Uto XLVI - št.49 - CENA 60 SIT Kranj , torek, 29.junija 1993 Slovenija je proslavila drugo obletnico samostojnosti - S slovesnim zasedanjem državnega zbora, prireditvijo pred parlamentom in s številnimi drugimi obeležitvami smo se Slovenci konec preteklega tedna spomnili druge obletnice samostojnosti in desetdnevne junijske vojne. Povsod, kjer so potekali pomembni in prelomni dogodki fe vojne, so hrabrim dejanjem te-ritorialcev in policistom v spomin odkrili spominska obeležja. Predpraznično vzdušje so sicer kalili prepiri v parlamentu in vrnjena odlikovanja nekaterih za osamosvojitev zaslužnih mož, vendar je slavje minilo v prepričanju, da moramo tako kot leta nazaj stopiti skupaj, saj je osamosvojitev tudi gospodarsko •nočna, socialno pravična in učinkovita ter politično trdna Slovenija. Tega cilja pa še nismo dosegli. Na sliki: slavnostna seja državnega zbora. • J. K., slika G. Šinik BILA JE PRAVA KMEČKA OHCET POD STORŽIČEM - Po običajih in v okolju, ki ga je težko prestaviti v mestni prostor, je konec tedna potekala letošnja Kmečka ohcet pod Storžičem. Tako kot nekdaj so se v Preddvoru poročili Natalija Košir iz Medvod in Marko Kocjančič iz Ljubljane, Danijela Skrt in Niko Šinkovec iz Ljubljane, Metka Seidl iz Bistrice pri Tržiču in Janko Kemperle iz zgornjih Stranij pri Kamniku ter Mojca Novak iz Tupalič in Robert Polajnar iz Britofa. Več na zadnji strani. - A. Ž. Angleški veterani V Kranju - Drevi ob 19. uri bo na osrednjem stadionu v Ljubljani tekma nogometnih veteranov Slovenije in Anglije. Angleži so včeraj tekmovali na stadionu Creine na Primskovem. Za Angleže bo nastopil tudi legendarni vratar Peter Shilton. - J.K., slika: G. Šinik Minimalne razlike med deviznimi tečaji Kranj, 29. junija - Uradni srednji tečaji Banke Slovenije za tuje Valute so danes naslednji: za 100.- ATS znaša tečaj 993,7 SIT; za 100.- DEM je tečaj 6.993,0 SIT; za 100.- CHF 7.896,8; za 100.-ITL 7,6993 SIT in za L- USD 119,6 SIT. Iz preglednice tečajev za ATS, DEM in ITL (21. stran) v gorenjskih menjalnicah boste Ugotovili, da je npr. pri nemški marki razlika manj kot en tolar, odkupni tečaj pa je že skoraj enak srednjemu tečaju Banke Slovenije. pk5yoivkME neta Žagarja 37, E6400 Kranj d.o.o., p.p. 35, tel.: 064/212 635, 214-183. — fax: 064/214 183 VAŠ NAJBOLJŠI PARTNER Izplačilo prvega kupona Desetina odmrznjenih deviz Kranj, 28. junija - Gorenjska banka je starim deviznim varčevalcem s 27. junijem odmrznila desetino deviz in jih avtomatično prenesla na nove račune. Jutri, v sredo, 30. junija, zapade prvi kupon prve republiške obveznice, vnovčevali jih bodo v SDK, pa tudi v Gorenjski banki. V Gorenjski banki so v nedeljo, 27. junija, v skladu z zakonom vsem starim deviznim varčevalcem z vpoglednih vlog prenesli na račune novega deviznega varčevanja 10 odstotkov zamrznjenih deviz. Lahko jih dvignejo kadarkoli, lahko pa pustijo na novem računu, kar pomeni, da jim ni treba v banko. Pri zneskih do 10 tisoč mark je banka odmrznila 1.000 mark, kar pomeni, da so pri manjših zneskih odmrznili več kot desetino. Posebno dobro voljo pa je pokazala pri varčevalcih, ki imajo zamrznjenih do 2.000 mark, saj so jih tem odmrznili v celoti. Starim deviznim varčevalcem pa hkrati ponujajo vezave preostalih zamrznjenih deviz^ s pomočjo katerih bodo hitreje prišli do celotnega zneska. Ce se odpovedo izplačevanju desetin (naslednja prispe konec letošnjega leta) lahko do celotnega zneska zamrznjenih deviz pridejo v polovico krajšem času kot pravi zakon: če v petih letih je torej to dve leti in pol, če v treh pa si lahko to dobo skrajšajo na leto in pol. Obresti so pri izplačevanju desetin malce višje, v obeh primerih pa so višje kot pri vlogah na vpogled. V sredo, 30. junija, zapade prvi kupov obveznice Republike Slovenije 1, vnovčevali jih bodo pri Službi družbenega knjigovodstva, pa tudi v Gorenjski banki. Zadošča seveda, da s seboj prinesete kupon, ni vam treba nositi cele obveznice. Na kuponih je znesek napisan v markah, izplačali vam jih bodo v tolarski protivrednosti, po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki bo veljal 30. junija. Kupon se vam seveda splača vnovčiti čimprej, saj bo tudi kasneje veljal ta tečaj. • M. V. Rally Rolls Royce ALPINE 1993 Stari lepotci na starem Ljubelju V Tržiču pričakujejo udeležence 2.650 kilometrov dolge vožnje pojutrišnjem, 1. julija. Tržič, 28. junija - Letošnji Rally ALPINE prirejajo v spomin na tekmo izpred 80 let. Med 14-dnevno vožnjo 50 starih vozil bo najtežji vzpon prek nekdanjega prelaza Ljubelj. V ta namen že hitijo s prenovo stare ljubeljske ceste. Dvajset klubov ljubiteljev vozil Rolls Royce Silver Ghost se je pred leti odločilo, da počastijo 80-letnico tekme s temi vozili od Dunaja prek 19 gorskih prelazov nazaj v avstrijsko prestolnico. Letošnja 2650 kilometrov dolga vožnja nima tekmovalnega značaja, traja pa vse od 20. junija do 4. julija. V njej sodeluje okrog 130 udeležencev s 50 starimi vozili, ki so registrirana v 9 tujih državah. Med približno 500 kilometri vožnje po Sloveniji bo najdaljša etapa, ko bodo vozniki prispeli od mejnega prehoda Škofije do Ljubelja. V četrtek zvečer pripravljajo za nevsakdanje obiskovalce slovesen sprejem s pihalno godbo na glavnem tržiškem trgu. Naslednji dan bo večina udeležencev prevozila staro cesto od ljubeljskega predora do vrha nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj. To bo tudi najtežji vzpon na vsej poti, ki jo bodo nadaljevali 3. julija skozi ljubeljski predor. Pojutrišnjem bodo oldtimerji prispeli na Gorenjsko iz Cerknega; krajši postanek bo ob 17. uri v Skofji Loki, iz Kranja v Tržič pa bodo vozili po stari cesti skozi Duplje in Križe. Slabe 3 kilometre dolgo cesto na nekdanji prelaz že hitijo urejati, zato bo do petka nared za vzpon starih avtov. Kot je povedal Dušan Koren iz TGT Tržič, bodo ta dan sklenili z veselico za tekmovalce pri njihovi restavraciji v Podljubelju. Predvidoma bodo podrli staro lopo na prelazu Ljubelj, pozneje pa tam postavili nov objekt z gostinsko-turistično ponudbo. Tako naj bi sprehajalci ponovno oživili nekdanjo ljubeljsko cesto, ki bi bila primerna za razne prireditve. Čeprav je spomin na nekdanje gorske in hitrostne dirke v Tržiču še vedno živ - zadnja tekma je bila leta 1961, dirk ne bo več možno organizirati, so prepričani v AMD Tržič. # S. Saje NA POČITNICE S TURISTIČNIM ZAVAROVANJEM ZAVAROVALNICE TRIGLAV KEM tlVUENIE fOTKEMUlE VAKNOST Nj— > §11 mmU> Uveljavite kupon avtomobilskega paketnega zavarovanja! Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Cene kruha in mleka nazaj Vlada bo skrbela za zmerno ceno kruha Nedavna podražitev kruha in mleka je med ljudmi sprožila pravi val negodovanja. Vlada je ukrepala in zahtevala, da se cene kruha vrnejo na raven 1. junija. Tudi cene mleka so dvignili bolj, kot bi bilo dopustno, zato na intervencijo tržne inšpekcije že vračajo cene na prejšnjo raven. Cene kruha se bodo torej spet znižale, vlada pa bo s subvencijami skrbela, da ostanejo na sprejemljivi ravni. Kako je s cenami kruha na Gorenjskem in kako so se peki in trgovci obnašali ob tokratni podražitvi? Vrhniška pekarna je denimo malo žemljo podražila s 14 na 15 tolarjev, polbelo štruco s 95 na 108 tolarjev, enako tudi belo, medtem ko se je kilogramski kruh "jernej" s 112 tolarjev podražil na 120 tolarjev. Pekarna v Tržiču je malo žemljo pred podražitvijo cenila na 14, veliko pa na 27 tolarjev. Po podražitvi staneta 15 in 30 tolarjev. Za štruco polbelega kruha je bilo treba odšteti 83, za belega pa 85 tolarjev, po podražitvi oba staneta 95 tolarjev. Poldrugi kilogram težki beli kruh je bil poprej 140, po podražitvi pa 158 tolarjev, polbeli pa s 135 na prav tako 158 tolarjev. V Žitu seje mala žemlja podražila s 14 na 15 tolarjev, velika pa s 27 ma 29. Štruca polbelega kruha (80 dag) je stala 70, belega pa 75 tolarjev, po podražitvi pa je treba za prvega odšteti 81, za drugega pa 84 tolarjev. Rženi kruh se je s 102 podražil na 108 tolarjev. Vsi peki in trgovci pa kruha niso podražili. Zasebni pek Umnik iz Šenčurja je že eden tistih. Pri njem velika žemlja še vedno stane 28 tolarjev, polbeli kruh 94, beli 95, grahamov pa 75 tolarjev. Tudi v žirovski pekarni niso sledili podražitvi. Mala žemlja stane 14 tolarjev, velika 28, črni kruh 90 in beli 95 tolarjev. • D.Ž. M.B. Kranj, 26. junija - Zgovorna in simbolna je odločitev Zveze društev civilnih invalidov vojne Slovenije, da 26. junij obeležijo kot svoj dan, je v pozdravnem nagovoru na srečanju civilnih invalidov vojne dejal predsednik Milan Kučan. Dan, ki je usodno zaznamoval slovensko zgodovino, ko se je začela naša pot k priznanju, je tudi dan, zaznamovan z vojno. Z njo si je Slovenija pred dvema letoma izborila svobodo, toda vojna je tudi nosilka zla, ki je prizadela nedolžne žrtve, zato civilni invalidi vojne protestirajo zoper vojno in vse vrste nasilja. To so vnovič poudarili tudi na srečanju civilnih invalidov vojne iz vse Slovenije, ki se ga je udeležilo okoli 700 ljudi. Ob tej priložnosti so na Združene narode in Svet Evrope naslovili tudi resolucijo, ki opozarja na vojne strahote in zahteva, da odločno ukrepajo zoper agresorje. Več na strani 5. - Foto: G. Šinik Pridi, oberi in odnesi Gorje, 28. junija - Letos se bo v Gorjah pri Bledu očitno kar na grmih posušilo na tone črnega ribeza. Zadruga ribeza namreč ne odkupuje, kmetje naj bi ga sami prodajali posameznikom ali sindikatom podjetij. Cena: 40 do 50 tolarjev za kilogram je po mnenju ogorčenih kmetov tako sramotno nizka, da se pravzaprav ribeza ne splača obirati. Nekateri kmetje so zato pozvali, naj na ribezove njive pridejo občani, si ribez sami naberejo in ga plačajo po 50 tolarjev. Nekaterim pa je čisto vseeno, kdo in kdaj pride ter ribez brezplačno obere, saj so sklenili, da bodo iz-ruvali vse ribezove grmičke. • D. Sedej Q 0 K M a i s i o ™ £ i = s rr oH COcom Ivo Jevnikar, tajnik Slovenske skupnosti Slovenci po svetu Položaj je porazen Tako je trenutni položaj Slovencev v Italiji označil tajnik edine slovenske politične stranke v Italiji Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar med obiskom v Sloveniji. Zadnje občinske in pokrajinske volitve v Italiji so bile za Slovence negativne. Naš položaj je porazen, je med nedavnim obiskom v Sloveniji dejal tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar in prosil našo državo, naj sproži diplomatsko akcijo v Rimu za boljši položaj Slovencev in za takšno volilno zakonodajo, ki bo omogočala tudi zastopstvo Slovencev na način, kakršnega imamo v Sloveniji, ko sta manjšini avtomatično zastopani v državnem zboru. Prvič v 29 letih, odkar obstaja dežela Furlanija in Julijska Krajina, med svetovalci v deželnem parlamentu ni Slovenca. Le v tržaški pokrajini je bila za svetovalko izvoljena Nives Košuta in to na listi Demokratske stranke levice. Sicer pa se je za našo zahodno mejo hudo okrepilo nacionalistično gibanje. Pridobila je severna liga, ki skuša biti protiutež centralističnim težnjam Rima, na dosedanji ravni pa je ostala Demokratična stranka levice. Krščanski demokrati in socialisti pa so bili hudo poraženi, ti pa so bili doslej največji zavezniki Slovencev. Ivo Jevnikar je med obiskom v Ljubljani povedal, da Slovenci sploh ne zahtevajo pravice do veta v primerih obravnave manjšinskih vprašanj, ampak zajamčeno zastopstvo v zakonodajnih organih. Sedaj kaže, da bodo svoje pravice lahko uveljavljali le preko sodišč, vendar to ni demokratična pot. Slovenci v Italiji razmišljajo o skupnem protestu v mednarodnih forumih, zlasti v Evropskem parlamentu in na mednarodnem sodišču za človekove pravice. Slovenci v Italiji postajajo enotnejši, ne glede na politično barvo, vendar je največja ovira povečan vpliv neofašistov, ki imajo povsod dobre zveze, tudi pri predsedniku države, večina neofašističnih voditeljev pa prihaja iz vrst povojnih beguncev iz Istre. Če bo Italija sprejela nov večinski volilni sistem, bo ta še usodnejši za manjše stranke in tudi za Slovence. # J.Košnjek, slika G. Šinik Drevi v Radovljici Zbor gorenjskih socialdemokratov Radovljica, 29. junija - Danes, 29. junija, ob 20. uri bo v hotelu Grajski dvor v Radovljici zbor gorenjskih socialdemokratov. Gosta zbora bosta predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša in strankin poslanec v državnem zboru Ivo Hvalica. Janez Janša bo predstavil program in usmeritve stranke po kongresu ter poglede na aktualna politična dogajanja v Sloveniji, Ivo Hvalica pa bo govoril o aferi Hit. Obravnavali bodo tudi strankina stališča do lastninskega zakona. • J. K. Nacionalsocialna zveza Slovenije Sestanek v Tržiču Tržič, 29. junija - Nacionalsocialna zveza Slovenije s sedežem v Velenju, ki se ima za edino pravo nacionalno stranko v Sloveniji, vabi na zbor, ki bo v soboto, 3. julija, ob 19. uri v dvorani tržiške skupščine. Vodstvo stranke bo poročalo o dosedanjem delu. Na zboru bo mogoče podpisati zahtevo po razpisu referenduma za razveljavitev zakona o državljanstvu in vseh odločb, izdanih na osnovi tega zakona. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor pretekli teden ni dokončal svojega dela Dva dneva prepirov in očitkov Državnozborski poslanci so pretekli teden dva dneva zgubili za prepire o umestnosti interpelacije o delu pravosodnega ministra Miha Kozinca, v sredo so le začeli sejo, ki pa so jo v četrtek opoldne že končali, ker so bile popoldne in zvečer slavnosti v počastitev dneva državnosti. mu zdijo trditve, da je interpelacija poskus spodbijanja rezultatov volitev. V politiki je treba ločiti tiste, ki so sodelovali z Udbo, od tistih, ki so bili njene žrtve. Dr. France Bučar (Demokrati) je bil za dokončno Ljubljana, 29. junija - Ali se bo pretekli teden začeta 10. seja državnega zbora nadaljevala ta teden, še ni dokončno znano, ali pa šele 5. julija. S tem se bo ponovila zgodba 9. seje, ki se je kasno končala in hudo skrajšala rok za pripravo in izvedbo 10. seje. Parlamentarci so se namreč v začetku svojega mandata dogovorili, da bodo prvih deset dni v mesecu namenili sejam odborov in komisij, naslednjih deset obravnavi predlogov komisij in odborov, zadnjih deset dni pa bi bila seja državnega zbora. Nekaj časa so stvari potekale po dogovoru, zadnji dve seji pa je bilo zgodbe o državnem zboru kot dobro namazanem stroju konec. Jedro spora je bila interpelacija o delu pravosodnega ministra Miha Kozinca. Ker je vodja poslanske skupine liberalnih demokratov Jožef Školč predlagal zavrnitev interpelacije in neuvrstitev na dnevni red, ki je bila po 118. členu ustave vložena pravilno, ni pa ugovarjala sedanjemu delu Miha Kozinca kot ministra, ampak je temeljila na trditvi, da je bil Miha Kozinc v preteklosti kot odvetnik povezan z Udbo, so poslanci Slovenske ljudske stranke, Demokratske stranke. Samostojne poslanske skupine in Slovenske nacionalne stranke zapustili sejo in s tem onemogočili razpravo in delo zbora. Začasni poslovnik določa, da mora biti med razpravo v dvorani vsaj en poslanec vsake poslanske skupine. Opozicija interpelacije ni hotela dopolniti. V torek jo je sicer poslanec Slovenske nacionalne stranke ustno dopolnil, vendar ljudska stran- ka, demokrati in samostojna poslanska skupina z dopolnitvijo niso soglašali. V sredo je bila interpelacija ponovno dopolnjena, vladna koalicija je popustila in interpelacijo kot prvo točko uvrstila na dnevni red. Razprava o interpelaciji je končana. Do razprave se morata sedaj opredeliti vlada in minister sam, nato pa bo državni zbor in interpelaciji glasoval. Na zatožni klopi tudi vlada stilu udbovske gonje, režiserji zadnjih afer pa so popolnoma pozabili na tajnost. Nace Polaj" nar (SKD) je podpisnike inter- Posojilo za Golico Edina točka dnevnega reda, kije bila pretekli teden pripeljana do konca, je bil sprejem zakona o jamstvu Republike Slovenije za najetje posojila za dokončanje gradnje slovenskega dela hidroelek-trarnbe Golica. Slovenski parlament je zakon enkrat že zavrnil. Tokrat je bil sprejet in slovenska država bo jamčila za posojilo do višine 71,1 milijona mark. ki ga bo najel Elektro Slovenija. Dr. Dimitrij Rupel (Demokrati) je bil najglasnejši zagovornik mnenja, da je treba ob interpelaciji obravnavati tudi delo vlade. Priložnosti za to je premalo. Vlada potiska državni zbor v vlogo urada, ki potrjuje njene odločitve, sploh pa se obnaša oblastniško. Smešne se odpravo vseh komunističnih in udbovskih metod. Minister Kozinc pa naj bi bil po njegovem arhitekt podviga vzpostavitve teh metod v novi slovenski državi. Nekateri razpravljala so Kozincu očitali počasno oblikovanje nove slovenske zakonodaje in moralnoetične napake, zato ne more poosebljati integritete in visoke etičnosti sodstva. Jaša Zlobec (LDS) je oporekal gonji in sekanju glav ter dejal, da je interpelacija v pelacije vprašal, zakaj se lani niso pridružili pobudi njegove stranke o podpisovanju izjav* o nesodelovanju z udbo. En; krat za vselej je treba razčistiti s preteklostjo in začeti živeti politično življenje v znamenju medsebojnega zaupanja. Ud' bovska preteklost naj se reši Z zakonom, posebna komisija p3 naj bi pregledala arhive. • J.Košnjek, slike G. Šinik )IMGLAS stranke in politiki o parlamentarnem bojkotu REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Izvršni svet objavlja razpis za najugodnejšega ponudnika za OPRAVLJANJE PREVOZOV OTROK V OSNOVNO ŠOLO HELENE PUHAR KRANJ Izvršni svet SO Tržič razpisuje natečaj za pridobitev najugodnejšega ponudnika za opravljanje prevozov otrok v Osnovno šolo Helene Puhar Kranj v šolskem letu 1993/94 na relaciji Podljubelj-Tržič-Kranj. Dnevno je treba prepeljati v šolo in domov 16 šoloobveznih otrok iz občine Tržič v času od septembra do izteka šolskega leta. Prevoznik mora opravljati storitve v skladu s cestnoprometno zakonodajo. V ponudbi je treba navesti naslednje podatke: - ime in priimek ter naslov ponudnika - ceno za prevoženi km. Delovne organizacije ali zasebniki, ki bodo sodelovali v natečaju, naf svoje vloge pošljejo na Občino Tržič, Oddelek za gospodarstvo in družbene dejevnosti, Trg svobode 18 v roku 15 dni po objavi, v zaprtih kuvertah z oznako "NE ODPIRAJ-PONUDBA ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV". IS SO TRŽIČ Slovenski krščanski demokrati v izjavi o dogajanju v državnem zboru pravijo, da ne razumejo ravnanja treh poslanskih skupin, ki so kljub temu, da je bila interpelacija uvrščena na dnevni red, zapustili sejo. Ne razumejo, da manjšina treh poslanskih skupin onemogoča delo državnega zbora tudi, potem ko je bila sprejeta njihova te- zadosten časopisni članek. Dr. Jože Pučnik je v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije protestiral zoper neodgovorno ravnanje nekaterih poslanskih skupin. Nekatere sploh niso prišle na sestanek, na katerem bi se dogovorili za deblokado parlamenta. Takšno ravnanje in vztrajanje na ozkih strankarskih inte- Jelinčič sprašuje Janšo Predsednik Sloevenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je povedal, da je stranka že predložila v proceduro zakon o preprečevanju dvojnega državljanstva. Vlada bi sama morala pripraviti zakon do 1. septembra, vendar ne more biti drugačen od predloga naše stranke, je dejal Zmago Jelinčič. Obrambnega ministra Janeza Janšo sprašuje, zakaj se ni udeležil proslave 27. aprila, kije državni praznik, s častno stražo pa je bil na proslavi ob lipi sprave 15. junija, stranka želi tudi zvedeti, zakaj se število beguncev povečuje. glavost poslancev, ampak za dosledno spoštovanje zakonov. Marjan Podobnik (SLS) pa je izrekel ogorčenje, da bi bila vladajoča koalicija pripravljena nadaljevati sejo kar brez opozicije. Liberalno-demokrat-ska stranka je početje opozicije ocenila kot namerno povzročanje parlamentarne krize in izsiljevanje predčasnih volitev. Združena lista socialnih demokratov ocenjuje, da gre za povezavo med napadi na pred- sednika države Milana Kučana, pismom šesterice politikov in blokado državnega zbora-Skupen cilj je razmajati državni sistem. Nekatere bolj zanima oblast, kot pa stabilni poli' tični sistem ter sporazum o reševanju bistvenih vprašanj. Nezakonitosti je treba dokazati i" potem ukrepati, je dejal predsednik Združene liste socialnih demokratov Janez Kocjančič. • J. K. Nova stranka Slovenska nacionalna desnica meljna zahteva in interpelacija uvrščena na dnevni red. Blokada za vsako ceno ruši ugled državnega zbora. Ni bil sprejet predlog, da bi najprej na izredni seji sprejeli poslovnik, nato pa na redni seji že delali skladno z njim. Predsednik SKD Lojze Peterle pa je glede interpelacije dejal, da je vedno za razčiščevanje odgovornosti, vendar za sume in obtožbe ni resih onemogoča dogovor o odpravi parlamentarne krize. To ni v interesu državljanov, še posebej pa tistih, ki so najbolj prizadeti zaradi slabšanja gospodarskih in socialnih razmer. Dr. France Bučar pa je v nasprotju s prejšnjimi stališči povedal, da bi njihovo popuščanje pomenilo odstopanje od prvin demokracije in konec pravne države. Ne gre za trmo- Maribor, 27. junija - Samostojna poslanska skupina, ki se je odcepila od Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, se je v Mariboru preimenovala v Slovensko nacionalno desnico. Računa na sodelovanje z Liberalno stranko in tistim delom narodnih demokratov, ki se niso priključili slovenskim krščanskim demokratom. Kmalu pa pričakujejo podpis koalicijske pogodbe s Slovensko ljudsko stranko. Cilj nove stranke je preprečiti pohod levice in združitev razdrobljene desnice. Geslo ostaja Slovenijo Slovencem. Za predsednika so izvolili Saša Lapa iz Kranja, slika G. Šinik J.K. Sašo Lap iz Kranja, poslanec državnega zbora, predsednik nove stranke. ®Q)IMiKyJ©IEIIGLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjeiie GORENJSKI (iLAS KRANJ fktor in glavni urednik: Marko Valjavcc . Cvclo Zalotnik, Danica Zavrl - /.lebif' .,, -jubljana / Uredništvo: Zoisova 1, Kranj- telefon: 211-860, 211-835, teletu: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, Kranj, telefon: 218-463, tclefax: (064 ) 215-366 / Mali oglasi: iclcfon: 217-960 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevn" na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 14" DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 60,00 SIT.___ V železarnah 4.000 presežnih delavcev Železarne v hudih težavah Jesenice, 28. junija - V železarnah od 3 do 4 milijone nemških mark mesečnega likvidnostnega primanjkljaja. Samo kadrovska sanacija presega milijon nemških mark mesečno, zato je nujna pomoč vlade. Skrajšati postopke za pridobitev obrti, ki bi zaposlovala presežne delavce. Na minuli seji jeseniškega tzvršnega sveta so obravnavali Poslovanje slovenskih železarn v lanskem letu in v prvi tretjini letošnjega leta. Jeseniška železarna ima v tem obdobju za okoli 178 milijonov nemških mark izgube. Osnovni razlog je upadanje Prodaje in prodajne cene, ki so °ile nižje, kot so pričakovali, pbenem pa so se povečali stroški nakupov. Več kot polovico izgube odpade na obresti in izredne odhodke. Materialni stroški izredno naraščajo. Za Primerjavo: leta 1991 so za enak proizvod iztržili za 46 odstotkov več kot v zadnjem obdobju. Tudi rezultati v prvih štirih mesecih letošnjega leta niso spodbudni. Kljub temu so jeseniška železarska firma Fiprom (po odobritvi kredita za sanacijo) in pet družb strojegradnje letos poslovale s pozitivnim pokritjem direktnih stroškov poslovanja in plač. V skladu s sklepi vlade naj bi dobro poslovali tudi v drugem četrtletju, medtem ko naj bi se za vse ostale družbe v tem obdobju začeli stečajni postopki. Do konca leta naj bi se število presežnih delavcev v slovenskih podvojilo - od sedanjih 2.000 kar na 4.000. Same železarne kadrovskega prestrukturiranja niso zmožne izpeljati, saj kadrovska sanacija presega milijon nemških mark mesečno. Z zakoni naj bi predpisali olajšave za investitorje za delovno intenzivne dejavnosti, ki bi zaposlovale te delavce. Zato predlagajo, da se parlamentu posredujejo teze zakona o zaposlovanju brezposelnih, ki bi pomenile olajšave za investitorje v občinah Ravne in Jesenice. Vlada ugotavlja, da se tržni položaj slovenskih železarn slabša, načrtovani izvoz ne uresničuje, slovenske železarne so nesposobne konkurirati tako na slovenskem kot na svetovnem trgu. Finančne obveznosti so mnogo višje, kot so bi- le izkazane v sanacijskem programu, materialni stroški se približujejo iztrženi vrednosti prodaje, izguba je trikrat večja od brutto plač. Železarne imajo od 3 do 4 milijone nemških mark mesečnega likvidnostnega primanjkljaja. Vlada predlaga, da se železarne delijo v tri dele: metalurgijo, kovinsko - predelovalno industrijo in strojegradnjo. Kovinsko - predelovalno industrijo in strojegradnjo naj bi ovrednotili in odprodali novim lastnikom. Izvršni svet je podprl teze zakona o zaposlovanju in brezposelnosti in bo zaradi naraščajoče grožnje brezposelnosti in problemov, ki so s tem povezani, usmerjal vse svoje aktivnosti k možnosti za odpiranje novih delovnih mest. Ob tem naj bi se skrajšali uradni postopki za pridobivanje dovoljenj za odpiranje obrti in za zaposlovanje presežnih delavcev iz železarn. • D. Sedej Negotova usoda tržiškega radia Neurejen status po več kot dveh letih 'Če ni želje, da bi radio igral, je treba pač obrniti gumb in ga ugasniti.' Tržič, 28. junija - Tako je menil predsednik programskega sveta na seji izvršnega sveta prejšnji teden, kjer je izrazil nezadovoljstvo zaradi premajhnega interesa občine kot ustanovitelja za ureditev razmer. Sklep o preoblikovanju Radia Tržič v javni zavod je začel veljati že 1. aprila 1991, od takrat pa niso niti ustanovili sveta zavoda niti sprejeli pravil. Problematike delovanja tržiškega radia niso uvrstili pnvič v Program dela tamkajšnjega izvršnega sveta. Kar nekaj časa je trajalo, da se je novo vodstvo radia dokopalo do sklepa o oblikovanju javnega zavoda »zpred več kot dveh let, s čimer je tudi seznanilo zbrane na seji minuli torek. Dolga razprava se je nanašala predvsem na ugotavljanje dejstev, česa po ti- stem času niso opravili, pa kdo bi to moral storiti. Predsednik izvršnega sveta Frančišek Meglic je menil, da bi moral Radio Tržič kot samostojna delovna organizacija sam poskrbeti za ureditev svojih aktov, saj ustanoviteljstvo občini ne nalaga takih obveznosti. Ob tem je ugotovil, da so v preteklosti na Radiu veljala pravila divjega Zahoda, da to še danes povzroča trenja med delavci, za vse to pa se ne zmeni preveč niti progVamski svet. Predsednik programskega sveta Marjan Salberger, ki je tudi član izvršnega sveta, je spomnil na odločitev za njihovo vključevanje v oblikovanje programa šele tedaj, ko bodo izpolnjeni tako kadrovski kot tehnični pogoji. Menil je, da ima občina svoje obveznosti tudi pri organiziranju radia, glede na skupščinski sklep o ohranitvi postaje pa bi morala najti denar tudi za njeno opremljanje. Če tega ne namerava, je treba pač reči, da radio ne bo igral več, obrniti gumb in ga ugasniti. Rešitev je tudi v tem, kot je predlagala direktorica Alenka Dolinar, da bi našli soustanovitelja, pripravljenega za sovlaganje v posodobitev postaje. Ker je ostalo na ravni ugibanj več vprašanj o nadaljnji usodi radia, bo izvršni svet verjetno razpravljal o tej problematiki že na julijski seji. Do takrat želijo imeti na mizi poročilo o letošnjem finančnem poslovanju radia, mnenje občinskega oddelka za finance in predlog sklepa o postopkih glede preoblikovanja radia.* S. Saje Občinska vlada dvomi o računalniškem projektu Na škofjeloških osnovnih šolah še ne bo računalnikov škofja Loka, 28. junija - Ponudba Ministrstva za šolstvo in šport, da se tudi v občini Škofja Loka v osnovnih šolah začne z uvajanjem računalniško podprtega pouka, je na zadnji seji občinske vlade zadela ob zid nerazumevanja in nezaupanja. K odločitvi, da se ponudba ne sprejme, pa je prispevalo tudi pomanjkanje sredstev. V preteklem letu je v projektu računalniško podprtega osnovnošolskega pouka, imenovanem "Petra", sodelovalo že 34 osnovnih šol po vsej Sloveniji, še več pa se jih pripravlja za prihodnje leto (med drugimi tudi šole v občini Radovljica in ena šola v občini Kranj). Gre za projekt, katerega osnovni namen ni spoznavanje računalnika in osvajanje osnovnih računalniških znanj, pač pa nova oblika pouka s pomočjo računalniške tehnologije. Doslej so pripravljeni programi za pouk slovenskega in angleškega jezika, matematike, geografije, biologije, pa tudi tehnične in likovne vzgoje od 5. do 8. razreda, spoznavanje računalniške tehnologije, njenih možnosti, pridobitev spretnosti za delo z računalniki in osnov uporabe najpomembnejših programskih orodij, pa je le "stranski učinek" takšnega šolskega dela. Zavod za šolstvo in šport pri ministrstvu za šolstvo in šport ponuja osnovnim šolam s kadri, ki so usposobljeni in zlasti se pripravljeni spoprijeti s to obliko, dodatna sredstva za osebne dohodke (pri takem pouku naj bi poleg predmetnega učitelja sodeloval tudi učitelj računalništva), brezplačna izobraževanja in usposabljanja, pomoč pri uvajanju tega pouka in organiziran nakup potrebne opreme. To pa hkrati pomeni, da morajo občine zagotoviti denar za opremo učilnice, ki stane približno 20 tisoč mark. Prav tu pa se je na zadnji seji škofjeloške vlade zataknilo. Ne samo, da v občinskem proračunu ni predvidenih sredstev za ta namen; po razpravi sodeč so do takih "novotarij" zelo skeptični. Načelno naj bi bilo potrebno razčistiti dilemo, ali računalniki sploh sodijo v osnovne šole, saj da otroke poneumljajo, Zavodu in ministrstvu za šolstvo in šport, ki ponujajo tako nedorečene projekte, pa ne gre zaupati. Če so te nove metode res tako pomembne, naj ministrstvo zagotovi enotno (republiško) financiranje takšnih projektov, ne pa da se v občinskih proračunih, ki jih po obsegu določa republika, išče taka sredstva, ki jih nihče pri določanju proračuna, ne prizna. Ti argumenti (pretežno izrečeni iz učiteljskih ust!) so izvršni svet prepričali, da se za financiranje osnovih šol za projekt računalniško podprtega pouka ni odločil. • Š. Ž. SPOMINSKA PLOŠČA TUDI NA BRNIKU - Pred letošnjim dnevom državnosti so pred letališko zgradbo na Brniku odkrili ploščo v spomin na dogodke ob napadu jugoslovanske vojske na Slovenijo. Ob tej priložnosti se je poveljnik območnega štaba TO Miha Rautar iz Kranja spomnil padlega teritorialca Petra Petriča in dveh avstrijskih novinarjev, ki so ju ubili na letališki stezi. Na Gorenjskem je taka plošča od praznika naprej v Trzinu, jutri pa jo bodo odkrili še na mejnem prehodu Karavanke.• S. S. - Foto: S. Saje PODELJENE PLAKETE MESTA TRŽIČ - Na predvečer dneva državnosti so v osnovni šoli Bistrica pri Tržiču podelili letošnje plakete mesta Tržič, ki so jih prejeli Jakob Šter, Vinko Ribnikar, Gasilsko društvo Kovor, Janez Šter, Miro Vrhovnik, Drago Koder in Ivan Valjavec (slednji je plaketo odklonil). Nagrajencem je čestital tržiški župan Peter Smuk. Pred podelitvijo priznanj so za svečano vzdušje poskrbeli godbeniki Pihalnega orkestra Tržič, slovesnosti pa je sledil koncert Komornega zbora Peko.* S. S. - Foto: S. Saje Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE JESENICE Izvršni svet Izjava za javnost Polnilnica vode Izvršni svet Skupščine občine Jesenice je na 107. seji 22. junija 1993 razpravljal tudi o nedavnih izjavah g. Perneta, objavljenih v sredstvih obveščanja ter v zvezi s tem sprejel izjavo, za katero prosimo, da jo objavite v skladu s 40. členom Ustave RS. "Izvršni svet Skupščine občine Jesenice ugotavlja, da želi gospod Perne odgovornost za stanje projekta in težave (izguba, ni ustreznih dovoljenj za obratovanje polnilnice, teče sodni postopek v zvezi s soglasjem) prenesti na druge. Obtožbe na račun Izvršnega sveta so neutemeljene in zavajajoče. Izvršni svet Skupščine občine Jesenice je sodeloval z gospodom Pernetom, Vodovodom (pogodbena partnerja od leta 1990) ter ostalimi v okviru pristojnosti, ki jih ima ter je o tem obveščal tudi zbore Skupščine občine Jesenice. Na prošnje g. Perneta in njegovih pogodbenih partnerjev smo sklicevali pogovore, se jih udeleževali, sprejemali razne tuje zainteresirane investitorje in se ukvarjali tudi z upniki, ki jim g. Perne oziroma podjetje Perne d.o.o. dolguje znatne milijone SIT. Izvršni svet ni nikoli deloval proti realizaciji projekta, vseskozi pa je opozarjal, da je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja za legalno obratovanje, ki pa so stvar upravnega postopka ter izvajanje zakonov in drugih predpisov, ne pa politične odločitve Izvršnega sveta. To pa je tudi sedaj jedro spora. Občina Jesenice je leta 1990 iz proračuna sofinancirala raziskovalno nalogo Raziskava uporabnosti naravne pitne vode predor Karavanke. Podjetje Perne, d.o.o. in Vodovod Jesenice sta sklenila pogodbo o sofinanciranju projekta Polnilnica pitne vode Karavanke - predor 9. aprila 1990 oziroma 22. junija 1990.. Podjetje Vodovod je 25. oktobra 1990 izdalo Podjetju Perne d.o.o. soglasje za izkoriščanje pitne vode v predoru Karavanke z določenimi pogoji. Pogojev podjetja Perne, d.o.o. ni izpolnilo. Izdaja soglasja za izkoriščanje vodnega vira nad 20 litrov/sekundo je v pristojnosti Ministrstva za okoje in prostor. To soglasje je bilo Vodovodu izdano 2. septembra 1991. Podjetje Perne d.o.o. je z Železarno Jesenice sklenilo pogodbo o najemu objekta v Železarni. Le-ta je 25. novembra 1991 vložila v Sekretariatu za urejanje prostora Občine Jesenice vlogo za lokacijsko dovoljenje za prilagoditev objekta skladišče opeke za potrebe polnilnice vode. 9. januarja 1992 je bila vloga popolna in naslednji dan, 10. januarja 1992 je bilo izdano lokacijsko dovoljenje. 14. aprila 1992je Železarna dala vlogo za gradbeno dovoljenje. 21. oktobra 1992je bila vloga popolna in 23. oktobra 1992je bilo Železarni Jesenice (Metingu) izdano gradbeno dovoljenje. 2. marca 1993 je bil opravljen tehnični pregled, ki pa bo ponovljen, ko bodo pomanjkljivosti, ugotovljene s strani inšpektorjev, odpravljene. Lokacijsko in gradbeno dovoljenje je bilo izdano za objekt, ne pa za cevovod. Niti objekt niti cevovod še nimata uporabnega dovoljenja. Pogodba med Vodovodom in Podjetjem Perne d.o.o. o izkoriščanju vode še ni sklenjena in tudi vodnogospodarskega dovoljenja še ni izdanega. Izvršni svet pričakuje, da se bodo pogovori med podjetjema Vodovod in Perne, d.o.o, kot pogodbenima partnerjema, nadaljevali, saj je bil to tudi zaključek sestanka 17. 6. 1993." IZVRŠNI SVET SO JESENICE PREDSEDNICA Rina Klinar Kljub dežju pomanjkanje vode Tržič, 28. junija - Tržiško komunalno podjetje je že začetek junija ugotovilo znatno zmanjšan dotok v zajetju Žegnani studenec. Po pregledu z republiškim sanitarnim inšpektorjem so se odločili za zajetje manjših vodnih virov nižje od Grajskega zajetja in izgradnjo začasnega zajema z namestitvijo filtrov in klorinatorja. Za nujne ukrepe, ki bodo preprečili možne zaplete pri oskrbi z vodo za okrog 5000 prebivalcev na desnem bregu Tržiške Bistrice, je tržiški izvršni svet že odobril potreben denar.« S. S. iS AVTOSOLA Begunjska 10 - pri vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokličite '3* 064/403-871 SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Kadrovska komisija pri IS občine Kranj v skladu z 11. členom zakona o javnem pravobranilstvu (Ur. I. SRS, št. 19/76, 31/84 in Ur. I. RS, št. 5/91) ter zakona o spremembah določb zakonov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih skupnosti (Ur. I. RS, št. 8/90) razpisuje prosto mesto JAVNEGA PRAVOBRANILCA GORENJSKE Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje določene v 12. členu zakona o javnem pravobranilstvu, naj v roku 15 dni po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev (življenjepis, dokazilo o izobrazbi in podatke o zaposlitvah) Kadrovski komisiji pri IS SO Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. Lesk biserov Druga obletnica praznovanja slovenske državnosti je na Gorenjskem minila z različnimi prireditvami in s poudarkom predvsem na krajevnih proslavljanjih. Čeprav je na primer Kmečka ohcet pod Storžičem že drugič potekala v Preddvoru, (in letos prvič tudi na Beli in Bašlju) predvsem kot turistična prireditev in čeprav so v krajevni skupnosti Bela hkrati proslavljali tudi svoj krajevni praznik, je veselo in hkrati praznično razpoloženje vendarle poudarjalo tudi praznik mlade slovenske države. Nič drugače ni bilo v Bohinju v Stari Fužini. Navajeni, da praznik proslavijo z delovno zmago, z uresničenim skupnim ciljem, so krajani Stare Fužine proslavljali že dlje časa načrtovano obnovo cerkve v kraju. Številni kresovi so ob koncu tedna zagoreli na Gorenjskem. Bili so prispodoba slavnostnih besed ob svečanosti v Stari Fužini, ko sta bili poudarjeni trdnost in ohranjanje biserov, ko je beseda ob prazniku morda nehote ali pa še kako dobronamerno imenovala sodelovanje, pripravljenost za trdne temelje, odprtost in vendar hkrati tudi enotnost za skupno življenje. In prav enotnost je treba v tem trenutku še posebej skrbno izluščiti iz biserov, ki se jih po krajih in krajevnih skupnostih ob najrazličnejših delih, prispevkih, uresničevanju načrtov in želja s tolikšno voljo oklepajo. Prav ta lesk je za mlado slovensko državo tako dragocen in spodbuden, da lahko postane še kako nevaren in poguben vsem tistim, ki imajo lepe besede samo na jeziku, njihovi cilji pa so predvsem v svoje smeri naravnani interesi. # A. Žalar Razstava v Cerkljah Cvetje iz vse Slovenije Cerklje, 29. junija - Jutri, 30. junija, ob 20. uri bodo v Cerkljah s sprevodom narodnih noš, vprežnih voz, pihalnim orkestrom iz Mengša in nastopom Moškega pevskega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika ter pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in Izvršnega sveta skupščine občine Kranj odprli letošnjo 26. razstavo cvetja in 23. razstavo lovstva ter čebelarstva. Največja tovrstna prireditev, ki jo prireja Turistično društvo Cerklje, bo odprta od četrtka, 1. julija, vsak dan od 8. do 20. ure, do vključno nedelje, 4. julija. Prireditelji so poleg bogatega srečelova letos poskrbeli tudi za presenečenje. Po razstavi bodo žrebali vstopnice, prva nagrada pa bo renault 5. Glavni pokrovitelj razstave pa je Renault servis in prodaja avtomobilov Preša Cerklje. Sicer pa prireditelji že nekaj časa napovedujejo, da bo letošnja razstava nekaj posebnega. To je pred jutrišnjo otvoritvijo potrdil tudi Marjan Česen, po poklicu vrtnar, doma Cerkelj, ki je tokrat kreator celotne razstave: "Za pripravo sicer ni bilo veliko časa, vendar se je kljub temu prijavilo več kot 500 razstavljalcev. Bo pa letošnja razstava zares bogata, saj se bo poleg gospodinj izpod Krvavca predstavilo tudi okrog 50 priznanih vrtnarjev in cvetličarjev iz vse Slovenije. Med uvozniki rezanega cvetja pa bosta tudi Jasmin iz Kranja in KGK Fleur Ljubljana. Poleg cvetja, bogate lovske in čebelarske razstave ter predstavitve različnih dejavnosti oziroma domače obrti do možnosti za nakupe, pa bo vse dneve tudi bogat zabavni program." Vsak dan zvečer bo igral drug ansambel. Začel bo že jutri ansambel Čuki, sledili pa bodo: Agropop v četrtek, Monroe v petek, Gorenjski muzikantje v soboto in Nagelj v nedeljo. V nedeljo ob 16. uri bo tudi tekmovanje harmonikarjev. Najboljši bodo dobili pokale in nagrade, zvečer ob 21. uri pa bo potem tudi žrebanje vstopnic za renault 5 in druge nagrade. Še posebej pa prireditelj letos napoveduje tudi dobro postrežbo Gostilne Češnar iz Cerkelj. Tja do nedelje pričakujejo v Cerkljah številne obiskovalce iz vse Slovenije, saj je ogled razstave napovedalo tudi več turističnih agencij, ki načrtujejo tudi obisk v posameznih krajih pod Krvavcem ter na Krvavcu, saj žičnica vozi vsak dan vsako uro. • A. Žalar Marjan Česen: "Mislim, da bo letošnja razstava resnično pomenila vrh vseh dosedanjih." Pesem, ki združuje Stražišče, 26. junija - V soboto je bilo v Stražišču že 21. tradicionalno srečanje štirih pevskih zborov: mešani pevski zbor KUD Brežice, Vasilij Mirk iz Prošeka Kontrovela, Italija, Zarja iz avstrijske Železne Kaple in mešani pevski zbor Svoboda iz Stranišča. V polni dvorani osnovne šole Lucijan Seljak je vsak od zborov predstavil najboljše iz svojega repertoarja, na koncu pa so vski skupaj zapeli nekaj tradicionalnih slovenskih pesmi. Osnovni cilj srečanj štirih zborov je povezovanje Slovencev, ki radi pojejo, ne glede na državne meje. In kot je povedal Janez Dolenc, predsednik društva Svoboda, je le malo kulturnih skupin s tako dolgo tradicijo sodelovanja. Vsakoletni skupni koncerti so vedno dobro obiskani, tako lani v Železni Kapli kot, upajo, tudi prihodnje leto v Brežicah. • M. A., foto: G. Šinik Praznik v KS Stara Fužina Ohranimo posejane bisere in trdnost Praznik slovenske državnosti so v petek v krajevni skupnosti Stara Fužina v Bohinju proslavili s prireditvami in uresničitvijo letošnje največje akcije - obnovo cerkve Sv. Pavla, ki jo je blagoslovil škof Lojze Uran. Stara Eužina, 28. junija - Tako prazničnega, slovesnega razpoloženja, kot je bilo v Stari Fužini v Bohinju v petek, domačini ne pomnijo. Najprej je škof Lojze Uran blagoslovil obnovljeno cerkev Sv. Pavla v Stari Fužini. V nagovoru krajanom in gostom, med katerimi so bili tudi predsednik radovljiške občinske skupščine Vladimir Černe in župniki iz sosednjih župnij, se je zahvalil vsem, ki so omogočili obnovo, še posebej pa krajanom. Po zahvalni sveti maši in predstavitvi operete Pri belem konjičku z igralci in pevci iz župnije Ljubljana Rakovnik na odru v dvorani doma v Stari Fužini pa je bilo potem popoldne svečano na Rudnici, kjer so taborniki z Jesenic pripravili tudi kres. Obnova cerkve Sv. Pavla v Stari Fužini je bila že nekaj časa v programu krajevne skupnosti. Letos pa so se odločili, da jo obnovijo. Da se je akcija lahko začela, so predvsem pripomogli krajani Stare Fužine, ki so za obnovo prispevali 1,030.000 tolarjev. Sicer pa je obnova, ki je potekala pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj, izvajala sta jo Gradbeno podjetje Bohinj in Komunala Bohinj, podprli pa so jo še ljubljanska nadškofija, občina Radovljica, Triglavski narodni park in Turistično dru- Med gosti na predstavi je bil tudi škof Lojze Uran, ki je podelil tudi priznanja. Sedmi Barletov memorial Cerklje, 26. junija - Gasilsko društvo Cerklje je bilo v soboto dopoldne na prostoru pri Zadružnem domu v Cerkljah prireditelj sedmega Barletovega memoriala. Udeležilo se ga je 52 ekip iz 18 gasilskih društev; predvsem iz kranjske, škofjeloške in radovljiške občine ter GD Gameljne iz občine Ljubljana Šiška. "V društvu imamo okrog 100 članov, v načrtu pa nabavo avto-cisterne, sicer pa izobraževalni in program vaj dosledno uresničujemo, smo se na organizacijo letošnjega sedmega memoriala skrbno pripravljali. Zadovoljni smo z udeležbo, saj se je tekmovanj v usposobljenosti in črpanju vode z ročno brizgalno udeležilo več kot 300 gasilcev, in tudi rezultati so spodbudni. Najboljši so dobili pokale, vsi pa diplome. Poslali pa smo tudi pozdravno brzojavko kongresu Gasilske zveze Slovenije," je po tekmovanju povedal predsednik GD Cerklje Marjan Luskovec. Ekipe iz posameznih GD so se uvrstile takole: mladinci do 16 let - 1. Mavčiče, 2. Cerklje (II) , 3. Cerklje (I); člani - 1. Hotemaže, 2. Zgornji Brnik (III) , 3. Zgornji Brnik (II). V tekmovanju za pokal Ključavni- Marjan Luskovec carstvo Slatnar Cerklje za največ načrpane vode s staro ročno brizgalno pa so se uvrstili: 1. Hotemaže, 2. Zgornji Brnik (II), 3. Zgornji Brnik (III). • A. Z. Nagrade, priznanja, plaketa Kranja Kranj, 28. junija - Družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine sta o podelitvi nagrad občine Kranj, ki bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgusta, sklepala že 16. junija, zbor združenega dela pa v petek, 18. junija, ko se je opoldne ponovno sestal na seji. Nagrado občine Kranj za leto 1993 bosta tako dobila krajevna skupnost Velesovo za dosežene uspehe v zadnjih letih in Pihalni orkester občine Kranj ob 95-letnici delovanja. Listine o priznanjih bodo podelili Francu Kernu, predsedniku KS Šenčur, Milanu Kocjanu, predsedniku KS Jezersko, Ludviku Pavlinu za vodenje KS Šenturška gora in (posmrtno) Francu Rozmanu za njegov prispevek pri razvoju KS Voglje Družbenopolitični zbor je sprejel tudi sklep, da se Velika plaketa občine Kranj podeli Nikolaju Bevku, direktorju Iskra števci. • A. Ž. Anton Urh Na prireditvi v domu v Stari Fužini je škof Lojze Uran podelil tudi priznanja - ikone predsedniku KS Antonu Ur-hu, gospe Lebanovi iz ZVNKD Kranj, ključarjem Antonu Zalokarju, Štejki Urh, Slavku Boltarju in Janezu Arhu ter delovodji oziroma Gradbenemu podjetju Bohinj Francu Kocjancu. štvo Bohinj, veljala 4 milijone tolarjev. "Organizacijsko smo akcijo vodili skupaj krajevna skupnost in župnija z župnikom Pavlom Uršičem. Poleg ključarjev gre še posebna zahvala tudi našemu tajniku Janezu Zalokarju, ki je skrbno vodil denarne zadeve," je poudaril predsednik KS Anton Urh, ki se je tudi v dvorani zahvalil vsem, ki so pripomogli k obnovi. "Najprej smo obnovili streho in ostrešje, potem pa strop, žlebove, odvodnjavanje... Začeli smo že februarja, končali Franc Kocjane pa pred dnevi," je zadovoljen z opravljenim delom povedal delovodja iz Gradbenega podjetja Bohinj Franc Kocjane. Uspeh in pomen opravljenega dela na obnovi pa je poudaril tudi škof Lojze Uran, ki je krajanom v KS zaželel, naj bo obnova hkrati spodbuda za življenje in predvsem za njihove turistične cilje v prihodnje. "Naj bo današnji praznik zato stalna spodbuda, da ohranimo posejane bisere in trdnost." Slovesno razpoloženje se je nadaljevalo tudi po podelitvi priznanj in predstavi v domu, ko je zapel tudi škof, na Rudnici z mašo in s kresovanjem. Čeprav je bila obnova cerkve Sv. Pavla letošnja osrednja akcija v KS, so pred dnevi as^ faltirali tudi del ceste proti Mostnici, kjer bodo zdaj uredili tudi parkirišče. V načrtu pa imajo še nekaj asfaltiranj, ureditev prometnih znakov in izgradnjo treh postajališč v Stari Fužini in enega v Studorju. • A. Žalar SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka po sklepu delavskega sveta objavlja PRODAJO z zbiranjem ponudb stanovanjske hiše, zgrajene do podaljšane tretje gradbene faze, ki stoji na pare. št. 1099/14 k. o. Grosuplje - v naravi stavbišče s stanovanjsko stavbo 106 m2 in njiva 522 m2 za izklicno ceno 130.000 DEM, preračunano v tolarski protivrednosti po menjalniškem prodajnem tečaju Abanke Ljubljana na dan plačila. Ponujena cena stavbe z zemljiščem mora znašati najmanj zgoraj določeno ceno. Prednost pri nakupu bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. Ponudniki so lahko fizične osebe, ki so državljani R Slovenije in pravne osebe, registrirane v R Sloveniji. S ponudbo mora ponudnik poslati dokazilo, da je na ŽR prodajalca št. 51510-601-10911 vplačal varščino v višini 10 % izklicne cene. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi v časopisu Delo, odpiranje ponudb 18. dan po objavi ob 12. uri na sedežu prodajalca v Škofji Loki na Stari cesti 2. Uspeli ponudnik mora skleniti prodajno pogodbo v 8 dneh po odpiranju ponudb, kupnina mora biti plačana v 30 dneh po podpisu pogodbe. Vplačana varščina se všteje v pogodbeno ceno. Neuspelemu ponudniku bo varščina vrnjena v treh dneh po odpiranju ponudb. Kupec kupljeno nepremičnino lahko prevzame šele po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in druge stroške v zvezi s pogodbo plača kupec. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru po telefonu št. 064/620-371. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na SGP Tehnik Škofja Loka, Stara cesta 2 z oznako "Ponudba Grosuplje - n odpiraj!" Srečanje civilnih invalidov vojne Slovenije Nikoli več vojne Tik pred vseslovenskim srečanjem civilnih invalidov vojne je skupščina te organizacije razglasila 26. junij za dan civilnih invalidov vojne. Kranj, 26. junija - Civilni invalidi vojne so poprej praznovali 6. aprila v spomin na bombardiranje Beograda leta 1941, ko so padle prve civilne žrtve vojne. Slovenski civilni invalidi vojne, okoli 2000 po številu, pa zdaj slavijo 26. junija, v spomin na začetek desetdnevne vojne v Sloveniji pred dvema letoma in v protest zoper vojno in vsakršno nasilje. Nikoli več vojne je geslo, s katerim so naslovili tudi letošnje srečanje v Kranju. Njihov gost je bil slovenski predsednik Milan Kučan, med ostalimi uglednimi obiskovalci pa je bil tudi kranjski župan Vitomir Gros. na prepoved vsakršnega nasilnega reševanja meddržavnih in mednacionalnih sporov in vseh oblik nasilja. Vsi, ki smo bili zaradi vojne oropani srečnega otroštva in zaznamovani za vse življenje, obsojamo vsakršno človeško brezumje, ki je pripeljalo do vojne tudi v naši neposredni blizini," so zapisali. "Zahteva- "Zdaj ko imamo svojo državo in ko je mogoče po svoji meri krojiti življenje, je država pokazala voljo, da med drugimi življenjskimi vprašanji uredi tudi vaše," je v pozdravnem govoru dejal predsednik države Milan Kučan in udeležencem srečanja Čestital tudi ob dnevu slovenske državnosti. "Začela je zbliževati pravice invalidov vojne, tistih, ki so bili neposredni udeleženci vojne, in tistih, ki jih je vojna kot vas prizadela. Upam, da bo v tem okviru mogoče urediti tudi vprašanje vojnih odškodnin. Te niso odvisne le od naše volje in prizadevanj, pač pa so povezane tudi z interesi mednarodne politike, zlasti tiste, ki zadeva državnopravno nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Od nas je odvisno priznanje pravic in njihova materialna nadomestila. Ta je moč reševati odvisno od gospodarske moči države in to postaja naša prva naloga. Majhna, drobna vprašanja življenja, dnevna stiska naših ljudi so naloga, ki jo je mogoče postaviti ob bok osamosvajanju in boju za mednarodno priznanje. Tako kot je pred tremi leti bila prva naloga boj za samostojnost in za samoodločbo slovenskega naroda, tako je zdaj projekt gospodarska uspešnost drŽave in socialna pravičnost. Verjamem, da bomo uspeli in napravili Slovenijo za deželo srečnih ljudi." Civilne invalide vojne iz vse Slovenije, je na srečanju v športni dvorani na Planini pozdravil predsednik gostiteljske-ga gorenjskega društva Ciril Drinovec. V Sloveniji sicer deluje šest območnih društev, ki vsa skupaj štejejo okoli dva tisoč ljudi. Zvezi društev CTV predseduje Jože Zupane. Na srečanju v Kranju je svoj praznični govor tudi kritično obar- Ciril Drinovec, predsednik Društva civilnih invalidov vojne Gorenjske, pozdravlja prvega moža Slovenije, Milana Kučana. Milan Kučan z Jožetom Zupancem, predsednikom CIV Slovenije. val. Potem ko je izrazil ponos nad dejstvom, da je ravno organom Zveze društev CTV v njegovem mandatu uspelo doseči izenačitev pravic civilnih invalidov vojne z ostalimi vojnimi invalidi, je spregovoril o novem integralnem zakonu o invalidih vojne. Ta je trenutno še v pripravi in bo v slovenski zakonodaji enotno uredil vprašanje pravic, in sicer na moderen evropski način. Toda pojavlja se dvom, ali ne bo nemara skrčil pridobljenih pravic. Temu civilni invalidi vojne ostro nasprotujejo, in sicer zato, ker šele od letos dalje uživajo enake pravice z drugimi, pa tudi zato, ker jim ostane le še malo časa za uživanje pravic. Predsednik zveze je pozval člane k enotnosti v organizaciji, kjer je zadnje čase enako kot v slovenski politiki čutiti razprtije. Invalidi, ki jih je vojna oropala srečnega otroStva in jih zaznamovala za vse življenje, so vest skupnosti. Zavedajoč se te moralne pravice, so na kranjskem srečanju sprejeli posebno resolucijo, s katero pozivajo vlade, stranke in organizacije mo od vseh vlad, evropskega parlamenta in še posebej od Združenih narodov, da končno odločno ukrepajo proti agresorjem. OZN in evropski parlament morata takoj sprejeti ukrepe, s katerimi se prisili agresorje, iz vojn bližnje preteklosti in sedanjih vojn, k vračilu materialne škode, predvsem pa škode, povzročene ljudem za ukradeno mladost, zdravje, za telesne poškodbe, psihične stiske in zmanjšano kvaliteto življenja. V ta namen pozivamo vse države sveta, da pri svojem ravnanju zagotovijo dosledno uresničitev načel deklaracije o človekovih pravicah Združenih narodov. Civilni invalidi vojne, še živi pomniki človeškega brezumja, imamo nedvomno pravico m dolžnost zahtevati od mednarodne skupnosti, da z vso odgovornostjo pospeši postopek za splošno razorožitev. Tako prihranjena sredstva pa naj nameni za dobrobit človeštva in lajšanje storjenega gorja. Zahtevamo tudi, da se le dosežena raven varstva civilnih invalidov vojne ohrani in dograjuje na modernejši evropski način." D.Z.Žlebir, foto: G. Šinik Lojzetovih 95 let Lojze Smolej, 95 letnik, zadnji še živeči borec za severno mejo iz Zgornjesavske doline in najstarejši krajan Kranjske Gore. Ko se je po kilavi zimi v Kranjski Gori začela prebujati pomlad, je naš Lojze Smolej praznoval visok življenjski jubilej - 95 let svojega zanimivega in bogatega življenja. Ob obisku pri njem je bil na mizi velik šopek cvetja, torta z napisom "95 LET - VSE NAJBOLJŠE", za mizo pa je sedel Lojze Smolej, ves nasmejan, bister in dobre volje. Takoj je bil pripravljen obujati spomine in pripovedovati zgodbe iz svojega življenja. Njegov spomin je prava zakladnica, iz katere zna samo on izbrskati vesele, žalostne, zlasti pa še zgodovinsko pomembne dogodke, ki jih je bilo polno v njegovem življenju. Zibelka mu je stekla v Gozd Martuljku 16. februarja 1989. leta. Rasel je v bistrega fantiča, ki je že v rani mladosti hlastal za znanjem in vedno novimi doživetji. Ko je bil star 15 let, se je že šel učit v Beljak za mizarja, 20. maja 1915. leta, koje komaj dopolnil 17 let, jo je že mahnil na italijansko fronto, kjer se je boril in kalil v bojih na soški fronti, v tirolskih hribih od Trbiža do Ponteve, do Piave, kjer je bil tudi dvakrat hudo ranjen. Še danes nosi drobec granate v mečih desne noge, drugi, večji kos granate pa je pobral na Krnu in krasi njegovo pisalno mizo. Kmalu so ga poslali v podoficirsko šolo na Dunaj, od koder se je že 24. oktobra 1917. leta vrnil na soško fronto kot najmlajši oficir, star komaj 19 let. Z raznih front je prinesel vrsto odlikovanj, med njimi tudi zlato medaljo. V Codroipi v Furlaniji mu jo je pripel na prsi sam cesar Kari, ki ga je predlagal tudi za napredovanje v poročnika. Ima tudi srebrno medaljo prvega reda za hrabrost z železnimi križci. Tedaj je bil eden izmed najmlajših oficirjev bivše avstrijske vojske, saj mu je bilo komaj 20 let. Ob kapitulaciji tedanje avstroogrske monarhije so se Slovenci, prekaljeni v bojih v tirolskih hribih, na Soški fronti in v kobariškem proboju vračali s Piave domov prek opustošene Furlanije ter s krvjo prepojene, požgane in izropane Primorske. Tu se začenja novo poglavje v življenju Lojzeta Smoleja. Med povratniki je bil tudi Karel Šefman iz Kranjske Gore, ki je s svojimi sodelavci takoj začel zbirati prostovoljce za obrambo Zgornjesavske doline pred italijanskim in avstrijskim agresorjem. Že decembra 1918 je bil ustanovljen Šefmanov dobrovolj-ski bataljon, v katerem je bil prostovoljec tudi Lojze Smolej. Namen Italijanov je bil zasesti vso Zgornjesavsko dolino ter tako dobiti nadzor nad železniško progo Gorica-Podbrdo-Jesenice-Bohinj-Bled. Na Jesenicah pa naj bi bilo po teh načrtih stikališče meje med Italijo in Avstrijo. Če bi ne bilo prostovoljcev Šefmanovega bataljona, spretnega vodstva, visoke morale ter zavesti prostovoljcev, bi tako Italijani kot Avstrijci zasegli Zgornjesavsko dolino z Jesenicami in tako bi bila usoda tega lepega kotička slovenske zemlje za vedno zapečatena v prid Italije, ki bi si na Jesenicah delila mejo z Avstrijci. V tem času pa je general Maister že napredoval s svojimi silami po Dravski dolini ter zasedel Celovec in Gosposvetsko polje do Gline ter Celovško jezero in prodrl do Beljaka. Avstrijcem ni preostalo drugega, kot da prosijo za premirje. Naš Lojze Smolej je lahko ponosen, ker se je pravi čas odzval klicu svoje domovine in bil med prvimi borci za severno mejo naše ljube Slovenije. Bil je oficir treh armad in borec za severno mejo in je nosilec spomenice, na katero je zelo ponosen, saj dokazuje, da je s svojim sodelovanjem pomagal reševati na severu del dragocene slovenske zemlje. Tudi njegovo osebno življenje je bilo zelo pestro in delovno. V Kranjski Gori je sezidal hišo in veliko mizarsko delavnico, kjer je izučil celo vrsto izvrstnih moj-strov-mizarjev, ponovno zidal hišo v Kobaridu, postavljal na noge že propadle mizarske delavnice in jih spreminjal v donosna podjetja, gradil kaninske žičnice, obiskal bratov grob v daljni Ameriki in bil kljub življenjskim padcem in vzponom vedno nasmejan, prijazen, vedno zelo eleganten, zato se mu je prijel vzdevek "večni mladenič". Ko je živel v Kobaridu, je bil več let predsednik medobčinskega odbora zveze prostovoljcev - borcev za severno mejo. Bil je govornik pri odkritju spominske plošče bojem za severno mejo v Podkorenu in pri odkritju spominske plošče Karlu Šefmanu na njegovi rojstni hiši v Kranjski Gori. S svojo vitalnostjo in živahnim nastopom je navdušil vse poslušalce. Pogovor z njim in njegovo obujanje spominov ob 95. rojstnem dnevu je posnela tudi kranjskogorska televizija "KE-KEC" in posnetek hrani kot dragoceno zgodovinsko gradivo. Ob odhodu me je pospremil do vrat, se zahvalil za obisk, nekajkrat pa sem mu morala svečano obljubiti, da bom imela govor na njegovem pogrebu. Prepričana sem, da bomo pred tem govorom praznovali še 96. in še kateri Lojzetov rojstni dan in nazdravili njegovemu življenju in mu izrekli zdravico: "Na zdravje in srečno naš dragi krajan in prvi borec za svobodno Slovenijo - naš Lojze Smolej!" Vera Dulmin Italijanski sindikalisti beguncem Begunski center je dobil kuhinjo Škofja Loka, 24. junija - Skupina sindikalnih aktivistov iz Torina je spet obiskala škofjeloški begunski center. Tokrat je med tovorom humanitarne pomoči pripeljala popolno kuhinjo s kapaciteto 150 oseb in toliko dodatne opreme, da bodo lahko v begunskem centru sami nahranili okoli 500 beguncev. Doslej so jim namreč kuhali v škofjeloškem dijaškem domu. Ker pa je država zmanjšala znesek na begunca s 340 na 250 tolarjev dnevno, morajo tudi v centrih za begunce kar najvarčneje obračati denar. Ob prejšnjem obisku italijanskih dobrotnikov v Škofji Loki sta vodstvo centra in Rdeči križ med največjimi potrebami omenila kuhinjo. Dan pred praznikom slovenske državnosti je želena pošiljka prispela, z njo pa še nekaj hrane, obutve in drugih za begunce nujno potrebnih potrebščin. Vrednost tovora iz Torina je okoli 16 milijonov lir. Humanitarno pomoč so tokrat zbirali predstavniki vseh treh sindikatov v Torinu. Kot nam je povedal predstavnik največjega sindikata CGIL Roberto Boscarolo, so omenjeni sindikati politično močno vsaksebi, toda glede humanitarne pomoči so si enotni. Ne pomagajo le beguncem v Sloveniji, temveč so obiskali tudi Hrvaško, v načrtu pa imajo tudi obisk v Srbiji. Kadar so ljudje potrebni dobrodelne pomoči, ne delamo razlik, je dejal Boscarolo, ki je s sindikalno delegacijo že četrtič na obisku pri beguncih v škofjeloškem zbirnem centru. D.Z.Žlebir Življenjski stroški v maju Dražja hrana v košaricah Zavod za statistiko vsak april in november izračuna dejanske življenjske stroške tri in štiričlanske delavske družine, ostale mesece v letu pa na podlagi teh podatkov prikazujejo ocenjene življenjske stroške. Majske ocenjene košarice kažejo, da se je najbolj podražila hrana in z njo minimalni mesečni košarici, kjer je delež stroškov za hrano največji. Tričlanska delavska družina, ki je zaradi nizkih dohodkov obsojena na košarico minimalnih mesečnih stroškov, za hrano mesečno porabi 47,5 odstotka vsega proračuna, štiričlanska <»poje«> še malo več, 49,5 odstotka. Da si lahko privošči dobrine iz minimalne mesečne košarice, tričlanska družina potrebuje 55.122 tolarjev, štiričlanska pa 64.607. Minimalni mesečni stroški so pri tričlanski družini preračunani na 87.547 tolarjev, pri štiričlanski pa 104.682 tolarjev. Za povprečno življenje pa bi tričlanska družina potrebovala 154.164, štiričlanska pa 185.008 tolarjev. Kako realni so ti izračuni, prepuščamo presoji naših bralcev. Sicer pa so nas junija ujezile podražitve elektrike in osnovnih živil (mleko in kruh). Statistika jih bo v potrošne košarice zajela šele prihodnji mesec, ko bomo spet lahko primerjali, koliko bi potrebovali za vsakdanje življenje in koliko si s svojimi plačami v resnici lahko privoščimo. D.Ž. CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA JESENICE objavlja prosta delovna mesta 1. UČITELJA ZDRAVSTVENE NEGE IN PRVE POMOČI za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: visoka izobrazba, končan višješolski program zdravstvene nege in pridobljena visoka izobrazba organizacijske, pedagoške ali sociološke smeri, z ustreznim postdiplomskim študijem. 2. UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA - VAJE (za program zdravstveni tehnik), za določen čas z nepolnim delovnim časom. Pogoj: višja izobrazba, končan višješolski program zdravstvene nege in tri leta delovnih izkušenj 3. UČITELJA RAČUNALNIŠTVA za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: visoka izobazba ekonomske smeri in pridobljeno znanje sodobnih metod dela z računalnikom 4. UČITELJA STROKOVNIH TEORETIČNIH PREDMETOV za poučevanje predmetov poslovna tehnika, računovodstvo, matematika s poslovno matematiko in statistiko za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri in pridobljeno znanje sodobnih metod dela z računalnikom. 5. UČITELJŠPORTNE VZGOJE za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu 6. UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoj: visoka izobrazba profesor matematike Kandidati morajo poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati še splošne pogoje, ki jih predpisuje zakon o srednjem usmerjenem izobraževanju. Delovno razmerje bomo sklenili od 1. 9.1993 dalje, za določen čas traja delovno razmerje do 30.8. 1994. Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. bratov Rupar 2. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. zavarovalnica tllia d.d. novo mesto Predstavništvo KRANJ Likozarjeva 1 a tel./fax: 064/214-976 tel.: 064/218-686 Poslovalnica Škofja Loka Poslovalnica Tržič Pisarna Radovljica Titov trg 4 Predilniška 14 Gradiška 7b tel./fax 064/620-696 tel. 064/53-571 tel. 064/715-219 Vse, kar se Vam neprijetnega zgodi, zavarovalnica TILIA ublaži Z Zavarovalnico TILIA postane zavarovanje premoženja, Vaše življenjsko ali nezgodno zavarovanje in tudi zavarovanje Vaših jeklenih konjičkov dostopnejše. Naš adut je konkurenčnost vseh vrst zavarovanj, ki se odraža: - pri nuđenju popustov na takojšnje plačilo premij - pri možnosti obročnega odplačevanja premij za tiste, ki ne zmorejo enkratnega plačila letnega zavarovanja - pri nuđenju dodatnega 10 % popusta za požarnoali stanovanjsko zavarovanje, če imate zavarovano vozilo pri naši zavarovalni hiši » - pri najmanjši izgubi odstotkov bonusa v primeru škode na vozilu, ter prenosu bonusa na druge člane družine kot tudi - pri reševanju in izplačilu škod oz. odškodnin Prepričajte se in nas pokličite, da Vam osebno predstavimo kvaliteto ponudbe ter napotimo na zastopnika v vašem kraju. Simbol prijazne prihodnosti BLAGOVNICA FUŽIN AR JESENICE Na dan žrebanja nagradne križanke veljajo posebni popusti ob nakupu z gotovino nad 12.000 SIT: * na vse blago 10% Kvfcinibs&MIIS 4 na belo tehniko Gorenje 15% ^sSSfiSi»» * na keram. ploščice Gorenje 20% NA6HADNsttl(ANw v petek, 2. julija, ob 17. uri pred blagovnico FUŽINAR na Jesenicah. Blagovnica je na ta dan odprta od 8. do 19. ure. NEMOGOČE JE MOGOČ Z AVTOBUSOM NA MORJE INFORMACIJE: Tel.: 064/222-900 621-755 714-621 KRANJ-LJUBLJANA-PINETA-POREČ linija vozi od 25.6. do- 31 .8. vsak dan URA ODHODA POVRATEK 5.40 KRANJ 19. 32 6.15 LJUBLJANA ■ 8.30 KOPER i 16. 50 9.21 UMAG 15. 45 9.25 KAMP ZLATOROG 15. 31 9. 50 PINETA 15. 15 9.55 NOVIGRAD 14 . 55 10.20 POREČ 14. 30 enosmerna cena: KRANJ-POREC LJUBLJANA-POREC KRANJ-KOPER KRANJ-UMAG KRANJ-PINETA 1.111,00 SIT 985,00 SIT 775,00 SIT 943,00 SIT 1.027,00 SIT BLED-PIRAN linija vozi od 3.7. do 31.8. vsak dan URA ODHODA POVRATEK 5.05 5.20 5.45 6.05 6.45 9.00 9.12 9.19 9.25 9.31 BLED RADOVLJICA KRANJ ŠKOFJA LOKA LJUBLJANA I KOPER IZOLA STRUNJAN PORTOROŽ PIRAN 19.47 '19.10 18.20 16.08 15.49 15.42 15.36 15. 30 enosmerne cene BLED-PIRAN KRANJ-PIRAN ŠKOFJA LOKA-PIRAN RADOVLJICA-PIRAN KRANJ-PORTOROZ 1.027,00 SIT 901,00 SIT 859,00 SIT 1.027,00 SIT 901,00 SIT Navedli smo le nekaj enosmernih cen. pri nakupu povratne vozovnice v predprodaji vam dajemo 25 % popust, skupinam 4 in več oseb pa še dodatni 10 % popust. Otroci do 4. leta starosti imajo brezplačen prevoz, od 4.10. leta starosti pa imajo 50 % popust. Rezervacije sprejemamo na avtobusnih postajah v Kranju, Skofji Loki, Radovljici, Bledu, Ljubljani, Kopru, Piranu, Izoli, Portorožu, Umagu, Novemgradu in Poreču. flll /INTEGRAL Jesenice, p.o. Grajska cesta 1, Bled^ TURISTIČNA AGENCIJA BLED tel., fax: 064/76-693 INTEGRAL Jesenice je za m pripravi I posebno ponudbo že od 320.000 L POČITNICE V ITALIJI fDOLGE, PEŠČENE PLAŽE, NASTAVITEV V BLIŽINI MORJA /j£s < * apartmaji * hoteli, 3 zvezdice ZABAVA ZA STARE IN MLADE ^\\ ^zabaviščni park * aqualand * živalski vrt * jahanje v naravi JJ * m se in se AQUA SPLASH POLETJE NA VALOVIH INTEGRAL Jesenice, Turistična agencija Bled, vas vabi na najbolj nori izlet v pravi vodni raj v Aqua Splash v Italijo, kjer vam bodo veliki bazeni z valovi pričarali vsa morja sveta. KDAJ? VSAKO SOBOTO V MESECU JULIJU IN AVGUSTU CENA? SAMO 40 DEM NA OSEBO v ceni je vključeno vse (prevoz v Lignano, kopanje v bazenih, vožnja po toboganih, kamikaze, črne luknje, oceanski valovi...) PRIJAVE? POSLOVALNICI INTEGRAL NA BLEDU IN JESENICAH _TEL. 064/76-693, 81-9S9, 81-881_; ŽIVILA Kranj Hotel BOR Preddvor BALETNA ŠOLA TENISA za otrone od 7. do 12. leta starosti V času šolskih počiTNic -od 28. 6. dAljiy V dopoldANskEM ČASU URA TENISA samo 150 SIT. iNfoRMACiJE po teL 45^080! NISSAN Avtohiša Magister Radovljica Gorenjski Nissanov dan bila na ogled tudi novi terenec terrano II in kombijevsko zasnovana serena, ki bosta v prodaji v jeseni. Ob tem so v Av-tohiši Magister pripravili še posebne popuste za kupce novih Nissanov, ter za bralce Gorenjskega glasa, ki so poslali rešeno križanko še privlačne nagrade. Vseh rešitev, ki so se na Nissanov dan vrtele pred Avtohišo Magister v bobnu Gorenjskega glasa, je bilo kar 1192, žreb pa je nagrade razdelil takole: 1. nagrada - avtoradio: ANA ČUK, Partizanska 23, Tržič 2. nagrada - 6 I olja Castrol GTX 3: BOGDAN KREK, Rožna 12, Boh. Bistrica 3. nagrada - garnitura gumijastih preprog: FRANC SO-KLIČ, Hotemaže 91, Preddvor Gorenjski glas je primaknil še tri tolažilne nagrade, ki jih prejmejo: MATJAŽ MER-LJAK, Oldhamska 1, Kranj, MONIKA ČUFER, Medetova 9, Kranj in MILICA TERAN, Zg. Duplje 4, Duplje. Vsem nagrajencem čestitamo, o prevzemu nagrad pa Jih bomo obvestili po pošti. Gorenjski zastopnik za vozila Nissan Avtohiša Magister iz Radovljice je prejšnji teden za vse kupce Nissanovih vozil pripravil prijetno presenečenje. Na Nissanovem dnevu, kakor so ga poimenovali, je bilo videti marsikaj zanimivega: od nove micre, ki se ponaša z laskavim naslovom Evropski avto leta 1993, do sun-nvja, primere in maxime, posebej za radovedneže pa sta 5702 Ford Mustang d.o.o., Kranjska 4, Radovljica, tel.:714-300 Nov salon avtomobilov v Radovljici Podjetje Mustang d.o.o. je prejšnji teden v zgradbi Izobraževalnega centra Intertrade na Kranjski cesti 4 v Radovljici odprlo nov salon avtomobilov Ford, s katerim so postali tudi uradni prodajalec in serviser teh vozil na Gorenjskem. V prelepem novem salonu so naprodaj vsa vozila iz Fordovega programa. To pomeni, da kupci lahko izbirajo med najmanjšo fie-sto, priljubljenima escor-tom in orionom, hitom letošnjega leta mondeom in večjim scorpiom, na voljo pa so tudi kombiji transit v različnih izvedbah. Vsi modeli so na voljo z različnimi sodobnimi motorji, ki so vsi opremljeni s katalizatorji, z različnimi paketi opreme in v različnih bar- vah. Cene Fordovih vozil so ob poznani kvaliteti (kar dokazuje tudi veliko število fordov na slovenskih cestah) izredno ugodne. V novem salonu bo na voljo tudi vsa dodatna oprema in rezervni deli za vozila iz Fordovega programa, podjetje Mustang pa zagotavlja tudi servisne in mehanične storitve. ^%ifla,v> pecivo 1. Žito Gorenjka d.o.o. Lesce, razpisuje nagradno igro ob prodajni akciji izdelkov biskvitnega peciva "TRIGLAV". 2. Nagradna igra traja od 1. julija do 31. avgusta 1993. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo vsi kupci izdelkov "TRIGLAV PECIVA", ki do zadnjega dneva trajanja nagradne igre pošljejo na naslov Žito Gorenjka d.o.o., Rožna dolina 8, 64248 LESCE (nagradna igra Triglav pecivo) ovitke oz. etikete izdelkov Triglav peciva v skupni kupljeni teži dva kilograma izdelkov. 4. Udeleženec nagradne igre mora na pošiljko zavitkov oz. etiket izdelkov Triglav pecivo čitljivo napisati svoje ime in priimek, naslov in poštno številko. 5. Nagrade bodo izžrebane na javni prireditvi dne 10. septembra 1993 ob 17. uri v samopostrežni trgovini ŠPECERIJA, Kranjska 13, Radovljica. Izžrebane bodo naslednje nagrade: glavna nagrada - Triglav pecivo, Gorenjka čokolada in Bali v telesni teži izžrebanega nagrajenca in reklamna majica, 10 nagrad - po 10 kg izdelkov Triglav peciva in reklamna majica, 50 nagrad - po 1 karton izdelkov Triglav peciva in reklamna majica. 6. Nagradno igro nadzoruje posebna komisija, ki jo imenuje Žito Gorenjka d.o.o. Lesce. 7. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposlenih v Žitu Gorenjka d.o.o. Lesce in njihovi ožji družinski člani. ^OltHJfau d.o.o. Lesce f%tyta,v> pecivo PECIVO, KI GA PONUDITE TUDI NAJBOLJŠIM PRIJATELJEM ZARJA, d. o. o. NAR, doc. trgovsko podjetje podjetje za trgovino prirejata VELIKO DEGUSTACIJ0 za Jeseničane in okoličane 2. julija 1993 na prostoru pred blagovnico Domoprema, trgovino MICA in bifejem JAKA. V času od 5.7. do 10.7.1993 pa bo v vseh trgovinah akcijska prodaja s posebnimi pogoji. Z vami, cenjeni kupci, sodelujejo: - Jata Meso Zalog - Žito Lesce - JPivovarna Union - Idr a s Sežana - T—jxi olj anske mlekarne - Pekarna Prekp al a j Pridite in pokusite! Dober tek! prodajalna VESNAJesenice, Cesta maršala Tita 47a, tel. 84-1 86 vse za vašega otroka, od dudke do posteljice in vozička, izdelki POUPY in CAM tt**tt, Kranj glObUS AKCIJSKA PRODAJA IC/RAČ - pri gotovinskem nakupu nad 1.000 tolarjev do 10. 7. 1993 - 20 °/o POPUST Popust za člane Kluba Kokra in Sveta Kranjskih sindikatov TRGOVSKO PODJETJI RDŽCA 64270 Jesenice, Titova 16 UGODENNAKUP ZA VSAKO GOSPODINJO na naslednjih prodajnih mestih: Celovška 11, Jesenice Hrušica 49a Gozd Martuljek Blejska Dobrava Bokalova 5/a, Jesenice Titova 79, Jesenice Tavčarjeva 8, Jesenice O. Novaka 8, Jesenice Žirovnica 4/a Planina pod Golico DISKONTNA PRODAJA PIVA Kejžarjeva ul. 6, Jesenice 7.00 - 14.00, petek 7.00 - 13.00 NAJVEČJA IN NAJSTAREJŠA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. SVOJE STORITVE ŽELIMO ČIM BOLJ PRIBLIŽATI ZAVAROVANCEM Kn tmjENit Kmaun vamnust Sporočamo, da lahko avtomobilsko paketno zavarovanje in turistično zavarovanje sklenete vsak delovni dan na vseh naših poslovnih mestih: v Kranju, Radovljici in Škofji Loki od 7. do 19. ure, v Tržiču od 8. do 16. ure, NA POSLOVNI ENOTI JESENICE OD 7. DO 19. URE, ob sobotah od 7. do 13. ure, v Tržiču od 8. do 12. ure. Škode lahko prijavite vsak delovni dan od 7. do 15. ure, avtomobilske skupaj z ogledom vozila pa od 7. do 16. ure. V NESREČI NE BOSTE OSTALI SAMI ! « KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Mirna Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja slike in grafike Nataša Pi-čman. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem - iz restavratorske delavnice. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Zvest Apollonio. V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. V vili Prešeren razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Benjamin Vrankar, član Foto kluba Radovljica. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej z novo železarsko zbirko je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Janez Bogataj. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Uran v mineralih in rudah v Žirovskem vrhu. V galerjji Loškega muzeja je na ogled razstava likovnih izdelkov šolarjev iz Macomba (ZDA) in Škofje Loke. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja slikar Stane Perko. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava del članov Likovnega društva Kamnik. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju je na ogled razstava Bitka pri Sisku 1593-1993. V Moderni galeriji je na ogled razstava originalnih risb za knjigo Kralj Matjaž slikarja, kiparja in grafika Franceta Kralja. PRIREDITVE TEGA TEDNA~ GROBLJE: KONCERT - V okviru mednarodnega festivala komorne glasbe v grobeljski cerkvici pri Domžalah bosta danes, v torek, ob 20. uri nastopila kitarist Tomaž Rajterič in Mishael Tirabosco iz Švice na panovi piščali z deli Bizeta, Pa-ganinija, Faureja in Bartoka. KRANJ: LUTKE - V četrtek, 1. julija, ob 19. uri bo v gradu Ki-selštajn otroke razveseljevala ljubljanska lutkovna skupina Fru Fru z igrico Tobija. Pokrovitelja: Zavarovalnica Triglav in gostinstvo Arvai. Muzika IRSKE DUŠE NA SLOVENSKEM Prizorišče je bila nabito polna mala tivolska dvorana v Ljubljani, kar pomeni več kot 3000 ljudi, ki so oni dan skozi glasbo Jovceovih Dublinčanov doživeli vsaj kanček tistega, kar v svoji duši nosi irski narod, pokončno držo in neverjeten smisel za humor, v glasbi melanholične, otožne "vvalzing" balade in žurerske, iskrive polke. Skupina Dubliners, ki utelešena v petih bradačih (vsi jih imajo že čez petdeset) irsko etnoglasbo po svetu razdaja že več kot trideset let, je tokrat že drugič uspela navdušiti slovensko občinstvo. Pravi stampedo pred odrom je pokazal, da nam je ritem polke pač v krvi, počasnejše skladbe pa so množici seveda iz žepov izvabile zadeve, ki z drobcenim plamenčkom vzdušje napravijo še bolj romantično. Glasba Dublinersov izžareva neko skrivno življenjsko moč in zvrhano mero obešenjaškega humorja. Besedila so ljudsko izročilo, vsaka pesem je svoja zgodba o pijanih nočeh, whiskeyju in pivu, o ljubezni, o boju, o ljudeh, ki so zaradi svojega junaštva ali pa drugačnosti ostali zapisani v irsko zgodovino. Dveurni program, nabit z energijo pravih Irish Roverjev, z obveznima dvema bisoma in najbolj priljubljeno "Seven Drun-ken Nights", je "žurajočo" množic izžgal do zadnje kaplje, Du-blinersi pa so znova pokazali, da so zares The Band You Don't Meet Everv Day. In prav je tako. # Igor K. Ob koncu uspešne sezone Prešernovega gledališča VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD KRANJ OBVESTILO Vse starše PREDŠOLSKIH OTROK OBVEŠČAMO, da s 1. 9. 1993 odpiramo GLASBENI VRTEC "BOBENČEK", ki bo v vrtcu ČEBELICA na Planini. Vse zainteresirane VABIMO NA RODITELJSKI SESTANEK, ki bo v TOREK, 6. 7. 1993, ob 17. uri v vrtcu ČEBELIC, Planina 39. Dodatne informacije dobite na telefonski številki 324-769 v pedagoški službi VVZ. DIAGNOSTIČNI CENTER "VILA BOGATIN" d.o.o. 64260 BLED, Pod skalo 4, tel.: 064/76-212, fax.: 064/76-404 objavlja prosto delovno mesto NAMESTNIKA DIREKTORJA Pogoji: - diplomiran ekonomist - najmanj 6 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 1 leto na odgovornejših delovnih mestih - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - takojšen nastop delovnega razmerja Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po prejemu prijave. POT DO GLEDALCEV Pretekli četrtek je Prešernovo gledališče iz Kranja zaključilo gledališko sezono z enaindevetdeseto ponovitvijo uspešnice ZBEŽI OD ŽENE. Komedijo Ravja Coonevja si je do sedaj ogledali že več kot 25.000 gedalcev iz vseh koncev Slovenije. V Kranju so tako v tej sezoni imeli skupno 125 ponovitev gledaliških predstav, ki si jih je ogledalo blizu 29.000 obiskovalcev na gostovanjih pa si je 71 predstav ogledalo 22.000 ljudi. Največji obisk doslej so imeli na ponovitvi predstave Zbeži od žene junija letos v letnem gledališču v Skocjanu pri Domžalah, kjer si je komedijo ogledalo 1.400 gledalcev hkrati. Sicer pa so bile po gledanosti in številu uprizoritev med najbolj gledanimi pretekle gledališke sezone v Kranju še Nora, Mi se ne damo in Hana Tiger. Kot so povedali na novinarski konferenci, se v gledališču zavedajo, da bo letošnjo izredno uspešno sezono težko ponoviti. Seveda pa želijo tudi v prihodnje izhajati iz že dosežene popularizacije gledališča, kar pomeni, naj prihodnje uprizoritve to popularnost obdržijo, učvrstijo ali celo povečajo. Z novim programom za sezono 93/94 želijo obdržati publiko, ki so si jo pridobili predvsem z omenjeno uspešnico, a predstave izenačiti in gledalce enako-merneje razporediti na več projektov. Literarna izhodišča za prihodnjo sezono kažejo, da gre Prešernovemu gledališču za direktno aktualnost gledaliških uprizoritev. Tako si bomo v v prihodnji sezoni lahko ogledali Cankarjevo dramo Kralj na Be-tajnovi v režiji Mileta Koruna, ki z njo zaključuje uprizarjenje vseh Cankarjevih del. Premier-na uprizoritev je načrtovana za zaključek sezone v Tednu slovenske drame. Že v jeseni pa bo na sporedu Revizor 93, ponovna priredba Gogoljevega teksta, katerega adaptacijo na aktualne razmere je tako kot že v sedemdesetih letih tudi tokrat napisal Igor Torkar. Krstno uprizoritev bo režiral Du- NOVA KNJIŽNICA V MEDVODAH Medvode, 24. junija - V četrtek je bila v Medvodah slovesna otvoritev nove knjižnice. Podružnica šišenske knjižnice stoji na slikovitem bregu ob sotočju Sore in Save, kjer bodo na 650 kvadratnih metrih uporabne površine Medvoščanom poleg 18.000 knjig na voljo še revije, audio in video kasete ter CD plošče. V knjižnici je pet računalniških terminalov, celotna oprema pa je izdelana po posebnem programu. Kot je ob otvoritvi povedal predsednik gradbenega odbora dr. Ivan Vivod, so bile v Sloveniji po drugi svetovni vojni namensko zgrajene le štiri knjižnice. Najnovejša, načrte zanjo je izdelal arhitekt Igor Skuj, je z otvoritvijo postala samostojen, funkcionalnem in namenski prostor. Poleg polic s knjigami, teh lahko knjižnica sprejme do 60 tisoč, so v njej še komunikacijski prostor s katalogi in ostalimi informacijami, ločene čitalnice za predšolske, šolske otroke in odrasle ter atrijski del, ki je namenjen raznim manjšim kulturnim prireditvam. Po besedah dr. Vivoda je bistveno poslanstvo knjižnice v posredovanju znanja, kulturno delovanje in omogočanje kvalitetnega izrabljanja prostega časa. Z omogočanjem zadovoljevanja potrebe po čim višji ravni splošnega znanja pa knjižnica postaja ne le potreba posameznika, temveč celotne družbe. Objekt, ki so ga začeli graditi jeseni leta 1991 na zanemarjenem in umazanem bregu sotočja, je veljal 1,2 milijona nemških mark. Sredstva zanj je zagotovila občina Šiška, denar za opremo pa Mesto Ljubljana. # M.A. Pesmi Ivana Hribovska HIMNA VEČERA Pretekli teden je bila v Radovljici predstavitev nove knjige Franceta Pibernika o pesniku Ivanu Hribovšku HIMNA VEČERA. Prireditev je ob sedemdeseti obletnici pesnikovega rojstva organizirala Knjižnica Antona Tomaža Radovljica in kot je dejal France Pibernik, je postalo jasno, da Hribovšek sodi v sam vrh slovenske medvojne poezije in ga povsem po pravici lahko postavimo ob bok že poznanemu in priznanemu Francetu Balantiču, s katerim ga družijo tudi dolga leta zamolčanosti. Ivan Hribovšek je kot s Koroške vrnjeni domobranski vojak umrl leta 1954 na Kočevskem, njegove pesmi, ki so jih hranili prijatelji in sorodniki v Radovljici, pa so prvič izšle leta 1965 v Argentini. Doma ga je iz povojnega molka iztrgal France Pibernik. Himna večera je druga Hribovškova zbirka, prvo je šele leta 1990 izdala Cankarjeva založba. V zadnji, izdala jo je Mohorjeva družba iz Celja, je poleg Hribovškove poezije zbrano tudi bogato biografsko gradivo o umetniku, ki ga je petinštirideset let povojnega enoumja skorajda pahnilo v pozabo. In kot pravi v spremni besedi h knjigi profesor Pibernik: "Pesniško čist je Hribovšek odhajal na neznano pot, s katere ni bilo vrnitve. Nam so ostale pesmi, ki po toliko letih molka izpričujejo njegovo izjemno duhovno podobo, izpričujejo tudi vso veliko tragiko mladega slovenskega pesnika,.ki je padel ponižan od lastnih ljudi." • M. A. KISELŠTAJN KULTURI Četrtek, petek in sobota bodo julija in avgusta dnevi, ko si bodo Kranjčani v Kiselštajnu privoščili oddih ali razvedrilo ob spremljanju najrazličnejših kulturnih prireditev. Četrtki so namenjeni otrokom. Vsak teden bodo ob 19. uri predstave zanje, predvsem lutke, obiskale pa jih bodo še Svetlana Makarovič, Mateja Koležnik in Neca Falk z glasbenimi predstavami. Petkove večere bo že ta teden odprla reška ročk skupina Let 3. Sledil bo Duo Lorenz, pa Svetlana Makarovič, Duo Mardjango s ciganskimi baladami in romancami, Borghezija, trio Janija Kovačiča, Sunny Orchestra in New Swing Quartet. V začetku avgusta si bodo Kranjčani lahko ogledali gledališko predstavo Zbeži od žene za sobotne večere pa sta za enkrat predvi- dena Green town jazz band in Plava trava zaborava. • M. A. šan Mlakar. Komedijsko monodramo Matije Logarja Kar smo naploskali - to imamo, prav tako krstno uprizoritev, bo režiral Primož Bebler, četrta predstava iz repertoarja 93/94 pa je bila že premierno uprizorjena: to je slovenska praizvedba mladinske igre Roberta Thayenthala Ana in kralj v režiji Sama Strelca. V abonmajski ponudbi gledališča bo še naprej mešanica domačih in gostujočih predstav. Konceptualno tako ostajajo na istih izhodiščih kot v preteklosti, saj so se ta izkazala kot dobra predvsem iz stališča gledalca, ki je zadovoljen s spremembami in pestrim programom. Z vpisovanjem abonmajev bodo začeli septembra, prepričani pa so, da jim bo uspešnica Zbeži od žene pripeljala marsikaterega novega stalnega obiskovalca. Tudi vnaprej želijo biti odprto gledališče: ansambel, v katerega je mogoče vabiti vedno nove goste, kar je spodbudno za gledalce, ki tako na odru vidijo vedno nove obraze. Izkušnje zadnjih petih let namreč kažejo, da so gostujoči igralci izredno obogatili kranjsko gledališče, zanimiv pa je tudi sam odziv igralcev, ki jim je bila takšna sprememba okolja in ansambla izredno dobrodošla. Imena gostujočih igralcev v ansamblu kranjskega gledališča za prihodnjo sezono zaenkrat še niso znana. Sicer pa želijo v Prešernovem gledališču tudi v prihodnje čimbolj kvalitetno izpeljati Teden slovenske drame, ki je, če drugega ne, pregled uprizarjanja slovenskih tekstov in obogatitev gledališča v tem mestu. Seveda ob upoštevanju krize, v kateri se je prireditev znašla in ob novih temeljnih usmeritvah. In še na nekaj so opozorili kranjski gle-dališčniki na četrtkovi tiskovni konferenci: v prihodnosti želijo dati več poudarka predstavam za otroke in mladino. Predvsem z obliko stalnih predstav ob določenih dnevih bi tej publiki radi ponudili več kot doslej. • Marjana Ahačič Založba Mladika BOGAT IZBOR IZVIRNIH DEL Na tiskovni konferenci v knjigarni Kazina so predstavili osem novih knjig. Novo pesniško zbirko je po 13 letih izdala Svetlana Makarovič. Zbirka, za katero avtorica sama pravi, da je najboljše in najtežje, kar je kdajkoli ustvarila, nosi naslov "Tisti čas". V njej je zbranih 28 pesmi. S knjigo Janeza Mušiča "Dragotin Kette" se odpira nova knjižna zbirka, zbirka, ki bo predstavila naše moderniste, "Enega gnezda ptiči, pevci iste pomladi". Dragotin Kette je s svojo poezijo zanimiv tudi danes, predvsem zaradi svoje izredne ustvarjalne moči, ki se je zgostila v dobrih petih, plodovitih letih umetniškega ustvarjanja. V otroškem in mladinskem programu je izšlo pet novih knjig, knjiga Polonce Kovač "Težave in sporočila psička Pafija" pa je doživela že tretji ponatis. V knjižni zbirki Liščki je luč dneva ugledala Kraljevina packarija Miroslava Slane Mirosa, ilustriral pa jo je Matjaž Schmidt. Zbirka Trepetlika je bogatejša za tri dela: Koruzni punčki Neže Maurerjeve, že omenjeno knjigo Polonce Kovač in prevodno delo Aleša Bergerja - francoski pisec J. M. Le Clezio je napisal zgodbo o samotnem dečku Mondo. Še dve novi knjižni zbirki si utirata pot pri založbi Mladika. Dr. Nataša Golobova je napisala prvo knjigo v zbirki Živi srednji vek z naslovom Srednjeveški rokopisi, stavbarnice. V knjižni zbirki Živali - znane in neznane pa bo živali predstavljal Marko Aljan-čič. Predstavitve novih knjig so se udeležili tudi nekateri avtorji in ilustratorji. Tiskovna konferenca se je prelevila v problemsko temo o povezavi med založbo in knjigarno, ter knjigarno in avtorjem. Na pišmevritovski odnos knjigarn in v njej zaposlenih je opozorila Svetlana Makarovič, ki je zatrdila, da bo ta problem vedno znova in znova načenjala na vseh mestih. Neža Maurerje-va je bila zaskrbljena zaradi vedno večjega propagandnega vpliva televizije in iz leta v leto nižje bralne kulture Slovencev. # M. Polajnar Petemelj SALON POHIŠTVA ves julij in avgust razširjen razstavni prostor VELIKA IZBIRA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ARK MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031, del č. od 12. do 19. ure, sobota od 9. dO 13. ure ŠE pOSEbNoT^^ uqodi\io VRTNE POPUST * DO 40% rCREdm, d OSTAVA, VCARNITURE^ montaža Lastninsko preoblikovanje podjetij - Lastninsko preoblikovanje podjetij - Lastninsko preoblikovanje podjetij Na potezi so podjetja Sprejete so spremembe zakona o lastninjenju podjetij, ki so prižgale zeleno luč za revizije in za pripravo programov lastninjenja. Sprejet je zakon o gospodarskih družbah, po katerem bodo podjetja poslovala po olastninjenju. Vlada pripravlja še uredbo o certifikatih, manjkajo še merila o ustreznosti programov, doreči bo potrebno, kako bodo neizplačane plače zamenjane za certifikate. Skratka, manjka še nekaj podrobnosti, bistvo pa je znano in sprejeto, zato so zdaj na potezi podjetja. Škofja Loka, 22. junija - Na dobro obiskanem seminarju o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je pripravilo podjetje Co-luntbus, smo se lahko ponovno prepričali, da je slovenski zakon o lastninjenju podjetij zapleten. V podjetjih bodo torej morali dobro premisliti, kako sestaviti program lastninjenja oziroma kako izpeljati svojo malo lastninsko revolucijo, da bo minili brez večjih pretresov in da ne bodo pri tem pozabili na učinkovitost podjetja, saj sicer vse skupaj čaka razočaranje. Kdor misli, da bo lastninjenje lahko, se moti, navsezadnje imamo najbolj zapleten zakon med bivšimi socialističnimi deželami, nedvomno tudi zato, ker smo na Slovenskem na lastnino tako občutljivi. Največ prepirov imamo prav zaradi mejnih kamnov, nevoščljivost pa zagori s tako silovitim plamenom, da ga je težko pogasiti. Spremembe zakona ne spreminjajo modelov lastninjenja, temveč jih v korist zaposlenih razčiščujejo in olajšujejo, je spremembe zakona uvodoma predstavil Emil Milan Pintar. Vključena so založniška in invalidska podjetja, kar je zanje seveda zelo pomembno. V otvoritveni bilanci je vrednost družbenega kapitala moč popraviti z ocenitvijo, kar je pomembno za "zamaščena" podjetja. Pri denacionalizacijskih zahtevkih je moč izločiti le ustrezni del, ostali pa gre normalno v privatizacijo. Prag do-kapitalizacije je namesto pri 30 zdaj pri 10 odstotkih. Lastninske certifikate sedanjih in bivših zaposlenih (sem seveda sodijo tudi upokojenci) bo moč uporabiti pri interni razdelitvi, pa tudi pri notranjem odkupu, pri katerem je po novem popust 50-odstoten. Podjetja lahko odvečna zemljišča in stavbe prenesejo na sklad, ki jih bo nato prodal. Podjetja si bodo s tem znižala bilančno vsoto, vlada je vztrajala pri visoki ceni nepremičnin, da se bodo podjetja znebila odvečnih. Zakon je uravnotežil model med odplačno in razdelitveno Pri notranjem odkupu bo zelo pomembno prvo leto, ko ne bo dovolj samo reči hop, temveč bo potrebno tudi skočiti, odkupljenih pa bo morala biti vsaj petina delnic. V naslednjih letih bodo zapadle samo delnice tistega leta, ko ne bodo odkupljene, ne bo pa podel celotni program lastninjenja, kakor se je zavzemala agencija za privatizacijo. Na seminarju je EMIL MILAN PINTAR predstavil zakonske novosti in kontrolne točke v procesu priprave programa lastninskega preoblikovanja. BOJAN PEČENKO, strokovni sodelavec pri pripravi zakona, je spregovoril o pripravi programa lastninjenja. MARKO RAVNIK z Agencije za privatizacijo podjetij pa je predstavil merila za ustreznost programa lastninjenja. Ničnost prenosov družbenih sredstev je konfliktna točka, retrogradnost je v nasprotju z evropskimi normami, ker je Slovenija članica Evropskega sveta, lahko pričakujemo, da bodo slovenska podjetja, lahko tudi delavci, iskali pravno zaščito pri Evropskem svetu. Vlada zdaj išče novo pravno formulacijo 29. člena, v tem smislu, da je prenos nepremičnin in strojev, torej materialnih dobrin neveljaven, kar bi "rešilo" holdinge, prenose podjetij na Koržetov sklad, je dejal Emil Milan Pintar. privatizacijo (40 odstotkov proti 40 odstotkov), s spremembami zakona pa je večji poudarek na razdelitvi, saj zdaj poznamo tri vrste lastniških certifikatov: državljanske, denacionalizacij-ske in na račun neizplačanih plač. Notranji odkup pa bo verjetno postal osrednji način lastninjenja podjetij. Certifikati za neizplačane plače Pomembna sprememba zakona je priznavanje neizplačanih plač po kolektivni pogodbi kot notranji certifikat, pri čemer morajo podjetja za neplačane prispevke (ni še jasno ali tedanje ali sedanje) ustrezno število delnice prenesti na pokojninski sklad in za toliko zmanjšati družbeni kapital podjetja. Koliko bo teh certifikatov, še ni znano, saj so ocene različne, ekonomisti pa opozarjajo, da ta stvar nikakor ni pametna. Povečalo se bo namreč "insajderstvo" v slabih podjetjih, torej v tistih, ki bi najbolj potrebovala svež kapital in novo vodstvo, ki bi se morala odpreti. Ta podjetja bodo torej v naslednjem obdobju v največjih težavah in nemara bo prav lastninjenje skrajšana pot v stečaj. Kar so sindikati uveljavili za gospodarstvo, je vlada dodala za negospodarstvu, kjer bodo za neizplačane plače po kolektivni pogodbi ljudje prav tako dobili certifikate. Prvi podatki kažejo, da tega ne bo veliko. Certifikate na račun neizplačanih plač lahko ljudje izkoristijo v podjetjih, kjer so zaposleni, pri brezplačni razdelitvi Brezplačni razdelitvi in notranjemu odkupu se bo zaradi velikih popustov težko odpovedati, kakor tudi zaradi možnosti uporabe neizplačanih plač. Zakon pa je napisan tako, da se ne morete premisliti, ko se enkrat odločite za notranji odkup, je model dokončen. ali notranjem odkupu. V negospodarstvu pa bodo dobili prave certifikate, ki širše uporabni, z njimi bo moč sodelovati v primerih, ko bo država prodajala podjetja. Vsekakor bo torej pametno v podjetju najprej porabiti tovrstne certifikate oziroma potrdila o neizplačanih plačah, ker so pravi certifikati vnovčljivi tudi drugod. Certifikati za bivše lastnike Za bivše lastnike so bile doslej predvidene obveznice za dobo desetih let, po novem pa jih bodo lahko zamenjali za certifikate, s katerimi bodo lah- ko kupovali tudi delnice na javnih dražbah, če se bodo podjetja odločila za javno prodajo. Kupna moč bivših lastnikov se bo torej krepko povečala, ocenjujejo, da še letos za približno milijardo mark, če bo odškodninski sklad posloval tako, kot je začel. Praktično se torej lahko zgodi, da bo bivši lastnik prišel s šopom certifikatov, za katere bo zamenjal obveznice, in postal pomemben, nemara celo kontrolni lastnik podjetja. Certifikati kot čekovne knjižice_ Uredbe o certifikatih še ni, pričakujemo pa lahko, da se bo sama razdelitev certifikatov zelo približala češki rešitvi. Natisnili naj bi blankete, ki bi jih ljudje kupili in sami vpisali znesek, ki jim glede na starost pripada (lestvica je bila že večkrat objavljena) ter porabili, kjer bodo želeli, samo v podjetju ali deloma v podjetju, deloma pri javni prodaji delnic in deloma pri investicijskih družbah. Za razliko od češkega modela bo pri nas vrednost blaketa fiksna, podjetja pa bodo določala vrednost delnic. Na Češkem se je namreč vrednost v petih krogih spreminjala, zato je prišlo do velikih špekulacij. Zlorabe so nemogoče, zagotavljajo strokovnjaki, saj so nastavljene pasti in vsak poskus bo razkrit - če ne prej, ko bodo na dom pošiljali obvestila o transakcijah - in kaznovan kot goljufija. Do nove registracije na sodišču podjetje posluje se kot družbeno podjetje, nato po novem zakonu o gospodarskih družbah, delnice se izdajo šele ko konstituiranju skupščine in drugih organov delniške družbe. Zakon dopušča, da se registrirajo tudi kot družba z omejeno odgovornostjo, če je manj kot 50 družbenikov, obstaja pa možnost, da se vsi zaposlenih definirajo kot en družbenik. Vendar pa je v tem primeru za vsako organizacijsko spremembo potrebno soglasje vseh družbenikov, zato strokovnjaki pravijo, da je boljša pot iz d.d. v d.o.o. kot obratno. Zakon izrecno ne pravi, da je moč družbeni kapital podjetja v celoti prenesti na sklad za razvoj, nekateri to možnost vidijo v 29. členu, vprašanje je. kako ga bo tolmačila agencija za privatizacijo. V tem primeru bi se podjetja takoj olastninila, nakar zanje ne bi več veljal zakon o lastninjenju podjetij in se lahko lastninila po presoji lastnika, torej sklada. Možnost popravnega izpita S spremembami zakona je SDK dobila trdno podlago za revizije, dopuščena pa je možnost popravnega izpita. V podjetjih namreč lahko sami popravijo sporne sporne odločitve in pri tem so jim inšpektorji SDK lahko v pomoč. Šele tej prvi fazi sledi sodni pregon. Pri spremembah zakona pa je prišlo tudi do zanimivega, poučnega zasuka. Bančni lobi je predlagal črtanje skladov iz kupnine (tehnološki, ekološki, žrtve vojne), parlament pa je črtal sanacijo banko in dodal sklad za ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja. Privatizacija se bo začela tudi na področju infrastrukture, saj je bil 10. junija zakon o javnih službah, ki ga je parlament na presenečenje vlade sprejel zelo hitro. Potekala bo počasi in postopoma, razmišljajo pa tudi o drugi seriji lastniških certifikatov. Zasebne investicijske družbe Zakon naj bi bil sprejet julija in septembra naj bi tako zasebne investicijske družbe dobile licenco. Po svetu je to zelo varna dolgoročna naložba, varnejša kot povprečno v podjetjih, psihološki učinek pa bo nedvomno imelo dejstvo, da bodo v investicijskih družbah certifikati vnovčljivi po nominalni vrednosti delnic. Ni pa še jasno, če bo tudi v investicijskih družbah veljal dveletni moratorij za trgovanje, dotok bi seveda pospešilo takojšnje trgovanje. Ožji družinski člani pridejo pri brezplačni razdelitvi v po-štev šele v drugem krogu, če se nabere za manj kot 20 odstotkov certifikatov. Lahko pa se bo seveda zgodilo, da bo s tem preseženih 20 odstotkov in bodo morali vrednost zmanjšati, zato bo potrebno vnaprej poznati pravila igre in dobro premisliti, kaj se splača. Postopek lastninskega preoblikovanja V podjetjih morajo organi upravljanja najprej sprejeti sklep, da se proces lastninjenja začne, strokovnjaki priporočajo ustanovitev posebne komisije ter že na začetku odločitev o sodelovanju z zunanjim ekspertom. Pri ugotavljanju vrednosti podjetja je potrebno naprej preveriti, če so izločeni gozdovi in obdelovalna zemlja, na začetku podjetje lahko izloči tudi sredstva, ki jih ne potrebuje. Preveriti pa je potrebno tudi, če obstajajo zahteve bivših lastnikov in če obstaja zahteva za revizijo. Sledi ugotavljanje družbenega kapitala in drugih vložkov v podjetju, začenši od solastnikov do neizplačanih plač, ob bilančnem pregledu se bo lažje odločiti za morebitno ocenitev podjetja. Nikakor ne smete pozabiti, da vse pogodbe z upniki vsebujejo klavzulo o njihovem soglasju k organizacijski spremembi podjetja, nemara so vmes tudi hipoteke. Po vsem tem je izdelava otvoritvene bilance le še računovodska, dokaj razumljiva stvar. Temu sledi priprava predloga programa lastninjenja, pri tem pa seveda najprej odločitev o prodaji podjetja ali o lastninjenju. Odločitvi za lastninjenje sledi ustrezna izbira metod lastninjenja, pri čemer se 40 odstotkov obvezno prenese na sklade (10 odstotkov na pokojninskega, 10 odstotkov na odškodninskega in 20 odstotkov na državljanskega), o 60 odstotkih pa se začne razprava. Podjetja se bodo večinoma verjetno odločala za 20-odstotno zamenjavo za certifikate, ostalih 40 odstotkov formalno pripada državi, podjetja pa se lahko odločijo za interni odkup za dobo petih letih. Program lastninskega preoblikovanja mora sprejeti organ upravljanja, k njemu pa spada morebitni program organizacijskega preoblikovanja ter sklep, v kakšni pravni obliki se bo preoblikovano podjetje registi-ralo. Program z vso potrebno dokumentacijo bo nato obravnavala agencija za privatizacijo, po njenem soglasju bo preoblikovano podjetje moč vpisati v sodni register, poslovalo pa bo po zakonu o gospodarskih družbah. Vseh 60 odstotkov družbenega kapitala podjetja gre lahko v javno prodajo, nemara po napačni presoji vodstva, da je država "trši" lastnik kot razpršeni delničarji. Past je lahko sam postopek javne prodaje, kajti če v 90 dneh ni prodanih 60 odstotkov delnic, se javna prodaja anulira in vse delnice pripadajo skladu. V tem primeru torej državne postanejo tudi delnice, ki bi jih sicer za certifikate lahko dobili delavci. Merila za ustreznost programov lastninjenja Že sam termin "ustrezen" programa lastninjenja je raztegljiv, zato bo vlada sprejela posebna merila, ki so zdaj pri agenciji šele v delovnem osnutku. Pričakujemo lahko, da bo program zavrnjen, če: - ne bo razvidno, kakšne aktivnosti potekajo v podjetju, - bodo predlagani prenosi poslovnih sredstev ali brezplačni prenosi kapitala na fizične osebe, zasebne pravne osebe ali pravne osebe v mešani lasti, - bo podjetje brez zavarovanja upnikov predlagalo prenose sredstev, razdelitve in spojitve družbenega kapitala, - bo podjetje predlagalo prenose sredstev in kapitala brez sklenjenih pogodb o tem prenosih, - bo podjetje predlagalo prenose družbenih sredstev in kapitala na drugo družbeno podjetje, le-ta pa hkrati ne predloži svojega programa lastninjenja, - iz programa ne bo razvidno, zakaj se podjetje odločaza takšen način oziroma kombinacijo lastninskega preoblikovanja oziroma če niso točno opredeljeni pričakovani učinki lastninjenja oziroma če so razlage in pričakovani učinki v očitnem nasprotju s predloženo dokumentacijo ali med seboj, - bo iz programa razvidna večja družbena škoda - prenehanje podjetja, odpustitev vseh delavcev itd. - bi program povzročil finančno negotovost podjetja (vprašljivo merilo!), - bi se vzpostavile monopolne povezave podjetij, ki jih obravnava poseben zakon, - bi nastale ekološko škodljive posledice, - bi se program nanašal na privatizacijo zakonsko še neurejenega področja.* M. Volčjak, foto: G. Šinik PIZZERIJE NA GORENJSKEM PENZION KOTNIK P IZZivi« M A PISTO Kranjska Gora Tel. (064) 881-564, fax (064) 881-859 PRVA ORIGINALNA PIZZERIJA KURJENA Z DRVMI NA GORENJSKEM KRANJ, Glavni trg 17, tel.: 222-456 Odprto: 8.30 do 22. ure, petek in sobota do 24. ure, nedelja zaprto Htl SETI5I Kjl Naša posebnost so raznovrstni zajtrki, ki jih strežemo do 11. ure. Vsak dan pripravljamo pestre študentske malice. Še vedno so najbolj priljubljene mehiške palačinke - ENCHILADE. hhi^hi^h LOVSKI HRAN VOKLO tel. 49-330 IMAMO PRESENETLJIVE CENE ! poleg pizz nudimo še divjačino, in jedi po naročilu ter sladice in sladoled Odprto: od 14. - 23. ure, nedelja od tO. - 23 ure, sreda zaprto ! r & PIZZE TUDI DOSTAVLJAMO NA DOM! Glavni trg 14, KRANJ Tel.: 222-188 Odprto: od 8. do 22. ure nedelja zaprto P l /. Z 1 K l A PARMA Trg Rlvoli, Kranj Tel.: 064/325-970 Poleg že uveljavljenih pizz in druge italijanske hrane vam nudimo tudi konjski golaž z domačimi idrijskimi žl i krofi, konjski biftek z jajcem, puran v različnih omakah, zelenjavna plošča Odprto vsak dan od 8. do 22. ure, razen nedelje! MAPKO GOVC Mavčiče 69 tel.: 064/401-169 pumpsfeak, kalamapi, kaneloni, postrvi, solate, sladice, sladoled SPE DA ZAPRTO v* Dane PIZZERIA TAVERNA NOVO NOVO DRUŽINSKA PIZZA - PIZZA VELIKANKA ZA 4 OSEBE (premer 45 cm) POLEG PESTRE IZBIRE OSTALIH PIZZ NUDIMO ŠE JEDI PO NAROČILU: narezek * tatarski biftek * poprov steak z prilogo * ocvrti sir in še in še.... RAZVOZ PIZZ, solat in jedi po naročilu. m 331-339 Dostava PIZZ vsak dAN od 9. do 25. ure. Postrežemo vam Tudi v našem IokaIu na PlANiNi, GubČtVA 1 (NASpROTi Ž AC^ AR j EVE ŠoIe). CENE UGODNE! Z og,Iasom 10 % popusTA. Pizzo so "izumili" v Neaplju, kjer so nekoč malo kruhovega testa premazali s česnovim oljem. Italijanski izseljenci v Ameriki so si privoščili že malo pestrejšo oblogo. Ko so njihovi potomci kot vojaki prišli v staro domovino, so s seboj prinesli nove recepte in načine oblog. Iz Italije se je priljubljenost pizze razširila po vsej Evropi, kjer je niso samo posnemali, ampak tudi izboljševali in spreminjali. Tako marsikateri turist, ki obišče rojstni kraj pizze pod Vezuvom, spoznava, da pravzaprav v domačem kraju lahko poje tudi boljšo pizzo kot v Neaplju ali kje drugje v Italiji. Napoli-tanci bi bili lahko užaljeni ob tej ugotovitvi, vendar so hkrati lahko nadvse ponosni, saj je njihova pizza osvojila ves svet. Tudi na Gorenjskem je na neustavljivem pohodu, saj skoraj ni večjega kraja, ki ne bi premogel pizzerije. Poznavalci pravijo, da se tudi na Gorenjskem v več krajih da uživati ob izvrstni pizzi, na splošno pa je ponudba in tudi urejenost lokalov primerna. Naš namen ni bil ocenjevanje lokalov, pač pa vam ponujamo le osnovne informacije o njih, z možnostjo, da smo katerega izpustili. Pa veliko užitkov ob specialiteti, rojeni pod Vezuvom! "P£D GRADOM" CEIHTER,0D CERKVE o*P™ 200m DALJE ponedeljek zaprto 16 VRST PIZZ IZ KRUŠNC P€ČI Jedi po naročilu, sladice, sladoled HIT POLETJA: PIVO S ŠAMPANJCEM Različne vrste kvalitetnih pizz in fast food. Odprto od 7. do 23. ure, razen nedelje. Prepričajte se o kvaliteti naše ponudbe! balo mu ~ delovni cas: vsak dan od 8a* - 22*° nedelja In prazniki 1100 - 22** TRŽIČ 53 035 HALO PIZZA KMEČKA VRTNA VEGETARIJANSKA PIKANTNA MORSKA POHAN SIR KALAMARI SOLATE - GRŠKA ITALIJANSKA ZREZKI NA RAZLIČNE NAČINE OB NAROČILU NAŠE PONUDBE DOSTAVLJAMO PO ŽELJI TUDI PIJAČOI 10 x KUPON NA EMBALAŽI « PIZZA ZASTONJ fla* ^^Ma^ Odprto: 17-24, Tenetile, tel. 46-198 sobota 12 ■ 24, nedelja 12 - 23 m vrsti pa iz fM ipunif^sdsifsaint iujesldokii 0I^1%I^A GOLNIK, tel.:46-502 pizz, jedi na žaru, te, kalainaii, ocvrti sir, &&ef sladice in sladoled • M sofetfa, nedelja od 12. t», ponedeljek od 9. • 17. ure PIZZERIJA BRUNARICA TEPK* Kranj - KOKRICA, Cesta na Rupo 16, tel.: 214-420 Nudimo todl vtt vrst solat, z zoro In slodolod v 10 okaslhl Odprto: od 14. do 24. ure, torek zaprto t^lJLjLtltVlJIl, ki nam jih ni uspelo vključiti v današnjo predstavitev, vabimo da se nam pridružijo v nadaljevanju, ki ga bomo v primeru zanimanja v kratkem objavili. In/, po tel 218-463 Pizzerija A j dna Žirovnica Največje pizze v Sloveniji iz krušne peči. Premer 1 meter. ZA 8-10 OSEB ODPRTO VSAK DAN, RAZEN SREDE, OD 17. DO 24. URE. Rezervacije po tel: 064/602-224 Se priporočamo! Spodnje Duplje 28 tel.: 47-305 Odprto: od 11. do 23. ure. ponedeljek zaprto pizze, solate, špageti, jedi iz konjskega mesa, sladice Tavčarjeva 31, Kranj Tel.: 221-688 Odprto: od 10. do 22., nedelja, prazniki od 16. do 22. ure GOSTILNA IN PIZZERIJA ZELENI ŠUM KRAKOVSKA 30, VOGLJE TEL.: 064/49-220 Odprto: 11-23.........................torek zaprto 13 vrst pizz, klasična kuhinja, sladice, sladoledi t t m krače in štruklji po predhodnem naročilu VSAKO SOBOTO GLASBA NA POKRITEM VRTU! EUROPIZZA DOSTAVA PIZZ del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ob nedeljah od 12. do 22. ure NOVO* NOVO DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE S*064/215-797 ' RAZLIČNIH GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Novi prostori Kokre na Primskovem Program veleprodaje na enem mestu Kranj, 22. junija - Pretekli ponedeljek je Trgovsko podjetje Kokra začelo s poslovanjem svojega sektorja Prodaje na debelo na n«vi, lastni lokaciji, v Poslovno prodajnem centru na Primskovem. Lani je Kokra praznovala že 45-letnico svojega obstoja, njeno delovanje sega v davno leto 1947, ko je z združitvijo zasebnih trgovskih podjetij Adamič, Savnik in Crobath nastal Okrajni magazin, kjer so sprva le delili blago po direktivah takratne državne oblasti. Kasneje se je njihova dejavnost razvijala predvsem v smeri veleprodaje, šele leta 1962 so se začeli holj posvečati tudi maloprodaji- Deset let kasneje, 1.1972 so imeli v Kokri 5500 kvadratnih nietrov skupnih veleprodajnih površin na dveh lokacijah, pri železniški postaji na Kolodvorski in v Hrastjah. Istega leta so odprli svojo prvo in doslej edino veleblagovnico Globus. Leta 1987 je bil zgrajen prvi, A objekt v tedanjem skladiščno poslovnem centru na Primskovem, s 3300 kvadratnimi metri skladiščnih površin (skladiščenje pohištva, skladiščenje veleprodaje in garaže). Tega leta so v podjetje uvedli tudi računalniško podprt sistem obdelave podatkov. Pred tremi leti je bil na Primskovem „ zgrajen tudi drugi skladiščni objekt, do tretje gradbene faze, ki pa zaradi Pomanjkanja finančnih sred- stev ni bil zaključen. V teh dneh potekajo dogovori z enim od slovenskih podjetij, ki naj bi skupaj s Kokro financiralo dokončanje objekta. Objekt se bo iz skladiščnega, po besedah generalne direktorice Kokre Vide Prinčič - Gorjanc spremenil v Poslovno-prodajni center. Katero bo tisto slovensko podjetje, ki bo partner Kokri, najemnik ali celo lastnik novih prostorov (ko bodo dokončani) pa nam direktorica ni hotela zaupati. Skupna površina vseh objektov na Primskovem, ki so v Ko-krini lasti, je tako 10.000 kvadratnih metrov (za primerjavo, Globus jih ima 9000). S selitvijo veleprodaje v nov Poslovno-prodajni center so sicer izgubili nekaj površine (600 kvadratnih metrov), pridobili pa v tem, da je na novi lokaciji vse razporejeno le v eni etaži. Kokrina veleprodaja ima v svojem programu 15.000 različnih artiklov, od metrskega blaga, spodnjega perila, do otroški igrač in programa za otroke italijanskih proizvajalcev Poupy, Cam in Belta Baby, za katere je Kokra ekskluzivni zastopnik v Sloveniji in republikah bivše Jugo- Center Brdo pripravil slovesno podelitev Priznanja trem profesorjem Brdo pri Kranju, 28. junija - Gospodarska zbornica Slovenija je podelila priznanja trem profesorjem Centar za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju, ki so v zadnjih letih veliko prispevali k razvoju mened/mentav Sloveniji ter k promociji Slovenije v svetu. Vsi trije so člani upravnega odbora Centra Brdo. Dr. Derek Abeli, bivši harvardski in nekdajni dekan menedžerske šole IMD v Lausanni (ena od dveh najbolj znanih v svetu) je svetovno znani profesor marketinga. Štiri leta že predava v Centru na Brdu in se odreka honorarju v korist štipendijskega fonda. Sodeloval je pri oblikovanju postdiplomskega študija menedžmen-ta, pridobil najboljše profesorje iz vsega sveta, ki so predavali na Brdu, na nedavnem predavanju na zboru organizacije Presi-dents' Organization v Pragi, se je odpovedal honorarju, da bo ta organizacija sprejela naše podiplomce v Nemčiji. Pod njegovim vodstvom so nastale tri izjemno zanimive študije slovenskih podjetij, ki se nahajajo v harvardski knjižnici. Dr. Peter Kraljic je predsednik McKinsevja Francija in eden najbolj uveljavljenih mlajših Slovencev v razvitem svetu. Že od samega začetka sodeluje v Centru z vsaj tremi predavanji letno, ves čas v prid štipendijskega fonda Centra, sodeloval je tudi pri oblikovanju mednarodnega podiplomskega študija menedžmenta in promoviranju menedžmenta pri nas. Horst VVeitzmann je predsednik in lastnik ene najmodernejših jeklarn Dadisceh Stahlvverke v Nemčiji, predsednik evropskega združenja jeklarske industrije in predsednik gospodarske zbornice južnega Baden VVuertenberga. Že dve leti sprejema podiplomce iz Centra, ki tako pridejo v neposreden stik z nemškimi podjetji. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije Ljubljana, 22. junija - V Stekleni dvorani Cankarjevega doma so predstavili v začetku meseca ustanovljeno Društvo davčnih svetovalcev Slovenije. Kot je dejala njegova predsednica Biserka Ošlaj, se je davčno zavedanje pri nas začelo šele s sprejetjem zadnje davčne zakonodaje, hkrati s tem pa je raslo zavedanje o pomenu davčnega svetovalca. Tako je pred več kot letom nastala tudi pobuda za ustanovitev društva. Davčni svetovalec naj bi bil finančni zaupnik svojega klienta, njegov edini cilj pa maksimalni klientov poslovni uspeh in ostanek zaslužka po plačanih davkih. To pa ne pomeni, da naj bi bil to poklic strokovnjaka za utajo davkov. Po besedah Ošlajeve je to poklic, ki je v sožitju nasprotja interesov državnih organov. "Davkarji so zadovoljni, ker imajo strokovne nasprotnike in urejeno plačevanje davkov. Davčni zavezanci pa imajo pravno varnost - svojega davčnega svetovalca." Bistvo društva je predvsem v tem, da bo združevalo profesionalno usposobljene davčne svetovalce, ki bodo za svoje delo prevzemali tudi osebno odgovornost. Sedanji tako imenovani svetovalci, (ki že delujejo) so namreč bolj ali manj usposobljeni za to dejavnost, odgovornost pa (ker v Sloveniji še ni registracije tega poklica) nosijo njihovi klienti. Društvo bo delovalo po smernicah evropskega združenja davčnih svetovalcev CFE, ki za pridobitev naziva davčnega svetovalca predvidevajo visokošolsko izobrazbo, tri leta pripravništva v poklicu in opravljen državni izpit ter zaprisego. S predlogi bodo poskušali pospešiti sprejem Zakona o davčnem svetovanju in Zakona o davčnem postopku, ki sta pogoj za prve podelitve licenc. S pridobitvijo licence bodo davčni svetovalci dolžni spoštovati kodeks poklicnega vedenja in poklicne etike, kar bo povečalo pravno varnost klientov. Nenazadnje bodo morali urediti tudi cene tovrstnih storitev in način njihovega obračuna. • Tanja Až-man slavije. V celotnem veleprodaj-nem programu je 30 odstotkov blaga iz uvoza. V dobrem mesecu dni naj bi poskrbeli tudi za stalno diskontno prodajo, kjer bo izbira blaga že nekoliko omejena. Vrednost trenutnih zalog, ki so v Kokri na voljo, je 200 milijonov tolarjev. Usposobitev objekta, ki posluje od preteklega ponedeljka, pa je veljala 15 milijonov tolarjev. V prihodnje naj bi se na novo lo- kacijo preselile tudi vse strokovne službe. Z vračanjem objektov, ki so bili nacionalizirani, so v Kokri izgubili eno tretjino svojih maloprodajnih objektov. O presežnih delavcih na tiskovni konferenci nismo dobili konkretnih podatkov, le, da vsekakor so, nekateri že na čakanju in da zanje pripravljajo nadomestne programe, tudi zunaj tekstilne branže. • Mojca Polajnar Peternelj. Gaspari na Dunaju Kranj, 28. junija - Slovenski finančni minister Mitja Gaspari se je minuli teden mudil na Dunaju, kjer je avstrijskemu kolegu Ferdinandu Laciniju izročil osnutek sporazuma o izogibanju dvojni obdavčitvi oseb. Ministra sta obravnavala tudi druga vprašanja, minister Gaspari je menil, da bi morale avstrijske banke, ki so že prisotne na slovenskem finančnem trgu, v večji meri investirati in sodelovati s slovenskim gospodarstvom. Glede poslovanja avstrijskih zavarovalnic v Sloveniji pa sta ministra izrazila pripravljenost, da se zavzameta za sporazumno rešitev pri zapletu oziroma odpravi nepravilnih poslovnih potez, zaradi katerih odtekajo devize v Avstrijo. Kakor je znano, je pri nas največ zavarovanj sklenila zavarovalnica Wiener Staedtische. Minister Gaspari se je na Dunaju s predstavniki največjih avstrijskih bank pogovarjal tudi o posojilu za pokrivanje proračunskega primanjkljaja. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ Konec septembra, od 30. septembra do 2. oktobra 1993, bo Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s Flemisch Foreign Trade Board organizirala srečanje podjetij iz Flandrije in Slovenije Namen tega srečanja je poglobiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Flandrijo in pomagati podjetjem iz obeh regij pri navezavi neposrednih poslovnih stikov. Pobudo za srečanje je dal flamski Center za pospeševanje zunanje trgovine, ki je institucija flamske regionalne vlade. Predviden program: Četrtek, 30. septembra 1993: - 9.00 otvoritev konference in predstavitev slovenskega gospodarstva (predstavnik GZS), - 9.45 predstavitev flamskega gospodarstva in delegacije njihovih podjetij (predstavnik Flemish Foreign Trade Board), - 10.45 individualni razgovori podjetij, - 19.00 sprejem za vse udeležence petek, 1. oktobra 1993: - 9.00 nadaljevanje individualnih razgovorov, - 20.00 večerja za vse udeležence na Bledu sobota, 2. oktobra 1993: - prost dan za dodatne razgovore, turistične oglede ipd. Prijava in udeležba na srečanju sta brezplačni, prijave pa sprejemamo do 30. junija 1993. S strani flamske vlade so se za srečanje doslej prijavila podjetja pohištvene, elektro in tekstilne industrije. Združenje nemških zbornic (DITH), Zveza nemške industrije (BDI) in Gospodarska zbornica Slovenije organizirajo poslovno srečanje nemških in slovenskih podjetij v Ljubljani, 16. in 17. novembra 1993. Če vas takšno srečanje zanima, sporočite do 30. junija 1993 po telefonu 213-069 Območna zbornica Kranj. UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA OBČINE RADOVLJICA Gorenjska c. 18 Na podlagi sklepov 3. seje Upravnega odbora stanovanjskega sklada z dne 10. junija 1993 RAZPISUJEMO zbiranje ponudb za opravljanje finančno računovodskih nalog stanovanjskega sklada Občine Radovljica. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih izkušenj pošljite v roku 8 dni od objave na zgoraj navedeni naslov s pripisom "Za razpis". O izbiri vas bomo obvestili v roku 15 dni po končanem zbiranju prijav. UO Stanovanjskega sklada Občine Radovljica Škofja Loka, 24. junija - UBK banka iz Ljubljane je v Škof ji Loki odprla poslovno enoto za Gorenjsko, prostore so uredili v stari Odeji, ki je zdaj last podjetja Arnol. V Skofji Loki je bila UBK banka že dve leti prisotna s predstavništvom, s poslovno enoto pa je bančna ponudba seveda bistveno širša. UBK banka je nastala pred tremi leti, ustanovilo jo je 46 podjetij in institucij s področja kemijske industrije, nasledila je dotedanjo interno banko. Lani je bilančno vsoto realno povečala za 19,2 odstotka, kar je 40 indeksnih točk nad slovenskim povprečjem, ohranila je realno vrednost kapitala merjeno v markah in ustvarila 101 milijonov tolarjev dobička. UBK banka ima sedež v Ljubljani, poslovne enote paše v Murski Soboti, Šmarjah pri Jelšah in zdaj v Škofji Loki. Poleg standardnih bančnih storitev prinaša v Škofjo Loko tudi posle trgovanja z vrednostnimi papirji in deviznega plačilnega prometa ter garancijske posle. • M.V., foto: G. Šinik Utaje davka na avtomobile Ljubljana, junija - SDK je v zadnjem času kar pri 59 odstotkih pregledanih podjetij ugotovila nepravilnosti pri plačevanju davkov, do največjih davčnih utaj prihaja pri prometnem davku od avtomobilov, saj ga prodajalci ne plačujejo. Zastarel je tudi predpis o davku na dobiček, saj ne predpisuje zgornje meje različnih stroškov (potni stroški, regresi itd) in podjetja si lahko te zneske dobesedno izmišljajo. Davčni inšpektor nima možnosti, da bi sam določil davčno osnovo in od zavezanca zahteval, da z dokumentacijo dokaže drugačno. Tako inšpektor podjetje le prijavi zaradi prekrška, podjetje plača kazen, namesto pa bi pravilno obračunalo davek. Pri nadzorovanju javne porabe je SDK omejena, saj ne more presojati učinkovitosti in ekonomičnosti naložb, tudi meril ekonomičnosti namreč ni. SREDNJA GOSTINSKO TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED, Prešernova 32 razpisuje - UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO Delo se združuje za določen čas (31. 8. 1993) s polnim delovnim časom -UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA IN UMETNOSTNE VZGOJE Delo se združuje za določen čas (31. 8. 1993) s polnim delovnim časom - 1 UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom - 3 UČITELJE ANGLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA (smer AN/NE) Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA ITALIJANSKEGA JEZIKA Delo se združuje za določen čas (31. 8. 1993) z manj kot polovičnim delovnim časom - 2 UČITELJA MATEMATIKE Delo se združuje za določen (31.8.1993) oziroma nedoločen čas s polnim delovnim časom - UČITELJA FIZIKE Delo se združuje za določen čas (31. 8. 1993) s polovičnim delovnim časom - UČITELJA RAČUNALNIŠTVA Delo se združuje za določen čas (31. 8. 1993) z manj kot polovičnim delovnim časom - 2 UČITELJA EKONOMSKIH PREDMETOV Delo se združuje za določen čas (31. 8. 1993) s polnim delovnim časom Pogoji za vsa zgoraj razpisana delovna mesta: - visoka izobrazba ustrezne smeri - UČITELJA STREŽBE Pogoji: Višja izobrazba s predhodno dokončano V. stopnjo tehnik strežbe. Delo se združuje za določen čas (31.8.1993) s polnim delovnim časom. - UČITELJA KUHARSTVA Pogoji: Višja izobrazba s predhodno dokončano V. stopnjo tehnik kuharstva. Delo se združuje za določen čas (31.8.1993) s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJA GOSTINSKO TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED, Prešernova 32. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Na cesti Sejemski (ne)red v Sloveniji Chrysler Viper RT/10 ^e res 'a^° vsa^° seimar- Sprva so ta ameriški roadster pred štirimi let zasnovali zgolj konceptualno, vendar so ga po ugodnem odzivu v javnosti in pretehtani odločitvi Chrvslerjevega "Teama Viper" začeli tudi serijsko izdelovati, pred kratkim pa je razstavni primerek dobil tudi slovenski generalni zastopnik ( hrjsler Jeep Import. Pri Chrvslerju so zasnovali športen avto, z odprto streho in močnim motorjem. Viper ima doslej najmočnejši motor, kar so jih razvili v Chrvslerju. Desetvaljnik zmore kar 294 kilovatov pri 4600 motornih vrtljajih, kar zadošča za pospešek od 0 do 96 kilometrov na uro v pičlih štirih in pol sekundah, končna hitrost pa po tovarniških podatkih znaša 266 kilometrov. Viper kljub temu ostaja stabilen in lahko vodljiv avto, za prenos moči pa služi na novo zasnovan šeststopenjski menjalnik. Evropska verzija, ki bo naprodaj v kratkem, bo deležna nekaterih sprememb pri izpušnem sistemu, varnostnih pasovih, lučeh in nekaterih drugih drobnih malenkostih. Ljubljanski Chrvsler Jeep Import naj bi letos dobil (in po vsej verjetnosti tudi prodal) dva avtomobila, ki bosta dva slovenska petičneža olajšala za skoraj 145000 nemških mark, kar pa je še vseeno krepko manj kolikor stane najcenejši ferrari. • M.G. Avtomobilske novice CITROEN: Koprski Cimos je pred nedavnim podražil Ci-troene. Tovarniška cena za AX First tako znaša 905.000 tolarjev* za ZX Avantage 1.4i 1.440.000 tolarjev in za XM Sensation 2.0i 2.680 tolarjev. V prodaji je tudi že naslednik modela BX, Xantia, trenutno imajo na voljo izvedbi z 1,8- in 2,0-litrskim motorjem ter xan-tio 16V. Sicer pa je Cimos v prvih petih mesecih letošnjega leta prodal 2538 vozil, kar je kljub težavam z dobavami krepko več kot v istem obdobju lani. DAIHATSU: Mariborska Je-klotehna (od nedavnega DKS d.o.o.) bo, če bo šlo vse po načrtih, avgusta ponudila slovenskim kupcem novi charade. Vsi modeli bodo po novem imeli štirivaljne motorje, prvi bo 1,3-litrski z močjo 62 KW/84 KM, 1,6 litrski pa z močjo 77 KW/105 KM. Turbodizelske izvedbe ne bo več. • M. G. Kranj, 28. junija - Zares Žebelj na glavo, kot pravi pregovor, je zadel predsednik škofjeloške občinske skupščine Peter Havvlina, ko je v zaprošeni izjavi, ki bodo objavljene ob letošnji 500-letnici sej-marstva v Kranju, zapisal en sam stavek: "Bog nam daj spet kakšnega Friderika, ki bi uredil sejemske zmede in zdrahe." Če po čem Slovenija kaže svojo "državno mladost", potem jo prav gotovo po sejmih oziroma številu sejmov in po redu na tem področju. Pa ne bi bil ta nered, ki nam tam onkraj meja prav nič ne koristi (predvsem največkrat že škodi), nič nenavaden, če ne bi vendarle iz nedavne preteklosti s področja sejmarsrva imeli nekaj dobrih izkušenj. Ob tem, ko dobrih izkušenj, ki bi bile v prid promociji države Slovenije v svetu na področju vsebinske, časovne in prostorske opredelitve v miniaturi slovenskega prostora, kar zadeva sejme, nekako ne znamo, nočemo ali pa sploh ne želimo prenesti v sedanji čas, pa tiste, ki so nam bile lahko že včasih grenka izkušnja, še vedno zelo dosledno povzemamo in negujemo. Direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar na primer ugotavlja, da ob najrazličnejših okroglih mizah, razgovorih, dogovorih, ocenah, mnenjih, prepričanjih, da je na sejemskem področju treba čimprej narediti red, še vedno mirno improviziramo in delamo sejme povsod in ob vsakem trenutku; takšne in drugačne, važno je le, da se prireditev imenuje sejem. "To kar se danes dogaja s sejmi in z imenom sejem, milo rečeno pomeni že tolikšno razvrednotenje imena, da državi ne bi smelo več biti vseeno. Nevzdržno je, da lahko vsakdo že vabi in kliče razsta-vljalce iz vse Slovenije in tudi iz tujine, na "svoj sejem," ki potem ni nič drugega, kot vabilo obiskovalcem in kupcem, prireditelju pa pomeni s prodajo prostora zaslužek za takšno ali drugačno preživetje, največkrat pa predvsem za čisto tretji namen, ki s sejmom in dejavnostjo, za katero se predstavlja, nima nič skupnega." Sicer pa se po mnenju direktorja Gorenjskega sejma po drugi strani tudi center ne obnaša nič drugače. Predvsem nastopa v slovenskem prostoru sejmov kot poudarjeni center, glavno mesto, glavni sejem, glavni vodja in pri tem ne glede na pravila, kodeks, ki še vedno velja, "pobira" ideje, organizira sejemske prireditve, ki so se vsebinsko že pred časom potrdile v določenem prostoru. Težko bi, vsaj ob sedanjem tovrstnem (ne)redu na tem področju, govorili o potrebni tovrstni tržni konkurenci in poslovni uspešnosti sejmarske dejavnosti. Če bi šlo za prireditve, ki predstavljajo organizacijo zgolj za lasten denar, bi bila zadeva še razumljiva, ker pa gre za poteze, ko so igralci razstavljalci, proizvajalci, obiskovalci... (z nenazadnje časovno, materialno... omejenimi možnostmi), je takšno uveljavljanje "moči centra" bolj podobno "politiki poslušnosti" vsega, kar ni v samem centru. KAM NA KOSILO, VEČERJO? IME GOSTINSKEGA OBJEKTA MLADI VOZN -- B KANDIDATI ZA . C-EKATEG0RIJE -vpisujemo v tečaj CCP za B-C in E kategorije -vožnja na vozilu MERCEDES 12-13 opravljanje izpita za C-kateg., dobite tudi B kateg. | Informacije osebno na Koroški 5 (Hotel CREINA) . ali po telefonu 064/213-160 t|\l TRGOVINA IN STORITVE Tržič v novih prostorih v TRGOVSKEM CENTRU BPT Predilniška 16 ŠE POSEF3EJ UGODNO c vodovodne armature ARMAL Ornega od 10.300 SIT dalje -10% GOTOVINSKI POPUST 3 j) (keramične ploščice od 870 SIT/m2 dalje, tuš kabine po 17.524 SIT • 5 % GOTOVINSKI POPUST VELIKA IZBIRA VODOINŠTALACIJSKEGA MATERIALA IN MATERIALA ZA CENTRALNO OGREVANJE NAJBOLJ ZNANIH PROIZVAJALCEV PO UGODNIH CENAH. Del. č.:od 7.do12. in od 14. do 19. ure, sobota od 7. do 11. ure, tel. 50-516 DOSTAVIMO IN MONTIRAMO! Odkupne cene za živino Kljub kmečkemu protestu so prejšnji teden v klavnicah še veljale stare odkupne cene. Če bo prišlo do zvišanja, za kar pa vlada še ni poslala pisnih navodil, bo prodaja zagotovo upadla. Cene za kilogram žive teže pa se gibljejo takole: MPG Govedo Er. 148,40 I. 92,56 I- 133,28 II. 83,20 II- 122,64 III. 76,96 izv. 99,68 izv. 61,36 Cene za kilogram mesa: MPG Govedo Er. 265,00 I. 178,00 I. 238,00 II. 160,00 II. 219,00 III. 148,00 izv. 178,00 izv. 118,00 Cene veljajo v Mercatorjevlh klavnicah od 12. oktobra 1992. Avtosalon Mark Mobil & Daš dobiš CENE AVTOMOBILOV Daevvoo Racer base 4 ali 5 vrat cena do registracije: 19.100 DEM Daevvoo Racer GSi 4 ali 5 vrat cena do registracije: 21.150 DEM Vozila so v zalogi. V račun vzamemo rabljeno vozilo in uredimo prenos lastništva. Prodaja in nakup rabljenih vozil, krediti za nova vozila. Šuceva 17, Kranj, tel.: 242-300, 242-600, 325-981 bzpfc POSTELJNINA * PCTI Industrijska in diskontna prodajalna BPT vam v Tržiču v trgovskem centru Deteljica in proizvodno prodajnem centru BPT nudita širok izbor kvalitetne, modno obarvane posteljnine in prtov ter metrskega blaga iz 100% bombažnega platna, satena in damasta. Nekaj primerov posebno ugodnih cen: POSTELJNINA V PAKETIH - 3 jogi rjuhe 190 x 90 cm že za 2.590 SIT - 3 jogi rjuhe 160 x 200 cm že za 3.990 SIT - 3 jogi rjuhe 180 x 200 cm že za 4.290 SIT - mali družinski paket: prevleka za odejo 130 x 190 cm prevleka za blazino 60 x 80 cm jogi rjuha 90 x 190 cm že od 2.990 SIT dalje Lara 140 x 140 cm že od 699 SIT dalje Janez 50 x 70 cm -136 SIT dalje GOSTINSKI PRT KUHINJSKE KRPE METRSKO BLAGO - bombažno platno, širine 140 cm že od 321 SIT dalje - bombažno platno, beljeno, širine 240 cm že od 551 SIT dalje - bombažno platno, barvano, širine 240 cm že od 631 SIT dalje - beljen damast, širine 140 cm že od 551 SIT dalje - barvan damast, širine 140 cm že od 643 SIT dalje - barvan damast, širine 180 cm že od 781 SIT dalje različnih dolžin že od 199 SIT naprej. KILOGRAMSKI OSTANKI VSE IZDELKE LAHKO DOBITE TUDI NA 2 ALI 3 ČEKE. INDUSTRIJSKA PRODAJALNA, ^? 53-097 delovni čas od 8.30 - 19.00 ure DISKONTNA PRODAJALNA, S 53-571, Int. 373 delovni čas 9.00 - 11.00, 12.00 - 17.00 ure ENA PRI NAS MNOŽINA V naši banki vam ni potrebno hoditi od vrat do vrat. Na različna vprašanja dobite odgovore na enem mestu. En sam bančni uslužbenec zadostuje, da opravite vse, kar potrebujete za svoje podjetje, obrt ali zase osebno. Ena je zato množina. Kajti z vsakim izmed nas smo povezani vsi. UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. je zdaj tudi na Gorenjskem. Poslovne prostore imamo v središču Škofje Loke na Šolski 2, nasproti avtobusne postaje. Tel: 064 / 623 290, Eax: 064 / 623 390 mm- Vremenoslovci pravijo, da je nad Evropo plitvo območje nizkega zračnega pritiska in da bo vreme v naslednjih dneh malo topleje, a bo občasno še vedno deževalo. Lunine spr€M€mb€ Ker te 27.junija ob 00,43 nastopil prvi krajec, naj bi bilo po Herscnli vremenskem ključu vreme lepo. c zmmsimtntumte Tudi tokrat smo v uredništvo Gorenjskega glasa prejeli veliko število vaših odgovorov na zastavljeno vprašanje, kaj je na sliki. Ugotovili ste, da je na sliki grajska kapela na Bledu, ki pa je žal danes ni več. 0 njeni usodi nam je več napisal g. Marjan Šolar z Bleda. Nekoč je stala nad sprehajalno potjo tik ob jezeru, kmalu po drugi svetovni vojni pa je verjetno zmotila tedanji režim. Kdaj točno so kapelico podrli, ni znano, verjetno pa se je to zgodilo kmalu po vojni. Podobna usoda pa je v povojnem režimu verjetno doletela marsikak podoben spomenik narodove kulture, tako spomenik stavbarstva kot spomenik likovne zvrsti, ki so za današnji čas ohranjeni kvečjemu na takšnih starih razglednicah ali morda v kakšnih starih zapisih. No, sedaj pa k novemu vprašanju. Tokrat objavljamo razglednico, staro približno 50 let, ki kaže detajl turistično močno obiskanega konca Slovenije, ki pa je danes tudi močno spremenjen, vsaj kar zadeva stavbi na sliki in dovoz do njiju. Mato premislite in skušajte ugotoviti, kateri konec Slovenije razglednica prikazuje. Odgovore, napisane na dopisnicah skupaj z vašim naslovom, nam pošljite do petka, 2. julija, na naš naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj. žreb odgovorov na vprašanje iz 48. številke našega časopisa pa je določil naslednje nagrajence, ki prejmejo bone v vrednosti po 2.000 SIT: 1. Igor Križnar, Sv. Duh 137, Škofja Loka; 2. Olga Ambrožič, Gregorčičeva 9, Jesenice; 3. Andreja Vavpot, Britof 131, Kranj. Čestitamo! Vabljeni še naprej k sodelovanju! PREJ GINA - ZDAJ RINA če je direktorjem, predsednikom občin, krajevnih skupnosti in drugim vodjem obrambnih priprav kakšna stvar povzročila zvišan pritisk, potem je to zanesljivo bila zloglasna GINA (generalna inšpekcija iz beograjskega generalštaba za obrambne priprave). Zdaj smo že dve leti samostojna država s svojim ministrom za obrambo in obrambnimi pripravami po lastnem konceptu. Tudi inšpekcija ni več "šiba božja", temveč predvsem strokovna pomoč nosilcem obrambnih priprav. Ko je sredi prejšnjega tedna inšpekcija iz Janševega ministrstva obiskala Jesenice, so ji iznajdljivi Jeseničani takoj našli pravo ime: RINA (republiška inšpekcija iz narodne abrambe). Predsednica jeseniške vlade je konkurenco soimenjakinje hrabro prenesla. IZREZANI NASLOVI IZ DRUGIH ČASOPISOV Novice, ki jih ni bilo Škofja Loka_____ Nad razgrete učitelje prvič z vodnimi curki Ne, slovenski policiji ni bilo potrebno z vodnimi curki hladiti razgretih učiteljev v času stavke 4. in 9. do 11. junija. Tak način reševanja so uporabili v belgijskem mestu Mons, kjer je 3000 učiteljev demonstriralo zaradi slabih plač pred hišo, v kateri stanuje šolski minister če bi ta primer iz Evrope (v katero zelo hitimo!) posnemali pri nas, bi se hlajenje učiteljev z vodnimi curki dogajalo v škofji Loki. To bi pa bil škandal! | Že julija prepoved kajenja v vseh lokalih Vendar ne v Sloveniji. Popolno prepoved kajenja v javnih prostorih naj hi že naslednji mesec izpeljali v Los Angelesu, ker je tako odločil mestni svet tega ameriškega velemesta. Ker imajo javnih lokalov več kot 7000. je razumljivo, da proizvajalci cigaret niso ploskali takemu sklepu. Do nadaljnjega v Sloveniji take prepovedi še ni. Celo prepoved reklamiranja cigaret v medijih ureja star predpis hivše YU države, kazen pa je napisana še v dinarjih... Ansambel VITA Tekmovanja ansamblov so navadna »kuhinja« Med narodnozabavnimi ansambli, kakor jih ponavadi imenujemo, oznako narodni in zabavni dobesedno zasluži ansambel VITA iz zgornjesavske doline. Je namreč eden redkih in prodornih ansamblov, ki na prireditvah igra deloma narodno glasbo, deloma pa zabavno glasbo. Ansambel predstavljajo mladi glasbeniki: pevka Branka Slapar, Tomaž Slapar, Bogdan Čufer in Marcel Gomboc, ki je tudi koordinator v ansamblu Vita. Z Marcelom smo se pogovarjali o ansamblu, ki vsaj v krajih zgornjesavske doline poleg Gašperjev postaja vsebolj popularen. Kdaj in kako ste začeli? »Vsi člani ansambla Vita smo se že prej precej ukvarjali z glasbo in sodelovali z ansamblom Karavanke. Nato pa smo si zamislili, da bi lahko ustanovili tudi svoj ansambel.« Kaj je bilo najtežje? »Najtežje nam je bilo uskladiti naše glasbeno udejstvovanje s službami, ki smo jih imeli. Sam sem bil zaposlen v gostinstvu in bilo je zelo težko. Na koncu smo se vsi odločili, da se bomo zavzeli in se ukvarjali samo z glasbo. Zdaj smo profesionalci...« In povsem odvisni ie od nastopov, popularnosti... »Vsakemu ansamblu in tudi nam je na začetku zelo težko. Veseli smo bili in hvaležni za vsako povabilo in vsako promocijo. Pri tem se moram zahvaliti dvema lokalnima radijskima hišama: Jesenicam in Žirem, ki sta imeli polno razumevanje. Želeli smo si, da bi nas kdaj zavrteli tudi na Radiu Kranj, a ni šlo. Imajo pač svoj koncept glasbenega programa. Na radio Slovenija pa začetniki brez plačila sploh ne prodrejo..« Kaj pa tekmovanja? »Ni nam do raznoraznih tekmovanj narodnozabavnih ansamblov, saj so to čisto navadne preračunljivosti, zveze, kuhinja, skratka. Ne verjamem, da se bomo kdaj kakšnega tekmovanja sploh udeležili. Poskušali bomo uspeti s kasetami, predvsem pa tako, da nas bodo poslušalci radi poslušali.« Zanimivo je, da kot začetniki - v smislu ansambla Vita - precej nastopate po Nemčiji in Avstriji. »V Avstriji imamo svojega menedžerja in zares smo skoraj polovico časa v Nemčiji in Avstriji. Tudi ves repertoar, če je treba, takoj predstavimo v nemščini.« Izdali ste že eno kaseto. Kako je bila sprejeta? »Zelo dobro, tako da pripravljamo že drugo. Na obeh kasetah bodo samo naše skladbe, ki so bile med poslušalci kar precej odmevne. Besedila nam pišejo razni avtorji: Stane Razinger, Marjan Endliher, Ivan Sivec pa tudi sami. Povsod že vrtijo Vihravo dekle, veseli pa smo, ko zaslišimo, da je številnim poslušalcem všeč valček Ne oziraj se.« Kako to, da Igrate narodno In zabavno glasbo? »Že v začetku smo se tako odločili, kot smo tudi sklenili, da igramo in na kasetah izdamo samo lastne skladbe. In če nas poslušalci dobro sprejmejo in organizatorji radi vabijo na prireditve, nam je to seveda v naše največje zadovoljstvo.« • D. S. GLASOV IZLET Tik pred letošnjim poletjem smo izletniki Gorenjskega glasa skočili do morja in obiskali Izolo. Prenočili in zabavali smo se v hotelu Delfin do zgodnjih jutranjih ur, se kopali v Portorožu... in kar hudo nam je bilo, ko smo se morali posloviti. Ob slovesu res niso tekle solze, so pa deževale obljube, da se kmalu spet srečamo Da je izlet tako uspel, se moramo zahvaliti tudi našim sponzorjem: Pivovarni Union, ki je skrbela, da potnike ni pestila žeja ter trgovi nama Kokra in Avtoline, ki sta za našo nagradno igrico prispevali nagrade. DOMAČI DEL: 1. Dan potem - Californija 2. Lahko bi bil - Čuki 3. Pokliči me nocoj - Pop design 4. Lola - Chateau 6. Zelene livade - Ivan Hu 7. Čakam Janeza Novaka - Ans. Janeza Novaka 8. Jaz potrebujem več - Monroe 9. Zapri oči -12. nasprotje 10. Ohcet blues - Strmina PREDLOGA: 1. Navali narod na gostilne - Janez Bončlna Benč 2. V meni je poletje - Irena Vrčkovnlk TUJI DEL: 1. Little birds - Annie Lennox 2. Informer - Snow ' 3. In these ar ms - Bon Jovi 4. Almoust unreal - Roxette 5. Somebodv to love - George Michael 6.1'm everv vvoman - Whitney Houston 7. Thats the way love goes - Janet Jackson 8. Tribal dance - 2 unllmited 9. Come indone - Duran Duran 10. Mr. Vain - Culture beat PREDLOGA: 1. Two princes - Spin doctors 2. Can't help faling in love - UB 40 GLASBENA TEMA: Ta teden žal ne boste slišali lestvice, to pa zato, ker bo potekal rallv Alpine 93 in bo večinoma cela oddaja osredotočena na ta dogodek, se bom pa potrudil, da vam bom zavrtel vsaj predloge in zmagovalne pesmi. Drugače pa pošljite kupone s predlogi na naslov Radio Tržič, Balos 4, 64294 Tržič. Slišali se bomo pa gotovo čez 14 dni. Nagrado iz prejšnje oddaje pa prejme Marička Mavec, Janez Šorlijeva 31 iz Kranja. Lepo vas pozdravljam! KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM: _ DOMAČA PESEM:_ TUJI PREDLOG:_ DOMAČI PREDLOG:_ GLASBENA TEMA:_ NASLOV: _ RADIO nun Izid žrebanja nagradne križanke Prejeli smo kar 1.455 rešitev s pravilnim geslom OMNIA ŠPORT TUDI V RADOVLJICI. Iz bobna smo takole potegnili nagrade: nakup v vrednosti 10.000,00 SIT: Mojca Vreček, Mačkovo naselje 24, Šenčur; nakup v vrednosti 5.000,00 SIT: Ljubica Vrhovnik, Sveti Duh 86, Škofja Loka; nakup v vrednosti 2.500,00 SIT: Marko Kisovec, Delnice 1, Poljane; OMNIA ŠPORT majice pa prejmejo: Sonja Mljatovlč, Šorlijeva 27, Kranj; Ingrld Stenovec, Fran-kovo nas. 67, škofja Loka, Peter Primožič, Svetinova 20, Jesenice; Tone Bolka, Borštnikova 13, Cerklje; Polona Mencinger, Stara Fužina 204, Bohinj; Marjan Štrukelj, Retnje 20, Križe In Marta Kenda, Žiganja vas 63, Duplje. Čestitamo! GRADBENO PODJETJE JESENICE p. o. Prešernova 5, 64270 JESENICE Tel.: (064) 81-840 VAM NUDIMO PO UGODNIH CENAH : - betonske tlakovce različnih vrst - betonske plošče za tlake različnih vzorcev in različnih barv - vrtne in cestne robnike - obnavljamo fasade stanovanjskih, poslovnih in sakralnih objektov - izvajamo vsa gradbena dela na stanovanjskih in industrijskih objektih Za takojšnje plačilo nudimo poseben popust OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA KRANJ 64000 KRANJ, Cesta 1. maja 10 a razpisuje prosta delovna mesta - UČITELJA GOSPODINJSKEGA POUKA (nedoločen čas) - UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNEGA POUKA (določen čas - 5 mesecev) - DVEH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (določen čas - 1 šolsko leto) Začetek dela 1. septembra 1993. Prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Počitnice na Hrvaškem Poreč - Zelena laguna Kako drage so počitnice pri naših sosedih? Poreč in njegova bližnja okolica sta Slovencem iz preteklih let dobro znana, zato ju ni potrebno posebej predstavljati. Z državno mejo med obema bivšima jugoslovanskima republikama so se stvari seveda bistveno spremenile. Slovenci o počitnicah v Istri razmišljamo popolnoma drugače kot pred osamosvojitvijo in vojno. Pomembna je postala varnost, cene bi morale biti po naših pričakovanjih precej nižje, kot so v resnici. V zadnjih dveh letih so se v resnici počitnice na Hrvaškem prodajale predvsem zaradi privlačnih nizkih cen, za katere hrvaški turistični delavci celo pravijo, da so bile še lani "dampinške", torej čista razprodaja. Letošnje cene v Zeleni laguni, v hotelih, apartmajih in av-tokampih, ki sodijo pod okrilje gostinsko-turističnega podjetja Plava laguna iz Poreča še zdaleč niso dampinške. Tudi lansko leto niso bile, saj vodstvo enega redkih podjetij, ki se je že prelevilo v delniško družbo, skuša cene svojih storitev obdržati. Za plačano, ugotavljajo, pa nudijo tudi cenam primerne storitve. Delniško družbo Plava laguna, ki naj bi se v prihodnje po nadaljnjem poteku privatizacije preoblikovala v holding, sestavlja 14 hotelov, 6 apartmajskih naselij in vil ter 4 avtokampi. V enem dnevu lahko vsi ti objekti sprejmejo več kot 24.000 gostov: Hoteli so večinoma B kategorije, usposobljeni za goste v poletnih mesecih, v vseh hotelih je skupno 9000 postelj. V 600 apartmajih in vilah lahko gostijo približno 2000 turistov, v kampih pa lahko kampira v šotorih ali kamp-prikolicah več kot 13.000 turistov. Eden izmed kampov je namenjen tudi naturistom. V Zeleni laguni so hoteli večinoma B kategorije, edini hotel A kategorije je hotel Paren-tium. V njem je 362 sob, igralnica, nočni bar, taverna, kavarna, slaščičarna, prodajalnica spominkov, dvorane za sestan- ke, ogrevani bazen s morsko vodo, savna, frizerski salon, medicinski center s fizioterapijo, akupunkturo in kozmetiko. Skratka, odlično opremljen hotel, z urejenimi plažami, v neposredni bližini pa je tudi marina, ki je polno zasedena. V podjetju Adriatic jih za prihodnost marine ne skrbi, kljub temu da večjih možnosti za širitev navtičnega turizma ni (nobenih gradenj alT širitev ne načrtujejo). Poleg potapljanja nudijo turistom tudi smučanja na vodi - skilift (žičnica v zalivu, ki nadomesti vlečni čoln). Slovensko tržišče je za podjetje Plava laguna izredno pomembno, kot so nam povedali predstavniki vodstva. Pomembno je sedaj, prav tako pomembno je bilo tudi v preteklosti. Za primerjavo: pred tremi leti so beležili od 2,3 do 2,4 milijona nočitev letno. Slovenci so prispevali 12 odstotkov nočitev. Lani je bilo 750.000 nočitev (32-odstotna realizacija), odstotek slovenskih nočitev pa je poskočil na 40 odstotkov, kar pomeni več kot 40.000 nočitev. Že lani so se pravočasno obrnili na slovensko tržišče in skušali naše turiste privabiti z ugodnimi cenami. Letos so pri oblikovanju cen upoštevali naše življenjske pogoje, plače, kot pravijo in določili posebne pogoje za Slovence. Statistično smo sicer tujci, pri cenah pa imamo skoraj enake ugodnosti in popuste kot domači, hrvaški gostje. Popusti za Slovence se povzpnejo do 30 odstotkov (ne velja za vse hotele). Za hotele B kategorije, objekte v Zeleni laguni (razen hotela Parenti-um) veljajo 25-odstotni popusti. Individualne cene (agencijske so približno enake) v Zeleni laguni za hotele B kategorije: v glavni sezoni se bo cena polpen-ziona v dvoposteljni sobi gibala (odvisno od hotela) med 38 in 40 DEM, v predsezoni od 25 DEM naprej. Tudi letos bodo tako kot lani prodajali tako imenovane akcijske turistične pakete. Npr.: enotedensko bivanje z začetkom 26.junija, polpenzion, v hotelih Delfin in Materada (B kategorija) vas bo stalo 10.500 tolarjev. Cene v letošnji sezoni so realno višje za 5 odstotkov (v nemških markah). Marsikoga seveda zanima zaradi prakse iz prejšnjih let ali bodo te cene v letošnji sezoni tudi zdržale. Se ne bodo več spreminjale? V vodstvu podjetja Plava laguna pravijo, da bodo skušali takšne cene tudi obdržati, v precejšnji meri pa so odvisni od domače konkurence, ki je v lanskem letu izredno zniževala svoje cene. Lani so se reševali tako, da niso odprli vseh hotelov (štirje so ostali zaprti celo sezono), ostale pa so zasedli 100-odstot-no in več. V primerjavi z drugimi kapacitetami in konkurenčnimi ponudniki na tem področju so hoteli B kategorije v Zeleni laguni konkurentni, zaradi nekoliko boljših hotelov pa so tudi cene nekoliko višje. S primernimi cenami so letos poskrbeli tudi za maturante, nadaljevali naj bi jeseni, cena takšnega "maturantskega penziona" pa se je gibala med 18 in 19 DEM. Na vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost gostov na tem področju, smo dobili odgovor, da jo lahko zagotovijo. Vladni ukrepi za red in mir so bili izredno strogi, tudi selitev beguncev iz turističnih območjih v notranjost je menda "dobro uspela", če v tem primeru lahko govorimo o uspešnosti. Na poreškem območju je po podatkih 700 do 800 beguncev in po besedah turističnih delavcev to ni številka, ki bi lahko govorila o kakršnikoli nevarnosti za red in mir. Naši gostitelji so nam ob koncu predstavitve svojih kapacitet še zagotovili, da bo moč vse turistične pakete, ki jih nudijo, kupovati v večini slovenskih turističnih agencij. • Foto in besedilo: Mojca Polajnar Peternelj MATIK Ljubljana Smrekarjeva 3 Fax: 557-458 Tel.: 556-937 Z GISEIXESTYLE postanete všeč tudi sebi Okusna dieta, pri kateri niste lačni Voljo po uspehu, sproščenem gibanju nam velikokrat zagreni odvečna telesna teža. Pri odločanju za shujševalne kure se nam vedno porodi misel "kaj bom res moral stradati". Gisellestyle nam ta strah odpravi, namreč pri dieti Gisellestyle nismo lačni, hrana je okusna in nam kljub hujšanju daje potrebno energijo. GISELLESTVLE polnovredni nizkokalorični obrok vam predstavljamo najprej. Bogat je z balastnimi snovmi, beljakovinami, vitamini in minerali, ki blagodejno vplivajo na kožo in upočasnijo procese staranja. Ne samo, da deluje kot naravno odvajalo, pač pa normalizira krvni tlak in daje občutek sitosti. Za vas smo pripravili tri okuse: vanilijo, čokolado in jagodo. Skupaj z mlekom ali jogurtom je lahko odlična malica, za vroče poletne dni pa vam ponujamo recepte za pripravo osvežilnih napitkov, GISELLESTVLE shakeov. GISELLESTVLE kapljice, pripravljene iz zelišč in alg, bodo uravnale vašo presnovo in pospešile odvajanje tekočine iz telesa. Na prebavne organe delujejo antiseptično, hkrati pa zmanjšujejo občutek napihnjenosti. Zaradi baldrija-na in poprove mete bodo na vas delovale blagodejno in pomirjujoče. GISELLESTVLE čaj za hujšanje se odlično dopolnjuje s kapljicami. Prav tako vsebuje mešanico zdravilnih zelišč in alg, uravnava presnovo in odstranjuje strupene snovi iz vašega organizma. Njegova posebnost pa je, da ugodno vpliva na arteriosklerozo in povišan krvni tlak, ki sta pogosta spremljevalca pretirane debelosti. GISELLESTVLE kapsule vsebujejo mešanico balastnih snovi in alg, ki dajejo občutek sitosti in pomirjujoče delujejo na center za apetit. Seveda jih smemo uživeti le z nesladkanim čajem ali z drugimi nizkokaloričnimi pijačami. Če ste se po prebiranju tega sestavka vendarle odločili za naš program GISELLESTVLE, vam čestitamo. Vaše življenje bo namreč odslej lepše, lažje in kar je najbolj pomembno - bolj zdravo. Zavrtite eno od telefonskih številk podjetja Matik (061/556-937, 557-458, 193-269) ali pa nas obiščite na Smrekarjevi 3, Ljubljana. Pričakujemo vas vsak dan od 6.30 do 20.30, ob sobotah pa od 8.00 do 13.00 ure. Filmska nagradna uganka Mel Gibson ima modre oči. Izmed pravilnih rešitev smo izžrebali dopisnici, ki sta ju poslali Vesna Kunaver iz Kranja, Gradni-kova 5, in Katja Herak iz Tržiča, Begunjska 5. Čestitamo, za nagrado pošiljamo po dve brezplačni vstopnici, ki ju poklanja Kino podjetje Kranj. V kranjskem Centru danes začnejo vrteti komični thriller Špic-Iji. Kratka vsebina: Marty, nekdanji levičarje vodja posebne ekipe, ki jo velika podjetja in banke najemajo za testiranja svojih varnostnih sistemov. Ekipa sisteme testira tako, da skuša vanje čimbolj domiselno vdreti. Težave nastopijo, ko se v njihovo delo vmešajo vladni agenti, tuje obveščevalne službe in stari prijatelji. Zelo nenavadno Bishopovo ekipo sestavljajo paranoični elektronski čarodej, upokojeni agent CIE, slepi ekspert za zvok in 19-letni hacker, za vabo pa jim je pretkana učiteljica nadarjenih otrok. Odlična igralska zasedba, napeta zgodba s številnimi preobrati in genialne hackerske poteze, s katerimi špiclji vdirajo v računalnike, so jamstvo za vrhunsko zabavo. Duhoviti film Phila Aldena Robinsona predstavlja izziv tako za gledalčevo domišljijo kot za vsakega računalnikarja. Igrajo: Robert Redford, Dan Aykroyd, Ben Kingsley, Sidney Poitier, Mary McDonnell, River Phoenix. James Earl Jones. Nagradno vprašanje za vas: kako bi poslovenili izraz hacker? Odgovore pošljite do 16. julija na naslov: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - filmska uganka. . Uganke V križišču resen mož stoji, promet nadzoruje in se mnogokrat jezi. TSICILOP V prostem času najboljša prijateljica, napišejo pisatelj ali pisateljica. AGIJNK Iz belih oblakov naletavajo in v vetru živahno poplesavajo. EKNIŽENS Alenka Hočevar, 6. a r. OŠ Gorje Punčka Jaz sem punčka mala, punčka mamina. Vsepovsod me iščejo, ko me ni doma. Ko pa me najdejo, šibo v roke vzamejo in me našeškajo! Ivana Vujičič, 4. r. OŠ Bistrica "Vlakec" nam je popestril dan Prišel je čas izletov in tudi otroci doma Matevža Langusa iz Radovljice smo se podali na pot. Na pobudo gospe Štularjeve, mamice našega Janeza, smo se s kombijem in osebnim avtom odpeljali na Bled. Ustavili smo se na parkirišču pri športni dvorani. I o nekaj korakov proč smo zagledali pravi mali vlak. To je edini vlak, ki vozi vsak dan, ob vsakem vremenu in brez voznega reda. Pričakali so nas gospod Uroš, gospod Srečko in njegova žena. Prisrčno so nas sprejeli, naša "drugačnost" jih ni motila. Strojevodja Srečko nas je povabil na vožnjo z vlakom, gospod Uroš pa nas je fotografiral. Veselja in smeha ni bilo konca. Na končni postaji nas je v senci dreves čakala malica. Urošu, Srečku in njegovi ženi iskrena hvala za res prijetno doživetje. Otroci doma Matevža Langusa Avtomobilčki Najraje se igram z avtomobilčki. Imam jih več vrst. Lepo jih imam zložene na polici. Najbolj mi je všeč ferari. Anže Bogataj, 1. a r. OŠ Kokrica IZ VSEBINE: Zahtevki presegajo 600 milijonov Komaj za vzdrževanje, za investicije še manj Podjetništvo in obrt poleg turizma in trgovine Tudi letos na morje - Novigrad Obrt in podjetništvo so ta mesec predstavili tudi v Zoisovi hiši. Foto: G. Šinik Petrov sejem Sejemska tradicija na Jesenicah sega v 17. stoletje, ko so med vladavino Bucelinijevih začeli graditi cerkve, ob njih pa prodajati različne izdelke domače obrti. Takrat je bil sejem praznični dan. Ze zgodaj zjutraj je bilo takrat na cesti slišati stopinje govedi. Živina je bila lepo počesana in nakrmljena, ob njej pa je hodil kmetic, ki je bil odločen živinče prodati. Kramarji so prihajali od vsepovsod in razpostavljali svoje stojnice na vsako stran trga. Prava paša za oči so bile zidane rute, pisane koravde, verižice, obeski, klobuki, čevlji. Lončarji so ponujali posodo, Ribničani suho robo. Pravo veselje otrok, fantov in deklet pa je bilo lectovo srce... Iz zapisa Turističnega društva Jesenice Včeraj, 28. junija, pa se je na prostoru pred športno dvorano Podmežaklja začel letošnji tretji Petrov sejem. To je letos osrednja, včasih pa dobro poznana, prireditev na Jesenicah. Staro izročilo torej dobiva podobo turistične prireditve, ki bo trajala do 1. julija. Nekateri radi izrečejo oceno, da gre za kramarijo. Turistični delavci pa si prizadevajo, da bi prireditev ne bila zgolj sejem, marveč dogajanje, ki bi razživelo mesto. Da bo poleg različne ponudbe čimbolj živahno, so zato poskrbeli za nastope folklornih skupin, nastopili bodo mladi glasbeniki Samorastniki iz Maribora, predstavila se bo tudi domača manekenska skupina Dotik in tudi narodno zabavne glasbe ne bo manjkalo. Lačen in žejen tudi ne bo nihče. Za to bodo poskrbeli gostinci. Skratka, štiri dni bo veselo, zagotovo pa ne bo nikomur dolgčas, obljubljajo prireditelji letošnjega tretjega Petrovega sejma na prostoru pred športno dvorano Podmežakljo. • A. Ž. ZA DOBRO MILIJARDO TOLARJEV OBČINSKEGA PRORAČUNA Na Jesenicah so po enomesečni javni razpravi in po novih in novih zahtevkih za proračunska sredstva, poslanci brez pripomb sprejeli občinski proračun za letos. Proračunskih prihodkov je za okroglo milijardo tolarjev, če pa prištejemo še sklad stavbnih zemljišč, je občinski proračun »težak« milijardo 110 milijonov tolarjev. O občinskem proračunu smo se pogovarjali z Bernardo Resman, sekretarko sekretariata za finance jeseniške občine. »Klasični občinski proračun zajema kupnino od prodaje stanovanj in sredstva za zdravstveno varstvo živali, razen tega je v javni porabi tudi sklad stavbnih zemljišč s sredstvi v višini 101 milijon tolarjev. V rednem delu proračuna več kot 50 odstotkov odpade na dohodnino, iz republiškega proračuna pa pričakujemo 207 milijonov finančne izravnave. Občina razen tega razpolaga s sredstvi najemnin, stanovanj in poslovnih prostorov, s kupnino od prodaje premoženja in turistično takso ter prihodki zavarovalne skupnosti za požarno varstvo. Med prihodki je planiran kredit iz preventivnih sredstev Zavarovalnice Triglav za dograditev telefonskega omrežja. Od kupnin prodanih stanovanj načrtujemo 90 milijonov prihodkov, od tega so 4 milijoni prenos iz lani. Sredstev za zdravstveno varstvo živali je 4 milijone 500 tisoč tolarjev in so v celoti namenjena programu varstva živali. Iz leta v leto manj za investicije Med odhodki proračuna največji delež odpade na delo organizacij in izvajalcev: 21 odstotkov za delo občinskih upravnih, pravosodnih organov in skupščine, 29 odstotkov za srednje šolstvo, kulturo in družbene dejavnosti, medtem ko plače v osnovnem šolstvu financira republiški proračun. 27 odstotkov je namenjenih za dotacije, subvencije in v tem odstotku so največji prevozni stroški učencev, šol in malih šolarjev ter prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje občanov, subvencije za otro- Bernarda Resman, sekretarka sekretariata za finance občine Jesenice ško, zavodsko varstvo odraslih. Velik del proračuna poberejo plačila storitev in dotacij gospodarske infrastrukture. 10 odstotkov proračuna gre za komunalno dejavnost: vzdrževanje nekategoriziranih cest, parkov, javne razsvetljave, lokalnih cest, vzdrževanje zelenic. Investicijski del proračuna se iz leta v leto zmanjšuje in prav tu je večina zahtev, ki pa se jih ne more upoštevati. Letos je bilo takih zahtevkov za več kot za 600 milijonov tolarjev. Letos je občina dala garancijo za dograditev čistilne naprave. Občinski proračun bo letos delno finančno »podprl« investicije v sistem ogrevanja in kloriranja vode v kopališču Ukova, sofinanciranje večna- Prilogo Gorenjskega glasa JESENIŠKI GLAS smo pripravili z Izvršnim svetom Skupščine občine Jesenice. Vsebinsko zasnovo smo opredelili skupaj s podpredsednikom Izvršnega sveta in sekretarjem sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice mag. Vitomirjem Pretnarjem. Urednik Andrej Žalar. Teksti in fotografije: Darinka Sedej in Andrej Žalar menskega prostora na Blejski Dobravi ter dograditev telefonskega omrežja na Dobravi in v Gozd Martuljku, sofinanciranje kanalizacijskega kolektorja Jesenice - Mojstrana ter sofinanciranje odlagališča na Mali Mežakli. Vsi prispevki so se »odpeljali« Tako kot v drugih občinah se tudi na Jesenicah srečujemo s problemom kriterijev za financiranje občin. Financiranje vse od leta 1990 poteka praktično z indeksiranjem; leto 1990 pa je bilo za jeseniško občino zelo neugodno iz več razlogov. Že tedaj je bila v Železarni visoka nelikvidnost in je odpadlo plačevanje davkov in prispevkov iz dohodka. To leto so se tudi številni tozdi preoblikovali v poslovne enote s sedežem v Kranju in v Ljubljani - tako so se iz občine »odpeljali« vsi prispevki, vezani na sedež; od komunalnih, stanovanjskih, za pospeševanje kmetijstva, blagovne rezerve, varstvo pred požari. Osnova za obseg proračuna se tako iz leta v leto realno zniža, obenem pa republiški organi prevzemajo več pristojnosti in sredstev, obveznosti pa ostanejo na občini. Značilen primer je kmetijstvo, tu je problem zdravstvenih zavodov, ko je občini ukinjen prispevek, ostajamo pa ustanovitelji z obveznostjo do investicij in tako dalje. Naslednji problem: Republika je pripravljena financirati marsikatero investicijo, pod pogojem, da sofinancira tudi občina. Občina pa ni v stanju zagotoviti velikih deležev, zato je še ob tista republiška sredstva, ki bi jih lahko dobila. Primer: sofinanciranje odlagališča mala Mežakla. Delo nekaterih upravnih organov se je bodisi zaradi dena-cionalizacijskih postopkov, stanovanjskega zakona, ali novih listin izjemno povečalo, vendar republika ne priznava dodatnih obremenitev in tega dodatnega dela tudi ne plačuje. V občini so izjemno hude gospodarske razmere, najhujše v Železarni, ki je v preteklosti izdatno skrbela za zadeve javnega pomena od športa naprej. Vse to zdaj »pritiska« na proračun. Pojavlja se tudi vprašanje neenakih materialnih pogojev izvajalcev javnega sektorja. Občina je edina, ki ji niso bila priznana sredstva za poračun plač in osebne prejemke v državni upravi in tako ni možnosti za stimulacijo.« • D. Sedej Med redkimi obnovami cest je bila letos Prešernova cesta na Jesenicah. os os »H « a 9 •-? os J u so C« Z. OS O O OMUNALNO OZIROMA CESTNO GOSPODARSTVO IN TELEFONIJA A VZDRZEVA ZA INVESTICIJE ŠE MANI 0\ u z, < CA C« o CA Z C* o o "Sredstva za vzdrževalna dela na cestah so bila lani in letos razpo-lovljena. V proračunu so tudi letos predvidena le najnujnejša za vzdrževanje. Komunalne naprave so vedno bolj potrebne večjih obnovitvenih del, vendar denarja ni. Zato tudi ni večjih investicijskih del. Zadovoljni pa smo lahko z uresničevanjem programa izgradnje telefonije, kar je še posebej zasluga odbora za telefonijo pri Izvršnem svetu, ki ga vodi Srečko Mlinaric in PTT podjetja Kranj." Takšna je zgoščena ocena višjega sodelavca za komunalno cestno gospodarstvo pri sekretariatu za urejanje prostora občine Jesenice JOŽETA SVETINE in referentke (I.) za nadzor za komunalno cestno gospodarstvo pri sekretariatu za urejanje prostora občine Jesenice ŠPELE KELIH. Nekdanjih virov prihodkov na podlagi tako imenovanega 1,42 odstotka od BOD ni več, cene komunalnih storitev pa so danes v pristojnosti države in ne pokrivajo več niti rednih vzdrževalnih del, kaj šele tako imenovano razširjeno reprodukcijo. Tako so letos med prednostnimi nalogami gradnja kanalizacijskega kolektorja Jesenice -Rateče in del na odseku Mojstrana - Hrušica. Vendar gre Na Blejski Dobravi (na sliki) poteka gradnja telefonije. Sklenjenih je 215 pogodb za nove priključke in 11 za prestavitev. Do izgradnje ni več moč skleniti nove pogodbe. V Gozd Martuljku je sklenjenih 198 pogodb (tudi za Srednji vrh in del naselja Log), v Kranjski Gori pa 70. Povsod interesenti še lahko sklenejo pogodbe. Pokopališče na Blejski Dobravi bo treba povečati. pri tem le za projektno dokumentacijo. Investicija je prijavljena tudi v republiki, problem pa so že lastna sredstva (kot delež) investitorja (Komunala Jesenice). Druga večja investicija je dograditev centralnega odlagališča odpadkov na Mali Mežakli. Načrtovani sta tudi razširitvi pokopališč na Blejski Dobravi in Breznici, sicer pa je stiska s prostori na pokopališčih povsod, razen v Kranjski Gori. Pri oskrbi s pitno vodo sta v programu dve večji deli in sicer na razširitvi vodovoda v zgornjem delu gozd Martuljka in povezava vodovoda Rateče z vodovodom Tamar. Oba vodovoda bosta po razširitvi zagotavljala tudi požarno vodo (montiranje hidrantov). Še naprej pa bo ostal nerešen problem sanacije zajetja Jurež v Kranjski Gori. "Začeli pa smo tudi z izgradnjo plinovodnega omrežja. Program predvideva tudi oskrbo s plinom v Zgornjesavski dolini, vendar pa gradnjo načrtujemo skupaj s kanalizacijo, ki bo povezana s čistilno napravo. Plinovod do Kranjske Gore bo vsekakor večja investicija in bo potekala etapno. Sicer pa se bodo letos začela dela pri plinovodu na sekundarnih delih (primarni je že zgrajen) na območju Javorni-ka in Koroške Bele. Za plinovodno omrežje je investitor Vodovod Jesenice, za vročevod pa Kres. Pomembno pa je, da bosta ob opredeljeni usmeritvi v turizem in ekološki sanaciji v prihodnje glavna energetska vira v občini plin in vročevod." Pri komunalnih objektih tako imenovane skupne rabe (zelenice, razsvetljava, avtobusna postajališča, ceste, hidrantno omrežje...) je proračun naravnan letos zgolj na vzdrževalna dela. Za lokalne ceste dobimo iz republike na primer le 8 odstotkov potrebnih sredstev za normalno vzdrževanje. Zato so programi krajevnih skupnosti bolj naše skupne želje kot pa možnosti. Imamo pa v občini kar 26 kilometrov lokalnih cest in prek 147 kilometrov nekategoriziranih ter še precej pomembnih in slabo vzdrževanih gozdnih cest." "Uspešno pa zdaj v občini končujemo program telefonije, ki ga je 1987. leta začel uresničevati skupaj s KS odbor Izvrš- Jože Svetina, višji sodelavec za komunalno cestno gospodarstvo pri sekretariatu za urejanje prostora občine Jesenice. Špela Kelih, referentka (I.) za nadzor za komunalno cestno gospodarstvo pri sekretariatu za urejanje prostora občine Jesenice. nega sveta za telefonijo. Program bo uresničen s sredstvi občanov, proračuna, Sklada stavbnih zemljišč in PTT kot investitorja. Zdaj rešujemo še tri zadnje "bele lise". To so Blejska Dobrava, Gozd Martuljek s Kranjsko Goro in Plavž (dodatne potrebe) s Planino pod Golico. Od leta 1987 so končne centrale dobili Rateče, Kranjska Gora, Mojstrana, Hrušica, Blejska Dobrava, Žirovnica in pomagali smo pri glavni centrali. Omrežje je bilo zgrajeno v mestu in KS Podmežakla, Sava, Mojstrana, Rateče, Hrušica, Žirovnica ter dopolnitve po drugih KS. V tem obdobju smo v občini dobili več kot 4000 novih telefonskih priključkov." • A. Ž. -■?r: UUu/ fij: BORZA Jesenice, 28. junija - Od 11. do 18. junija je Obrtna zbornica Jesenice v Kosovi graščini pripravila zanimivo razstavo obrti in podjetništva, na kateri je predstavilo svojo dejavnost kar 64 jeseniški obrtnikov in podjetnikov. Ob razstavi, ki jo je lepo aranžiral studio Oreh iz Kranja, so potekali svetovalni dnevi Ljubljanske banke, Gorenjske banke Jesenice, Abanke, Zavarovalnice. Triglav, SKB banke, v prostorih skupščine občine je bil seminar pod naslovom Transformacija podjetij po novem Zakonu o gospodarskih družbah, bil je poslovni dan, svetovalni servis Kako pridobiš obrt, svetovanje računovodskega servisa. Razstavo so obiskali predstavnik gospodarske zbornice iz Madžarske, predstavniki slovenskih podjetnikov iz Trsta, prišlo je 30 obrtnikov iz Beljaka s konkretnimi predlogi o sodelovanju. Skratka: razstava je bila zelo odmevna. Vilma Hribar iz Obrtne zbornice Jesenice takole predstavlja vedno bolj pestro in razvejano dejavnost ter tudi problematiko jeseniških obrtnikov: »V Obrtni zbornici Jesenice se vedno bolj ukvarjamo s svetovanjem in izobraževanjem o vseh novostih na področju davčne in druge zakonodaje. Prt nas se zaposleni pri obrtnikih lahko prijavijo za razne izpite in tečaje, povezujemo se z osnovnimi šolami in svetujemo, kateri obrtniški poklici so v občini deficitarni. Pri tem sodelujemo z Injesom in sekretariatom za gospodarstvo in negospodarstvo, s podjetniškim svetovanjem. Zdaj bomo začeli tudi s programom borze Gospodarske zbornice in zainteresiranim ponudili vse koristne informacije o obrtniški ponudbi, vodimo tudi evidenco o prostih poslovnih prostorih. Pri nas se lahko tudi prijavijo za preizkus znanja za opravljanje obrti vsi tisti, ki nimajo ustrezne izobrazbe. In ne nazadnje: v Obrtni zbornici, ki je v Centru 2 - Vilma Hribar, obrtna zbornica Jesenice (telefon 81 - 896) občani lahko dobijo vse informacije o obrtnikih in njihovih storitvah. V jeseniški občini je deficitarna storitvena obrt. Skupaj je 398 obrtnikov, od tega jih ima 120 popoldansko obrt, prevladujejo trgovci in gostinci ter prevozniki, v upadanju pa je proizvodna obrt. Obrtniki zaposlujejo 120 delavcev. Če se primerjamo s sosednjo radovljiško občino, ki ima približno toliko prebivalcev kot Jesenice, je v jeseniški občini za polovico manj obrtnikov kot v Radovljici. Vzrok? Obrti nenaklonjena minula davčna politika občine. Denarja za obrt je v občini malo: komaj 4 milijone tolarjev iz proračuna za obrtniška posojila. V zadnjem času se sodelovanje občine z obrtniki izboljšuje, saj so jasne težave v železarstvu. Vendar opažamo, da se vedno več obrtnikov odloča za firme. Precejšnje probleme določenim obrtnikom, ki se pri Obrtni zbornici združujejo v sekcije, predstavljajo šušmarji, ki ne plačujejo nobenih dajatev, rednim obrtnikom pa jemljejo njihov kruh.« • D. Sedej ODIETNIŠTV POLEG TURIZMI Pred dvema letoma je bil predstavljen program razvoja podjetništva in obrti v občini, kot del usmeritev Izvršnega sveta k preu-strukturiranju gospodarstva v mala in srednja podjetja. Tako je bil takrat februarja sprejet program spodbujanja razvoja obrti in podjetništva, osnovni cilj pa je bil izgradnja informacijsko-sveto-valne infrastrukture za razvoj malega gospodarstva. V občini so v ta program vključeni sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo, kjer deluje občinsko podjetniški informacijski center, podjetniški inkubator INLES, ki opravlja strokovne storitve, svetovanja in poslovne načrte in Obrtna zbornica Jesenice, ki skrbi za informiranje obrtnikov. Po dveh letih najbrž že lahko govorimo o določenih rezultatih, smo povprašali podpredsednika Izvršnega sveta in sekretarja sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice mag. Vitomirja Pretnarja? "Povezovalni člen in koordinator dejavnosti je občinski podjetniško informacijski center, ki zagotavlja potrebna finančna sredstva za pospeševanje malega gospodarstva in podjetništva. Gre za denar iz občinskega proračuna, sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, za republiška sredstva in bančne kredite. V okviru centra je tudi tako imenovana informacijska baza za informiranje obrtnikov o denarnih možnostih, poslovnih in prostorskih, o borzi ponudbe in povpraševanja in o poslovnih informacijah, saj je Mag. Vitomir Pretnar, podpredsednik Izvršnega sveta in sekretar sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo občine Jesenice Prostorske možnosti za malo gospodarstvo so tudi v že recimo deloma opremljenih prostorih opuščenih obratov železarne. ©N Ov e 3 •■3 oš -» Z &s o o MEDNARODNA TEHNIČNA POMOČ MALEMU GOSPODARSTVO A IN TRGOVINE C 3 "7 Os M I K z TOMAŽ PROTI VETRU Sove skovikajo ponoči Spopad dveh načel prodaje umetnosti: MED MOLITVENIM STROJEM IN DIVINO COMMEDIO Letošnja kulturnoumetniška sezona se je le vpisala v zgodovino, ker se je končala, lahko zatrdimo, daje postregla z odrešujočim kalkulom preživetja kulture: To je spekatkel. Če je spektakel sam po sebi privlačen, pa to ne pomeni, da bo dobiček v blagajni sam po sebi halucinatorno masten. Spektakel je uvod v prodajo umetnosti. Ni bolj primernega trenutka kot iztek neke epohe, ki jo lahko po mirni vesti in z distanco pre-dalčkamo in ocenjujemo. Nedvomno se je z letošnjo sezono končala neka epoha tipanja v prodajanju kulture, ki je brez dvoma postregla z matrico, ki pomeni umetniški in finančni uspeh. Če pogledamo nazaj, je bombastično sezono napovedal Kralj Lear, ki je imel med vsemi predstavami kar največ obiskovalcev. Toda le premiera je vsebinsko pokazala, da razen forme, ni kaj ponuditi kot do mesa izguljen tekst in absoluten reliserski monopol profesorjev iz AGRFT. Naslednji boom je lansiral gospod NSK teatr space guru Dragan Živadinov. Njegov Molitveni stroj Noordung je ponudil pravo senzacijo, saj je astronavtski balet kot diahroni-čni prerez človeštva, prava per-cepcijska pojedina, še posebej, če si balet ogledate v domačih copatah. Predstava je sicer navdušila tudi organizatorje evropskih gledaliških festivalov, toda tovrstni nastopi so postali hudičevo odvisni od drlavnega cvenka. Tomal Pandur je zaokrolil spektakelsko gledališko produkcijo v Sloveniji. Divina com-media je samo utrdila njegov gledališki glamour in trlno uspešnost. Pandur bo z Divino odpotoval v Mehiko. Prvo vprašanje, ki se nam zastavi, ko si osvelimo domet in usodo treh letošnjih največjih teatrskih projektov v drlavi, je, zakaj nekako ekvivalentni projekti po kakovosti, ne morejo prodreti na tuja trlišča. Če poprimemo problem vprašanja prodora slovenske umetnosti na zahodna trlišča, je nujno, da si opišemo samo stanje na Zahodu. Na sanjskem Zahodu je prelivetje v kulturi vsekakor in poglavitno odvisno od trlne uspešnosti. Institucije nacionalnega pomena so finančno podprte od drlave, ostale zasebne kulturne ustanove pa le redek projekt speljejo s pomočjo denarja davkoplačevalcev, čeprav drlave namenjajo prav gromozanske denarce za kulturo. Producenti so tako odvisni od lastne iznajdljivosti, oziroma od ponudbe reper-toatja, ki je pisan na kolo gledalcem. Seveda so tovrstne predstave zelo, zelo, zelo povprečne, kar pomeni, da kvaliteta predstav in okus publike rapid-no pada. Nekako v stilu predstave Zbeli od lene, ki ga je letos z velikim uspehom lansiralo PG Kranj. Sicer pa je predstava vsebinsko pod ravnjo. Lahka hrana za povprečne gledalce, ki si lelijo ob ogledu modne revije spodnjega perila še privoščiti dramo! Nesrečni igralci pa morajo pri takih projektih stisniti zobe in se podrediti dobremu zaslulku. Za prelivetje v sili tudi hudič muhe Iref S tega vidika so slovenski spektakli zanimivi za tuj trg. Torej njihova kvalitetnost. Zato se našim predstavam ni telko uvrstiti na eminentne Zahodne festivale, zatakne pa se, ko mora sama gledališka hiša plačati prevoz scene na kraj dogajanja. Tak je zakon trlne ponudbe in tu so lepi naših ustanov preplitvi in hočeš nočeš, je zaradi tega potrebno večkrat ostati doma. Analogija stanja na gledališkem Zahodu in pri nas nam pove, da trenutno imamo kvalitetne ustvarjalce, ki so trlno zanimivi. Vse pa se zaplete pri ponudbi, oziroma odnosu producentov do sponzorjev ali relaciji med drlavo in kvalitetnimi reliserji. V teh odnosih je najbolj nesrečna oseba pravgotovo gospod Živadinov. Dela dobre, izjemne projekte, a finančna izvedba mu ne gre od rok, kajti z gladovnimi stavkami si nezasluleno pridobiš več sovralnikov kot obolevalcev. Vsekakor se je s politiki treba pogovarjati drugače. Bolj uglajeno. Recimo nekako tako, kot to uspeva gospodu Tomalu Pandur ju. Po vzdušju sodeč, ki vlada med ljubljanskimi untetniškimi krogi do Pandurja, namreč v sloven -ski prestolnici so umetniki še vedno mnenja, da se lahko edino dobro ustvarja, če trpiš, če nimaš stalnega bivališča in če te sponzorira stara mama, bi brez slabe vesti rekli, da gre Tomalu zelo dobro. Maribor diha z SNG Dramo, ljubljanska jet set elita pa se z zelenim vlakom vozi na mariborske premiere. Vsekakor gre za zavidanja vreden uspeh, ki je samo še potrdil, da je v slovenski umetniški produkciji neizbelna le menjava generacij marveč tudi menjava mentalitete. V zvezi s prvim je škoda zgubljati besed: Ko te povozi časovni tank, si le še krvava palačinka, in če se tako neokusno prozorne omlete pojavljajo pred publiko, še toliko slabše za njih! Menjava mentalitete se kale le skozi politične namige ali tendence. Drlava bo financirala le še kulturne firme drlavotvorne-ga značaja, ostali pa si bodo morali iznajti matrico prelivetja v času, ko vsake kvatre zadiši malo po novi kulturni zakonodaji, ki pa bo na koncu odprla usta še tako velikim vernikom v širokogrudnost drlave. To pomeni, da bo kvaliteta umetnosti nekoliko padla. Ustanove se bodo morale v povprečju maksimalno podrejati prostaškemu okusu publike polnih lepov. In kvaliteta? Vsekakor je bistveno vprašanje, ki se poraja ob fenomenu sezone prodajanja spektakelskih predstav, kdo bo še lahko izdeloval kvalitetne predstave in umetnine nasploh. Izbranci, ki bodo delali v drla-votvornih institucijah financiranih iz lepa davkoplačevalcev ali tudi še kdo drug. Bomo odslej gledali le še Pandurjeve spektakle, ali pa bodo imeli molnost zadihati tudi še projekti Živadi-nova, Bergerja, Pograjca, Re-pnika? Morda je letošnji spektakelski razpon gledaliških čudes res zadnjič izjemno širok in pester, kajti naslednje leto bosdo drlava in sponzorji še v večji meri odločali, če smo sploh še primerni za konzumacijo kvalitetne duhovno hrane. Biti liv, biti kvaliteten in biti finančno uspešen je v slovenski umetnostni produkciji še vedno metafizično vprašanje. Vladi Republike Slovenije Državnemu zboru Republike Slovenije Delegati občnega zbora Zveze društev upokojencev Kranj smo dne 28. maja 1993 ob obravnavi dejavnosti društev, vključenih v našo zvezo, opozorili na vrsto vprašanj, ki se pojavljajo med upokojenci o zadevah, ki povzročajo nemir in strah za njihov bodoči socialni pololaj. Pri tem gre za razne izjave posameznih republiških funkcionarjev pa tudi ukrepe, ki jih vlada Republike Slovenije izvaja na škodo le Z zakoni uveljavljanih pravic upokojencev. Upokojenci menimo, da pokojnina ni bila in ni socialna kategorija, ampak je to individualna pravica vlagateljev -nekdanjih aktivnih zavarovancev - na osnovi dela v določe- nem časovnem obdobju in vplačanih prispevkov v sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato menimo, da so ta namenska sredstva izven drlavnega proračuna in da je zato vsako poseganje po teh sredstvih proračunskega memoranduma, ki posegajo v doslej veljavne zakonske pravice upokojencev. Ob tem pa poudarjamo, da upokojenci razumemo sedanje gospodarske telave in da smo Nismo upokojenci krivi, da je v zadnjih dveh letih tako občutno poraslo število upokojencev (od 356.274 v letu 1990 na 443.331 v letu 1992) ob istočasnem močnem upadanju števila aktivnih zavarovancev. Po drugi strani pa je ugotovljeno, da sedanje pokojnine (pa to ne vse) vsebujejo tudi določen del, pa ne tako majhen, ki sodi med socialne dajatve, ki bi sicer morale biti izplačevane v breme proračuna. Zato je na zunaj videti, kot da pokojnine v Sloveniji nesorazmerno obremenjujejo drulbeni proizvod in s tem gospodarstvo. Primerjave, ki so Bile objavljene v nekaterih javnih glasilih, kalejo, da pokojnine, očiščene prej omenjenih socialnih in drugih dajatev, v Sloveniji ne odstopajo procentualno od primerjalnih evropskih drlav. Zato se pridrulujemo zahtevi Zveze društev upokojencev Slovenije, da vlada Republike Slovenije pred prejemanjem določenih ukrepov za razbremenitev gospodarstva obvezno upošteva mnenje Zveze društev upokojencev Slovenije, ki zdru-luje pretelno večino upokojen- Kranj, 28. maja 1993 Zveza društev upokojencev občine Kranj Dolgo pričakovani odstop šefa slovenske tajne slulbe Janeza Siršeta je vlada speljala zelo galantno. Širše je med glavnimi razlogi za svoj odhod navedel blilajočo se vsebinsko, organizacijsko in pravno formalno reorganizacijo Visa, hkrati pa dodal, da naj bi njegov odstop pripomogel k umiritvi političnih razmer v drlavi in ustavitvi številnih napadov na vlado in predvsem njenega predsednika dr. Janeza Drnovška. Da bi bila zamenjava čimmanj boleča in da bi javnost resnično prepričali o prenavljanju slovenske tajne slulbe bo Širše dosedanjo dollnost opravljal še do prihoda njegovega naslednika. Vlada očitno še vedno računa s tem, da je slovensko ljudstvo dokaj neprosvetljeno in je torej z njim mogoče v neskončnost manipulirati. Kako si drugače razlagati dejstvo, da so pravi vzrok zamenjave predstavili kot postranskega. Dejstvo je namreč, da je bil v aferi Hit in Vis Širše eden najbolj obremenjenih slovenskih politikov, ker pa so vsi vedeli, da je tudi med najtesnejšimi Drnovškovimi sodelavci, je bilo toliko bolj zanimivo opazovati, koliko časa ga bo premier ščitil. S to zaščito pa je vsak dan bolj prevzemal nase breme odgovornosti Ko je bilo to pretelko, se je odločil za zamenjavo, vendar je vprašanje, ali je to še storil pravočasno. Tudi prve aretacije povezane z afero potrjujejo le zdavnaj napovedano tezo, da bodo na koncu najkrajšo potegnili ljudje, ki so v glavnem izpolnjevali ukaze nadrejenih, politiki pa bodo po stari navadi med seboj obračunali na drugi, manj boleči ravni, pri kateri je največkrat najhujša kazen vendarle le konec politične kariere. Marko Jenšterle Če se je Širše pred prihodom na čelo Visa izkazal kot soliden minister za turizem (ki je imel sicer povsem drugačno politiko od svojega predhodnika, kar pa ni noben greh), pa je popolnoma odpovedal na pololaju, ki ga sedaj zapušča. Varnostno-informativne slulbe po vsem svetu so pač tiste organizacije, za katere je najbolje, če se o njih čimmanj ve in govori. Najhuje je, če se okrog njih sploh spletajo afere, se pravi to, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih pri nas. Z aferami na površje prihaja prava mnolica imen sodelavcev in šefov te slulbe. Pri tem pa je vsak od njih za organizacijo v prihodnosti neuporaben. Tajni agent pač ni več tajni, če o njem na veliko piše časopisje. Zaradi tega najavljene reorganizacije Visa v Slovensko obveš-čevalno-varnostno agencijo (SOVA) ni mogoče gledati le kot obračun s starimi strukturami, temveč tudi kot akcijo, s katero naj bi se ta služba spet čimprej zavila v meglo. Ta je za tajne slulbe tisto pravo okolje, v katerem je mogoče pretakati ogromne količine kapitala, pre- dvsem pa vsesplošno kontrolirati drulbo. Sova je lival, ki najbolje funkcionira v temi, torej tedaj, ko večina med nami potrebuje pomoč luči. Enako kot s sovami je tudi s tajnimi slulbami in njihovimi člani. V njihovem interesu nikakor nf more biti, da jih nadzorujejo razne parlamentarne in druge komisije, saj te slulbe navadno niso navajene polaganja računov demokraciji Zato je veliko in zelo pomembno vprašanje, na kakšen način misli sedaj vlada izvesti reorganizacijo Visa v SOVO, po kateri naj bi upokojili kakšnih 75 delavcev. Telko si je predstavljati, da gre pri tem tudi ZO racionalizacijo dela slulbe, saj bodo verjetno zaposlili vrsto novih ljudi, neobremenjenih s preteklostjo. Koliko je na trgu prostih agentovskih kadrov, je seveda nova skrivnost, ki je ne bomo izvedeli. Na vsak način pa spreminjanje tajne slulbe ne bo prav lahko dejanje in bo imel pri njem Siršetov naslednik veliko telav. Bivše udbovce in sedanje visovce ni mogoče enostavno primerjati s kakšnimi preselnimi delavci v številnih-slovenskih megalomanskih podjetjih, ki so v stečaju. Agenti imajo zaradi narave svojega dela tudi vrsto pomembnih informacij in to o zelo pomembnih ljudeh, ki so jih seveda pripravljeni uporabiti v vsakem trenutku, še posebej pa takrat, kadar gre za njihovo lastno glavo. O tem smo se lahko prepričali ob znanih potezah Romana Jegliča, njemu podobnih ljudi pa je najbrl še nekaj. Če bo torej Siršetov naslednik nepreviden, se mu kaj hitro lahko zgodi, da ne bo on reorganiziral Visa, ampak bo slovenska tajna služba spodne-sla njega. AGENCIJ^ S R L a D REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POIMilVANJI PllIflUKTUMtANJA OOfPODAftSTVA IN ftPOOftUJANJI MLINOVI PODJETIJ REPUBLIKE SLOVENIJE v okviru Projekta prestrukturiranja in sanacije podjetij objavljata JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP PODJETJA ALPLES PRODAJNI CENTER d.o.o. STATUS PODJETJA: Podjetje ALPLES PRODAJNI CENTER d.o.o. Železniki, Češnjica 48, je hčerinsko podjetje ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA d.o.o., ki je v 87 %-ni lasti Sklada RS za razvoj. Poslovna dejavnost podjetja ALPLES PRODAJNI CENTER d.o.o. obsega trgovino na drobno z živilskimi in neživilskimi proizvodi. Podjetje ima 15 redno zaposlenih delavcev. RAZPISNI POGOJI/OBLIKOVANJE PONUDB 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne ali fizične osebe in/ali skupine le-teh. Ponudbe se morajo nanašati na nakup večinskega lastniškega deleža podjetja. 2. Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled podjetja, razgovor z vodstvom in vpogled v dokumentacijo, ki je pomembna za pripravo ponudbe. Pisno pooblastilo za ogled podjetja bo morebitnim ponudnikom izdal Sklad RS. 3. Od morebitnih ponudnikov pričakujemo, da bodo v ponudbi poleg cene za predlagani odkup lastniškega deleža opredelili: - poslovni in razvojni načrt podjetja po prevzemu lastništva, - predlog nadaljnjih investicij, - predlog politike zaposlovanja s številčno opredelitvijo zaposlenih, - predlog financiranja odkupa lastniškega deleža, - poslovne in finančne reference ponudnika. 4. Prispele ponudbe bo ocenila komisija za izbor ponudb, ki bo kot kriterije za določitev najugodnejše ponudbe upoštevala vse elemente, kot so navedeni pod točko 3. Pri izboru bodo imeli prednost ponudniki, ki lahko na podlagi že uveljavljenega poslovanja in izkušenj na področju dejavnosti podjetja ALPLES PRODAJNI CENTER ponudijo načrt za uspešno poslovanje v prihodnje. 5. Ponudbe je treba poslati do 31. 7. 1993 na naslov: Sklad RS za razvoj, Kotnikova 28, Ljubljana. Ponudbe morajo biti poslane v zapečatenih ovojnicah z oznako "ALPLES PRODAJNI CENTER - razpisna komisija". 6. Sklad RS za razvoj bo sprejel na osnovi priporočila Komisije za oceno ponudb dokončno odločitev o najboljšem ponudniku najkasneje v 60-ih dneh po roku za oddajo ponudb. Ta objava ne zavezuje podjetja Alples industrija pohištva d.o.o., da s katerim koli ponudnikom sklene pogodbo o prodaji lastniškega deleža. Dodatne informacije v zvezi s to objavo dobite na Skladu RS za razvoj, Kotnikova 28, Ljubljana, tel. (061) 119-076, faks (061) 126-246 (g. Milan Tili). POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Borza priporoča previdnost Ljubljana, junija - Ljubljanska borza d.d. je minuli teden v sporočilu za javnost opozorila na evforijo pri trgovanju z delnicami na prostem trgu in od delniških družb, katerih delnice so bile v zadnjem obdobju še posebej prometne, zahtevala predložitev polletnega obračuna poslovanja. m V zadnjem času se je zelo povečal promet z vrednostnimi papirji, s katerimi se posluje prek Borze. To še posebej velja za nekatere delnice iz prostega trga. Izdajateljem delnic in drugih vrednostnih papirjev na prostem trgu ni potrebno predložiti revidiranega zaključnega računa (kar velja za uvrščeno kotacijo 1 in 2), temveč bilance, potrjene s strani SDK. Ob zelo povečanem prometu in povpraševanju po nekaterih delnicah ter odstotnosti večjega števila delnic, ki bi poskrbele za "razpršitev" investicij, Borza opozarja, da nekatere cene nadpovprečno rastejo. Pri vsej evforiji opozarja tudi na mero previdnosti, saj je delnica za razliko od obveznice povsem drugačen finančni instrument in podvržen tudi morebitnim naglim padcem cen, kar še posebej lahko velja za mlade trge vrednostnih papirjev. POSREDNIKI (tel: 064/221446 Uit 294,476 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Zavarovalniška hlia Slovenica Ima, kljub temu da se danes predstavlja kot nova, že bogato tradicijo. Nastala je Iz filial Croatia v Sloveniji, s tpremembo kapitalskih vložkov v slovensko zavarovalniško hišo. Imajo vse vrste zavarovanj, ki se trenutno pojavljajo na trgu In se uvrščajo med večje zavarovalnice v Sloveniji. Svoje filiale imajo tako v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Kopru in Novi Gorici. Poleg ustreznega oblikovanja cen skušajo svoje stranke člmbolje ■prejeti ter hitro in kvalitetno reševati škodne primere. To jim omogoča tudi sodobna računalniška oprema. Sedež Zavarovalniške hiše Slovenica Je v Ljubljani, na Celovški 91. V Kranju imajo svoje prostore na vrhu Jelenovega klanca nasproti Merkurja, Koroška c.2, odprte vsak dan. razen sobote, od 8. do 16. ure. • M.P.P.. foto: G.Sinik SALON POHIŠTVA MAJA Kranj. PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 Mali gospodinjski aparati Ljubljana, 28. junija - V Domu-su so danes odprli razstavo malih gospodinjskih aparatov, ki si jo lahko ogledate do 2. julija. Sodeluje 13 slovenskih proizvodnih in trgovskih podjetij, obiskovalcem pa se bodo predstavili tudi serviserji malih gospodinjskih aparatov. Z vlakom na morje Ljubljana, junija - Poleti vozi na morje vsak dan vlak, ki iz Ljubljane odpelje ob 6. uri in v Koper prispe bo 8.32. Mladi in starejši z izkaznico in skupine do šest oseb imajo 30-odstotni popust, otroci do 15. leta in družine 50-odstotnega, otroci do šestega leta pa se lahko peljejo brezplačno. Ob sobotah, nedeljah in praznikih kopalni vlak vozi tudi z Jesenic prek Nove Gorice do Kopra, z Jesenic odpelje ob 4.32, v Koper pripelje ob 8.53. Iz Kopra so ugodne avtobusne zveze do Izole, Portoroža in Pirana. Vlak se na Jesenice vrača ob 17.25, proti Ljubljani pa odpelje ob 19.23. BORZNI KOMENTAR Preden zaidemo na vročo temo letošnje kresne noči in dnevov okoli nje, naj najprej posredujemo nekaj podatkov o gibanju tečajev DEM, USD, ECU glede na pretekli mesec in glede na rast drob-noprodajnih cen v mesecu maju (R v juniju je znašal 1,4 %), podatek za mesec junij pa še ni znan. Kumulativni R v letošnjem letu znaša 10,62 %. Srednji tečaj marke je glede na zadnji dan v mesecu maju, ko je znašal 68,64 SIT/DEM, porastel do 28. 6. 1993 za 1,71 %, oziroma znaša 69,82 SIT, ameriški dolar se je iz 109,41 SIT povzpel na 119,29 SIT za en USD, kar predstavlja neverjetno rast dolarja za 7,03 % v tem mesecu, oziroma gledano v tekočem letu od 1. 1. 1993 do 28. 6. 1993 za 20,68 %. To je po avgustu leta 1991 prvič, da je presegel magično mejo 1,70 DEM/USD. Napovedi svetovnih valutnih analitikov o rasti dolarja v okvirjih med 17,7 in 1,80 DEM/ USD so se torej potrdile kot pravilne, in kdor je špekuliral v to smer, je lahko realiziral precej visoke dobičke, trend rasti dolarja je po mnenju analitikov še vedno prisoten na medvalutnih trgih, do katerega nivoja proti nemški marki pa se bo povzpel do jeseni, pa bomo sproti spremljali. Glede na to, da so nekateri vrednostni papirji nominirani v evropski monetarni enoti, to je ECU, lahko zapišemo tudi podatek, da je ECU glede na maj porastel za 2,46 % in znaša 136,83 SIT/ ECU, na letni ravni pa predstavlja porast v višini 14,52 % in je prehitel marko za nekaj desetink procenta (rast marke v letošnjem letu je 14,18 %. Sedaj pa še kratek pregled dogajanj na Ljubljanski borzi, kjer so še vedno najbolj vroča in aktualna tema delnice, oziroma zaslužki, ki jih le te lahko prinašajo, seveda ob predpostavki, da je investitor vedno pravi čas na pravem mestu oziroma prevedeno, da izbere ustrezen trenutek za nakup ali prodajo. Vendar pa v tem tednu prevladuje vtis, da so se investitorji dejansko nekoliko umaknili iz spolzkega področja delnic na bolj varna tla, in del naložb iz delnic usmerili v nakup "mirnejših" vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo lep donos na letni ravni, to je okoli 20 %, to so predvsem poštne in komunalne obveznice. Prihajajo namreč časi dopustov in nekateri investitorji bi se radi popolnoma odklopili in predali soncu in morju, če pa ste lastnik delnice, ki dnevno varira za 10 % navzgor ali navzdol, pa seveda tega ni možno izpeljati. Pozitiven trend gibanja tečajev delnic se nadaljuje predvsem pri delnicah Dadasa, Probanke, Leka in Salusa, pri ostalih pa je zaznaven trend navzdol, vendar verjetno le kratkoročno, saj bo povečan interes za vlaganje v delnice ob njihovi nespremenjeni ponudbi in omejeni količini, tistih delnic, ki trenutno kotirajo na Ljubljanski borzi, prav gotovo rezultirat v rasti tečajev tudi v prihodnje. Lastnike republiških obveznic bi radi obvestili, da lahko vnovči-jo zapadli kupon RSL 1 od 30. 6. 1993 dalje v enotah Gorenjske banke ali podružnice SDK. Nova teoretična vrednost te obveznice se iz 125,97 z izplačilom kupona v višini 12,60 DEM pri obveznic za 100 DEM, zniža na 113,37 in naj vas zato ne preseneti že nova osnova za kotacijo tega papirja na borzi z dnem 23. 6. 1993, ker se zaradi postopkov vnovčevanja trguje brez kupona pet delovnih dni pred zapadlostjo. Tečaj se je oblikoval na ravni 93,5 in predstavlja isti nivo. kot pred zapadlostjo kupona ob tečaju 118,3. Realiziran donos do dospetja je torej okoli 11 %. Borzna posrednika Gorenjske banke d.d., Kranj Brane Čare, Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR- NAKUPNI/PRODAJNI j NAIUTOTOODAJNl NAKurmmooAJNi MENJALNICA 1 DEM | 1 ATS 100 LIT A banka KranjfTrŽii, Jesemce) 69,80 70,95 9,89 10,01 7.70 7,85 AVAL Bled, Kranjska gora 70,10 70,80 9.90 10,10 7,70 7,90 C0P1A Kranj 70,50 71.30 9,95 10.20 7,70 7.95 CREDITANSTALTN. banka Lj. 70,00 70,79 9.90 10,10 7,50 7,90 EROS (Stari Mayr),Kranj 70,40 70,75 9,95 10.10 7,70 7,90 GEOSS Medvode 70,50 71,00 9,90 10,10 7,70 7,95 HRANS.NICA10N, d. d. Kranj 70.50 71,09 9.80 10.10 7,80 7,90 HIDA-tržnica Ljubljana 70,30 70,70 9.95 10,05 7,76 7,87 HIPOTEKARNA BANKA Jesenic« 70,00 71,00 9,90 10.10 7,70 7,90 INVEST Škofja Loka, Tržič 70,30 71,10 9,93 10,15 7,72 7,99 IB-Gorenjska banka Kranj 69.60 71,45 9.70 10,15 7,30 8,00 MERKUR-Partner Kranj 70,40 70,50 10,00 10,01 7,81 7.86 MERKUR-Žeiezniška postaja Kranj 70.40 70,50 10.00 10,01 7,81 7,86 MIKEL Stražišče 70,50 70,85 9,95 10,15 7,70 7,95 OTOK Bled 70,12 70,82 9,92 10,04 7,68 7,91 POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) 69,90 70,99 9,71 9,99 7,25 7,79 SHP-Siov. bran. in pos. Kranj 70,60 70,85 9,95 10,02 7,70 7,85 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,40 70,50 10,00 10,01 7,81 7,86 SLOGA Kranj 70,50 71,00 9,90 10,10 7,70 7,95 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 69,60 9,70 - 7,30 SLOVENUATURiST Jesenice 70,10 70.90 9,90 10,00 7.70 7,83 VVILFAN Kranj 70,50 70.80 9,98 10,08 7,70 7,90 WM.FAN Radovtpca, Grajski dvor 70,45 70,80 9,90 10,05 7,85 7,95 F-AIR d. o. o. Tržič 70,10 70,90 9,92 10,08 7,70 7,85 POVPREČNI TEČAJ 70,23 70,88 9,90 10.07 7,66 7,90 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo. Pri Sporov tu v Avstriji j« ATS ob nakupu blaga po 9,80 tolarjev. MNJAMCE MJJvifV ..v tel.: 064/211 387 Vas najboljši partner * re. radovuica, pri menjavi deviz Ho^f G7f4sk^or VEDNO V ZALOGI HRD in ITL Teden odnosov z javnostmi Ljubljana, junija - GCI PR center iz Ljubljane je pripravil "Teden odnosov z javnostmi, ki bo potekal od 19. junija do 2. julija, predavala bosta znana ameriška profesorja prof. James in prof. Larissa A. Grunig, sodeluje pa Fakulteta za družbene vede iz Ljubljane. V torek, 29. junija, bodo predstavili rezultate raziskave "Odličnost v odnosih z javnost- UBK banka v novih prostorih UBK Univerzalna banka d.d. Ljubljana, ki ima na Gorenjskem že dve leti svoje predstavništvo, je prejšnji teden odprlo novo poslovno enoto v škofjeloškem centru Arnol. V novih prostorih banke bo prišla do izraza njena globalna poslovna filozofija, ki se odraža v kvalitetnih odnosih do klien- tov, ki temelji na obojestranskem zadovoljstvu in medsebojni, dolgoročnejši navezanosti. Z odprtjem nove poslovne enote je Gorenjska dobila banko, ki je namenjena tako pravnim osebam, drobnemu gospodarstvo in vsem drugim klien-tom, ki dnevno urejajo svoje finančne zadeve. V banki so posebno pozorni na individualnost in zaupljivost, klientom pa ni potrebno hoditi od vrat do vrat, saj s posameznikom komunicira samo en uslužbenec, za katerim pa stoji celotna banka. Sicer pa se UBK banka po dveh letih delovanja na vseh področjih bančnih storitev doma in v tujini uvrstila med najkvalitetnejše in poslovno zelo usposobljene banke, z otvoritvijo poslovne enote v škof ji Loki pa je s svojo popolno poslovno ponudbo nastopila tudi na Gorenjskem. mi in komunikacijskem mana-gementu - primer Slovenje". V sredo, 30. junija, bosta ameriška profesorja predavala slovenskim strokovnjakom za odnose z javnostmi. V četrtek, 1. julija, bo okrogla miza "Študij odnosov za javnostmi", sodelovala bosta ameriška profesorja in domači strokovnjaki. V petek, 2. julija, pa bo "vrata odprl" PR center. Poletna šola angleščine Škofja Loka, junija - Ljudska univerza bo od 3. do 10. julija v Skofji Loki pripravila poletno šolo angleškega jezika, drugo leto zapored. V poletno šolo bo vključenih 85 osnovnošolcev in srednješolcev, prihajajo pa tudi drugod iz Slovenije, razvrščeni bodo v skupine. Sodelovali bodo štirje slovenski profesorji angleščine in dva Angleža. Prijave sprejemajo do petka, 2. julija. MEGAMILK ft/l Preskrba TRŽIČ NA VEČ KOT 800 m2 RAZSTAVNEGA PROSTORA V OBEH SALONIH POHIŠTVA TRŽIČ IN DETELJICA PONUDBA ZA POPOLNO OPREMO VAŠEGA BIVALNEGA OKOUA • SEDEŽNE GARNITURE • DNEVNE SOBE • SPALNICE • KUHINJE • OTROŠKE SOBE • KOPALNIŠKO POHIŠTVO • MASIVNO POHIŠTVO •PREDSOBE • VZMETNICE JOGI • LESTENCI OBNOVLJEN ODDELEK TALNIH OBLOG PA VAM V AKCIJSKI PRODAJI NUDI: • ITISONE • TAPISONE •TEKAČE • PLUTO - stensko in talno • TOPLE PODE • OMETNO TRAVO ITD. UGODNI KREDITNI POGOJI • GOTOVINSKI POPUST DO 35% • BREZPLAČNA DOSTAVA DELOVNI ČAS SALON POH. TRŽIČ JULIJ AVGUST od 7.-11. ure in od 15. -19. ure ^ 50-898 SALON POH. DETELJICA NON- STOP od 8.-19. ure ^ 53-017 zavarovalnica tilia d.d. Odslej tudi v Škofji Loki na Titovem trgu 4, telefon infax 0641620-696 Oliščite nas in izkoristite vse ugodnosti, ki vam iik nmJi naša zavarovalna hiša. SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Klavnica ima polno hladilnico Kmetje čakajo na plačilo prodane živine Zaradi splošne finančne nediscipline najbolj izgubljajo kmetje. Mesa zaradi slabe kupne moči prebivalstva prodajo vse manj, klavnica ima napolnjeno hladilnico. Jesenice, 28. junija - Že na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta je član Pavel Razinger zahteval pojasnilo o problematiki odkupa živine na jeseniškem območju. Zato je sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo pripravil podrobno informacijo o odkupu živine. Glavni odjemalec živine na Jesenicah je po pogodbi Jeseniška klavnica in mesnine. Po sklenjeni pogodbi sta roka za plačilo za teleta in mlado pitano govedo petnajst dni in za krave 30 dni, pozneje pa so morali pristati na rok plačila 30 dni, vendar se Jeseniške mesnine niso mogle držati tega roka, saj svojo nelikvidnost rešujejo s kompenzacijskimi posli. Obveznosti do zadruge, ki nakup za kmete opravlja, plačujejo Jeseniške mesnine z veliko zamudo ali obveznosti prenašajo celo v naslednji mesec. Kmetijska zadruga Sava Lesce tako ne more izpolnjevati obveznosti do svojih članov zadruge, ki prav tako čakajo na plačilo prodane živine. Dodatno nezadovoljstvo med člani zadruge pa povzroča pereč problem oddaje živine, saj se ne odkupuje. Klavnica ima polno hladilnico, saj se poslovno obnaša in odkupuje živino pod ugodnejšimi pogoji tudi drugod po Sloveniji. Obenem v Jeseniških mesninah poudarjajo, da je izredno padla prodaja mesa zaradi slabe kupne moči prebivalstva, slabših turističnih sezon, vedno bolj pa se pojavlja tudi nelojalna konkurenca. V Jeseniških mesninah tudi poudarjajo, da prihaja do precejšnjih negodovanj zaradi načina plačila obveznosti do dobaviteljev predvsem zaradi nerednega plačevanja odjemalcev: Železarne Jesenice, LIP Bled, Verige Lesce, Bolnišnice Jesenice, saj jim kupljeno meso plačujejo z zamudo ali s kompenzacijskimi posli in tako kmetom le težko plačujejo z gotovino. Zadruga in mesnine bi sicer lahko najele kredit, a bi jih dodatno finančno zelo obremenil. Jeseniški izvršni svet je ugotovil, da problematika odkupa živine predstavlja splošen problem finančne nediscipline, ki ga lahko pomaga razreševati pri posameznih kompenzacijskih poslih ali dogovorih z Železarno Jesenice, kar pa je seveda le kratkoročna rešitev. # D. Sedej KMEČKI STROJ d.o.o. ŠKOFJA LOKA SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL/FAX: 064/622-311 KMETOVALCI POZOR * AKCIJSKA PRODAJA • POPUST DO 5 %!!! - KOSILNIC BCS 622, SIP ROTO 135, FRONT 220 IN GORSKA TVVIST 170D. - NAKLADALNIH PRIKOLIC SIP 17,19/9,20 m3, TROSILCEV ORION 25 IN 40 TER PAJKOV 350 IN 460, CISTERN CREINA 1200, 1700, 2200 IN 3200 I. - MOTORNIH ŽAG JONSERED IN VITLOV TAJFUN 3,4,5 IN 6 t. NAJNIŽJE CENE: SPREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN, kmetijske mehanizacije, traktorskih gum BARUM, vrtnih kosilnic ALKO ter avloprikolic. NOVO: TRAKTORJI * MASSEY FERGUSON od 53 do 90 KM, NAKLADALKE DURANTE 12,16 m3, POGONSKE PRIKOLICE BERNARDI 1,5 DO 6 t, ŠKROPILNICE EUROPLAVE, NAMAKALNI ROLOMATI PIOGIO CARNEVALI IN FREZE MASCHIO. IZKORISTITE NAJCENEJŠI NAKUP! zavarovalna družba d.d. Adrtattc assicurazioni s.pa. ADRIATIC Zavarovalna družba d.d. Koper išče nove sodelavce za delo v Poslovni enoti Kranj za naslednja področja: 1. sklepanje imovinskih zavarovanj v podjetjih in likvidacija škod (1 izvajalec) 2. likvidacija in manipulacija nezgodnih škod (1 izvajalec) 3. likvidacija in manipulacija ostalih škod (1 izvajalec) 4. kontrola polic (1 izvajalec) Od kandidatov pričakujemo, da imajo: pod zap. štev. 1: VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe smer: gradbena najmanj 5 let delovnih izkušenj poznavanje dela v Windows okolju vozniški izpit B kategorije pod zap. štev. 2. in 4.: V. stopnja strokovne izobrazbe smer: zdravstvena, ekonomska najmanj 3 leta delovnih izkušenj poznavanje dela v Windows okolju pod zap. štev. 3.: VI. stopnja strokovne izobrazbe smer: strojna najmanj 5 let delovnih izkušenj poznavanje dela v Windows okolju Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati z delovnimi izkušnjami s področja zavarovalstva. Hkrati vabimo k sodelovanju kandidate za pogodbeno posredovanje naših zavarovanj na območju Gorenjske. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: ADRIATIC Zavarovalna družba d.d. Koper, 66000 Koper, Ljubljanska cesta 3 a. Razgovore s kandidati bomo organizirali v Kranju. Posledice kmečkega protesta Mlekarna ostala praznih rok Kranj, 28. junija - Po podražitvi mleka in mlečnih izdelkov v začetku prejšnjega tedna so se v javnih medijih pojavili številni zapisi, ki obtožujejo slovenske mlekarne, češ da so na račun povišane odkupne cene mleka povišale prodajne cene, čeprav so ravnale po odloku, ki je začel veljati prejšnjo nedeljo. V kranjski mlekarni so presenečeni zaradi nastopov Slovenske ljudske stranke, saj bo 45 odstotkov premoženja v lasti zadrug in nad evforijo, s katero vsi po vrsti obtožujejo mlekarne, da služijo na račun kmetov. Izračunfkažejo nekoliko drugače: od 1. avgusta 1991 velja pravilnik o razmerju odkupnih in prodajnih cen za mleko in od takrat dalje mlekarne s prodajnimi cenami ne pokrivajo več stroškov predelave. V kranjski mlekarni je trenutna pokritost 86-odstotna, sicer pa se že od začetka lanskega leta giblje okoli 85 odstotkov. To pomeni, da je bila lani izguba pri litru konzumnega mleka v pure pack embalaži štiri tolarje in pol, v prvih petih mesecih pa šest tolarjev in pol. Pri lanski prodaji 10 milijonov litrov in polovici te količine v letošnjih petih mesecih je izguba seveda velika. Podobno je tudi pri mlečnih izdelkih, razen pri jogurtih. Maslo je za mlekarne zanimivo samo, če je cenejše od margarine, še večji pa je problem pri sirih, kjer je država sicer prepovedala uvoz nekaterih sirov, vendar lastne prepovedi ni sposobna nadzorovati. Pogosto je tudi slišati očitek, da cene mleka in mlečnih izdelkov spodbujajo inflacijo, saj številke dokazujejo, da so bili indeksi povečanj, razen pri jogurtih, znatno nižji kot pri drobnoprodajnih cenah in življenjskih stroških. Mlekarne morajo k odkupnim cenam prišteti še stroške za prevoz do zbirnega bazena, zadrugam 4-odstotne stroške posredovanja pri odkupu, stroške inšpekcijskega nadzora in analiz. Kmetje, ki imajo kvalitetno mleko, lahko za liter dobijo 32,39 tolarja, za nekvalitetno, ki ga je glede na letni čas le od 1,5 do 4 odstotke pa 15,33 tolarja. Zadnjo z odlokom povečano odkupno ceno bodo tako občutili samo kupci, saj je državna kompenzacija ostala enaka. Podražitev predstavlja povečanje 3,67 tolarja za mleko v pure pack embalaži in 4,28 tolarja za mleko v vrečkah. Država si je pri tem pri litru mleka za 10 stotinov povečala prihodek. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, bo po mnenju direktorice kranjske mlekarne Ivane Valjavec pripeljalo do investicijske nesposobnosti, stagnacije ali pa celo propadanja mlekarne. V kranjski mlekarni so bili prvi v Sloveniji, ki so začeli na- grajevati kakovostno mleko in so v zadnjem času tudi že vzpostavili redno prodajo sira kmetom, so zato začudeni nad obtožbami kmetov na njihov račun, saj bi se kmetje kot bodoči upravljalci mlekarne morali zavzemati za njen boljši položaj. Zato v kranjski mlekarni, kjer dobro poznajo problematiko pridelovalcev, menijo, da je nujno, da se s pridelovalci čimprej začnejo resno pogovarjati o mlečni problematiki. • M. G. Miro Bajd, predsednik SLS podružnica Tržič Dogovor z vlado ni bil mogoč Skoraj dva tedna po protestu kmetov se v javnosti še vedno pojavljajo razna namigovanja o krivcih za takšen način razreševanja problemov, nekateri pa menijo tudi, da je bil protest spolitiziran. O protestu gorenjskih kmetov, ki so zasedli mejni prehod Karavanke in o kmetijski politiki vlade smo se pogovarjali z Mirom Bajdom, predsednikom SLS, podružnice Tržič. Protest gorenjskih kmetov je bil bistveno drugačen kot v Prekmurju. Že pred protestom so v Kranju pripravili okroglo mizo, kjer naj bi se z vladnimi predstavniki dogovorili za najbolj ustrezne rešitve iz nakopičenih problemov. "Okrogla miza ni prinesla nobenih rešitev problemov, zaradi katerih smo z vlado v stalnem sporu. Še posebno nas je razburil komentar Davorja Valentinčiča in ljudi iz resorja Jožice Puhar. Pri pogajanjih z vlado smo imeli občutek, da smo tretjerazredni ljudje, oziroma rogovileži. Tudi minister Osterc ni povedal nič novega in konkretnega. Med ljudmi je bilo veliko govora o tem, kdo je pravzaprav kriv za nastalo škodo. Osebno menim, da so ljudje v vladi podcenjevali naša opozorila. Šele po negativnih rezultatih kranjske okrogle mize smo se v SKZ odločili, da gremo do konca z zaporo mejnih prehodov." V zaporo mejnega prehoda Karavanke je bila vključena tudi tržiška podružnica. Kmetje so na mejni prehod pripeljali štiri traktorje, ki so se pridružili ostalim podružnicam. "Z obmejno policijo smo imeli ves čas korektne odnose, tako da ni prišlo do nobenih nesporazumov. Zapora je bila namenjena predvsem tranzitnemu prometu, izjema so bili priklopniki z vnetljivimi snovmi, humanitarno pomočjo, in hitro pokvarljivo hrano. Na stavkovni odbor, ki je bil prisoten pri izvajanju zapore, so prihajali klici iz nekaterih tovarn, češ da imajo na nekaterih priklopnikih nujen reprodukcijski materiala, zato smo jih, da ne bi povzročali gospodarske škode spustili. Vendar pa so se nekateri zbudili prepozno. Direktorica kranjske Mlekarne gospa Ivana Valjavec je izjavila, da je nastala precejšnja škoda, ker je bil onemogočen izvoz mleka v Avstrijo. Če bi se direktorica obrnila na naš stavkovni odbor, bi tudi cisterne z mlekom izpustili preko meje. Še bolj žalostno je, da se niso zganili v Gospodarski zbornici, kjer so člani direktorji nekaterih podjetij. Za zaprtje mejnih prehodov so vedeli dovolj zgodaj in bi lahko vplivali na ustrezna ministrstva." Eden od glavnih razlogov za zaporo mejnih prehodov je tudi politika uvoza prehrambenih izdelkov, saj kmetje menijo, da se je Slovenija v pretežni večini sposobna preživeti sama. "Skozi zaporo je šlo tudi mleko iz Nemčije za Hrvaško. Kmetje so zaradi tega presenečeni in se vprašujejo, zakaj se na Hrvaško ne izvaža sloven- Boutique VELIKA IZBIRAJiVAMTETKIll KOPALK DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV Vabimo vas v prodajalne spodnjega parila: Reginčeva ulica 6, Kranj na vrtu Starega Mayerja, Kranj v C. C. Carnlum - kino Storžič, Kranj S« priporoča BWm[)E' sko mleko. Ne strinjam se z mnenjem, da so se kmetje s protestom ujeli v politične mreže, ker je bil protest usmerjen v obstoj slovenskega kmetijstva. Najbolj smo ogorčeni zaradi uvoza hrane, ki jo pridelujemo doma. Domači potrošniki bi morali podpreti domačo pridelavo, ker je ta v vsakem primeru bolj zdrava kot uvožena iz skupnih evropskih trgov. S tem bi slovenskemu kmetijstvu ohranili enakopraven položaj z ostalimi panogami, hkrati pa bi razreševali tudi problem zapo- slovanja in razseljevanja Slovenije. Ponosni smo na samostojnost Slovenije, vendar se ta začne pri pridelavi hrane. Strategija vlade, ki meni, da ji ni treba podpirati domačega kmetijstva, saj lahko hrano poceni uvozimo, je zgrešena. Evropa res ponuja poceni hrano, vendar se ne ve, kaj se lahko zgodi v bližnji prihodnosti. Kmetijstvo pa se ne more spremeniti čez noč, saj je to resna in dolgo načrtovana panoga." • M. Gregorič Kamena moka tudi na Gorenjskem Neškodljivo naravno mineralno gnojilo Kranj, junija - Vrtičkarski univerzi v Ljubljani je po dveh letih le uspelo, da je tudi Slovenija dobila naravno mineralno gnojilo KPMG oz. kameno moko. Gre za gnojilo, ki ni škodljivo za ljudi, rastline in živali, uporablja pa se lahko za mineralno dognojevanje in za zapraševanje proti škodljivcem. Na Gorenjskem ga za zdaj prodajajo v kmetijski trgovini Pilar v Šenčurju. Gnojilo, ki ga Samoborka iz Samobora na Hrvaškem pridobiva tako, da melje naravne kamnine v prah, dobro uravnava kislost tal in je zaradi magnezijevih in kalcijevih spojin zlasti uporabno za gnojenje zamočvirjenih kislih tal. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da z gnojenjem s kameno moko iz zemljišč povsem izginejo mahovi, težka ilovnata zemlja pa postane rahla, propustna in s tem tudi dovzetna za vsa hranila. Kmetje in vrtičkarji lahko uporabljajo kameno moko prek vsega leta v malih količinah za gnojenje zemlje ali za zapraševanje proti raznim škodljivcem. Kjer tla niso preveč kisla, je dovolj, da jo potresejo po zemljišču, saj jo bodo zalivanje in dež sprali dovolj globoko. Na večjih kmetijskih površinah je za gnojenje enega hektarja potrebno 500 do 1.000 kilogramov moke. Da bi narava čimbolje izrabila snovi, ki jih vsebuje moka, je priporočljivo, da pri jesenskem ali zimskem oranju polovico odmerka vnesejo 10 do 15 centimetrov globoko, polovico pa pred setvijo ali hkrati s sejanjem štiri do šest centimetrov globoko. Kameno moko uspešno uporabljajo tudi za zapraševanje proti ušem, mravljam, kapusovi, čebulni in porovi muhi ter proti raznim ličinkam. Kot zatrjujejo v Vrtičkarski univerzi iz Ljubljane, je cena ugodna, saj je približno za polovico kilograma agrovita mogoče dobiti deset kilogramov kamene moke. Agrarni skupnosti Vrba vrnili zemljišče Vrba, 28. junija - Po zakonu o denacionalizaciji so v jeseniški občini med prvimi vrnili zemljo kmetom, članom agrarne skupnosti Vrba, ki so zahtevali, da dobijo nazaj okoli 30 hektarov zemljišča agrarne skupnosti v bližini igrišča za golf. V imenu 17 kmetov agrarne skupnosti Vrba je zahtevek vložil Rafko Zemlja. Na občini je še sedem zahtevkov agrarnih skupnosti za vrnitev zemlje. Zahtevki so v večini nepopolni in obstaja še nekaj nejasnosti. Če bo sprejet zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, bo postopek poenostavljen in bodo tako agrarne skupnosti hitreje prišle do odvzetega premoženja. • D. S. Delavci Alplesa Pohištvo držijo s svojim direktorjem Ne stečaj ne prodaja, pač pa sanacija Potem ko je vodstvo Alplesovega holdinga zahtevalo razrešitev direktorja podjetja Pohištvo, se je sindikat tega 240 članskega kolektiva postavil v bran svojemu vodstvu. Železniki, junija - Za razumevanje te zgodbe je treba seči v lansko leto. Oktobra so namreč z olajšanjem sprejeli odločitev, da Alples podpiše pogodbo s Skladom za razvoj, saj je podjetju sicer grozil stečaj. V podjetje Pohištvo so tedaj ob pomoči občine pripeljali vodstveno ekipo z direktorjem Lojzetom Bogatajem na čelu. Kaže, da ta uspešno vleče voz iz blata in kljub zajamčenim plačam ohranja tudi primerno socialno varnost. Ljudje verjamejo, da je Alples moč ozdraviti, zato nasprotujejo težnjam vodstva holdinga po prodaji nekaterih delov Alplesa. Kritiko naslavljajo tudi na Koržetov sklad, ki ob "daljinskem vodenju" podjetij nima jasne razvojne strategije... Alples, ki ima zdaj še okoli 570 zaposlenih, je razdeljen na sedem Podjetij. Največje med njimi je Pohištvo, ki po "spomladanskem čiščenju" odvečnih delavcev šteje 240 delavcev. "Avgusta lani je sindikat zahteval, da Pohištvo postavimo na noge, za kar so potrebni vešči poslovodni kadri, ki bodo podjetje Peljali v smer sanacije in ne stečaja," je povedal predsednik Območnega svobodnega sindikata za Gorenjsko Sandi Bartol. "Ob podpori občine in ob soglasju Ljubljanske banke kot upnika srno v podjetje pripeljali sedanjo vodstveno ekipo, ki si je pridobila zaupanje kolektiva. Pokazali so se uspehi pri sanaciji, s primernimi plačami so uspeli zagotavljati socialno varnost in motivirati ljudi. Vodstvo in kolektiv (ne samo njihov sindikat) sta se dobro ujela, socialnih napetosti, ki so bile svoj čas pravilo, ni bilo več. Toda februarja letos je začelo vodstvo holdinga posegati po plačah. Ko smo se aprila sindikalni zaupniki sestali z direktorji sedmih Alplesovih podjetij in gospodom Tilijem, direktorjem holdinga, smo hoteli vedeti, kakšna je prihodnost teh podjetij, kakšno razvojno strategijo ima Sklad za razvoj, ali Alplesu kaže stečaj, prodaja ali sanacija. Zagotovili so nam, da je v načrtu sanacija, vendar na koži odvečnih delavcev. Zaposlenost so tedaj res skrčili, o sanaciji pa resno dvomimo, odkar so se pojavili razpisi o prodaji nekaterih Alplesovih podjetij." Vencelj šturm Lojze Jelene Tatjana Malenšek Predsednik sindikata v Pohištvu Vencelj šturm ter sindikalna zaupnika Lojze Jelene in Tatjana Malenšek so izrazili dvom o dobronamernosti sedanjega gospodarja, Sklada za razvoj. Začudeni so nad namerami o prodaji ob dejstvu, da se podjetje uspešno postavlja na noge, in kritični do bore majhnih prizadevanj sklada za sanacijo Alplesa. "Vse kaže, da vodstvo holdinga ni vzpostavilo pravega stika s skladom, čeprav sta vodstvo in sindikat Pohištva to zahtevala," je Prepričan Lojze Jelene. "Mi nismo podjetje za odpis, saj letošnji rezultati veliko obetajo. Od februarja pozitivno poslujemo, imamo trg in program. Ob tem pa imamo žal tudi nižje plače, kar delavcem jemlje motivacijo za delo in morebiti vodi celo v propad. Na dolgove, ki jih imajo Alplesova podjetja, smo opozarjali že lani. Zanje ni krivo sedanje vodstvo, pač pa prejšnje, zaradi česar smo tedaj tudi terjali njegov odstop." Delavci, čeprav nič več lastniki in upravljalci Alplesa, očitno še vedno čutijo pripadnost podjetju in tudi vodstvu, ki je pokazalo izhod. Direktorja Pohištva naj bi zdaj zamenjali, kar je 11.junija predlagal direktor holdinga, teden dni kasneje pa je upravni odbor zamenjavo tudi že izglasoval. Sindikat Pohištva je na to odgovoril s štirimi zahtevami. "Zahtevamo, naj vodstvo podjetja Pohištvo ostane, saj smo delavci z njim zelo zadovoljni, poslovni rezultati pa kažejo, da podjetje vodi v pravo smer. Pač pa smo dali nezaupnico gospodoma Tiliju in Smidu, sedanjemu in bivšemu direktorju holdinga. Zahtevamo pa tudi sestanek s Koržetovim skladom, saj slednji očitno nima pravih informacij o našem podjetju, sicer ne bi vodil tako mačehovske politike. Gospod Tih sicer trdi, da ima sklad za ves Alples narejeno strategijo razvoja, vendar tega doslej Še nismo videli," je dejal Vencelj Šturm. Na občinski skupščini pa so že prej, 7. junija namreč, zahtevali sklep, s katerim so tudi občinsko vlado zavezali, da organizira delovni pogovor s Koržetovim skladom, vodstvi Alplesovih podjetij in sindikati. Vlada naj se tudi opredeli do prodaje premoženja, do politike sanacije in lastninskega preoblikovanja podjetij. Poslanci so take sklepe skoraj soglasno sprejeli. Sindikati so odtlej že dvakrat skušali pospešiti omenjeni sestanek, vendar doslej zaman. Sindikalni zaupniki postajajo nezaupljivi, zlasti ker so že lani opozarjali na težave v Alplesu, vendar je občina tedaj sodila, da Še ni tako hudo. Sindikalisti iz Alplesovega podjetja Pohištvo poudarjajo, da jim ne gre zgolj za to podjetje, pač pa za ohranitev vsega sistema Alplesa. Od Koržetovega sklada terjajo jasen odgovor, kakšne načrte ima z njim, obdržati pa želijo tudi vodstvo, ki verjame v rešitev podjetja Pohištvo. Pričakujejo tudi informacije o možnosti lastninjenja. Direktor holdinga je za prihodnji teden obljubil skupni sestanek upravnega odbora in sindikata, kjer naj bi bila beseda o možnosti delavskega odkupa. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Jastrebi prežijo na delavčeve certifikate S sprejetjem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij se s 14. junijem letos uradno začenja privatizacija družbenega premoženja v Sloveniji. Te spremembe bodo močno posegle v razmere v podjetjih m v položaj delavcev. Z njimi prihaja kapitalizem v pravem pomenu besede z vsemi posledicami m pastmi, ki jih prinaša ta družbenoekonomski red. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije smo že na 1. kongresu leta 1990 s posebno resolucijo terjali spremembo na področju družbene lastnine, toda žal nekateri poskusi privatizacije lastnine, ki so se zrcalili v predlogih zakonov zadnjih dveh let, niso upoštevali prispevkov delavcev pri ustvarjanju družbenega premoženja. Bili so skrajno krivični do delavcev. Da bi zaščitili interese svojih članov, smo v sindikatih s pogajanji, izrednimi konferencami, celo protesti izborili v lastninskem zakonu tiste pravice, ki delavcem pripadajo. Dosegli smo dvoje: pri notranjem odkupu imajo delavci namesto prvotnih 25 odstotkov višji 50-odstotni popust; podjetje lahko opravi interno razdelitev ter vplačilo delnic za notranji odkup na podlagi POTRDIL, ki jih podjetje izda delavcem na podlagi neizplačanega dela osebnega dohodka po kolektivni pogodbi. S tem je povečana možnost, da delavci postanejo večinski lastniki podjetij in s tem upravljale!. V programu notranjega odkupa, kjer mora sodelovati najmanj tretjina delavcev, ne nastopajo kot individualni delničarji. V programu notranjega odkupa se te delnice kumulirajo in notranji odkup vedno nastaja kot paket. Notranji odkup in interese delavcev - delničarjev bo predstavljal samo en prezentant. To bo lahko sindikalni voditelj, odvetnik, strokovnjak in tisti, ki mu bodo delavci zaupali. Toda v igri je množica interesov. Družbena lastnina postane mikavna, promet z delnicami in certifikati pa dobičkonosen posel. Na obzorju se že pojavljajo prvi jastrebi, ki želijo s tem Čez noč zaslužiti in ©bogateti. Certifikati Delnice, ki jih bodo na osnovi certifikatov dobili delavci, bodo v prvi fazi imele nizko ceno in bodo lovišče za razne Špekulante. Pritisk na delavce, da prodajo delnice, bo izredno velik. Na ta kapital, 8 katerim delavci povsem SAMOSTOJNO razpolagajo, čakajo tujci in domači špekulantje. Lastniške certifikate bodo imetniki uporabili na različne načine: za pridobitev delnic in deležev v podjetjih, kjer so (ali so bili) zaposleni; za nakup delnic podjetja (ne glede katerega), ki se preoblikuje z javno prodajo, če v takem podjetju vidi ekonomski interes; za pridobitev delnic pooblaščenih investicijskih družb; možne pa so tudi druge oblike vlaganja certifikatov. Vlada pripravlja projekt, s katerim se bo za vsakega imetnika certifikatov odprl račun pri Službi družbenega knjigovodstva. Imetnike certifikatov, zlasti delavce in upokojence, želimo opozoriti na PREVIDNOST pri dokončni odločitvi, kako bodo vložili te vrednostne papirje. Dogaja se že, da v nekaterih poslovno slabših podjetjih delavce prisiljujejo, da bi vlagali certifikate za pridobitev delnic znotraj podjetja. Delavci naj sami, predvsem pa s pomočjo in sodelovanjem sindikata ugotovijo poslovno učinkovitost podjetja, njegovo perspektivo in kakovost vodenja podjetja. V primerih slabih podjetij ali celo podjetij, ki so pred stečajnim postopkom (teb je po merilih SDK Kranj okoli 40), je vlaganje nesmiselno. V takih primerih gre za čisto PREVARO, saj bodo delavci na ta način vložili v nič. V takih primerih naj delavci certifikate vložijo v uspešnejše podjetje ali pa z njimi se počakajo. Bistveno drugače je, če je podjetje uspešno, ima tržno in dohodkovno zanimiv program m zaupanja vredno vodstvo. V sindikatih bomo z vsemi sredstvi preprečili zlorabe in pritiske na delavce. Imetniki certifikatov naj se o njih odločijo po lastni presoji in interesu. Delavcem je s tem dana izredna moč, sindikatom pa velika odgovornost. Slednji so dolžni, da na dileme delavcev, ki jih očitno ne bo malo, dajejo jasen in v interesu delavcev strokovni odgovor. Dejstvo je, da z lastninskim zakonom stopamo v svet delničarstva, kapitala in iz tega pridobljene moči. Delavci in njihovi sindikati bomo ne glede na konflikte izborili vsaj tisto, kar nam pripada po zakonu. In če bomo zamudili, bo vlak odpeljal brez nas. Potem nas čaka le še mezdno delo, premoženje in moč pa bo dobila peščica izbranih. Zato delavci in delavke, upokojenci, pri teh usodnih odločitvah smo vam dolžni stati ob strani. Obrnite se na svojega sindikalnega zaupnika ali strokovno službo Območne organizacije ZSSS za Gorenjsko. Pomagali vam bomo z nasveti, mnenji, priporočili. Pomagali vam bomo odpraviti dileme. V igri je namreč ogromno interesov. Skupaj bomo zagotovili, da delavci ne bodo odrinjeni. Sandi Bartol Nove cene prostovoljnega zavarovanja Po sklepu upravnega odbora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se cene prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja s 1. julijem povečajo za 4,35 odstotka. Polna cena paketa popolno zdravstveno zavarovanje" po novem tako znaša 1.200 tolarjev. Z 31-odstotnim popustom, ki ga zagotavlja krovna pogodba s Svobodnimi sindikati, bo premija v trimesečju julij - september znašala 828 tolarjev. Popust tudi za brezposelne Delavci, ki izgubijo delo zaradi nujnih operativnih razlogov ali stečaja, lahko po novem v 30 dneh sklenejo individualno pogodbo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije z enakim popustom, kot so ga bili deležni prej v okviru skupinskega zavarovanja. Do 30. junija še lahko sklenejo takšno ugodno pogodbo tisti, ki so delovno razmerje izgubili v preteklih mesecih pred sprejetjem teh novosti. Danes ustanavljamo upokojenski sindikat Po večmesečnih pripravah poteka danes v Ljubljani ustanovna skupščina sindikata upokojencev. Iz temeljne določbe statuta povzemamo, da bo to prostovoljna, nestrankarska, interesna oblika sindikalnega organiziranja, ki bo upokojencem omogočala enake ugodnosti kot zaposlenim članom. Članarina bo za upokojence znašala 0,4 odstotka od pokojnine in jo bo obračunaval in odvajal Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za predsednika novega sindikata je predagan Ivan Kramar iz Celja, za dva podpredsednika pa kandidirajo Ladislav Batagelj, Konrad Breznik in Florjan Plevnik. Upokojenci lahko dobijo pristopne izjave in vse informacije v zvezi z včlanitvijo v vseh izpostavah Svobodnih sindikatov na Gorenjskem. Sindikat kovinske in elektroindustrije napoveduje Stavka kovinarjev BO! Republiški odbor sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije je 21. junija na podlagi ocene dosedanjih pogajanj in večkrat postavljenih zahtev SKIE do Gospodarske zbornice Slovenije in vladnih resorjev sklenil oklicati stavko. Stavka v kovinski in elektroindustriji bo 30. junija, potekala pa bo v skladu z zakonom ostavki, sestavljen je tudi stavkovni odbor. V času stavke bodo v Ljubljani in Mariboru protestni shodi, ki se jih bodo udeležili tudi delavci z drugih območij. Sklep o razglasitvi in izvedbi stavke je sprejel tudi Območni odbor SKEI za Gorenjsko. Geslo tokratne stavke je "Za delavce v kovinski in elektroindustriji delo in plače". Gospodarski zbornici in vladnim resorjem so sindikati posredovali šestero zahtev. Prva je sprejem takojšnjih ukrepov za zaščito delovnih mest v kovinski in elektroindustriji. Zahtevajo zagotovitev socialne in materialne varnosti delavcev, sprejem zakona o kolektivnih pogodbah, odpravo administrativnega urejanja plač, umik predloga vlade za spremembe in dopolnitve zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Terjajo tudi ukinitev plačila dohodmne za najnižje osebne dohodke. TURISTIČNA AGENCIJA • TOURISTAGENCY Še je čas, da izberete svoje mesto pod soncem v letošnjem poletju. Turistična agencija Odisej nudi za člane Svobodnih sindikatov - bogat izbor letovanj na slovenski obali, v Istri in jadranskih otokih - 5 % popust na že tako zelo ugodne cene - ugodne popuste za otroke - možnost plačila v treh obrokih. Člani svobodnih sindikatov uveljavljajo popust s člansko izkaznico. Prospekte, programe in vse informacije dobite v Turistični agenciji Odisej v Kranju, Maistrov trg 2, tel.: 218-586. Trgovsko podjetje BIO, d.o.o. iz Kranja se je s kvaliteto in konkurenčno ceno mesa, mesnih izdelkov in brezalkoholnih pijač uveljavilo v mnogih sindikalnih organizacijah na Gorenjskem, ki pomagajo svojemu članstvu do cenejših in ugodnejših nakupov. Za naslednje mesece pripravlja BIO privlačne akcijske prodaje, in sicer - avgusta - vse šolske potrebščine, razen knjig - septembra - sveže meso in mesne izdelke - oktobra - kvalitetna in obstojna jabolka za ozimnico. Sindikati podjetij bodo pravočasno obveščeni o posameznih ponudbah. Informacije dobite na sedežu območja v Škofji Loki, Kidričeva 1, tel.: 620-201 ali v BIO, d.o.o. Kranj, tel.: 323-986. mm. ELEKTROMATERIAL, MALI GOSPODINJSKI APARATI (Petra), SENZORSKA SVETILA in ELEKTROINŠTALACIJ NA GRADBIŠČIH, VSE TO PO KONKORENČNIH CENAH IN VEDNO TRGOVINA LOG Sr. Bitnje 70, Žabnica tel.: 064/312-000 fax: 064/312-331 TRGOVINA LOG Šmartinska 152 Hala a 10 - južni vhod Ljubljana tel.: 061/440-441 ELEKTRIČNO ORODJE STEINEL, IZVAJANJE V ZALOGI Sponzor današnje križanke je trgovina LOG iz Žabnice. ki jo verjetno večina že poznate, saj ponuja pestro izbiro eiektromateriala, malih gospodinjskih aparatov, senzorska svetila, orodje Steinel in še marsikaj drugega, pa vse po izredno ugodnih cenah. Za današnjo križanko so vam v trgovini LOG ŽABNICA pripravili nekaj lepih nagrad: 1. nagrada SENZOR, ki vklaplja že obstoječe luči in s tem omogoča prihranek pri energiji, varnost in udobje 2. nagrada PVC VROČA PIŠTOLA, s katero boste lahko lepili kovino z lesom, plastiko, oziroma jo uporabljali v gospodinjstvu aji obrti. 3. nagrada fazni preizkuševalec napetosti Tri nagrade, kot vedno, prispeva GORENJSKI GLAS. Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite nagradno geslo pokrovitelja - vpišite ga na kupon in nalepite na dopisnico, pripišite svoj naslov ter pošljite na uredništvo Gorenjskega glasa, 64000 Kranj, vključno do četrtka. 8. julija 1003, do 8. ure. Brez znamke pa lahko izpolnjeni kupon oddate v malooglasni službi Gorenjskega glasa, v pisarni TD Cerklje. TD Škofja Loka ali TD Jesenice ali v naš nabiralnik v veži poslovne stavbe na Zoisovi 1, Kranj. Veliko užitka pri reševanju in sreče pri žrebanju vam želimo! i 2 3 4 5 6 7 • 6 8 I 11 12 13 U 18 ,,„,..........\ 16 17 Ifi 19 . 20 21 | ,,..........i 22 It ' U 1 25 26 rt 28 "1 29 36 31 32& 33 34 35 36 sr 3fi 1 39 UREJA: Vilma Stanovnik NOVOST V MALOOGLASNI PONUDBI! Male oglase za objavo v torkovem Gorenjskem glasu sprejemamo ob ponedeljkih do 7.30 ure; za objavo v petek sprejemamo v sredo do 17. ure. Na željo oglaševalcev uvajamo novost: mali oglas lahko oddate tudi na dan pred izidom časopisa do 12. ure po telefonu 064/217-960 ali osebno v naši malooglasni službi. Prostor za objavo teh malih oglasov je omejen, ne glede na vsebino pa jih bomo objavili v skupni rubriki "Iz naslednje številke". Enotna cena za tako objavo je 800,00 SIT (za mali oglas do 10 besed; doplačilo za oglas pod šifro itd. ni vključeno). 2. EVROPSKO VOJAŠKO PADALSKO PRVENSTVO Slovesno pred začetkom tekmovanj Na sobotni svečanosti v kranjski vojašnici so se zbrali številni gostje. Kranj, 27. junija - Zadnjo junijsko nedeljo se začenjajo enotedenski "astopi na 2. Evropskem vojaškem padalskem prvenstvu. Udeležencem iz 15 držav je med sobotno svečanostjo spregovoril državni sekretar ministrstva za obrambo Franci Žnidaršič, dobrodošlico pa jim je zaželel tudi kranjski župan Vitomir Gros. Zelje za čimveč Športne sreče. S prihodom častnega voda L- * - , Slovenske vojske se je začela * f f uradna svečanost ob odprtju 2. ' Evropskega vojaškega padal- /v skega prvenstva, ki poteka od 26. junija do 4. julija v Kranju. } Na vojaškem stadionu so se razvrstile ekipe iz 14 tujih drŽav in Slovenije, ki jo zastopajo Bogdan Jug, Roman Poga-čar, Brane Mirt in Senad Salkič v moški ekipi ter posamezno Mira Grgič in Irena Avbelj. Slednja je skupaj z Romanom Kamnom, Matjažem Pristavam in Borutom Erjavcem doskočila s padalom na prireditveni prostor in prinesla zastavo mednarodnega vojaškega Športnega združenja. Tekmovalce, gledalce in goste - med njimi so bili visoki Predstavniki tujih armad in slovenski ministri Jožica Puhar, Janez Janša in Božidar Voljč -je v imenu organizatorjev pozdravil državni sekretar ministrstva za obrambo Franci Žnidaršič. Kot je poudaril, je pr- V skoku na cilj držijo slovenski padalci 2. mesto. Foto: S. Saje venstvo pomemben športni dogodek tako za 15 sodelujočih armad kot za vso evropsko celino. Za nas je. tudi potrditev na- Naši odliCno startali Prvenstvo se je začelo z nedeljskimi serijami skokov na cilj. Pred popoldansko 3. serijo skokov je direktor organizacijskega komiteja Martin Burjan z vidnim zadovoljstvom izjavil, da prireditev poteka brez težav in v idealnem vremenu, brezhibna organizacija pa prijetno preseneča večino udeležencev. Zadovoljni so bili tudi obrazi slovenskih padalcev po tej seriji, saj so bili fantje na 2. mestu tik za Francozi. Branko Mirt je ocenil, da so pogoji za skoke veliko boljši, kot so bili na treningu; v "svoji" disciplini pričakuje tudi na koncu dober rezultat. Senad Salkič je potožil zaradi 5 kazenskih točk, obenem pa izrazil upanje, da bo nadaljevanje uspešnejše od začetka. Bogdan Jug, ki je letos opravil že 350 skokov, je v solidni formi; takšno tekmovanje mu je izvrstna priprava za svetovno prvenstvo. Roman Poga-čar, za katerim sta že dva uspešna nastopa na vojaških prvenstvih, je napovedal prvo mesto za slovensko ekipo v tej disciplini. Irena Avbelj, ki je bila po dveh skokih na 2. mestu skupaj s tremi Rusinjami, je odločena boriti se do konca. Mira Grčič, 6. po dveh skokih, je bila zadovoljna s svojim nastopom na prvem pomembnem tekmovanju po poldrugem letu odmora. Po četrti seriji so med moškimi ekipami še vedno vodili Francozi (9 cm), pred Slovenci (12) in Čehi (16). Nedeljsko tekmovanje je sklenila 5. serija, po kateri so na vrhu: 1. Francija (11 cm), 2. Slovenija (15), 3. Češka (19); med posamezniki so Pogačar, Mirt in Jug na 6. mestu (vsi 2 cm). Med ženskami vodi Irena Avbelj (0), Mira Grčič pa je 4. (6 cm). RADOVLJIŠKA PLAVALKA NAVDUŠILA V FRANCIJI BRAVO, ALENKA Radovljica, 29. junija - Radovljiška plavalka Alenka Kejžar, ki je bila februarja stara 14 let, je na sredozemskih igrah v Franciji, na katerih so slovenski športniki, prvič kot samostojna reprezentanca, osvojili 19 kolajn, od teh 5 zlatih, dosegla velik uspeh. Pred [odhodom je dejala, da upa na uvrstitev v enega od finalov, na itekmah pa je prekosila samo j sebe. Na 100 metrov prsno je bila is časom 1:14,15 peta. Za 19 sto-(tink je zboljšala svoj dosedanji državni rekord. Na 200 prsno je bila še boljša. Bila je tretja, osvojila bronasto kolajno in dosedanji rekord 2:36,91 prestavila na 2:34,88. Alenkin nastop je ob dobrem tekmovanju Polone Rob v Franciji tudi uspeh trenerja radovljiških plavalcev Cirila Globo-čnika. Alenko imajo tudi tuji strokovnjaki za velik plavalni talent. • J. K. Irena Avbelj in Mira Grčič sta zadovoljni po prvih skokih. cionalne in državne identitete; obenem je spodbuda za sodelovanje z oboroženimi silami, saj Slovenska vojska prvič po mednarodnem priznanju državne suverenosti vstopa v program Mednarodnega sveta za vojaški šport kot organizator in gostitelj. Sekretar Žnidaršič je skupaj z uradnim delegatom Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM), generalom Angelom Bonizijem razglasil, da je prvenstvo odprto. Predsednik Stalnega padalskega tehničnega komiteja CISM Erich Graetzer pa se je zahvalil Teri- torialni obrambi Slovenije, da je komaj 15 mesecev po vstopu v članstvo enega najzahtevnejših tekmovanj. Tujim obiskovalcem je predstavila drobec iz slovenske kulturne zakladnice folklorna skupina Karavanke iz Tržiča. Veliko Športne sreče na prvenstvu, kakršnega v Kranju še ni bilo, je tekmovalcem zaželel kranjski župan Vitomir Gros. Izrazil je upanje, da se bodo v gorenjski prestolnici dobro počutili, pa se vrnili k nam še kdaj pozneje. • S. Saje Gorenjski glas ■ creina v kanado Kranj, 29. junija - Včeraj je bil Kokrški Log v Kranju v znamenju nogometa. Na pot v Kanado se je namreč odpravilo prvo slovensko nogometno moštvo - mladinci Creine, ki bodo v Torontu nastopili pod imenom Gorenjski glas - Creina. Na turnirju, ki ga bodo spremljale tri TV postaje, sodelujejo ekipe iz Evrope /Danci/, Kanade, ZDA /Detroit/, mlade Gorenjce pa je tja povabil poslovnež, rojak Darko Kristan. Na pot so odšli preko Trsta in Rima, sodelovanje na tem turnirju pa je v bistvu - nagrada: "Gre za športnike, ki so pet, šest let vadili di direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec, nogometaši pa bodo v Kanadi devet dni. Včeraj pa so mladi Gorenjci lahko na delu videli tiste nogometaše, ki jih pozna ves svet. Ob njihovem odhodu je namreč v Kokrškem Logu vadila angleška veteranska reprezentanca z asi, kot je Peter Shilton - svetovna legenda nogometa. To je bil za Kranj izjemen dogodek, veterani Anglije pa danes zvečer igrajo z našo reprezentanco veteranov - Oblakom, Amerškom in ostalimi. Kokrški Log je bil torej včeraj v znaku stika nogometne mladosti in sve- zares trdo, v težkih razmerah. Letos so se uvrstili v prvo slovensko ligo. lani so bili kadetski prvaki, med njimi so stalni repre-zentanti Slovenije," je našteval trener Stane Kodele. Na pot je odšel še en trener - Gorazd Kužnik, sekretar kluba Iztok Kužnik ter predsednik Boris Zdešar ter igralci: Markun, Bizjak. Javornik, Rozman, brata Markelj, Maric, Bašelj, Sofrič, Božič, Martinovič, Stojčevič, Vesel, Zibert, Švrljuga, Zdešar in Šenk. Potovanje je organiziral odbor staršev z Borisom Zdešarjem na čelu, izdatno pomagali s številnimi pokrovitelji, Gorenjski glas pa bo tako "bran" tudi čez lužo. Prijazno popotnico mladim športnikom je izrekel tu- tovnih mojstrov, ki so osvajali svetovna prvenstva in jih pozna ves svet. - Slika: G. Šinik RadsportFABJAN VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE 2 Tet. 9943-4242-20413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) Izlet na Ojstrico Kranj, 28. junija - PD Kranj in njegova sekcija Iskra prirejata v soboto, 3. julija 1993, izlet za bolj izkušene in dobro telesno pripravljene planince. Odhod iz Kranja bo ob 5. uri z osebnimi avti do Kamniške Bistrice. Od tam se bodo podali skozi Repov kot po nemarkirani poti na Srebrno sedlo in naprej na Ojstrico. Zahteven vzpon bo trajal 6 ur, vrnitev prek Ko-rošice in Petkovih njiv v dolino Bele pa še dobre 4 ure. Vodnika Triler in Ručigaj bosta zato vzela s seboj le neustrašne in dobro opremljene planince, ki se bodo prijavili do 30. junija. 9 S. S. POSEBEJ ZA GORENJSKI GLAS VALTER BONČA, SLOVENSKI PROFESIONALNI KOLESAR Kranjski mlekar na italijanskem giru Najboljši slovenski kolesar Valter Bonča iz Idrije, sedaj profesionalec v Italiji, je bil tri leta Kranjčan. Hodil je v kmetijsko in mlekarsko šolo. Kdo ste, kje ste doma, kaj je vaš poklic? BONČA: "Doma sem iz Idrije in sem star 25 let. V Kranju sem obiskoval kmetijsko in mlekarsko šolo, ki pa je še nisem končal. Manjka mi še nekaj izpitov. Vem, da bom moral izpeljati tudi to nalogo. Kranj mi ni neznan, saj sem tri leta živel tukaj." Sedaj ste poklicni kolesar v Italiji, eden redkih slovenskih kolesarjev, ki jim je to uspelo. Kakšen je kruh poklicnega kolesarja? BONČA: "Lahko rečem, da je to zelo težko zaslužen kruh, ker je zelo velika razlika med amaterji in profesionalci. Etape na profesionalnih dirkah so dolge tudi nad 250 kilometrov in cela dirka lahko traja tudi tri tedne. Po dveh tednih imaš že vsega dovolj in zadnji teden je res zelo težko voziti." Kje so bistvene razlike med amaterizmom in profesionalizmom? BONČA: "Bistvene razlike so predvsem v delu, v kolesarjenju ekipe, ker se na startu ekipa dogovori, kaj bo delala in zato tudi vsak posameznik natančno ve, kaj mora narediti. To pa mora biti speljano za vsako ceno. Ko to naredi, je sicer več svobode. Tudi če bi hotel dokazati svoj rezultat, ga večkrat ne smeš, ker so naloge drugačne." Katere so bile tiste kvalitete, da so vas izbrali v profesionalno ekipo v Italiji? Pred tem ste že vozili v Avstriji. BONČA: "Na olimpijskih igrah sem pokazal dobro vožnjo in menedžer Marino Basso me je opazil, poklical in rekel, da želi moje nastopanje za ta italijanski klub. Lani sem bil tudi tretji med amaterji na svetovni lestvici. Pa tudi sam sem želel voziti med profesionalci. Vsak kolesar si želi enkrat voziti med najboljšimi." Italijanski Giro je za vami. Ste zadovoljni? BONČA: "Bil sem 35., kar je konec koncev zadovoljivo, saj je bila to moja prva takšna dirka profesionalcev. Glede na to, da sem se dosti dobro pripravljal in da mi je priprave omogočil moj sponzor Unihem, sem upal, da bi se morda lahko uvrstil med prvih dvajset. Po štirinajstih dneh mi je bilo zelo jasno, da tega ne bom uspel doseči. Prav na najtežji etapi sem zbolel in ves zadnji teden sem vozil z vročino. Lahko bi mogoče kaj pridobil, vendar sem bil bolan. Tudi kronometer je bil najslabši med vsemi, kar sem jih doslej vozil. Odločila je trdna volja, da nisem odstopil." -Koliko kilogramov ste pustili na Giru? BONČA: "Jaz sicer nisem ne vem koliko shujšal. Mogoče eno kilo. Vendar dobiš to hitro nazaj, ker imam zelo dober apetit." Poklicni kolesarji veliko zaslužite. Koliko dobijo najboljši in koliko vi? BONČA: "Najboljši, mislim na Induraina in podobne, zaslužijo veliko, vendar bi težko rekel, koliko. Ne vem, če sploh kdo natančno ve, koliko kdo zasluži. Jaz imam klasično pogodbo kot vsi, ki so prvo leto profesionalci. To je 32 milijonov lir in premije. Toliko dobijo vsi, ki prestopijo iz amaterjev k profesionalcem. Jaz upam, da bom v naslednjih letih še napredoval in bom lahko povišal tudi pogodbeno vsoto, s tem pa več zaslužil. V dveh, treh letih pa si je nemogoče zagotoviti mirno življenje in eksistenco. Dirkati moraš vsaj pet, šest let. Tudi profesionalec je dober šele po nekaj letih." Koliko kilometrov prevozite v sezoni? BONČA: "Lansko sezono sem prevozil nekaj čez 30.000 kilometrov. Letos pa jih bo okrog 35.000." • J. Košnjek, slika G. Šinik Glasova stotinka uspela Kranj - Okoli 60 dečkov iz vse kranjske občine je obiskovalo na stadionu NK Creine prvo gorenjsko nogometno šolo. Na koncu so med seboj igrali veliki nogomet, ekipa Stotinke je nastopila na turnirju NK Save v Stražišču, vsi so dobili majice in sladoled iz Ljubljanskih mlekarn. Šolo je vodil strokovni team ljudi na čelu z Rajkom Kožarjem in Andrejem Kodele-tom, kot vešči demonstratorji pa so se izkazali znani kranjski nogometaši Miran Pavlin, Boris Sirk, Martin Jeraj, Drago Ko-čevar, vaditelji pa so bili še Rezek, Kenda in Trebeč, vratarje je vadil znani bivši vratar in sodnik Tone Beton. Najbolj sposobni fantje bodo takoj začeli z igranjem velikega nogometa, vsi pa bodo znova povabljeni k vadbi poleti in jeseni. Med množico za nogomet navdušenih je nekaj pravih talentov, ki so nogometna prihodnost in zato lahko rečemo, da je Glasova Stotinka povsem uspela - ob pomoči Kranjske mlekarne, Radia Kranj, Alpetoura - potovalne agencije in drugih. Zahvala gre tudi staršem za trud, vsem v kranjskem nogometu, ki so pomagali pri Stotinki. KAKŠEN JE STATUS PLANICE? Planica čaka dobrega gospodarja Jesenice, 28. junija - Odkar je finale svetovnega pokala v skokih v Planici, se je letos prvič zgodilo, da država ni prispevala niti tolarja. Pripravili so pogram pripravljanih, obnovitvenih in vzdrževalnih del v skupni višini 64 milijonov 800 tisoč tolarjev. Organizacijski komite Planica se mora čimprej dogovoriti z vlado o statusu Planice, kajti objekti so prepuščeni sami sebi. . Na kongresu mednarodne smučarske zveze v Budimpešti so sprejeli odločitev, da dodeli izvedbo svetovnega prvenstva v smučarskih poletih marca 1994 državi Slovenije, decembra letos pa bo v Planici tekma svetovnega pokala v smučarskih skokih. Organizacijski komite Planica ugotavlja, da se je letos prvič zgodilo - odkar je v Planici finale svetovnega pokala v smučarskih skokih - da država ni prispevala nikakršnih finančnih sredstev. Ne za investicije in ne za vzdrževanje! Objekti v dolini pod Poncami so zatorej prepuščeni sami sebi, zato je nujen takojšen dogovor z vlado Republike Slovenije za vzdrževanje kompleksa skakalnic in ostale infrastrukture, obenem pa je nujen tudi dogovor z lastniki zemljišč in s krajani Rateč ter občino Jesenice o skupnem načrtovanju in urbanistični ureditvi Planice, Organizacijski komite poudarja, da bi morala država tako kot povsod po svetu skrbeti vsaj za redno vzdrževanje in zimsko pripravo objektov in končno tudi za investicijsko vzdrževanje ter obnovo naprav. V Planici bi morali pokriti 120-metrsko skakalnico s plastiko, zgraditi tiskovni center, nabaviti Kassbohrer snežni tepta-lec, zgraditi objekt Kavka in poskrbeti za druge manjše izboljšave. Za redno vzdrževanje in upravljanje objektov bi potrebovali 5 in pol milijona tolarjev, za investicijska in obnovitvena dela 10 milijonov tolarjev in za investicije 49 milijonov tolarjev. Skupna višina sredstev za Planico je 64 milijonov 800 tisoč tolarjev. Organizacijski komite predvideva, da bo sredstva za pokritje stroškov in vzdrževanja in investicijskega vzdrževanja v višini več kot 15 milijonov tolarjev zagotovila Republika Slovenija, sredstva za nujne naložbe za izvedbo svetovnega prvenstva v smučarskih poletih prihodnje leto v višini 49 milijonov tolarjev pa naj bi zagotovila Republika Slovenija skupaj z organizacijskim komitejem Planica. Za vse posege pa bo potrebna dokumentacija, zato je nujna izdelava ureditvenega načrta Planice. • D. Sedej BIATLON smmrnui V SOBOTO V BOHINJU Državno prvenstvo triatloncev Bohinj, 29. junija - Prireditveni odbor Hotela Kompas Bohinj prireja v soboto, 3. julija, II. državno prvenstvo v olimpik triatlonu. Začel se bo ob 16. uri na kopališču ob Bohinjskem jezeru. Triatlon bo obsegal plavanje na poldrugi kilometer, kolesarjenje na 40 kilometrov in tek na 10 kilometrov. Moški bodo razdeljeni v 9 starostnih skupin, ženske pa v 4 skupine. Startnina bo 1200 tolarjev, plačati pa jo bo treba ob prijavi med 13. in 15,30 uro na kopališču Bohinjskega jezera. Vsak tekmovalec bo dobil majico in topel obrok. Slovesen zaključek prireditve z razglasitvijo rezultatov bo ob 21. uri pred hotelom Kompas. Pojasnila dobite pri Jaku Rozmanu vsak dan med 7. in 18. uro po telefonu 723-471. • J. K. NAKRSTOVA IN ŽEPlC V ITALIJI Kranj, 24. junija - Mednarodnega triatlona v Ferrari, ki je veljal tudi za italijansko prvenstvo v srednjem triatlonu, se je udeležilo 40 tekmovalcev iz petih držav, sta se udeležila tudi slovenska triatlonca Nataša Nakrst (Maksi sport Reebok) in Damjan Žepič (Happi-dea Cocli de Palma). V težkih pogojih, vetru in vročini, so triatlonci plavali na 2,5 kilometra, kolesarili 80 kilometrov in tekli 21 kilometrov. Naša sta bila odlična. Žepič je bil peti z 12 minutnim zaostankom za zmagovalcem, domačinom Palmuccijem, Nakrsto-va pa je bila druga z minimalnim zaostankom za zmagovalko Cigana iz Italije. • J. K. TRIATLON MOČI LOČANI USPEŠNI Škofja Loka, junija - Triatlon moči ali Povverlifting je na zahodu zelo razširjena športna panoga in obsega dvig uteži iz počepa, tezni dvig iz ležečega položaja in vlek uteži s tal. V Sloveniji je že ustanovljena ustrezna zveza, ki je bila že sprejeta v evropsko in svetovno zvezo. Sekcija za triatlon moči pri IVO Partizan Škofja Loka je ob pomoči Lokatrade Škofja Loka, gostišča Plevna, FS Športa, trgovine Zajček, prevozništva Draksler, Tenisa Bojan Ropret, Regtime Kranj in Pletiljstva Vene organizirala prvo državno prvenstvo. Prvi državni prvaki so postali Peter Kalan (Škofja Loka), Primož Šta-jer (Škofja Loka), Matjaž Ozim (Maribor), Slavko Fojkar (Škofja Loka), Andrej Perko (Škofja Loka), Boris Nar (Maribor), Oliver Rampre (Maribor) in Oskar Corgol (Postojna). Absolutno, kjer je odločal količnik med dvignjeno težo in telesno težo, pa so bili najboljši Slavko Fojkar, Primož Štajer in Oliver Rampre. • P. Štajer KASAČI TEKMOVALI NA BRDU Dve zmagi domačim konjem Čeprav je Brdo predvsem rejni in trenažni center za kasače, bosta tudi letos na hipodromu dve kasaški tekmi. Prva je bila v nedeljo, druga pa bo tradicionalno septembra. Brdo, 27. junija - Dirka bo dokaz uspešnega dela Rejnega centra Brdo (njegov znak je B). Med 90 konji jih kar 14 ali 15 odstotkov nosi oznako B, kar pomeni, da tekmujejo za Brdo ali pa so bili na Brdu vzgojeni in nato prodani. Rejni center kot ena od dejavnosti Servisa za protokolarne storitve se vzdružuje sam. Skrbi za 46 lastnih konj, 13 pa jih je v oskrbi, sta pred "nedeljsko kasaško dirko povedala vodja Rejnega centra Lojze Gorjanc in tehnični direktor Brda Janez Stare. V prvih dveh dirkah so startali najmlajši kasači. Za nekatere konje je bil to prvi start. Na prvi, pokrovitelj je bilo Mizarstvo Ovsenik Kranj, je zmagala Alija II z voznikom Markom Skubetom iz Konjeniškega kluba Ljubljana. Tako za konja kot za voznika je bila prva tekmovalna preizkušnja. Dalara z voznikom Damjanom Zupanom iz Konjeniškega kluba Triglav Bled pa je bila druga. V drugi dirki za dveletnike pa je zmagal konj Proudv z voznikom Antonom Slavičem iz Ljutomera. To je bila že druga letošnja zmaga tega konja. Pokrovitelj te dirke je bila zavarovalnica Adriatic. V tretji dirki pod pokroviteljstvom Žita iz Ljubljane za tri in večletne kasače so bili doseženi že boljši časi. Rejni center Brdo je dosegel prvo zmago, veteran med konjeniki Lojze Gorjanc pa svojo 60. konjeniško zmago v karieri. Konji na cilju ene od nedeljskih dirk. 10 MET Stari se ne dajo Tenetiše, junija - Na nogometnem igrišču Podgorja v Tenetišah je bila v nedeljo nogometna tekma med člansko ekipo NK Podgorje in ekipo Odpisanih, ki jo v večini sestavljajo ustanovitelji in prvi igralci NK Podgorje. Tekma je tradicionalna, vsako leto se igra ob zaključku nogometne sezone. Letos so na začetku imeli pobudo odpisani, ki so prvi polčas vodili že z 2 : 0. Konec drugega dela je minil v sodelovanju ekip NK Podgorje in sodnika Georgija Sretanovskega (trener NK Podgorje) tako, da je bil končni izid tekme neodločen 2 : 2. Za Odpisane so nastopili: Trobec, Kokalj, Markovič, Urbane, Pri-stavnik, Kern, Gregorc, Javornik, Perčič, Anačič, Markič, Košir, Ši-men; za NK Podgorje pa: Zelnik, Bogataj, Bradeško, Dolenc, Jelar, Grašič, Uranič, Jotič, Verbič, Hrnčič. Strelci: 1 : 0 Perčič, 2 : 0 Javornik, 2 : 1 Verbič, 2 : 2 Dolenc. • J. Marinček Kolajne mladim Kranjčanom Kranj, 30. junija - Tako kot običajno se je tudi tokrat po sobotnih in nedeljskih tekmovanjih oglasil trener atletov kranjskega Triglava Dobrivoje Vučko-vič. Popularni trener mladih kranjskih atletov odhaja v petek, 2. julija, z atletinjama Marcelo Umnik in Brigito Langerholz v nizozemsko mesto Valkensvva-ard, kjer bodo do 8. julija evropski mladinski olimpijski dnevi. Nastopili bodo mladi športniki do 17 let. Marcela Umnik in Bri-gita Langerholz sta bili konec preteklega tedna na tekmovanju za pokal Jeana Humberta v Albi v Italiji. Tekmovanje velja za neuradno šolsko svetovno prvenstvo za atlete od 15 do 17 let. Kranjčanki sta nastopali za Gim- p o KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LABORE, Tel. 223-276, 221-031, 221-201 Avtomobili RENAULT še po STARIH CENAH KREDITI NA 3 LETA BREZ POLOGA V račun vzamejo rabljen avto ne glede na znamko in starost. nazijo Šiška. Marcela Umnik je bila prva v teku na 100 metrov s časom 12,68 in prva v skoku v daljino s 595 centimetri. Brigita Langerholz je zmagala na 400 metrov z osebnim rekordom 55,04, s 164 centimetri pa je zmagala v skoku v višino, čeprav se je prvič resneje preizkusila v tej disciplini. Sredi preteklega tedna so bili Kranjčani med udeleženci mednarodnega mitinga v Mariboru. Brigita Langerholz je tekla na 200 metrov 24,99 in bila šesta, Saša Eberl je bila tretja v trosko-ku (11,61), Boštjan Sinko pa je bil s časom 15,02,48 tretji v teku na 5000 metrov. Konec tedna je bilo v Novem mestu državno prvenstvo za mlajše mladinke in mladince. Pomlajena kranjska ekipa, brez Umnikove in Langerholčeve, je osvojila 6 kolajn. Saša Eberl je bila druga v troskoku z 11,75 in druga v skoku v daljino s 512 centimetri. Saša je mladinka šele prvo leto. Žiga Lašič je bil drugi V metu krogle s 14,30 centimetri, peti v metu kopja z 48,38 in 4. v disku s 36,50. Mirjana Idžanovič. še mlajša pionirka, je bila tretja v metu diska (26,64). Stella Kljajič je bila 6. v metu diska s 14,74 in 5. v metu kopja / 29,12 metra. Mojca Golob, prav tako še pionirka, je bila tretja v metu kopja (36,54). Tina Čarman je biala 3. v skoku v daljino s 507 centimetri, Špela Košnik pa je bila sedma s 484 centimetri. V daljini so tekmovale še Jana Zupančič, Urša Hribar in Mirjana Idžanovič. Uvrstile so se na 10., 16. in 18. mesto. Peter Kosmač je bil 6. v metu kopja s 44,04, sestrici Tina in Petra Bergant sta bili 7. in 11. v teku na 1000 metrov (Tina je tekla 3.06,18), v teku na 600 metrov pa sta bili šesta in osma s časoma 1,42.54 in 1,43,45. Brigita Posto-lova pa je bila osma na 80 metrov z ovirami s časom 14,27 • J. ZVONETUVIDICU ZLATA PODKEV Znani podkovski mojster Oskar Šoster je izročil Zvo-netu Vidicu, vozniku Rejnega centra Brdo zlati podkvi kot nagrado za najboljši kilometrski čas v kvalifikacijski dirki za derbi. Zvone ga je dosegel s Patonom B. Izredno plašna kobila Jasa iz brdske reje je pod Gorjančevim vodstvom zanesljivo zmagala in prehitela komendskega žrebca Žukova, ki ga je imel na vajetih Jože Hart-man. Kilometrski čas zmagovalne triletne Jase je bil 1,23,8. To je bila že druga letošnja zmaga. Četrta in peta dirka sta bili kvalifi-kacijski tekmi najboljših slovenskih štiriletnikov za udeležbo na avgustovskem kasaškem derbiju v Ljubljani. Po štirje najboljši konji so se uvrstili na finale, štiri pa bodo določile naslednje dirke po časih. V prvi dirki pod pokroviteljstvom kmetijskega ministrstva je zmagala Lassa Red na vajetih Zvonka Osterca iz Ljutomera (kilometrski čas 1,23,7), na derbi pa se je s četrtim mestom uvrstila tudi Anica B z Brda, ki jo je vodil mladi voznik Janez Kuhar. Favoritinja Enita ni uspela, prav tako pa tudi ne Questor B z voznikom Lojzetom Gorjancem. V drugi kvalifikacijski dirki štiriletnikov pa presenečenja ni bilo. Paton z Brda in voznik Zvone Vi-dic sta vodila od starta do cilja in zmagala s kilometrskim časom Lojze Gorjanc s triletno Jaso je v nedeljo zmagal. To je bila obenem 60. Gorjančeva kasaška zmaga. I, 22,3. Paton, kije sprva veljal za odpisanega, je pod Vidičevirn vodstvom postal odličen kasač if je bil lani državni prvak med tn-letniki s petimi zmagami. Vidic z njim resno računa na zmago v derbiju. V šesti dirki pod pokr<> viteljstvom Adidasa so startali najhitrejši slovenski kasači domače in tuje reje. Tekmujejo za pokal Subaru. Tako kot na pr*1 dirki je tudi tokrat zmagal ll-'e" tni Fit z mladim voznikom Janezom Hrovatom iz Ljubljane. Sedma dirka, pokrovitelj je bila Iskra Terminali, je bila za najboljše triletne kasače. Na startu so bila zveneča imena: lanski konj leta med dveletniki Leona II, Danica B z Brda, lanska državna prvakinja med dveletniki; Que B z Brda itd. Organizatorji so upali na zmago. Que B z LoJze" tom Gorjancem je dolgo vodih v cilji ravnini pa je bila Leona H 1 voznikom Slavkom Makovcem 'Z Ljutomera hitrejša. Njen kilometrski čas: 1,22,2. V zadnji dirki, pokrovitelj Zavarovalnica Triglav, je zmagal triletni Arkon na vajetih Konrada Hojsa iz Ljubljane. • J.Košnjek, foto G. Šinik SMMRSKI SKOKI Franci jekovec zmagal Gorenja Sava, 27. junija - Na tretjem memorialu Marjana Kro-parja v skakalnem centru na Gorenji Savi je nastopilo 75 skakalcev iz Italije in Slovenije. Tekmovalci so nastopili v treh starostnih kategorijah in to mladinci do 16 let, 18 let in v absolutni kategoriji. Tekmovalce je spodbujalo okoli 1200 gledalcev, ki so tekmovali na 62-metrski skakalnici. Čeprav ni nastopila naša najboljša A ekipa, so skakalci prikazali lepe skoke. V obeh serijah so nastopili vsi skakalci. Po prvi seriji je bil v vodstvu domačin Rok Polajnar s 3,5 točke naskoka pred kasnejšim zmagovalcem kombinatorcem Francijem Jekovcem iz Tržiča. Ostaja tekmovanja so se odvijala od četrtka s tekmo najmlajših dečkov do 9 let, nadaljevala v petek z dečki do 11 let in tekmovanjem v soboto z dečki do 13 in 15 let. Na teh tekmovanjih oziroma 18. mednarodnem tednu skokov so bili najuspešnejši domačini iz Kranja, saj so od 12 možnih kolajn osvojili 8, od tega tri zmage. Skupaj je v vseh mlajših kategorijah nastopilo 160 tekmovalcev, skupaj v vseh dneh pa 235 skakalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Obenem je v soboto in nedeljo potekal tudi bogat srečelov in se skakalci in vodstvo kluba vsem, ki so prispevali nagrade, najlepše zahvaljujejo, posebej glavnemu pokrovitelju tekmovanja Dom-planu iz Kranja in sopokrovite-Ijem, Colorju i/ Medvod, Mizarstvu Brane Hafner iz Orehka, firmi Mark iz Kranja, Mercatorju -Studio za ekonomsko propagan- do iz Ljubljane, Skupščini občine Kranj, Športni zvezi Kranj, "Pos-sehl" posebne gradnje Maribor in glavnemu pokrovitelju kluba Te-lingu iz Kranja. Rezultati III. Kroparjev memo-rial - člani: 1. Franci Jekovec (Tržič) 218,0 (60 in 60,5), 2. Rok Polajnar (Triglav Teling) 217,5 t, (61,5 in 59,5), 3. Primož Kopač (Alpina Žiri) 216,5 (59 in 61,5), 4. Damjan Fras 210,0 (59 in 59 m), 5. Tomaž Knafelj (oba Ilirija Center) 209,0 (59,5 in 59), 6. Jure Žagar (Triglav Teling) 205,5 (58,5 in 58,5); mladinci do 18 let: l Anže Zupan (Stol Žirovnica) 202,5, 57 in 60 m, 2. Rok Omrzel (Ilirija Center) 187,0, 55 in 57 m, 3. Gregor Eržen (Triglav Teling 185,5, 55,5 in 56 m; mladinci d« 16 let: 1, Peter Žonta (Dolomiti) 194.5, 56,4 in 58 m, 2. Matej Hribar (Tržič) 192,5, 58 in 56,5 m, 3. Primož Peterka (Triglav Teling) 185,0, 54,5 in 57 m; dečki do 15 let: 1. Primož Peterka (Triglav Teling) 205,0, 42,5 in 42,5, 2. Peter Žonta (Dolomiti) 2020,2, 42 in 43,5 m, 3. Miha Eržen (Triglav Teling) 202,0, 43 in 42 m; dečki do 12 let: 1. Uroš Peterka 210, 43 in 43,5 m, 2. Luka Mohorič 193,2, 41 in 42 m, 3. Klemen Jakopin 184,4, 40,5 in 40,5; dečki do 11 let: 1. Anže BrankoviČ 223.6, 21 in 21 m, 2. Primož Zupan Urh 221,8, 21,5 in 21,5 m, 3. Gašper Čavlovič 217,0, 20 in 21,5 m (vsi Triglav Teling); dečki do 9 let: 1. Gašper Mlinar (Alpina žiri) 163,0, 9 in 9 m, 2. Nejc Babic (Stol Žirovnica) 162,5, 9 in 9 m, 3. Jure Šinkovec (Ilirija Center) 159, 8.25 in 8,5 m. • J. Beštcr, slika G. Šinik NOGOMETAŠI VISOKEGA SO GORENJSKI PRVAKI Trinajst spomladanskih zmag Nogometaši Visokega so s štirimi točkami prednosti zmagali v gorenjski nogometni ligi, sedaj pa imajo pravico nastopanja v III. slovenski ligi. Razen tega so bili uspešni tudi v pokalu. Visoko, 21. junija - Že zadnjo sezono so bili Visočani na pragu zmage v gorenjski ligi, letos pa se je ta želja kraju z bogato nogometno tradicijo uresničila. Morda to ni bilo vsem po godu, vendar smo zmagali pošteno, na terenu dokazali, da smo najboljši, kar naj bi bilo nasploh vodilo slovenskega nogometa, so v ponedeljek povedali predsednik Športnega društva Visoko Boris Sajevic, svetovalec trenerjev Janez Zupančič, trener Boris Krišelj in igralci kapetan Rado Kepic, Pavle Cotman in Drago Vrtač. Da so Visočani spomladi dobili 13 tekem od štirinajstih, od teh 10 v prvenstvu in 3 v pokalu, se imajo zahvaliti tudi navijačem. Za poseben uspeh imajo zmago nad drugoligašem Jelenom Triglavom iz Kranja, ki je igral v enaki postavi kot proti Avto bumu, ki ga je premagal, vendar so bili Visočani boljši po streljanju kazenskih strelov z 8 : 7. Jedro moštva, v katerem je 5 igralcev mlajših od 21 let, je z Visokega in okoliških vasi. Gorenjski prvaki so postali Fuks, Blatnik, Štern, Anko, Kepic, Gorazd Pelko, Zaplotnik, Cotman, Sajevic, Košir, Voglar, Arzenšek, Peternelj, Čebulj, Predstavniki visoškega kluba s pokalom gorenjskega prvaka. Pavle Cotman Zorman, Jehart, Ocepek, Iztok Pelko in Jagodic. Cotman je izkušeni igralec Triglava in Na-kla, prav tako Fuks, Zaplotnik in Anko, ki so prišli iz Tržiča, Gorazd Pelko, Košir in Sajovic so igrali pri Britofu, Voglar pa v Naklem. Trener Boris Krišelj je ob nasvetih Janeza Zupančiča moštvo uspešno pripeljal na prvo mesto. Kako naprej, se sprašujejo v ŠD Visoko, kjer so najaktivnejše nogometna, teniška in balinarska sekcija, imajo pa urejen športni park z nogometnim Rado Kepic igriščem primernih dimenzij (100 krat 63 metrov), kar bi zadostovalo tudi za II. ligo, sedaj pa mislijo dokončno še urediti potrebno ograjo. Upajo, da z lastništvom ne bo prevelikih problemov. Za tekmovanje v III. ligi bodo zboljšali kakovost dela in uvedli najmanj trikrat tedenski trening. Konec julija bodo začeli trenirati. Želijo, da bi trenersko delo prevzel Janez Zupančič, da bi se moštvo še okrepilo, povečali resnost in prizadevnost pri vadbi, potem obstanek v III. ligi ne bi smel biti vprašljiv. Glede na to, da imajo na račun pomoči sponzorjev urejene objekte (Slavko Hočevar je omogočil tudi izgradnjo prizidka s kopalnico in tušem) in dobro delajo tudi naraščajniki, Visoko lahko postane eno od nogometnih središč v kranjski občini, takšno, kot je bilo pred leti v Britofu. • J. Košnjek, slike G. Šinik Evropsko prvenstvo mladih V Szombathelvju na Madžarskem se je v petek, 25. junija, začelo III. evropsko prvenstvo za mlade (do 10, 12, 14, 16 let). Sodelujejo mladi šahisti in šahistke iz 41 držav. Slovenijo zastopa skupaj 8 fantov in deklet, v vsaki konkurenci po eden. Do 5. julija se bodo pomerili v ^ kolih švicarskega sistema. Prvo slovensko zmago je dosegel Uroš Kavčič (Tomo Zupan Kranj), pri dekletih pa je bila prva Helena Rižnar (Lipa Ptuj). Precej smole je imel Boštjan Markun (Tomo Zupan Kranj), ki je v dobljeni poziciji spregledal trdnjavo. Poti do zmage pa ni videl tudi Miodrag Stojnic (Vrhnika), le-to mu je pokazal nasprotnik po sklenitvi premirja. • Aleš Drinovec W@fER.POLO Mednarodni turnir na madžarskem Kranj, 24. junija - Vaterpolisti kranjskega Triglava bodo nastopili na mednarodnem turnirju na Madžarskem, ki bo od 29. junija do 1. julija. Poleg Kranjčanov bodo na turnirju nastopile še ekipe Vardar (Skopje), Kassa (Slovaška), Edera in Triestina iz Trsta, Kolozsvar (Romunija), ter domačin Hodmezovasarhelv ZSC. Kranjčanom bo turnir koristil kot priprava na domače prvenstvo, še posebej za tekmo s Koprčani, ki bo že v drugem kolu DP. • Grega Košir Začela se je prva liga Kranj, 24. junija - Predtekmovanje v državnem vaterpolskem prvenstvu je končano. V beli skupini je zmagal Triglav 2, ki je nastopal zunaj konkurence, pred Megitoursom Kranj 90, Neptunom iz Celja in Mariborom, v modri skupini pa Žusterna pred Ilirijo iz Ljubljane. Žusterna je bila boljša v medsebojnem srečanju. Tretji je Vodovodni stolp, četrti Portorož, ki je nastopal zunaj konkurence, peti pa Kam- (^\[f]j^) i^OTO Prva liga se je začela v soboto. Vanjo so se uvrstili Triglav in Koper, ki kvalifikacij nista igrala, Megitours Kranj 90, Žusterna Koper, Neptun Celje in Ilirija Ljubljana. Drugoligaši, Vodovodni stolp Kranj, Kamnik, Maribor in mogoče tudi Triglav 2 in Portorož, bodo tekmovali na turnirjih. • G. Košir Priznanja mladim športnikom Na Sv. Andreju v loškem hribovju je Športna zveza občine Škofja Loka skupaj z vzgojnovarstvenimi organizacijami, organizirala podelitev diplom in zlatih značk najmlajšim športnikom, ki so tekmovali v okviru akcije Športna značka 1. skupine. Že 16. leto poteka organizirano delo vzgojiteljic pri posredovanju osnovnih športnih veščin malim šolarjem, je tudi plod sodelovanja in razumevanja vodij enot s Športno zvezo, kajti že marca in aprila smo skupaj zaključili akcijo Vrtec plavanja, kjer je dobilo osnovno znanje plavanja 310 otrok iz loških vrtcev, Gorenje vasi, Poljan, Lenarta in Bukovice. Podelitev zlatih značk in diplom so se udeležili vsi otroci iz vrtcev Pedenjped, Kekec, Čebelica, Ciciban, Najdihojca in skupine zunanje priprave na šolo skupaj 265 malih šolarjev - športnikov. Tega zadnjega 8 izleta na 616 m visoki Sv. Andrej se je udeležilo prav toliko staršev. Na domačiji oziroma pri okrepčevalnici Ivana Ruparja so vzgojiteljice pripravile prijeten program, kjer so na šaljivih tekmovanjih sodelovali tako otroci kot njihovi starši. Za vse udeležence - zmagovalce so bile pripravljene tudi praktične nagrade, ki so jih prispevala podjetja: trafika Bla-bla Frankovo naselje, Gorenjska banka Kranj, podjetje Mikom Škofja Loka in trgovina Dorfarje. Tudi v Poljanski dolini je potekala podobna akcija za vrtce iz Poljan, Gorenje vasi in Žirov, 88 otrok je uspešno opravilo naloge za pridobitev zlate značke. V Selški dolini pa je prejelo priznanje in nagrade Gorenjske banke Kranj 46 otrok. Pri akciji so sodelovali tudi sponzorji, brez katerih bi bila prireditev osiromašena. Tako so tovarna prešitih odej Odeja Škofja Loka, Športna zveza Škofja Loka in Gorenjska banka Kranj nagradile vse vzgojiteljice s praktičnimi darili. Kot sponzorji pa so sodelovali: Kmečki stroj, d.o.o. Sv. Barbara, Okrepčevalnica Rupar Sv. Andrej, Orodjarstvo Bergant Gregor Sv. Barbara 1 in Orodjarstvo Pivk Tomaž Kranj. ni ROČK M ASTER KRANJ 93 Športna zveza Kranj in Tomo Česen organizirata, tokrat že šestič tekmovanje v športnem plezanju na umetni steni z mednarodno udeležbo. Na letošnjem Ročk Mastru, ki bo v petek, 2. julija, ob 19. uri, bodo nastopile športne plezalke in plezalci, ki so po svojih dosednjih rezultatih v samem svetovnem vrhu. Poleg tujih pa se bodo pokazali seveda vsi najboljši domači, ki jih bodo izbrali na podlagi rezultatov v spomladanskem obdobju letošnjega leta. Med tujimi tekmovalkami je tako treba na prvem mestu omeniti Lynn Hill, ki je trenutno najboljša športna plezalka na svetu, edina ženska, ki je premagala težave z oceno 8b + (X + ) - smer Masse Critique. Tudi po rezultatih je daleč najuspešnejša plezalka, saj ima več kot 20 zmag na najmočnejših tekmah. Na največjem Master tekmovanju na svetu v italijanskem Arcu je zmagala štirikrat, trikrat pa na Mastru v Bercvju in je tudi zmagovalka svetovnega pokala 1990 in 1991, v lanskem svetovnem pokalu pa je zasedla 3. mesto. Poleg nje bodo nastopile tudi Robin Erbesfield - zmagovalka svetovnega pokala lani, Susi Good, Švicarka, ki seje v zadnjih letih prebila med najboljše, Luisa Jovane, najboljša italijanska plezalka in mlada Francozinja Nathalie Richer. Med moškimi plezalci je vsekakor na prvem mestu stari kranjski znanec in zmagovalec Jean Baptiste Tribout, pa francoski as Francois Legrand ter Didier Raboutou, Štefan Glo-wacz in Yuji Hiravama. • M. Poljanar Peternelj RALLY INA DELTA ZA DP Strikovič rešil čast V Zagrebu je od petka do nedelje potekal jubilejni 20. Rallv Ina Delta, ki je ob močni mednarodni udeležbi prva dva dneva štel tudi za slovensko državno prvenstvo. Slovenski tekmovalci so odvozili 13 hitrostnih preizkušenj. Med favoriti je bil Tomaž Jemc, član kranjskega Mazda Y.C.C. rallv Tea-ma, vendar je v šesti H P zaradi okvare polosi moral odstopiti. Čast Kranjčanov je rešil Miran Strikovič s sovoznikom Bogdanom Pušni-kom, ki sla zasedla šesto mesto v razvrstitvi za DP, z minimalnim zaostankom za tretje uvrščeno posadko Peljhan - Kacin. Sicer pa je številne odstope izkoristila posadka Črnivec - Hočevar (Amortizer Gama center), ki je zmagala pred posadko Valanl - Vene (VVest Olimpi-ja). V skupni razvrstitvi je po pričakovanju zmagala avstrijska posadka Baumschlager - Wicha, pred Hrvatoma Jurjevićem in Mohorjem ter nemško posadko Bussjaeger - Dieti. CESTNOHITROSTNA DIRKA V VRTOJBI PlRJEVEC NEPREMAGLJIV Na mrtvem kraku avtoceste v Vrtojbi je bila v nedeljo letošnja druga cestnohitrostna dirka avtomobilistov za državno prvenstvo. V obeh vožnjah je v skupni razvrstitvi zmagal Stojan Pirjevec z odlično pripravljenim BMW M3 s šeststopenjskim menjalnikom. Po odstopu klubskih kolegov Crtaliča in Božiča je v prvi dirki premagal Slavka Deklevo z golfom GT1 16 V in Slavka Komela z oplom kadettom GSi. Tudi v drugi dirki je bil Pirjevec premočan za tekmece, drugi je bil Črtalič in tretji Božič. V skupini N je bil obakrat odličen Miran Strikovič, ki je s svojo Mazdo 323 GT - R prirejeno za rallv osvojil odlično drugo mesto in tako ponovno dokazal, da izvrstno obvlada tudi krožne dirke. V pokalu Daihatsu je zmagal Staut pred Pavlicem in Brezavščkom. • M. G. V PLANINSKIH DRUŠTVIH UGOTAVLJAJO Vodstvo uhaja po svojih poteh Kranj, 21. junija - Na planinskih turah so res vodniki tisti, za katerimi hodijo drugi udeleženci, po podobnem načelu pa zadnji čas krojijo tudi politiko v Planinski zvezi Slovenije, so opozorili predsedniki gorenjskih in štajerskih planinskih društev med petkovim pogovorom v Kranju. Če ne bodo prisluhnili njihovim zahtevam, bodo zahtevali izredno skupščino. Srečanja v Kranju so se poleg domačinov udeležili predstavniki PD Dovje - Mojstrana, Javornik - Koroška Bela, Gorje, Ljubljana - Matica in Celje, sodeloval pa je tudi načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS Tone Skarja. Pogovor je zajel več področij planinskega dela oziroma problemov pri tem. Kot prvo težavo je predsednik PD Kranj Franc Ekar omenil slabo delovanje meddruštve-nih odborov, ki se pred sejami upravnega odbora PZS niti ne posvetujejo z vsemi društvi o obravnavanih vprašanjih niti jih potem ne obveščajo o sprejetih sklepih. Razpravljal-ci so zavrnili sedanji način večinskega preglasovanja in se zavzeli za preoblikovanje meddruštvenih odborov in tudi krovne organizacije, ki naj postane zveza društev z demokratičnim načinom odločanja. Obenem so predlagali, da novi statut sestavijo po interesnih področjih delovanja. Vroča je bila tudi razprava o lastninskih vprašanjih. S predlogom za oblikovanje Planinskega sklada, ki naj bi bil lastnik celotnega premoženja, se v planinskih društvih nikakor ne morejo strinjati. Kot je menil Stanko Kofler iz Mojstrane, bi tako kaj hitro propadla vsaj polovica koč, kar dokazuje vrsta primerov iz preteklosti. Gregor Klančnik je potrdil, da PZS kot uradni lastnik Aljaževega doma v nobenem primeru ne pozna dogajanja v njem, obenem pa se je vprašal, ali ni za PD Ljubljana-Matica tvegano nadaljnje vlaganje v dom na Komni brez rešenega vprašanja lastništva. Tudi Zoran Tratnik iz Celja je ugotovil, da PZS nima dovolj posluha za prenos njihove lastnine na društvo. Zato so udeleženci pogovora sklenili zahtevati rešitev lastninskih vprašanj, sicer se bodo odločili za izredni sklic skupščine PZS. Razen na vsiljevanje naravovarstvenih ukrepov so opozorili na škodo, ki so jo društva utrpela zaradi nepremišljene in nedogovorjene menjave zavarovalnice. Kot je opozoril Tone Škarja, je oblastniško obnašanje zasvojilo tudi planinske funkcionarje, kar pa je silno škodljivo. Veliko slabega so naredile tudi razne afere, ki jih spretno izkoriščajo ob uporabi imen znanih alpinistov za kanaliziranje denarja v druge namene. Tudi Matej Kranjc iz Kranja je ocenil, da bi morali vodenje alpinizma v vseh ozirih približati načinu dela v drugih vrhunskih športih, obenem pa ločiti šport od funkcionarstva. Ob tem je predsednik Ekar povzel bistvo vse razprave, da bi moralo postati planinstvo v pretežno gorati Sloveniji nacionalna športna panoga, česar pa sedanje vodstvo PZS ne zna doseči. • Stojan Saje REPUBLIKA SLOVENIJE OBČINA JESENICE Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve Na podlagi določil Odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1993 Občina Jesenice, Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO DEL: VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKE OPREME V UPRAVNIH ORGANIH OBČINE JESENICE ZA DOLOČEN ČAS 12 (dvanajst) MESECEV 1. Predmet razpisa je izbira najugodnejšega ponudnika za izvajanje vzdrževanja računalniške opreme v upravnih organih Občine Jesenice, in sicer: PC XT - 7 kosov, AT 286 - 14 kosov, AT 386 SX - 10 kosov, AT 386 DX - 4 kosi.AT 486 DX - 2 kosa, Hitachi 19* - 1 kos, Server -1 kos, Ploter - 2 kosa, Digitalizator - 2 kosa, DL 3600, 3400, 2600 - 19 kosov, DX 2400 - 2 kosa, DL 1100 - 2 kosa, Epson FX 1000, 800 - 4 kosi, Oliveti PR 50 - 1 kos, NEC P 5200, P 6 - 2 kosa, C Itoch - 2 kosa, MDS tiskalnik - 2 kosa, CGS CUT - 2 kosa, Streamer -1 kos, Ethernet 16 bit - 2 kosa, Ethernet 8 bit - 12 kosov, UPS - 1 kos, Novell 3.11-20 - 1 kos. 2. Ponudniki morajo predložiti podatke o sposobnosti za izvajanje razpisanih del (registracija in reference), podatke o strokovnem kadru in izvajanju podobnih del v zadnjem času. 3. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena, roki izvedbe in strokovna usposobljenost izvajalca. 4. Dodatne informacije dobijo vsak delovni dan po telefonu 064/81-040, pri ga. Nastji Beznik, dipl. ing. rač., vodji službe AOP, int. 290. 5. Ponudniki naj svoje prijave oddajo v zaprti kuverti na naslov: OBČINA JESENICE, Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve, Jesenice, C. m. Tita 78, 64270 JESENICE, s pripisom "za razpis računalniške opreme v upravnih organih Občine Jesenice, in sicer v 8 dneh po objavi. 6. Ponudniki bodo pisno obveščeni o izidu javnega razpisa v 15 dneh po končanju zbiranja ponudb. Z izbranim ponudnikom bo sklenjena pogodba za določen čas 12 (dvanajst) mesecev. NESREČE Letos že 20 mrtvih na cestah Kranj, 28. junija - Od 21. do 28. junija 1993 je bilo na gorenjskih cestah 10 prometnih nesreč, v katerih se je ranilo 13 oseb, 1 udeleženec pa je umrl. Letos so gorenjski policisti našteli že 20 smrtnih žrtev, medtem ko jih je bilo lani v tem času le 11. Za večino nesreč v minulem tednu je bila kriva neprimerna hitrost; največ - 4 nezgode so imeli v radovljiški, 3 v kranjski, 2 v loški in 1 v jeseniški občini.« S. S. Prehitro v ovinek Kranj, 28. junija - Voznik osebnega avta ford Tomaž Zevnik iz Dvorij pri Cerkljah je 21. junija ob 16.45 vozil od Luž proti Velesovem. Zaradi prevelike hitrosti je njegovo vozilo v ostrem levem ovinku na mokrem cestišču začelo zanašati. Medtem ko je bočno drselo na nasprotni vozni pas, je iz Cerkelj pripeljal Ivan Preša. Kljub umikanju izven vozišča ni mogel preprečiti trčenja, med katerim se je huje ranil. Voznik Zevnik je s svojim vozilom pristal izven cestišča, kjer je po prevračanju ostal nepoškodovan.« S. S. Umrl avstrijski sopotnik Kranj, 28. junija - Avstrijec Ferdinand Putz je 21. junija ob 17.40 vozil proti Torovemu mimo naselja Rupa, kjer je zapeljal na desni rob cestišča. Njegovo vozilo subaru je zatem zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je pripeljal z lado Anton Preželj iz Stare Fužine v Bohinju. Voznik Preželj kljub umikanju ni mogel preprečiti trčenja, po katerem je njegovo vozilo vrglo čez avstrijsko. V nesreči se je Preželj huje ranil, v avstrijskem vozilu pa je umrl sopotnik G. Ferdinand Stoc-kelmavr iz Salzburga; voznik Putz je bil le lažje ranjen.« S. S. Padel na mokri cesti Kranj, 28. junija - V četrtek, 26. junija, ob 11.20 je Janez Dobrave z Brega pri Žirovnici z osebnim avtom vozil od železniške postaje proti prednostni Alpski cesti, kjer je zavijal levo proti Bledu. Iz te smeri je pripeljal Urban T. iz Lesc, ki je ob zaviranju kolesa z motorjem na mokri cesti padel in drsel po cestiču. S telesom je trčil v prednji odbijač avta, ob čemer se je huje ranil.« S. S. Vinjen mopedist zapeljal na njivo Kranj, 28. junija - V soboto, 26. junija, ob 23.40 je Anton Medi-ževec iz Radovljice vozil kolo z motorjem od Begunj proti Lescam. Malo pred križiščem s cesto za Podvin zaradi močne al-koholiziranosti ni več obvladal vozila in je zapeljal desno na travnik ter nato še na njivo, kjer je padel. Čez čas je sam peš prišel do Elana, od koder so poklicali reševalno vozilo. Zaradi zloma roke so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.« S. S. Pobegi po nesrečah Kranj, 28. junija - Pred dnevi so gorenjski policisti registrirali 4 pobege po nesrečah, od katerih 2 še raziskujejo. Neznani voznik Z-101 temno rdeče barve, na katerem je še stara registrska tablica, je 26. junija ob 14.40 peljal od Žirovnice proti Begunjam z veliko hitrostjo v ovinek pri RCOU Poljče. Da bi preprečila trčenje, se je voznica nissana umaknila desno in trčila v betonsko ograjo, povzročitelj nesreče pa ni ustavil. Drug pobeg se je zgodil 26. junija ob 00.20 na Bledu, kjer je pri hiši na Mladinski 6 z mopedom temno zelene barve pridrvel neznan voznik in podrl pešakinjo. Voznik in sopotnik na mopedu sta bili mlajši osebi, verjetno oba moška, sopo- tniku pa so izpod bele čepice gledali svetlejši, dolgi lasje. Kdor bi karkoli vedel o obeh nesrečah, naj to sporoči na telefonsko številko 92!« S. S. Dirkači na cesti Kranj, 28. junija - Policijski helikopter je 27. junija ob 19.40 spremljal neznanega voznika novega golfa, ki je od Naklega proti Torovemu brzel s hitrostjo okrog 180 km/h. Ker je dvakrat prehiteval čez polno črto in s svojo vožnjo tudi pozneje ogrožal nasproti vozeča vozila, so se mu približali; ugotovili so, da gre za registrsko številko KR - J 5 - 204, voznika pa bodo zaradi prekrškov še poklicali na pogovor.« S. S. Voznik umrl pod kolesi traktorja Kranj, 28. junija - Andrej Kar-ničar, rojen 1954. leta, doma iz Babnega vrta, je 23. junija s traktorjem kosil pri vasi Povije nad Golnikom. Na strmem delu ob robu gozda se je traktor ustavil. Voznik je sestopil s traktorja in ga med spuščanjem po bregu skušal vžgati. Ko je hotel skočiti na vozilo, mu je na stopnici zdrsnilo, zato je padel pod zadnje kolo traktorja. Poškodbe so bile za voznika usodne.« S. S. GAULOISES BLONDES KRIMINAL Na cesti ob denar Kranj, 28. junija - Ramiz B. je 23. junija malo po 2. uri odšel iz gostinskega lokala Fontana na Jesenicah. Na cesti sta ga ustavila Zdravko S. z Blejske Dobrave in Adem P. z Jesenic. Slednji je z udarcem zbil Rami-za po tleh, Zdravko pa mu je preiskal žepe in mu vzel za okorg 170 DEM bankovcev. Proti obema storilcema bodo podali kazensko ovadbo za rop. • S. S. S steklenico po glavi Kranj, 28. junija - Mladeniči iz Poljanske in Selške doline so se 27. junija skupaj našli v koči na Starem vrhu. Vnel se je prepir, nato pa še pretep. Pesti niso bile dovolj; Ažbe P. iz Selške doline je vzel steklenico in z njo udaril po glavi enega od prisotnih. Ovadili ga bodo zaradi telesne poškodbe.« S. S. Nasilniški mladeniči Kranj, 28. junija - Policisti so pred nedavnim odkrili skupino okrog 20 mladoletnikov, ki so z Jesenic krenili v obračun z drugo skupino v Kranjski Gori. Seveda jim tega niso dovolili. IEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375 EENIGA MATERIALA BETON. OPEKA 20 BETON. OPEKA 30 MODELAR. OPEKA APNO (vreča) ARMATUR. MREŽE KG. REBRAS. ŽELEZO SIPOREX m3 LEP ZA KERAMIKO (vreča) ŽIČNIKI od 60-260mm 51.00 SIT 72.00 SIT 43.00 SIT 360.00 SIT 63.00 SIT 55.00 SIT 8.200.00 SIT 870.00 SIT 115.00 SIT Delovni čas ob delavnikih od 7-17ure ob sobotah 8-12 INFORMACIJE 620-658 Enako so ukrepali 25. junija v Radovljici, kjer so našli z bajoneti, gumijevkami in noži oborožene mladeniče. Te predmete so jim odvzeli.« S. S. Zgorelo gospodarsko poslopje Kranj, 28. junija - V soboto, 26. junija, ob 9.45 je lastnik gospodarskega poslopja v Virmašah brusil nože v slamoreznici. Iskre so zanetile seno, požar pa je nato zajel poslopje. Zaradi ognja, ki so ga pogasili poklicni gasilci iz Kranja in prostovoljni gasilci iz Škofje Loke, je nastalo za okrog 1 milijon SIT škode.« S. S. GORENJSKI POLICAJI SO PRIKAZALI SVOJE DELO -Pred letošnjim dnevom slovenske policije so minuli torek odprli svoja vrata tudi v kranjski upravi za notranje zadeve. Čeprav je bilo obiskovalcev bolj malo, so jim razkazali delo v operativno komunikacijskem centru, seznanili pa so jih tudi z opremljenostjo prometne policije, protidiverzantske zaščite, kriminalistične službe in gorske enote. Pripadnik slednje enote je tudi na tem posnetku. S. S. * Foto: Lea Jeras SUGLAS POPRAVEK V čestitki ADRIATIC-a za dan državnosti je bila napačno objavljena tel. št. agencije ADRIATIC SVETING v Škofji Loki. Pravilna tel. št. je 623-262 RENflOLT S CfiMPUS ČfiKfl Jutri zvečer bo svečana otvoritev letošnje razstave cvetja, lovstva in čebelarstva v Cerkljah. Razstavo si boste lahko ogledali od pojutrišnjem do nedelje, vsak dan od B. do 20. ure. 0 tem, koliko bralke in bralci Gorenjskega glasa veste o največji cvetlični razstavi (letos je namreč že šestindvajseta po vrsti), smo zastavili nagradno vprašanje: KOLIKO OBISKOVALCEV SI JE SKUPAJ OGLEDALO DOSEDANJIH 25 RAZSTAV V CERKLJAH? Do vključno minulega četrtka, 24. junija, smo prejeli lep kup Vaših odgovorov (natanko 176). Vmes je bilo kar 43 netočnih, saj je bila na dopisnici zapisana številka 25.000 obiskovalcev. Skoraj toliko jih pričakujejo zgolj letos; v minuli četrtini stoletja, odkar v Cerkljah Turistično društvo organizira razstave, pa je bilo vseh obiskovalcev več kot četrt milijona (250.000). V žrebu smo upoštevali vse odgovore (ki so se vrteli od 248.000 do 270.000). Vstopnice za ogled razstave - ki bodo sodelovale tudi v nagradnem žrebanju TD Cerklje za lepe nagrade, med njimi avto R-5 Campus - smo poslali naslednjim: Majda GALE, Moše 3, Smlednik; Peter KRIVIC Ob Belci 6, Bohinjska Bistrica; Stanka ZUPAN, Smledniška 1, Kranj; Eva KAVČIČ, Frankovo naselje 68, Škofja Loka; Tončka JAKELJ, Smerinje 4, Kranjska Gora; Tatjana G0SAR, Kovorska 19, Tržič; Franci POGAČAR, Bohinjska Beča 47; družina JENKO, Potok 3, Komenda; Tomaž KRAJNIK, Rupa 22, Kranj; Miro R0BLEK, Bašelj 62, Preddvor; Olga ŠKARAB0T, Strahinj 111/a, Naklo; Janki KALAN, Ljubljanska 34/a, Kranj; Sonja PUST0VRH, Bodovlje 22, Škofja Loka; Nada KEPIC, Britof 132, Kranj; Ema GROŠELJ, Poženik 46, Cerklje. Čestitamo! Vsekakor si oglejte razstavo v Cerkljah in ob tem, ko boste videli res lepe, zanimive in enkratne stvari, Vas morda za povrh v nedeljo zvečer obišče sreča pri nagradnem žrebanju Turističnega društva Cerklje. JE TUDI VAM Ustavite In osvežite se na naših bencinskih servisih, kjer so vam na voljo hladne pijače vseh vrst in odlični sladoledi! Prijetno boste presenečeni nad bogato ponudbo najrazličnejših izdelkov (še posebej na samopostrežnih in NON STOP odprtih servisih ter na Bledu, kjer sta servis in avtopralnica odprta do polnoči) za vas, za vaše najmlajše, za obdarovanje in seveda vsega potrebnega za nemoteno delovanje in dober izgled vašega jeklenega konjička. TUDI S POLNIM BENCINSKIM TANKOM STE NA NAŠIH SERVISIH DOBRODOŠLI Slovenska naftna družba TOE Kranj 8183781417488 Torek, 29.junija 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STR AN • GORENJSKI GLAS MALI OGLASI ® 217-960 st i C i c "»' GORENJSKI GLAS ŽE V PONEDELJEK IN ČETRTEK OB 21. URI V JAZZ KLUBU RAGTIME PRI MOHORJEVEM KLANCU V K RAN JI (MATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). OATTON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS. Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ IZVRŠNI SVET Komisija za drobno gospodarstvo RAZPIS POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA objavljen na podlagi 9. člena Odloka o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Kranj in sklepa komisije Izvršnega sveta za drobno gospodarstvo. 1. Posojila se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup in graditev poslovnih prostorov - adaptacije poslovnih prostorov - nakup opreme, patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti 2. Posojila se dodeli: - samostojnim obrtnikom - podjetjem v zasebni, mešani in družbeni lastnini Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Kranj. 3. Za posojilo je namenjenih 6.000.000,00 SIT. 4. Posojilo znaša največ 20 % predračunske vrednosti investicije. 5. Doba vračanja posojila je 6 let. 6. Obrestna mera za posojila znaša 50 % obrestne mere za investicijske kredite. 7. Vloge se predložijo Skupščini občine Kranj, Sekretariatu za gospodarstvo, Slovenski trg 1, najkasneje v 20 dneh od objave razpisa. 8. Vloga mora vsebovati: - naziv obratovalnice oz. podjetja ter ime in priimek osebe, ki jo zastopa - naslov obratovalnice oz. podjetja - opis in predračunsko vrednost investicije - višino zaprošenega posojila 9. Vlogi je treba predložiti naslednjo dokumentacijo: a) dokazila glede namena posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo - pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila - pri nakupu opreme, patenta in blagovne znamke predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo b) potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov 10.0 dodelitvi posojila bo odločal Izvršni svet Skupščine občine Kranj v 30 dneh od dneva poteka roka za predložitev vlog. Sklep Izvršnega sveta bo posredoval vsem vlagateljem najkasneje v osmih dneh po prejemu. Številka: 403-019/90-01/1 Predsednik komisije Datum: 24. 6. 1993 Stane Vreček HLAČE 99 TRGOVINA krat.. > S ŠPORTNIMI MAJICA BARVNA 265 OBLAČILI MAJICA SIVA TISKANA 795 BOGATA P0HVD8A IZDELKOV W$$ELl ATHLETIC (j| Agromehanika Agromehanika p.o. SLO-64001 KRANJ - Hrastje 52 a, Slovenija, p.p. 111, tel. + 38 64/324-033, telex: 37 744, fax + 38 64/326-613, 326-612 - pripravnike z dokončano višjo šolo strojne smeri za delo v proizvodnji in razvoju - pripravnike s končano trgovsko šolo tehnične smeri za delo v prodaji kmetijske mehanizacije in rezervnih delov - pripravnike s končano šolo za poklic avtoličarja - učencem, ki so končali osnovno šolo in se želijo izučiti za MEHANIKA KMETIJSKIH STROJEV, AVTOLIČARJA, pa nudimo možnost opravljan|a prakse, pridobitve štipendije oz. kasnejše zaposlitve. Vsi interesenti naj pošljejo pismene prošnje z dokazilom o predhodni izobrazbi na naslov Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, v roku 8 dni po objavi PI771 M Mj MU JHk KALAMARI * OCVRT SIR SOLATE* ZREZKI DELOVNI CAS: VSAK DAM OD 8M - 2200. MEDEL J A OD 11°*-22" APARATI STROJI PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, telefaksi, telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 14511 Ugodno prodam uvoženo ZAMRZOVALNO OMARO s 5 predali. O 212- 263 14687 OVERLOCK PFAFF, 5-nitni šivalni stroj, star eno leto, rabljen, prodam za 1.000 DEM. D 67-041 14«70 OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov, nerabljen, ugodno prodam. S 215- 650 15085 COMMODORE 64, komplet z barvnim monitorjem, In VIDEORECOR-DER Sharp prodam. 0 64-149 15229 Nov ŠTEDILNIK Gorenje, na plin, in CT GORILEC - 35.000 Kcal ugodno prodam. 0 242-374 15234 PC - AT 286, 1 Mb RAM, 40 Mb DISK, Hercules, miška, za 800 DEM prodam. 0 311-284 15235 ŠTEDILNIK Gorenje (plin-elektrika) prodam. O 622-895 15250 RAČUNALNIK Amiga 500, 1 Mb, miška, jovstick, barvni monitor, 100 disket prodam. O 215-232 is2si Rabljen ŠTEDILNIK (plin.elektrika) poceni prodam. S 064 633-865 15286 PEČ Feroterm, trajno-žarečo, novo, prodam 20% ceneje. S 77-98115297 PRALNA STROJA Gorenje In Obod -indesit prodam. O 326-741 15299 MEGAMILK Prodam REZKALNI STROJ Super-veta 300 x 500 min in STRUŽNICO Maksimat Standard z hitro vpenjalni-ml čeljustmi In revolversko glavo ter stebrom za rezkanje. 0 212-687 15305 Industrijski ŠIVALNI STROJ "Dur-kopp", 2-igtovko, prodam. S 218-569, dopoldan od 7. do 8. in popoldan od 15. do 17. ure 15325 Izpravno KOSILNICO BCS prodam. Koritnik, Slovenska cesta 19, Cerklje 15340 064 15370 Nov TELEVIZOR prodam. 681-254 RAČUNALNIK PC - AT 286 - 16, 45 Mb HD, 1.5 Mb FD, Hercules, miška, prodam. 0 49-305 15402 CISTERNO Creina, 1.200 I, malo rabljeno, ugodno prodam. 0 422- 673 15442 Starejši PRALNI stroj Gorenje auto-matic PS 614, obnovljen, prodam. Cena 100 DEM. 0 85-483 15447 Ročno KOSILNICO Reformwerk, 15-coljski GUMI VOZ, dvobrazdni obračalni PLUG prodam. 0 802-581 15450 ŠIVALNI STROJ Ruža Step prodam. 0 802-040 15455 TARUP STROJ za uničevanje krompirjeve cime prodam. Kozina, Čirče 36, Kranj 15471 Žitni KOMBAJN Malse Ferguson, širine 2.5 m, prodam. 0 45-390 15479 Manjši debelinski SKOBELJNI STROJ ter orehove HLODE prodam. 0 064/682-125 15491 GLASBILA FREITONARICE, odlično ohranjene, prodam (4-vrstno in 3.5-vrstno, Planinko, rdečo). 0 70-015 15303 EUR0P)ZZA Dva 200 W ZVOČNIK-a (bas, srednji, 2 visoka) ugodno prodam. 0 064/ 45-523 15454 GR. MATERIAL Nov RADIATOR 600 x 1.800 poceni prodam. 0 45-341 15224 Gradbeno BARAKO ugodno prodamo. Česen, Grintovška 32, Kranj, Drulovka 15225 OPEKO BH 6, 600 kom, in rabljene klasične RADIATORJE ugodno prodam. 0 49-486 15233 OPEKO BH 6, 600 kom, in rabljene klasične RADIATORJE ugodno prodam. 0 49-486 15255 ALU.FOLIJO za izolacijo širine 1.3 m prodam. 0 064 77-067 ali 064 76- 243 15268 ŠPIROVCE prodam. 0 065/808-073 15289 Prodam cca 10.000 kosov rabljene OPEKE Bobrovec, dimenzije 34 x 19 x 1.5, po izredno nizki ceni. 0 217-056 15310 Kombi PLOŠČE 5 cm ter POROLIT 8 cm ugodno prodam. 0 738-887 15355 Rabljeno strešno OPEKO špičak ugodno oddam. 0 681-408 isses Fasadni PESEK, 4 kub. m, prodam. 0 41-498, po 20. uri 15396 Obdelovalni LES (smreka) za balkonske ograje, 130 m, prodam. 0 714-184 15396 Na zalogi imamo po ugodnih cenah rebrasto ŽELEZO premera 8, 10, 12 mm; kotno železo, kvadratne cevi, žičntke in armaturne mreže. 0 064/ 43-422 16416 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino in kemijo. 0 064/328-488 12731 INSTRUIRAM matematiko. 0 311-923, Aleš 150S7 KUPIM Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0 064/221-037 11799 Odkupujemo STARINSKO POHIŠTVO in vse ostale starine, poleg tega pa nudimo tudi restavratorske usluge. 0 53-401 15284 KOSILNICO primerno za hribovit teren kupim. 0 064 312-358 15343 Borovo HLODOVINO kupim. Plačilo takoj. 0 58-094 15434 Kupim rabljeno POMIVALNO MIZO In ŠTEDILNIK. 0 64-189 15459 LOKALI Oddam LOKAL. O 211-295 15334 ODDAMO opremljen kava bar pri Kranju, Kosiše pri Bledu, prostor za mirno obrt v Cerkljah, Kovorju, Dorfarjih, Bregu ob Savi in večje pisarniške prostore v centru Kranja. APRON NEPREMIČNINE, 0 064/ 214-674,064/218-693 issoo Oddam APARTMA v Puli (Stoja) 30 DEM dnevno. 0 216-208 15511 KOLESA DOSTAVA PIZZ del. čas. VSAK dan odU. do 22. ure ob nedeljah od 12. do 22. ure BT 50, dodatno opremljen, poceni prodam. 0 312-463 15249 Moped APN 6 S prodam. 0 733- 321 15251 AUTOMATIC A 3 ML prodam. 0 328-042 15252 MZ 250, letnik 1982, prodam. 0 064/721-203 1526O Motor Tomos CTX 80, letnik 1989, dobro ohranjen, prodam. 0 061/ 841-272 15262 BT 50 S, letnik 1989, prodam. Cena 900 DEM 0 421 -687 i53oe NOVO*NOVO DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 DO 4 OSEBE ^ 331-339 lDOS¥/4¥A \nm VSAK WAM OO OO 23. URE TOMOS SLC 15 prodam. 0 681- 061 15316 AVTOMATIK COLIBRI, izvozni model, vožen leto dni, ugodno prodam. 0 241-038 15319 Prodam novo Italijansko dirkalno KOLO "La Friulana" na 12 prestav za 800 DEM, lahko na kredit. 0 217- 937 15324 GORSKO KOLO, oprema Shimano, novo, zapakirano, prodam za 260 DEM. 0 064/216-419 15347 ATX 50 c, letnik 1988, prodam za 1000 DEM. 0 620-437 15364 Moped APN 4, nevozen, prodam. 0 620-259 15367 Tomos COLIBRI, letnik 1990, prodam. 0 421-704 15372 Novo moško KOLO ROG, klasično, na 10 prestav, prodam za 14000 SIT. 0 215-288 15387 APN 6, letnik 1985, obnovljen, s čelado, prodam za 450 DEM. 0 064/ 216-102, od 14.30 do 17. ure 15430 ČELADO za motor, št. 56, prodam. 0 725-142 15468 BT 50 S, nov, 50 % ceneje, PRALNI STROJ Filips - po ugodni ceni prodam. 0 70-119 15504 OBLAČILA Dolgo belo POROČNO OBLEKO ugodno prodam. 0 329-598 15257 Gorenjsko žensko NARODNO NOŠO prodam. 0 633-308 15371 Belo kratko POROČNO OBLEKO zelo ugodno prodam. 0 49-022 OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK - kombiniran, italijanske firme, in STAJICO prodam. 0 216-011 15240 Otroški VOZIČEK Chicco-Atlantic prodam. Cena 15.000,00 SIT. 0 064 692-096_15266 OTROŠKI bazen, 160 x 60 cm, prodam. 0 51-841, zvečer .15373 Otroško POSTELJICO z jogijem prodam. 0 327-848 15478 OSTALO DRVA meterska, razžagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. 0325-488 104*5 Lesne BRIKETE za kurjavo ugodno prodam. Plačilo na 3 Čeke. Babic, Bistrica 7 0 70-007 15280 Novo AVTOPRIKOLICO prodam. Cena 600 DEM. 0 64-153 15282 Počitniško PRIKOLICO Adria 450 prodam. 0 064/325-666 ali 46-250 15304 Novo ustrojeno govejo KOŽO prodam. 0 66-306 15380 Oddam DRVA. Srednja vas 48, Šenčur 15420 KLETKO za kokoši nesnice ugodno prodam. 0 70-045 15492 ZAMAN JE v butarah prodam. 0 45-594, po 21. uri 15501 PRIDELKI KUMARICE za vlaganje prodam. Naročila na 0 49-293, zvečer 15294 Jedilni KROMPIR desiree prodam. Sr. vas 51, Šenčur 15311 Brezplačno oddamo KOŠNJO v Selcih. 0 66-752 15318 Domačo METLIŠKO ČRNINO in SLIVOVKO poceni prodam. 0 068 50-326 15339 Zgodnji KROMPIR ugodno prodam. Jeglič, Podbrezje 192. 0 70-202 15342_ BOROVNICE prodam. Polica 13, Naklo popoldan 15413 Krmilni KROMPIR prodam. Zapoge 19, Vodice 15457 KROMPIR, jedilni in krmilni, prodam. 0 061 621-023 15461 Drobni KROMPIR za pečenje prodam. Cena 30 SIT/kg. Vidmar, Pipa-nova 36, Šenčur 15474 RIBEZ in MALINE prodam. Kranj, C. 1. maja 4, 0 324-979 is4se Mlad KROMPIR za pečenje, po 30 SIT/kg, prodam. Prebačevo 27, Kranj 15488 POSESTI Prodamo starejšo HIŠO na Jesenicah, katera vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo. Skupna površina 202 kvad. m in 680 kvad. m zemljišča. Primerna je za obrt ali podjetje, potrebna adaptacije. 0 063/721-052, od 8. do 16. ure 14663 BLED - v okolici prodam starejšo, docela prenovljeno, samostoječo, podkleteno stanovanjsko HIŠO z mansardo. Koristnih površin je 200 kvad. m, parcela z vrtom je velika 1.000 kvad. m. 0 061/271-561, int. 284 14955 ŽAGALNICO (100 kvad. m) z delavnico (235 kvad. m) prodam v bližini Bleda. Objekt ima urejen pristop, veliko parkirališče in potrebne energetske priključke. 0 061/271-561, int. 284 14956 Kupim 400 kvad. m ZEMLJE med Bledom in Bohinjem. 0 327-657 15391 Na Planini, v vrečkovi ulici, takoj oddam GARAŽO. 0 212-835 15414 Nove HIŠE PRODAMO v Kovorju, Naklem, Škofji Loki, Kranju in Dru-lovki; nedograjene (3/4 faza) v Škofji Loki, Medvodah, Mojstrani, Šenčurju (atrijsko), Jesenicah; obnovljene v Begunjah, Ljubnem, Jesenicah, Bledu, pri Preddvoru; starejše v Gorjah, Hotavliah, pri Podvinu in druge. PRODAMO večjo zazdiljivo parcelo na Jezerskem in pri Tržiču, travnik, gozd, pašnik pri Blegošu in na Gernivcu, zazidljivo vikend parcelo na Šenturški gori In drugo. APRON NEPREMIČNINE, 0 064/214-674 in 064/218-693 15496 PRIREDITVE DUO ali TRIO vam igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja. 0 70-015 15263 V soboto, 3.7, ob 20. uri prireja Gasilsko društvo Zalog KRESNO NOČ s pevko HELENO BLAGNE ter v nedeljo, 4.7, ob 17. uri veliko VRTNO VESELICO z ansamblom POP DESIGN. Obe gasilski prireditvi bodo zaloški gasilci popestrili z bogatim srečelovom in kegljanjem. Cisti izkupiček bodo gasilci namenili za nabavo novega avtomobila. 15455 064/215-797 /Vr-"VTR HOVNIK ŠK LOKA, OODEŠIČ 12S TEL: 064 633-425 PREMOG velenjski lignit po ugodnih cenah - MOŽNOST pUčiU na 5 obpokc NUDIMO PREVOZE sprekucnikom do 6 ton! inf. In naročila: KUPREPd.o.o. Kranj, tel. 43-244 TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi - iicni in brezžični telefoni -tajnice - centrale • zaščite • telefonske ključavnice ■ kretnice - kabli - vtikači ■ vtičnice I Iskra - Canon • Panasonic I prodaja na drobna in debelo ■ rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel. fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150 MOTORISTI - v petek 2. 7. 1993 ob 19 uri, vabimo vse loške motoriste na ustanovitveni sestanek MOTO-KLU-BA, dobimo se v pizzeriji Oliva. Vabljeni! POSLOVNI STIKI Registrirajte PODJETJE pred začetkom veljave novega zakona. Ustano-vitev možna tudi brez pologa ustanovnega kapitala v višini 100.000 SIT Ne oklevajte, čas je samo še do 10/7/1993! 0 061/125- 070 15421 RAZNO PRODAM Mešan GOZD, 1.600 kvad.m, prodam po 1 DEM na kvad. m. Hudolin Marija, Partizanska 47, škofja Loka, 0 620-895 15219 Smrekovo OBLOGO 7 cm in SLA-MOREZNICO z verigo in puhalnikom prodam. 0 713-262 15230 Novo mizarsko DELOVNO MIZO prodam. 0 064 712-124 15274 HLADILEC za mleko LTH prodam. 0 620-259 15368 VRATA, primerna za vikende, in 2 KOZI prodam. 0 70-784 15393 Montažno kovinsko GARAŽO, borova DRVA in PUNTE prodam. 0 53- 107 15403 ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), dobro ohranjen, in žensko KOLO prodam. 0 326-848 15432 Električni MLIN na kamen prodam. 0 068 42-729 15441 ORODJA za A-lestve prodam. 1 obrok 4000 DEM, 2 obrok 2000 DEM po dogovoru. 0 51-458 15464 Suha bukova DRVA, smrekove DESKE in PLOHE prodam. 0 422- 239 15490 STAN. OPREMA Štiri-delno OMARO za dnevno sobo ugodno prodam. 0 323-525 15241 Starejšo SPALNICO, dobro ohranjeno, in PRALNI STROJ poceni prodam. 0 77-609, zvečer 15272 NAJNIŽJE CENE NOVEGA POHIŠTVA; (JOGI 0RT0PEDIC0 190x90-10.000 SIT). VELIKA IZBIRA, DOBAVA TAKOJ! TeL: 217-167 PRODAM: kuhinjske elemente, mizo in klop - kot, starejše izdelave; bojler -10 I še v garanciji; posteljo z jogijem 190 x 90. SKUPAJ ZA 300 DEM, 0 325-823 15268 KUHINJO in jedilni KOT ugodno prodam. 0 422-747 15295 SEDEŽNO GARNITURO: raztegljiv kavč, 2 fotelja in tamburin prodam. Cena po dogovoru, lahko tudi na obroke. 0 85-483 15446 ŠPORT Prodam ČOLN 3 m in MOTOR T 4.5. 0 78-348 15462 «8 SAMSUNG IPOSEBNA POLETNA PONUDBA TV37cm 33.520 SIT TV51cmnX 43.100 SIT TV63cmTTX 64.980 SIT TV37cmTTX 36.940 SIT TV55cmTTX 49.930 SIT TV 72 cm TTX stereo 96.590 SIT VIDE0REK0RDERJI od 40.190 SIT HIFI STOLPI od 43.000 SIT ITV-HIFI-VIDEO CENTER I REVOK C. Tal cev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure ® Pizzerija Ajdna Žirovnica Največje pizze v Sloveniji iz krušne peči. Premer 1 meter. ZA 8-10 OSEB ODPRTO VSAK DAN, RAZEN SREDE, OD 17. DO 24. URE. Rezervacije po tel: 064/802-224 Se priporočamo! Nov gumijast ČOLN za dve osebi zelo poceni prodam. 0 422-735 STORITVE S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI J J in J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del. čas: od 9. do 17. ure, 0 329-886 10121 EMAJLIRANJE kopalnih kadi s kakovostnim italijanskim materialom. Jamstvo 2 leti. 0 064/66-052 14210 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, sejanje peska... izdelujem. Frlic, Zevnikova 5 a, Orehek, Kranj, 0217-937 14341 VLEČNE KLJUKE - SNEMLJIVE izdelam, montiram ali predelam. 0 633-506, popoldan 14441 ROLETE, ŽALUZIJE vseh vrst lahko naročite na 0 216-919 14503 POSTAVITEV kmečkih peči, kaminov, zidanih štedilnikov, POLAGANJE keramike. Pečarstvo 0 65-773 14643 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 120 kanalov, z garancijo za 470 DEM. 0 310-223 15144 MONTAŽA satelitskih anten. Cena z montažo 520 DEM. 0 217-759, od 12. do 16. ure 15148 RTV - servis GORENJE in SAMSUNG aparatov, Kranj - Oprešnikova 82; Radovljica - Cankarjeva 27. Prodaja novih TV APARATOV po ugodnih cenah. 0 217-759, od 12. do 16. ure 15149 PLESKANJE stanovanj, hitro in poceni. 0 217-625 152»1 Nudim PREVOZE s kombijem. 0 70-728, popoldan 15298 POSOJAM ozvočenja 2 x 200 W in 2 mikrofona. 0 326-741 15301 POLAGAMO granit, marmor, umetni in naravni kamen. 0 061 812-475 15336 Izdelujem in ugodno prodajam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. 0 324-457 15344 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. 0 326-426 - popoldan, Prebačevo 32/a 15345 Kombi PREVOZI tovora in VLEKA camp prikolic. 0 215-211 15351 I POPRAVILA - MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovodne in elektroinstalacije. 0 325-815 15390 PROTI VLOMU izdelujemo zaščitne kovinske mreže za kletna okna. 0 064/82-104 15394 Izvajamo MONTAŽNA DELA vseh mizarskih del in gips plošč. 0 324- 452 15416 VODENJE poslovnih knjig zaupajte SVEPO d.o.o, Kranjska c. 45, 0 50- 290 15417 Sprejemam vsa ZIDARSKO-FASA-DERSKA DELA, renoviranje starega in adaptacije. 0 328-921, od 17. do 23. ure 15425 PROTI VLOMU izdelujemo zaščitne kovinske mreže za kletna okna. 0 064/82-104 15502 VODIM POSLOVNE KNJIGE obrtnikom. 0 064/76-875 15503 STANOVANJA STANOVANJE, 3-sobno, CK, telefon, CATV, zamenjam za manjše z vašim doplačilom. Šifra: SEVERNI DEL KRANJA uese STANOVANJE v centru Rovinja, 2-sobno, ugodno oddam. 0 216-208 V Škofji Loki - Frankovo naselje prodamo 3-sobno opremljeno STANOVANJE (79 kvad. m). 0 620-607 15221 Tričlanska družina najame STANOVANJE (Radovljica - Lesce - Bled). 0 064/78-213 ali 068/28-326 15231 Kranj - Planina II, 1-sobno STANOVANJE, 50 kvad. m, s telefonom, CK, SATV, ugodno prodam. 0 064/633- 896 15246 STANOVANJE v Šorlijevem naselju, 2-sobno, prodam 0 213-752 15335 STANOVANJE v Kranju, 2-sobno, ulica Tončka Dežmana 6, letnik 1979, v izmeri 59 kvad. m, zamenjamo za enakovredno v škofji Loki. Inf. na 0 064/223-778 in 064/223-510 ali na fax. št. 064/222-001 15313 Delno opremljeno 3-sobno STANOVANJE v Mojstrani oddamo v najem najboljšemu ponudniku. 0 064 872-014 od 18. do 19.ure 15376 GARSONJERO s telefonom v severnem delu Kranja oddam za miren poslovni prostor, predstavništvo ali pisarno. Šifra: SODELOVANJE 15399 STANOVANJE, 2-sobno, 64 kvad. m, in YUGO 45, prodam. 0 323-810 15426 Kupim STANOVANJSKO PRAVICO -nujno. 0 49-480 15470 V Kranju ugodno PRODAMO: garsonjero (30 kvad. m) na Planini lil in Šorlijevem, 1.5-sobno na Planini III, 2-sobno (51, 56, 58 in 64 kvad. m) na Planini, Vodovodnem stolpu, zelo lepo 2.5-sobno (68 kvad. m) v Šorlijevem in 72 na Planini II, 3-sobno na Planini III, v Šorlijevem, pri Vodovodnem stolpu. Prodamo še stanovanja v Lescah (garsonjero in 1-sobno), Radovljici, Jesenicah, Tržiču. Preddvoru. APRON NEPREMIČNINE, 0 064/214-674 in 064/ 218-693 15497 V Radovljici prodamo lepo komfortno 2-sobno STANOVANJE. 0 064/ 214-674, 064/218-693 15498 Zamenjamo 1-sobno STANOVANJE v Kranju, na Planini III, za garsonjero v Ljubljani. 0 064/214-674, 064/ 218-693 15499 VOZILA DELI CITOREN AVTOODPAD, rabljeni deli za vozila Citroen in ODKUP vozil CITROEN za avtoodpad. 0692-194 13521 Štiri lita PLATIŠČA z gumami, 185 x 60 x 14, nova, prodam. 0 41-338 15469 MOTOR za Zastavo 101, z menjalnikom, letnik 1980, prodam. 0 323-025, popoldan 15477 MOTOR za Yugo 45, letnik 1989, prodam. 0 325-543 15482 VOZILA Prodajamo točilni pult - nov, dolžine 2,5 m. Hladilni del 2 x vrata, botiljere in kompresor. Ostalo nevtralni del in pomivalno korito. Cena: DEM 4.000-v SIT. Informacije po tel. 064/813-333. ODKUPUJEM in POPRAVLJAM karambolirana VOZILA. 0 241-168 14547 Odkupim karambolirano VOZILO, od letnika 1987 dalje, tudi TOTALKO! 0 061/218-941 15210 ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do konca leta, ugodno prodam. 0 49-409 15215 ZASTAVO 750, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. 0 310-33215216 OPEL KADETT, letnik 1970, prenovljen, prva lastnica, prodam za 2.000 DEM. Begunje 36, 0 733-392 15217 KUPIM avto, star 2-4 leta, cca 10.000 DEM. 0 061 612-753 15218 GOLF bencinar, letnik 1980, prodam za 2.300 DEM. Zlato polje 14, Kranj 15220 VVARTBURG KARAVAN, letnik 12/ 1988, prodam za 3.400 DEM. 0 214-628 15226 OPEL RECORD 2.0, letnik 1981, prodam. 0 214-628 15227 GOLF, letnik 1979, registriran do 2/ 1994, ugodno prodam. 0 632-420 15236 ZASTAVO 101, letnik 1988, izredno ohranjeno, prodam. Cena 3.500 DEM. O 328-137_15238 ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980, neregistrirano, prodam. Cena po dogovoru. 0 46-327 15239 Novo, neregistrirano tovorno VOZILO - KOMBI Citroen C 25 E prodam. 0 064/331-101 15242 126 P, letnik 1979, roza barve, registriran do 8/1993, prodam. Cena 700 DEM. 0 52-218 15243 GOLF Diesel, letnik 1989, prevoženih 88.000 km, prodam za 12.800 DEM. 0 45-481 15248 Z GTL 55, letnik 1986, registriran do 19.3.1994, nujno prodam po zelo ugodni ceni 2300 DEM. 0 064 76- 479 15253 Z 101, letnik 11/1987, prodam. Tominac Pavle,Ulica 1.avgusta 3, Kranj 15254 YUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam. Cena po dogovoru. 0 723-752 15256 YUGO 45, letnik 1989, prodam 0 311-259, popoldan 15253 126 R letnik 1979, prodam. Cena po dogovoru. 0 327-570 15257 YUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 6/1994, prodam. 0 801-578i527o YUGO 55, letnik 1990, registriran do 25.2.1994, prodam 0 064 53-136 15271_ ODKUP IN PRODAJA rabljenih osebnih vozil, prenos lastništva. Rubin, Kokrica 0 215-545 15275 YUGO 55, letnik 1985, prodam za 1.700 DEM. Ugodno! Kavčič Alenka, Deteljica 7, Tržič 15276 Z 101 Mediteran, letnik 1985, registriran do 4/1994, prodam. 0 43-105 15277 YUGO 45, letnik 1989, prodam. 0 620-676 15287 LADO SAMARO, letnik 1987, dobro ohranjeno, prodam. 0 736-41515290 ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do 1/1994, prodam. Tači, Planina 1 15306 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, lepo ohranjeno, prodam ali zamenjam za Zastavo 750. 0 328-033 15312 YUGO 45 A, letnik 11/1986, ugodno prodam. 0 213-915 15320 UNO FIRE, letnik 1986, prodam. Triglavska 12, Drulovka, Kranj 15321 YUGO 45 AX, letnik 1987/1988, registriran do 4/1994, prodam. Cena 3.300 DEM. 0 216-337, od 15. ure dalje 15326 126 P, letnik 1981, registriran celo leto, zelo ugodno prodam. 0 70-600 15327 DIANO, registrirano, prodam. Cena 400 DEM. 0 70-600 15328 YUGO 45, letnik 1988, rdeče barve, garažiran, prodam. Cena 3400 DEM. 0 328-321 15329 ZASTAVO 101 comfort, letnik 1982, ugodno prodam. 0 328-239 15331 YUGO 65, letnik 1989, in FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. 0 78-824 15332 GOLF JX Diesel, letnik 1986, prodam. 0 323-851_15337 TRABANT, letnik 1988, registriran do 12/1993 prodam. 0 064 50-826 15352 FIAT TIPO 1.4 S, nov, prodam ali menjam. 0 064 50-826 15353 R-4,1, registracija 3/1991, registriran do 3/1994, prevoženih 16.000 km, prodam. 0 064/725-196 15357 GOLF GLS, nemški, letnik 1981, registriran do 5/1994, prodam. 0 871-089 15358 R-4 GTL, letnik 1985, prodam. Inf. po 14. uri na 0 061/841-558 15360 VISO, letnik 1982, registrirano celo leto, prodam. Čeferin, Storžiška 36, Drulovka, 0 324-164, ogled sobota dopoldan 15361 ZASTAVO 750, v voznem stanju, prodam za rezervne dele. 0 57-882 15362 YUGO 45, letnik 1985, registriran do 7/1994, prodam. 0 44-269 in 44- 138 15363 VW HROŠČ, letnik 1972, rdeč, tehnično pregledan, ugodno prodam. 0 310-130 15366 R 5, letnik 1990, dobro ohranjen, registriran, prodam. 0 41-583 15369 OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1983, registriran do 29/6/1994, prodam. 0 45-765 15375 YUGO KORAL 55, letnik 2/1991, rdeče barve, zaščiten, garažiran, prvi lastnik, prodam. 0 621-636 15377 ZASTAVO 850, letnik 1982. prodam. Kavčič, Lom 46, Tržič - popoldan 15379 ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do 30.9.1993, prodam. 0 51- 595 15381 PEUGEOT 250 look, letnik 1991, prodam. 0 723-272 15382 ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano, prodam. 0 733-670 15383 ZASTAVO 101, letnik 1988. dobro ohranjeno in MZ 250, letnik 1983, prodam. 0 733-038 15386 BRAZDA Poljšica pri Podnartu 6 Telefon: 064/70-225 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO Se priporočamo! R-4, letnik 1991, registriran do 11/1/ 1994, prodam. Cena 7.000 DEM. 0 713-145 15389 ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. 0 064/633-010 15397 VW DERBI prodam. 0 064/78-553 15400 ZASTAVO 750, letnik 1983, registrirano do 6/12/1993, prodam. Sučur, Groharjevo nas. 5, Šk.Loka 15404 YUGO 45 A, letnik 1987, prodam. Kokrica, Grosova 25, Kranj 15406 YUGO 45, letnik 1987, prodam. 0 312-280 15407 YUGO 45, letnik 1989, registriran, prodam. 0 327-476 po 15. uri 15410 LADO 1.300 S, rdeče barve, prodam. Cena po dogovoru. 0 82-016 15422 ALFO SUD, letnik 1979, neregistrirano, vozno, prodam. Cena 1.200 DEM. 0 217-341 15427 GOLF JXD, letnik 11/1990, prodam. Cena 15.500 DEM. 0 217-159 15429 ZASTAVO 101, letnik 1987, registrirano celo leto, prodam. 0 326-891, popoldan 15431 YUGO 45 E, registriran celo leto, prodam. Cena po dogovoru. Ogled vsak dan popoldan: Švab Jani, Alpska 1, Lesce 15433 R 4 TL, letnik 1985, registrirano celo leto, poškodovano, prodam. Cena po dogovoru. 0 312-066 15436 ARO, letnik 1989, prodam. Lamov-šek Dušan, Drulovka 48, Kranj 15437 ODKUP in PRODAJA rabljenih vozil. Gotovinsko izplačilo takoj v DEM.0 331-061 ali 0609 612-030 15438 R-4 GTL, letnik 1987, rdeč, odlično ohranjen, 60.000 km, prodam. 0 331-061 15439 ZASTAVO 101, letnik 1986, prodam. 0 241-566, popoldan 15444 LADO SAMARO 1.300 S, 5 V, staro 3 leta, prodam. 0 422-312 15451 SUBARU JUSTICE 10 SL, letnik 1987, prevoženih 52.000 km, registriran do 6/1994, I. lastnik, prodam. Cena po dogovoru. 0 620-243 15453 ZASTAVO 101, letnik 1987, prevoženih 86000 km, prodam. 0 81-048, torek od 17. do 19. ure 15460 ZASTAVO 128, letnik 1987, 82.000 km, registrirano do 10/1993. prodam. 0 76-461,78-472 15463 OPEL KADETT, dobro ohranjen, letnik 1973. prodam. 0 064/715-593 15472 FIAT UNO Diesel, letnik 1987, 76.000 km, ohranjen, prodam. Cena 8.000 DEM. 0 78-055 15473 LADO SAMARO 1.500, 5 V, letnik 1990, registrirano do 4/1994, prodam. 0 212-056, po 17. uri 15475 GOLF Diesel, S-paket, letnik 1984, registriran celo leto, prodam. 0 48- 158 15476 HONDO CIVIC 1.4 GL, letnik 1988, prodam. 0 325-543 1S480 MOTOR BT 50, lepo ohranjen, sive metal barve, prodam. 0 325-543 15481 GOLF JXD, letnik 10/1987, model 88, lepo ohranjen, bele barve, prodam. 0 691-867 15484 FIAT UNO 45 prodam ali zamenjam za Lado Nivo. 0 51-047 15485 ZASTAVO 750, letnik 1979, ugodno prodam. 0 327-323, Čirče, Šmidova 11 15489 R-5, letnik 1990, prodam. Cena 9.700 DEM. 0 312-255 15494 ŠKODO FAVORIT 13 GL, letnik 1990, prodam. Cena 8.000 DEM. 0 31 2-255 15495 Odkupim karambolirano VOZILO, od letnika 1987 dalje, tudi totalko! 0 061/218-941 15505 R-4, letnik 1988, cena 4.600 DEM, in ZASTAVO 101, letnik 1978, cena 900 DEM, prodam. 0 736-686 15507 ZASTAVO 101 GTL. letnik 1984. registrirano, enkratno ohranjeno, prodam za 1.850 DEM. 0 325-196 15509 HONDO 1.4 HB, letnik 1989, prodam. 0 310-716 15510 ZAPOSLITVE "SIOVENSKA KNJIGA" NUDI ODLIČNO PLAČILO IN STROKOVNO UVAJANJE ZA PRODAJO PO DOMOVIH. IZGUBITI NE MORETE PRAV NIČ, LAHKO LE VELIKO PRIDOBITE. "TAKO SO PRIČELI Z PRODAJO VSI NAŠI ZASTOPNIKI". 0 733-349 13335 Iščem delo KV MIZARJA. Imam večletno prakso v splošnem mizarstvu. Šifra: MIZAR 14615 Prijeten kolektiv, dober zaslužek. MK vas vabi, da poizkusite tudi vi. 0 59-159, dopoldan 15111 Komunikativnim OSEBAM nudimo redno oz. honorarno zaposlitev. 0 064/76-622, po 18. uri 15228 Honorarno zaposlimo KV MIZARJA O 43-573_ Nudimo honorarno DELO priDZS. Dobro plačilo, tedenska provizija. Šifra: NE ZAMUDITE___JMg Ste pridni, delovni? Pridite, denar ni odveč. O 328-949_ Potrebujemo tri DEKLETA za strež-bo. O 222-682___]5307 Smo uspešno podjetje in iščemo nove SODELAVCE. O 327-247 1S309 Iščem PRIPRAVNIKA in samostoj-nega MIZARJA. 0 401-326 153« Honorarno zaposlimo dva resna SODELAVCA, lahko tudi študenta. Inf. od 20.30 do 21.30 na 0 327-034 15356 Delo dobi sposobna in pridna ŠIVILJA na dom. Nudimo tudi svoje stroje. Plačilo po dogovoru. Resne ponudbe na 0 061/267-285 15349 Iščemo ŽENSKO 25 -50 let, za vodenje gospodinjstva, kuhanje In varstvo dveh otrok. Vsaj pasivno znanje enega tujega jezika. Zaposlitev min. 12 mesecev. Prekrasno okolje ob ženevskem jezeru. Intervju možen v Kranju 4., 5.. 6.. julija. Ponudbe z življenjepisom In sliko na: F. Grošelj, Jelenčeva 26, _64000 Kranj Podjetje honorarno zaposli ZIDARJA in gradbenega DELAVCA. 0 328-514 od 17. do 20. ure_15388 Zaposlimo PRIPRAVNIKA (2 del. mesti) z obveznim poznavanjem računalništva (grafika). Po uspešno opravljeni poskusni dobi (en mesec) in pripravništvu je možna redna zaposlitev. Samo pisne prijave na: TYPE ART d.o.o., Vrečkova 5, 64000 KRANJ 15395 Zaposlimo KV ŠIVILJO, vajeno samostojnega dela, s prakso. 0 064/715-077, popoldan 15401 TRGOVKO - PRIPRAVNICO živilske usmeritve zaposlimo. 0 620-263 15424 PRIKLJUČITE SE PRI PRODAJI USPEŠNIC ZALOŽBE MLADINSKE KNJIGE. PREVOZ JE ORGANIZIRAN. 0 632-330_1542» Ponudite najmodernejše zavarovalne programe tudi v vašem okolju. Vabimo vas k sodelovanju. Prima d.d., 0 061/614-582_15443 Državno podjetje PRIMA išče aktivne SODELAVCE. Možnost redne zaposlitve. Pismene prošnje pošljite na: Rechberger Violeta, Britof 237, Kranj 15445 Redno zaposlim ŠOFERJA z kategorijo C za dostavo sadja in zelenjave po trgovinah. Šifra: SADJE 1544» Delo v strežbi dobi prijazno DEKLE, lahko brez delavnih izkušenj. 0 061/ 823-196_15506 Iščem več TRGOVK za delo v živilski trgovini. Pogoj večletna praksa. Jagodic, Vidmarjeva 8, Kranj 15512 ŽIVALI PRAŠIČE za rejo in ODOJKE za zakol prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, 0 733-232_14378 JARKICE, rjave, 10-21 tednov, PUJSKE - ODOJKE, prodam. Hraše 5, Smlednik, O 061/627-029 147M JARKICE, stare 7 tednov, prodam. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica, 0 214-855 _15145 TELICO frizijko, staro 10 mesecev, prodam. 0 061/823-208 15169 BIKCA križanca, za rejo ali zakol, težkega 120 kg, prodam. 0 47-554 15222 TELIČKO simentalko, težko 120 kg, prodam ali menjam za mlajšega bikca simentalca. 0 47-554 15223 KOKOŠI NESNICE za nadaljno rejo ali zakol prodam. O 632-622 is23ž. Po 5. juliju bom prodajal 7 tednov stare rjave JARKICE. Zbiram naročila! Oman, Zminec 12, 0 621-475 15237 PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, prodam. 0 062/796-618 15259 KOZE prodam. Ješe, Šobčeva 21, Lesce 15261 TELIČKO frizijko, staro 9 tednov, prodam. Kamna gorica 64, 0 736- 424 15264 TELETA, 7 dni starega, kupim. 0 622-876 15265 Auto - Krainer CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 126, tel 9943-463-21415 VOZILA'NAD.DELI'SERVIS GOVORIMO SLOVENSKO Torek, 29.junija 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 31.STRAN • GORENJSKI GLAS TELIČKO simentalko, staro 1 mesec, prodam. 8 422-269 15269 LABRADORCE z rodovnikom in JAZBEČARJE brez rodovnika prodam, a 692-761_15273 BIKCA simentalca, starega 10 dni, kupim. B 45-219_1527a TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. 8 65-533_15279 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodam. Pogačnik, Sr. Dobrava 14, Kropa 15292 Dve črno-beli TELIČKI, stari 10 dni, •n križanega TELIČKA, starega 3 mesece, prodam. Gorjup, Trboje 61 , Breje TELICE prodam ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka 15300 Bele PUDUE z rodovnikom, stare 2 meseca in pol, prodam. Q 325-328 15314 K K KOKOŠI, stare 22 tednov in eno leto; ter hrastove PLOHE in DESKE, prodam. Q 49-277 15323 KRAVO simentalko, drugič brejo 8 mesecev, prodam. Dolinar, Stara Oselnica 2, Sovodenj, Er 695-097 15330 ' Dve mladi KOZI, stari 2 meseca, prodam. B 76-383 15333 Mlade KUŽKE podarimo. B 46-036 15338 TELIČKO simentalko, staro 12 dni, prodam. Prašen, Dobrava 7, Cerklje BIKCA, starega leto dni, prodam. Drulovka 6, Blažetovi 15345 Dva BIKCA simentalca, od 150 do 250 kg, prodam. Rebernik, Šenturš-ka gora 17, Cerklje 15346 TELETA simentalca, starega do 10 dni, kupim. B 48-590 15354 Delovno KOBILO prodam. Hafner, Papirnica 9. Đ 620-253 15374 PRAŠIČE, težke od 20 do 100 kg, prodam. Možna dostava. Prešeren, Gorica 17, Radovljica. B 714-376 15378____ KOZF z mlekom prodam. B 622- 191 » 15384 1 leto staro KOZO mlekarico prodam. S 66-850 15355 NEMŠKE OVČARJE odličnih staršev, paritev v Nemčiji, prodam. B 620-140_15392 ŠARPLANINKO z rodovnikom, staro 2 meseca in ZAPRAVLJIVČEK ugodno prodam. B 49-326 15405 Jalovo črno KRAVO z drago teličko prodam. Jelene, Dražgoše 28 15408 Več TELIC simentalk, 7 mesecev brejih, prodam. Sp.Bitnje 50, B 312- 262 154°8 BIKCA simentalca, težkega 240 kg, za rejo ali zakol, prodam. B 695-034 15411 Bele PIŠČANCE, primerne za dopi-tanje, prodam. Stanonik, B 65-546 15418_ Grahaste JARKICE ter večje in manjše PRAŠIČE prodam. Stanonik, B 65-546 15419 Enoletne KOKOŠI prodam. Porenta, Sv. Duh 44, škofja Loka 15423 Čistokrvnega LABRADORCA brez rodovnika, starega leto in pol, ugodno prodam. B 422-314_15435 PRAŠIČE, težke 20-25 kg, prodam. Debeljak Anton, Smoldno 5 , Poljane. B 65-459 15440 SIMENTALCA, starega 14 dni, prodam. Vogljanska ul.31, Voglje. B 49-423 15449 TELIČKO, staro 2 meseca, prodam. B 45-790 15452 TELIČKO simentalko prodam. 8 422-307 15456 Dva PRAŠIČA, težka od 60 do 80 kg, prodam. Visoko 92, visoko 15467 KOKERŠPANJELE, zlatorjave, čistokrvne, ugodno prodam. 8 064/47- 281 15483 TELIČKA simentalca, starega teden dni, kupim. B 49-444 15487 BIKCA, starega 10 dni, prodam. Voglje na vasi 2, Šenčur 15493 BIKA, starega teden dni, prodam. Gorjanc, Kotna pot 3, Voglje issoa MEGAMILK IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE KRAŠKE OVČARJE, čistokrvne, brez rodovnika (oče in mati imata rodovnik), stare 6 tednov, prodam. Tel.: 064/631-676 NISSAN SUNNY 1.6, letnik 1990, prodam. « 713-196 Krmilni in jedilni KROMPIR pro-dam. Sr. vas 48, Šenčur SNEGOLOVCE, male, nerjaveče, ugodno prodam, flfr 323-327 IMT 533, IMT 533 s kabino, URSUS 335, URSUS 335 s kabino in IMT 539 ugodno prodam ali menjam za drug traktor.