Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 12. maja 1936
Štev. 108. Leto X. (XVII.)
ARIBORSKI
Gena 1 D*n
VECERNIK
UrednUtvo in uprava: Maribor, Goaposka ul. 11 / l«leton uredniitva 2440, uprava 2465
lahaja razen nedelja in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman	_ H	8	■	HUBjP	Jjgb	*'
v upravi aH po podd 10 Din, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po camiku / Oglase aa<^B
sprejema tudi oglasni oddelek ^Jetra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun *L 11.409
HddšMSk	ik	ktii/dAližik	tk&	stek!
PROGLAS, KI GA JE PROŠLI PETEK REDIGIRAL AKCIJSKI ODBOR JNS TER NASLOVIL NA PRISTAŠE IN SOMIŠLJENIKE. PROGLAS SE GLASI:
Jugoslovenska nacionalna stranka, ki Je bila ustanovljena, da organizira sodelovanje naroda pri izvajanju jugoslovenske politike na osnovi nacionalne ideologije šestojanuarskega manifesta, je izpolnjevala in izpolnjuje svoje dolžnosti |n naloge od nekdaj uspešno, pravilno lo odkrito.
_ Z uspehom je delovala za ureditev na-S*h notranjih prilik v duhu narodnega in državnega edinstva. Zavestno je kot iiv-sfrument nacionalne politike in postopne demokratizacije političnega življenja izdajala prehod v normalno politično stanje. Potisnila je stare strankarske spore v ozadje in stvorila politično organiza-<%, v kateri je zbrala prvič po zedinjenju k skupnemu delu vse Jugoslovene, Srbe, Hrvate in Slovence.
DELO JNS V PRETEKLOSTI.
V težkih časih je prevzela odgovornost upravo države. Posrečilo se ji je, da Je državni proračun znižala od 14 mili-Jard na okrog 9 milijard dinarjev. Priola je zakon o občinah, izvedla volitve v kmečkih občinah, pripravila je načrt Zakona za banovinske samouprave in s d,ri postavila temelje samoupravnemu z'vljenju v državi. Postavila je na dnev-"j red kot neodložljivo državno vprašaji6 zaščito našega kmeta in revidirala je Agrarni zakon v korist agrarnih intere-Sentov. Napravila je prvi resnejši poskus Za borbo proti nezaposlenosti. Dala je Vs6. kar je mogla, da se zavarujejo in htrdijo veliki uspehi v mednarodni polivki. v tragičnih dneh po mučeniški smr-\ kralja Zedinitelja je Jugoslovenska na-C|°nalna stranka, podpirajoč kraljevsko jgftiestništvo, doprinesla svoj veliki del, a ie mogla država v miru in brez pre-.resljajev vzdržati težke udarce usode ohraniti vero v svojo bodočnost.
Ko je prevzel oblast režim z dne 21. de-e,nbra 1934. je Jugoslovenska nacional-va stranka pokazala pri svojem delu zhržnost, ki se je netočno tolmačila kot Javnost, ki pa je bila dejansko vedno le oiitena rodoljubna dolžnost, da s svo-'o| nastopi še bolj ne otežkoči že itak ^’eKa stanja v državi.
Clldar Jugosloven. nacionalna stranka i ! v teh težkih dneh ni prenehala desk' - N'e,ia kluba v senatu in narodni lij "d S^a kuc*no sPremha'a razvoj
v*
narodom
m
v državi ter sta bila
'rn;i tolmača strankinih teženj.
reorganizacija stranke.
Pa Prilike v državi, ki se na ža-razvijaj(o docela proti temeljnim na-Silj?ln, na katerih je ta država osnovana, 5,vi?, stranko, da se zopet aktivneje po-1 antičnemu življenju in s preroje-s0 ' ';1,anii nastopi v obrambo načel, ki ‘llniTp8 V manhestu velikega kralja Ze-Čil0 ,	2 dne 6. januarja svoje opravi-
ti!
je
"aša 7 :azla«o- v takil1 razmerah Vjjg1 dolžnost, da vnesemo ves polet I11 eijo S??de sile v ono politično organiza-arsk„ . ima za seb°i tradicije šestojanu-nje 'deologije j„ odgovorno sodelova-
Mmč času ‘	  "
r0ke V'
ko je bil blagopokojni kralj prev/.ei državno oblast v svoje
,l1a,nen so bili spremenjeni statuti S 1,1 je ustanovil akcijski odbor
odboru so bila dana vsa pooblastila za aktiviranje stranke. V smislu spremenjenih statutov in po ponovni vzpostavitvi banovinskih odborov, ki se bodo eimprej konstituiral, se bo v najkrajšem času sklical kongres stranke, na katerem se naj obravnavajo vsa načelna in organizacijska vprašanja. Po obnovitvi in reorganizaciji stranke se bo potem z novimi silami pričelo redno delo za zmago neomajnih načel, ki jih je Veliki kralj zapustil kot svojo politično dediščino.
STRANKIN PROGRAM.
Program Jugoslovenske nacionalne stranko popolnoma odgovarja potrebam zdrave nacionalne in državne politike. V
programu zato sedaj niso potrebne ni-kake osnovne spremembe.
JUGOSLOVENSKI NACIONALIZEM IN UNITARIZEM.
Jugoslovenska nacionalna stranka gradi svoj program na misel 'jugoslovanskega nacionalizma in unitarizma. Nacionalizem Jugoslovenske nacionalne stranke pomeni, da stoji stranka neo...ajno na stališču, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod in da se ima na tej osnovi razvijati vse naše nacionalno življenje, ker je bila na tej osnovi Jugoslavija ustvarjena. S tem pa stranka ne zanika niti svetlih imen, niti dobrih tradicij posameznih delov jugoslovenskega naroda, nego usmerja njih življenje in razvoj, spravljajoč ju v sklad z življenjem in razvojem narodne celote, brez katere in izven katere ni življenja ne obstanka niti enemu narodnemu delu.
Unitarizem Jugoslovenske nacionalne stranke pomeni, da je stranka proti federaciji, ki bi razedinila naše narodno in državno življenje na plemena in plemenske edinice, a je prav tako tudi proti centralizmu, ki slabi zdrave sile posameznih delov naroda in posameznih pokrajin države. Naš unitarizem pomeni, da je nosilec državnosti ves naš narod in da se državna politika ne sme in ne more voditi pod vplivom enega dela naroda ali ene pokrajine, kakor se na drugi strani noben del naroda in nobena pokrajina ne moreta osvoboditi svojih obveznosti in dolžnosti napram celoti.
DECENTRALIZACIJA DO SKRAJNE MEJE.
V skladu s temi načeli smatra Jugoslovenska nacionalna stranka, da se ima notranja ureditev države izvesti po sistemu najširših samouprav in najdalekosež-nejše dekoncentracije, pri čemer da se imajo centralni oblasti pridržati le oni posli, brez katerih državna celota ne more živeti. Pravična razdelitev finančnih virov in sredstev, v sorazmerju z državnimi in samoupravnimi posli, bo preprečila dvojno obremenitev naroda.
HRVATSKO VPRAŠANJE.
Dosledna svojemu jugoslovenskemu stališču, je Jugoslovenska nacionalna stranka globoko prepričana, da more pravilna hi realna jugoslovenska politika odstraniti glavne vzroke nezadovoljstva hrvatskega dela našega naroda, enako pa tudi vzroke nezadovoljstva, ki se v drugih oblikah, a iz sličnih razlogov ši-
Jugoslovenska nacionalna stranka je bila in je vedno pripravljena, da podpre sleherni resni poskus, ki gre za odstranitvijo teh nezadovoljstev in s tem tudi za rešitvijo hrvatskega vprašanja v okviru velikih načel jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. S svojim pozitivnim delom bo Jugoslovenska nacionalna stranka tudi sama prispevala vse, kar more, k temu cilju in je pripravljena, da se v tem duhu in na tej osnovi sporazumeva z vsemi, ki iskreno žele, da se v bratski ljubezni, v medsebojnem spoštovanju in na osnovi popolne ravnopravno-sti vseh delov naroda za vedno odstrani ta težka narodna skrb.	b
POLITIČNE SVOBOŠČINE.
Svoje delo in svojo borbo je Jugoslovenska nacionalna stranka razvijala in vodila izključno na legalni podlagi. Tako bo delovala tudi v bodoče, spoštujoč državno ustavo in državne zakone.
V duhu svojega programa se Jugoslovenska nacionalna stranka zavzema za to, da se čimprei izdata zakon o tisku ter zakon o društvih, zborovanjih in dogovorih, s katerima bo zajamčena svoboda tiska, kakor tudi svoboda zborovanja in dogovarjanja. V istem smislu zavzema stranka odločno stališče, da se ima čim prej izdati novi volilni zakon za narodno skupščino, v katerem naj pride do popolnega izraza načelo tajnega glasovanja, ki mora veljati tudi za volitve v banovinske zbore in občinske odbore.
ZAHTEVA PO NAČRTNEM GOSPODARSTVU.
Jugoslovenska nacionalna stranka bo posvečala svojo posebno skrb gospodarskim in socialnim vprašanjem. Ravnala se bo po načelu, da je jugoslovenski kmet glavni prehranjevalec in branilec države; zato smatra Jugoslovenska nacionalna stranka, da mora biti prva skrb države posvečena zaščiti kmeta v pogledu njegove prezadolžitve, povzdige njegove proizvodnje, povišanja cen in olajšanja prodaje njegovih kmetijskih pridelkov.
Istotako smatra, da je zaščita delovnih slojev, posebno delavcev, obrtnikov in malih trgovcev, nujno vprašanje, ki ga ne gre odlagati. Vprašanje gospodarske povzdige pasivnih krajev, kakor tudi vprašanje javnih del, je treba reševati sistematično in po načrtu.
Stranka bo zastavila vse svoje sile, da se ustvarijo pogoji za čimbolj živahen in harmoničen razvoj celokupnega našega narodnega gospodarstva. Osnovna zahte va stranke je, da mora država pričeti z načrtnim gospodarstvom.
Jugoslovenska nacionalna stranka stoji na stahšču, da so uradniki uslužbenci dr zave in da se jim ima kot državljanom in državnim uslužbencem zagotoviti nele minimalna eksistenca, nego tudi popolna državljanska svoboda in neodvisnost od strankarskih režimov, a zahtevati se ima otl njih tudi popolna odgovornost napram državi za njihovo nacionalno službeno delovanje.
POZIV K NOVEMU DELU.
Vsem članm Jugoslovenske nacionalne stranke!
Svojo dolžnost smo doslej i kot stranka i kot poedinci vršili častno in pošteno napram kralju, narodu in državi. Dolžnost nam nalaga, da v teh težkih dneh ostanemo še nadalje na braniku velikih
*	~	....	uo.mm... —....................................................—............... ..	.-..v,...,	—	,	idej, kj so nam jih zapustile generaciie
edscdnikom stranke na čelu. Temu rijo tudi v drugih delih naroda in države, i očetov-
Jugoslovenska nacionalna stranka stopa v novo dobo svojega dela. Dolžnost vsakega njenega člana in vsakega rodoljuba, ki se v načelu sklada z našimi pogledi na narodno in državno življenje, je, da se pridruži organizaciji stranke in jo z vsemi silami podpre v delu in borbi za ostvaritev velikih misli iugosloven-stva, nacionalne demokracije in socialne pravice.
Združeni opoziciji po dolgoletnem prizadevanju in mnogobrojnih poizkusili nele ni uspelo stvoriti skupen program, najti osnovo skupnega dela in dati vsaj svojini lastnim vrstam podlago za sporazum, nego ji ni uspelo niti to, da bi razširila med narodom vsaj eno skupno konstruktivno misel, v kateri bi se strinjala.
Od današnje vladajoče stranke Jugoslovenske radikalne zajednice, posebno od njenega političnega dela med narodom in dela pri državnih poslih, nas delijo naši pogledi na temeljna načela naše nacionalne politike, kakor tudi naše razumevanje politične odgovornosti za delo vsake vlade in vsake politične stranke.
Edino Jugoslovenska nacionalna stranka stopa pred narod s točno določenimi pogledi in točno določenim programom, zavedajoč se odgovornosti, ki jo prevzema pred Bogom, narodom in zgodovino, kakor tudi moralnih obveznosti, katerih se ne more nikoli odreči in ki jih je sprejela nase s tem, da je pred vsem narodom odkrito in moško zastopala m branila politiko, zasnovano na manifestu velikega kralja Zedinitelja.
Ko poziva jugoslovenske nacionaliste v vrste Jugoslovenske nacionalne stranke, izjavlja vodstvo stranke, da je pripravljeno sodelovati tudi z vsemi ostalimi jugoslovenskimi strankami in skupinami, ki imajo v temeljnih načelih enake poglede na našo nacionalno in državno politiko.
Jugosloven!!
S tem, da zbirate jugoslovenske nacionalne vrste v organizacijah Jugoslovenske nacionalne stranke, vršite svojo rodoljubno dolžnost in ustvarjate temelje obče nacionalne organizacije, ki je tako zelo potrebna v teh dneh zmed in ekstremnosti. Med nasilnim fašizmom in krvavo anarhijo, med hegemonistično centralističnim; in separatističnimi težnjami, med socialnim prevratom in socialno krivico, je najpravilnejša pot jugoslovenske-ga nacionalizma, osnovana
na načelu zdrave demokracije, ki pobija razdiralne težnje in vodi račun tako o interesih državljanov kakor o interesih države;
na načelu stvarne enakosti in ravno-pravnosti s širokimi samoupravami, ki
dovajajo v sklad interese delov z interesi celote;
na čelu socialne pravice, ki zastopa prvenstveno interese malega človeka, a hkrati izključuje ekstremnosti.
Z vero v Boga in Jugoslavjio, z zvestobo kralju in kraljevskemu domu ter z zaupanjem v silo jugoslovenskega naroda in jugoslovenske domovine pozivamo vse naše pristaše in prijatelje, da se brez odlašanja lotijo oživljenja strankinfh organizacij in k pripravam za strankin ko<>-gres.
Beograd, 10. maja 1936.
Akcijski odbor Jngostovenske nacionalne stranke.
jkatMctske	m	jo
Hawdit6 fieaoiiue
tMadino. je dosio^tc (nastavita ft. itiUpkega Ut H. Teaukaftaua
Včeraj zvečer so dijaki in dijakinje tukajšnje državne trgovske akademije priredili v Narodnem gledališču prav lepo in dostojno uspelo akademijo v proslavo narodnih mučenikov in junakov Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana. Mladina Trgovske akademije v Mariboru je s to svojo tretjo akademijo izpričala vse odlične vrline, ki jo odlikujejo. Saj je pestri in slikoviti akademijski spored pote-
kel brezhibno in so nekatere točke nudile toliko prisrčnosti in iskrenosti, da so žele uprav viharen aplavz številno navzočega občinstva, ki je popolnoma zasedlo gledališko dvorano in sredi katerega je bilo opaziti tudi mnoge mariborske odličnike, njim na čelu velikega ljubitelja mladine mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča ter mariborskega mestnega predsednika dr. Juvana, ki je
bil tudi pokrovitelj prireditve. Na ta lepi in krasni uspeh včerajšnje akademije, ki jo je z ljubeznivim pozdravnim nagovorom otvoril zavodov gojenec Bogomir Smerdu in o kateri bomo še obširneje poročali v enih prihodnjih številk, je mladina državne Trgovske akademije v Ma riboru lahko ponosna.
OMJtA ŠUSidA v ftUui&GB
Ob naznanilu letošnjega repertoarnega programa je upravnik mariborskega Narodnega gledališča izjavil uredniku naših listov, da je v letošnji gledališki sezoni predvideno tudi gostovanje ljubljanske opere. Ko se zaključuje letošnja gledališka sezona, so se pogajanja med mariborsko gledališko upravo ter vodstvom ljubljanske opere ugodim zaključila. Mariborska gledališče in umetnost ljubeča publika 1k) ta korak mariborske gledališke uprave gotovo z veseljem pozdravila, suj ni bilo ljubljanske opere v Mariboru že precej let sem. Ob zadnjem gostovanju ie ljubljanska opera pred petimi
leti žela ogromen uspeli. Nič ni dvomiti, da bo tudi letošnje gostovanje ljubljanske opere v tukajšnjem Narodnem gledališču našlo pri mariborski gledališki pu bliki živahnega odmeva. Ljubljanska ope ra bo dala dve predstavi priljubljene Rossinijeve opere »Seviljski brivec«. Predstavi bosta dne 20. in 21. t. m. Zvečer ter se bodo abonenti vseli treh abonmajev razdelili tako, da bodo vsi de ležni predstave -»Seviljskega brivca«. Kulturni Maribor bo nedvomno oba ve čera do zadnjega kotička napolnil naš Tal jin hram.
Filmski zvezdnik Leon Sfezak v Mariboru
Naš obmejni Maribor osrečujejo s svojimi obiski res znameniti možje. Pred dnevi je Mariborčane spravil po konci osebni zdravnik pobeglega abesinskega cesarja Iiaile Selasija, bolgarski zdravnik dr. Jordan Širokov. Včeraj pa je bil na nogah naš ženski svet. Naglo se je namreč v opoldanskih urah raznesla po mestu vest. da je prispel v Maribor sloviti filmski zvezdnik Leon Slezak, ki je dopotoval na svojem avtomobilu z Dunaja. namenjen na morje, o čemer je poročalo današnje »Jutro«. Njegov avto se je ustavil pred hotelom Meran, kjer se ie odlični potnik okrepčal. Kaj kmalu so se pričeli zbirati pred hotelom radoved-
neži, po večini mlajše ljubiteljice filmskega traku, ki so za vsako ceno hotele videti slavnega filmskega igralca živega. Nekatere pa so se tudi zanimale, če potuje sam, ulj v družbi svoje boljše polovice. Ko jim je prijazni vratar potrdil slednje, so bolj sramežljivo spravile svoje spominske knjižice, ki SO jih imele pripravljene za njegov avtogram. Sloviti filmski zvezdnik Leon Slezak je pred slovesom ljubeznivo stiskal roke nekaterim mladim oboževalkam in jim obljubil, da sc jih bo spomnil na morju. Bogve, ali ne bodo čakale zaman na njegovo obljubo?
Tragična smrt na vrvi
Prestrašili so se davi Scherbaumovi pekovski pomočniki, ko so odprli lopo za voze in razno orodje na Aleksandrovi cesti 74 in zagledali obešenca na tramu. V njem so spoznali 431etnega prevoznika kruha Matijo Zupana in takoj obvestili njegovo ženo in policijo. Nesrečnežu so sicer skušali rešiti življenje, toda ves trud je bil zaman, ker je uraduj zdravnik ugotovil, da je nastopila smrt že pred nekaj urami. Truplo je bilo že mrzlo in \ njem ni bilo več nobenega znaka življenja. Sneli so ga z vrvi, položili v krsto in prepeljali z mrtvaškim vozom mrtvašnico na pobreško pokopališče. Kaj je
bil zapustil nobenega pisma, ki so bila že dalj časa napisana. Zupanova tragična smrt je zbudila sočustvovanje z nesrečno ženo in sinčkom, ki sta izgubila dobrega očeta.
Samo še nekaj dni gostuje v kino kavarni najboljši komik Joe Jarsky. Zato ne zamudite prilike in obiščite našo kavarno. Solidne cene. Prvovrstna postrežba!
V proslavo materinskega dne danes zvečer v Ljudski univerzi literarni ve čer.
Ptrtnikov hinkoštni izlet z avtokarom.
Ob Binkoštih priredi Putnik izlet z avto karom k svečani otvoritvi nove ceste »Packerstrassc« in na Vrbsko jezero. Izlet se vrši na podlagi jugoslovensko-avstrijske turistične konvencije od 2. avgusta 1935 in na temelju recipročne propagande v obeh državah. Vozna cena znaša Din 200 po osebi. Potuje se lahko tudi s kolektivnim potnim listom. Prijave najkasneje do 15. marca pri »Putniku« v Mariboru ali Celju.
Drevj zadnja uprizoritev Arxovega dela »Izdaja pri Novari« v gledališču. To delo učinkuje z elementarno dramatiko ter ie v jeseni izredno ugajalo, vendar pa še ni bilo odigrano. Zato obiščite nocojšnjo uprizoritev. Veljajo znižane cene.
t&H Ul 0H&H
Zupana pognalo v tako žalostno smrt, ni znano. V službi je bil pošten in tudi z ženo sta se dobro razumela. Vzroka svojega obupa tudi ni navedel v pismih, ki jih je napisal enega ženi, drugega pa svojemu delodajalcu. V pismih prosi ženo in delodajalca, naj bodo tako dobri in naj lepo vzgojijo njegovega mladoletnega sina. Tudi ni uesrečni Zupan kazal pred svojim strašnim koncem nobene potrtosti. Ko je sinoči položil obračun delodajalcu je rekel ženi, da mu nekaj razbija v glavi in izrazil strah, da ga bo zadela kap. Vsekakor pa ie moral nositi grozen sklep v srcu že nekaj dni. sicer bi ne14
Himen! V zadnjem času so sc v Mariboru poročili: Ignacij Živic, ključavničar drž. žel., Betnavska cesta S, in Kristina Žnidarič, tkalka. — Andrej Strnišča, trgovec, Hrastje 51, in Marica Brumen, kmečka hči. — Franc Sever, delavec, Meljska cesta 27, in Neža Gričnik, sobarica. — Josip Totnac, zasebni uradnik, Ob brodu 5, in Rozina Oman. — Anton Jamnik, posestnik, Selnica 76, ju Antonija Pipuš, posestniška hči. — Ludvik Jamnik, posestniški sin, Selnica 76, in Katarina Štohard, posestniška hči. — Jože Slana, čevljarski pomočnik. Studenci. Dr. Krekova 6, in Marija Gruden, šivilja. — Anton Benedik, tajnik. Dr. Verstovškova '. in Marija Kaudekova, učiteljica. — Jo-
REPERTOAR.
Torek, 12. maja ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Znižane cene. Zadnjič.
Sreda, 13. maja: Zaprto.
Četrtek, 14. maja ob 20. uri: »Tuje dete«« Red B.
GRAJSKI KINO. Danes, torek, premiera kriminalnega velefilma
»ZASLEDOVANJE««
Lov z motornim kolesom za zločinci v avtomobilu. Uničenje policijske radio oddajne postaje, zločinci se krijejo pod raznimi krinkami. Oglejte si ta velefilm, ki je v nemškem jeziku.
Kino Union. Danes torek zadnji dan veseloigra »Ljubezen in jazz«. Jutri svetovni velefilm »Sto dni Napoleona«.
sip Habith, ključavničar drž. žel., Tvor-uiška ulica 24, in Marija Skronja, zasebnica. — Jože Puhar, učitelj, Vel. Nedelja, in Marija Tomazini, učiteljica. Jože Larazni, poljedelski delavec, Spe-sovo selo, in Marija Smarin, poljedelska delavka. Bilo srečno!
Mrtvaški zvon. V Maistrovi ulici 17 je preminila v starosti 71 let vdova po višjem poštnem kontrolorju Irma Trateii-šek. Žalujočim naše toplo sočutje!
Pogrebe Ivana Horvata, ki je pri krčevinskem prevozu šel pod vlak, bo jutri ob pol štirih popoldne na pobreškem pokopališču.
Mariborsko podružnico NSZ je pri nedeljskem delegatskem zboru v Ljubljani zastopal podpredsednik g. J. Pečečnik V včerajšnjem poročilu smo pomotoma navedli kot zastopnika predsednika Mačka, ki se radi bolezni ni mogel udeležiti omenjenega zbora.
Za pogrebom. Mariborski gasilci se bodo jutri popoldne ob 16. rj korporativno udeležili na radvanjskem pokopališču poneha umrlega gasilskega veterana Ivana Jenisija.
Cesta Brezno—Ribnica na Pohorju*
Občina Ribnica na Pohorju je pokreniH akcijo, da se čimpreje skliče anketa merodajnih faktorjev, katerih naloga bi bi* a, da se popravilo te važne in frekvetft* ne ceste čimpreje izvede. Banska uprava .e že sicer dala svoj pristanek, vendar še vse delo počiva. V interesu tujskega prometa je. da se čimpreje vse potrebna ukrene.
Tujski promet v Mariboru. V aprila t. 1. je bilo pri policiji v Mariboru zgla-šeniii 1036 oseb z 1795 nočninami, teh je bilo 636 Jugoslovenov, ki so pre' nočevali 1020 noči in 400 iuozemcev, ki so nočivali 775 noči.
Gledališke novice. »Izdaja pri Novari«* drama švicarskega pisatelja Arxa, ki se :odi v Uriju okrog leta 1500.. je ob zf' četku letošnje sezone dosegla zelo velik uspeh. Napisana je efetkno, notranje razgibano ter s pretresljivo učinkovitostjo* Zadnja uprizoritev tega tudi literarno mnogo vrednega dela. bo danes v torek
i
Premiera ,.Tujega deteta"
Nekaj mladih sovjetskih pisateljev je zaslovelo v teku zadnjih let po kulturnem svetu. Tako je na primer V. Kutajev zaslovel s svojo »Kvadraturo kroga«, Škvar-kinu ixi je prineslo slavo njegovo »Tuje dete«. Lansko leto so ga z velikim uspehom vprizorili v ljubljanski drami, v so-lioto pa je bila premiera v mariborskem Narodnem gledališču. Uspeli vprizoritve je bil sicer lep, ni pa bil morda luko prodoren, kakor so menda nekateri pričakovali. Nekatera črtanja teksta so nemara povzročila, da ni pokazalo delo nekaterih svojstvenosti.
I.
Skvarkinovo »Tuje dete« v dr. Berkop-c e Ve m prevodu je komedija v petih slikali. V danem slučaju bi mogla to biti tudi groteska. Humor se propaja s saliri-čnostjo. Ez ozadja slutimo smejoči se o-braz avtorja, ki se hkrati roga boljšcvi-korn in buržujem«. Stari ii* mladi svet, ki ga postavlja Skvarkin na tem prizorišču v živahen stik. zbuja mnogo smešno-srti in smešne tragičnosti. Namišljeno dete
razgiba ves svet na tem letovišču v oko lici Moskve, razganeoj se v čustvih in go uih mladi ter stari ljudje, odkrivajoč pre pad, ki zija med obema generacijama v tej komediji, ki prinaša edinstveno poveličanje ljubezni. Ko se odkrije resnica o tem namišljenem »Tujem detetu« se vse to življenje zopet normalizira in se po operetno znajdejo na koncu trije parčki mladih, iz osnov sodobne Rusije zraslih in oblikovanih komsomolsko usmerjenih ljudi. Iz tega komedijskega hrupa iu dogajanja je mogoče podati in izluščiti marsikaj, kar ie ob mejah tragikomično-sti, vesele burkavosti, otročje primitivnosti, persifiažne žolčnosti. satirične igre in groteskne paradoksnosti. Drobci vseh teh čudovitih prvin so se v tej šablonsko ii» eruptivno zgrajeni komediji primerno odražali tudi v mariborski vprizoritvi II.
Predstavo je zrežiral naš prvi režiser Joško Kovič. V njegovi sc e nični 'n režijski zamisli je bilo precej izvirnosti, raz delitev prostora je bla racionalno v duhu in stilu dela samega izvedena. V ozadju na. vrhu je simbolno prikazana letovi-ščarska vila starega glasbenika Aranlo-va, predstavnika stare generacije, spodaj na terasi pa jc prizorišče dogajanja in di-
skusij^ veselja iu naivne smešnosti, toplega srčnega zanosa in prešerne mladost-nosti. Živo plastična je ta scenična in odrska celota. Morda bi realistična v pri zoritev še bolj pridobila ob nekaterih pov-darkih grotesknosti. Vsekakor je J. Kovič tudi pri I ujem detetu« izkazal spretnost v režiserskih nalogah hi poslih.
K sodelovanju v vsekakor hvaležnih vlogah so bili pritegnjeni vodilni člani našega dramskega ansambla. Na eni strani nOsitelji iu predstavniki stare generacije, na drugi strani pa z novimi idejami prežeti znanilci mladega življenja. V spokojni harmoniji zgledni par starega glasbenika Karaulegu in njegove žene Olge Pavlovne se je drastično odražal v oibeh podobah P. Kov ič a kot Karaulova in M. Zakrajškov e. Morda je bil za spoznanje premalo podčrtan moment komičnosti. V ta svet starih spada tudi Rajhi oče, ki ga je podal E. Grom. Vloga je manjša iu ne nudi možnosti igralske ;a razmaha. Pač pa se v veselem poletu in dobri igralski konjunkturi razživljajo predstavniki mlajše generacije. V neki vihravi neurejenosti in noseč komplicirane posledice tragikomičnoslj namišljenega tujega de*eta je stala pred gledalci Manja Branje R a s b e r g e r j c v e. V
ljubavnih podvigih komični in vedno zakasneli Kostja je zadobil v F.. V er,tl o-n i k u dobrega interpreta. Maksu F nr' j a n u je bila dodeljena vloga inžeiijerJJ Pribiljava, ki je v tem fantastično veselem mladem svetu menda edina rcah1'1 postavka. Lirično sentimentalnemu stji stoji ob strani varuški in elementa1"111 Kaukazijec Jakov, ki pa je v D. Gorinškov e m prikazovanju bil morda več medel, in premalo robusten. Se ne ek ^ Perčatkin je ena od onih komičnih i'h zmedenosti iieprehičunljivih ter zanese^ ujaških natur, kakršne srečavamo v >,e^ malem številu v ruski literaturi. N a k r. s t o v Perčatkin je bil odličen posnete teh ruskih Pcrčatkinov, Smerdjakovo itd.	„
V nežnem, zdravem in naivnem štvu plastično prikazana je bila RaJa ' Kraljeve, v ljubavnih željah nepo ^ laže na babica Agripina Senijonovna ' Starčeve. Razen tega sta še s0re.e|j vala Franjo Blaž kot Senečkin Prlja in Just Košuta kot pismonoša. . r »Tuje dete« n j morda prineslo tega, so nekateri pričakovali. Ni bogve umetnina, je pa dobra, sprejemljiva <> ska literatura, ki zabava in ki zbuja srčno veselje.
Mrinja razvaja in uničuje ljudi
Danes dopoldne sc je vršila pred raa-llTt kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča kazenska razprava Proti 251etnemu delavcu Alojziju Žinku, ® ie obtožen, da je dne 29. marca v Oir-111 °žu z nožem poškodoval Jurija Krajn-Ca> delavcu Marku Stevanu pa prizadja) z nožem tako težke poškodbe, da .ie nekaj dni zatem umrl. Obtožnica navaja, da ie bil obtoženi Žinko v družbi svojih Prijateljev pri neki predstavi v Skorčiče-v' gostilni v Ormožu, prav tako pokojni Stevan in Krajnc. Okoli 22. ure se je Predstava končala ter so se vsi podali na pot proti domu v Pušince. Žinko je s svojimi prijatelji šel naprej, za njim pa Pokojni Stevan in Krajnc. Med Žinkotn ln Stevanom je bilo že dalj časa neko sovraštvo. Ko je Zinko mirno korakal po
cesti, je prišel nenadoma za njim Krajnc ter ga z nekim železom udaril po glavi. Zinko je v naslednjem trenotku potegnil nož ter ž njim zabodel Krajnca v hrbet. Ko je to opazil-Stevan, je navalil na Zinka, ki je zamahnil z nožem proti Stevanu ter mu zabodel nož v trebuh. Ste-van se je takoj zgrudil na tla ter obležal nezavesten v mlaki krvi. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnišnico, toda vsa prizadevanja zdravnikov, da bi mu irešili življenje, so bila zaman in je Stevan dne 3. aprila umrl.
Pri današnji razpravi se je Žinko zagovarjal s silobranom, češ da sta Krajnc kakor pokojni Stevan navalila nanj.
Obtoženi Alojz Žinko je bil obsojen na 3 leta im 15 dni strogega zapora.
ftautaslu oictsouii
V# |
PARIZ, 12. maja. Današnji pariški listi se izčrpno bavijo s položajem v Ženevi. Del časopisja smatra kot neoprostljivo, da ni Paul Boncour kot delegat Francije podpiral Edenove teze, v smishi katere bi abesinsko vprašanje slejkoprej moralo ostati na dnevnem redu. Levičarsko časopisje poziva Paula Boncourja, da respektira voljo francoskega volilca, v smislu katere mora Fran cija ohraniti zvestobo paktu Društva narodov. V duhu te volje mora delegat Francije nastopati proti vsaki kršitvi pakta Društva narodov. Levičarsko časopisje izraža nado, da bo Paul BoncOur popravil storjeno napako. Paul Boncour si mora že enkrat biti na jasnem, da so dnevi itaioiilske politike Lavaiove v Franciji že minili. Drugi del časopisja pa povdarja, da je Paul Boncour v tem smislu že ravnal, ko je laškega delegata barona Alosia že opozoril na to, da ne more Francija na noben način pritrditi enostranskemu postopku Italije v abesinskem vprašanju. Radi tega tudi ne more Francija, kar je Paul Boncour dal laškemu zastopniku konkretno razumeti, nikakor podpirati v Društvu narodov Italije v smislu Aloisijevih želja, ampak bo nasprotno striktno ravnala v duhu določb ženevskega pakta. Francosko časopisje pa obravnava v tej zvezi tudi stališče Italije, pri čemer se kot edina olajšilna okolnost podčrtava dejstvo, da ni Italija lomila z Društvom narodov, marveč da samo odklanja to, da bi se po svoji delegaciji udeleževala posvetovanj, ki bj jim prisostvoval tudi abesinski delegat Volda Mariam. Socialistični »Populaire« pa je mnenja, da še ni odstranjena nevarnost konflikta z Italijo. S tem, da je svet Društva narodov sklenil, da se abesinski delegat Volda Mariam pripušča k posvetovanjem sveta Društva narodov in da se abesinsko vprašanje ne stavi z dnevnega reda ženevskih obravnavanj, se je napravil dalekosežen sklep največje važnosti, ker se je Volda Mariam označil kot edini legalni predstavnik Abcsinije v svetu Društva narodov. Svet Društva narodov je s tem sklepom dal točno razumeti, da aneksija Abesinije še ne predstavlja rešitve abesinskega vprašanja. »Petit Journal« meni, da se Društvo narodov smatra za primorano, da se spričo ponašanja Italije postavi ria stran čistega prava. Ni druge rešitve, kakor da se sankcije proti Italiji še vnaprej uveljavljajo in tudi poostrijo. Ta politika pa bo tudi prinesla popolen lom med Italijo in Društvom narodv. Levičarskim krogom blizu stoječi »Oeuvre« pa izreka celo mnenje, da ne bo svetu Društva narodov, če hoče biti objektiven, preostalo nič drugega, kakor da izklluči Italijo iz Društva narodov.
Šek 15. junija...
ŽENEVA, 12. maja. Na poziv britanskega zunanjega ministra Edena je bila v generalnem sekretariatu Društva narodov konferenca vseh članov sveta Društva narodov. Na konferenci se je sklenilo, da se razprava o abesinskem konfliktu preloži na prihodnje zasedanje sveta Društva narodov, ki bo dne 15. junija v Ženevi. Na dnevnem redu omenjenega zasedanja bo abesinski konflikt in razen tega vprašanje kršitve locarnskega pakta po Nemčiji. Preložitev razprave abesinskega konflikta na 15. junija je utemeljevala francoska delegacija s tem, češ, da ni sedanja Sarrautova vlada kompetentna, da v tako važnih vprašanjih zastopa francoski narod pred Društvom narodov.
Bern Saška Umma v
ŽENEVA, 12. maja. Na včerajšnji seji sveta Društva narodov je prišlo do prvega incidenta. Ko je namreč italijanski glavni pooblaščenec baron Aloisi videl, da se je abesinski zastopnik Vola Mariam vsedel na svoje mesto, s* je takoj dvignil in je že pred otvoritvijo zasedanja izjavil, da noče seder: za isto mizo s predstavnikom Abesinije, neke države, ki več ne obstoja. Baron Aloisi je takoj nato v znak protesta zapustil skupno z laško delegacijo dvorano. Nato je svet Društva narodov sklenil, da se razprava o abe-skinskem vprašanju odgodi.
SOS m J>H
PARIZ, 12. maja. Veliko pozornost je zbudil članek, ki ga je napisal Herriot v listu »Ere Nouvelle« pod naslovom »SOS za Društvo narodov«. V članku piše Herriot med drugim: »Mi ne smemo ničesar opustiti, da bi ne prišlo do najožjega sodelovanja med Anglijo in Francijo, ne sinemo radi lastnega egoizma, ampak da se reši, kar je rešiti mogoče v pogledu svobode in pravice. Radi tega želimo, da Ženeva najpreje lojalno prizna svoj neuspeh, zatem pa je treba znova pričeti.«
ŽENEVA, 12. maja. Opazilo se je, da je italijanski predstavnik baron Aloisi razvil živahno diplomatsko delavnost in da se je med drugim dalj časa razgovarjal s čilskim poslanikom Rivasom. Kakor znano, je bila republika Čile v zadnjem času med onimi državami, ki so zahtevale ukinitev sankcij. Kakor se zatrjuje v ženevskih krogih, so ostali člani sveta Društva narodov, zlasti pa Velika Britanija, Mala antanta, Balkanska zveza in nevtralne države za to, da ostanejo sankcije proti Italiji še naprej v veljavi.
Stavke, Hoji
ATENE, 12. maja. Stavka solunskih delavcev, ki so jo spremljali te cini krvavi dogodki, se je sedaj razširil na vso Grčijo. Ob priliki stavke v severni Grčiji je bilo ubitih okoli 20 ljudi, težko ranjenih 50, lažje ranjenih pa 250. Voditelj grških komunistov je brzojavno obvestil o poteku stavke vodilne komunistične kroge v Parizu. Radi izredne situacije sta krenila včeraj dva oddelka konjenice iz Larisse v Solunu ter je guverner Macedonije general Palis v stalnem stiku z vlado. Tudi so na poti v Solun vojaški oddelki iz Lamija in Verije.
PARIZ, 12. maja. Iz Casablance poročajo, da se je v Tangerju proglasila splošna stavka. Prebivalstvo je brez kruha. V Tanger so po poročilih prispeli neki sovjetski agenti. V luki sta se pojavila dva angleška rušilca v zaščito britanskih državljanov v Tangerju.
'2- maja ob 20. uri. Veljajo znižane cene.
~~ Plesni večer za otroke bo prihodnjo •>2clelja ob 15. uri. Nastopi s svojim otroškim baletom zagrebška plesna umetnica ter voditeljica lastne šole Mercedes Go-ritz-Pavelič. Sodeluje okrog 25 otrok iz Plesalkine šole z dvodejanskim baletom •J- Bayerja »Vila lutk«, ki je v Zagrebu Ponovno naletel na splošno navdu&nje mladega občinstva ter je ogrel tudi odraste. Mercedes Goritz-Paveličcva bo zastopala Jugoslavijo ob letošnjih junijskih slavnostih na Dunaju ter nastopi pred Mariborskim gostovanjem dvakrat zaporedoma v G raz u.
Vsi v Mariboru bivajoči vojni obvezniki vseh veroizpovedi, kateri še niso bili 'z kateregakoli vzroka vojaško zaprisegli, se pozivajo, da se nemudoma prijavijo mestnemu vojaškemu oddelku na Slomškovem trgu št. 11. soba 3 radi vpisa v zadevne sezname. Zaprisega vseh teh
voj. obveznikov sc bo vršila v petek, 15. maja 1936 v kolandi 45. peš. polku. Prizadeti, ki se temu pozivu ne bodo °dzvali, bodo najstrožje kaznovani.
Prošnja, ki je ni težko uslišati. Bolniki oddelka za pljučne bolezni v mariborski !avni bolnišnici se obračajo preko Proti-teberkulozne lige v Mariboru do naše 1;ivnosti z vljudno prošnjo, naj jim pre-PUsti nekaj čtiva. Gotovo leže v marsikateri hiši kje v kakšnem kotu knjige in re'ije že popolnoma pozabljene, ki bi [Rogini bolnikom napravile veliko vese-'te. Največje veselje pa bi napravil bol-n*kom dober človek, ako bi jim naklonil star, vendar še za silo poraben radijski aParat, ki ga nihče več ne uporablja, cePrav starejšega sistema. Darovi naj naj 'e Pošljejo Protihiberkulozni ligi v Ma-r,boru, Marijina ul. 13. ali pa naravnost 'odstvu oddelka za bolne na pljučih tukajšnje javne bolnišnice.
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Minarikova in Savostova lekar-'1;i- Jutri v sredo Albaneževa in Konigova.
Kakšno vreme se nam obeta. Zelo plačno, ponekod zopet nevihte, nekoli-0 hladneje, toda še vedno soparno. Skrivnostna smrt. Poročali smo svoj-fas. da je v Zgornji Polskavi postala žr-,ev Požara posestnikova žena Ana Skrojiva. Takrat se je domnevalo, da je j krobutova zažgala domačijo, nato pa je pršila na podstrešju hiše samomor. Na °dsirešje pa je mogoče priti le s po-'°čjo lestve, ki ie pa kljub vsestranskim oizvedbam n..,) mogli najti ter se iz-SlJUcuje, da bi bila lestev zgorela. Sedaj
vrSijo obširne poizvedbe, da bi se ta-Pstvena smrt Ane Škrobutove razjas-n|la.
. kolesa izginjajo. Iz veže sreskega na-ku|Va sta v soboto popoldne izginili dve u‘esi. Spreten kolesarski tat je odpeljal QUk) finančnemu podpregledniku Ivanu r°ft»u in delavcu Antonu Jagodiču. Gro-Hq?,Vu. k°l° je bilo znamke »Pucli«, vredno 1 in je imelo evidenčno številko Jagodičevo pa je bilo znamke j ’ ®ria«, vredno 900 Din in je imelo evi-Po številko 624.231. Grom in Jagoda Prijavila tatvino policiji. esreče brez konca in kraja. 51 letni botvi ^ntun Topolovec iz Maribora je tt ; Y- lestve in si strl nogo. — 68letna PadPeVa *ena ^'7/a IZ Maribora si je pri 70lefU ,)0*kodovala desno ključnico. — Padi tJn‘narica Kva Horvat iz Hoč je C() A 1 lestve im si zlomila levo ključni-Pri ' kletni delavec Jože Pavro se je stroju ponesrečil ui si poškodoval le-
vo roko. Vse ponesrečence zdravijo v tukajšnji splošni bolnišnici.
Avto v jarku. Nezgoda se je pripetila včeraj popoldne Suščevemu šoferju, ko je vodil prazen tovorni avto po precej strmem košaškem klancu proti Pesnici. Radi defekta v zavori je zdrknil avto s ceste in zavozil s silo v brzojavni drog ,ter obtičal v obcestnem jarku. Radi močnega sunka se je drog toliko nagnil, da so se pretrgale žice. Motor se je precej poškodoval, šoferju pa se ni zgodilo nič hudega.
Otrok pod avtomobilom. Na državni cesti blizu Hoč se je sinoči pripetila huda prometna nesireča in je manjkalo za las, da ni zahtevala človeške žrtve. V smeri proti Mariboru se je peljal s tovornim avtomobilom avtoizvošeek Ozvald Rams-kugiler iz Celja. Pred neko hišo ob državni cesti se je igrala gruča vaških otrok. V trenotku, ko je privozil avto mimo. je skočil na sredino ceste neki lOletni fant, in prišel pod vozilo. Šofer je avto takoj ustavil in naložil hudo poškodovanega otroka ter ga prepeljal v mariborsko bolnišnico, V Mariboru je g. Ramskugler prijavil prometno nesrečo policiji.
Poverjeništvo JLAS, službeno. Za lahkoatletski miting ISSK Maribora, ki bo v nedeljo 17. t. m. dopoldne na igrišču SK Železničarja, je določena naslednja žirija:	vrhovni	sodnik	g.	Fišer, starter
dr. Jettmar, sodniki in časomerilci gg. F. in J. Kramberger, prof. Cestnik, Smerdel ter vsi sodniški kandidati. V četrtek, dne 14. t. m. ob 20. bo pri »Orlu« seja poverjeništva. Klubi se naprošajo, da pošljejo svoje opolnomočene delegate. Poverjenik.
Čitajte liste!
Pod tem naslovom piše današnje »Jutro«. Ker velja omenjeno v glavnem tudi za naš list. objavljamo isto:
»Dne 4. t. m. so izgubili plačilno moč bankovci po 1000 Din iz 1. 1920 (tako zvani »juirji«). Od par strani smo dobili pritožbe, zakaj nismo tega objavili v »Jutru«. Neki naročnik iz Maribora nam celo bridko očita, da ljudi nalašč nismo opozorili, menda iz same zavisti do onih, ki imajo lahko doma leta in leta shranjene tisočake.
Njega in vse druge prizadete opozarjamo, da srno ponovno pisali o zamenjavi »jurjev«, saj je bilo že 1. 1933 sklenjeno, in objavljeno, da so vzeti iz prometa in da izgube plačilno moč dne 4. maja 1936. Zadnjič smo opozorili čitatelje 2‘). aprila t. 1., torej pet dni pred potekom roka.
»Jutro« je torej storilo svojo dolžnost, stvar posameznega čitatelja pa je, da ne prezre in ne pozabi na stvari, ki so za njega važne. Tudi bi bilo v redu. da se vsak najprej prepriča, ali so njegovi očitki resnični, preden jih iznaša.
Kar se pa stvari same tiče smo preteklo soboto objavili službeno poročilo Agencije Avale, da bodo od 20. t. ni. dalje še nekaj časa zamenjavale »jurje« in papirnate desetake, ki so tudi izgubili plačilno moč, gdavna državna blagajna v Beogradu in vse davčne uprave. Upajmo, da 1x>do davčne uprave pravočasno dobile tozadevno uradno navodilo.«
ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
KALKUTA. 11. inaja. Reuter poroča: Včeraj je bilo v Kalkuti več zborovanj, ki jih je kot za »abesinski dan« sklical in organiziral predsednik inrl-skega kongresa Pandit Javarlal Nehvu. Na vseh teb zborovanjih so se sprejele
resolucije, v lcaterili se zahteva izstop Indije i/. Društva narodov radi neuspeha v abesinskem slučaju. Večje skupine omladincev so demonstrirali pred laškim konzulatom. Morala je nastopiti policija, ki jc demonstrante razgnala.
Stran '4.
Mariborski »Veternik« Jutra
Mariboru, dne 12 V. 1936
EVGENIJ SABAffOV;
flUtStevmiie, fteefesaeia tototja
roman
>V katerih ste vzgojili pošasti, ki ste jih poslali nad Italijo.«
»Vzrejevališča, pošasti... v Italijo... Ničesar ne razumem.«
»Gospod doktor! Nekoč ste nas o tem in takem prepričali, sedaj nas ne boste. Svojo dolžnost izvršim do kraja. Ako nočete z lepa, vas bom moral prisiliti. Ne ženite me zaradi tega do skrajnosti. Pokažite nam vzrejevališča. ki ste jih pogreznili!«
»Ako ne bi vedel, da ste vrhovni šef policije, ne vem, kaj bi si mislil o vas,« je dejal dr. Evarist mirno, kakor da zares ne ve ničesar. »Ako menite, da skrivam zares neke skrivnosti, potem vas prosim, da mi poveste, za kaj gre in kje naj bi bile. Ako veste več kakor vem jaz, potem veste gotovo tudi. kje naj bi bilo tisto, kar iščete!«
»Dobro,« je dejal šef policije in potegnil iz žepa kos papirja. >Tu je načrt terena, na katerem so vaša vzrejevališča. Peljite nas tja!«
»Prosim..
Dr. Servacij Evarist je odpeljal policiste na zaželjeno mesto.
»Po vašem načrtu bi morale stati stavbe tu. Kakor pa vidite, jih ni. Tu rase le trava in tam je grmovje, so drevesa. Poglejte to govedo, kako mirno se pase po — stavbah ...«
»Stavbe se pogreznili.«
»Kako bi neki to napravil? Ako bi bilo res, bi se moralo nekje nekaj poznati. In nazadnje, kako bi mogel pogrezniti kar tako velika poslopja, kakor naj bi bila ta. ki jih označuje vaša risba?«
»To veste vi bolje nego jaz,« je odgovoril šef. »Stavbe so tu spodaj in zato vas prosim, da nas odpeljete do njih!«
»Ako mi pokažete pot.«
»Ne norčujte se!«
»Kaj naj tedaj storim?«
»Izvršite ukaz!«
»Saj je neizvršljiv. Kjer ni nič, ni nič.«
»Dobro. Poizkusimo sami. Desetnik, prinesite nekaj veder vode!«
Policist je odhitel s še nekaterimi stražniki k letalom, kjer so vzeli vedra, jih v potoku napolnili z vodo in se vrnili.
»Izlivajte jih po tleh!« je ukazal šef.
Policisti so izvršili naročilo in šef je nadziral preiskavo tal. Dolgo je bilo delo brez rezultata. Voda ni vnicala hitreje v tla, kakor na navadnih tleh, nenadoma pa je nekdo zlil vedro vode na nevidno špranjo, ki jo je v hipu usrkala. Policisti so ponavljali eksperiment vzdolž špranje in ugotovili stikališčno črto ter celo prvi vogal.
»Kaj pravite sedaj, gospod doktor? Boste še tajili? Tu stojimo točno na strehi pogreznjene stavbe. Dvignite jo ali pokažite nam kak drug vhod!«
»Tu ni nobenih pogreznjenih stavb,« je dejal še vedno mirno in brezbrižno graščak.
»Torej nočete?«
»Ne morem, ker ničesar ni. Ne mučite me dalje s fantazijami. Povejte mi rajše. kdo vas je povlekel s tako bajko?«
»Tako ne pridemo dalje,« je vzkliknil šef policije jezno. »Zlepa nočete, potem boste morali zgrda. Prisilili ste me k te-
mu, dasi sem bil prepričan, da bo šlo boli mirno in preprosto. V imenu vlade, katero zastopam, vam napoveduje^ aretacijo. Primite ga in zvežite!« ie ukazal policistom.
Dva krepka moža sta se hotela pri-bližati dr. Evaristu, toda še preden sta napravila dober korak, sta se že oba onesveščena zgrudila na tla. Hip nato so ležali na tleh tudi vsi ostali uradniki, detektivi, stražniki in med njimi vrhovni šef. Dr. Evarist je v žepu sprožil aparat, ki je spravil v tek druge na Maklenu. i>' skrivnostni žarki so čudovito naglo >n temeljito opravili svojo nalogo. Samo nje-mu samemu niso mogli do živega, ker je bil obdan z drugimi žarki, ki so prve uničevali. Istočasno je doletela enaka ■usoda tudi vse pilote, ki so sedeli v letalih ali stali poleg njih na tleh.
Dr. Servacij Evarist se je zlohotno nasmehnil in odšel prožnih korakov do nekega mesta, zavrtel drugi žepni aparat — in iz tal se je pričela dvigati ozka. stolpu podobna stavba, katere zelo visoka vrata so se sama odprla in ven ie stopil eden izmed črnih velikanov. Dv‘' galo, ki je bilo v stolpu, je dvignilo nato iz podzemlja še štiri njegove tovariše
fDalie sledi '
iu svata
Čtoveška ziutienie se lahka (todaijša
Kaj pravi pomlajevalec dr. Sergej Voronov o zadnjih ui Nova metoda pomlajevanja
»j? -
Ko je slovitega pomlajevalca dr. Vo-ronova obiskal neki novinar, mu je o svojih zadnjih uspehih dal naslednje izjave:
»Početki mojih raziskavanj in teorije segajo nazaj v čas, ko sem prvič opazil, da je podvržena dolgost življenja živali določenemu življenjskemu pravilu. Pes na primer doseže popolno zrelost v dveh letih in v sedemkrat dveh letih je na koncu svoje življenjske dobe. Konj dora-se v štirih letih in doživi povprečno sedemkrat štiri leta. In te pojave sem opazil in dognal v vsem živalskem svetu. Iz tega sklepam, da ima tudi človek, ki dozori v svojem 18. ali 20. letu, pravico dočakati 140 let. Po teh ugotovitvah sem sklenil dognati vzroke tako rane smrti človeka.
Vsako človeško bitje se boji smrti in starosti, ko mu prično pojemati življenjske moči in sposobnosti. Zato sem hotel najprej dognati vzroke obeh navedenih pojavov. Človeško telo je iz celic. Nekatere celice imajo posebne funkcije; imenujemo jih plemenite celice. Ostale pa so znane kot zvezne celice in so jač-je od plemenitih, ki jih izpodrivajo in jim jemljejo polagoma prožnost in moč, kar ima za posledico počasno ugašanje in pešauje organizma, kot rezultat pa starost in smrt. Po teh ugotovitvah je bila moja prva skrb, preprečiti na kakršenkoli način premoč zveznih celic in ohraniti odpornost in moč plemenitim celicam ter jih obvarovati pred njihovim sovražnikom. Zvezne celice pa so škod ljive šele tedaj, ko se vrinejo med plemenite, dočim igrajo prvotno koristno vlogo v človeškem organizmu. Problem je torej, da bi se uničile, oziroma da bi se preprečila njihova funkcija, marveč je v tem, da se držijo v „šahu”. Ce se mi posreči to, sem rešil problem dolgosti človeškega življenja, rešil sem problem starosti in smrti.
Naslednje vprašanje, ki se mi je stavilo na pot. je bilo: V katerem delu telesa je zakladnica teh plemenitih stanic, skladovnica velikih, življenje darujočih energij, ki vlivajo toliko ognja človeški mladosti? To vprašanje je bilo rešeno približno pred 30 leti, ko so razkrili funkcijo takozvanih brezcevnih žlez. 'lem majhnim žlecam in izločku, ki ga izločajo, smo dolžni zahvalo za ravnotežje in funkcijo naših organov. Med vsemi nam znanimi žlezami so spolne žleze najdelavnejše, najvažnejše in najučinkovitejše, kajti njihova dolžnost ni samo porazdeljevati energije v 'telesu, marveč tudi na novo poživljati in poži-
veti. V spolnih žlezah ima narava svoj |zvor življenjske moči posameznika, v spolnih žlezah je združen vir množitve človeških plemen. Vsa velika človeška dela, vsi plemeniti in junaški podvigi imajo svoj izvor v delavnosti spolnih žlez. Tu torej, tako sklepam jaz, je tudi vir mladosti! Skozi ta napol odprta vrata mi je bilo mogoče pogledati za trenutek na tajne človeškega življenja, njegove mladosti, starosti in smrti. Tu sem izsledil možnost uspešnega boja s starostjo in smrtjo božjega stvarstva — človeka. Z obnovitvijo spolnih žlez je možno premagati starost, je lahko pregnati smrt.	•
Po dolgem proučevanju sem pričel s poizkusi najprej pri živalih. Smelo trdim, da so se mi ti poizkusi naravnost sijajno posrečili. Posrečili so se mi mnogi poizkusi vcepitve spolnih žlez pri pseli, ovnih in kozlih. Prav tako se mi je posrečilo več poizkusov tudi pri opičjaku. Vcepitev ali prenos spolnih žlez jc zelo kočljiva operacija, ki mora biti naglo izvršena. Prekinitev delavnosti
spolnih žlez sme pri operaciji trajati kvečjemu dve minuti. Delovanje vcepljenih žlez, ki so imele za posledico svežo moč in obnovitev vseh sposobnosti, je trajalo pet do šest let. Pred nedavnim pa se mi je posrečilo iznajti novo metodo, po kateri bo delovanje vcepljenih spolnih žlez neomejeno.
Z vidika, da se ljudje po sestavi krvi delijo v štiri skupine, sem tudi jaz razdelil svoje opičjake, na katerih delani poizkuse, v štiri razrede. Dognal sem namreč, da je tudi pri vcepitvi žlez nujno potrebna sorodnost sestave krvi, sicer je uspeli negativen. Številni moji pacienti, ki sem jim vcepil spolne žleze opičjakov, mi poročajo o popolnih uspehih operacije, kajti povrnile so se jim vsestranske moči in življenjske sposobnosti. Omenim naj še, da rad pomagam vsem, ki prihajajo k meni po mladost, vendar pa to odločno odsvetujem tistim, ki so onemogli radi razuzdane mladosti, ker ni moj namen, da bi jim vrnil moči in sposobnost za novo razuzdanost.«
trt v vinogradu veleposestnika Franja Miheliča. Tudi ta vandalizem so najbrž izvršili isti ljudje. Tudi v tem primeru znaša škoda težke tisočake. Preiskava ie sicer v teku, vendar so težkoče za 'z' sleditev zlikovccv. ker jih nikdo ni P°' znal.
Kino. V sredo 13. in četrtek 14. t. nli obakrat ob 20. uri se predvaja film »4 ti* pol mušketirje«. — V soboto 16. t. m-ob 20. uri in nedeljo 17. t. m. ob 1830 in 20.30 pa je na vrsti film »Nemogočo žena«.
la siucU iu dojke voiia
PtliiskP unuito
Občni zbor Olepševalnega društva. V
soboto 9. t. jn. je imelo Olepševalno in tujskoprometno društvo svoj redni občni zibor, ki ga je vodil društveni predsednik šolski nadzornik v p. g. Pretfrnar! — Iz poročila funkcijonarjev je posneti, da je bilo to društvo v preteklem letu zelo delavno in je'ljudski vrt preuredilo v krasen park. Tam se vidijo velike naprav? in novi nasadi ter štabilno reguliran hudournik. — Glavna točka pa je bila na dnevnem redu preložitev ceste na zelo strmem bregu Grabšinčak, po katerem vodi cesta Ptuj-Gornja Radgona. V preteklem letu je imek) društvo 27.378 Din dohodkov in 17.650 Dki. Izdatkov, v blagajni pa se nahaja 9.628 Din. Proračuni 7.a tekoče leto predvideva 18.128 Dm dohodkov in ravno toliko izdatkov.
PoHHčno maščevanje. Kako daleč sega strast in fanatizem nepoučenih političnih fanatikov, je pokazal grd vandalski dogodeik, ki se .ie dogodil v nedeljo 10. t. m. v Zavrču v Halozah. Proti večeru navedenega dne se je pojavila večja skupina moških tz sosedne Hrvaške v Zavrču in krenila v gostilno BarJič. Ko so bili možakarji že dovolj vinjeni, so začeli razgrajati po gostilni, češ »-Mi vam bomo že pokazali, kaj se pravi Jevtiča voliti«. In tos kakor na povelje so začeli razbijati, lomiti pohištvo, posodo, sHke in
drugo opremo, tako da jc bilo v kratkem času v gostilni vse razdejano in je zgle-dalo kakor kup razvalin. Ko so svojo vandalsko delo opravili, so izginili v temno noč čez mejo. Škoda znaša več tisoč dinarjev. Nekaj dni pred tem dogodkom pa so neznani zlikovci porezali okrog 1000
Moč oglasa.
Bogataš je iskal s pomočjo oglasa v listih elegantnega mlajšega moškega, k' obvlada francoski in angleški jezik. oglas se je odzval star žid, ki se .ie 1'°' tel bogatašu takoj predstaviti.
— Povejte vašemu gospodu, da n*0* ram z njim sovoriti v neki važni za' devi.
Sluga je javil obisk starega Žida. k> je nagovoril bogataša:
— Prečital sem vaš oglas. Kakor P® vidite, nisem mlad, ne eleganten in tud' ne znam ne francoski in ne angleški-
— Kaj želite potem?
— Prišel sem. da vam povem, da i,c morem sprejeti mesta, ki ga ponU’3' te...
Samo ena glava,
V vsaki družini bi morala biti sanl° ena glava, pravi mladi zakonski mož v klubu.
Prav pravite, nfu pritrdi sosed. Jaz seflj pravkar plačal klobuke za svojih deve hčera.
Mali oglasi
Rasno
DIN 20,—
svilene kotnbincže na prodaj pri Trpinu, Vetrinjska 15. 2261
Službo dobi
Stanovanle
FRIZERKO
ali frizerja sprejmem ob nedeljah za onduliranje. Sprejmem tudi vajenko. Seme, Studenci.	2340
PRODAJALKO
sprejme galanterijska trgovina. Pismene ponudbe pod »Prodajalka« na upravo »Ve-čemika«.	2326
Kupim
ŠTEDILNIK
(Tischsparlierd) dobro ohranjen kupam. Naslov v upravi »Večemika«.	2339
GOSPODA
sprejmem na čedno stanovanje. Koroška 74.	2342
Posest
na prodaj, lista.
HIŠA	.
Naslov v uP^^g
Lepo, snažno, dvosobno STANOVANJE
s souporabo kopalnice v Mai strovi ul. 18-II z 1. junijem ali 1. julijem za oddati. — Ogled med 15—18 uro. Ponudbe sprejema A. HlebŠ, Maribor, KoroSčeva 8.	2273
ŠIRITE »VECERNIK«!
Prodam
SINGER ŠIVALNI STR0-1.
7. okroglim čolničkom na prodai. Roter, Pohrc- ^ cesta 9.
ŠIVALNI STROJ
620,- Diu, kuhinjska krede,; ca, ogledalo, sobna krc1 ca iz trdega lesa 550.— , = stoli, jedilna miza, nar,r°,*u Koroška c. 3.
Teletina
se bo prodajala v sredo 13. t. m. po
Din 5"-, 6"- In 8"- za kilo gr**1
na zadnji stojnici nasproti Tacheligi-ja pri
mesariu Karlu Weit*U?
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.
predstavnik SIAMKO DETELA, vsi v Mariboru.