KA^OIalSK	lalST.
. —*-i-___-——
„ Jeaiss-« isfc»j» nak petek a* eeli poli, in volji popoitiie eelo leto 4 gld. 60 kr., ss pol leto 2 gl. 40 kr.,ssietert leta 1 gl. 90 kr. f thksraioi *pfejenan» n eelo leto 4 gl., » pol lete 2 gl., » čertert leto 1 gL »ko sadene na to dan prasnik, iside ..Doniea" daa popi«*
XXXIX.
V Ljubljani, 1. prosenca 1886.
Ust
Inituamktol
> •
Bog daj srečno noro loto! — S tem vošilom nastopimo zopet noro leto. Vodila, prerijo, so dober kup in nam ne koristijo r sliko. — Vendar to ni čisto teko. Odkritoserčno rotila imajo sama na sebi. že nekaj vrednosti — kot dokazi ljubezni in dobrovojjnosti do tistega, koarar Tožimo. Ookritoserčna vodila naa po svoji last-. niji priganjajo k temu, da jih tudi spolnorati pripomorejo, kolikor moremo. Eno vsakdo lahko atori: da naaureč moli k Bogu za spolnovaaje vošil. zato blagši voŠIld navadno k vodilom pristavljajo, da hočejo moliti, Boga praaiti, naj bi to in to vodilo apolnil. Ne veste, kaj vae bi »Danica" rada atorila svojim čitateljem in prijst«ljsm, ko bi sesut imela v roki tiste polovnjake ia vatle, a ktorimi ae odmerjajo dobrote m prijateljstvo!
Kaj pe naj vodimo za novo leto svojim čitateljem: zdravje io življenje do 105 Išt, — srečo, da bi veliko torno zadali — veselja brez mčre. Vse to Vam bodi, kolikor jo v.dnini blagor!
Ali nam jo pa kdo porok, da je zarea in gotovo rktfor vae to. vživa? Sv. vera naa drugač uči naj ia bo, kakor Bog di, »Danica* hoče avojo epolpiti. in svojim čitateljem za novo leto eektere vozila, ki so gotovo prav dobre, dala Vam lpetere zlato ključavnico k aroči. Ktere ao ta HjnSavako, ki derže do pravo arečo!
Perva ključavnica je prav za prav močen p&h, a ktevka moraš — ne odpreti, ampak zapahniti vrata svojega Sarca, da na bo mogel grah v tvoje serce. Ta zlati ,pah je strah Božji, strah prnd grehom. Io roka, ki ta išk potisne pred tvojo serce, da bo zaklenjeno prod friabm, naj ao besede iz uat av. Duha: »Kaj pomaga človeka, ako ai pridobi celi avšt, na avoji daši pe škodo terpfl
Škodo terpati na duši, to je, hudo grešiti v prihod-ajam lete: tega aaa Bog ob vari! Pred grehom mora serce biti zaklenjeno. Toraj aa velikrat spomni besed: »Kaj pomaga človeka svet in njegova sreča, če je pa deša ranjena, oškodvaaa, nesrečna!*
Droga zlata klječavaiea je gorečo delo za pravo arečo, io k temu naa bedijo besede večno Resnice; »Išite naj poprej Božjega kraljeatva in njegove pravice!" To je: Bodite dobri, vdani, pokorni otroci BMtere av. Cerkve in akerbno spolnujte, kar Vaa uči, kar ona velčva in zapoveduje, ker vae to ao
C
»ta in steze v kraljestvo Bolje. Bog ae daj, da hi Kdo hotel sam premoder biti, sam ai izbirati pota, po kterih bi hodil, in način, kako bi hodil; — prezirati pa avojo dobro mater, sv. Cerkev, on je že a pota ia ne bo prišel v kraljestvo Božje. Kdor Cerkve ne po-aluša, je zavergel zlato ključavnico, s ktero pomočjo ao nebesa odpirajo.
Tretja zlata ključavnica je zaupanje v pomoč Božjo, kajti iz Božjih usti izhaja zaterdilo: »Ako Gospod ne bo hiše zidal, zaatonj ae zidajo trudijo zidavci." Kakšno hišo pa nam je zidati? Gotovo hišo sreče. Pa ne take hide sreče, ki aa podira, ki razpada, ki mine, če bi bila tudi iz kamna. Vidil sem pred več leti hišo angleškega konzula v Carigradu, ki je bila taka, kakor bi bila iz aamega rešenega kamna izdolbena, in zdelo se jo nemogoče, da hi jo kdaj kaka moč razdjala. Pa lejte: malo pozneje sem bral, da je bil tisti oddelek mesta pogorel in tudi angleški skalnati konzulat ae jo bil kakor razlil in raztopil od atrašne vročine neprizanoaQivoga ognja. Mi pe vodimo Čiteteljom hišo stanovitno arače; moraaro torej v letu 1886 zidati tako hišo arečo, ki jo ne ogsiu, ae voda ia ne potres ne moro razdjati, namreč hišo večne sreče. In tacega poalopja še nobeden ni aam .iz svoje moči doveršil — tudi nekdanjim Babiloncem sa je bila razdjala tiste grozna razvlaka „b*belaka," ki ae jo hotli sami iz svoje lastne moči — brez Boga — pozidati.
Vrata do te pomoči Bo$e pe ai odklonimo o če-terto zlato ključavnico, ki ae ji pravi molitev. 8aj pisano je: »Prosite, in so vam bo dalo!" Vošhao tedaj ta zlati ključ za novo loto vsim — todi tistih ki »Danice" ne bero, pa bi bilo dobro, da bi tadi oei to nauke ai zapomnili in začeli moliti. „Qsuiis spiritas laadet Dominum" vsak dober duh naj moli, hvali, povišajo, proai Gospoda. Ce koga hiša še tako tardno stoji, razpadla bo, ako se ne podpira s molitvijo. Gospod zapoveduje: „Vedno molite," to je, molite večkrat zredoma na dan — zjutraj, opoldan, zvečšr — vsak daa v teden, domi, v cerkvi, tudi na poti (zlaati kadar te zvon k temu vabi, zakaj pa ne?). Me zaverzi toga zlatega ključa, z njim si vse odpreš, — brez njega ao ti veči in boljši dobrote zaperte, ali pa v kratkem zaperte
Samo še eno zlato ključavnico naj smesM) ročiti in voditi za novo leto. To je zvoato češe , Marije Device, ktera ae v litanijah imenuje „Vrat
nebeške.« Sv. Bernard prati, »kakor vsak oklep kraljeve milosti pride akoz kraljeve vrata do ajegovih podložnih, tako aobena miloet iz nebčs, no pride ktera bi ne šla ekoz Marijine roke.* Zato z „očenašem" vedno sklepamo »češena-mar^jo* in dobri verniki Marijo o vsaki priliki na pomoč kličejo. Pri mnogih je to že navada skoz celo leto. Častitljiva Marija Klotilda, Sardinska kraljica, se jo v začetku vsacega leta prav posebno zročila t varstvo in hrambo Marije in opravljala je vsih 365 dni opravilo k Mariji Devici, ki se imenuje .marijanske lote.* To je, veak dan ie kaj brala is življenja svetih Marčnih služabnikov, kaj Materi Božji na čast molila.
Ta velika služabnica Božja se ima prišteti med svetnice. Umerla je po silo svetem življenji v začetku tekočega stoletja (L 1802.) Priča in goreč spodbudek je torej tudi višjim stanovom, da moliti moramo vsi, Bogu služiti moramo vsi, greha varovati se moramo vsi, ako vočemo priti do prave sreče. Ako si to morebiti zanenarjal, začni precej v začetku novega leta in bodi stanoviten na tej poti!
Čem bolj goreče « bodemo prizadevsli v 1. 1886 milost Božjo zadobiti. v tem večji meri jo bodemo pre-jemali, tem srečneje bode toraj novo leto za nas.
Novo leto je mali del našega življenja, pravi „Sendb.«; sa letom 1886 aledč še marsikatere leta, sledi gotovo cela večnost In kaj je leto 1886 proti večnosti! Ksj bi toraj koristilo, ako bi kodo v novem letu vso srečo dosegel, ako bi okusil vsaktero veselje in časti, ako bi vse premoženje sveta pridobil, če bi pa za večnost ne pridobil nič, morebiti si le še novih zadolženj nakopal!
Toraj je naše vošilo, za katerega izpolojenje hočem Boga goreče prositi, sledeče:
„Da bi bilo novo leto brez vsega greha in hudobije, posvečeno s strahom Božjim in pobožnostjo, da bi bilo polno dobrih dšl in čednost, da bi bilo polno Božje milosti in pomoči, na priprošnjo Marije Device kot v resnici srečno leto, — leto setve za orečno večnost!"
Za um teto nekaj.
Pod naslovom Prevažna opomba poslednja številka lanskega teržaškega škofijskega lista prav živo priporoča ljudske misijone. Pripominja, kako so jih cerkveni pisatelji, zlasti svetniki, vedno z nai veči pohvalo proslavljali ter so dušne pastirje budili, da naj največkrat, kar je moč, to zares veliko dobroto naklonijo vernikom. Sej zlasti tiste duhovnije se odlikujejo s čednostjo in gorečnostjo, koder se misijoni o določenih časih obhsjajo: sovraštva zginjajo, slabe navade se odpravljajo, ss. zakramenti oe pogosto prejemajo, duše se s čednostmi olepšujejo, pregrehe bežš.
Dalje spominja list, kako veliko zasluženja si pridobivajo dušni pastirji, kteri svojim vernikom misijone napravljajo. Omenja tudi misijonov, ki so se preteklo leto obhajali po ondotni škofiji pod vodstvom oo. laza-ristov ali pa r -aitov.
Še poeeouo pa budi, da za pričeto leto 1886, ko so sv. Oče Leon XIII napovedali nenavadno sveto leto, nsj bi vse duhovstvo klicalo misijonarje za duhovno prerojenje keršanskih včrnikov. višji pastir so celo pripravljeni dušnim pastirjem pomagsti, da po potrebi dobivajo inisijonaijeT v laškem, slovenskem ali hervaškem jeziku, ter jim hočejo okazovati vsaktero pomoč, kar bi se moglo.
Papeži, Benedikt XIV, Pij IX in drugi, oo živo priporočali duhovne vaje in ljudske misijone. —
In zares: kako je vsaka duhovnija z minjonom oorečena in povzdignjena, priča zlasti tudi silno veselje in sveti zair, ki se razodeva v vsakem krsju po dokon-
čanem mkgonu. Sej v grehu ne more oihče biti zadovoljen, ne srečen, in ne vesel.
Postavimo n. pr. božični čas. Grešnik o Božiči ima t roki hleb in si ureže potice, pa ne moro ga prar razveseliti, ker pri sercu ni dobro. Sedi pri kozarca vina, iše se razvedriti, — pa le ne gre prav, ker na sercu neksj teži. S prijatelji je pri obloženi mizi; toda nekaj manjka: t sercu ni miru. Gre t cerkev, poeluša veselo božično pridigo, častitljivo petje; ali serce se no more h pravemu veselju povzdigniti: ker bolno je, vest nadlegnje.
Zato sv. Cerkev tako modro opominja k adventni spovedi, da človek o Božiču more zares iz serca vesfel biti. Vse drugač „Gloria" doni na ušesa človeka s Čisto vestjo, kakor pa takema, ki ga pregreha teži. Enako je o Veliki noči, enako tndi pri svatih, pri ženinu in nevesti na ženitovanjih s le takrat so lahki in veseli, kadar jih vest ne teži S slabo vestjo išeš zastonj veselice. In nič drugač ni v vsakdanjem življenju in ctfanju: vsako — Še tako težko delo je lahko, samo če je v sercu mir sv. Duhs. Zato, ljudje priproeti in olikani, ne bojte oe misijonov, ne bojte se spovedi, ker to vas še le vesele in srečne stori!
In ti, ki misijone in spoved nsj bolj čertiš — povej ali si srečen? Praviš: ne! Jest pa ti vse zastavim, da boš vesčl in srečen, ako opoved dobro opraviš: le pookusi in prepričal oe boš, da je ree.
Ena za bofifino premišljevale.
(Konec.)
Čudne misli so se jele gospej Valbergovi snovati v glavi. Posebno jo je pa vznemirjala huda bolezen, katere je omenila uboga žena. Pozvonila je svojemu strežaju. kateri z resnim obrazom pride. Gospa ga vpraša, kaj mu je, na kar ii služabnik povč, da je v sosednji hiši kolera se pričela. Sedaj še le ae gospa prestraši in hitro pokliče svoje otroke.
Vsi srečni, da jih je mati poklicala, prihitč otroci k njej in razvedrili so jo kmalu. A mati je berzo zapazila, da najstareji deček ni tako vesel, kakor navadno. Vpraša ga tedaj, ali je morebiti kaj bolan.
„Ne mati, nisem bolan, samo po ušesih mi nekako čudno zvenči in tako se mi bleskeče pred očmi."
To je bilo dovolj. Kakor besna skoči mati kviško in ukaže služabniku, nsj hitro poišče domačega zdravnika, kajti Evgena se je lotila kolera.
Slnžabnik je hitel po zdravnika, mati pa nazaj k otrokom. A žalostni prizor. Ubogi deček ležal je na tlčh in treslo ga je, oči je imel pa hudo vderte in obličje mu je obledelo. Strašne bolečine je prestala uboga mati. S solzami je močila otrokovo bledo lice. Potem vstane, ga zadene v naročje, nosi ga po sobi, kakor da bi hotela smerti uiti. A tudi goreča materina ljubezen ne opravi nič proti nemili smerti. Deček prihaja vedno bolj slab in oči mertvaško obdrevenč. Zdajci zakriči: „Vode. vode!" Hitro teče mati po vode gasit mu hudo žejo. V silni bridkosti je preslišala stokaujs druzih otrok. Neprevidoma priteče k njej deklica, poklekne pred njo in jokajoče pravi: O mati, meni tudi šumi po ušesih, tudi mene boli!"
Mati jo žalostno pogleda in pritisne k sebi. Tako jo oedela dalj časa užaljena med obema otrokoma, popolnoma zatopljena v muke in bridkosti. Med tem pride hišni zdravnik, ne da bi ga bila zapazila. Se le ko je nekaj besčd spregovoril, se predrami iz silne tuge. Vstane, in se pred njega na kolena skloni in jokajoče s po vzdignjeni mi rožami prosi: O, gospod zdravnik,
J —
imejte usmiljenje x menoj! Bedite mi otroke, za Božjo voljo, rešite jih amerti !"
Zdravnik jo namiljeno vzdigne in potem etopi k bolnim otrokom. „Uboga meti, pravi, umirite ee! Kolera je zaree nevarna; ali vendar ni vselej smertna, — in čeravno ao otroci zelo bolni, vendar imamo še upanje."
V tem pride Se drugi zdravnik. Zdravnika so pozdravita in potem ukaže eden služabniku, naj pelje gospo v drugo sobo.
Od žalosti omamljena, stopi gospi k bolnima otrokoma. Poljubujs ju in prežaljena kliče: »Evgenček, Virginica! Z Bogom, na veke! O Bog, nikoli več vaju ne bodem vidila!"
Nato jo alužabnik odpelje v drugo sobo, tam se je kakor mertva zgrudila na stol. Glavo je pobesila io le včaai objame še ostale štiri otroke, kateri se plašni stiskajo k materi.
Služabnik jo zapusti in hiti pomagat zdravnikoma; čez nekoliko časa ga zaženete pogledat, kako ji je. Tiho stopi v sobo — kar zapazi, da je še tudi druga deklica ravno taka kakor Virginica. Tiho pristopi in jo hoče vzeti, da bi jo odnesel v drugo sobo. Zdajci se mati zdraoii, in ko zagleda ta prizor, skoči k služabniku in mu izterga otroka iz rok. »Klotilda!" zakliče tužno, „Klotilda, moj ljubi otrok, ali tudi ti bodeš morala umreti? Tudi tebe mi smert pograbi iz naročja? O, še enkrat me poglej, ljubi moj otrok. Tudi ti me hočeš zapustiti. — Naj se zgodi. Peter, tu imaš dragoceno dete! Z Bogom, Klotilda! Z Bogom ..
S temi besedami poda svojo ljubljeno hčerko služabniku in omamljena se skloni na stol. Nekoliko čaaa sedi tako, potem pa se verže na kolena, povzdigne roke in goreče moli na tihoma k Bogu, katerega je prej prezirala. Med tem zopet pristopi služabnik. Hitro ga vpraša: „Peter, kako je Evgenčetu, Virginijci in Klo-tildki? O le povej, ne zakrivaj mi reanice!"
Služabnik si ne upa govoriti, — začne se jokati!
„Dosti,u pravi mati, že všm, kaj pomenijo te solze. Bog je hotel. V kratkem sem se naučila ponižno se podvreči njegovi sveti volji. Veudar morebiti skušnja še ni pri koncu. Peter, biti k mojemu oskerbniku, naj nemudoma izplača menjico gospoda Soeteveld-a. Ta mošnjiček denarja pa nosi njegovi ženi, moji svakinji. katera je bila d&vi pri meni in jo ob enem prosim, naj pride k meni. Povej ji mojo nearečo, in gotovo bode prišla."
Služabnik odide. Se ima gospa tri otroke. Pritiska jih na persi in poljubuje. Vendar tolažilo jo je kratko. Naenkrat se zgradi Miroslavček na tla in hud kerč ga začne zvijati. Kij jo mati pri tem terpela, se ne d& popisati. Prime dečka in ga nese vun, kjer so bili drugi bolni otroci, ali strašen prizor. EvgenČek in Virginica ležita v mertvaški obleki na postelji.
Ko se čez dolgo časa zopet prebudi, je v dragi sobi. . Mlada žena derži jo za roko in jo tolaži. Okoli Oje je pa skakljal deček.
»Sestra, ali mi moreš odpustiti?" vpraša gosp& ženo. „Ali smem poravnati, kar sem zakrivila?" Serčno se objamete.
Nekoliko dni pozneje ste šle ženi čez terg; en njgu jo bila zelo bleda in vsa v černo oblečena. Mali deček je skakljal z njima. Šle ste v glavno cerkev pred kapelico svetega Križa. Tam je pokleknila bleda gospa in je ukazala poklekniti tudi malemu dečku. Rekla mu jo milo: »Prosi Boga, da bi tvojim bratcem in sestricam podelil večni mir, in zahvali se mu, de je tebe ohranil materi."
Deček je ubogal, pobožno je negnil glavico in je s ginljivim glasom molil: „Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime!" (Sendb. št 5, 1885.)
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz LJubljane. (Kako judje skerbi za naie hatoL cerkve) V današnjih časih že res ljudem Kmalo ne bo nobena stvar važna in sveta. Ni dosti, da samo libe-ralci povsod stikajo, še celo judje so začeli zanimati ee prav živo za naše cerkvene obrede, cerkvene obleke in orodja. Kako to, bo lahko vprašal kak čitatelj? Prav naravno; judje so začeli že pred neksj leti teržiti s cerkvenimi oblekami, in žali, tudi kupcev so našli. Seveda se je marsikak goreč katoličan, ne vedč, s kom ima opraviti, vjel v nastavljene mreže. Več judov nepravi družbo za napravo in prodajo cerkvenih potrebščin. Dobro vedoči, da sami in persona ne bodo ravno lahko občevali s katoličani, najemo si lahkomišeljnih agentov, kteri so v kerstnih knjigah zapisani, pa v judovski službi. Teh agentov dandanes vse mergoli po svetu.
Tudi na slovenski zemlfi so že kupčevali, in kakor se je zvedilo, mčni neka nova taka dunajska »firma* po praznikih začeti razpenjati svoje mreže po Kranjskem. Zato menim, da ne bo odveč, ako to in še par drugih enacih firm malo opišem.
Najnovejša je: Jacob Moor et Comp. Duhoven jo v Moravskem »Hlasu" takole opisuje: »Opozorajemo na firmo za cerkvene paramente. Jacob Moor et Comp. na Dunaji, ktera je že več samostanov in fara po Koroškem poiskala in ktere agenta smo že tu (v Bernu) vidili. Bojimo se, da ne bi tudi med čč. gg. duhovščino Moravsko koga vjela v svoje mreže. Ta firma je po vsem v judovskih rokah.
Iz gotovega vira se vč, da je Jak. Moor jud, in si je do pred kratkim s prodajo manufakturnega blaga služil kruh. Ali premislil se je in začel teržiti s cerkveno obleko. Druga taka zaloga je tudi na Dunaji. G. Fritz et Comp. Da je judovska, dokazalo se je v sodnijski preiskavi proti listu „Katholische Gesellschaft," kteri list je tako toplo priporočal Fritza, zato ker jo bil sam judovsk. Tudi za slike so si ti nadležneži napravili svojo: »St. Lukas Kunstanstalt" O tej družbi je »Slovenec" prav dobro podučil naše ljudstvo. Dva slovenska gg. duhovna ata šla na Dunaji naročit k tej napravi osobno cerkveno sliko. Ali videč sobano te »Kunstanstalt" tam nekje pod streho in tudi umetnike njene, sta jo urno pobrisala proč; z judi nista hotela imeti opraviti. Cerkev ne želi, da bi se celo cerkvene reči kupovale od judov, in gotovo taka tergovina žali blago versko čut vsaeega poštenega katoličana. Dovojj imamo med našim narodom domačih umetnikov, kteri v cerkveni stroki gotovo ne zaostaja za dragimi narodi K tem tong ae obračamo. Kdor ima. v cerkvenih zadevah opravek, ima v Ljubljani dosti prilike, ds se mu bo pošteno postreglo. Upsjmo, da se bomo z Božjo pomočjo vsaj na cerkvenem polju popolnoma ubranili judov in qjih proizvodov.
Iz Cirkniee nsj naznanimo iz prijateljskega pisma sledečo veselo novico: V praznik čistega Spočetja Mar. Dev. je bila pri nas silna gorečnost; navadni misijoni niso nič proti temu! V ponedeljek od ranega jutra, potem celi dan, čez poldne, vso noč do torek opoldne je bilo vse natlačeno pri spovednicah. V torek sta oba gg. kaplana obhajala ob enem času skorej celo uro is dveh dborijev; g. dekan so pa med tem česom pridi-govali. Bilo je 900—1000 obhajancev. Tacega ljudje še ne pomnijo pri naa! Vso noč so imeli po hišah luč in v cerkvi se je po noči od 1 do 2 prepevalo. Od polidvanajstih do polidveh zjutraj je sbovedovaqje prejemalo, potem se je spet nadaljevalo. V torek so ljudje od petih zjutraj do poli Aestih zvečer, razun me^ Božjo
službo, celi dan ▼ cerkvi o« glas peli, molili oa glas rožni venec, pa spet križev pot; to je bilo lepo! — Res, da, bvala Bogo! komentara ni treba, facta lo-quuntur.
Amerika, Iz Marqaette-a piSe milgoap. škof Janez Tertin in pravi med dragim: Sedaj imam enega samega mfittrr'1" iz Kranjskega, ki je nastavljen v Kalumet-u, \ namreč čast g. Čebul-a, in ima občino zmešano od izvirnih prebivalcev, Nemcev in Kranjcev. Zarad Slovanov bi mi v škofiji še en kranjski duhoven bil potreben kakor nalaš. Ko bi se kteri oglasil, kak mlad duhoven, ali pe bogoslovec, bi oo v kacih letih zamogel služiti tudi drugim zmešanim misijonom.
Tukaj imamo od začetka grudna snčg, in pri tem ni preveč merzlo, razun nekterih dni.
Vaše pismo do škoža Mraka sem mu poslal v njegov misijon mod Indgane. Znati je, da je še zdrav, kakor mi je undan pisal.
Jeet se še vedno pečam z zidanjem sto loe cerkve; menjke pa pomočkov, zlasti kor časi, posebno že per lčt nazij, eo bili prav ubožni.
Stolnica stane zdaj že do 80.000 dolarjev, to je, kacih 190.000 gld., in narmanj 25000 dolarjev pa bo še potreba, da bi bila dodelana.
Serčeo pozdrav in hvala znancem in prijateljem; ▼ Sercu Jezusovem Vaš
Janez Vortin,
škof v Marqoetta.
Za sovo lete. Nektere vošila obiskovalcem hiše Božje.
1.	Vošimo, da bi vsi katoličani bili vsako nedeljo in zapovedani praznik pri sv. maši. Zakaj vsak mora voditi, da omertno greši in si pogubljenje naloži na vert, ako po nemarooeti ev. mašo take dneve opusti.
2.	Vošimo, da bi v hiši Goepodovi nobeden rok no deržal tam kje s* herbtom, ali v žepu itd.; kajti kaj tacega bi ai gotovo ne upal še pred svojim višjim ne, koliko bolj neepodobno je pred Bogom tako vočmarno se obnašati!
3.	Vošimo, da bi vsak pred oltarjem sv. Rešnjega Telesa memo gredč e kolenom ee priklanjal, iu ako je izpostavljeno, na obč koleni pokleknil!
4.	Vošimo, da bi vsak od predglasja (Sanktusa) pa do opravljenega zušnikovega obhajila klečal, ali če že ves ta čas ne, pa vender čisto gotovo med povzdigovanjem in kadar se daje blagoslov s presv. Rešnjim Telesom.
b. V časi vidimo razposajenih otrok, ki se kar med tr. mašo udero is cerkve v motenje in nevoljo vernih pričujočih. Takim zanikarnežeoa, ki nič ne vedd, kaj je sv. maša in cerkvena zapoved, aaj bi nsjbližnpši pričujoči vernik nšeea nategnil in povedal, da morajo pri celi ev. maši biti, drugač naredč velik greh! VošisM tedaj, da bi nobeni — ne veliki ia no mali — mod najsvetejšim opravilom iz cerkve ne hodili
6.	Vošimo, u* bi se strežsji vsi spoštljivo pri sv. maši obnašali, roko sklenjene pred seboj po kooci imeli, ter tndi drugim lepe zglede dajali. Jest se še v starih lotih spominjam pridnih ministmotov, ki so me ginili s lepim obnašanjem.
7.	Voši se, da bi se po cerkvah in zakristijah ne kričalo in ne godilo, kakor po sejmih, koder se voli in kooji prodajajo.
8.	Vošiti je, da bi oe v cerkvi začel zopet obilniše rabiti molek (rožeokranc). 8 to molitvijo eo mnogi in veliki odpustki sklenjeni. Volimo, da nsj bi nobeden no prišel v cerkev brez mašnih bukvic, ali brez molka. Pri mladini naj se še pooebno
na to gleda, kajti kdor se v mladosti ne navadi
Sodobno pri sv. maši biti, se bo najberže vedno našel pri naj svetojšem opravilu kakor volek, celo ali kakor magarec, in služil si bo božjo šibo nameoto plačila.
JOrobiž.
n.
Mnogi, ki spe v prahu zemlje, prebudili se bodo. (Dan. 12, 2.)
Jesenska in zimska letna dobe sto vgodni razpadanju, smerti, razdejanju, drobljenju, sploh razkoeovanju, kasor spomlad io letni čas prebujujeta, oživljata in razvajata. Zlasti, kadar veliko deluje, organske stvari hitreje razpadajo. Odpadkov drevesnih se lotijo male glivice. ki na tisoče in milijone razjedajo listje, suhljad, trohljino. Iz praha jo vzraetlo, v prah se mora spremeniti. Od cedre libanske, ali da rečemo po današnjo, od velikanskega tisočletnega mamutdreveea, do najmanjše pod drobnogledom vidne celice, vse jo podverženo neizogibni postavi spromenjenja in razpadanja, Smert kraljuje tudi v živalskem kraljeetvu, ter razdrobi najmočnejše kosti. Naša zemlja, na kteri se „hribi manjšajo in doline polnč," mora tudi po božjem razodenji, kakor tudi po opazovanji človeškem, svoj čas razpasti. Da o drugem ne rečem, promielimo očitno prikazen na morji: kadar vsled privlačnosti (na-se potezajočega vpliva) solnce in meseca na zemljo oo morje narašča (plima), takrat ko po računu izvedenih mož prelija 200 kubičnih milj vodč od ono strani, kjer morje upada (oseka). In to vsak četert dneva — od šest do šest ur. To prelivanje tolike množine, ako le za neizmerno mali hip, veadar ustavlja polagoma zemljo na nje teku. 01 časov opazovalca Hiparha (f 125 pred Kr.) se je po Adamsu in Thom-sonu zvezdni dan skrajšal toliko, da v eoem stoletju znaša četert ure zakasnjenja. To zakasnjeaje se pa preliva v toploto. Pj najnovejših preiskavah bi morala zemlja, ko bi po kakem drugem telesu bila tako zavi-rana, da tek svoj ustavi, spremeniti se nakrat v gorečo kroglo, ki bi imela tako strahovito vročino, da bi 14 krogelj tolikih, kakor je zemlja, potrebovali oglja, da se napravi taki ogenj. Ti računi iz raziskovanja poter-jujejo nauk sv. pisma: nSedanje nebo in zemlja pa sta shranjena ognju za dan sodbe, in pogube brezbožnih ljudi * (II. Petr. 3, 7.) Ko torej vse to razpada, kakošni morate biti v svetem vedenji in pobožnosti, čakajoč in hrepeneč po prihodu dneva Gospodovega, ob kterem nebo razpade v ognji, in pervine se v ognji raztope ? (Isti 3, 11—12.)
A že veliki prerok Izaija pravi: „Nebo se bo topilo ko Hi«, in zemlja so bo razderla ko obleko, in vsi njeprebivavci preidejo: moje>veličanje pa vekomaj ostane in pravice moja ne premine." (Iz. 51, 6.) Se bolj določno večni učeoik resnice govori: „Nebo in zemlja bo prejšlo, moje besede pa no bodo prejšle/ (Mat 2, 35.) Torej ostane terdnejša ko nebo in zemlja Kristusova obljuba in njegovo žaganje — za človeka neumerjočega. Ko človek umrfe, razpade tel6 na koso in v prah, ker iz zemlje in drobnega prahu jo soetavljeno; a duh ni iz delov, ne iz kooov; tudi se ne more razdrobiti in razkosati in ne more razpasti. Tako je že modri Cice-ron, dasiravno pogan, razlagal neumerjočnost duha človeškega. In sv. Pavel prisMija telo hiši, ki ee podere, dušo pe prebivalcu, ki se preseli v lepše etanovanje: »ker vemo, če zemeljoka naše hiša prebivanja razpade, da imamo prebivališče od Boga, hišo, ne z rokami napravljeno, večno v nebesih." (IL Kor. 5, 1.) Pa izdat-
nejše in terdnejše, ko vseh Ciceronov in učenikov je Kristusovo Ugotovilo: »Ne bojte se tistih, ki telo ubijejo, duše pa ne morejo ubiti; bojte ae marveč tistega, ki moro došo in telo pogubiti v pekel." (Mat 10, 28.) Pa ta izrek in oni drugi: „Kaj pomaga človeku, če ves ovot pridobi, dušo pa pogubi" (Mat. 16, 26), sta nihf-listom in drugim brezvercem b prazno strašilo, onim namreč, ki mengo, da med telesom in duhom ni razločka bistvenega. Po tem neverstvu, kteremu pravijo pantheizem, ali novejši, monizem (ki se vjema konečno z materija-lismom), bil bi ves svet, bodisi telesni ali dušni, zložen is sentih neizmerno drobčkinih delcev — atomov —, češ, da so vsi večni in se vekomaj preminjajo, kakor je ta nezum neki naš pesnik izrazil z versticami: »Nikjer je stalne ni stvari, A prah noben se ne zgubi. V delavnico sem tvojo zerl, In videl vedno sem verstenje, Prelivajoče se življenje, Prerojevanje, prenavljanje, Iz bitja v bitje presnovljanje A smerti nisem vzerl nikjčr!"
Časniki so sporočali pred nekaj leti, da Kasa, knez Tigranski, preden je postal cesar Abesinjski, je grozovito s poti spravil svojega tekmeca Abukasaja. Vjetega zveže, ter mu napolni obč ušesi s strelno pavolo, zažge, in na tisuč koščekov se raztrešči glava ubozega Abukasaja. Groza nam kosti spreletuje, ko to beremo. Nekaj podobnega nameravajo vsi oni, ki terdš, da vse oe konečno da rasdeliti in krojiti v neštevilno množino atomov, drobcev, kteri so po njihovi nespametni terditvi obstojali že milijone in milijone lčt, vekomaj, po njih miali, in so se razvneli polagoma od nepopolnih snovi do najkraaniše svetne oblike, do človeka 1 Vse tedaj bi bilo nastalo is drobcev in zopet v drobce razpada, se preobrasuje in preliva. Smert po njihovi vertoglavosti ni nič, jo le razpad v večne drobce, ki se v druga bitja epojč, in tako delajo neprenehoma dalje brez konca in kraja.
Toda, ako ni smerti, temuč le vedno prenovljanja, sekaj se pa v teku tolikih milijonov lčt oni drobci niso vspeli do tolike popolnosti, da bi ljudje bogovi postali, vekomaj mladi, lepi, čversti, da bi se ko ptič feniks vzdignili visoko pod sinje nebo s pomilovanjem oziraje se na ta revni svet in njega železnice, balone, telegrafe in telefone? Kako pač neumni so ti drobci! Komaj se dobro snidejo v kakem veleumu, učenjaku, umetniku, pesniku itd., pa ga v sredi najsijajnišega delovanja raz-peršč, kakor omenjeni krutnik Kasa svojega tekmeca. Kam veče slabote kot ta, da oni v mislečem človeku združeni drobci niso te polvečnosti, ki je cela večnost, odkar obstojč, do take terdnjave dospeli, da ne meč, ne nož, ne kroglja, ne verv, ue smodnik, ne dinamit, ne bi nič mogli škodovati oni njih zadrugi, ki se imenuje človek?
Smešno je, ako slepec hoče presojati barve, in neepametncjše je, ako s to mero, ktero rabi na duhu in teleeu tesno omejeni človek, hoče premeriti večnost kar je neskončno in večno, se z vatlom in metrom, s cilindarco ali kronometrom ne d& meriti. Kar je večno, je nepromooljivo, in misel o večnem preminjaoji je tako nedoumna (nespametna), kakor da kdo reče: čaana večnost, ali večna čaanost —
Otrok in njegov angelj varh!
Na Badenskem, kakor piše „Sendbote,u se jo pred kratkim snovala sledeča dogodbica: Zbolela jo 41etna pobožna deklica, katera je imela rčvne pa zelo bogabo-
ječe stariše. Ker je ta otrok svojega duhovnega pa-, stirja zelo ljubil, ga večkrat v šoli videl, želel ga je tudi v svoji bolezni viditi. Mati tedaj je prosila duhovna, naj bi obiskal malo deklico.
Prav rad je duhoven privolil in jo je večkrat obiakal. Vselej pa mu je mala deklica pripovedovala o av. an-gelju varhu, da se ji je prikazal io ji obljubil, da jo hoče kmalu popeljati v nebesa. Ko nekega dnč gospod zopet pride, je bila deklica vsa vesela in je rekla: „Še danes bodem šla k ljubemu Bogu v nebesa; moj sveti angelj yarh že čaka tam le pri postelji; ali ga vidite, gospod duhovni oče!" Župnik nato nekoliko govori, kar deklica veselo zakliče: „ Sedaj je prišel moj angelj varh po-me, da me popelje v nebesa!- Precej nato ete ugasnili očesci nedolžnega otroka, ročici bili ste sklenjeni, njena dnša je bila odšla v prostore večnosti. Ta prizor smerti nedolžnega otroka je globoko pretresel vse navzoče, župnika, mater in odraščene brate in seetre, dokazal jim je mogočno varstvo naših angeljev varuhov.
Sv. trije Kralji.
Ko je rimski cesar Friderik I, imenovan rudeče-bradec, bil premagal mesto Milan in ga je razdjal, izprosil si je njogov kancler škof Kolinski trupla sv. treh Kraljev, katera ao več stoletji bila v onem mestu. Jako vesel vsled tega je dal prenesti ss. trupla in tudi ostanke se. Feliksa in Nabor-ja čez visoke planine v mesto Kolin, kamor je dospel 23. julija leta 1164. Celi Kolin je bil vsled tega vesel. Vsa duhovščina, mestno starešinstvo in meščani pripravljali so se na vredni sprejem svetinj V slovesnem sprevodu so šli škofu k mestnim vratom naproti. Potem so spremili svetinje dalje po ulicah v stolnico sv. Petra, kjer so jih shranili. Tam počivajo sedaj ss. trge Kralji kot zagotovilo priprošnje v nebesih za celo mesto iu nadškofijo. Kmalu so jeli misliti, da bi staro cerkev prezidali in bolj vredno počivališe ss. trem Kraljem postavili. In zares, že v poldrugem stoletji je stala nad svetinjami mogočna hiša Božja, zares vredno bivališče ss. trem Kraljem.
Od tistega časa je postala cerkev v Kolinu sloveča božja pot.
Nemški cosarji, potem ko so bili izvoljeni in v Ahenu kronani, so se s krono Karola Velicega najpervo podali v Kolin k ss. 3 Kraljem. In kakor so ss. trije Kralji poklonili izveličaiju kadila kot Božjemu Sinu, zlata kot kralju, in mire kot umerljivemu človeku, tako so cesarji poklonili gorečo molitev v ravno tisti ljubezni Kralju kraljev.
Res se je v teku Čaaa mnogo aprememilo na Nemškem in v Kolinu; a češenje ss. treh Kraljev je še vedoo ostalo in bode ostalo kljubu preganjanju sv. Cerkve.
"Zlato, kadilo in mira.u
Neznatno in silo ubogo, kakor od sveta zaverženo, leži Dete presv. Device v jaslih v bornem hlevcu. Ali glej: v tem trenotku, ko je rojeno, zasveti se na jutrovem nebu čudovita zvezda, katera vabi bogoljubne Modre k njemu. Poslušajo, in pridejo v Jeruzalem, ter vprašajo: »Kje je novorojeni kralj judovski? Vidili smo njegovo zvezdo in smo prišli ga molit" Tedaj to je ubogo Dete v Betlehemu: »Novorojeni Kralj judovski" Pa ne samo to: »Mi smo prišli Njega molit" Samo Boga molimo, toraj jo dete Bog, Bog kateri se je zaradi ljudi včlovečii Kedo bi si samogel misliti: da bode Bog zaradi ljudi človek postal!
Stoti mo$e M slednjič našli Dete in njegovo Meter. Kako so ae merili vender čuditi, ke ae našli novorojenega Kralja, včlovečeoega Bega v teki revščini i naročji tako uboge Matere! Vender zbog toga nieo omaboTali: On je vendar Kralj judovski pričakovani Isvoličar sveta, včlovečeai Bog. Jn sklonili so se pred njega, so ga molili in mu darovali zlats, kadila in mire.11
To je bilo njih veroispovodarje: častili so ga kot kralja, zato so mu darovali zlata; častili so ga kot obljubljenega Odrešenika, kateri ima s svojim terpljenjem in svojo smertjo svet odrediti, zaradi toga so mu darovsli mire; čsstili so ga kot svojega Boga, zatorej so mu darovali kadila.
Kolika vera, katera ni omahovala, čeravno je bilo vse, kar so vidili, v največjem nasprotji, kot bi imelo biti! Kdo je zmožen popisati njihovo častenje in veselje, ko so nažli cilj svojega iskauja. Kodo more popisati njih hvaležnost in ljubezen, ko jo gledalo njihovo oko Njega, kateri jo njihov Bog in je za uje človek postal!
Pokleknimo s sv. možmi pred sv. Detetom, molimo ga in darujmo mu: zlata, kadila in mire! On je tudi naS kralj: »Ali si kralj?* vprašal ga je rimski sodnik. nDa, kralj sem", odgovoril je Jezus. — On je naS Odrešenik, kateri nas je e svojo kervjo in smerjo na križu odrešil. — On je naš Bog, kateri se jo iz ljubezni do nss včlovečil.
Tudi naše serce bodi polno božjega češčenja in vdane ljubezni do njen; častimo ga kot Boga, bodimo mu vdani kot našemu Zveličaiju, ljubimo ga kot svojega Kralja. Častenje bodi našo kadilo, vdanost naša mira, in ljubezen naše zlato. Ljubezen, častenje in vdanost, »zlato, kadilo in mira" naj bodo darovi katere naj vsakidar dobro keršansko serce daruje Božjemu Detetu, včlovečenemu Sinu Božjemu.
Vedno naj bode goreče hrepenenje zlato serce, da ee sveta ljubezen vedno bolj in bolj T nas množi, da postaja dar vreden velikega Kralja; mira serca, t j. zatajevanje, naj bode vedno večjo, da postane — vreden der Zveličarju, kateri je sa nas samega sebe daroval; kadilo serca, molitev — naj prihaja vedno boljši, da bodo vreden dar, prijeten duh Bogu in Odrešeniku.
Ljubezen nas stori močne, da zamoremo božjemu Zveličarju slediti na ternjevi poti, katera je edino prava v zveličanje! »Kedor koče za menoj hoditi, naj se sstsjoje, naj vzame svoj križ na ramena ia hodi za menoj!" Molitev pa prinaša blagoslov io moč is neba, da ne omagamo na Uj poti, da terdno in neomahljivo stopamo dalje proti nebosom.
Razgled po svetu.
Gradec. Tudi v ljubljeni dobro znani P. Hnnner S. J. jo vodil 9dnevnico v čast brezmadežnega Spočetja M. D. v glavni oroštijški cerkvi v Gradcu od 7. do 15. grudna. Pobožnožnost jo bila obilno obiskovana in „Wahrheitafreund* hvali učene in prijetne govore, ki jih pa vender mojaterski govornik vč tako vravnati, da so razuailjivi, priserčni in vabljeni. —
Rimski grof Leopold vitez Lilienthal je napravil v Krainbach-u podaril 100.000 gld. s pristavkom, da naj bi naprava, kolikor je moč, sprejemala bolnike z neozdravljivimi boleznimi. Tej napravi ae je bilo dosihdob boriti z naj večimi težavami za svoj obstanek. — Ravno take naprave so pač res potrebne; kolikrat ae slišijo pritožbe: „V špitalu me niso hotli več, ker je bolezen neozdravljiva." Pomoč sa take je pač ree Junaško djanje keršaneke ljubezni." —
Graški srenjski gospodje so bili lansko leto naredili bogookrunski sklep, da se meetni srenjski odbor kot
taki ne bo vdelešil procesije ev. Rešujega Telesa! Ia lojte: mesto js skoraj vso katoliško! C. kr. vlsda ia vsrtogiavni sklop pošteno zavergla; gospodje odborniki pa se ^ritošaiejo pri višji deržavni sodniji, ia na stroška katoliških davkoplačevalcev bode celo zagovornik omenjenega sklepa poslan na Dunaj, ki se bo prod sodnljo poganjal za to, da liberalni gospodje odborniki naj v praznik presv. Bešnjiga Telesa nikar ne skezujfjo časti našemu Gospodu in Bogu! Tako naznanja ,Wahr-heitefreund," in ko bi satan imel zlate bukve, gotovo bi tako liberalne motivce zapisal vanje; ker pa take knjigo nima, bode z ogjenimi persti svoje lastno znamuje začerkal na njih čelo, da jih bo keršanski svet poznal, in da se v dan vesoljne obravnave pred večnim Sodnikom ne bo pozabilo, koliki so bili to ljudoljuhi!
Is Besne nam naznanja prijateljsk list, da jih je silno razveselil oklic in poziv premilostnega škofa našega da naj bi se nabiralo za zvonove bosenske pervostolnice, in že pervi izkaz v »Danici" jih je kar iznenadil. (Op. Ako bode reč tako dobro vspeševala, smemo se nadjati, da se bode z vlivanjem zgodaj lahko začelo. Vr.)
Rim. Propaganda je iz Kočin Cine prejela naznanila, ki sežejo do 1. listo pada. Po teh poročilih je bilo V preganjanji kriatjanov v vzhodnji Kočiu Čini pomor-jenih 9 francoskih mašnikov, 7 domačinskih duhovnov, 60 katehetov in 24000 druzih vernikov. Razdjanih je bilo 200 keršanskih stanovanj; požganih 235 cerkvfc.
Bratov^ke zadeve.
V molitev priporočeai: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvaige in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Štirje bolniki v eni hiši za pomoč. — Neki bolnik ss zdravje. — Hudo lH)lan duhoven za pomoč, ali saj srečno zsdnjo uro. — Zapušen mladeneč, da bi prišel v kako rokodelstvo in se tako rešil za prihodnjost — Mladeneč se priporoča v gorečo molitev na čast Nsše ljube Gospo presv. Serca, Sv. Frančiška Seraf., sv. Ant. Pad. in sv. Janeza Evang., da bi bil sprejet v samostan, tudi za vse dušne iu telesne potrebe in za srečno zadnjo uro in milostljivo sodbo božjo. — Priporočam so v bratovsko molitev za pravo pobožnost, dušni mir za priložnost, angeljski Kruh vredno in pogosto prejemati, — in tudi neke hišne zadeve, da bi se prav izšle. Sv. Marija brez madeža spočeta! ne zaverzi moje prošnje, ko k Tebi pribežim.
Zahvale.
S ponižnim sercem naznanjam zahvalo za milosti ozdravljenja telesnega; s tem pa tudi priporočam v molitev brata in sestro, da bi prišla do spoznanja in spre-obernjenja na posredovanje N. lj. G. presv. Serca in žalostne Matere, sv. Jožefa, sv. Neže, sv. Frančiška in sv. Antona. Hvalo očitno hočem naznati, ako uslišan)* sprosimo.	A.
N. lj. G. sv. Jožefu in sv. Ant Pad. se mi je zahvaliti, in hvala bodi preserčns, da mi je bilo dano srn zakramente tolikokrat prejeti, in da mi je bila odvzeto neka dušna britkost	c<
Koledar sa pribodaji letat: 4. prosenca. 8. Tit — 5. Predpražnik razglašanja Gospodovega, a Simon Stebrovoc. — 6. Rssglsšcnje N. G. J. Kr. ali ss. 3 Kralji. — 7. S. Valentin. — 8. S. Severin. — 9. S. Julijan. — 10. Perva nedelja po Razglašanji Gospodovem.
Iz rimskega zapisnika mnčenikov.
28. prosinec.
Pravnik prikazanja sv. Neže. (S. Agnetis secundo.) Ko so stariši st. Neže osmi dan po njeni mučeniški smerti t žalost vtopljeni in jokajoči molili na groba srojs hčere, prikazala se jim je le-ta in rekla: „Ne žalujte po meni nmerli, zakaj nisem mertva, ampak žiTim t nebesih pri Njem, kterega sem na zemlji ljubila iz Tse svoje duše." V spomin na to dogodbo se je postaTil ta praznik.
Sv. Ciril Aleksandrijski, škof, sloveč zaToljo svoje učenosti t bogosloTskih vedah. Po krivoTercih napadene verske resnice je s posebno bistroumnostjo in z veliko gorečnostjo pismeno in ustmeno branil, zlasti nauk o včlovečenju Sinu Božjega. Zato ga je papež sv. Cele-stin jako čislal in mu dal častni priimek „velikodušnega branitelja sv. cerkve in vere." Umeri je leta 444.
Sv. Jakop, puščavnik. Celih 40 let je bil ta mož že preživel v neki puščavi Svete dežele in zavoljo svoje svetosti je prejel bil od Boga celo dar čudodelnosti, in po toliko letih pokore in milosti ga je hudič spravil v slabo priložnost, v kteri je ta sveti mož zabredel v dve veliki pregrehi. Iz tega se vidi, da tudi največa svetost človeka ne obvaruje pred padcem. Pa Bog se ga je usmilil, kakor nekdaj Davida. Ko je Jakop ves obupan zavoro svojih pregrešnih dejanj hotel že samoto zapustiti in svetu in posvetnemu življenju se vdati, mu Bog naproti pošlje drugega puščavnika, ki ga je odvernil od tega sklepa in ga v puščavo nazaj spravil. Tu jame Jakop hudo se pokoriti. Naredil si je grobu enako jamo, v kteri je poslednjih deset lčt svojega življenja v taki spokornosti in svetosti preživil, da mu je Bog v znamenje, da so mu grehi odpuščeni, zopet dal poprejšnjo milust čudodelnoati. Toraj tudi največi grešnik naj nikar ne obupa!
Sv Jan %z, opat, silno pobožen in bogaboječ mož, ki ga zato rimski zapisnik mačenikov imenuje „moža Božjega." Dosegel je vkljub ojstremu pokorjenju in zatajevanju nenavadno starost 120 let. (Saj pokora in zatajevanje uikoli ne škoduje, pač pa požrešnost, ne-zmernost in druge strasti!) Kakor v življonju, ga je Bog s čudeži poslavil tudi v smerti. Umeri je leta 545.
Sv. JvMjan, škoi v Konhi (Cuenga) na Španjskem, je bil poseben prijatelj revežev, kterim je razdelil vae svoje dohodke, da se je sam preživel le z delom svojih rok. Bil je tudi čadodelnik. Umeri je leta 1208.
Sv. Leonid, mučeni k v Egiptu, ki je za vladanja cesarja Dijoklecijana z nekterimi tovariši vred svoje življenje daroval za sv. vero.
Sv. Tirz, Levcij in Kalinik, mučeni ki v mali Aziji. Bili so terpinčeni na razne načine. Poslednjič so Tirzu in Kaliniku glavo odsekali, Levcij pa je po hudem mučenju dušo izdihnil.
Sv. Valerij, škof v Saragosi na Španjskem, mučenik, je bil najpervo zavoljo sv. vere do kervi 8 šibami tepen, potem pa pregnan na Francosko, kjer je umeri v začetku 4. stoletja.
Listek za raznoterosti.
Za Božični čas. Mir Božji! Kerst se rodil! Ves božičoi čas se ne sliši po Dalmaciji navadni pozdrav: „Dobro jutro; dober dan,tt ampak pozdrav: „Božji mir!- Odgovor: »Kristus je rojen!" Tako mi je pravil podkapitan Lazarevič. »Gl. „Zg. Dan." 1853.)
Božične podobe t Marijaniščn se tudi letos predstavljajo. Ker take podobe močno povzdigujejo pobožna čustva, jih priporočamo prav toplo. Na novo pa se
predstavlja letos igra s petjem „ Živela Avstrija," ki je zelo zanimiva in bo je v torek ter sredo igrala v občno zadovoljnost Gotovo ne bode nikomur tel, ako pride gledat male dečke, kako se obnašajo kot verli zvesti Avstrijacci iz vseh deželi. Dnevi se bodo naznanili sproti.
Bošičniea v Lihtenturnovi sirotišnici 28. u. m. je bila prav prijazna in priserčna. Deklamovanje in petje je bilo prav izverstno. Deljenje božičnih darfl je veselico sklepalo. Milgsp. knez in škof, deželni predsednik in drugi odlični gospodje so bili pričujoči 3. pros. se bo igra ponavljala.
Jo tedaj katoličan. Bere se v časnikih, da te dni je princ Aleksander Hesenski nekemu visokemu vojaškemu gospodu na Dnnaj pisal te-le zanimive besede: „Moj sin, knez Aleksander Bulgarski, se je kot botranec starega Badeckiga vojaško pošteno poterdil. Stari maršal mu je bil kum (boter, kerstni oče) pri njegovem kerstu v Milanu.* — To nam pojasnuje marsikaj; Bog živi in poterjuj njega in Bulgare!
Odpadni svečenik Jožef Lang, kakor piše „Linzer Volksblatt," se je od altkatoliške zmote skesan povernil v katoliško Cerkev.
Velika pratika za 1. 1886, pri Blaznikovih naslednikih, cena 15 kr. Ta pratika ima zraven navadnega koledarja toliko raznega in koristnega blaga, poduka, naznanil itd., da blezo nobena knjiga ne toliko na tako majhnem prostoru. Tu imaš stopnico za štempeljne, sejme po Slovenskem in Hervaškem, tudi raznih popisov s podobami, kakor: f Kardinal Švarcenberg, Velehrad itd. Vmšs med mesci so tudi prazni listi, da vsak svoje potrebne reči lahko zapisuje. To je prava slovenska pratika.
Kolare se pa nikar ne bojte; pri nas je ni več, in je tudi bilo ni. — Tako naznanja prijateljsko pismo iz Tersta in pravi, da tisti štirje, umerli, češ, za kolero, otrovani so bili od »zelenega volka", ker so vživsli ostanke, ki so bili hranjeni v kuprenem kotlu, ne dobro zacinjenjem. — Ko bi ta »zeleni volk- bil kaj postrašil k spreobernjenju marsiktere strahu potrebne, bi jim pač ne škodovalo.
Is Mokronoga. Prijateljem ia znancem bodi v molitev priporočena Marijana Kos, hišna posestnica v Mokronogu, ki je 17. grud. u. 1. po kratki bolezni, previdena 8 ss. zakramenti za umirajoče, stara 70 lčt, v Gospodu zaspala.	Cecilija Simončič.
Perva stadentovska katoliška dražba se ima v kratkem pričeti na univerzi v Pragi. — Vivant sequentes!
Baklada, da je kaj! Nadškof Kolinski preč. g. Krementz je bil 15. grudna t 1. vpeljan v ondotno stolnico. Kacih 400 duhovnov je bilo v ornatu. Prekrasna je bila zvečer razsvitljava. Bakljada je imela čez 20.000 deležnikov s šestnajsterimi godbinimi zbori.
Dve dobri roki. Ko sem bil še deček, pripoveduje nekdo prijatelju, zanimal sem se do nekega gotovega časa prav zelo za dedšine. Prav zelo hrepenel sem vedeti, kaj so moj oče podedovali. Nekega dnč jih vprašam, in odgovorč mi naslednje:
„Moja dedšina? Ti bom povedal, koliko sem je imel: Dvč dobri roki in pošten sklep, roki in čas, kar mi je Bog podelil prav porabiti.u
Če tudi je že mnogo let od tadaj preteklo, spominjam se vendar še dobro glasu svojega očeta, ko so to govorili, in svoji roki povzdignili, da bi bile njihovo besede bolj pomenljive.
Marsikteri deček ne podedva denarja in ne zem-ljiša, ima pa par dobrih rok, katere ste bolji od tisočev v zlatu. In terden sklep jih dobro porabiti, to zamore vsak deček. Spominjajte se v ta namen modrega opomina: »Vse, kar meniš, da ti je storiti, stori berž, ali bolj okroglo:
Tri ogledala. Učenka ▼ neki napravi proei naj ji pošlje ogledalo. Mati ji odgovori; .Pošljem ti tri ogledala." — Poslala ji eoo pravo ogledalo, podobo s mertvaško glavo, in podobo preblaieoe Device Marije. Pod pervo je zapisala: »Taka si;" pod drugo: »Taka boš;" pod tretje: »Taka bi imela biti."
Kakssne je bile vreme okoli novega leta in pozneje pred 50 leti? Ko se je piselo 1836, je bil konec omo zmeraj veter in deževno vreme, tako tndi v začetku spomladi. Včliko nedeljo je eneg zapadel, po noči poprej je hudo germelo, in cela apomlad je bila moččrna in merzla tako, da jo eneg šel križev teden, ko so šli Uudje s procesijo. Po leti je bilo pe lepo gorko. Tndi jesen je bila lepe; toda ob vsih Svetih je bil tek mraz. da so okna zmerznile, potlej pe gorko do novega leta 1837.
Pepravljavee kmetistva, ali kij? Nekak spodnje-avstrijanaki »Banernbood" koče po vsi Avstriji napraviti snmoevojno kmetiško stranko z glasilom: »Ne liberalno in ne klerikalno." To bi ee reklo: »Ne pekla in ne nebte", ali tndi: .Ne krop in ne voda." — Vsak stan, ako koče biti srečen, se mora ev. vere deržati, — in ker eo duhovni orodje in zastopniki sv. vere, torej se mora vsak pošten vernik deriati dnhovatva, to je biti mora »klerikalen" v pravem pomenu, ako želi biti srečen in zadovoljen ne tam in na enem svetu. Kdor ljndetvo od dukovstva odvrača, zoper dokovstvo hujska, je sovražnik in tat. če tudi ee prijatelja dela.
Kake se je smnievala naseljena Sestra. V želez-ničnem vozu sedeli ste dve usmiljeni sestri in eo gospod, kteri je oalaš in neprenehoma gobčeval zoper sa-motene, in govoril tndi druge žaljive reči Ko pridejo do pooUge, reče stereja sestra s vso priljudnostjo: »Bla-gorodnemu gospodu sva prav hvaležni sa sopopotvanje." — »Zakaj?" praša gospod širokoustnež. — »Donm ni-mave nikoli prilike, da bi ee mogli teko vaditi v po-terpeiljivoeti, kakor ee nama je prigodilo danes.* Na to eo drogi sopopotniki Usekali in klicali »bmvo," neolikani širokogobčevič*) pa bi se bil rad skril — magari pod klop, ko bi eo bilo dalo.	(Kat Nov.)
Tombole napravi katol. družba svojim družbenikom 10. proosnca.
Hndn razvada je po več krajih tndi na Koroškem, kakor piše »Mir", da eo gostilnice odperte celo med Božjo službo. »Ali oštirji ne vedo, da je to prepovedano?
praša omenjeni list----Peč da, prepovedano je po
bojji zapovedi, pe todi po svetnik postavah. . Svet se boji, k*j nam prineee nastopno leto: bojmo se žaliti Boga, potem se nam ne bode bati leto 1886, ki je v Božjih rokah, ki lakko odverne hudo, ako mn zvesto služimo.
Vsa preč. ljubljanska dikevitinn je 31. n. m. ob 10 dopoldne premil gsp. knezu škofu dr. Jakopn Misiju se poklonila in srečo sa novo leto čestitala.
Dihmke spremembe.
VTeriaski škofiji. Proč. Jan. Kavalič je poetal župnik v Škednji. — Cč. gg. J. Pitacco in Andr. Purga bodeta učila veronank na teržaški mestni gimnaziji do izvolitve stalnih nčenikov. Ta služba je razpisana do 5. proe.; dnkovniia Hrušica pn do 20. proe. — Č. g. And. Kranjec ie prestovljsn iz Dntovs^j sa duh. peok k sv. Jakoba v Terst; v Dutovlje pn gre č. g. Ant Knkn. —
*) V slovaškem ..tldhuba - t j. toleigobee, ali gobee tolkanja.
, Dobrotni darovi.
Za kmdentooAo hthinjo: Neimenovsn 50 kr. — 6. g. A. St 2 gld. — C. g. župn. M. Preželj 2 gld. --C. g. župn. A. Žgur »finsncministru slov. dijakov za novo leto" 2 gld. — Preč. g. župn. M. Tavčar 5 gld. (za druge potrebe 15 gld.) — J. C. 40 kr. — C. g. škofijsk. kapi. dr. J. Lesar 2 gld. - C. g. ž. J. Karlin 5 gld. 50 kr. — P. Tit. prijatelj 12 gld. s pristavkom: »Tu je nekaj za mlade zobč." »Plenu* ven ter 'non stud. libenter" modruje starodavni pisatelj. Pa tudi kruleči, prazni želodec ni musam ter uku prijatelj. Treba ted^j »in medio virtutem." — C. g. kapi. J. Brence 2 gld. kot „flašterček" za financministrovo serce ob novem letu. — č. g. J. Deruovšek 1 gld.
Za zvonove v Sarajevom: Križka župnija s č. g. duh. pastirjem vred 9 gld. — C. g. V. Bernard iz Stn-denega 17 gld. — M. S. 3 gld. — Gospodičini Mirni in Amalija Pfefferer 10 gld. — Mavčiče po č. g. fcrpn. M. Prežeijnu 38 gld. — Doberniče po č. g. župn. J. Karlinu 31 gld. — Fara Reteče 16 gld. — Mekine po č. g. župn. 18 gld. — Farmani v Željni po č. g. Župn. L. Urbanijn 22 gld.
Za oo. Detimtvo: Iz Mavčič 1 gld. 20 kr. — Iz Borovnice po č. g. kapi. Fr. Dolinarji 22 gld. — Neimenovan po č. g. katehetu Ant Keržiču 50 gld. — V pu-šico pri opravilu sv. Detinstva v uršulinski cerkvi prišlo
4	gld. 32 kr. — Gospa Franč. Dolšajn v Kranji 20 gld. G. T. Pirnat 1 gld. — Neimenovan 50 kr. — Preč. g~ mestni župn. J. Rozman 10 gld. — Po č. g. Ant Šmi-dovniku, duh. pomočniku v Žužemberku, 40 gld. — Jož. Zupančič 1 gld. - Iz Hinj č. g. Gašp. Major 4 gld. 50 kr. — Iz Željne po č. g. župn. L. Urbanijn 9. gld. 36 Kr.
Za cerkev Jesmsovega preev. Serca: Iz Mavčič 2 gld. 60 kr. — Iz Žaljske fare po č. g. župn. L. Urbanijn 10 gld. 64. kr.
Za hiSo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: C. g. župn. M. Preželj 1 gld. 20 kr.
Za oltar so. Antona v Stmgi: J. J. v K. 2 gld.
Za so. Očeta: Ž—ska ljudska šola pokloni sv. Očstn 2 gld. kot mali novoletni dar v namen, da bi sv. Oče »prosili mladini in očeništvu darove sv. Duha. — Doberniče po č. g. župn. J. Karlinu 3 gld. 50 kr.
' Za afrikanski misijon: Rezs Pire 1 gld.
Za misijon o Bolgariji: Blag prijatelj s Dobrovo
5	gld. Doberniče po č. g. župn. J. Karlinu 2 gld.
Za uboge kristjane v Anamu in Tonkinu: »V Božjem
imenn" 10 gld.	...
Za misijon v Bosni: Blag prijatelj z Dobrove 5 gld.
Za čast. redovnike Trapi ste: Dobrotnik 3 gld.
V imenu ranjdh staršev, bratov tn sester, da bi jim Bog večen mir in pokoj dodm, daruje nekdo: Za katol. družbo rokodelcev v ljubljeni 20 gld.; za zvonove v Sarajevom 20 gld.; za av. Detinstvo 20 gld.: za Bolgarijo 20 gld.; za nbožne cerkve ljublj. škofije 20 gld.; za Marijaniše 20 gld.; za štud. kuhinjo 10 gld. za naj-potrebniši misijon 20 gld.
Za Pariško bratovšino za duše v vicah: Is duhovnije Željne 7 gld. 26 kr. po č. g. župn. L. Urbanijn.
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. M. KI. v 6.: Poročeno aalošniitvu. — N. Sinki«: Naročnino «bo oddali aalošništvii. — G. B-k. t B. B.: Naročnino oddali aaloiniitva. Pozdravljeni! — Q. M. G. v O.: Naročnino tndi oddana. Za vae dobrotni Bog prav bogato plačaj 1 — O. B.: Intent. ao dalje odpravljene, in drago nsj boljo doilo, qood Dena mtlliet retribuat!
Odgovorni vrednik: Laki Jsrnn. — Tiakarji in založniki: Jsief Blnsnkevi nasledniki v Ljubljani.