Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorlzla, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDIMIŠTVO:	Letna inozemstvo , .	... L 2.500
T r 1 e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XII. - Štev. 36 (605)
Gorica - četrtek 22. septembra 1960 - Trst
Posamezna številka L 30
Ob sklepu Marijinega slavja
Dragi Marijini častilci! Leto za letom se v mesecu septembru zbiramo k slovesnemu Marijinemu shodu tu na Opčinah, kjer se je pred 10 leti zaključilo romanje kipa fatimske Matere božje po slovenskih župnijah. Ti shodi so se našemu ljudstvu tako prikupili in so se tako močno razvili, da so postali velika, da, največja verska manifestacija v tržaški okolici.
Nočem reči, da je v takih velikih verskih shodih rešitev tega sveta, vendar so
Zapada. Saj so se nekdaj krščanski narodi, tudi zapadni, nekam naveličali krščanstva. Versko-moralno življenje prednikov je že premagano stališče. Moderni človek, tudi pri nas, nima več cilja onstran groba, ves je tostransko usmerjen. V tehniki, v materialnem uživanju, v športu, tam ima svojo novo religijo in svojega boga. Ce se bosta ta dva antikrista spopadla, kje bo zmaga? Ne pričakujemo zmage, bojimo se pogube.
Prelat Jakob Ukmar govori na Marijinem slavju na Opčinah
si'
l
/
tol1*
i
take, liiaiiifestaciie koristne ia od &$a do časa tudi potrebne. Potrebne, ker nas enolična vsakdanjost utrudi in si človek zaželi včasih novega pogona na težkem potu svojega versko-moralnega prizadevanja. Tako so se mnogi na novo pokrepčali v veri in ljubezni do najsvetejšega zakramenta, ko so minuli mesec v Monakovem videli in slišali, kako milijonska množica, zbrana iz različnih narodov, izpričuje svojo vero v evharistično skrivnost in priznava, da je Gospodovo Telo rta oltarju dano za življenje sveta.
Kaj pa mi danes izpričujemo tu na Opčinah? Današnja manifestacija priča, da nas je v tržaški okolici, kljub versko mlačnemu ozračju, vendar še na tisoče Slovencev, ki Marijo ljubimo in vneto častimo ter trdno verujemo vse, kar nas nezmotljiva Kristusova Cerkev o božji Materi uči verovati. Tako verujemo, da je tista izbrana nazareška deklica v resnici božja Mati, ker je v svojem telesu spočela in iz svojega telesa rodila njega, ki je Bog, blagoslovljen na veke. Verujemo, da le bila ta božja Mati brez madeža izvirnega greha ter že v prvem trenutku svoje eksistence vsa čista in sveta. Verujemo, da je Marija deviška, božja Mati, deviška Pred porodom in po porodu božjega Sina. Verujemo, da je Bog to svojo deviško Mater, po končanem teku tega minljivega Življenja, vzel z dušo in telesom v nebeško slavo. Verujemo končno, da je Mafija posredovalka vseh milosti in kot božja Mati tudi najmogočnejša priprošnjica Pri svojem božjem Sinu.
In take priprošnjice pri usmiljenem Bogu smo potrebni v sedanjih skrajno resnih časih, ko je svet brez pokoja, ko vsi čutl-»io nevarno napetost med vzhodnim in *apadnlm taborom ter se tresemo pred trenutkom, ko bo kak blaznež sprožil iskro svetovnega požara in usodne katastrofe. Take napetosti in takega sovraštva med krščanskimi narodi zgodovina menda ne Pozna. V prvih stoletjih so pogani kazali ^a kristjane z besedami: Glejte, kako se Nubijo med seboj. Danes lahko rečejo podani o krščanskih narodih: Glejte, kako s® sovražijo med seboj; glejte, kako prijavljajo smrtnonosno orožje, da uničijo s°brata v Kristusu; glejte, kako skušajo v®čji krščanski narodi požreti manjše, ki s° prav tako udje istega skrivnostnega telesa Gospodovega.
No, če bi se v sedanji napetosti antikrist Popravljal, da se spopade s Kristusom, vsaj znali, na kateri strani bo zmaga. Toda spopasti se namerava borbeno brezovo Vzhoda s praktičnim brezboštvom
Unigvi&i, d,a	Želijo	juspjigpje
te napetosti, želijo izhoda iz sedanje mučne negotovosti. Tostransko usmerjeni preroki vidijo rešitev že v tem, da se dvigne življenjska raven gospodarsko zastalih narodov in socialnih slojev, da bodo ljudje bolj komod živeli in ne več sanjarili o vojni. Vendar človek ne živi samo od kruha, temveč potrebuje tudi zdrave duhovne
hrane, ker je namenjen za višje in več-nostne ideale. Drugi si pa veliko obetajo od mednarodno organiziranega športa ter pričakujejo pobratimstvo narodov od olimpijskih iger, kjer nastopajo, baje v bratskem tekmovanju, atleti iz vseh krajev sveta. A prazno upanje, pričakovati rešitev od otrok tega sveta, ki se v strastni sebičnosti bore za minljiv venec, ko nas pa apostol opominja, naj se borimo za neminljivega. Ne prazna duša v močnem telesu, ampak čista, z Bogom združena duša v čistem telesu, ta bi mogla osrečiti nesrečne zemljane in družiti razdružene narode.
In prav v tem smislu nam pride naproti božja Mati s svojim lurškim in fatim-skim receptom, ki je izražen v eni sami, pa tehtni besedi, in ta se glasi: POKORA! Če ni prepozno, je pa gotovo skrajni čas, da si vzamemo k srcu ta Marijin opomin in se spokorimo, to se pravi, da se streznimo, da iz praktičnih materialistov postanimo resnični katoliški kristjani.
Ljubi Marijini častilci! Naj vam bo krščanstvo to, kar je v resnici: od Boga u-stanovljeno verstvo, ki nas na duši posvečuje in vodi v večno srečo onstran groba. Bridka zmota je pričakovati od krščanstva zgolj minljive dobrine, če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj nesrečni.
Zato vam kličem: Ostanite zvesti sveti veri, zvesti Kristusovi Cerkvi in bodite proti večnosti usmerjeni. Naša domovina je v nebesih, od koder Gospoda Jezusa pričakujemo k pravični sodbi. Nikar ne mislite, da bo tehnika to solzno dolino spremenila v zemeljski raj. Ne tako, temveč po čistem življenju, po velikem zaupanju v božje varstvo, po goreči krščanski ljubezni, po družinski slogi, po vestnem posvečevanju Gospodovih dni pojdimo, četudi skozi bridkosti, v božje kraljestvo. In usmiljeni Bog, ki hoče, da vse prejmemo po Mariji, bo nas, Marijine častilce, milostno sprejel v večna bivališča.
M s gr. dr. JAKOB UKMAR
Anarhija vKongu
v	  _
Zelje generala De Gaulla
Pretekli ponedeljek je govoril po radiu in televiziji predsednik francoske republike De Gaulle. Njegov govor je trajal dobri dve uri, vendar ni v svojem govoru povedal ničesar novega, jasnega ali določnega. Svoje besede je zavijal v nejasne in meglene izjave, kakor je njegova navada. Najbolj jasno je govoril o zahtevi po pre-osnovi Atlantske zveze ter o odnosu Francije do Združenih narodov z ozirom na alžirsko vprašanje. V ostalem je poleg Alžira, NATO, OZN govoril še o Evropi in dekolonizaciji.
Mnogi so pričakovali, da se bo kaj izjasnil o svojih zadnjih načrtih o evropskih problemih, toda tega ni storil. Ponovil je v glavnem svoje že večkrat iznesene ideje o Združeni Evropi, ki mora biti tako zvana »Evropa domovin«, v kateri bi vsaka država ohranila čimveč vrhovnosti in samostojnosti. Šele po dolgem času in razvoju se bo lahko prišlo do prave evropske združitve. Predlagal je v ta namen ljudsko glasovanje v šestih državah Male Evrope.
O Atlantskem zavezništvu je dejal, da ga je treba preosnovati in razširiti še na afriško celino in pri tem navedel primer Konga. Preosnovati pa je treba po njegovem Atlantsko zavezništvo tako, da ne bosta vrhovnost in narodni ponos preveč trpela, v čemer je skrita močna želja generala po nekem trojnem direktoriju v okviru NATO ( Amerika, Vel. Britanija in Francija).
V zvezi z dekolonizacijo, alžirskim problemom ter Združenimi narodi je dejal, da Francija razume težnje afriških narodov po osamosvojitvi, vendar pa da je
alžirsko vprašanje nekoliko različno od drugih zaradi mešane sestave njegovega prebivalstva: muslimanov in Evropejcev. Zaradi tega morajo pri določitvi usode te dežele imeti besedo vsi prebivalci in vse težnje. — Zanikal je pravico ZN, da se vtikajo v alžirsko vprašanje in jasno povedal, da Francija ne bo vpoštevala glasovanja Glavne skupščine.
Na predvečer razprave v Združenih narodih se torej alžirsko vprašanje ni premaknilo naprej. Vendar pa je letos malo verjetno, da bi mogla Francija preprečiti afriško-azijsko večino pri glasovanju v Glavni skupščini.
Razvoj kongoške krize je v preteklem tednu dovedel do novih zapetljajev, ki sedaj dajejo slutiti vsem prizadetim, kaj se bo še zgodilo v tej nesrečni deželi, ki se kakor komaj rojeno dete premetava med življenjem in smrtjo. Po vsej sili hoče živeti (in priznati moramo, da ima pravico do življenja, kakor jo ima vsak narod ah ljudstvo), toda ne preveč prijazno okolje ter nepremišljena in nerazsodna dejanja in zadržanja, za katera se v tej krčeviti borbi brez lastne moči oprijema, jo u-sodno tirajo vedno niže v zmedo in anarhijo, na raven džungle, iz katere so jo evropski kolonialisti (čeprav za ceno gospodarskega izkoriščanja vendar to je drugo vprašanje) dvignili na neko določeno dostojno kulturno raven. Vse, kar se je do sedaj zgodilo v Kongu in kakršenkoli razvoj bodo v prihodnjih tednih zavzeli dogodki v tej prostrani afriški deželi, to vse bo le odsev absolutne notranje politične in vojaške šibkosti in nemoči Konga, kjer so po zadnjih dogodkih izginile še zadnje sledi, državne oblasti. S tega vidika je skoraj nesmiselno še dalje govoriti o kaki kongoški državi, ki je, lahko rečemo, dejansko razpadla, oziroma bolje se v notranjih bojih in političnih razprtijah zadušila. — To je na kratko označen položaj v Kongu. Sedaj pa oglejmo si še zadnje dogodke kot take.
LUMUMBA ODSTAVLJEN
Državni poglavar Kasavubu je pretekli ponedeljek z dekretom odstavil ministrskega preds. Lu-mumbo in na njegovo mesto imenoval preds. senata Josepha Ileo. Lumumba je pa od svoje strani odstavil Kasavubuja ter si od senata izsilil zaupnico. Še prej pa je zbornica potrdila tako Lumum-bo kot Kasavubuja na vodstvenih položajih. Zmeda je bila tako popolna, da se sploh ni vedelo in se še ne ve, kdo sploh v Kongu ukazuje : Lumumba, Kasavubu, podivjana na pol vojska ali senat (parlament). Pred tem nevarnim položajem, v katerem je bilo vsak čas pričakovati, da se spopadeta za lase Lumumba in Kasavubu in tako pahneta deželo v pravo državljansko vojno, se je znašlo po-vejstvo Združenih narodov s svojimi 16 tisoč vojaki. Da prepreči naj hujše, je takoj blokiralo vsa letališča in radijsko postajo v Leo-
POLITIČNE NOVICE
Hruščev na poti v New York. Rdeči car je na poti v Ameriko, kjer se bo udeležil zasedanja Glavne skupščine OZN, ki se prične 20. t. m. v New Yorku. Potuje z motorno ladjo »Baltika«. Poleg številnega sovjetskega spremstva ga spremljajo še komunistični poglavarji Bolgarije (Živkov), Madžarske (Kadar) ter Georgij Dev (Romunija), Ni znano, zakaj ga ne spremljata poljski prvak Gomulka ter češki predsednik Novotny.
Poleg Nasserja bo šel v Nevv York tudi jugoslovanski predsednik maršal Tito, ki ni hotol ostati doma sam, ko bodo vsi njegovi kolegi in prijatelji tam doli. Poleg tega bo to zanj lepa prilika za sestanek s Hruščevom in drugimi komunističnimi poglavarji, katerih ne more vabiti v Beograd, sam pa si jih tudi ne upa obiskati v njihovih državah. Zakaj ne mara Tito v Moskvo ali Budimpešto, ve že sam. — Tudi kubanski De Castro bo šel v Nevv York.
Medtem je ameriška vlada iz varnost-
nih razlogov omejila kroženje Hruščeva in Kadarja po New Yorku na področje otoka Manhattana, kjer je sedež OZN.
Zahodni predsedniki se ne mislijo osebno udeležiti jesenskega zasedanja Glavne Skupščine ZN, ker nočejo uvaževati propagandnih namenov Hruščeva, ki jih namerava doseči s svojo prisotnostjo na zasedanju. — Eisenhovver je kot pogoj za srečanje s Hruščevom postavil izpustitev ameriških pilotov letala RB-47, ki so ga sestrelili Sovjeti 1. julija nad mednarodnimi vodami v Baltiku, ter še neki drug pogoj, ki ga pa ni hotel povedati.
Nove ovire v Berlinu. Vzhodno-nemške komunistične oblasti so po ukinitvi tako zvane »male« berlinske zapore uvedle nove omejitve glede potovanja zahodnonem-ških državljanov v Berlinu. Za vstop v bivšo prestolnico zahtevajo posebno pro-pu stnico.
Zaradi teh novih omejitev so Ncmci zelo ogorčeni in zlasti še berlinski župan
poldvillu, zaradi česar se je razhudil Lumumba ter obtožil samega glavnega tajnika ZN Hammar-skjoelda, da je potegnil s Kasavu-bujem; zagrozil je, da bo dal izgnati vse vojaške oddelke ZN iz Konga in zaprosil za pomoč in intervencijo Sovjete. Istočasno so gvinejski vojaki v sklopu sil ZN v Kongu zagrozili, da se bodo, u-maknili domov, če ne bodo ZN podpirali Lumumbe, ki da je edini zakoniti vladni predsednik.
DVE KONGOŠKI VLADI
Hammarskjoeld je dal nemudoma sklicati sejo Varnostnega sveta, kjer je branil zadržanje poveljstva vojaških sil ZN v Kongu in obenem zahteval večja pooblastila za izvajanje mirovnega poslanstva v Kongu, med drugim tudi dovoljenje, da se lahko razorožijo oddelki podivjanih kongoških vojakov, ki predstavljajo glavno oviro za vrnitev miru in zakonitosti v deželo. Zahteval je tudi, da se medtem nobena tuja sila ne sme vmešavati ali pošiljati vojaško pomoč v Kongo. Tej zahtevi pa se. je uprl sovjetski delegat in izjavil, da se njegova država temu ne bo pokoravala. Sobotno sejo so zaradi razvoja dogodkov v Kongu prenesli na ponedeljek zvečer, ker se je medtem zvedelo, da ima Kongo dve vladi, ki sta vsaka poslali svoje odposlanstvo v Ne\v York. Novo kongoško vlado je sestavil o-menjeni Joseph Ileo, kateremu-je Kasavubu poveril mandat po odstavitvi Lumumbe.
Medtem porbčajo, da so v Kassju in Katangi utihnile puške med Lumumbovi pristaši ter privrženci uporniškega Kalonžija. U-kaz za to je dalo glavno kongoško vojaško poveljstvo na predlog Kasavubuja, ki želi, da se položaj razčisti. To je velik udarec za Lu-mumbo, ki se opira na zvestobo vojske. K temu koraku naj bi prisililo vojsko tudi pomanjkanje živil in oskrbe.
Spor med Lumumbo in Kasavu-bujem pa se je spričo neizprosne hladne vojne razširil v spor med Vzhodom in Zahodom. Sovjeti stalno drezajo v afriško žerjavico in ščuvajo Lumumbo proti Zahodu ter mu v brk ZN pošiljajo vojaško pomoč v letalih in strokovnjakih. Sploh se vidi, da oni igrajo svojo karto na Lumumbo in zato napadajo vse pobude ZN, ki Lumumbi ne koristijo. Zanimivo, da je enako zadržanje zavzela Jugoslavija, ki v zunanji politiki zvesto podpira povsod Sovjete. Absurdno pa je pri tem to, da medtem ko Jugoslavija pridno podpira črna afriška ljudstva, za svoje rodne krvne brate na Koroškem ne rtiigne niti z mezincem, kaj še da bi na krivice, ki se dogajajo koroškim Slovencem,- opozorila kak mednaroden forum. To je prava mačehovska politika: zavzema se za črnce v daljni Afriki, svoje otroke pa pusti umirati v krivicah in zapuščenosti. Vsaka prava mati skrbi najprej za svoje otroke in šele potem za druge.
Brandt. Zahodne zavezniške oblasti so pismeno protestirale pri sovjetskem generalu Suha rovu.
Pretekli teden so pokopali predsednika vzhodnonemške (komunistične) republike Viljema Piecka. Nemški atleti iz Vzhodne Nemčije, ki so na Olimpijskih igrah v Rimu nastopali skupno z onimi iz Zah. Nemčije so hoteli prirediti proslavo ter nositi žalni trak, toda se jim ni posrečilo.
NAŠ TEDEN 1/ CERKVI MARIJINO ZMAGOSLAVJE NA TRŽAŠKEM
18.9. nedelja, 15. pobink.: sv. Jožef Kuper-tinski; sv. Irena, m.
19.9. ponedeljek: st'. Januarij, muč.; sv. Suzana, dev., muč.
20.9. torek: sv. Evstahij, muč.
21.9. sreda, kvatrna: sv. Matej, ap., evang.
22.9. četrtek: sv. Tomaž Vilan., škof, spok.
23.9. petek, kvatrni: sv. Tekla, m.
24.9. sobota: Marija, Rešiteljica jetnikov
*
SK. TEKLA (1. stol.) je bila doma v
Ikoniju v Mali Aziji. Bila je zelo vedoželjna. Hodila je v višje šole. Ko je prišel a-postol Pavel v Ikonij,' je zapustila pogansko vero in postala kristjana. Oče in ženin sta na vse načine vplivala nanjo, naj se spreobrne. Ker ni nič pomagalo, sta jo naznanila sodniku. \
Mučili so jo na razne načine. Izpustili so jo. Vrnila se je domov in živela zelo spokorno.
Sv. Tekla je lep zgled nevestam, da so odločne in zveste Bogu.
Več tisočglava množica v veličastni procesiji slavi Marijo
15. nedelja po Binkoštih
Sv. maša nas spominja na smrt in posmrtno usodo. Evangelij pripoveduje, kako je Zveličar obudil mrtvega mladeniča iz Naima. Berilo nas pa vzpodbuja k duhovnemu in globoko krščanskemu življenju, ki je najboljša priprava na večnost. V maši najdemo več koristnih naukov, med drugimi tudi tele:
1. Vse nas čaka smrt in posmrtna usoda. — Smrt nikomur ne prizanese. Ona ne dela nobenih izjem. Tudi za nas ima pripravljeno svojo neizprosno koso% Prišel bo dan, ko nas bodo mrtve položili v hladni grob. Vsi, prav vsi brez najmanjše izjeme, se bomo poslovili od tega sveta in po sodbi začeli novo življenje: eni v nebesih, drugi v vicah, tretji v peklu. Kakšno bo naše slovo, naša smrt? Lahka? Težka, bridka in žalostna? To zavisi predvsem od našega življenja in od stanja naše duše. Tisti hip bomo jasno spoznali pravo vrednost zemeljskega življenja. Spoznali bomo, koliko velja božja milost, koliko dobrota, poštenost in lepo življenje. Spoznali bomo težo in nevarnost grehov, spoznali vso ničevost tega sveta; spoznali, kaj pomeni večnost. Takrat se bomo na vso moč kesali in obžalovali ter skušali popraviti, kar smo zagrešili. A za mnoge bo morda prepozno. Ne pozabimo na smrt! Spominjajmo se smrti!
v • S *
2. Nikar se ne motite: Bog se ne da zasmehovati. Kar namreč kdo seje, to bo tudi žel. — Človeka lahko ukaneš, Boga pa ne moreš. Človek namreč ni vseveden, on je zmotljiv in varljiv in njemu je marsikaj prikrito. Bog pa vse vidi in vse ve. On pozna vse misli, želje, načrte, pota, podjetja in početja. Njegov neizbežni pogled te spremlja povsod, vse dni in vse noči, vse ure in trenutke, od zibeli do groba. Bogu ne moreš prikriti ničesar. In ta vsevidni ter vsevedni Bog te bo po smrti sodil. Vse dobrote ti bo obilno poplačal in te zanje bogato nagradil.
3. Kdor seje grehe, bo žel pogubljenje; kdor seje dobrote, bo prejel večno življenje. Delajmo za večno življenje! — Žetev zavisi od setve. Dobra setev pripravlja dobro žetev; slaba setev pa pripravlja slabo žetev. Če je kmet spomladi vsejal dobro seme, bo verjetno tudi dobro žel. Če pa je vsejal slabo seme, potem bo žel slabe sadove. Podobno je s človekom: Kdor na zemlji seje grehe, bo po smrti žel pogubljenje; kdor pa seje čednosti in dobrote, bo prejel večno življenje. Zapomnimo si dobro tole resnico: grehi rodijo in prinašajo večno pogubljenje, čednosti in dobrote pa večno življenje in večno blaženost. Gotovo si želiš večno življenje in večno blaženost. Zatorej sej dobro seme in sadi dober sad!
življenja
Cer Ive
-<§3gsifra
Evharistični kongres v Vidmu
V videmski nadškofiji imajo škofijski evhar. kongres. Potem ko so se nanj po vseh župnijah že dalj časa pripravljali, so preteklo nedeljo začeli z zaključnimi slovesnostmi v Vidmu samem. Zjutraj so imeli slovesno sv. mašo, ki jo je daroval kardinal Urbani. Ta je tudi imel govor namenjen predvsem delavcem in rokodelcem. Zvečer ob 5. uri je pa bil velik cerkveni koncert. Zbor iz Gradca je predvajal Handlov misterij Messia.
Slovesnosti se od nedelje dalje nadaljujejo tako, da so posamezni dnevi posvečeni posameznim stanovom. . Zaključek kongresa bo v nedeljo popoldne s slovesno procesijo po mestu ob 2,30. Procesije se udeležijo verniki iz cele nadškofije, ločeni po dekanijah.
Misijonski tečaj v Lovainu
Na katoliški univerzi v Lovainu v Belgiji se je vršil trideseti misijonski teden. Udeležilo se ga je 300 zastopnikov iz 17. držav. Na letošnjem študijskem tečaju so obravnavali položaj družine v misijonskih deželah. Nastopili so odlični predavatelji, ki so osvetlili problem družin.
Za pomoč v Leopoldvillu
V Leopoldvillu v Kongu je tamkajšnji pomožni škof, domačin monsignor Malula, ustanovil poseben dobrodelni fond za pomoč potrebnim, posebno številnim družinam, žrtvam brezposelnosti. Skupina katoličanov je darovala v ta fond del vsote, ki so jo zbrali za romanje v Sveto deželo. To narodno romanje se zaradi razmer v Kongu zaenkrat ne bo vršilo, zbrana denarna sredstva pa bodo uporabili v dobrodelne namene.
Belgijski škofje svare pred obsojanjem
Ob zadnjih dogodkih v Kongu so belgijski škofje izdali pastirski list, v katerem opozarjajo, naj se ne delajo predrzne sodbe nad prebivalci Konga, in-pozivajo k prijateljskemu ravnanju s prebivalci Konga, ki so v Belgiji ali drugod po svetu. List hvali delo tistih, ki so branili življenje Evropejcev, posebno pa misijonarjev, ki so ostali na mestu in tako
skrbijo po svojih močeh za nadaljevanje oznanjanja božje besede. Na koncu škofje pozivajo vernike k molitvi za stalen mir v Kongu in za razvoj krščanstva na tem ozemlju.
Število katoličanov na Japonskem
P9 zadnji statistiki je bilo koncem junija na Japonskem 277.500 katoličanov. V enem letu se je število katoličanov povečalo za 10.900. Odraslih ljudi je bilo krščenih 9.000.
Katoliška enciklopedija
Katoliška univerza v VVashingtonu pripravlja novo izdajo katoliške enciklopedije v 15 zvezkih. Delo bo opravljeno v petih letih. Sodeluje 100 strokovnjakov.
Smrt junaške zdravnice
Nedavno je v Franciji v mestu Nancy umrla 30-letna zdravnica Marija Tereza Wauthier. Leta 1956 je bila omenjena zdravnica uslužbena na oddelku za paralizo. Marca naslednjega leta je izbruhnila epidemija, ki je zahtevala veliko žrtev. Bolnica ni imela na razpolago zadostnega števila zaščitnih injekcij. Takrat se je zdravnica odpovedala injekciji zase, da bi bila na razpolago za otroke. 25. marca 1957 pa je zbolela sama. Paraliza se je pojavila v zelo hudi obliki. Ohromele so ' ji roke in noge in delno dihalni organi. Nad tri leta je trajalo njeno trpljenje. Njena smrt je globoko pretresla francosko javnost. Državne oblasti so ji položile na krsto visoko Odlikovanje. Najlepše odlikovanje pa je gotovo prejela pri Bogu zaradi svoje junaške ljubezni do bližnjega.
Angleški škofje zoper kontrolo rojstev
Katoliški škofje na Škotskem so izdali skupno pastirsko pismo, v katerem ostro obsojajo preprečevanje rojstev, ker to ni v skladu z naukom katoliške Cerkve. Povod tega pastirskega pisma je bila propaganda po radiu, televiziji in časopisih in še posebej odobritev preprečevanja rojstev od strani presbiterijanske in anglikanske cerkve, škofje v pismu javno poudarjajo, da je nadziranje rojstva in spočetja huda kršitev božjega zakona.
Dvanajsto Marijino slavje na Opčinah je že zgodovina. Tri tedne smo se pripravljali, budili zanimanje tudi tukaj v našem listu, prišla je sončna nedelja 11. septembra in dosti prehitro so minile ure našega velikega srečanja pri Mariji. Res bo treba misliti, da se na željo in predlog mnogih v bodočnosti spored razširi. Videli smo namreč v Munchenu, česa so zmožne prave ljudske množice in tako prihaja ideja, da se dosedanje popoldansko skupno Marijino slavje raztegne na ves dan. To sedaj prepustimo bodočnosti in se za trenutek ustavimo pri nekaterih slikah našega praznika.	v	,
VELIKA PRIPRAVA
Že več let me je zanimalo, kako se O-penci zavzemajo za ta velik vsakoletni dogodek v njihovi vasi. Letos sem gledal prav blizu, kar sem prej samo slišal. Pod vodstvom g. dekana Silvanija smo imeli v župnišču več razgovorov o delu in pripravah. Pri zadnjem razgovoru nekej dni pred nedeljo je prišlo kar 26 Opencev, iz vseh stanov in vsake starosti. Krasno znamenje, smo rekli, saj nas je že tisti večer bilo za malo procesijo. Vsi Openci so z veseljem sprejeli novico, ko so zvedeli, da bo letos prvič zaključek slovesnosti na vaškem trgu »Brdina« in ne več na premajhnem prostoru za cerkvijo. Isto priznanje za posrečeno spremembo smo slišali od mnogih, tudi nepoznanih udeležencih v nedeljo po sklepu. Neka žena pa se je vendar našla, ki je godrnjala, češ, le kaj je treba vsako leto toliko »robe« za ta kip in je rekla, da se vse tako po vasi pripravlja, kakor da bi prišla kraljica Elizabeta iz Anglije. To ženo ir. takšne ljudi je dobro kratko spomniti na sledeči zgodovinski dogodek:
Ko smo leta 1949 nesli prav ta openski kip fatimske Matere božje mimo neke obrobne vasi, tedaj je neka stara žena, sedaj že pokojna, tudi godrnjala, češ, kaj nosite tisti »gesso«. Ni minilo par mesecev in so kar trije člani iz družine te žene nosili »gesso«, ker so se po vrsti ponesrečili. Ta spomin seveda ni vesel, a je le dobro, da se vsaj po enajstih letih pove in zapiše.
Ko smo zadnjo nedeljo zvečer zapuščali Brdino, tedaj sem slišal tudi to: le kdo je to pripravil. V cerkvi in okrog tako lepo in tukaj na velikem trgu pravi oltar. Kratko odgovorim, vse to so napravili domačini s svojimi duhovniki. Požrtvovalni cerkovnik je znal že pri skupnih razgovorih najti prave pomočnike, dobro preizkušene v prejšnjih letih, in tako je bilo vse delo v glavnem že v soboto zvečer končano. Trgovec g. Podobnik je dal na lastne stroške pripeljati in postaviti velik oder, ki ga je iz prijaznosti posodila Slovenska prosveta. Na tem odru smo pripravili ol-, tar.Tam za cerkvijo na nekem dvorišču so pod vodstvom čč. sester dekleta in žene kar dva dni spletale vence, različni so poprijeli za delo pri oltarju na Brdini in tako je bil praznik na zunaj pripravljen. Za duhovno pripravo pa je služila skromna tridnevnica, ki se je vršila v cerkvi zadnje večere pred nedeljo. Pravim, skromna zalo, ker še letos ni bilo velike udeležbe. Tudi to bomo lahko drugo leto popravili.
PRESTOL FATIMSKE KRALJICE
Vsako leto me.preseneča, ko pridem popoldne na to septembrsko nedeljo v opensko cerkev in vidim toliko ljudstva že dolgo preči začetkom okrog Marijinega belega prestola. Letos so bile klopi dve uri pred večerno sv. riiašo že zasedene in eno uro prej je bila cerkev polna. V dveh, treh urah se končno veliko premoli in prepoje. Ko je pristopil mašnik k oltarju, ni bilo treba nobene vzpodbude za skupno pesem in za skupno molitev, saj so že prej toliko časa veliko sami molili in peli. Središče vsega navdušenja je pač božja Mati Marija, ki si jo v fatimskem kipu tako lahko predstavljamo. Lepo znamenje je tudi, da vsako leto raste število sv. obhajil med to romarsko večerno sv. mašo. Že zjutraj se je tudi pri obhajilni mizi zelo poznalo, kako pravilno obhajajo domačini ta največji marijanski praznik. Kri/, in strah so za odgovorne tiste kratke minute pred veliko procesijo, ki se začne takoj po sveti maši. Ni lahka stvar spraviti v procesijo takšno množico, skozi katero se komaj napravi prostor za g. škofa, ki v tem času pride v cerkev. Kakor se je pokazalo letos, bo tega strahu za organizatorje vsako leto manj, ker opažamo vedno več discipline in smisla za red.
MARIJINA PROCESIJA
Bila je ura blizu pet, ko se je tudi letos razvila mogočna in še večja procesija kakor vsa draga leta. V procesiji je bilo vsaj sedem tisoč ljudi in vsaj tisoč več kakor
lansko leto. To vidimo brez vsakega štetja tam pri tramvaju, kjer se srečata križ, to je začetek in konec procesije. Lansko leto nismo prav nič čakali, letos pa je bilo treba čakati, in ko ni bilo več mogoče, je prišlo do pravega srečanja, kar pa je že povzročilo malo zmede, ker je sicer cesta široka, toda gledalci ob straneh tudi želijo Marijo počastiti.
Kolikor je bilo mogoče pregledati, se je v dolgi procesiji glasno molilo vsaj na dvajsetih krajih. V dolgem drugem delu za Marijinim kipom so na petih krajih vodile skupno molitev naše čč. šolske sestre. Toliko javne molitve, toliko skupnega navdušenega petja po cestah je najlepši dokaz žive vere našega ljudstva. Razen openskih šolarjev, ki jih je bilo po številu
cesije sedanji- bazoviški župnik. Tudi zastopstvo narodnih noš se veča. Letos so se svetoivanskim ženam pridružile narodne noše od Sv. Križa. Vemo, da jih pride drugo leto iz te lepe kraške. vasi še več. Drugo leto se tudi pridružijo narodne noše s Proseka, ki smo jih videli pri domači procesiji 8. septembra zvečer. Dolga skupina Marijinih družb je, z verskega stališča gledano, najlepši del procesije, ker znajo tako lepo skupno moliti, ker znajo toliko lepih, tudi večglasnih pesmi in se znajo kakor povsod tudi tukaj na našem skupnem Marijinem prazniku najbolj potruditi in žrtvovati. Sicer smo pogrešali kakšno zastavo v tem delu, kar pa se o-praviči zaradi vetra, ki se ga je na vso srečo ustrašila samo ena zastava.
*
Pogled na množico pri nedeljski Marijini procesiji na Opčinah
premalo, je bila v procesiji vsaka skupina večja kakor lansko leto. Radio je zvečer prav povedal, da so posebno pozornost zbudili številni skavti in skavtinje. Presenetljivo večja od prejšnjih let, od lanskega leta je bila udeležba mož in fantov v procesiji. Tudi v tej moški skupini je
•
donela skupna pesem, skupna molitev. Menda že deset let vodi ta moški del pro-
illli!lllllllll!lll!i!ill!lll[lllljlilllllillllllii!lllllill!lilllll!!lllllllillllli!lilll!ll
Veliko ^logo pri procesiji ima vedno gedba, ki igra Marijine pesmi. Tudi letos sta sodelovali dve godbi, mladinska iz Trsta in vaška iz Trebč. Bila bi potrebna vsaj še ena gedba, da bi se vsaj malo slišalo igranje od križa do konca, tako pa prav v sredini godba manjka. Tam se tru-(Nadaljevanje na 4. strani)
Fr. Štuhec
Jllllllllllllililll!!illllllllllllllllllllli!l!l!!lllllll!lllllll!llllli:illll!!l!lllllll!lillllllllllllllllllllllllllHfl
C
ma
gos
ao<
jo
ali
grt
dn
nej
Tr
ho<
obt
110
ne
tvi,
I
flo
'Ts
ki
ten lek čal lije 8ot Ce 'ai »ai ter Usi Ue
tuj,
ali
»as
Pos
var
He
Uri
Hik
zv,
as
ttlo
‘fg
tiir
«er
v.
Marija begunka, njen dom razvalina
Petstoletnica Sv. Višarij se je zaključila na prvo oktobrsko nedeljo 1860 in Marijina božja pot je stopila v novo stoletje, ki je pa imelo prinesti v njeno življenje veliko več sprememb in nepredvidenih dogodkov kakor vseh pet stoletij prej.
Predvsem je svet osvajajoči napredek prilezel tudi v dolino pod Sv. Višarjami. Stekla je železna cesta preko žabniškega sedla iz Kanalske doline dalje skozi P011-tebsko dolino in združila dve deželi. Koroško in Furlanijo, ter dve državi, staro Avstrijo in novo Italijo. Dotedanja cesta je za čas izgubila na važnosti, ker so se ljudje in blago po železnici hitreje in bolj poceni vozili. Tudi svetovišarski romarji so uporabljali novo prometno sredstvo in prihajali v Žabnice ne več zgolj peš ali z vozovi, temveč z železnico. To je gotovo vplivalo tudi na obisk božje poti, kjer se je število romarjev še bolj pomnožilo in zlasti so začeli hoditi na Marijino goro romarji tudi iz bolj oddaljenih krajev. Romarji s Štajerske, Solnograške, Tirolske, pa tudi iz Trsta in Gorice niso bili več tolika redkost kot prej.
Tehnični napredek, ki je narode zbližal in skrajšal daljave, ni narodov povezal v sodelovanju za skupni blagor. Zato opažamo proti koncu preteklega stoletja in v začetku sedanjega, kako se v Evropi kopiči napetost med narodi kot električna iskra med nevihto. Treba je bilo le priložnosti, da strela udari. To se je zgodilo po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda dne 28. junija 1914. Mesec nato je Avstrija napovedala Srbiji vojno in takoj potem se je razširil požar prve svetovne vojne na celo Evropo. Vendar na Sv. Višarjah gotovo niso slutili, kaj jih čaka, ko so slišali o vojni napovedi Srbiji. Ta požar je imel zajeti tudi Sv. Višarje kot še nobeden ne prej ne pozneje.
Tisto leto je bilo žalostno na Sv. Višarjah. Število romarjev je takoj upadlo. Zato po prazniku Velikega Šmarna ni bilo več maše v delavnik, temveč samo ob nedeljah in praznikih. Prvo nedeljo v oktobru so zaključili romanja za tisto leto v upanju, da bo prihodnja pomlad že prinesla mir Evropi. Toda namesto miru je 24. maja 1915 še Italija stopila v vojno z Avstrijo. Ker je tedanja državna meja potekala daleč od Sv. Višarij preko južnih grebenov nad Kanalsko dolino In onstran Zajzere čez Montaž, je tukaj nastala tudi fronta, kjer sta si stali nasproti obe sovražni armadi, italijanska in avstrijska. Ta slednja je utrdila svoje položaje nad Ovčo vasjo na 2 tisoč m visokem Poludniku ter na Nabojsu in še višjem vrhu Viša (2666 m). V teku časa so Avstrijci na teh vrhovih skopali v skalo jarke in kaverne, da so postali nezavzetnl. Italijani so se pa utrdili na prelazu Dogna in okoliških vrhovih. Od maja 1915 do oktobra 1917 so si stali tu nasproti vojaki obel' sovražnih si vojsk. Fronta se ni premaknila, pač pa so topovski streli dosegali vasi in kraje precej daleč za fronto. Tako se je zgodilo, da so Italijanski topovi začeli obstreljevati tudi svetišče na Sv. Višarjah, kjer so Avstrijci imeli svojo drug0 linijo. Dne 19. julija 1915 so prvič obstreljevali Sv. Višarje, nato se je streljanje ponavljalo skoro vsak dan zlasti proti večeril. Dva meseca nato, 16. septembra s° ob nekem večjem obstreljevanju bombe zažgale svetišče, ki je do tal pogorelo. Ka* niso opravile granate, je dokončal sneg in dež. Svetišče je tako mer prvo svetovno vojno skoro povsem razpadlo v ruševine.
In milostna podoba? V začetku junija 1915 je svetovišarski ključar Janez Kra-vina prenesel kip v župnišče v Žabnice. Toda ker je obstreljevanje s fronte postajalo vedno hujše in vedno bolj nevarno, je tedanji župnik v Žabnicah pater PU P° navodilih iz škofije v Celovcu prenesel skupaj s cerkovnikom milostni kip najprei za nekaj dni v Beljak, od tam pa na še bolj varen kraj v Maribor v samostan 00. frančiškanov. Na praznik sv. Ane je svetovišarska M. B. dospela v Maribor, kje1, je našla varno zavetišče ves čas vojne, kakor ga je svetogorska našla v Ljubija'**-
ko
Turizem in socializem
Odkar obstoja Videmski sporazum o ®alobmejnam prometu med Italijo in Jugoslavijo, imamo zamejski Slovenci mož-*>ost, da se lahko večkrat podamo čez mejo na obisk k sorodnikom ali prijateljem pa na kratek oddih kot turisti. Eni Sredo k morju (Koper, Piran, Portorož), drugi pa jo po slikoviti soški dolini -mahnejo v gore (Tolmin, Kobarid, Bovec, Trenta, Kranjska gora). Za tistega, ki ne Udi z zavezanimi očmi po svetu, je to obenem lepa priložnost, da se lahko £tvar-1,0 na položaju prepriča, kaj gre in kaj gre v socialistični gospodarski ureditvi,
KAKO JE S POSTREŽBO?
Ena prvih takih stvari, ki zahodnemu oloveku-turistu takoj pade v oči, je svoje-'fstno poslovanje v gostinskih obratih, bi jih upravlja država ali, kakor oni sami tenu pravijo, socialistični družbeni kolektiv. Predvsem morajo gostje dolgo časa cakati, preden pride kdo vprašat, kaj želijo. Za turista, ki mu je vsaka ura dragocena, je že to velika sitnost in škoda. U so se v zadnjem času tudi jugoslo-'knski gostinski lokali od svojih sosedov Ovadili delati manjše porcije in navijati Cene, zakaj ne posnemajo tudi njih velike dslužnosti do gostov? — Prav tako se nam U zdi lepo, da prej in bolje postrežejo btjega gosta, ki govori recimo italijansko nemško. Te zvijače se tudi nekateri Uši ljudje poslužujejo, samo da so prej Ustreženi. To, recimo preveliko razliko-vanje med domačimi in tujimi gosti, bi U smelo obstojati. Če si kaj podobnega Mvošči kak privatnik, se še da razumeti, kakor pa ni mogoče opravičiti, da to bajajo gostinski lokali, ki so družbena t domačinov-državljanov, kot sami pra-%. Lačni želodec ubogega gorja-na, ki je ^rda prišel po opravkih v mesto ali na prav tako kruli, če ne še bolj kot oni 'Urista, ki se je pravkar pripeljal v meh-bhh avtomobilu. Če ne vsakemu po njenih potrebah, vsaj vsakemu enako po
Vfsti.
LETOŠNJE ŠTEVILKE
Vse to čakanje na postrežbo in še dru-čisto majhne uslužnosti odbijajo tu-ta, namesto da bi ga privlačevale. Zato čudno, 6e tujski promet v Jugoslaviji a. Zdi se, da je že dosegel svoj višek da je sedaj zašel v stagnacijo, če ni začel občutno upadati. Prav letos je bvilo tujih turistov močno padlo, to je splošno znano dejstvo, ki ga niti odgrni krogi ne morejo več prikrivati. 'a ne bo kdo rekel, da so to samo naše straktne sodbe, navedemo dobesedno, 'i pravi o letošnji turistični sezoni v Slo-'eniji ljubljanska »Tedenska tribuna« od avgusta t. 1.: »Tufistična sezona je U višku. Preroki, ki so napovedali re-Ol'dno letino, se zaskrbljeno praskajo za *fei ob žalostnem dejstvu žalostnih sta-'stik, ki letos kar nočejo zablesteti v sej veličini svojih mnogoobetajočih ste-|lk. Opravičilo so olimpijada in slabo (teme in U-2 in najbrž še marsikaj! O Upehih in neuspehih otožne sezone bo mnogo razglabljanj in bistroumnih u-tovitev — dejstva pa bodo ostala neomenjena !«
^ nadaljevanju TT pravi, da je njihovo fedništvo a poskus poslalo osemnajst em na glavne hotele v Jugoslaviji; dve 'tli pa so poslali v Italijo in prav taki e v Avstri jo. V njih vprašujejo v imenu ‘čga svojega' naročnika, če imajo še no sobo prosto 'v avgustu v hotelu.
osemnajst poslanih pisem so dobili ‘o trinajst odgovorov. Najbolj vljudno prijazno so odgovorili iz Avstrije in .1‘lic ter so odgovoru priložili še ličen .^Pekt hotela	in	okolice. Skoro	vsi od-
jppri	[y jugoslovanskih hotelov	so bili
f°8o uradni ter poslani v dvadinarskih IA,frPkah. Iz Splita so odgovorili kar z Hotela Turist v Kranjski	gori pa
i LaJno dopisnico!
V
ai'anu ter Erika
h hrbet, zaključuje člankar TT
Tu
valut ter zadeva z vizumi.
vsak turist dobi za sto lir 120 dinarjev. Jugoslovanske oblasti pa ne dovolijo prenosa več kot 1500 din iz tujine. Iz tega je očividno, da se zahodni turist raje odpove potovanju v Jugoslavijo, kot da po sili menja denar po jugoslovanskem uradnem tečaju. Današnji turist hoče biti čimbolj prost in da mu carinski stražnik ne gleda preveč v denarnico, kaj in koliko nosi. V Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Švico itd. lahko vsak vzame toliko in katerega koli denarja, kolikor hoče, in nihče ga ne sili, da mora svoj denar ob vstopu v določeno državo menjati, kakor zahtevajo na jugoslovanskih mejah.
Druga velika ovira za tujski promet je zadeva z vstopnimi vizumi za v Jugoslavijo. Poleg tega da nekaj stanejo, jih ne dobiš takoj, ampak moraš nanje čakati, včasih tudi po več dni. V Trstu se moraš vsaj nekaj drenjati v predsobi, da prideš do vizuma. Če tako postopanje pri izdajanju dovoljenja za vstop v državo pospešuje turizem, potem bi bil res čudež, ali pa bi Titova Jugoslavija morala biti obljubljena dežela.
V večino evropskih držav greš danes lahko z navadnim potnim listom ali celo s samo osebno izkaznico. Vstopni vizum zahtevajo samo Jugoslavija in ostale komunistične države. Tudi iz tega je razvidno, kako je danes, ko so vse meje odprte, anahronistično zahtevati poleg potnega lista še vizum. To delajo danes samo
še v državah s policijskim notranjim sistemom.
Toda vsako leto postaja bolj jasno, da če ne bodo jugoslovanske oblasti odpravile ter sprostile uvoza tujih deviz turistom, bo tujih gostov v jugoslovanskih hotelih in letoviščih vsako leto manj. Oblasti stoje zato pred izbiro, da se ali odrečejo turizmu ali predhodnemu nadzorstvu nad potniki, ki želijo potovati v Jugoslavijo.
IN IZGLEDI ZA BODOČNOST?
Iz vsega tega lahko sami potegnemo določene zaključke. Še .prej se moramo vprašati, ali je sploh možno dvigniti turizem v Jugoslaviji na raven zahodnih evropskih držav. Po našem se v sedanjih okoliščinah .ne da dosti napraviti, dokler ne bo gostinsko osebje v pravilni meri zainteresirano pri postrežbi gostov in dokler ne bo primerne konkurence med raznimi lokali. Konkurenco pa socialistična ureditev, kot jo v Jugoslaviji izvajajo, ne pospešuje, ampak še zavira. Zato vidimo, da v večjih turističnih krajih imajo n. pr. samo eno ali kvečjemu dve restavraciji. Privatniku pa ne dovolijo, da bi konkuriral z državnimi hoteli. Slednjemu pustijo kvečjemu kako gostilno v kakšnem zakotnem kraju, v večjih krajih ali v centru pa mu za nobeno ceno ne dovolijo odpreti lokala. Šele ko bosta v enem kraju dva hotela, eden v državnih in drugi v privatnih rokah, se bo videlo, kje bo boljša in hitrejša postrežba. — Socializem je morda lepa stvar, a s turizmom si še nista postala prijatelja. Verjetno si tudi ne bosta nikoli.
ANDREJ BRATUŽ
Vlil. pevski festival v Arezzu
Izmed nemških zborov je treba omeniti še Kaufbeurer Martinsfinken, ki je odnesel prvo nagrado III. kategorije v folklorni pesmi. Ta zbor je odlično predstavil veselo nemško narodno pesem s svojo pristno izvedbo." Avstrija pa ni imela toliko sreče, vsaj kar se nagrad tiče, vendar je bila vseeno, častno zastopana. Tako se je lepo odrezal zbor »Madrigalchor St. Weit« z Dunaja, zlasti v izvedbi klasične pesmi. Zbor. iz Krems-Donau pa se je lepo postavil v folklorni pesmi in odnesel III. nagrado.
Folklora je 'dihala iz edinega švicarskega zbora, iz Montreux. Že pevci in pevke so k temu bistveno pripomogli v svojih pisanih in originalnih narodnih nošah, k vsemu pa še lep in prijazen nastop.
Letos je prvič nastopila na areškem festivalu tudi Velika Britanija. Predstavila se je z dvema zboroma, Havvarden Sin-gers in Collegium Musicum Oxoniense iz Oxforda. Slednji zbor sestavljajo sami študentje znamenite oxfordske univerze, dirigent zbora pa je Madžar Laszlo Heltay. Lepo je odjeknil nastop teh študentov, v tipičnih angleških akademskih togah, ki so odpeli ves program s pravo britansko »austeritv«. Občinstvo jih je za dobro naštudiran program zelo pohvalilo.
Tudi Grki so bili letos prvič prisotni ter nastopali so kar s tremi pevskimi zbori. Na splošno moramo reči, da je njihovo petje nekoliko razočaralo, tako zlasti v prvih dveh kategorijah (n. pr. korintski zbor). Zato pa so z zelo posrečenim nastopom rešili svojo čast v nastopu folklorne pesmi, kjer je zbor iz Lamia odnesel drugo nagrado. Ta zbor, ki je sestavljen iz samih mladih elementov, je naglo osvojil publiko in si pridobil splošne simpatije.
Pevci z iberskega polotoka so prišli na oder kar s špansko zastavo, gotovo v upu, da si pridobijo kako zmago. In res so odnesli drugo nagrado za moške zbore. Ves nastop španske skupine je odražal živahni južni temperament, od pesmi same pa do dinamičnega izvajanja.
Poglejmo še nekoliko italijanske zbore. Kot že omenjeno, so Padovčani zmagali v moških zborih, Tržačani (Tartini) so dosegli četrto mesto v mešanih zborih, Sardinci pa v prvo v gregorijanskem petju. Izmed ostalih zborov so nekateri pokazali precej povprečno raven. Tako n.-pr. tridentinski zbor; pa tudi od rimskega univerzitetnega zbora bi si nekaj več pričakovali. — Še enkrat je tretja poudariti, da je zanimanje za pevske zbore v Italiji še v povojih. Zato je tudi laže razumljivo, kako da ni bilo pevskih zborov iz velikih centrov, in kako se še vedno zborovsko petje goji bolj v okviru župnij ali manjših pevskih šol.
Posebno svečan je bil zaključni večer, ko je bilo na sporedu tudi podelitev nagrad. Tega večera se je udeležil minister za predstave Folchi, ki je v svojem govoru poudaril velik pomen zborovskega petja. Nato je sam podelil nagrade. Ves večer je kronal še zaključni koncert. In v tem prazničnem vzdušju se je zaključilo srečanje pevcev in pevk, ki so tu pokazali, da petje ne pozna meja, in da tudi glasba lahko prispeva k boljšemu poznavanju in razumevanju med narodi.
H« *
Nerazumljiva je bila letos odsotnost Jugoslavije, ki je bila navadno vedno številno in častno zastopana na tem festivalu. Slovenski zbori -so k temu vedno mnogo prispevali. Vsekakor bi bilo želeti, da bi se drugič tudi zbori z ons-tran meje
Olimpijske
Gotovo bodo letošnje olimpijske igre ostale v neizbrisnem spominu bodisi zaradi agonističnih rezultatov, bodisi zaradi krasnega okolja, ki ga je tej svečanosti nudil lahko samo Rim. Zaključna -slovesnost na olimpijskem sladiumu je pritegnila ogromno množico ljudi med katerimi ni manjkalo znamenitih imen: Brundage, Fan-fani, -cela vrsta kraljic in princes. 90,000 improviziranih bakelj je spremljalo snemanje olimpijske zastave; sledila je še povorka vseh nastopajočih in ob hrumnem ploskanju navzočega ob- ■ činstva je bilo olimpijade definitivno konec.
Zadnja zmaga letošnjega olimpijskega turnirja je šla nemškim jezdecem. Na drugo mesto v tej panogi so se plasirale ZDA, bronasto kolajno pa so si zaslužili -Italijani.
V teku vseh olimpijskih iger pa si je nabrala največ kolajn Sovjetska zveza:
43 zlatih, 29 srebrnih in 31 bronastih; skupno 333 točk. Sledijo ZDA s 34 zlatih,
21 srebrnih in 16 bronastih (249 točk). Na tretjem je Nemčija (128 točk) na četrtem Italija, ki je proti vsakemu pričakovanju odnesla 13 zlatih, 10 srebrnih in 13 bronastih, skupno 108 točk. Jugoslavija zavzema na lestvici komaj 22. -mesto z 1 zlato, 1 srebrno kolajno in skupnimi 8 točkami. Od vseh nastopajočih pa so odnesle najmanj točk (vsako po eno bronasto kolajno): Mehika, Irak, Španija in Venezuela.
Združene države so -letos odnesle nič manj kot 6 zlatih in eno srebrno kolajno manj kot pred štirimi -leti v Melbournu, medtem ko je Sovjetska zveza ostala v glavnem na istem.
Zadnjič smo precej govorili o nogometu ali bolje o srečanju med Jugoslavijo in Italijo. Kot že vemo je žreb potisnil zmago v roke Jugoslovanom. Poklapani Italijani so sedaj upali vsaj na bronasto kolajno in v tekmi z Madžarsko so zaradi tega dali vse od sebe. Toda proti premoči nasprotnikov niso mogli dosti in čeprav se je cele prve pol ure vsa igra odigravala praktično na ogrskem predelu igrišča, so morali Italijani kmalu s težkim srcem kloniti. Bronasta kolajna je šla torej Madžarom. Za prvo in drugo mesto v lestvici pa sta se v soboto zvečer na »olimpijskem« tepli Jugoslavija in Danska. Za rezultat gotovo vsi vemo in lahko mirnega srca rečemo: če je po končanem srečanju med Jugoslavijo in Italijo vladal med ljudmi in tudi med strokovnjaki dvom kdo od dveh je bil bolj vreden zmage, tokrat tega dvoma gotovo ni bilo, razen če -izvzamemo nekatere športne prenapeteže, ki so si celo upali, po podelitvi nagrad in po Jugoslovanski himni intonirati -na -tribunah italijanski Inno di Mamelli v dokaz »krivice«, ki naj bi se bila zgodila Italiji.
Kot rečeno torej, razen tega incidenta, mislim, da ni bilo nikogar, ki bi se ne strinjal z nami ko trdimo, da nam je
zopet postavili na tej areški prireditvi v čast naše pesmi in naše pevske tradicije.
Še eno misel bi rad pripomnil za zaključek. To je želja, da bi se tudi mod našimi pevskimi zbori sestavil reprezentativni pevski zbor, ki bi si nadel za cilj nastop morda že na prihodnjem areškem festivalu. Tisti, ki so za to poklicani, naj bi to vzeli resno v pretres, da bi bili tako tudi goriški Slovenci dostojno zastopani na tem mednarodnem glasbenem forumih (Konec)
Jugoslavija pokazala lepo, koordinirano in sigurno igro, ki je -prišla še bolj do izraza po izključitvi glavnega moža te enajstori-ce, Galiča. Vsako moštvo bi po taki izgubi zgrabila panika, v soboto zvečer pa tega absolutno nismo opazili, nasprotno, Jugoslovani so se pokazali še vedno gospodarji igrišča in v 37’ -prvega polčasa so zabili nov gol.
Isti -dan smo imeli priliko gledati po televiziji 'tekmovanje v telovadbi za moške. Vedeli smo, da so glavni favoriti Rusi in Japonci in, da se bo tekmovanje vrtelo v glavnem okoli teh atletov, toda vsa naša pozornost je bila gotovo obrnjena na so-rojaka, Slovenca Cerarja. Z velikim ob-, čudova-njem -s-mo -sledili njegovemu perfektnemu izvajanju figur na najtežjem telovadnem orodju: na -drogu. Že mu je marsikdo prerokoval zelo dober plasma, toda kmalu nas je ta atlet zelo presenetil s svojim razmeroma kratkim izvajanjem. Vse je bilo v -redu, samo prekratko in zasedel je tako šele 6. mesto s -točkami 19, 600. Škoda!
V NEDELJO 25. SEPTEMBRA bo pri radijski oddaji vera in naš čas poročilo o poteku Marijinega slavja na Opčinah.
Med vsemi zbranimi atleti so se nekateri zelo -dobro izkazali in zaslužili tudi po več kolajn. Največ jih je odnesel Rus Šakli-n (4 zlate, 2 srebrni in 2 bronasti), njegova sorojakinja Latynina in Japonec Ono s skupno sedmimi kolajnami. Sledijo po vrsti ameriška plavalka Von Saltza, Wilma Roudolph, Glen in Otis Davis, Ha-ry, Gaiardoni, Idanovič, Delfino.
Tako smo končali naš kratek pregled čez olimpijade in posebno še -čez letošnje poletne igre. Atleti se vračajo -domov in življenje v Rimu dobiva spet svoje običajno lice, toda ne bo preteklo mnogo časa, ko bomo že začeli razpravljati na dolgo in široko o novi olimpijadi, posebno še ker nam bodo olimpijske igre 1964 v Tokiu, kot menijo strokovnjaki, nudile marsikaj novega in senzacionalnega, vsaj kar se tiče organizacije. —
Nasvidenje torej v Tokiu!	L.	V,
Kdo skruni narodne svetinje?
Na nedeljski proslavi bazoviških žrtev, ki so jo priredili slovensko-itali-janski levičarji obeh veroizpovedi, se je zgodilo nekaj nezaslišanega in skrajno nesramnega, česar so zmožni lahko samo ljudje brez čuta do zgodovinske resnice in spoštovanja do narodnih junakov. Zgodilo se je reci in piši tole: otvorili in zaključili so proslavo žrtev padlih za čisto narodno stvar s sviranjem rdeče (breznarodne) internacionale!!!
Ne vemo, kdo je tako določil. Dejstvo je, da se je to v nedeljo ob spomeniku bazoviških žrtev zgodilo. Žal nam je, da moramo s tako žalostno zadevo na dan in jo pred vso našo javnostjo strogo ožigosati in najstrože obsoditi.
Kar se je v nedeljo zgodilo na bazoviški gmajni, žali narodni čut in ponos vsakega zavednega človeka. To pomeni, da skupina brezvestnih ljudi skruni narodne svetinje, ki so vsem skupne. Vsi vemo, kdo so ti ljudje, in upajmo, da bo tudi ostala slov. javnost obsodila to narodno žalitev od strani rdečih internacionalcev.
nista na pismo niti odgovorila, če-Slednji ni polno zaseden. Kranjsko-.ski turizem??? pravi TT.
^ ajh-ne so te reči (odgovarjati vljudno ^ fistna posameznih gostov) in vendar ^ V°lj velike, da pošljejo sezono in re-l hlrio letino na kant, da gost obrne %li........................-	■
DVE GLAVNI OVIRI
q Pa še nekateri drugi razlogi, ki niso ^'sPi od dobre volje hotelskih uprav, ocl osrednjih političnih oblasti, ki /^njo modernega turista od Jugosla-' Tl v a taka vzroka sta naslednja: pre-H.* uradni tečaj dinarja pri menjavi 'P vali
'Boslovanske menjalnice dajejo komaj ,1 farjev za sto lir ali 400 dinarjev za 9r> medtem ko v Trstu in Gorici lahko
Vohun iz Vatikana18
Po spisu o. Petra Leoni j a prir. Mariza Perat
Veliki petek
Bilo je v noči med Velikim četrtkom in Velikim petkom, po julijskem koledarju namreč. V tej noči so tukaj na vzhodu verniki obhajali spomin, kako je Kristus prišel pred velika sodnika Ano in Kaifo. Kako zelo sem se čutil počaščenega, -da som v tej noči tudi jaz mogel stati pred sodnikom, ki me je mučil brez vzroka.
To noč sem tudi prvič v resnici mislil, da je zame prišla ura mučeništva. »Mi imamo sredstva, ki vas bodo prisilila, da nam vse izpoveste.« Tako je rekel sodnik. In jaz sem ob teh besedah že jasno videl pred seboj: prišli bodo in me odvedli v kleti in tam me bodo tepli, odtrgali mi bodo prste ali roke, mogoče me bodo celo obesili. Ob teh mislih -sem gledal svoje roke: še kratek čas in mogoče jih ne bom več imel. In vendar me vse to ni najmanj motilo ali strašilo, nasprotno, dajalo mi je poguma in navdušenja.
Tisti dan in vse naslednje dneve sem
potem prebil v molitvi in premišljevanju.
Povedati moram tudi, da v moji celici in tako tudi v drugih, ni nikoli sijala sončna luč; pač pa je noč in dan svetila močna električna žarnica, ki je s svojo kričečo, neusmiljeno svetlobo jemala vid in ubijala živce. Toda v moji celici je poleg te luči svetila še ena luč, in ta je prejšnjo popolnoma zatemnila: bila je to luč ljubezni in vdanosti v božjo voljo in ta mi je lajšala in sladila vse neštevilne nadloge, ki sem jih tukaj moral prenašati.
Drugo Izpraševanje
Ce se -dobro spominjam, so me potem ponoči od petka na soboto pustili v miru. Poklicali so me pa na drugo izpraševanje ponoči med soboto in nedeljo.
»Torej, kako gre?« me je sprejel podpolkovnik.
»Dobro, hvala,« sem mu odvrnil.
Vprašal me je nato razne malenkosti, nakar je prišel na glavno točko:
»Ali ste mislili na -to, kar sem vas zadnjič vprašal?«
»Na kaj? Na to, da bi zatajil svojo vero? Ce se vaše vprašanje tiče tega, vedite, da nisem prav nič na to mislil, kajti moja odločitev ostane vedno ista.«
»In kaj ste torej odločili?«
»V teh dneh nisem odločil prav ničesar; pač pa sem tem bolj utrdil svoj namen, da raje umrjem, kot pa da zatajim svojega Boga!«
»Toda pustite na miru Boga, ki ga ni. Midva morava sedaj tukaj govoriti o človeški velesili, o velesili, ki presega celo vsemogočno Sovjetsko zvezo; ta velesila je papež, je Vatikan, je katoliška Cerkev, ki že leta in leta pripravlja oboroženo križarsko vojno proti Sovjetski zvezi. Odgovorite mi torej po pravici na naslednja vprašanja« (in tukaj je vzel protokol ter ga postavil predse za vprašanja in odgovore): -
V.: »Kje ste bili, predno ste drugič prišli na sovjetsko ozemlje?«
O.: »Bil sem pri svetem očetu.«
V.: »Kakšne naloge vam je dal papež glede Sovjetske zveze?«
O.: »Dal mi je nalogo, naj blagoslavljam in tolažim vse tiste, ki trpijo na tej zemlji.«
V.: »Kakšne naloge vam je še dal papež?«
O.: »Dogovorjena sva bila, da bom jaz tukaj pridigal in delil zakramente.«
»To so postranske stvari, mene to nič ne zanima. Pač pa mi jasno odgovorite -na tole vprašanje:
V.: »Katere splošne in posebne politične naloge vam je dal rimski papež, ko vas je poslal na sovjetsko ozemlje?«
O.: »Ni mi dal nobene takšne naloge. Katoliška Cerkev nima političnih ciljev. Njen cilj je, skrbeti za duše.«
Ob teh besedah se je med nama vnela dolga diskusija, od katere pa sodnik ni napisal na protokol niti besedice.
»Če je tako,« je rekel, »zakaj ima vaša Cerkev toliko kapitala? Zakaj je Vatikan v zvezi z drugimi vladami in -državami? Zakaj pošilja svoje diplomate -po vsem svetu? In nadalje, zakaj papež zagovarja kapitalizem in ima tudi on svojo vlado? Zakaj katoliška Cerkev obsoja komunizem? In če vi -duhovniki res hočete samo rešitev duš, zakaj niste lepo v vaših cerkvah, namesto da -se zanimate, kaj se godi po svetu?«
Razložil -sem mu, da nas Jezus Kristus ni poslal učit -samo v cerkve in zakristije, pač pa po vsem svetu in da zato se mi ne moremo in niti ne smemo skrivati po cerkvah in zakristijah.
(Se nadaljuje)
Marijino zmagoslavje na Tržaškem Radio Trst A
Skorajšnja otvoritev proge Gorica - Nova Gorica
Na konferenci, ki so jo imeli pretekli teden predstavniki italijanskih in jugoslovanskih železnic v Novi Gorici, so se dokončno dogovorili o uvedbi potniškega in transportnega prometa med Gorico in Novo Gorico. Določili so, da bodo dne 2. oktobra odprli to važno železniško progo v korist obeh držav. S tem bo za 7 km skrajšana proga od Gorice preko Sežane, Re-pentabra do Trsta. Železniške uslužbence na tej novi progi bo plačevala mešana strokovna komisija.
Goriška občina ima 30.108 volivcev
Občinska volilna komisija je izvedla redno obnovitev seznama volilnih upravičencev v goriški občini. Vpisali so na novo 142 volivcev, tako da je sedaj v Gorici 30..108 volivcev. Od teh je 13.499 moških in 16.609 žensk. Od leta 1948 do letos se je število goriških volilnih upravičencev povečalo za 4236 oseb.
Določila konvencije o socialnem zavarovanju
Po dolgih pogajanjih so pristojne italijanske in jugoslovanske oblasti končno rešile zadevo, ki zanima vse tiste osebe, ki so pred leti delale na ozemlju sedanje Jugoslavije. Uradni list je dne 29. avgusta objavil besddilo konvencije glede socialnega zavarovanja, invalidnine in pokojnine za ves čas, ko so italijanski državljani delali v Jugoslaviji.
Vsi prizadeti naj se za pojasnila obrnejo na ustanovo I N'C A v ulici 24. maja št. 1, ki je odprta vsak ponedeljek od 18. do 20. ure.
Smrtna nesreča na goriškem Korzu
V nedeljo popoldne se je zgodila na goriškem Korzu huda prometna nesreča, ki je zahtevala smrt mlade 23-letne učiteljice Lorette Coliodi s Trga sv. Antona, 9. Peljala se je s prijateljicami s kolesom po Korzu in nenadoma prečkala cesto, ne da bi dala znamenje z roko. Z vso silo se je tedaj v njo zaletel avto, ki ga je vozil I-zidor Pintar iz Števerjana. Loretta si je pri padcu prebila lobanjo in je na poti v bolnišnico izdihnila. Bila je članica KA in z mamo vneta obiskovalka stolniške cerkve. — Tako hudo prizadeti mami naše sožalje, ubogi Loretti pa naj ji Bog da večni raj.
Šolski izidi
Na Nižji srednji šoli i’ Gorici so izdelali v jesenskem roku nižji tečajni izpit sledeči dijaki:
Hvala Valter, Mervič Leopold, Milič Zmagoslav, Canali Gabrijela, Černigoj Katarina, Klanjšček Dragica, Koren Jerica, Še-
kli Tatjana, Simcic Ema, Velušček Vanda;
5 dijakov je bilo zavrnjenih.
Na Strokovni šoli v Gorici so izdelali v jesenskem roku zaključni izpit sledeči dijaki:
Cotič Ladislav, Ferfoglia Slavko, Ferlet-ti Viljem, Hlede Alojz, Hoban Milivoj, Jarc Ivan, Peric Boris, Delpin Renata, Lavrenčič Nadja, Peric Danica, Rossi Bojana, Tomažič Vida, Zotti Silvana; 1 dijak je bil zavrnjen.
Odkritje spomenika letalcu Edvardu Rusjanu
V Novi Gorici so v nedeljo 11. septembra zjutraj odkrili spomenik letalcu Edvardu Rusjanu ob priliki 50-letnice prvih jugoslovanskih poletov. Spomenik, ki stoji v parku ob Erjavčevi cesti, je delo kiparja Janeza Lenassija. Otvoritveni govor je imel generalmajor Letalske zveze Jugoslavije Nenard Drakulič. Popoldne pa je bila na letališču v Ajdovščini velika letalska prireditev, pri kateri so sodelovali modelarji, jadralci, padalci, turistična vojaška in reakcijska letala. Proslave v Novi Gorici in v Ajdovščini se je udeležilo tudi lepo število Goričanov. Ob tej priliki so v Novi Gorici odprli razstavo o življenju in delu prvega slovenskega pilota. Razstavo je pripravil goriški aeroklub »Edvard Rusjan«. V založbi istega kluba je izšla tudi posebna brošura o Rusjanu ter o razvoju jugoslovanskega letalstva.
Žalostna smrt beneškega Slovenca
Skoro pozabljena in malokomu znana leži Beneška Slovenija na tem božjem svetu. In vendar se prav med tistimi ljid-mi od časa do časa odigravajo velike tragedije, da jim tudi širša javnost prisluhne.
Mirno vasico Zapotok, ki leži globoko v grapi Idrijce pod Marijinim Celjem, je silno pretresla žalostna smrt vaščana Petra Čedermaca, ki je postal žrtev zločinske roke v Nemčiji, kjer je delal. Po natančnem raziskovanju se je zvedelo, da je Čedermaca ubil njegov sodelavec Madžar Bruno Boehnke z namenom,, da bi se polastil njegovih prihrankov. Čedermac je že več let deJal v Nemčiji pri razkladanju premoga, da bi si kaj prislužil in tako pomagal družini. Doma se je na kmetiji mučila njegova žena Natalija s sinčkom. Tragedija se je odigrala v Mannheimu, kjer živijo še dobri ljudje. Ko so zvedeli za nesrečo, so takoj začeli z nabiralno akcijo za ubogo vdovo. Pretekli teden so časnikarji »Mannhein Morgena«, ki je nabiralno akcijo organiziral, prinesli vdovi Nataliji en milijon lir. S tem je nemško ljudstvo pokazalo svojo solidarnost in predvsem krščansko usmiljenje do uboge družine.
V teku enega meseca so kar trije beneški Slovenci umrli v tujini. To je nadvse žalostno. Domača zemlja jim ne da dovolj kruha, tuja pa jim prinaša smrt.
Tržaška postaja bo imela tudi kapelo
Prenovitvena dela na tržaški južni postaji se bližajo koncu. Trajala so sicer precej časa, toda dokončana dela so tako velikega obsega, da je to dolgo pričakovanje otvoritve prenovljene postaje opravičljivo. Novost na prenovljeni postaji bo tudi lepa kapela z vhodom na Miramarskem drevoredu, ki sicer ne bo velika, vendar bo služila svojemu namenu. Izročena bo v oskrbo patru Anselmu, kaplanu tržaških železničarjev. Stroške za novo kapelo bo v glavnem plačala železniška administracija, za opremo kapele pa bodo poskrbeli verniki sami.
Zaključek »zdravniških dnevov« v Trstu
V četrtek 8. septembra so v glavni dvorani tržaške univerze otvorili »zdravniške dneve«, ki jih je tudi letos organizirala pod pokroviteljstvom univerze, medicinska šola pri tržaški glavni bolnišnici. Letošnji zdravniški dnevi so bili predvsem posvečeni vprašanjam socialnega skrbstva, nesrečam na delu ter zdravniške pomoči delavcem. Razni govorniki so poudarili potrebo po izboljšanju zdravniške oskrbe z ozirom na nagli razvoj industrije in socialnega skrbstva. Živčna obremenjenost presega v mnogih primerih fizično zmogljivost, zato se nesreče na delu množijo.
»Zdravniške dneve« so zaključili v nedeljo 11. septembra. Nagrade za študij in publikacije je prejelo 14 tržaških zdravnikov.
Zaključek tečaja o evropskih prevozih
V dvorani tržaške univerze so v soboto 10. septembra zaključili tritedenski tečaj o evropskih prevozih v okviru Skupnega evropskega tržišča. Pri zaključni svečanosti so bili navzoči predstavniki tržaških oblasti in trgovskih krogov, dr. Palamara, župan Franzil, predsednik pokrajine prof. Gregoretti, predsednik zbornice Caidassi in drugi. Senator Caron je podal izčrpno poročilo prevozništva v okviru SET, ki zavzema tržišča 160 milijonov ljudi.
Rektor prof. Origone je omenil delavnost docentov v teh treh tednih zasedanja in željo, da bi se ti dnevi nadaljevali v Trstu tudi prihodnja leta.
Za izboljšanje prometnih zvez
Tržaški Acegat je naročil dvajset velikih novih avtobusov za izboljšanje mestnega prometa. Novi avtobusi bodo ojačili promet na progi 25 in 15 ter nadomestili sedanje tramvaje številke 2 na progi skozi predor sv. Vida do Skednja. Tako bo polagoma tudi tržaški tramvaj šel med staro šaro.
Otvoritev zagrebškega velesejma
Dne 10. septembra so v Zagrebu, ob navzočnosti maršala Tita, otvorili 59. mednarodni velesejem. Na velesejmu razstavlja 6450 podjetij, je nad 500 iz inozemstva. Italija je zastopana z 92 podjetji.
(Nadaljevanje z 2. strani) dijo naši cerkveni pevci skupno z duhovniki, vendar bo treba ob letu napraviti korak dalje ali spremeniti vsaj to, da se ena godba pri tramvaju, kjer se srečamo, u-stavi in igra na mestu ves čas, ko se vrača Marijina procesija.
SLOVESNI SKLEP NA BRDINI
Ko se je vsa množica zgrnila na Brdino in so pristopili tudi mnogi gledalci, tedaj je začel svoj monumentalni govor naš prelat msgr. dr. Jakob Ukmar. Govor prinašamo na drugem mestu v celoti in lahko vsi sami presodite in ponovno premislite, kako važne, koristne in velike stvari nam je s pravo očetovsko ljubeznijo povedal ta naš vsem znani cerkveni govornik, tako izredno zaslužen za našo slovensko manjšino. Od osemdesetletnega gospoda res ne bomo mogli več zahtevati, da bi se trudil pred takšno množico z velikim cerkvenim govorom, ker ga preveč zmuči. Prav zato smo mu še bolj hvaležni in mu iz vsega srca želimo, da bi še dolgo prihajal v svojo rojstno vas na Opčine na Marijino slavje, čeprav bo kakor sv. apostol Janez samo ponavljal na Tržaškem tako potrebno pridigo ...: otročiči, ljubite se med seboj!
Po cerkvenem govoru smo obnovili našo posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu in sledil je evharistični blagoslov z zahvalno pesmijo. Trojni blagoslov nam je podelil prevzv. tržaški g. škof msgr. San-tin. Po skupni pesmi je stopil pred mikrofon bazoviški g. župnik in prebral za sklep sledeča:
NAČELA ZA BODOČNOST
Predno se razidemo od skupnega letošnjega Marijinega praznika, želimo vsi prisotni duhovniki vpričo g. škofa poudariti našim dragim vernikom sledeča načela:
1. Krščanski starši, vpisujte svoje otroke samo v katoliške zavode! Fante v Mari-janišče in Alojzijevišče, dekleta v Dekliški dom pri Sv. Ivanu in v zavod v Gorici.
2. Krščanski starši! Duhovniških poklicev v naši škofiji je vedno manj. Vzgajajte resno svoje sinove. Dajte jih v šole, pustite jih v semenišče, če se odločijo. Molimo vsi, žrtvujmo vsi veliko za duhovniške poklice!
3. Bodimo povsod in vselej zavedni, načelni katoličani po geslu: Bogu otroci, domovini sinovi, a sužnji nikomur! Berimo, podpirajmo katoliške časopise! Rešimo se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimi
Kako so potekle ?
Kako so potekle naše počitnice, kje smo bili, kaj smo koristnega zase in za drage storili? Na ta in druga podobna vprašanja si dajemo sedaj na pragu novega šolskega leta odgovor.
Gotovo so dobro uporabili svoje počitnice tisti fantje in dekleta, ki so si vzeli čas in so poleg denarnih doprinesli še druge žrtve, samo da so se mogli udeležiti letnih duhovnih vaj.
Pri duhovnih vajah pregleda človek svoje življenje v luči večnih resnic; popravi, kar je bilo zgrešenega; postavi si načrt za bodočnost in si izprosi zadostnih milosti, da bo življenje zopet teklo v skladu Z božjo voljo. Lepo opravljene duhovne vaje v glavnem človeku rešijo problem vere, problem svetovnega nazora.
V prvi polovici septembra sta se vršila dva tečaja duhovnih vaj v Trstu: za fante v Marijanišču, za dekleta pri čč. šolskih sestrah pri Sv. Ivami. Obojne duhovne vaje je vodil izseljeniški duhovnik g. Kunstelj iz Londona, ki si je znal brž osvojiti srca mladine in jo opogumiti za nove naloge v službi Kristusa in njegove Cerkve.
Človek bi kar verjeti ne mogel, če bi tega že večkrat ne opazoval, s kakšno resnostjo zna mladina vztrajati skozi 3 dni v zbranosti, molku in pogumnem sodelovanju z voditeljem za svojo reformo in notranjo obogatitev. Nobena tajnost ni, da 3 dni zaprtih duhovnih vaj prinese veliko, veliko več koristi kot poslušanje še tako lepih govorov skozi cel teden zjutraj in zvečer, toda ločenosti od svetnih opravkov in ljudi. Bolj kot česa drugega potrebujejo vse naše verske in katoliške organizacije blagoslova zaprtih duhovnih vaj!
Skoda, da marsikje ni pravega razumevanja za to dejstvo. Pred par leti je bilo na duhovnih vajah v dveh tečajih čez 80 deklet s Tržaškega. Lepo opravljenih duhovnih vaj ne morejo nadomestiti ne romanja, ne zanimiva predavanja, ne kake druge prireditve.
Vsi udeleženci letošnjih duhenmih vaj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pripraviti oba tečaja duhovnih vaj, zlasti pa pošiljamo hvaležne pozdrave g. voditelju v Lotidon.
pravočasno brezbožniškega vpliva, vedno zvesti Bogu in sveti Cerkvi!
SLOVO IN RAZHOD
Po tem pozivu, ki je bil prebran v imenu vseh duhovnikov, smo zapeli še zadnjo skupno Marijino pesem: Ti, o Marija. Bila je zadnja in mogoče prav zato najbolj mogočna, najbolj skupna. Med drugo kitico so fantje dvignili Marijin kip in pred kipom se je razvrstila majhna procesija nazaj proti cerkvi, za kipom pa se je ponovno zgrnilo ljudstvo in tako spremljalo fatimsko Kraljico v hišo božjo. Medtem so mladi godci iz Trsta zaigrali nekaj veselih koračnic na Brdini, kjer je še ostalo veliko ljudi. Po vasi se je še dolgo v noč poznalo, da imajo Opčine velik obisk in velik izredni praznik. Do devetih zvečer in mogoče še naprej je bila odprta. farna cerkev in v sredini cerkve naša Gospa, ki so jo številni častilci obiskovali pozno v noč.
Tako je minil naš skupni praznik. Za vse nas ostane resnično centralni dogodek verskega doživetja vsega leta. Na koncu moremo reči le to: naredili smo, kar smo mogli napraviti v čast Matere božje, drugo leto pa spet znova in tako do konca življenja rod za rodom, saj Mati božja naše skupno češčenje zasluži, mi pa Njene pomoči tako silno potrebujemo — potrebujemo zlasti sedaj, ko imamo na Tržaškem vedno manj duhovniških poklicev, če bo šlo tako naprej, tam čez dvajset, trideset let ne bo več Marijinega slavja na Opčinah, ker ne bo več domačih duhovnikov. Ta misel je za sklep tega poročila že skoro žalostna, a je bridko resnična. Zato z Marijino pomočjo več prave družinske vzgoje, več žrtev, molitve za domače duhovske poklice!
za teden od 18. do 24. septembra 1960 Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 17.40 Operne arije in dueti. — 18.00 Turistični razgledi. — 22.00 Nedelja v športu. ■— 22.10 Brahms: Godalni kvartet v A-molu št. 2.;
Ponedeljek: 19.00 Oddaja za najmlajše: »Deček, ki je spet našel izgubljeno radost«, pravljica. — 20.30 V spomin Pergo-desija ob 250-letnici rojstva: »Služabnica gospodarica« ter »Osmešeni ljubosumnež«.
Torek: 18.00 Predavanje: »Klinika & zdravljenje govoric«. — 19.00 Utrinki i2 znanosti in tehnike. — 19.20 Corellijeve in Vivaldijeve skladbe. — 22.00 Umetnost in življenje: »XIX. Mednarodni festival gledališke umetnosti v Benetkah. — 22.15 Mussorgski-Ravel: Slike z razstave.
Sreda: 13.30 Harmonija zvokov in gla-sov. — 18.00 Z začarane police. — 19.® Nove afriške države. — 21.00 »Prečute noči«, radijska igra v petih slikah. Igrajo člani SG v Trstu.
četrtek: 19.00 Evropa-stop! — 21.00 obletnica tedna: »Stoletnica smrti filozofa Ar' turja Schopenhauerja«. — 21.15 V sporni11 Giovannija Battiste Pergolesija: Concerti-no v F-duru. Koncert v g za flauto in orkester. — 22.00 Iz sodobne književnosti »Pogled v letošnje slovensko pripovedništvo«.
Petek: 19.00 Po davnih cestah: (7) »PČ Ilircih in starih Grkih«. — 19.20 Iz Grie-govih in Sibeliusovih del. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika: »Elektronska armada*-Sobota: 15.00 Koncert operne glasbe. ** 16.00 Znamenita dela starega veka: (10' »Boro Budur, arhitektonsko čudo sveta*-— 16.50 »Veseli Planšarji«. — 18.00 Žen* in dom. — 19.00 Slovenski književniki * pismih: »Dragotin Kette«. — 20.40 Zbo( Slovenske Filharmonije. — 21.00 »Opolno^ z junakom«, radijska veseloigra.
RAZNE NOVICE
Konferenca v Bogota. V kolumbijski prestolnici Bogota se trenutno vrši gospodarska konferenca držav Latinske Amerike. Veselo presenečenje je povzročilo naznanilo ameriškega zastopnika podtajnika Dillona, ki je naznanil, da so Združene držmre -pripravljene pomagati r»ri industrijskem razvoju južnoameriških republik z obilno finančno pomočjo. Kot začetno vsoto so določili pol milijarde dolarjev. Ta pobuda je pri vseh zastopnikih naletela na dober sprejem. Le kubanski predstavnik Regino Boti je označil to po- . moč kot nov imperialistični manever ZDA in v znak protesta osamljen zapustil sejno dvorano.
Pokrajinske volitve bodo 6. nov.
Štiri stranke večine so se med seboj sporazumele o volilnem zakonu za prihodnje pokrajinske volitve. Šlo je za to, naj bi novi zakon dal več ugodnosti manjšim strankam in zato več možnosti za njih uveljavitev. KD je dolgo oklevala, končno je pa na novi zakon pristala. Zaradi predhodnega sporazuma med strankami je bilo delo v parlamentu kratko. V treh dneh so novi zakon odobrili tako v poslanski zbornici kot v senatu. Določili so tudi, naj se volitve vrše prvo nedeljo v novembra, to je 6. novembra. Volili bodo pokrajinske svete, ponekod tudi občinske svete, na Tržaškem poleg pokrajinskega sveta še senatorje. Prihodnje volitve bodo, z malimi izjemami, po vsej državi. Med izjemami je goriška pokrajina, kjer bodo volitve prihodnje leto.
Na novembrskih volitvah bo šlo na volišče okrog 33 milijonov državljanov, to je skoro vsi. Zato menijo, da bodo volitve pokazale tudi politično usmerjenost volivcev. Vsled tega bodo važne ne samo za posamezne pokrajine, temveč tudi za državo, kot tako, ker bodo vsaj posredno izpričale, ali so državljani zadovoljni zlasti z novo Fanfanijevo vlado, ki jo podpirajo štiri stranke demokratične sredine, če se bo ta sredina pri novembrskih volitvah okrepila, bo to dobro znamenje za ital. demokracijo.
troinstalaterje; mizarje; vodne inštalater je. Pri vsakem tečaju sprejmejo najv' 15 učencev od 14 do 18 let; le izjemom5 se sprejemajo tudi starejši. Za sprejel”, je potrebna posebna prošnja in spri' valo dokončane nižje srednje ali vsi Tečaj ie dvoleten in 1’^’' plačen; vse stroške krije ministrstvo delo. Med obiskovanjem tečaja je vš®* učenec redno zavarovan pri Socialni skrbstvu. — Vpisovanja se sprejema)0 do 30. septembra. — Podrobna pojasni^ dobe prizadeti na občinskih delavski uradih in pri vodstvu vajenskega središč v Svetogorski ulici.
Tečaje priporočamo posebno tistim fan tom, ki želijo menjati poklic, ali ki n im3' jo dela. - Kdor z uspehom dokonča ta čaj, ima namreč prednost pri nanies'1 tvah pri vseh podjetjih v pokrajini.
ZA SPOMENIK PROF. E. KOMEL1
Kot znano, se je v goriškem mestu in 1,1 podeželju začela nabirka za nagrobni sp0 menik pokojnemu prof. Emilu KonieM To nabirko tudi mi toplo priporočan11 ter na naši upravi sprejemamo prispe'1^ v ta namen.
ZA MARIJANIŠČE se vrši v tem & secu jesenska zbirka po župnijah. Kal\ je splošno znano, zbirajo prav tako št>^ krat v letu ital. verniki za semenišče Trstu. Po odloku škofije so prispevki sl* vernikov namenjeni za Marijanišče. ® simo naše rojake po vseh tržaških ž' ni j ah, naj vedno vztrajno in izdatno pirajo naš zavod na Opčinah. Vsem dobri Bog povrača!
ZA GG, PROFESORJE: Šolski skrt v Trstu sporoča, da so na oglasni d< Skrbništva v ulici Duca d'Aosta 4 na 1 gled, med 10. in 12. uro dopoldne, lest'1* profesorjev srednjih šol s slovenskim nim jezikom, ki so v smislu zakona jl 248 z dne 13. marca 1958 vpisani sebni seznam.
v P*
DAROVI
OBVESTILA
VPISOVANJE v vse osnovne šole na Tržaškem se vrši od 16. do 26. sept. v dopoldanskih urah.
VAJENSKI TEČAJ: V Gorici na Svetogorski cesti (Via Monte Santo, 47) deluje že več let posebno središče za rokodelske vajence (Centro addestramento professio-nale). Tukaj bodo tudi letos odprli posebne tečaje za fante, ki se želijo izuriti v nekaterih poklicih. In sicer bodo odprti naslednji tečaji: za zidarje; za elek-
N. N. iz Gorice lir 2.000 za Alojzijevi5", lir 2.000 za Slov. sirotlšče; lir 2.000 Z® toliški glas. — Naj lepša hvala!
Za prt na oltarju sv. Ane na Sv. v‘ Jah: N. N. 1.000 lir. — Bog povrni!
Za Marijin dom v Rojanu: J. U. iz , nja 1.000; N. N. 10.000; Pečan Jože 1 * , Tavčar Pina 1.500; N. N. 5.000; P. M. 1-Fabijan Jože 2.000 lir. — Bog plačaj-
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP^, trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Goric'