljaj, a duševni nemir, M temu sledi, ško-duje njihovemu nočnemu spanju. Otrooi o tem ieeto sanjajo, govore o spanju in «« premetavajo. Slabo *panje pa škoduje njihovemu zdravju. Ce ee otrooi navadijo sprejemanja tostov, postanejo domišljavi, ker *° še zaradi pozornosti do etar-**” ~ tfSdf izpočetka glavna točka druSbe in se sami sebi zde izredno o®*«*. Ali to dobro vpliva na otrokov značaj, prepuščamo o presojo nam samim. Kroven pa moramo le upoštevati, da se tudi gostje kaj kmalu, kljub največji vljudnosti, naveličajo otroške prelemosti. Ko hočemo otroka dati v posteljo, o bi-čajno no gre brez joka in nemalokrat ga zato le naltlkamo. Tako *• konča otrokov večer v razburjenosti in učittefc je isti, kakor *m° 9° omenili v prejšnjem odstavku. Zelo grda navada je, če pride vsa družba — molki morda oelo s prižganimi cigaretami — v spalnico otrok, kjer jih ogledujejo ob po-***'***' Poljubljajo jih in objemajo, kar je posebno nevarno zaradi ba-oilov, ki jih imamo vedno dovolj "a rokah in obrazu. Nežni otrokov organizem je za razna obolenja manj odporen kakor organizem starejših ljudi. Kasneje se čudimo ** topratuJemo: kje neki je nat malček nalezel to bolezen t Ce bi malo pomislili, bi nam bil odgovor lahak. Poleg tega je še ta nevarnost, da utegnemo otroka, ki ga vzdigujemo Iz tople postelje, prehladiti. Otrooi morda že spijo, toda to družbe nič ne moti, da ga ne bi zbudili iz najlepšega sna. Zaradi oi-garet, fci jim zakadijo vso spalnico, morajo spati vso noč v nečistem zraku. Razumeno, da je mati ponosna na svoje malčke in vesela občudovanja gostov. A tega, kar smo gori grajali, le ne bi smeli dovoliti v korist otrok, iti jih ljubimo. Tudi navado, da bi pošiljali otrokom v posteljo slaščioe ali morda oelo vino je treba odpraviti, "a živce in zdravje otrok so take navade skrajno škodljive. Kaj torej potrebuje razvijajoči se otrok t Družbe odraslih gotovo ne! Zadostujeta mu mamica in očka, potrebuje pa sovrstnikov. 8 temi se bo najlaže razumel, ti mu ne bodo vzbujali nepotrebne in škodljive domišljije, za to bo šel njegov razvoj svojo naravno zdravo pot. To nam bo, ko bo otrok starejši, v večje plačilo, kakor pa vse hvalisanje in občudovanje sorodnikov, znank, prijateljio in gostov v naj-nežnejši otrokovi dobi. Tlaphauita. si same. 0 sklepnem revmatizmu naredite same, ker je njen kroj selo enostaven. Zanjo potrebujete štiri metre blaga■ Za prednji in zadnji del odreitte dva ravna kosa, ki ju ob strani sečijete skupaj, na vrhu pa napravite dva centimetra širok naborek. Za naramnice potrebujete dva ravna ta iftega blaga sešite pribl&no Itiri centimetre širok« traka, v katera vlijete dva nabrana, prtbliimo šest do sedem centimetrov Široka trakova. Po vodoravnem naborku peti Jte bleščeč trak, okoli pasu zavežete trak iz istega blaga kot je srajca in spalna srajca je gotova. Ce hočete Imeti srajco bolj široko, vzemite za prednji del dve dollini in ju po sredi sesijte skupaj. Poleg nosimo toplo spalno jopico. u4mvu.sU Um ado&hiU tUlRjCLftjO po&LtiU Na trodnevnem sesedanju prhov- »• Sveže ženskih klubov, ki je bUo «• P. m. v New Torku, j« n 5 vodi-teyfa odobrilo politiko, ki jo vodi °™r*ki zunanji minister James Bvrnes. Zasedanja ® »e udeležile zastopnice J milijonov iensk iz Združeni} držav. porodna skupina js osredotočila poeebno pozornost na zunanjo politiko. Vodstvo vrhovne zveze je •presto predlog, p katerem odobra. «i/° Matanjo politiko zunanjega minijtro Bvmetas ter izjavljajo, da »bodo v okviru naroda naredile vat, ut.J* ™oo6e’ ia Podprejo to poli-Skupina te je obvezala nuditi . v'mJt * tem’ da bo opravljala »voj« delo predvsem v prid tiro-notnim Sovjetom in podpirala Zdnuen* narode. Predlog so stavili na poziv predsednice zveze gospe la FeU Diok dr. Polti iz geofizilnega zavod« podal nekaj zanimivih pojasnil o nenadni spremembi temperature v zadnjih dneh. Dejal je, da so bili žs slabši oktobri in da bo verjetno e novembru le lepo vreme. Oktobrsko vreme so povzročili mrzli zračni tokovi, ki prihajajo iz severovzhoda, taradi tega je temperatura nenadoma padla in dosegla Ž6. oktobra 1.7 stopinj nad ničlo, kar je bilo najnižje v oktobru. V noči 27. oktoora so bili sledovi snega. To je redko kdaj v oktobru, a smo vendar Se daleč od l.s stopinj pod ničlo, kot je to bilo v oktobru I9t0 leta; v oktobru 1889, jggo in 1905 pa so bili celo snežni name ti. Povprečna temperatura, je v preteklih dneh odgovarjala tisti, ki je običajno v prvi polovici decembra. Temperatura s3 bo v kratkem zvišala. Križarka „leander“ PRIPLULA V TRST V tržaško pristanišče j« priplula britanska lahka križarka «Le*n-der». Nadomestila bc ameriško lahko križarko «Fargo», ki bo v kratkem odplula. * PODALJŠANJE ROKA V NATEČAJU ZA UNIVERZITETNE STOLICE Z odredbo Zavezniške vojaške U, prave št. 289 so podaljšali rok za ‘zb'ro 3 kandidatov v natečaju za linlvorzitctne stolice, in sicer do 31. decembra tega leta. Prosilci so lahko poročeni ali samski. Izplačilo nagrad osebam, ki so nudile pomoč zavezniškim ujetn kom Zavezniška komisija nadaljuje s sprejemanjem prošenj na sedežu v Trstu v ulici Commerciale 72 TRST, 2. novembra. — Zavezniško poizvedovalno komisijo za Iz-pla63vanj« nagrad osebam, ki so med vojno pomagale zavezniškim vojnim ujetnikom Je po osvoboditvi Rima meseca Junija 1944 ustanovila skupila zavezniških častnl-kov, ki so se že nekaj mesecev prej svobodno gibali po Rimu. Pričeli aa razdeljevati nagrade ljudem, ki so Jim prsje pomagali. Iz tega ae je rodila današnja organizacija, ki Je prejela 82.000 prošenj iz vse Italije. 85.000 prošenj eo že rešili. Izmed 75.000 zavezniških vojnih Danes je 20 častnikov omenjene komisije neprestano na poti in preučuje vložene prošnje. Komisija je trenotno v Julijski krajini in ima svoj sedež v ulici Commerciale it. 72. Predvideva, da bo rešila vse proinje s tega področja do konca decembra. Vse prebivalce Julijske krajine opozarjamo, da je zadnji rok za vložitev proienj do konca meseca novembra; vse kesneje vložene prošnje ne bodo mogli več upoštevati. • ujetnikov v italijanskih ujetniških taboriščih v času premirja z Italijo septembra 1943, med katerimi so bili možje iz vs:h delov britanskega kraljestva, Združenih držav, Francije, Grčije, Poljske in Belgije, je 30.000 uspelo, da so se rešili sami. Izmed njih so jih 18.000 po različno dolgem času svobode ponovno zajeli. Ostalih 12.000 Je bodisi pomrlo, alt prešlo zavezniške črte na Jugu, oziroma odšlo v SvI-co. To bi bilo brez pomoči neštetih družin, ki zo jih skrivale, obleki« in hranile, nemogoče. Številni eo preskrbeli vodnike in prevozna zredztva, kar J« bilo zelo tvegano zanje in za njihove družini. Mnoge zo ustrelili, stotine so trpele po ječah. Številni so prišli tudi v strašna nemška taborišča, nekateri se ■ploh niso vrnili, drugi so spet našli avoj« domove porušene. V kolikor Je mogoče, bodo vsi tl ljudje dobili plačilo in «ListJno o zaslugah,. 2!« same prošnje za tvarno pomoč so dosegle znesek nad 500.000 lir; v nekem drugem primeru so lz. Pipravek k ukazu O USTANAVLJANJU TRGOVSKIH DRUŽB Trst, 2. novembra Ukaz Zavezniške vojaške uprave St. 28 (7 b) prinaša nekaj popcav-kov k ukazu št 7 glede načina ustanovitve trgovskih družb ln društev. Dovoljenje predsednika področja bo potrebno, razen v kolikor zadeva tuje intereie, tudi v primeru, ca državljani «11 Italijanska podjetja | nabavijo nepremičnine, ali če zo udeležena pri trgovskih podjetjih, ali če investirajo v te gotovino. Da bi ta posebna določila upoštevali, ao izdana posebna navodila uradom za registracijo in notarjem. Zasebniki, ki bi zs na kakršen koli način skušali izogniti zgoraj navedenim določilom, bodo odgovarjali po členu 650 kazenskega zakonika. Opozorilo urednikom časopisov Trst, 2. novembra Obveščevalni urad Zavezniške vojaške uprave je isdal naslednje sporočilo: »Zavezniška vojaška uprava za Julijsko krajino poroča, da so nekateri dnevniki in periodični listi na tem področju napovedali čas, kraj in datum za sestanke, demonstracije, zboro- NATEpAJ ZA POVRATNIKE PRI FINANČNI UPRAVI Trst, 2. novembra Finančno ravnateljstvo sporoča; «Razpisali so natečaje za bojevnike iz vojne 1940-43 in osvobodilne vojne, za povratnike iz uJotn'stva ali deportacije. Prošnje s priloženimi dokumenti je treba predložiti ali poslati finančnemu ministrstvu aii finančni intendancl, najkasneje do 11-12-1948. Pojasnila dobe interesenti na tukajšnji finančni intendancl — Kabinetni oddelek. Povišanje cene dnevnikom Odbor za cene je po preučitvi | NADOMESTITVE V KOMISIJI ZA ČIŠČENJE Z upravnim odlokom Zavezniške vojaške uprave St. 44 sta za člana Komisij« za čiščenje prve stopnje imenovana odv. Giuseppe Cosulich in dr, Valentino Milio, namesto odv. Eda Bude, odv. Giueeppa Agneletta Jn prof. VUtoria Furlanija. SMRT ČISTILCA MIN, KI GA JE PO NESREČI USTRELIL NJEGOV BRAT Zaradi hude rane, ki Jo Je 22. septembra dobil pri strelu, ko j« njegov brat civilni policist Luciano po nesreči »prožil svoj službeni samokres, je v bolnišnici umrl 27 letni čistilec min Carlo Bean, stanujoč v ulici Lamarmora 28. Pogreb bo dane« ob 14.80 !apri»d p^eM-tve' čistilcev min v ulici Glacinto Gal-l!na. GORICA Aretacija dveh vojakov zaradi napada na civilista Uradno sporočajo, da so vojaške oblasti aretirale dva ameriška vojaka, ki sta obdolžena nadlegovanja in napada na nekega civilista v bližini Dobrova, 13 kilometrov severozahodno od Gorioe. Oba vojaka bodo pridržali v zaporu, dokler ne bo končana prelikava in ne bo razprava. Napad Je bil v sredo nekaj preč polnočjo, potem ko so vojaki in d-vili»ti prišli iz nek« gostilne. B®' njene*, ki j« poškodovan na glavi in kolku, »o prepeljali n* njegov® stanovanje; vojaiki zdravnik mu )e nudil pomoč. Njegovo stanj« l*1 težko. t RADIO TRST I 283,2 m - 1140 ko 1 fa—SMI Hill II II I I I **** SLOVENSKI SPORED Sobota, 2. novembra . M« .»"ton,. ."".I—: » vanja itd., preden so jih odobrili plačali vdovi nekega človeka, ki je za to določeni uradi ali častniki bil ubit neposredno zaradi tega, ker 1 je pomagal vojnim ujetnikom, 937 tisoč lir. rabo vladnih krogov, tiska ln ame- T* častni dolg financirata vladj riškega veleposlaništva v Moskvi. J Velike Britanije in Združenih držav, Zavezniške vojaške uprave. To je dovedlo do zmede v javnosti in odgovorni uredniki vseh časopisov nosijo za ta poročila zakonito odgovornost.* volil povišanje cene dnevnikov od 4 lir na 5 lir, ln sicer od 15. novembra dalje. Manjše povišanje pokojnin Z ukazom Zavezniške vojaške uprave so odredili povišanje 300 lir na mesec za Invalidne, starostne in družinske pokojnine. LOUIS WILTON Kilometrski kamen št. 21 Odpeljal ue je z doma z gumeni v najlepšem redu, »a več, bilo »o »koraj nove In »daj »1 ni znal pojasniti, kako naj bi bila praapa. N« vsak način je treba zadevo takoj popraviti, ker s« je nameraval vrniti v London, še preden bi »e znočilo. Niti Per-klns ga ne hi prepričal, da M »e peljal pob oči mimo usodnega kilometrskega kamna. Hotel pa se je tudi ustaviti pri »Veselem poatlljo-nu» ln naslednje jutro bi moral biti ob pravem času v uradu. Will!am »e Je prikazal pri kuhinjskih vratih, kot da bi predhodno dobil ukaz, naj pričaka gosta. Fislder mu Je pomignil, naj pride bi it je. Ravnatelj je prebil miren ln udoben dan, ker mu gospa H'n-gleyeva, še vedno vsa lz »ebe, ni dovolila, da bi se samo za trenotek odstranil od nje. Zdaj pa sta Jo spremili dve sobarici v sobč, da bi »e poskusila nekoliko odpoffltt Fislder Je z željo, da bi takoj po-• • t avtomobil, Poletel na nekaj težkoč; ko pa je povedal, zakaj gre, je William dejal, da Je pripravljen osebno poskrbeti za to zadevo, William se je takoj spravil k delu; ker je delal počasi, kot je bila njegova navada, se Je Ficlder odločil, da je bolje, da narodi majhen sprehod, kot pa da ostane tu in ee jezi. Ko se Je čez nekaj časa vrn.il s sklonjeno glavo ln c rokami n* hrbtu Je videl, da oni še ni Izmenjal kolesa. Willtama so poklicali v kuhinjo, kjer se je zadržal selo dolgo. Tako je spet pretekla ura, preden Je bilo kolo popravljeno. Bilo Je vse v redu. V istem trenotku Js privozil po česti, v »meri od črnega Idiometp. skega kamna, Duncanov avtomobil li WUllam je bil tako »meden, d« je hitro vstal ln si kar s« da hitro osnažil prašno koleno. Videti j« bilo, da ga je sram. ko so ga zasačili pri takšnem delu in zadnje vij«, k« je moral Fleidcr pričvrstiti tam. Iz avtomobila je stopil Perkih« j — Oh» ----- 3« čejal in pogledal | plesati po cesti in če bi bila hitrost ln se presenečen ustavil pred mo- I na uro, —■ saj je šele četrt na osem vozila nekoliko večja, bi se Zadeva in Se zelo svetlo je: ne verjamem, ‘ " žakom. — Upam, da niste ostali tu samo zato, da bi me čakali, gospod Flel-der? — J« vprašal c njemu nenavadno vljudnostjo: — zelo bi ml bilo žal, ker ni tisto, kar sem še želel z vami govoriti, tako važno ln nujno, da ne hi mogel odložiti na Jutri, Ce vas torej posel kliče v mesto, pojdite, Jaz vas ne bom zadrževal. Možak se je zelo raveselii tega predloga ln hitro je odgovoril z enako vljudnostjo: — Ah, seveda, nujne posl« moram odpraviti — Je dejal. — V ostalem pa »1 lahko predstavljate, da bom moral po tej žalostni zgodbi dokaj časa delatt sam, čeprav takoj nastavim novo tajnico. Saj veste koliko časa preteče, preden se novi nastavljencl seznanijo z delom in preden dobijo zadostno prakso... Razen tega nočem odpotovati prepozno: povem vam, da me ni sram pred bojaznijo, da bi moral ponoči peljati mimo on« kritične točke. Morda se vam zdi smešno, toda jaz nisem nikoli veljal za pogumnega moža. Ta iskrenost je viškimi rum umiku ugajala in čutil je, da mara možaka potolažiti. da bi se zdaj, ob tej uri, peklenski črni kamen hotel šaliti, mislim, d* greste lahko povsem mirno. Kljub vzpodbujajočim besedam je mali gospod Fielder pobledel ln ko j« nekoliko minut pozneje epra-vil motor v pogon, je bil še bolj nervozen kot »icer. Počasi je zavozil iz parka na glavno cesto. Alf Duncan, ki je sedel v nekem kotu terase, j« s pogledom sledil avtomobilu, ki »e je oddaljeval; potem je vzel i« žepa uro in videti j« bilo, d* štej« minute in sekunde, ki »o ae vrstil« z monotono hitrostjo, Sele ko je videl, da Je '»stopila lz starega gostilniškega poslopja senca in hitro ler brez šuma izginila med drevjem, Je zaprl pokrov ure ln prisluhnil... XLin Fleleder ni vozil s hitrostjo 20 milj, kakor Je dejal višjemu nadzorniku, ampak povprečno 15 ln k« je bil na znanem ovinku, Je hitrost ge bolj zmanjšal. Strašno se je bal črnega kilometrskega kamna U< ko ga je v določeni razdalji zagledal pred seboj, j« izgubil vso oblast rud seboj; avtomobil nou Je začel lahko zelo slabo končala. Možak, ki je bil videti ves Iz sebe in Je imel povsem voščen Izraz, si j« opomogel »n vozilo spet zapeljal na sredo ceste. V tem trenotku pa se je zgodilo nekaj nepredvidenega.« Prednji kolesi sta nenadno zavili na levo, medtem ko Je vozač izf ubil oblast nad volanom: vozilo je zdrčalo s cestišča preko .stnega roba in se z velikim truščem ustavilo pri mogočnih smrekovih deblih«.. Zaradi zmanjšan« hitrosti ni bilo nikake večje škode, toda nožak za volanom se je tako prestrašil, da je ostal dolgo časa nepremičen, kakor ohromel. Končno je zbral vse svoje sile, odprl vratc« jn stopil Iz avtomobila; dolgo časa Je stal, ne da M s« premaknil. Cez nekaj časa je prišel ubogi gospod Fielder k sebi. Neki dečko, ki se je tam mimo pripeljal s kolesom v smeri proti Blackfleldu, se ,1e potem, ko J« videl prevrnjen avtomobil ln človte. ško postavo popolnoma mrliškega izraza, tako prestrašil, da je ves iz sobe zavpil in kar najhitreje od. kolesaril dalje. Ravno tedaj, ko je dečko pri. peljal do »Veselega postiljona* ln Je pričel kričati in mahati z rokami, je iz avtomobilskega parka pripeljal Alf Duncanov avto ter z vso hitrostjo »uvozil na glavno cesto v smeri proti črnemu kilometrskemu kamnu. Dve minuti pozneje Je odpeljal tudi avto »Divjega AJaxa». Duncan Je prvi prišel na kraj nesreče; Fielder ga ni spoznal, ali pa ga mogoča niti videl ni; nesrečnež je bil videti kot lesena lutka, ki Je odvisna od drugih in ki obstane nepremična, če ss jo naveličajo premikati. Nič ni rekel in tudi zastokal ni. Kot Je bilo videti, ni bil težje ranjen, dobiti je moral le močan živčni pretres. Višji nadzornik Berkins je i»' stopil iz avtomobila obeh Ajaxov ln Je pogledal Duneana. V očeh mu Je bilo čitati tesnobo ln zadrego, pričakoval je kakega pojasnila od Duneana. Mladenič verjetno ni razumel, kaj J« uradnik «1«1. — Zdi se ml, da se gospodu n*l-derju ni zgodilo nič resnega — Jo končno dejal — in tudi avtomobil ni videti močno poškodovan. Seveda pa bi bilo najboljče najprej pogledali, v kakšnem stanju je. (Nadaljevanje prihodnjič) igra: Žalostna peaem, izvajajo elani radijsko igralske družine, nato Bachove skladbe; is.šs pevski koncert barit. Dušana Pertota; 30 napoved časa, slov, vesti; 23,15 zadnja vesti v slovenščini. Nedelja, 3. novembre 8 slov. vesti, koledar; 8.20 glasbeni program; 8.30 pestra jutranja glasba; 9 kmetijsko predavanj«; 12.30 slovenske pesmi; l*-*® "‘P0* ved časa, elov. vesti; 14-30 8*?s®a po željah; 15 otroška ura: Mlada Breda, igra; 19 orkestralna glasba. 10.15 vesela ura: Skečri l«-45 plesna glasba; 20 napoved časa, »lov. vesti; 28.15 zadnj« vesti Ponedeljek. 4. novembra 8 slov. vesti, koledar; 8.20 slavo' valčki; 11.30 nekaj slovenskega humorja; 11.45 reproducirana glasb«; 12.15 tedenski politični pregled. 12.30 češkoslovaške pesmi; 12.1® napoved časa, slov. vesti. ITALIJANSKI SPORED Sobota, 2, novembra 17 Wagnerjeve skladbe; 17.45 novembrske volJtve v Združenih državah; 17.55 koncert tržaškeg® Kvarteta; 18,30 teden v svetu; 20.1® vesti; 20.35 Bachovo glasbo izvaj® pianistka Cavallo; 21.6 »Vse to le končano«, komedija v treh dejanjih' 23 zadnj« vesti; 23.30 nočno zab»' višče; 24 zaključek. Glavni urednik: PRIMO« B. BRDNIK Izdaja A. L S. MALI OGlTS MODERNE radio aparat® namenjamo za rabljene. Olajšaj pri plačilu razlike. HadioassistejJ^ Verdi 8, tel. 45-03. 1831 M Kdor oglašuje, ta napreduje