Mfar je lucfi v Ameriki in Angliji preporedano Isorcem proli fa-sizmu nositi njihove uniforme? Ali velja prepoved samo za Trst? PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto IV - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din Čast partizanov je Iznad obsodbe vsakega sodišča! Nobena obsodba ne bo mogla nikoli oblatiti slavnih partizanskih uniform in partizanske časli! TRST torek, 6. januarja 1948 Postmaa plačana y gotovim Sp^zioneinabboirpost|ale 5>tev. 7 89 CILJ DOLGOTRAJNIH PRIPRAV ANGLOAMERIŠKE OKUPACIJSKE VOJAŠKE UPRAVE: Postaviti partizane v uniformah pred sodišče Ogromna množica ljudstva na nedeljskem partizanskem zborovanju na Opčinah - Sele nekaj ur po zborovanju se je policija ,,spomnila" in aretirala 29 partizanov v uniformah, medtem ko je brezuspešno hotela na vsak način izzvati kakršen koli incident - V Trstu zopet bomba proti partizanom TRST, 5. — Danes ob 13.15 uri se je zglasila v zaporih v ulj Tigor štiričlanska delegacija žena, sorodnic zaprtih tovarišev partizanov, aretiranih v nedeljo zvečer na Opčinah. Delegacija je hotela aretiranim izročiti nekaj hrane, cigaret in obleke, toda dobila je sledeč odgovor od službujočega policijskega uradnika: Imamo strog halog, da ne sprejmemo nikakršnih zgornjih oblačil razen perila za zaprte partizane. Zaradi tega je tovarišicam vrnil prinesene suknje. Iz postopka uslužbenca in njegovega odgovora jasno sledi, da je okupacijska ameriška vojaška uprava aretirala tovariše partizane na Opčinah samo zaradi tega, da jih postavi pred sodišče v slavnih partizanskih uniformah, tako da tudi s lormalne strani potrdi tisto, kar počenja že dve in pol leti, odkar je na našem ozemlju prevzela oblast. Na ta način hoče postaviti pred sodišče in izvesti nezaslišano in peklensko namero: soditi in obsoditi slavne partizanske borce in njihovo borbo proti fašistom, kar so do sedaj delali le fašisti in nacisti. Atmosfero za ta čin je angloameriška vojaška uprava pripravljala že celi dve in pol leti. V nedeljo pa je izvedla aretacijo partizanov samo zato, ker so partizani, samo zato, da jih spravi pred sodišče, da jih obsodi njih in njihove uniforme, ki predstavljajo prav tisto, če ne več, kar predstavljajo vojaške uniforme vsakega ameriškega, angleškega, francoskega ali katerega koli drugega vojaka, ki se je boril proti fašističnim in nacističnim razbojnikom in jih premagal. PONAVLJAMO: BORCE V PARTIZANSKIH UNIFORMAH SO DOSEDAJ ARETIRALI, ZAPIRALI, SODILI IN OBSOJALI SAMO FAŠISTIČNI IN NACISTIČNI RAZBOJNIKI. OD NEDELJE NAPREJ SO ZAČELI TO OGABNO ROBOTO UGANJATI TUDI TRŽAŠKI POLICAJI PO NALOGU ANGLOAMERIŠKE OKUPACIJSKE OBLASTI. S TEM SE HOČEJO TOREJ KONČNO JASNO IN NEDVOUMNO POPOLNOMA IZENAČITI 2 NJIMI. Evo, kako je potekalo partizansko zborovanje na Opčinah: Opčine so se ie v nedeljo dopoldne e vso slovesnostjo pripravljale na popoldansko zborovanje partizanov. Okrog 13. ure so začele Prihajati z vseh strani skup.ne partizanov v uniformah *n v c;vi’u. Pr.bllžno eno uro pozneje so prikorakale prepevajoče partizanske br-gade, ki jih je zbrana večt.soč-Stava množica pozdravila z bur-han pleskanjem. Z zastavami na želu eo se zvrstilj v mogočno povorko, ki je krenila na zborovalni prostor s Prosvetnem domu in na vrtu. Tam so se zbrali vsi tisti, parti-2an; m garlbaldinci, ki, s svojim odporom in svojo borbo pripomogli k porazu nac.fašstov in osvoboditvi Trsta in Pr/morske izloči fašističnega jarma. Kmalu je mla polna ne samo prosvetna dvo rana, ampak tudi obsežen vrt po-nje in mnojo ljudi se Je zbra-|° Po bližnj-h cestah, da bi vsaj tam poslušali besedo govorn.kov. Civ-lna pol.c;ja, ki se je pod Poveljstvom nekega angleškega majorja, zbrala v velikem številu, nrdiki $e je zopet hotela ob proslaviti S preganjan .• ■“'•a, kar je ljudskega in der dl.. - POLICIJA SE BOJI VELIKIH MNOŽIC Pr-šli so civilni in vojaški caji na jcep-h, kamionh, oboroženi s puškami in celo z brzostrelkami in navalili na množico, ki se je zbra.a pred ljudskim domom m mirno gledala zbiranje in povorka Ker Je bilo to zborovanje dovoljeno, skuša policija to svojo brutalnost v svojem poročilu utemeljiti s tem, da je bilo baje dovoljeno, da se zbere samo 800 partizanov. Očividno pa je tem predstavnikom imperializma šlo na živce, ko so videli ogromne množice, ki so se od vseh strani zgrinjale na Opč.ne. V svoji onemogli jezi sq se torej besno eagnali med ljudstvo. Pri tem Je bilo ranjenih več partizanov, med njimi Mameii Roman, Turčinovič Remigij in Marc Danilo. Čeprav zelo d sciplinirano, se ljudstvo vendar ni mogla popolnoma vzdržati ob pogledu na tako nasilno izzivanje in tako se Je morajo tudi nekaj policajev zateči po zdravniško par.oč. Govor tov. Vojmirja Ro se je ozračje malo umirilo, •e v dvorani prosvetnega doma, ki J® bila lepo okrašena z zastavami * rdečo zvezdo, stopil na oder tov. vbjniir in rekel med drugim: Tovariši! Ni slučajno, da se v teh dn*h takšna zborovanja in prlr:-ko se množice partizanov .n , # uPaj z njimi vse naše ljudstvo o^*taja in ob tej pril ki ponovno 'uJa vse tisto, za kar Je za časa c‘. J°a komunistična partija in njegov učitelj in vodnik tov. Togliatti. Prisrčno pozdravljam vse delavce t> mestih in na deželi, fci so s širokim stavkovnim gibanjem pokazali strnjenost In enotnost vseh italijanskih delavcev. Nadalje prisrčno pozdravljam slavni italijanski proletariat, ki je veren vodnik ljudstm v borbi ea neodvisnost, mir in kruh; predvsem pa prav prisrčno in občuteno pozdravljam r.ovo ustanovljeno demokratično ljudsko fronto, ki v duhu varšavskih izjav predstavlja odločen korak italijanske, demokraoije. Kongres tovarniških odborov Cconslgli di gestionej, zemljiška konstituan-ta, zveza demokratičnih občin, gibanje za obnovo Juga, uničenje prostorov fašističnih gibanj, mobilizacija širokih ljudskih slojev v o-' hrambo osnovnih demokratičnih svoboščin so številne slavne etape, ki so dovedle do demokratične ljudske fronte, kitera je neovržen dokaz trdnosti tfh uspehov in jamstvo za nadaljnje. Demokratična ljudska fronta pod varnim vodstvom komunistične partije pomeni začetek široke konoentraoije demokratičnih sil, katerim je zelo pri srcu neodvisnost Italije, ki so zaskrbljene zaradi poizkusov koloni-zaoije s strani imperialistov in ki so željne zagotoviti italijanskemu ljudstvu neodvisnost med drugimi narodi: demokratična ljudska fronta je edino gotovo sredstvo, da se reši Italija prod polomom ter da se prepreči njena kolonizacija ter zagotovi njena nacionalna in politična neodvisnost. V Trstu smo bolj kot kjer koli izven italijanskih meja zamišljeno opazovali in št z vnemo opazujemo vse, kar so dogaja v Italiji. Lahko gotovo trdimo, da je vsaka zmaga italijanske demokracije zmaga demokracije in širokih. ljudskih množic v Trstu. Položaj na Tržaškem ozemlju je svojstven. Tržaško ozemlje, ki je ie samo po s^bi tako majhno, je razdeljeno na dve coni: eno upravljajo Angloameričani, drugo osvobodilna jugoslovanska vojska. Kakor je znano, so mogli narodi v Julijski krajini voditi borbo proti fašizmu in organizirati partizansko gibanje predvsem s pomočjo in podporo jugoslotmnskih narodov. O-svoboditev naje dežele po slavni jugoslovanski vojski je omogočila ljudstvu, da je obdržalo in okrepilo ljudsko oblast, ki se je poro- dila v teku vojne. Pritisk imperialističnih sil je prisilil jugoslovansko vojsko, da je iz ljubezni do miru zapustila določene položaje, med katerimi tudi Trst. Angloamv-riška vojaška okupacija je pomenila obnovo državnega reda in prisilila tako prebivalstvo angloame-rišks okupacijske cone, da je zopet začelo borbo za demokracijo in za uveljavljenje osnovnih demokratičnih pravic. Mnogo bolj kot drugje zakrivajo tu sooialna nasprotja z umetnimi narodnostnimi spori. Mnogo bolj kot drugje zakrivajo imperialisti svoje kolonizacijske po. izkuse z izgovorom obrambe neke lažne demokracije. V Trstu je bolj kot kdaj koli jasna značilnost sedanje faze imperializma; posejati svet s številnimi vojaškimi oporišči v oporo izzivalne in vojnohuj-skaške politike imperializma ter njegovih naporov; zajeziti demo-Icratične sile, k\ napredujejo po vsem svetu. Morda pa se v Trstu bolj kot kjer koli široke ljudske množice zavedajo važnosti, ki jo ima njihova borba za preprečitev imperialističnih načrtov. Geslo *Trst ne bo nikoli Singapur» mobilizira vedno širše množice, ki bodo ponesle ta prapor do zmoge. Ugotoviti moramo, da so v okviru. političnih sil Tržaškega ozemlja odtegnjene od vpliva ljudske fronte važne plasti prebivalstva. 8 temi plastmi se spretno igrajo brezvestni politikantje tor jih zavajajo o najbolj strasten nacionalizem, ki gre seveda v korist koloniaHst čne politike. Od liberal-kvalunkvlstov do socialistov vodijo, čeprav pod raznimi Imeni, eno politiko, ki jo zakrivajo z geslom o obrambi Ita-lijanstva, to je politiko zasužnjc-nja našega ozemlja imperializmu, Ko je v Milanu ljudstvo tovpdo parolo zdovolj z fašističnim banditizmom», ko je odločno odgovorilo na fašistične provokacije, so vsi sa-movolitrci in branilci italijanstva Trsta prisegli, da bodo o teh dejanjih ali molčali, ali pa jih bodo odkrito kritizirali. Zanje smo mi iz ljudske fronte prodanoi, ki zanikamo italijanstvo, ki smo z navdušenjem sledili tej vojni in smo z velikim veseljem sprejeli njine rezultate. 2e sami ti dogodki so po-kazali, kaj so branilci italijanstva Trsta, kaj so oni, ki imajo usta vedno polna besed rpatrias, zitali-jdnsko ljudstvo», edimokraoija*, medtem ko v istem času izročajo njihovo domovino skupno s Trstom prekooceanskemu imperializmu. Toda vzgledi naše vsakdannje borbe pisno kažejo, kaj se skriva pod značko socialistične stra,nke Julijske krajine, italijanske akcijske republikanske stranke, da se ustavimo pri tistih, ki sami sebe označujejo kot levičarska gibanja: na žalost imajo od levice le ime, medtem ko v dejanjih ustvarjajo ugodno bazo za melnevre demokrščan-ske stranke in neo/ašisfičnih. pihan/ tipa Uomo Qualunque in italijanskega socialnega gibanja. Tržaško ozemlje, ki je sad mednarodnega kompromisa med velikimi silami, je na žalost še vedno v povojih zaradi namernega oviranja od strami Angloameričanov, ki preprečujejo imenovanje guvernerja. Popolnoma pravilno so zastopniki pigoslovanske zunanje politike pokazali, da pomanjkanje soglasja glede postaviJve guvernerja nastaja izključno edino le zaradi stremljenja imperialistiv, ki skušajo obdržati v Trstu njihove čete za nedoločeno razdobje, da bi si na ta način lahko zagotoviti vojaško oporišče in napravili iz njega leglo za provokacije in špijonažo proti Vzhodni Evropi in še posebej proti Jugoslaviji. Po celi vrsti brezuspešnih poskusov, da bi prišlo do imenovanja guvernerja, so končno to vprašanje rešili na ta način, da so ga prepustili Italiji in Jugoslaviji. Upamo, da bo to dalo jniliko za zbližanje med Jugoslavijo in Italijo in boljše rezultate od onih 19j6. leta v Parizu, ki so propadli zaradi slepe politike De Gasperija, ki smatra za bolj koristno, da tujim imperialistični interesom še posebej na škodo Trsta, namesto da bt se brigal za interese Italije in za pravilne odnose in prijateljstvo z Jugoslavijo. V interesu našega demokratičnega gibanja in vsega našega ljudstva je, da sg reši vprašanje guvernerja na podlagi neposrednega sporazuma med obema državama, ki so pri tem najbolj zainteresirane, Ta sporazum pa bi bilo treba doseči v znamenju boljše bodočnosti, miru in demokracije v svetu. Ta odlašanja, ki jih vse do danes vodi italijanska vlada, kažejo jasno na io, da skuša na vsak način in z vsemi sredstvi podpreti imperialistične načrte, to je, da ostanejo še naprej amglo-ameriške trupe na Tržaškem ozemlju in da tako podpirajo protiljudsko politiko. Tržaško prebivalstvo gleda z velikim zaupanjem in z globoko hvaležnostjo na jugoslovanske narode kot oblikovalce novega tipa demokracije, ki vodi k socializmu. Z zaupanjem in z hvaležnostjo gleda nanje zaradi tega, ker se zaveda, da lahko vedno računa v borb i za demokracijo proti kolonizaciji na pomoč in podporo teh narodov brez kckršr.ega koli in‘eresa. Zgled, ki so ga dah jugoslovanski narodi, predstavlja veliko pobudo brez primere za naše ljudstvo v njegovi vsakdanji borbi. Tržaško ljudstvo gleda v jugoslovanskih narodih starejše brate, ki kažejo pot, katero morajo še prehoditi. Naša ljudska fronta, ki je močna p-av v tesni povezanosti med delavci in kmeti, ki temelji na slovansko- . italijanskem bratstvu, v okviru ki-tere delajo z vso predanostjo prai komunisti za dobrobit ljudstva, je pripravljena preprečiti vsak poskus da bi se spremenil Trst v, kolonijo in da bi se iz njega naprtnAlo sporno vprašanje med Jugoslavijo in Italijo. Prav tako sem tudi prepričan, da bo italijanska komunistična stranka v zvezi z Nennijevimi socialisti in da bo ljudska demokratična fronta zbrala vse svoje sile, da bo zagotovila tesno povezanost Italije Z vzhodnimi evropskimi državami in še posebej z Jugoslavijo v interesu Tržaškega ozemlja, v interesu miru In demokracije v svetu. Imperialistični načrti So zelo nevarni in zahtevajo energičnih in odločnih dejan). Z velikim zaupanjem v ne-razrušljive ljudske sile-, v zmago demokracije in v prepričanju, da pi odstavljamo napreden svet, v katerem narodnostna neodvisnost in d' mokradia vi samo formalnost. Živela italijanska komunistična partija in njen šesti kongres! Živela ljudska demokratična fronta porok za neodvisnost Italije! Živel tov. Togliatti, učitelj (n voditelj italijanskega ljudstva! Živel maršal Tito genialni vodja slavnih jugoslovanskih narodov :n navdihovaleo slovansko-italljanske-ga bratstva! Živel Stalin prvohoritel) za trajni mir in za ljudsko demokracijo! Smrt fašizmu - svoboda narodu' Protest FIBJ v ZOfl zaradi zlatih rezerv BEOGRAD, 5. — Jugoslovanski poslanik v Waahingtonu Kosanovič je izročil zunanjemu mhrstrstvu ZDA protestno noto, v kateri je u-vodoma omenil, da Je Jugoslavija v nairenu, da spravi svoje denarne rezerve pred Hitlerjevimi načrti na varno položila iste pri Federal rezerve banki v New Yorku v prepričanju, da j h bo prejela vrnjene po končani vojn;. Toda vlada ZDA, ki je vrnila denarne rezerve vsem zavezniškim in nevtralnim državam in ki Je celo vrnila zlato Italiji in Avstriji, je stavila pri pogajanjih z Jugoslavijo zahtevo, da ji mora Jugoslavija povrniti za nacionalizirana Industrijska podjetja 42 milijonov io 300 tisoč dolarjev, 300 tisoč za zemljiško lastnmo in 700 tisoč zi drugo ameriško imetje. Ameriška delegacija Je upoštevala v teh zneskih 'tudi Imetje takih lastnikov, so šele po vojn; postali ameriških državljan’, oziroma ki so bili jugoslovanski «Volksdeutscher-ji« in ki nimajo nobene pravice do povračila škode. Kasneje so ZDA znižale svoje zahteve na 20 milijonov dolarjev, Jugoslavija pa Je po preračunu in stat‘st!ki ameriškega trgovinskega ministrstva, objavljeni leta 1942, ponudila ZDA 5 milijonov dolarjev, kar pa so te odklonile. 0 imenovanju guvernerja De Gasperijeva vlada je do sedaj zadevo zavlačevala ln zadnji hip predložila Ime tret.epa kandidata RIM, 5. — Danes sta imela jugoslovanski poslanik v Rimu Iveko-vič in podtajnik zunanjega ministrstva Franzoni tretji razgovor glede imenovanja tržaškega guvernerja. Franzoni je sporočil ime tietjega kandidata italijanske vlade. Kakor je znano, poteče danes rok, kj ga je določil Varnostni svet Italijanska vlada je namreč odklonila tri kandidate, ki jih je predlagala jugoslovanska vlada. S svoje strani pa je predlagala dva Švicarja. Varnostni svet je ž« 10. oktobra sprejel prošnjo francoske delegacije, naj bi povabili jugoslovansko in italijansko vlado, da sporazumno imenujeta kandidata. Toda an-gloameriški blok je zadevo zavlačeval ln zahteval, da predlog odobrijo tudi nestalni člani Varnostnega sveta, ki so po večini vazali ZDA, tako da se j« zadeva zavlekla do 19. decembra. Jugoslovanska vlada je takoj, ko Je prejela obvestilo, dala navodila svojemu poslaniku v Rimu za pogajanja. Italijansko zunanje ministrstvo pa je zadevo zavlačevalo, tako da je jugoslovanski poslanik lahko imel prvi razgovor v Rimu šele 26. decembra in takrat je predložil imena kandidatov. Italijanska vlada Je zadevo zavlačevala in 31. decembra sporočila, da od- • klanja jugoslovanske kandidate ter predložila imena dveh Švicarjev. Ce ne pride zadnji hip do spora* zuma, bodo Jutri anglo-ameriškl predstavniki lahko rekli, da za se-daj ni mogoče imenovati guvernerja, ker se Italija ip Jugoslavija nista sporazumeli In zato nosita odgovornost poleg angloameriške-ga bloka tudi Sforza in De Ga-»pert. Nihče nima pravice sramotiti in obsojati partizanov, njihove junaške borbe in njihovih slavnih uniform! Trst ne bo nikoli kolonija imperialistov! PRIMORSKI DNEVNIu' 6. januarja 194S* Govor tov. Vojmirja (Nadaljevanje s 1. strani) n ost, kot pripadniki vojnih formacij zavezniškega bloka. Ni j» bolj nesramne in naravnost zločinske politike, kot Je politika fojb, ko razni partizanski borci odgovarjajo pred sodiščem zato, ker so v borbi uničevali pripadnike fašističnih oboroženih formacij in razne fašistične špljone in agente gestd-pa. Obsoja se jih na leta in ieta zapora, medtem pa ko razne fašistične bombaše na mirno prebivalstvo, ki so bili zaloteni pri dejanju, obeojajo na smešno nizks kazni in celo na sedem dni zapora in s tem se Jim daje potuha za nova zlo-č nska dejanja. Brez števila M bilo primerov, če bi hoteli naštevati vse, kateri dokazujejo odkrite fašistične metoda vladanja te tako zvane <-zapadne demokracije*, dolarske d ktaturf. Govoril Je nato o granitni enotnosti primorskih Slovencev med slavno narodno-osvobodilno borbo in pozneje vse do danes ter dejal: Prav v tej situaciji, ko je slovenski narod, združen v borbi za do-o-go svojih pravic in ko sa govori r> prihodu guvernerja in o reorga-n zaciji javne uprave, so se prikazali iz svojih brlogov prodane!, ki b; ep radi s pomočjo dolarjev in č-rinov postavili za slovenske zastopnike na tem ozemlju. Radi bi vprašal; to gospodo, katera se danes šopiri kot zastopnica demokratičnih Slovencev, ali ima pravico sploh govoriti o slovenstvu. Radi bi vprašali to gospodo, kje je bila včeraj, ko se Je slov;nski narod v Slovenskem Primorju boril po goz dovih in pretakal dragoceno kri, ko »o naši kraški kmetje, ko so Vipavci, Brkini in Istrani dali vse, kar so imeli, da bi podprli na-rodno-osvcbodllno borbo. Kje so bili tokrat, ko ja eden za drugim padlo pieko 42.000 mladih ljudi za osvo-liod'tev slovenskiga naroda v tem skrajnem kotu naše domovin* ? Jasno! Odgovora ne bomo dobili nikdar, k*r prav dobro poznamo te ljud'., kateri so se danes j.rcd«li skozi in skozi tujemu imperlal z-rnu in postali odkrita agentura an-glo-amerišksga Imperialzma, proti demokratičnim silam slovenskega r.aroda, ki se danes tako krčevito tori za svoj* pravic«. Pred nekaj dnevi smo pa čuli kdo bi rad nas iskrene borce za osnovne demokratične pravice in narodne pravice slovenskega naroda učil o demokraciji in o demokratičnih svoboščinah. Culi smo o nekem zakotnem pravdaču dr. VVselu in o nekem dr. Agnelettu. Kje sta bila ta dva človeka, katera bi s« rada proglasila za zastopnika slovenskega naroda za časa narodnoosvobodilne borbe? Kdo pozna tega dr. Vesela? Kdo ga je ža kdaj sl'šal, da sploh zna slovenski govoriti!? Toda mi verno, da sta ta dva prodanca in agenta anglo-ame-r šksga Imperializma in najogab-nejša izdajalca naših narodn:h koristi, simo lutki nekoga drugega, ki se lokavo skriva za njunima hrbtoma. Mi vemo, da stoji za njima prosluli dr. Ivan Marija Cok, katerega naši slovenski begunci iz Slovenskega Primorja, ki so morali za časa fašizma bežati y Jugoslavijo, predobro poznajo. To je tista pri slovenskem narodu Slovenskega Primorja dskred;tirana oeo-ba, katero so naši ljudje imeli priliko »poznati do kosti prav ob procesu proti skupini vohunov, Borisu Furlanu in ljudem njegovega kova, k! Je bil lani sojen v Ljubljani. Prav njega Je slovensko ljudsko sodišče razkrinkalo pred vsem slovenskim narodom in pred vso javnostjo kot ag.-nta ameriškega imperializma na tržaških tleh, pova-zanega z narodnimi izdajalci vseh vrat, in kot hlapca kapitalizma in zagriaenih nasprotnikov interesov našega delovnega naroda. S temi l.udmi, ki se danes družijo z vsemi \ntami narodnih izdajalcev, začenši od belogardistov do pobeglih ustašev in četnikov, ki so rezali v meso naše ljudstvo, bo znal naš narod temeljito obračunati, kot Je znal za časa narodno-osvobod lne borb« obračunati s Je hujšimi sovražniki: naci-fašistl in njihovimi hlapci, narodnimi Izdajalci. Tl ljudje imajo danes tako ogabno vest, da si upajo govoriti celo o nekaktm slovenskem sindikatu. Tržaški delavci, Slovenci in Italijani, združeni v skupni borbi že za čajea ilegalnega dela, imajo prav zadosti Izkušenj ln žrtev v borbi preti agentom reakc je in ttnglo-ameriškega imperializma. Ne bi bilo treba, da nas tudi gospoda on. Agneletto in dr. Vesel kot Čokovi senci učita, da moramo braniti z v«mi silami enotnost delavskega razreda na Tržaškem ozemlju. V dolgih dveh letih borb in naporov delovnega ljudstva je bil delavski mzred v nevarnosti pred razbijači svojih vrst In ž* to nam je dokaz, da sta agsnta tržaške Delavske zbornice. Delovno ljudstvo predobro ve ln predobro pozna a-genfe imperializma, razbijač« delavske enotnosti In ve, da ni niti enega zdravega delavca, ki bi se pustil prevariti od teh lutk, ki sl prisvajajo tako poslanstvo, medtem ko so v resnici le prodanci domačega ln tujega Imperializma In finančnih mogotcev. Ti gospodje m v svojih govorih še prav posebno zaletavajo proti komunizmu. Toda to Je že stara pesem. Vsi že dobro vemo, kaj ae »pri va za an-t komunizmom, kaj »e skriva pod krinko in borbe proti OF. S t'ml frazami bi radi gospod dr. Agneletto, gospod dr. Cok in kompa-rija prevarali slovensko ljudstvo. Za temi frazami ae skriva njihova borba, borba agentov dolarske politike proti ljudskim množicam In proti političnim in socialnim pridobitvam našega naroda v narod-v.tvoavobod lni borbi. Danes rohnijo proti Jugoelavlji in proti »ve. ♦im ljudskim pridobitvam Jugoslovanskih narodov, kateri tako slavno premagujejo tisoč naporov in gmdljo in obnavljajo svojo državo. Kdor Je proti tej skupni domovini vseh južnoslovensklh narodov je prav gotovo agent in sovražnik n»a in sedanje Jugoslavije. Da epoenamo to lw1*}alsko početje nem zadostuje dejstvo, da je usta-nov'tev tako zvane demokratske zvezo pozdravil ves tržaški fašistični tlak. Morda pa ima ta gospoda z* vsak primer že pripravljene potne list« za svojo pot v Argentino. TRŽAŠKI DNEVNIK SKUPŠČINA POMORŠČAKOV Zahteva po vrnitvi naših ladij Lastniki ladjedelnic naj izplačajo nagrade brezposelnim pomorščakom Vprašanje trgovinske mornarice je eno najvažnejših vprašanj, ki ie dolgo čaka reSitve. S tem vprašanju a je v zvezi tudi brezposelnost 7000 pomorščakov, izmed katerih *lve mnogi v zelo bednih razmerah Čeprav na ta vprašanja zahtevajo nujno rešitev, ni bilo doslej še prav nič storjenega, da bi se tržaška trgovinska mornarica obnovila. Leta 1918. so kljub vojnim izgubam Imele tržaške pa ropi ovne druS-be skupno 275 ladij z nad 800.000 tonam;, kar je bilo tedaj več kot polovico tono že vse italijanske trgovinske mornarice. Tržiška luka je bila oekdaj središče trgovine za Srfdnjo Evropo in je tekmovala z najboij važnimi lukami v Sredozemlju. Po vseh morjih so vozile tržaške ladje in Trst je imel od tega vel.ke dohodke. Tržaške pa-roplovne družbe, ladjedelnice ln nj'hovo specializirano delavstvo so bili med najboljšimi na svetu. Toda faš zem je s svojimi napadalnimi oačrti vse to uničil. Leta 1936. je namreč z znanim zakonskim odlokom 2081 -zvedel industrijsko in finančno koncentracijo, tako da je dejansko vse trSaško pomorstvo tn ladjedelništvo prešlo v roke tujih kapitalistov, katerih interes. so v navskrižju s tržaškem gospodarstvom. Tedaj so bile ustanovljene iz vseh paropiovnih družb samo št’ri: «Lloy3» v Trstu. «Italis». s katero se Je spojil tudd «Cosuiich» v Genovi, «Adr:stica» v Benetkah in «Tirrenia» v Neaplju. Tedaj je začeio propadati tržaško pomorstvo in ladj edeimška industrija. Ladje, k; so jih zgradili Speoislizl-rani tfzaški delavci, so prešle v tujo last. Fašistična vojna je potrdila Camene te koncentracije in ko se je končala. Je bil Trst skoraj ob vso svojo trgovinsko ir.ornarico. Skoraj vse l3dje, ki so jih vključili v tako imenovano «naconalno» mornarico, so na dnu morja. Ostalo Jih je nekaj nad sto tisoč ton, toda še te so vpisaae v drugh pristaniških in sploh ne prihajajo v Trst. Tako so tržaško luko popolnoma oropali ladij. Sedaj skušajo dokazati, da tudi L!oyd ni tržiška družba ter ga hočejo odvzet; Trstu, sklicujoč se na fašistični manever iz leta 1936. Vse ta Je seveda v nasprotju z najosnovnejšimi načeli prav.ee. Duh in črka mirovne pogodbe, s katero je bilo ustanovljena Tržjtško ozemlje, ne dopušča, da b: se škoda fašistične uprave še naprej nadaljevala v škodo Trsta in da b: Trstu edvzeii poslednjo ladjo. O vsem tem so razpravljali brezposelni pomorščaki, ki so se zbrali v nedeljo na skupščini v K nu ob morju. Pomorščaki so:ev diskusiji tudi vprašali, zakaj nočejo paro plovne družbe dvign-tl cn.h ladij, k: so potopljene x Tržaškem zalivu. Ker so bili doslej vsi proUsti zaman, ga pomorščaki sklenili, da bodo začeli z agitacijo, da se vprašanje ladij in vprašanje njihove Razprava o nremoon končana Včeraj zjutraj sta odvetnika Pcll-luoc, In Nardi s svojim go/orom končala delo obrambe. Oba odvetnika sta predlagala sodišču, naj obtožena Ciclltira in Solszzja popolnoma oprosti. Takoj za tema govoroma ob enajstih zjutraj se je sodišče umaknilo na posvetovanje, da izreče sodbo. Ob šestih zvečer je predsednik okrožnega sod šča dr. Nakich izrekel tole sodbo. Paceja, Solazzja, Pettarina Irk Maurlella je sodišč« spoznalo, da so kriv) korupcije in ponarejanja uradnih »piskov. Muasa Je sod šče »pejsnalo sa-mo za krivega podkupovanja. Vsem tem Je sodišče istočasno priznalo olajševalne okoliščine. Zato so bil! obrcjeni Pace na 2 leti tn 2 meseca j«6s in na 4.400 lir gKbe; Solazzi na 1 Uto, 11 mesecev ji 3 dni Ječe ter na 4.400 lir globe; Pettarin na 1 leto, 3 mesece in 12 dni ječe ter na 2.900 l'r globe; Musso pogojno na 7 mesecev Ječ?; Mauriello prav tako pogojno na 1 leto, 1 m^sec In 14 dni Ječe. Zaradi pomanjkanja dokaaov so bili oproščeni Zani, Ci-cl tira, Andreini, Sivitz in 3’lvani. zaposlitve aimprej reši. V ta nar iren so tud: izglasovali resolucijo Varnostnemu svetu OZN, v kateri zahtevajo od tega sveta in od vo-jaškh uprav, ki začasno upravljajo Tržaško ozemlje, naslednje: Naj intervenirajo, da se vm*jo Trstu yse ladje, ki so bile last tržaških družb, vštevš; «Cosulich», in ki ni;o bile uničene v vojni. Nadalje zahtevajo, da se Trstu dodeli večje število ladij vrste «Libcrty» ta «V!ctory» pod ugodnimi pogoji in z dolgoročnimi krediti. Tržaški Licjjd naj bi postal javna družba na Tržaškem ozemlju. Da se vsaj malo ieboljša težki gospodarski položaj sedmih t »očev brezposeln h pomorščakov, naj se takoj vrneta Trstu motorni ladji »Vulcana* in »Saturnia*. Kcnčno izražajo pomorščaki zaupanje, da bodo odgovorni mednarodni krogi e naj večjim razumevanjem preučili omenjene zahteve in začeli z uspešno akcijo, da beda tržaški pomorščaki ln vsi oni, ki žive od pomorskega prevoza, končno imeli možnost, da si na ladjah zaslužijo kruh. Nat* so pomorščaki razpravljali o posebni nagradi za brezposelne. Lastniki paropiovnih družb so se namreč pomočili z zvezo pomorščakov, da bodo dijali brezposelnim po 300 i'r podpore na dan, toda se tega sporazuma niso držali, češ da 10 mislili, da je število brezposelnih manjše. Skupščina je sklenila, da poide pet diiegatov k tržaškim brcdolastn.kom ter da bodo zahte- vali, da se ieplača omenjena nagrada Končno so razpravljali tudi o Sindikalni enotnosti, ki je glavni pogoj, da bodo vsi delavci dosegli svoje pravice in boljše življenje. Skupščini, katero so sklicali Enotni sindikati, je prisostvovalo tudi večje število članov italijanske federacije pomorščakov, ki tu v Trstu pripadajo Delavski zbornici T' pomorščak, so se strinjali z , in da je aretirala bivšega predsednika tega krožka Marija De Bonija ter se tri člane. Včerajšnje policijsko poročilo navaja aretacijo še štirih članov te šovinistične organizacije in sicer; Fajdiga Tazio, znan tudi pod imenom Tasio, 21 let star, stanujoč v ulici Veruda 11. Policija ga je aretirala v petek 2. t. m. Drugi je l&letni Venier Angelo, doma iz Rovinja, ki so ga tudi aretirali v petek na trgu Stare mitnice. Tretji je 19-letni Franco Decio iz ulice Padovan 5, ki so ga aretirali v nedeljo na domu in kot zadnji je 201etni Andrej Castro, stanujoč v ul. F. Severo 57. ki so ga takisto v nedeljo aretirali na njegovem domu. Tako je sedaj že osem članov tega fašističnega gnezda v zaporu Prav gotovo je Special Branch na*-šel pri preiskavi v krožku zelo mnogo obtežilnega materiala, če se je odločil za ta korak. Upamo, da se bo Special Branch kaj kmalu odločil in objavil potom tiska več podrobnosti o poteku te preiskave, ki zanima široke plasti ljudstva. tržaškega Lanski promet s hišami v Trstu V preteklem letu so bile kupčije s stavbami in zemljišči v znaku tržaške gospodarske kr£e. V prvem trcirese'ju je bilo prcaanih 91 hiš v skupnem znesku 8i 028.060 lir. Vknjiženih je bilo za' 2,355.066.000 lir hipotek, in sicer 1,080.490.000 lir posojil Je bilo razdeljenih tržaški industriji in lastnikom .mestnih stavb, dočtm 1,274.576.000 lir posojil pa so dobile industrije in lastniki hiš iz okolice in pokrajine. Od tr- žaške industrije, ki je bila deležna kreditov, nakazanih od italijanske vlade po posredovanju Vojaške u-prave v Trstu, so bile ladjedelnice, predilnica, tovarna testenin in druge. Vsa ta posojila so izvršili domači zavodi ln zasebni kapitalisti po obrestni meri 3% za Industrijo in 5% do 7% za. privatna posojila. S porastom poKtlčne nestalnosti in negotovosti v nndaljnih mesecih je začelo padati zanimanje za hišino lastnino. Toda kljub temu je bCo v juliju in avgustu prodanih 151 raznih hiš, vil in zemljišč za 83,621.509 lir. ZarBdi nastopivše bančne zapore pa je število n"kazalnih posojil zelo padlo. Bilo je vknjiZenih samo 47 hipotek v zns-sku 173.046.700 Ur. Kljub stalnemu nareščanju ponudb, ki so daleč presegla povpraševanje, je bilo v septembru in oktobru prodanih 149 stavb v znesku 106.561.785 lir. Značilno je, da je bilo 114 poslop.J prodanih v predmestjih v znesku 62.987.885 lir in 35 hiš v mestu za 43.573.900 lir. V mesecu novembru in dece»r.bru je bilo sklenjenih le 52 kupnih pogodb, kajti ponudbe so biCe zelo velike, a kupcev malo. Je več vzrokov za to. Prvič pomanjkanje gotovine in f'...ančne težave pridobitnih krogov zaradi kreditne zapore, potem neurejne politične razmere, splošni oegotovost zaradi zunanje političnih dogodkov, pomanjkanje zaujanja v gospodarsko bodočno&t Trsta nerentabilnost znradi nzkih najemnin, stacovnjska zaščita ter žuganja in ustrahovanja nestrpnih italijanskih iredentistov. Iz teh razlogov so cene hišam padle za 20% do 30 % nasproti cenam pred enim letom. KOLEDAR Spominski dnevi: 19^5 je patrulja beneškega bataljona minirala železniško progo med Krstenloo in Kanalom. 1732 so je rodil v Svinjam v Slavoniji slavonski pisatelj Matija Anton Reljkovič. Kadar prosinec odpira deinfke, žetve poletne ne bo velike. E&OTNI SINDIKATI Enotni sindikat nameščencev kina in gledališča. V petek 9. t. m. bo v dvorani v ul. Inibriani 5 ob 10.30 ustanovna skupščina Zwzle nameščencev ES kina in gledališča. Lesna stroka. Upravni odbor imenovane stroke bo imel sejo 7. t. m. ob 18.30 v ul. Zonta 2. Upravni odbor kemikov bo imel sejo v četrtek ob 20. uri na sedežu v ul. Zonta 2. Hišniki. V sredo 7. t. m. ob 18. uri bo imel sejo upravni odbor. PSOSVSiNA CSUSTVA Prosvetno društvo tVojka Smucv obvešča, da bodo danes popoldne ob 16. uri gostovali lonjeraki pionkji z dvodejanko «Skratje» in s pevskim zborom. Prireditev bo v dvorani v ul. Vlcolo Ospedale Milita-re št. 23. V kulturnem krožku Tomažič bo danes popoldne ob 15. uri pionirska prireditev. Vsi malčki in njihovi starši so vabljeni. Prosvetno društvo tS. Jenko» priredi nocoj ob 20.30 v svojih društvenih prostorih plesno zabavi Vabljeni vsi. r Pevski zbor v Nabrelini. Po odmoru, ki smo ga imeli za božične praznike, se pričnejo spet vaje v sredo 7. t. m. točno ob 20.30 v kinodvorani. IZLETI Razprava proti Cecchelinu se mirno nadaljuj, le odvetnik Poliuccl se zelo poti Tudi včeraj -ie sodna dvorana, kjer se vrii razprava proti Cecchelinu, pr.vab la yeliko število občinstva, tako da je popoldne mnogo radovednežev zaman skušalo priti v dvoraas. Razprava sama se j« začela & pričanjem žen pokojnikov. Prva priča je b la vdova Bigaz-zi. Povedala je, da, to aretirali maja meseca 1945, tudi njenega moža, ki je bil jetniški paznik v *e?u t-skih zaporih. Ko se je naslednjega dne po aretaciji oglasila v jetniš-nici, da bi zvedela kaj o svojem možu, Je tam srečala nekega 'xjli-ctjskega agenta Polita, ki ga je pred časom obsodilo tukajšnje porotno sodišče. Ta Ji je dejal, da bo pač njen mož moral delati pokoro za to, kar je naredil. Zaradi tega m'sli, da je njenega moža ovad i prav ta agent. Ker je že precej na široko pravila o tem, kako so mučili njenega moža Jo je predsednik sodišča dr. Minesso vprašal, ali pezna obtoženca Kumarja. Priča Je zanikala Tej priči je sledila gorpa Mari, žena pokojnes-a poveljnika jetni-ških pacn koy v Coroneu. Na koncu svojega pripovedovanja je ta ženska nekaka patetično začela ki ca^ tl, da pokojni zahtevajo pravico. Cecchelin pa je pri tem vstal, si zapel suknjič ln pristavil, du Je poznal tega Marija kot poštenjako-viča. Priča Plccin n, ki so Ji aretirali moža, je povedala, da je nekoč v vojašnici pri Sv. Justu vdela Cec-cheltna. Pavei Giustol si, čevljar re-pubiikinskega faiija in pozneje čl*n črnh brigad, je b:l prav tako aretiran. V Ječi Je bil skupaj z Avguštinom Cafigno, ki ga (e sodišče pred kratkim sodilo, ker je bil osumljen, da Je ubij tov. Hlačo. Tudi ta priča je videia v jeauit-skih zapor.h Cecchelina. Dvomi pa. da bi on ‘me: za to kako uradno pooblastilo. Nasprctno pa govori Missadin Anton, ki so ga prav tako aretirali, ker Je bil osumljen fašizma. Ta sumi, da Js Cecchelin, ki naj bi zelo pogosto prihajal v zapore, imel kako besedo pri vseh teh aretacijah. Guiducci Vla-d.mV, ravnatelj «Filodrairimatica» Je povedal, da mu Je Cecchelin iz- posloval pogovor * njegovim aretiranim nečakom. Sledile so nato še nekatere brezpomembne pr.če. Razpravo ja poživela Chebat Marija c svojim pripovedovanjem. Med tem ko Je ona trdila, da ji je Cecchel!n prinesel nek listek iz za porov, ki ga ji je poslal njen mož. je Cecchelin to zanikal. Pri tem se je oglasil državni tož lec. Njega pa je prekiml odvetn k Annoscia. To je potrpežljivega predsednika tokrat tako razkačilo, da Je naravnost nahrulil edvetnika in mu zagrozil, da ga bo dal vreči iz dvorane. Jutranjo razpravo je zakini-čil « svo;im pripovedovanjem Gui-duccijev nečak Daniio Bartoli in potrdil, da sta se D’Artena 'n Cecchelin končno le spravila, ko sta se zadnjič videla. Pcpoldne je gsvorila priča Greni Gu do, ki Je zanikal, da bi D’Arte-na bil fašist, izjavil pa je, da je Cecchelinu samo zaradi cenzure b,-lo on«r.očcno večmesečno odrsko delovanje, n-kakor pa ne to, da bi bil Izpostavljen pesebnim ukrepom. Potrdil Je obenem še enkrat, da je obtoženec od njega zahteval 45 tisoč lir kot odškodnino za razpia-vo v M,lanu. Obtoženec Je nato takoj zaprosil za besedo in metil, da so ga tedaj med pravdo obto-lili še nekaterih besed, ki jih je on izrekel proti pokojnemu dučeju. Mender Ivan Je pripovedoval, kako je i Oren Jevcm imenu šel k obtožencu, da bi se pomenila glede cdškodnine. Odvetnik Poiluccl, ki brani uga obtsženca, se je popoldne še malo spotu z Grenijem, ker ta ni razumel stavljenih vprašanj, poleg te^a pa je moral ce’o zaprositi odvetnika Anntsclo, naj mu ne vpada v besede. Pri teh konf. fctih m j« odvetnik tako sps-til, da j« na.brže porabil *ucat robcev, da si Je lahko obrisal potni obraz. Razprava, ki dosedaj resnici na ljubo mimo poteka, Je b'la po zaslišanju po-č odgsdena na Jutri zjutraj. Zan mivo Je, da zaenkrat še ni onega šovinističnega ozračja, ki smo ga b‘li do sedaj navajeni. Do sedaj je o tem namignilo običajno šovinistično časopisje, ki se z? svoje nizkotne ln klevetnlške namene poslužuje takih ljudi kot so obtoženci. „ Županova Micka" v Ricmaajih Prosvetno društvo je v svojem dela v nnlnero razmahu FIZKUL TURA Zadovoljila sta se z eno točko... Sked0n|*Magdalena lil - Dreher in Piran napredujeta, medlem ko je morala Sv. Ana odstopiti ■ prej&njejgra mesta - Danes bodo igrali nekatere tekme okrožnega prvenstva In tudi T. skupine Izid srečanj za prvenstvo TriaS- ‘ “ ede kega ozemlja: Skedenj - Magdalena 1:1; Tovarna strojev - Rojan 1:1; Dreher - Kofitalunga 2:1; Pristani-š'n!ki - Montebello 3:1; Milje - Sv Ana 2.1; Ponzlma - Nabrelna 3:2; Aurora - Umag 0:0; ižola - Piran 0:0. Okrožno nogometno prvenstvo: Greta - Primorje P. K. 2:0; Prole-ter - Kolonja 4:2; Arzenal - INAML 2:0; Aqula - Sv. M-ir k o 6:2; Tiskarji - Skorklja 3:0; Sv. Vid -OMMSA 2:2. Prvenstvo I. skupine: Elektra -Primorje P. K. B 3:1; Rlnaldi - Arzenal B 2:0; Rel vo Kczmann -Opčin* 3:1. Istrsko nogometno zn unstvo: Aurori B - Ni*v|g>-ad oeoH-grana; Brtonlgla - Part.zao 2:1; Ollmoija -Florentia 1:0; Ižola B • Rdeča zvezda 1:0; Petrovija - Z dač ta 1:0; Medusa - Umag B 1:0. Košarka Prvenstvo Triaskegn ozemlja -noSke ekipe: Toma?, č - Tovarna strojev 67:36; Sv. Alojz - Arzenal 47:34; Skedenj - Skoljet 23:22; Mola • Col 1LVA neodigrana. Prvenstvo TnaSkega ozemlja -Zenske ekipe: DSZ ES - Barkovlje 10;6; Kola - Tomažič neodigrana. Okrožno prvenstvo • moSke ekipe: Barkovlje - Rinaldi 51:9; Sv. Alojz B - Skoljet B 36:9; ECA -Gret« neodigrana. Okdoino prvenstvo - zenske ekipe: Skorklja - Rlnaldi B 18:0; Plen - Vesna 12:9; Magdalena -TomaKč B 35:9. Faidutti je zmagal. Itembi »b je moral zadovoljiti z drugim mestom V nedeljo so se zopet zbrali lahkoatlet;, da pomerijo med seboj svoje moči. Ob 10.30 je bil start »teka okoli Sv. Ivana* ln Pa'dutti. Bembl, Sedmak in ostali so se vrgli v borbo zi prvo mesto, katero pa sl je po neverjetnem finišu priboril Faidutti (Col IliVA) v času 10’ 45" 7/10. Njemu so sledili Se Bembl (Col Ilva), 3. Sedmak (Vesna), 4. Cantori (Col Ilva), 6. De Ga-sperl a raznih narod-ov. 20.30. Chopinove skladbe. 20.45. Slovenska književnost. 21.00. Opera, Gounod: «Ro-mieo in Jul ja», I. odmor: Ali že veste?. 23.15. Napoved časa in poročila. 23.30. Citanje sporeda. 23.35. Polnočna glasba. 2400. eZkljiuček. GLEDALIŠČE VERDI Danes ajutraj se začne prodaja j vstopnic za 4. predstavo «Nabucca»H ki bo za abonente reda B jutri zvečer ob 20.30. Tretja predstava «Madame But terfly», ki bi morala biti za abonente reda A v soboto 10. t. m., bo v četrtek 8. t. m. k (no KINO OB MORJU. 14.30: »Glin; ka», sovjetski glasbeni film, ki so ga prikazovali tudi na festivalu v Benetkah. FILODRAMMATICO. 14.00: »Zadnji rdečekožec*, G. Foeter in E. Drcssy. ITALIA. 14.00: «Včliki valček», I* Rainer, Fernand Gradet. ALABARDA. 14.00: »Ranjene duše*, D. Mac Guyre, M. Guy. FENICE. 15.00: »Steklflni ključ*, i Alan Ladd, V. Lake. GARIBALDI. 14.00: »Lepa pusto* ( lovka*. NOVO CINE. 14.00: »Gospodoval- 1 ci» John Wayn£, H. Parrlsh. IDEALE. 14.00: «Lady Hamilton*« j ' Vivlen Laig!!( 6 fu. J »‘o n Joi :*Ji hje Potrti Javljamo vs^m sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v 85 litu sta rosti preminul naš ljubljeni oč«, stari oče, tast in praded ALOJZ DOLENC posestnik in gostiln.čar. Pogreb dragega pokojnik« bo «. t. m. ob 16. uri na Proseku. Prosek 4. 1. 1948. ŽALUJOČI OTROCI In ostalo sorodstvo.