Intervju s predsednikom SSO Walterjem Bandljem Na mladi Vilenici nagradili tudi Tržačanki Cesta na Travniku bo obnovljena JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 130 (21.367) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 7. JUNIJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50 607 Leteti visoko, preko vseh ovir Dušan Udovič Poleteti moramo visoko, da bomo lahko videli daleč. V mislih mi odzvanjajo besede Žive Gruden, dolgoletne ravnateljice špetrske šole. Vizija, ki je hkrati cilj in program, sinteza pedagoškega modela univerzalnega pomena, ki daleč presega prostor Nadiških dolin, kjer je dvojezična šola po tridesetih letih uspešnega razvoja stvarnost, mimo katere danes ne more nihče. Šola sodi med tiste, na ozemlju naše skupnosti bolj redke, ki so v teku svojega obstoja doživele konstantno rast. V tem dejstvu, ki ga iz leta v leto potrjujejo številke, je bil, je in bo tudi v prihodnje njen največji adut. Že to, da je šola uspešna na demografsko in tudi drugače ogroženem teritoriju, govori o nevsakdanjem podvigu in veliki količini energije, ki je je bilo v treh desetletjih vložene v ta projekt. Gotovo ne bi bilo tako, če ne bi za to šolo stali sposobni ljudje, ki so jo znali postaviti na noge, poleg njih pa skupnost staršev in krajevnih dejavnikov, slovenskih organizacij videmske pokrajine, ki so dobro vedeli, kolikšno zgodovinsko zamudo morajo, gotovo ne po lastni krivdi, nadoknaditi, če hočejo kot skupnost preživeti in računati na prihodnost. Vsi vemo, da v tej državi težko nekaj nastane, če je dežurna oblast proti in špetrska šola je imela dolga leta veliko zagrizenih nasprotnikov. V ozadju tega nasprotovanja je bilo, kot je znano, trdovratno odklanjanje možnosti uvedbe slovenskega knjižnega jezika v šolo in s tem priznanja, da so Slovenci videmske pokrajine enakopravni del Slovencev v Italiji. Nadaljevanje na 2. strani t VELIKA MNOŽICA SPREJELA FRANČIŠKA V PRESTOLNICI BIH Papež v Sarajevu pozval k miru in slogi Mašo je na stadionu spremljalo okoli 70 tisoč ljudi NOGOMET Barcelona evropski prvak 2015 BERLIN - Barcelona je evropski nogometni prvak. V Berlinu je sinoči s 3:1 gladko premagala turinski Juventus. Njena zmaga je bila povsem zaslužena, čeprav ni prikazala svoje najboljše igre. To je že peta evropska lovorika za katalonsko moštvo, Juventus, ki se je še kar nepričakovano prebil v finale, pa ima dva naslova evropskega klubskega prvaka. Na 26. strani OPČINE - Železniška postaja sameva Nekoč je tu vozil sloviti Orient Express ••• ODPRTO VSAK DAN OD 9:00 DO 22:00 {I[[di £i)hüii\ nedelji: in pru/.ni III) ww w.FilnL^-ftlufU't.coni Tel.; 0Ö3SG 41 754 737 O NAKUPOVALA [ Ck > I EK KAKS] KA, S I JLNKUVA I, SEČANA O « TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. ** ODSTRANITEV VASKULARNIH tN PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI ZELOS™ tehnologijo Salon; . Ul. Petra Kosierja 10, Sežana BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00386 41 973 550 f' <£los) DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji vrata pvc okna in okvirji GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it SARAJEVO - Papež Frančišek je včeraj na svojem prvem obisku Bosne in Hercegovine pozival k miru in spravi v državi, ki jo je pred 20 leti razklala krvava vojna. Na osrednjem dogodku obiska - maši na stadionu Koševo v Sarajevu - je še opozoril na atmosfero vojne, ki v luči številnih konfliktov vlada po svetu. Papež je med mašo, ki jo je spremljalo okoli 70.000 ljudi, dejal, da se v današnjem času napori za mir in njegovo vzdrževanje soočajo z dejstvom, da po svetu potekajo številni oboroženi konflikti. Po besedah Frančiška številni aktualni konflikti po svetu predstavljajo nekakšno tretjo svetovno vojno, ki se odvija po delih. V kontekstu globalnih komunikacij pa čutimo atmosfero vojne, je zatrdil sveti oče. Na 2. strani Policija preverja, ali so vozniki drogirani Na 6. strani Zavetišče za živali Enpa odprlo vrata Na 6. strani Tri akademije Glasbene matice Na 12. strani V Doberdobu ne bodo povišali davkov Na 18. strani V Števerjanu iz vodnjaka priteklo vino Na 19. strani KAMEN RAZEM • KRAŠKI KAMNOSEKI ■ 15%POPUST NA VSE IZDELKE: SPOMENIKE, POLICE, STOPNICE, KORITA... podi Lokev 2U-6219 LOKEV Tel. +386 31 317 646 www.kamenrazem.si 2 Nedelja, 7. junija 2015 ITALIJA, SVET / SARAJEVO - Navdušenje ob Frančiškovem obisku Papež pozval k spravi v Bosni in Hercegovini SARAJEVO - Papež Frančišek je včeraj na svojem prvem obisku Bosne in Hercegovine pozival k miru in spravi v državi, ki jo je pred 20 leti razklala krvava vojna. Na osrednjem dogodku obiska - maši na stadionu Koševo v Sarajevu - je še opozoril na atmosfero vojne, ki v luči številnih konfliktov vlada po svetu. Papež je med mašo, ki jo je spremljalo okoli 70.000 ljudi, dejal, da se v današnjem času napori za mir in njegovo vzdrževanje soočajo z dejstvom, da po svetu potekajo številni oboroženi konflikti. Po besedah Frančiška številni aktualni konflikti po svetu predstavljajo nekakšno tretjo svetovno vojno, ki se odvija po delih. V kontekstu globalnih komunikacij pa čutimo atmosfero vojne, je zatrdil sveti oče. »Nekateri načrtno podžigajo in podpihujejo to atmosfero,« je dejal papež in napadel tiste, ki želijo spodbujati delitve in z vojno kovati dobičke prek orožarskih poslov. »A vojna pomeni otroke, ženske in ostarele v begunskih taboriščih, pomeni prisilne razselitve, uničene hiše, ceste in tovarne. Predvsem pa pomeni nešteto uničenih življenj,« je poudaril Frančišek. Papež je med mašo Hrvate, Bošnjake in Srbe, ki živijo v BiH, pozval k slogi in miru, kar je po njegovem proces, ki se odvija vsak dan, korak za korakom. Mašo je papež vodil z več desetimi škofi in številnimi duhovniki iz BiH ter drugih držav. Sodelovali so tudi trije cerkveni zbori, ki jih je spremljal orkester obrambnih sil BiH, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Na maši je bilo prisotnih tudi okoli 250 slovenskih vernikov, med udeleženci pa sta bila še ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in koprski škof Jurij Bizjak. Poglavar katoliške Cerkve se je na stadion pripeljal s papamobilom, verniki pa so ga pozdravili z vzkliki Papež, imamo te radi in Mir z vami. Pred mašo se je že sestal s člani predsedstva BiH, ki jih je pozval k ukrepom za ustvarjanje miroljubne in pravične družbe. Po srečanju je dejal, da je v BiH možno mir graditi in vzdrževati le na podlagi dialoga, krepitve zaupanja, spoštovanja drugačnosti in sprejemanja drugih. Politike v državi je pozval, naj služijo svojim skupno- Nadaljevanje uvodnika »Mehčanje« političnih oblasti, zlasti nekdaj v Nadiških dolinah vsemogočne Krščanske demokracije, ki z izrazito nacionalistično politiko ni hotela izgubiti monopola nad volivci, je bilo zahtevno in dolgotrajno. A šola je premostila vse ovire, do pridobitve državnega statusa, zaščite in splošnega priznanja, ki ga uživa danes. To je velikega pomena, ko ugotavljamo, da ostaja slovenski knjižni jezik v videmski pokrajini še vedno predmet političnega disputa in manipuliranja. Kot smo svojčas poročali, je desničarska občinska uprava v Podbo-nescu marca letos sprejela resolucijo o »nediščini« kot avtohtonem jeziku, ki naj ne bi imel nobene zveze s knjižno slovenščino. Podobno resolucijo je (na srečo) pravkar zavrnil občinski svet v Dreki, a lahko pričakujemo, da se bo prej ali slej kot fotokopija pojavila na vseh občinskih svetih. Temu pravimo organizirana politična hajka na slovenščino in poskus (avto)degradacije ljudi na lokalen folklorni pojav. Žal je v vsaki družbi tako, da ni vsakdo ne voljan ne sposoben leteli visoko, da bi lahko videl daleč, kot je ob obletnici špetrske šole povedala Živa Gruden. Toda šola gre svojo pot naprej, kljub takim ali drugačnim oviram. Vse bolj bo znala izkazovati, da je na pravi poti. To ji ob okrogli obletnici srčno želimo. Papežev obisk v Sarajevu je imel velik spravni in mirovni naboj ansa stim in ukrepajo za zaščito njihovih osnovnih pravic, od katerih je sveti oče izpostavil versko svobodo. Po maši pa so sledila še srečanja s škofi, redovniki, bogoslovci ter eku-menski in medverski pogovori s predstavniki drugih religij. Poglavar katolikov v BiH, kardinal Vinko Puljic, je ob tej priložnosti dejal, da je obisk papeža Frančiška v Sarajevu spodbuda za obstanek Hrvatov v BiH in za gradnjo sožitja z Bošnjaki, Srbi in drugimi v tej večnarodno-stni državi. Papež je popoldan med drugim obiskal sarajevsko katedralo, kjer je poslušal pričanja nekaterih redovnikov in redovnic o njihovem trpljenju in mučenju med vojno v BiH. Ob tem je papež pozval k odpuščanju, brez katerega po njegovih besedah ni ne vere in ne prihodnosti. Frančiška sta na obisku, ki je njegovo osmo potovanje v tujini, spremljala kardinala rimske kurije Kurt Koch in Jean-Louis Tau-ran. V Sarajevu je njegov obisk spremljalo okoli 150.000 ljudi. Frančišek je med obiskom doživel manjšo nezgodo - zlomila se mu je pastoralna palica. Težavo so rešili tako, da so jo oblepili z lepilnim trakom. (STA) MOSKVA - Intervju za Corriere della Sera Putin: Rusija nikakor ne ogroža Zahoda MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru za italijanski dnevnik Corriere della Sera poudaril, da Rusija ne ogroža Zahoda. Kljub najnovejšim spopadom na vzhodu Ukrajine je Putin poudaril, da je še vedno obvezan ukrajinskemu mirovnemu sporazumu. Sporno ravnanje Moskve je označil kot zgolj obrambo pred novimi nevarnostmi, ki ogrožajo Rusijo. »Rad bi povedal, da ni potrebe po bojazni pred Rusijo,« je zagotovil Putin.Dejal je še, da bi si lahko samo bolan človek, pa še ta samo v spanju, predstavljal, da bi Rusija nenadoma napadla Nato. Ruski predsednik je za včerajšnjo izdajo italijanskega časnika spregovoril pred obiskom Italije prihodnji teden, v okviru katerega se bo srečal tudi s papežem Frančiškom in italijanskim premierjem Matteom Renzijem.Pogovor so objavili tudi dan pred vrhom G7 na Bavarskem, na katerega Moskve niso povabili. Putin je še dejal, da se Rusija prvenstveno zgolj brani pred zunanjimi grožnjami. Ob tem je dodal, da so obrambni izdatki držav članic Nata desetkrat višji od ruskih, ZDA pa imajo največji vojaški proračun na svetu. Glede ukrajinske krize je ruski predsednik menil, da je glavna težava Kijev, ki Ruski predsednik Vladimir Putin ni pripravljen uresničiti februarskega mirovnega sporazuma iz Minska in se neposredno pogajati s proruskimi separatisti. Tako Ukrajino kot EU je pozval, naj storita več za Doneški bazen. O odnosih z EU je Putin dejal, da je Moskva pripravljena zgraditi enakopravno partnerstvo z Brusljem. Hkrati je obtožil slednjega, da zasleduje odnose zgolj na materialnih interesih. »Z Evropo nismo nikoli ravnali kot z ljubico. Čisto resno govorim. Vedno smo ponujali resno zvezo,« je še dejal ruski predsednik in se tako odzval na metaforo italijanskega novinarja. (STA) NASILJE Predvolilna napetost H V* • • v Turčiji ISTANBUL - Turški premier Ahmet Davutoglu je smrtonosni eksploziji, ki sta v petek odjeknili v pretežno kurdskem mestu Diyarbakir na jugovzhodu Turčije, tik pred parlamentarnimi volitvami označil za napad na demokracijo. V napadu na zborovanje kurdske Stranke ljudske demokracije (HDP) sta bila ubita dva človeka. Davutoglu je za turške medije povedal, da se preiskave nadaljujejo in da je pri krvavem incidentu šlo za sabotažo. »Napad ni bil uper-jen proti eni stranki. Šlo je za napad na demokracijo», je zatrdil premier. Po najnovejših podatkih je bilo v eksplozijah ranjenih najmanj 150 ljudi, od tega jih je 20 v kritičnem stanju. Udeleženci shoda trdijo, da je šlo za bombni napad. Na petkov incident se je odzvala tudi predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Anne Brasseur, ki je pozvala k zadržanosti in ohranitvi mirne krvi. »Ta incident ne sme prekiniti miroljubne kampanje ali ovirati izvedbe svobodnih in poštenih volitev,« je zapisala v sporočilu. (STA) ITALIJA Renzi bo »popravil« šolsko reformo Matteo Renzi RIM - Predsednik italijanske vlade Matteo Renzi napoveduje dopolnila in popravke k šolski reformi, ki jo je v prvem branju odobrila poslanska zbornica, sedaj pa je na vrsti senat. Renzi je na prireditvi dnevnika Repubblica v Genovi v pogovoru z odgovornim urednikom časopisa Enzom Maurom priznal, da je šolska reforma vzbudila več nezadovoljstva kot podpore, kar je med razlogi nedavnega ne ravno briljantnega volilnega izida Demokratske stranke. Premier je priznal volilni poraz v Liguriji in okrepitev vse bolj desno usmerjene Severne lige, skrbi pa ga naraščajoča volilna abstinenca. V zvezi s korupcijskimi škandali, ki pretresajo Rim, je prepričan, da sta župan Ignazio Marino in predsednik Dežele Lazio Nicola Zingaretti nedolžna. Renzi je prepričan, da DS ne bo doživela razkola, stranka pa se mora še dodatno spremeniti, »da bo lahko govorila vsem državljankam in državljanom ter obenem ohranila svojo levosredinsko identiteto.« Juncker zavrnil pogovor s Ciprasom BRUSELJ - V luči pogovorov o nadaljnji milijardni pomoči za Grčijo je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker očitno nezadovoljen z grškim premierjem Aleksisom Ciprasom. Ta se je včeraj želel pogovarjati po telefonu s predsednikom Evropske komisije, a ga je slednji zavrnil, češ, da ni nobenega novega razvoja do-godkov.Ne bo nobenih pogovorov s Ciprasom, dokler ne bo kaj na mizi, so po informacijah nemške tiskovne agencije dpa ob tem sporočili v Bruslju. Cipras in Juncker sta se sestala v četrtek zvečer, vendar pogovori niso prinesli preboja. Tako v Grčijo kot v Bruslju so takrat zatrdili, da se bodo pogovori nadaljevali. Umrl je filmski kritik Callisto Cosulich RIM - V starosti 93 let je umrl italijanski filmski kritik Cal-listo Cosulich, ki je bil rojen v Trstu, po rodu pa je bil iz Dalmacije. Leta 1947 je v Trstu s prijateljem Tulliom Kezichem ustanovil filmsko sekcijo Krožka za kulturo in umetnost, čez nekaj let pa se je preselil v Rim. Napisal je celo vrsto knjig o zgodovini filma, urejeval filmske revije in pisal filmske kritike za razne dnevnike. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 7. junija 2015 3 ISTRA - Ob 70-letnici konca vojne in antifašistične zmage V Ankaranu spet stoji kip narodnega heroja in diplomata Aleša Beblerja Na prireditvi tudi TPPZ Pinko Tomažič - Jože Pirjevec: Ali se Slovenija sramuje partizanov? ANKARAN - V Parku spomina sredi Ankarana od včeraj ponovno stoji kip narodnega heroja in priznanega slovenskega diplomata Aleša Beblerja-Primoža. Prejšnjega so neznanci pred dvema letoma ukradli in ga odnesli neznano kam. Ob odkritju kipa Beblerju, ki je živel tudi v Ankaranu, so v pred kratkim ustanovljeni istrski občini počastili konec druge svetovne vojne in zmago nad nacifašizmom. Pobudnika prireditve sta bila Občina Ankaran in Zveza združenj borcev za vrednote NOB. Beblerjev kip so postavili s pomočjo donacije Luke Koper ter s prispevki krajanov. Predsednica krajevnega združenja borcev za vrednote NOB Darinka Vovk je ocenila, da s krajo prejšnjega kipa ni bil okrnjen le spomin na velikega človeka, kot je Bebler, ampak tudi kultura bivanja v Ankaranu. Želi si, da bi prav ta spomenik prispeval h kulturnemu, medsebojnemu medgeneracijskemu povezovanju različnih ideoloških pogledov. »Karkoli že je neznance privedlo do kraje, je to v vsakem primeru obsojanja vredno dejanje. Dr. Aleš Bebler Primož je bil narodni heroj, partizanski borec na primorskih tleh, naravo-varstvenik, diplomat. Zasluži si obeležje v Ankaranu, saj je tu preživel zadnja leta in si tudi prizadeval za ureditev kraja,« je povedala govornica. Doprsni kip sta odkrila soborka Aleša Beblerja v goriškem okrožju Branka Ko-vačič in krajan Miha Kos, ki tudi skrbi za Slavnostni govornik Jože Pirjevec obeležje. V ta namen je dobil v hranjenje zastavo, ki mu je je izročil poveljujoči častnega voda slovenske vojske. Anton Bebler je dejal, da je bil oče španski borec, partizan, politik, general, diplomat in narodni heroj. Rodil se je 8. junija 1907 v Idriji, umrl pa je 12. avgusta 1981 v Ljubljani. Pred drugo svetovno vojno je bil udeleženec španske državljanske vojne, med njo pomemben člen OF, po vojni pa je zastopal Jugoslavijo na raznih diplomatskih konferencah. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Igor Delfin, so nastopili V Ankaranu spet stoji kip Aleša Beblerja (prejšnjega so neznanci ukradli) foto damj@n učenci osnovne šole Aleš Bebler - Primož, Hrvatini, podružnične šole Ankaran, dramski igralec Radoš Bolčina, Drago Mi-slej - Mef in Tržaški pevski zbor Pinko Tomažič pod taktirko Pije Cah. Slavnostni govornik Jože Pirjevec je poudaril, da se v Sloveniji dogajajo čudne stvari: »Videti je, kakor da se naša oblast sramuje, da so skupaj z drugimi jugoslovanskimi narodi organizirali edino zares učinkovito odporniško gibanje v zasedeni Evropi in da so se leta 1945 uvrstili med zmagovalce.« Po Pirjevčevem mnenju zgleda, da nekatere zelo motijo spomeniki, ki so jih postavili protagonistom tistega dogajanja. Pred dobrim mesecem je prišla novica, da so bili na Bazi 20 v Kočevskem rogu podrti vsi štirje doprsni kipi poveljnikov slovenske partizanske vojske, še prej pa je nekdo ukradel doprsni kip Aleša Beblerja, ki je stal na tem kraju v Ankaranu. Pirjevec je ugotavljal, s kakšno lahkoto in celo sovraštvom se del slovenskega naroda odpoveduje najslavnejšemu poglavju svoje zgodovine, in ob primerjanju s tem, kar se dogaja v Franciji ali Italiji, bi človek obupal. »V Parizu so ob 70-letnici konca vojne štiri predstavnike rezistence pokopali v Pantheonu, kjer so grobovi velikanov francoske kulture, znanosti in politike. V Italiji so osvoboditev 25. aprila proslavljali na primer tako, da so vsako oddajo na elitnem radijskem kanalu RAI 3 uvedli z različico partizanske pesmi Bella ciao. V številnih diskusijah, ki so bile organizirane na ta dan na temo rezistence, ni bilo nikogar, ki bi si drznil poveličevati Salojsko ali Vichysko republiko,« je izpostavil zgodovinar. Na Aleša Beblerja ima oseben spomin. Pred skoraj štiridesetimi leti, ko je pisal knjigo o sporu med Stalinom in Titom leta 1948, je imel z njim več srečanj v njegovi hiši v Ankaranu, kajti bil je eden od protagonistov tistega dogajanja. »Naredil mi je vtis inteligentnega, gostoljubnega človeka, ki mu prirojen čut za ironijo ni dovoljeval, da bi na režim, ki ga je pomagal ustvarjati, ne gledal iz določene kritične distance. Ko sem nekaj pozneje bral njegove spomine, karakteristično naslovljene Čez drn in strn, sem bil v tem začetnem vtisu potrjen, pri čemer se mi je zdel posebno pomemben stavek, ki ga je Bebler zapisal o svojem srečanju v Parizu z Edvardom Kardeljem konec tridesetih let. Ob tisti priliki je izpovedal svoje razočaranje nad Sovjetsko zvezo, kakršno je oblikoval Stalin v času svojega trinoštva. Kardelj je poslušal, a ni komentiral. Tako sva se razšla, je takrat zapisal Bebler,« je v Ankaranu včeraj povedal še Pirjevec. REGIQNE AUTONQMA FRIWLI VÉNEZIA GIUUA Od 1. januarja 2015 je bil reformiran deželni zdravstveni sistem (Deželni zakon št. 17/2014) NOVO ZDRAVSTVO: KAJ SE JE SPREMENILO? Reforma zdravstva: varnost in kakovost za zdravje Glavna novost reforme je preureditev zdravstvenega sistema z vzpostavitvijo mreže zdravnikov, zdravstveni kov in drugih zdravstvenih profesionalcev, ki delajo skupaj, zato da pomagajo osebam z zdravstvenimi težavami, neposredno in nedaleč od njihovega doma. Pri informiranju občanov glede zdravega življenja in zavesti o svojem zdravju je preventiva v ospredju. Glavno temo reforme je mogoče povzeti z načelom »manj hospitalizacije, več dela na ozemlju«. Ne govorimo torej samo o dobrih bolnišniških oddelkih (ki se ukvarjajo s hudimi in akutnimi problemi ob upoštevanju načel kakovosti, sposobnosti in varnosti), ampak tudi o krepitvi asistence na domu in na sedežih, ki so za osebe zlahka dosegljivi, kjer nudimo klinične izvide, radiološke preiskave, zdravljenje ipd. Cilj so takojšnji in učinkoviti odgovori na zdravstvene težave občanov v bolnišnicah, kjer naj osebe ostanejo čim manj časa: po premostitvi akutne faze se zdravljenje nadaljuje na domu ali v domovih za zdravstveno pomoč oziroma rehabilitacijskih središčih. Večja informatizacija zdravstvenega sistema Leta 2015 bomo tudi nadalje razvili informacijski sistem: za zdravstvene storitve bodo izvidi z digitalnim podpisom na voljo prek spleta, možna bo spletna rezervacija glavnih ambulantnih pregledov, vpogled v čakalne sezname za vse nudene storitve z navedbo prvega prostega datuma in jasen prikaz situacije v vseh urgentnih oddelkih bolnišnic. Tisti, ki nimajo možnosti, da bi uporabljali informacijska orodja, bodo seveda lahko še naprej uporabljali tradicionalne storitve. PZV 2 SPODNJA FURLANIJA POSOČJE ■I PZV 3 ZGORNJA GRIČEVNATA FURLANIJA-SREDNJA FURLANIJA PZV 4 OSREDNJA FURLANIJA PZV 5 ZAHODNA FURLANIJA 4 Nedelja, 7. junija 2015 ALPE-JADRAN / SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ - Pogovor z novim predsednikom Walterjem Bandljem »Renzi se moti, ker bi vse odslovil, res pa je, da manjšina potrebuje prenovo« Podpora sodelovanju s SKGZ, a brez prehitevanj - »Ni realnosti, kjer vse teče po maslu« GORICA - Walter Bandelj je za krmilom Sveta slovenskih organizacij nasledil Draga Štoko. V svojem prvem govoru po izvolitvi je napovedal po eni strani kontinuiteto s svojim predhodnikom, po drugi pa prenovitev oziroma nove prijeme pri delu manjšinske krovne organizacije. Kako je dozorela vaša kandidatura za predsednika SSO? Rekel bi, da smo o novem predsedniku začeli razmišljati, potem ko je moj predhodnik odvetnik Drago Štoka napovedal, da ne misli več kandidirati za predsednika. Drugi razlog vidim v tem, da SSO namenja veliko pozornost teritoriju in njegovemu ovrednotenju. Po dveh predsednikih iz tržaške pokrajine sta bili tokrat na vrsti Goriška in Videmska, pa čeprav to ni neko strogo pravilo. Vi ste bili med glavnimi sodelavci Draga Štoke. Kako ocenjujete njegovo vodenje organizacije? Moj predhodnik je postavil SSO na nove temelje in veliko zaupal mladi generaciji, ki se je postopoma uveljavila, kar se tudi danes pozna v novi sestavi izvršnega odbora. To je bila zelo modra poteza, ki je bila usmerjena tudi v pripravo za nasledstvo. Vi ste občinski svetnik Slovenske skupnosti v Gorici. Kako vam bo uspelo uskladiti ti dve zadolžitvi? Že od mladih let se udejstvujem tako v civilni družbi kot v edini slovenski stranki, ki je Slovenska skupnost. Nekaj podobnega je veljalo tudi za moje predhodnike. Vsi izviramo in delamo za neko politično prepričanje. Seveda to terja določen napor, vendar je treba upoštevati tudi drugi vidik te zadeve Kakšen vidik pa? Predsednik SSO se mora veliko ukvarjati z izvajanjem zaščitnih določil, ki ne zadevajo samo delovanje ustanov, organizacij in društev, temveč tudi javne uprave in storitve. Biti občinski svetnik v goriškem občinskem svetu mi daje možnost, da konkretno vidim kako pride do uresničitve zaščite. Teorija in praksa torej? Tako je. Rekel bi, da poleg teorije imam tudi vpogled v prakso, ki je večkrat veliko bolj zapletena od tistega, kar zgleda na papirju. In to je pomembno, pa čeprav zahteva dodatno delo. Ko sem bil predsednik rajonskega sveta v Podgori je bila to zame prava telovadnica na področju javne uprave. To me je tudi spodbujalo in krepilo zanimanje, tako da lahko prepričano ugotovim, da je bila prava pomoč pri vsakdanjem delu v direktnem stiku z ljudmi, še posebno s prebivalci slovenske narodne skupnosti. Ob sebi imate prenovljeno in pomlajeno vodstvo. Ob izvolitvi ste napovedali tudi druge spremembe. Za kaj gre? Že s predsednikom Štoko, kot sem prej omenil, je SSO izvedel kar precej sprememb. In to s ciljem, da se krovna organizacija primerno pripravi na izzive sedanjosti in prihodnosti. Po tej poti je pomembno nadaljevati. Predvsem bo potrebno skrbeti in stalno posodabljati odnos s članicami ter vzpostaviti še bolj učinkovit kanal posredovanja informacij. Mislim, da je to ključnega pomena, ker na tak način lahko med nami bolj sodelujemo, smo bolj učinkoviti in tudi bolj razpoznavni. Kako si zamišljate odnose s Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo? Želim si, da bi bili ti odnosi usmerjeni v dobrobit in razvoj celotne slovenske narodne skupnosti v FJK. Ni nobena novost, da imamo do določenih tematik različne poglede in pristope. SSO ima svoje korenine, ki so različne od druge sorodne krovne organizacije. Če pa bomo imeli v zavesti skupni cilj in ne bo prehitevanj, bomo zmožni tudi enotnih nastopov. O tem nimam dvoma. Na nedavnem posvetu na Opčinah so si mladi različnih pripadnosti in poklicev bili enotni, da v manjšinski civilni družbi nekaj „škripa". Ne le v odnosih med krovnima, temveč tudi v njunem delovanju. Kaj in kje bi bilo treba kaj spremeniti? Rad bi videl realnost, kjer vse teče kot po maslu! Verjetno jo bomo težko našli, še posebno v teh časih. Problem je, kako se določenega vprašanja ali težave lotimo in kako pridemo do izbire oziroma odločitve. Večkrat smo preveč pridni pri izpostavljanju kritik in kritičnosti. To je pomembno, ni pa vse. In kje vidite rešitve? Potreben je stalni dialog med mlajšo in starejšo generacijo. Če bi poslušali predsednika vlade Mattea Renzija, bi vse starejše odslovili. To ni prava pot. Zakaj ni prava pot? Treba je imeti spoštovanje do vseh in do vseh pogledov. Res pa je, da imamo nekatera vodilna mesta, kjer že vrsto desetletij sedijo iste osebe in to ni zdravo. Tudi o tem bo potreben razmislek. Kako gledate na odnose med SSO in Slovenijo? Odnose s slovenskimi državnimi ustanovami ocenjujem kot zelo dobre in upam, da jih bomo v prihodnje še izbolj- Walter Bandelj je za krmilom Sveta slovenskih organizacij nasledil Draga Štoko šali. Upam, da bomo z Uradom za Slovence v zamejstvu vedno bolj partnerji pri izvajanju projektov in ne le koristniki sredstev. Bolj moramo izkoristiti komercialne možnosti in to mora veljati predvsem za tiste organizacije, ki lahko to delajo. Dežela je že začela izvajati nekatere spremembe na področju javnega financiranja manjšine. Kako gledate na to vprašanje? O tem je bilo že veliko govora. Smo šele na začetku in ravno leto 2015 bo pokazalo učinkovitost prvih reform, če tudi je mimo že pol leta. Upam, da bodo od tega imele največ koristi organizacije in društva, predvsem kar se tiče hitrejšega izplačila sredstev in manjše birokracije. To pa je le ena plat medalje. Kaj pa druga plat? Ne smemo pozabiti na javne uprave in na pomoč za gospodarski razvoj v videmski pokrajini, kjer živi slovenska narodna skupnost. Tudi ti dve poglavji sta zelo pomembni. Še zlasti pri uvajanju uporabe slovenščine v javni upravi je potrebno stalno spodbujati, drugače gre ta argument večkrat v "pozabo'. Potrebne bi bile tudi izredne kontrole nad uporabo finančnih sredstev iz zaščitnega zakona za uprave. Že večkrat se je zgodilo, da so nekatere javne uprave uporabile sredstva iz zakona za slovensko narodno manjšino v druge namene. Sandor Tence MILAN - Mlada pianista Simon Kravos in Rok Dolenc Nepričakovan nastop na Expu Učenca prof. Tamare Ražem Locatelli sta zaigrala v madžarskem paviljonu in žela veliko odobravanje MILAN - Sredi preteklega meseca smo se Slovenci v Italiji na svetovni razstavi Expo v Milanu izkazali ne samo na uradnih nastopih v okviru dneva, ki nam je bil posvečen, ampak tudi sicer. To dokazuje dogodek, ki se je tisti dan zgodil v madžarskem paviljonu z nenapovedanim klavirskim »šovom« dveh mladih tržaških pianistov. Gre za Simona Kravosa in Roka Dolenca, ki sta se na milanskem Expu mudila skupaj z drugimi člani naše skupnosti, ki so v Milan prispeli v organizaciji Sveta slovenskih organizacij. Med sprehajanjem sta Simon in Rok prejela sms sporočilo kolegice pianistke, ki je bila prav tako prisotna na Expu in ju je obvestila, da se v madžarskem paviljonu nahaja ultramoderen klavir z izredno modernistično linijo, ki spominja na leteči krožnik, poimenovan The Human Piano, katerega realizator je znani pianist Gergely Boganyi. Po obilnem »nemškem« kosilu sta se Rok in Simon odločila za ogled. Ob vstopu sta si pogledala v oči in si dejala: »Ne bova zamudila te priložnosti!« Bržkone sta se usedla za »mega klavir« in zaigrala šti-riročno. Kaj kmalu se je okoli njiju zbrala lepa mednarodna množica poslušalcev, katero sta pianista z zabavnim in privlačnim igranjem povlekla v burno ploskanje. Nato sta zaigrala posamezno, Rok kot vedno na svojevrsten način, medtem ko si je Simon izbral romantično skladbo. Nepričakovan nastop sta zaključila spet štiriročno, najprej z znano Kalinko, na koncu pa še z »domačo« Golico. Improviziran, seveda strogo amaterski posnetek menda že kroži na svetovnem spletu. Vsekakor nepozabno in nepričakovano doživetje mladih učencev profesorice Tamare Ražem Locatelli. (ed) Simon Kravos in Rok Dolenc med nastopom v madžarskem paviljonu na milanskem Expu SLOVENIJA - Višje sodišče potrdilo odločitev okrožnega sodišča Boštjan M. Turk pravnomočno obsojen zaradi razžalitve Jožeta Pirjevca Obsojenec je v Reporterju očital zgodovinarju, da si je sam poitalijančil ime in priimek LJUBLJANA - Višje sodišče je potrdilo sodbo, s katero je ljubljansko okrožno sodišče septembra lani na dva meseca zapora pogojno s preizkusno dobo dveh let obsodilo kolumnista Boštjana M. Turka. Ta je po mnenju sodišča v kolumni z naslovom Referenti in renegati razžalil zgodovinarja Jožeta Pir-jevca, pišeta Dnevnik in Delo. Plačati mora tudi stroške postopka. Kolumna je izšla v reviji Reporter 13. junija 2011, Turk pa je v njej med drugim zatrdil, da je Pirjevec v svoji knjigi Tito in tovariši zapisal tudi: »Ob tem sem tudi sam preživel neke vrste psihoanalitično seanso, saj sem spremenil ime iz Giuseppe Pierazzi, kar sem bil dotlej, v Jože Pirjevec, kar sem od te knjige dalje.« Turk je napisal, da je »Pirjevec stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, čeprav za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega do- ma v Trstu je objavil eno svojih del in ga suvereno podpisal z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil pravilnost fašistične raznarodovalne politike.« Turk je v svojem zagovoru pred okrožnim sodiščem povedal, da nikakor ni nameraval žaliti Pirjevca. O spornem članku pa je dejal, da ni šlo za diskvalifikacijo Pirjevca.Pooblaščenec Pirjevca pa je povedal, da je problematična predvsem primerjava s fašistično ra-znarodovalno politiko, saj je splošno znano, da fašisti niso le poitalijančevali Slovencev, ampak so jih tudi fizično iztrebljali, zato je kakršnokoli poimenovanje primorskih Slovencev za renegate najmanj nespodobno pa tudi protipravno. Višje sodišče se je po navedbah Dela strinjalo, da je Pirjevec javna oseba in da so v tem primeru meje kritike širše, a pravica svobode do izražanja kljub temu ni neomejena. Po mnenju sodnikov Turk ni imel razloga utemeljeno verjeti, da je Pirjevec svoje ime po-italijančil. (STA) Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 5 Nedelja, 7. junija 2015 MANJŠINE / APrimorski ~ dnevnik OPČINE - Ne ravno navdušujoč obisk železniške postaje Z vlaka v - nič Omembe vreden samo tovorni promet - Na vlaku za Sežano šest potnikov Nekoč je tu vozil Orient Express, danes pa ni stranišč, smetnjakov in avtobusov Opčine so bile nekoč zelo pomembno železniško vozlišče, od tu so vlaki peljali v osrčje Evrope in še dlje, tu je peljal mimo in se ustavljal sloviti Orient Express, ki je povezoval Pariz s Carigradom. Podpisani se spominja, kako se je kot otročič skupaj z dedkom, ki je bil svoj-čas uslužbenec železnice (službo je nastopil še pod Avstro-Ogrsko) peljal tudi z omenjenim svetovno znanim vlakom, resda samo na relaciji Trst-Opčine, a vendar ... Danes ni več tako. Čeprav je tovorni promet še znaten, pa se je potniški zreduciral na dnevno šest voženj med Opčinami in Sežano, do postaje pa ne pelje niti več mestni avtobus, čeprav bi lahko z nekoliko več politične volje pri upravi italijanskih železnic in krajevni politiki situacijo precej izboljšali. To človek sliši ob pomenkih glede stanja openske železniške postaje. Na opensko postajo me je v prejšnjih dneh napotilo pismo, ki smo ga prejeli v uredništvo in pod katerim je bil podpisan gospod Diego Fabbri, ki se je pritoževal nad žalostnim stanjem postaje, ki je vedno bolj zapuščena, razen nekaterih lokomotiv, ki manevrirajo, vlada tišina oziroma mrtvilo, postaja pa je zaradi ukinitve avtobusne povezave dejansko odrezana od sveta. Resnici na ljubo nič novega, kdor je v zadnjih letih obiskal postajo, ve, da je tam vse prej kot živahen potniški »Tu je mrtvilo« Naključje je hotelo, da sva s fotografom Damijanom Balbijem na postajo prišla ravno takrat, ko je ob 10.15 pripeljal vlak iz Sežane, s katerega sta stopila dva potnika, moški in ženska, medtem ko je vlak sprejel štiri potnike - starejšo gospo in tri popotnike z nahrbtniki, ob 10.29 pa je, potem ko je dolgolasi postajenačelnik dal dovoljenje, zopet odpeljal proti Sežani. Po odhodu vlaka je postaja zopet zaspala, če izvzamemo prihod tovornega vlaka in štirih težkih dizelskih lokomotiv, ki služijo za manevriranje vlakovnih kompozicij oz. selitev le-teh z enega tira na drugega. Na naslednji vlak iz Sežane bi bili morali počakati do 12.42, se pravi dobri dve uri. Vlak Slovenskih železnic obišče opensko postajo ob 6.33, 10.15, 12.42, 16.40, 21. uri in 21.54, od tam pa odpotuje ob 6.58, 10.29, 13.24, 17.24, 21.19 in 22.36: tako namreč piše na urniku, objavljenem na oglasni deski. Ob najinem prihodu je bila čakalnica prazna, blagajna pa zaprta, sporočilo na oglasni deski je potnike opozarjalo, da si lahko vozovnice priskrbijo kar na vlaku brez dodatnih stroškov. Prav tako naletiš na informacijo o avtobusnih povezavah ter na telefonsko številko službe taksijev in na obvestilo, da je treba do središča Opčin, kjer se nahajata najbližja avtobusna oz. tramvajska postaja, pešačiti kakih deset minut, saj avtobus kot že rečeno ne pelje več do postaje. Tablo z oznako avtobusa št. 39 so odstranili iz kovinskega okvirja, ki tako zdaj sameva pred poslopjem. »Tu je mrtvilo,« pravi gospa Antonella, ki že šest let upravlja bližnji bar Alla stazione (Pri postaji). Bar je prijeten, v njem lahko za ceno enega evra popiješ dobro kavo, gostje se lahko posedejo tudi na zunanjo teraso s pogledom na vlake, vendar je bilo ob mojem obisku ta- Prazna čakalnica, skoraj prazni vlak za Sežano in ostanki avtobusnega postajališča fotodamj@n ko gostov kot vlakov bolj malo in iz pogovora s prijazno gostinko se da razumeti, da tudi ostale dneve ni posebnega navala. Zelo verjetno pa se potnik, ki mora nujno opraviti fiziološko potrebo, lahko obrne le na bar, saj na postaji stranišč za obiskovalce ni oz. so zaprta: na podlagi določil italijanskih železnic postaja ne dosega določenega števila potnikov, ki bi omogočilo odprtje stranišč. Prav tako pri postaji ni zabojnikov za smeti, odpeljali so jih že pred časom. Opčine kot glavna tržaška postaja? To lahko sliši obiskovalec postaje, iz naključnih pogovorov pa se da izvedeti še marsikaj drugega, npr. to, da je kar se tiče tovornega prometa na postaji večkrat kar živahno, predvsem popoldne in zvečer, ko se vozi mimo in ustavlja veliko število vlakovnih kompozicij. To je odvisno od prometnih tokov, zaradi česar vlada na openski postaji nekoliko čuden režim: tako je lahko trenutno dobesedno prazna, čez nekaj ur pa so vsi tiri zasedeni. Kriza, ki je vsem pred očmi, zadeva predvsem potniški promet, odgovornost za to pa priložnostni sogovorniki pripisujejo predvsem italijanskim železnicam, za katere mednarodne povezave očitno niso prioriteta, medtem ko so večje zanimanje pokazale Slovenske železnice. Zadnji mednarodni nočni vlak, ki je povezoval Benetke z Budimpešto, so ukinili že pred časom, ista usoda je doletela tudi vlak, ki je povezoval Benetke z Ljubljano in s katerim je potovalo res veliko ljudi, od katerih so mnogi izstopili tudi na Opčinah. Pred slabima dvema letoma so ponovno obudili povezavo med Ljubljano in Opčinami, ki se je, pravijo, v določenih obdobjih oz. časovnih pasovih poslužuje tudi čedno število ljudi (vsekakor več od skupno šestih potnikov, ki smo jih našteli ob našem obisku), vendar potnike, ki izstopijo na openski postaji, čaka neprijetno presenečenje, saj izstopijo v - nič. Zaradi slabega stanja Ul. Ferrovia, ki Proseško ulico povezuje z železniško postajo, je podjetje Trieste Trasporti ukinilo avtobusno povezavo s postajo. Ironija usode je, da je avtobusna povezava delovala, ko potniških vlakov ni bilo, ko pa so jih zopet uvedli, so jo ukinili, v slabih dveh letih, odkar vozi vlak iz Slovenije, pa je niso še obnovili. Problem torej ni samo v Rimu, je tudi v Trstu. Pristojni bi se morali dogovoriti, popraviti cesto in obnoviti avtobusno povezavo ali vsaj postaviti avtomat za izdajanje vozovnic, vendar je dogovarjanje težko, tako zaradi povečanja števila pristojnih ustanov in družb, kot tudi, je slišati, ker tržaška politika ne želi dostojne neposredne železniške povezave z Ljubljano. V takih razmerah se skoraj čudiš dejstvu, da se kdo še odloči za potovanje z vlakom z openske postaje, za ponovni zagon katere sogovorniki vidijo edino možnost v tem, da jo predstaviš kot glavno tržaško postajo, ponovna uvedba povezave med Ljubljano in Benetkami pa bi predstavljala lepo jamstvo. Ivan Žerjal POLITIKA - Prva seja novega pokrajinskega tajništva SSk se pripravlja na volitve Pokrajinska podtajnika sta Maurizio Vidali in Aleksander Počkaj - Pozornost teritoriju Pokrajinsko vodstvo SSk s tajnikom Markom Pisanijem OBČINA TRST Roberto Antonione in Paolo Rovis v Ljudskem Trstu Merjenje moči v tržaški desni sredini je doživelo zasuk, saj sta nekdanji vladni podtajnik in županski kandidat Roberto Antonione ter Paolo Rovis (ta se je pred kratkim sprl s predstavnikom Forza Italia Everestom Bertolijem) ustanovila novo občinsko svetniško skupino Trieste popolare (Ljudski Trst). »Zavzemava se za odgovorno opozicijo, ki se ne oglaša s slogani, temveč obravnava odprta vprašanja in pripravlja konkretne ter uresničljive predloge,« tako se predstavlja nova skupina, katere cilj je vsekakor ponovno poenotenje tržaške desne sredine. Antonione upa, da se obdobje sporov v desni sredini končuje, na prihodnjih občinskih volitvah pa se zavzema za kandidaturo Roberta Dipiazze. Skupini je že pisal državni koordinator Nove desne sredine Gaetano Quagliariello, ki meni, da je med Demokratsko stranko in Severno ligo veliko območje nezastopa-nih volivcev. Na prvi seji novega pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti je tajnik Marko Pisani orisal situacijo na državni ravni po izidih deželnih volitev in možne vplive le-teh na ravnovesja krajevne politične scene in na občinske volitve naslednjega leta. Pri nas bodo občinske volitve v Trstu in v Miljah. Pisani je nato poročal o trenutni situaciji pri izvajanju deželne reforme lokalnih uprav in aktivnostih SSk. Tajništvo se je odločilo, da bo stranka v bližnji prihodnosti organizirala srečanje na to temo. Sprejeto je bil tudi stališče Petra Močnika proti ustanovitvi mestne (ali metropolitanske) občine na našem ozemlju, ki postaja znova aktualna. Resolucijo bi potem sprejeli vsi občinski sveti na Tržaškem. Za pokrajinska podtajnika sta bila imenovana Maurizio Vidali in Alek- sander Počkaj. V strankino tajništvo so bili kooptirani tržaški občinski svetnik Igor Švab in vsi tajniki tržaških sekciji. Tajnik Pisani in člani tajništva bodo v naslednjih tednih obiskali vse strankine sekcije in se tako seznanili s situacijo na terenu. Na podoben način se bo odvija- lo tudi zasedanje pokrajinskega sveta, ki se bo sestal na različnih lokacijah. Prvi del zasedanja bo notranjega značaja, drugi pa bo posvečen predstavitvi lokalnih problematik s strani društev, zvez in organizacij, ki delujejo na teritoriju in zaradi tega najboljše poznajo domačo stvarnost. SVETMVAN Igor Švab pozdravlja »drevo mušljev« Tržaški občinski svetnik Igor Švab se v zvezi s četrtkovim odkritjem lesenega kipa pri Sv. Ivanu javno zahvaljuje rajonskemu svetniku Edvardu Krapežu, ki je prvi predlagal to rešitev, seveda pa tudi tržaški občinski upravi, ki je to zamisel sprejela in jo uresničila. Kip prodajalke mušljev, ki je imela pod tamkajšnjim drevesom svojo stojnico, časti spomin na preteklo življenje v tem mestnem predelu, kar potrjuje številna prisotnost domačinov, ki so ta dogodek pričakovali z velikim zanimanjem in so z izdelavo kipa tudi zelo zadovoljni, poudarja Švab. Občinski svetnik Slovenske skupnosti meni, da take pobude tudi z zgodovinskega vidika vrednotijo življenje v posameznih mestnih predelih. 6 Nedelja, 7. junija 2015 MANJŠINE / PROMETNA VARNOST - Poletna akcija v 19 pokrajinah v Italiji Tudi v Trstu preverjajo, ali so vozniki zaužili droge Kvestura napovedala poostritev nadzornih dejavnosti na cestah V Trstu in še osemnajstih italijanskih pokrajinah je v teh dneh stekla posebna preventivna akcija, ki bo poskusno trajala vsaj do konca poletja. Policisti, ki med izvajanjem nadzornih dejavnosti uporabljajo alkotest, imajo zdaj na razpolago tudi opremo, s katero preverjajo, ali so vozniki zaužili kako prepovedano drogo. Tržaška kvestura napoveduje takojšnjo poostritev nadzora na cestah. Trst je zaenkrat edina pokrajina v Furlaniji-Julijski krajini, v kateri policisti preverjajo, ali so vozniki drogirani. Po ocenah državnega vodstva policije je preprečevanje vožnje pod vplivom drog poglavitnega pomena, saj neposredno vpliva na zmanjšanje števila prometnih nesreč. Teh je v Italiji iz leta v leto manj, o čemer pričajo statistični podatki v sosednjem članku. Policisti bodo izvajali nadzor na cestah v sodelovanju s karabinjerji, ki so te teste že opravljali, pa tudi s finančno stražo in lokalno policijo. Policijski zdravniki bodo uporabljali pripomočke, ki v voznikovi slini prepoznajo prisotnost prepovedanih snovi. V letu 2014 so na cestah v Italiji z alkotesti in napravami za preverjanje prisotnosti drog opravili 1,6 milijona pregledov. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so kaznovali in kazensko ovadili 26.947 voznikov, zaradi vožnje pod vplivom drog pa 1927. V prvih štirih mesecih tega leta pa so v Italiji pregledali 496.953 voznikov, 8295 so jih kaznovali zaradi alkohola in 552 zaradi mamil. Na cestah vse pogosteje preverjajo, ali je voznik zaužil kako drogo V Italiji manj nesreč in mrtvih Število prometnih nesreč se na italijanskih cestah zmanjšuje. Po podatkih državnega statističnega urada Istat se je leta 2013 število smrtnih žrtev v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo za 10 odstotkov. Tega leta je umrlo 368 ljudi manj, med žrtvami pa je bilo manj kolesarjev in motoristov. Na italijanskih cestah so zabeležili 181.227 nesreč s telesnimi poškodbami, v katerih je umrlo 3.385 (-9,8%), poškodovanih pa je bilo 257.424oseb (-3,5%). V povprečju na italijanskih cestah vsak dan umre devet oseb, poškoduje pa se 705 oseb. Podatki bi lahko bili še bolj spodbudni, če julija leta 2013 ne bi prišlo do prometne nesreče turističnega avtobusa na cesti A16, ki je terjala 40 žrtev. Spodbudni so tudi podatki, ki za- jemajo obdobje med letoma 2001 in 2010, v katerem se je število mrtvih na italijanskih cestah zmanjšalo za 42 odstotkov. Cilj, ki ga je EU zadala do leta 2020 (50% nesreč manj kot leta 2010), je na dosegu roke, so prepričani v Istatu. Med glavnim vzroki za hujše prometne nesreče zunaj urbanih območij so nepazljivost (20,4%), hitrost (17,5%) in ne-spoštovanje varnostne razdalje (13,1%). V urbanem območju je glavni vzrok za nesreče nespoštovanje utripajočih luči na semaforju in prednostne vožnje (19,1%), sledita nepazljivost (15,6%) in hitrost (9,5%). Kar se tiče starosti voznikov in žrtev; največ prometnih nesreč povzročijo mladi vozniki (20-24 let), največ smrtnih žrtev pa je med ostarelimi osemdesetletniki in devetdesetletniki. ZAVETIŠČE - Enpa pripravila dan odprtih vrat Prostovoljci pomagajo oskrbeti skoraj 240 živali Zavetišče za bolne, poškodovane ali izgubljene divje in domače živali v Ul. Marchesetti, ki ga vodi zavod Enpa, je včeraj pripravilo dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so predstavili vrsto dejavnosti: vrstili so se vodeni ogledi, zbirali so prostovoljne prispevke, otroci pa so si lahko izmenjavali podvojene sličice za album o mladičih (Cucciolotti). Že v jutranjih urah je zavetišče obiskalo lepo število Tržačanov, med katerimi so prevladovali starši z otroki. Goste sta pozdravljala tudi predsednica tržaškega odseka Enpe Pa-trizia Bufo in deželni koordinator Gianfran-co Urso. Slednji je povedal, da je društvo pod svoje okrilje prevzelo skoraj 240 živali, med katerimi so tako domače kot divje živali. Obiskovalci so lahko občudovali vodne želve, golobe in galebe, v kletkah so imeli tudi kar nekaj papagajev in kanarčkov, ki so se izgubili, mačke ... Med divjimi živalmi je največ pozornosti vzbudil »kraljevi« orel, ki je velik skoraj pol metra. Otrokom so bili všeč tudi sove in zajčki. Na prostem ima zavod Enpa več-deset tisoč kvadratnih metrov velik park; Srnjak je v zavetišče prišel še kot mladič. V oskrbi imajo tudi nekaj sov fotodamj@n L'Oasi del Farneto, kjer so zatočišče našli trije divji prašiči, koza in več srnjakov. Zgodba enega srnjaka je še posebej žalostna, saj ga je v zavetišče še kot mladiča pripeljal občan, ki je bil prepričan, da je srnjaček zapuščen. Predsednica Bufo je spomnila, da se pogosto dogaja, da občani v dobri veri k njim pripeljejo živali, za katere bi bilo bolje, če bi jih pustili v naravnem habitatu. Razložila je, da njihovega srnjaka po vsej verjetnosti mama ni zapustila, ampak ga je po zadnjem jutranjem podoju skrila v grmičevje, kamor bi se zvečer vrnila. »V dotičnem primeru bi bilo bolje, če bi občan srnjaka pustil tam, kjer ga je dobil. Mi smo sicer mladiča odnesli nazaj na isto mesto, kjer ga je našel občan, a ga je mati zaradi človeškega vonja zavrnila,« je pojasnila predsednica tržaške Enpe. Sicer pa se držijo prakse, da divje živali vrnejo v naravno okolje takoj, ko to dopušča njihovo zdravstveno stanje. Povedala je tudi, da med šolskim letom pripravljajo različne didaktične delavnice za šolarje, na katerih jim želi- jo približati ljubezen do živali in okolja. Izvedeli smo tudi, da zavetišče odlično sodeluje z gasilci, ki so - mimogrede - med našim obiskom pripeljali eno ranjeno žival, in policijo, še posebej odkar je Pokrajina Trst (2008) Enpi odvzela pristojnosti intervencije na cestah in jih podelila lovcem. Ker so v zadnjih tednih zelo aktualni divji prašiči, nas je zanimalo, če držijo namigovanja, da Enpa okoliškim divjim prašičem priskrbuje hrano. Deželni koordinator Gianfranco Urso je demantiral ta namigovanja in spomnil, da so to počeli pred občinskim odlokom iz leta 2007, ki prepoveduje hranjenje divjih živali. »Mi s hrano oskrbujemo le naše tri divje prašiče. Za ra-zmnožitev divjih prašičev so krivi posestniki zemljiških parcel, ki so zaraščene z grmičevjem. Okrog urbanega središča imamo vsepovsod gosto podrast, ki bi jo lastniki morali redno redčiti in obrezovati. Tako pa se je ustvaril idealen habitat za divje prašiče, « je bil kritičen Urso. (sč) ZGODOVINA - Pogovor s Patrickom Karlsnom William Klinger in njegovo sporočilo Konec maja je s šestimi časopisi italijanskega severovzhoda izšel tretji ponatis knjige OZNA il terrore del popolo: sto-ria della polizia politica di Tito (OZNA, teror ljudstva: zgodovina Titove politične policije) italijanskega zgodovinarja Williama Klingerja. Izid knjige je poklon raziskovalcu, ki so ga na začetku leta umorili v New Yorku. Njegov umor je pretresel tako krajevno kot širšo državno in mednarodno stvarnost. Kot se v takih primerih dogaja, je bil v glavnem govor predvsem o okoliščinah umora in o iskanju vseh možnih podrobnosti tragičnega dogodka. Osebnost in raziskovalno delo zgodovinarja, ki se je rodil na Reki in je zadnja leta z družino živel v Gradišču, pa sta vsekakor zanimiva. Zgodovinar in tržaški občinski svetnik Patrick Karlsen je Klingerja osebno dobro poznal in o njegovem delu ima spoštljivo mnenje: »William je bil visoko izobražen zgodovinar. Specializiral se je v sodobni zgodovini na eni izmed najbolj prestižnih mednarodnih ustanov, t.j. European University Institute iz Firenc. Kljub temu pa se ni nikoli pustil ukalupiti v ustaljena akademska gledanja. Razvijal je svoj osebni neodvisni pogled. Zelo je bil radoveden in prežetz intelektualno drznostjo.« Zaradi tega se ni zadovoljeval s knjigami in zapisi krajevnih zgodovinarjev in se je pri svojem delu redno posluževal mednarodnih virov. »Imel je poseben posluh, po katerem se je razlikoval od mnogih drugih. William je bil tudi dragocen medkulturni posrednik. Njemu se moramo zahvaliti, da so na območje Alpe Jadrana prodrli spisi nekaterih odličnih tujih raziskovalcev, kot je na primer Geoffffrey Swain, inteligenten pisec Titove biografije in eden izmed največjih izvedencev za zgodovino komunističnih partij evropskega Sredozemlja, « je še povedal Karl-sen. Iz Klingerjevih del torej po njegovem mnenju izžarevata zavračanje totalitarizma in ljubezen do svobode. Odločno je odklanjal vse diktature in kakršnokoli obliko režimskega ustroja, ki so v naših krajih pov- Patrick Karlsen zročile veliko trpljenja. William Klinger nam nekako sporoča, da je treba kljub njihovi kompleksnosti nujno govoriti tudi o temah, kot so foj-be in istrski eksodus. Kateri pa je pravi pristop, kako se je treba lotiti te težke naloge? Karlsen meni, da s težavo neobremenjeno govorimo o fojbah in eksodusu, ker ti dogodki še danes razdvajajo. Prepričan pa je, da je bilo na tem področju veliko storjenega in da se je marsikaj spremenilo v pojmovanju težke preteklosti te dežele. »Slovensko in italijansko zgodovinopisje sta ponudila številna spodbudna izhodišča za skupni razmislek o bolečih poglavjih polpreteklosti. Medsebojno sta se spodbujali in istočasno nudili vzmet skupnosti, naj stvarnost opazuje tudi s pogledom drugega, različnega. Njihov doprinos k strpnemu sožitju je bil po mojem mnenju zelo pomemben. To je pot, po kateri moramo še naprej stopati,« je še povedal sogovornik. Vesna Pahor ZAPOSLOVANJE - V okviru šestih projektov Civilna služba: priložnost za mlade Na državni ravni bo letos kar 30 tisoč mladih lahko sodelovalo pri projektih, ki so del državne civilne službe. 12-mesečna civilna služba je za mlade odlična priložnost, da se seznanijo z načeli mirovniške kulture, turistične promocije in varovanja naravne ter kulturne dediščine. V naši regiji se je v mrežo civilne službe vključilo nekaj več kot dvajset javnih in zasebnih organizacij, med katerimi so tudi ZSKD, ZSŠDI in Senza Confini-Brez meja. Od julija naprej se bo v deželni civilni službi preizkusilo 32 ljudi med 18. in 28. letom starosti, sodelovali pa bodo pri šestih različnih projektih. Projekt Baule dell Idee bo zaposlil šest oseb, isto število oseb bo sodelovalo pri projektu Giovani Culture, v okviru katerega bo mogoče poglobiti umetniško-kulturne teme. ZSKD je predlagala projekt Lettur-Net, ki bo šest oseb seznanjal z multikulturnimi in večjezičnimi aspekti Trsta. Štiri mesta bodo namenjena mladim, ki bodo sodelovali pri pri projektu Med integracijo in državljanstvom: pomoč migrantskim ženskam v Trstu, ki ga vodi ICS. Športna zveza UISP bo v službi vzela šest mladih oseb, štiri osebe pa bodo sodelovale pri projektu Kultura in manjšine: promocija in vrednotenje manjšinske kulture na območju Istre in Kvarnerja. Maraton v risanju stripov Krožek Etnoblog je v začetku tedna gostil prav poseben dogodek, ko je kakih 40 mladih ustvarjalcev iz raznih mest 24 ur risalo stripe (fotoDamj@n) na pobudo tržaške akademije stripa (Accademia del fumetto), ki jo vodi Mario Cerne. Po besedah organizatorjev je šlo za prvi tovrstni dogodek v Italiji. / OBLETNICA Nedelja, 7. junija 2015 1 5 ŠKOFIJE, MILJE - Društva Kiljan Ferluga, Istrski grmič in Hrvatini Danes čezmejni Pohod prijateljstva Zadnja iz niza številnih pobud Društva Slovencev miljske občine K. Ferluga Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga je v preteklem mesecu priredilo številne dogodke na istrskem koncu tržaške pokrajine. V prvi vrsti je sodelovalo z Občino Milje v nizu dogodkov, ki ga je uprava organizirala ob 25. aprilu in praznovanju 70. obletnice osvoboditve. Društvo je 23. aprila priredilo srečanje v občinski dvorani Millo, kjer je v sodelovanju z založbo Mladika predstavilo prevod knjige spominov Marte Ascoli Auschwitz je tudi tvoj (Mladika 2014). Dvojezični in dobro obiskani dogodek, ki ga je povezovala urednica založbe Nadia Roncelli, so sestavili prevajalka knjige Magda Jevnikar, avtoričin sin Davide Puzzolo in zgodovinarka Dunja Nanut. Naslednjega dne je mlada društvena odbornica Lara Devetak na uradni občinski slovesnosti na trgu Marconi v Miljah v slovenščini govorila o osvoboditvi. Ob prazniku osvoboditve pa je v jutranjih urah med poklonoma pri spomeniku na Koroščih in v Miljah sodeloval tudi zbor Jadran. Že 22. aprila pa je na društvenem sedežu potekal občni zbor društva, ki letos ni bil volilnega značaja. Predsednica Isabella Marega je v svojem poročilu nanizala res presenetljivo število dejavnosti, ki jih društvo prireja kljub svoji majhni razsežnosti. Naslednji dogodek, ki ga je društvo priredilo, je bilo potopisno predavanje Loredane Kralj z naslovom Sama na poti od Lizbone do Santiaga de Compostela. Po- BAZOVICA - Pobude SKD Lipa Pohodi, razstava in koncert na M'zarju Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice je v zadnjih tednih organiziralo dva pohoda po bazovski okolici z ogledom kamnitih pastirskih hišk, ki jih je v teh letih restavriral in tako iztrgal pozabi domačin Vojko Ražem. Velika skupina pohodnikov je vestno sledila Vojku, ki jih je popeljal po gmajni, gozdu in privatnih parcelah, kjer so si ogledali 24 hišk, ki jih je Vojko Ražem obnovil med letoma 2011 in 2013. Med ogledom je opisal njihovo stanje pred obnovo in težave, povezane z obnovitvenim delom. Nekatere hišice so na izredno strmem območju, zato je bilo delo tam zelo zahtevno in nevarno. Pri Mičetovi hiški na meji in v Štjefenci je Vojko zgradil majhni maketi, da je med pohodoma lahko praktično pokazal, kako se pokriva streho take zgradbe. Po prvem pohodu so v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici odprli razstavo velikih panojev s posnetki hišk, katero je uredil sam Vojko Ražem. V dvorani je sezidal tudi pravi kraški zid. Na odprtju je govoril Stanislav Renčelj iz Sežane, ki je navzočim opisal zgodovinski okvir kamnitih pastirskih hišk. Med drugim je poudaril, da vse hiške, v obnovo katerih je Vojko vložil na tisoče ur prostovoljnega dela, stojijo na temeljih prvotnih hišk, zato je vrednost teh zgradb v tem, da so v naravnem okolju in na svojih izvirnih lokacijah. Kamnite pastirske hiške, skupaj s kraškimi zidovi, so živi muzej v naravi. Povedal je tudi, da hiške so bile na tem območju zgra- Otroci v pastirski hišici med pohodom z Vojkom Ražmom fotodamj@n jene ob melioraciji zemljišč za pridobivanje rodovitne zemlje za pašnike, saj je bila Bazovica znana živinorejska vas. Odstranjeno kamenje so zlagali v grublje in ga pri tem izkoristili za gradnjo hišk in kraških zidov. Med hiškami je potekalo vsakodnevno delovno življenje. Tu so pasli živino, kosili travo, orali njive, grabili listje, sekali drva. Domačini so s svojim delom vzdrževali kulturno okolje. Druga pomembna posebnost teh zgradb pa so ledinska imena. Pri hiškah so zapisana hišna imena lastnika parcele, na kateri stojijo. Dr. Renčelj je zaključil svoj govor s trditvijo, da so hiške, posejane na tem delu Krasa, služile izključno kot zavetje pred burjo in poletnimi plohami. V dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici je še na ogled razstava kamnitih pastirskih hišk in bo odprta tudi danes od 19. ure do 20.30. V Bazovici pa bo drevi tudi zaključni koncert domačih zborov Pesem na M'zar-ju na vaškem trgu M'zarju. Otroškemu pevskemu zboru Slomšek, moški vokalni skupini Lipa in mešanemu pevskemu zboru Lipa se bo pridružila skupina Ovce. Tradicionalna prireditev pesem na M'zarju bo letos posvečena 70-letnici osvoboditve. S pesmijo in glasbo se bodo spomnili padlih, ki so izgubili življenje v NOB in ki so s svojim žrtvovanjem omogočili, da se dandanes lahko svobodno izražamo v našem materinem jeziku. SKD Lipa in vsi domači pevci toplo vabijo domačine in ljubitelje glasbe na bazovski M'zar, danes ob 20.30. potnica je občinstvu s pomočjo slikovitih fotografij, ki jih je sama posnela, opisala svoje občutke, spomine in izkušnje med opravljanjem 650 kilometrov dolgega Camino Portuges. Zadnji dogodek, ki ga pred iztekom sezone prireja DSMO Ferluga, je današnji že tradicionalni Pohod prijateljstva. Sosednja društva KD Istrski grmič s Škofij, KD Hrvatini in miljsko društvo prirejajo ta dogodek že tretjič, v nedeljo se bo skupina pohodnikov podala od Škofij mimo Cerejev, kjer je predviden krajši postanek, vse do Starih Milj. S pohodom želijo pobudniki simbolično poudariti fizično povezanost treh društev in njihovih krajev. Pohodniki se bodo zbrali danes ob 8.30 na parkirišču pred cerkvijo na Škofijah, od koder bodo krenili po trasi slovenske transverzale po južni strani Hrvatinov. Za vrnitev iz Starih Milj do Škofij bo na voljo organiziran prevoz. Predvidene so dobre tri ure hoje. Udeležba je prosta. DEVINSKI GRAD - 9. Vitovska in morje Praznik vitovske minil v prijetnem vzdušju V Devinskem gradu se je sinoči končala največja prireditev tržaških vinogradnikov, posvečena avtohtoni sorti italijanskega in slovenskega Krasa - vitovski. Dvodnevni praznik Vitovska in morje, ki ga je letos devetič organiziralo Društvo vinogradnikov s Krasa, je ponudilo strokovne, zabavne in kulinarične vsebine. Včerajšnje popoldne je minilo v znamenju pokušnje vitovske (FotoDamj@n), ki so jo obiskovalci lahko ocenjevali ob spremstvu slastnih prigrizkov, ki so jih pripravili kuharji lokalnih gostiln. Za pravi kuharski »show« je poskrbela Ami Scabar iz istoimenske restavracije, ki je pred občinstvom pripravila slastne jedi. Obiskovalci prireditve niso uživali le ob vinu in prigrizkih, temveč tudi ob obisku Devinskega gradu ... GOSTOVANJE - Zgoniški osnovnošolci Zgoščenka združila učence treh različnih držav Zgoniška osnovna šola Lojzeta Kokoravca-Go-razda in 1. maj 1945 se je sredi maja mudila na izobraževalni ekskurziji v kraju Vrba na Koroškem, kjer so se srečali s slovenskimi in avstrijskimi sovrstniki. Učence je povezoval projekt, čigar končni rezultat je bila izdaja in predstavitev zgoščenke, na kateri so zbrali 21 skladb v kar 14 različnih jezikih (na fotografiji). Pri pripravi zgoščenke so sodelovale šole iz Avstrije, Slovenije in Italije. Osnovnošolci iz Zgonika so aprila letos posneli dve pesmi; eno v slovenščini (Medvedki) in eno v bolgarščini (U doma časovnik traka). Skladbi so posneli v samatorski cerkvi, ki ima odlično akustiko, tehnično pomoč pa je ponudil Samuel Kralj. Predstavitev zgoščenke je 19. maja potekala na avstrijskem Koroškem, kjer je šolarje sprejel ravnatelj tamkajšnje Ljudske šole Lipa ob Vrbi Christian Zeichnen. Ta šola je bila organizator in pobudnik projekta, ki ga je vseskozi vodil učitelj Mirko Lepuschnitz, ki ni le odličen glasbenik, ampak tudi izvrsten koordinator. V preteklih tednih je namreč prav ta učitelj prejel in poslušal prispele pesmi ter poskrbel, da so jih naknadno posneli v snemalnem studiu Oldgin Studio Avstrija. Naj povemo, da so zgoniški šolarji z omenjenima skladbama nastopili tudi na gostovanju v kraju Vrba in se izkazali kot odlični pevci. (sč) Piki Jakob na izletu v Ljubljani Otroci, vzgojiteljice in starši otroškega vrtca Piki Jakob pri Sv. Jakobu smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Najprej smo obiskali otroški vrtec Mi-školin v Polju, nato pa še živalski vrt. Skupina Ježi enote Rjava cesta-Polje Vrtca Miškolin nas je povabila na obisk njihovega vrtca. Otroci, vzgojiteljica, pomočnica vzgojiteljice in ravnateljica so nas toplo sprejeli, po malici smo odšli v igralnico, kjer so naši otroci zapeli in deklamirali nekaj pesmi. Nato nam je knjižničarka pripovedovala pravljico o mlinčku in za konec so nam otroci in vzgojiteljice zaigrali glasbeno pravljico o megli. Na prekrasnem dvorišču so se otroci igrali in zabavali vse do kosila. Na koncu je bil čas za izmenjavo daril, čas je prehitro minil in morali smo naprej v živalski vrt. Vsem smo se lepo zahvalili za topel sprejem in si obljubili, da se bomo še kdaj srečali. V ljubljanskem živalskem vrtu so otroci božali belo grlico in pitona, polni prijetnih občutkov smo se v večernih urah vrnili domov. Zadruga Goriška Mohorjeva predstavi digitalizacijo Zadruga Goriška Mohorjeva bo jutri ob 11. uri v dvorani Tessito-ri (Trg Oberdan 5) predstavila projekt Digitisk - Digispomin. Gre za digitalizacijo starih številk Novega glasa, Katoliškega glasa, Novega lista, Slovenskega Primorca in Demokracije. O projektu bodo govorili predsednik zadruge Peter Černic, predstavniki Narodne univerzitetne knjižnice ter časnikarja Miro Oppelli in Saša Rudolf. Omenjeni časopisi bodo odslej dostopni na spletnem portalu www.dlib.si (Digitalna knjižnica Slovenije). Slovenska arhitektura na Postaji Rogers Danes ob 11. uri bo na Postaji Rogers (na tržaškem mestnem nabrežju, Grumula 14) govor o sodobni slovenski arhitekturi. Gost bo arhitekt Miha Dešman, ki bo govoril o različnih generacijah slovenskih arhitektov, o Ravnikarje-vem odnosu do Plečnika, o eksperimentalnem značaju slovenskih stvaritev. Dešman je bil v letih 2003-2006 predsednik ljubljanske zbornice arhitektov, prejel je več priznanj, poučuje na Univerzi v Ljubljani. Aktualno srečanje o »negotovi Evropi« V dvorani Tessitori deželnega sveta bo jutri ob 17.30 govor o negotovosti, ki trenutno prevladuje v Evropski uniji. Na srečanju z naslovom Evropa tvega bo govoril Piervirgilio Dastoli, predsednik italijanskega odbora Evropskega gibanja. Srečanje prireja združenje Dialoghi Europei. Ženske se bodo jutri spomnile Cecilie Assanti V palači Gopčevic bo jutri ob 17.30 srečanje posvečeno preminuli pravnici Cecilii Assanti. Prireditelj je Ženski forum. 8 Nedelja, 7. junija 2015 MANJŠINE / ŽALOSTNA NOVICA Umrl je arhitekt Marko Hreščak Kruta bolezen je premagala arhitekta Marka Hreščaka, ki bi v naslednjih dneh dopolnil 68 let. Doma je bil iz Trsta, precej let pa je preživel v Afriki, kjer se je uveljavil kot odličen in zelo ustvarjalen arhitekt. Po duhu je bil svetovljan in kulturno razgledana osebnost, ki je bila zelo navezana na rojstni Trst in njegov slovenski živelj. Pokojni se je rodil v zavedni an-tifašistični družini. Mama Mira in oče Dušan sta bila partizana, oče nato eden vodilnih novinarjev na Primorskem dnevniku in v šestdesetih letih prvi Slovenec, ki je postal tržaški občinski odbornik. Marko Hreščak je bil v mladih letih obetajoč športnik pri Boru (lahka atletika), skoraj vse življenje pa je posvetil arhitekturi. Dolgo let, kot rečeno, v Afriki in nato še v Aziji, zadnja leta pa v Trstu, vmes pa še po svetu (npr. v od potresa razdejanem Haitiju). S svojim projektom je zmagal na natečaju za obnovo Stadiona prvega maja pri Svetem Ivanu, ki zaradi finančnih problemov je žal ostal le na papirju, predstavlja pa osnovo ali bolje rečeno vizijo za prihodnost tega slovenskega večnamenskega središča. Zadnje čase je živel pri Svetem Jakobu v bližini Primorskega dnevnika, kjer je večkrat prihajal na obisk. Ohranili ga bomo v lepem spominu. DSI - Jutri zvečer Trubar in Trst Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, kjer bo govor o Primožu Trubarju in Trstu. Zgodovinarka in arhivistika Lilijana Žnidaršič Golec bo najprej izpostavila znana, a še vedno premalo upoštevana dejstva o Trubarjevem Trstu. Tu je 7. marca 1526 nastal najstarejši doslej znani zapis o Trubarju, v katerem je prvič izpričan tudi njegov rojstni kraj Rašica. Tržaško okolje je močno zaznamovalo pot »začetnika slovenskega knjižnega jezika«. V leto 1541 pa sega doslej neznan vir o Trubarju iz tržaškega škofijskega arhiva: prepis listine, s katero je škof Bonomo Trubarja imenoval za svojega zastopnika v sporu z Martinom Kusmanom (Cusman), oskrbnikom graščine Socerb. Del predavanja bo namenjen temu dokumentu ter možnih nadaljnjih odkritjih. KRIŽ - SKD Vesna V soboto start letošnjega Kriškega tedna V soboto, 13. junija bo v Domu Alberta Sirka v Križu startal že tradicionalni Kriški teden, ki ga domače SKD Vesna prireja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in z rajonskim svetom za zahodni Kras. Uvodna prireditev bo koncert otroških zborov z naslovom Naši mladi ustvarjalci. Začetek ob 19. uri. V torek, 16.6. se bo Kriški teden poklonil preminulemu gledališkemu igralcu Liviu Bogatcu. V Sirkovem domu bodo ob 21. uri predvajali posnetek komedije Čarobna noč s Festivala morja. O Bogatcu bosta spregovorila njegova poklicna sopotnica in prijateljica Miranda Caharija in Franko Cossutta. V petek, 19.6. bodo uprizorili komedijo Svakinja da te kap, v nedeljo, 21.6. pa bo plesna prireditev Flamenko pod zvezdami v izvedbi slovenske skupine Cora Viento. Začetek ob 21. uri. Kriški teden se bo končal v torek 23.6. s svetoivan-skim kresom in z nastopom Kraški ovčarjev. TEKAŠKI PRAZNIK - 20. junija The Color run: rekordno število vpisanih tekačev Na najbolj pisanem in zabavnem teku na svetu The Color run 2015 (slikafo-toDamj@n je z lanskega teka), ki je v Trstu na programu v soboto, 20. junija, bo teklo 20 tisoč rekreativnih tekačev. Čeprav ti podatki niso uradni, je župan Roberto Cosolini zelo vesel nad številčnim odzivom, saj se je število vpisov podvojilo v GABROVEC - V Društveni gostilni Fotografska razstava o vaški preteklosti Predsednik Društvene gostilne v Gabrovcu Lorenzo Breda je 23. maja na dobro obiskanem večeru (na sliki) s kratkim pozdravom odprl razstavo fotografij in obenem sklenil sklop dogajanj ob sedemdesetletnici osvoboditve. Fotografije visijo na devetih panojih in prikazujejo življenje ter dogodke, ki so del naše ga-brovške zgodovine v predvojnih, medvojnih in povojnih letih. Razstava bo v prostorih Društvene gostilne na ogled do konca junija. (mz) primerjavi z lanskim letom. Teka naj bi se udeležilo 5.200 Tržačanov in 15 tisoč ljudi iz drugih italijanskih mest, Slovenije in Hrvaške. V tiskovni noti je župan sporočil, da bo tekaški dogodek, čigar trasa bo potekala v starem pristanišču, poskrbel za promocijo našega mesta, ki se počasi uveljavlja tudi kot mesto zabave. Loterija 6. junija 2015 Bari 52 9 61 41 30 Cagliari 42 59 63 14 45 Firence 66 53 29 36 3 Genova 57 5 67 23 30 Milan 69 58 89 25 54 Neapelj 47 10 9 75 33 Palermo 11 31 61 32 62 Rim 27 76 68 33 45 Turin 28 9 37 47 49 Benetke 77 19 22 61 31 Nazionale 45 76 86 82 74 Super Enalotto Št. 68 16 24 34 40 41 57 jolly 13 Nagradni sklad 16.639.004,59 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 76.703,51 € 481 dobitnikov s 4 točkami 483,33 € 21.523 dobitnikov s 3 točkami 21,49 € Superstar 89 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 48.333,00 € 118 dobitnikov s 3 točkami 2.149,00 € 1.606 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.314 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.350 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 45. Praznik vina od 5.do 7.6.2015 park Hribenca v Zabrežcu Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. junija 2015 ROBERT Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 - Dolžina dneva 15.35 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.20. Jutri, PONEDELJEK, 8. junija 2015 MEDARD VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,6 stopinje C, zračni tlak 1019,5 mb ustaljen, vlaga 42-odstotna, veter 6 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C. OKLICI: Pierpaolo Rovere in Antonella Antonini, Emanuele Esposito in Marina Diolosa, Massimiliano Guttadau-ro in Claudia Loganes, Garvey Cedric Salerno in Giulia Pizza, Daniele Me-deotti in Rakhi Cont, Gaetano Dica-taldo in Zinaida Reshetnikova, Massimo Udina in Deborah De Giovanni, Marco De Perini in Alina Chaykovska, Massimo Malabotta in Giovanna Mar-zari, Marco Dosio in Donatella Napo-li, Fortunato Mayer in Liliana Stepich, Gjergji Rrodhe in Elisa Rampati, Antonio Liborio Fontana in Tanja Orel, Alfonso De Biase in Luigina De Leo, Uroš Grilanc in Nataša Zeriul, Alex Codarin in Nataša Jelovac, Marino Forza in Marinella Scarcia, Adrian Curinii in Ja-queline Santos Borges, Daniele Dagri in Lara Gentile, Luca Taunisio in Irene Iz-zo, Alan Pavat in Nina Corbatti. [12 Lekarne Društvo Marij Kogoj vabi na koncert pevskega zbora arhitektov Slovenije arhiBOX Zbor vodi Jelena Susmick. Sobota 13.6.2015 ob 20.30, cerkev Sv. Ivana - Trst 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Nedelja, 7. junija 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje Polje 1. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje Polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040. Od ponedeljka, 8. do nedelje, 14. junija 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 - 040 639749, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Šentjakobski trg 1, Trg Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Fury«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »E' ar- rivata mia figlia«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Basta poco«; 18.00, 21.30 »Il fascino indiscreto dell'amore«. FELLINI - 17.00 »Mia madre«; 19.30 »Il racconto dei racconti«; 21.45 »The Tribe«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.15, 19.45, 21.45 »Youth - La giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.10 »Eisenstein in Messico«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.00, 20.20, 22.00 »Sei vie per Santiago«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.00 »Dežela jutrišnjega dne: Svet onkraj«; 17.30, 20.00 »Pobesneli Max: Cesta besa«; 14.15, 18.40, 21.10 »Pobesneli Max: Cesta besa 3D«; 15.10, 18.30, 20.50 »Prava nota 2«; 14.45, 18.00, 20.15 »Prelomnica Svetega Andreja«; 14.20, 16.45 »Spuži na suhem 3D«; 13.30, 15.50, 18.15, 19.40, 20.40 »Vohunka«; 16.30 »Vroči pregon«; 14.50, 16.20 »Zvončica in legenda o Nikolizveri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.15 »Le regole del caos«; 16.30 »Il libro della vita«; Dvorana 2: 18.10, 22.00 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »Insidious 3«; Dvorana 3: 16.30, 20.00 »Pitch Perfect 2«; 16.30, 18.45, 21.15 »La risposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 18.10 »Lo straordinario viaggio di T. S. Spivet«; 20.00, 22.00 »San Andreas«. SUPER - 16.00, 17.45, 20.00, 22.15 »Ac- cidental Love«. THE SPACE CINEMA - 16.25, 19.05, 21.45 »Fury«; 16.40, 19.10, 21.40 »Le regole del caos«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Insidious 3«; 16.35, 19.00, 21.25 »Youth - La giovinezza«; 16.25, 19.00, 21.35 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 16.40, 19.05, 21.30 »San Andreas«; 17.00, 19.15 »Accidental Love«; 21.30 »Mad Max: Fury Road«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »San Andreas«; Dvorana 2: 16.10 »Il libro della vita«; 17.20, 19.45, 22.10 »Fury«; Dvorana 3: 15.15, 18.00, 21.00 »La risposta e nelle stelle«; Dvorana 4: 15.15, 17.30, 20.00, 22.10 »Le regole del caos«; Dvorana 5: 15.00, 17.20, 19.50 »Youth - La giovinezza«; 22.00 »Pitch Perfect 2«. / OBLETNICA Nedelja, 7. junija 2015 1 5 Zadruga Goriška Mohorjeva vabi na predstavitev projekta DIGITISK-DIGISPOMIN v ponedeljek, 8. junija 2015, ob 11. uri v dvorani "TizianoTessitori" v Deželni palači na Oberdankovem trgu št. 5 v Trstu O projektu digitalizacije časopisov Novi glas, Katoliški glas. Novi list. Slovenski Primorec Demokracija, ki so odslej dostopni na spletnem portalu dLib.si (http://www.dlib.si) -Digitalna knjižnica Slovenije, bodo spregovorili: Peter Černic, predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva, predstavniki Nuk-a, časnikarja Miro Opelt in Saša Rudolf Pokrovitelj predstavitve: Dežela FJk /-iiVrJV ¿Ifaiírh? Marij £uk KO M A JEZIKU KOPNI SNEG Ffeditavitev: VILMA PURlC Glaibcni ulriiu'k: DEAN REBECCItl Kmrtfjja Pit ÍpímitÍ, HtptJi 4> V torek, 9, funijü, 20, uri S Izleti DSMO K. FERLUGA, KD Istrski grmič Škofije in KD Hrvatini vabijo na Pohod prijatelj stva danes, 7. junija. Zbirališče ob 8.30 na trgu pri cerkvi na Škofijah. Povzpeli se bomo po trasi slovenske transverzale na južno stran Hrvatinov do Cerejev, kjer je predviden krajši postanek. Nadaljevalo se bo po Graničarski poti do Starih Milj. Predvidene so 3 ure hoje. Info na tel. št. 347-5853166. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita v petek, 12. junija, na avtobusni izlet v Labin: ogled mesteca in njegovega zanimivega muzeja, kosilo, nato spust do morja v Rabac z možnostjo sprehoda po obmorski promenadi. Info v večernih urah na tel. 040-225468 (Vera). IZLET LETNIKOV 1960 v Rovinj, 13. junija. Prosimo izletnike naj prinesejo potrdilo o plačilu (akontacijo) najkasneje do srede, 10. junija. Info na tel. 040-2171334, 335-6407258 (Nives). SPDT se bo udeležilo Srečanja slovenskih planincev, v organizaciji Planinske zveze Slovenije in PD Kranj, v soboto, 13. junija, na Krvavcu. Predviden je prevoz z avtobusom. Za informacije in prijavo do ponedeljka, 8. junija, na tel. 040-413025 (Marinka). LETNIKI 1950 IN 1951 občine Dolina in Vzhodnega ter Zahodnega Krasa, organiziramo v soboto, 27. junija, enodnevni izlet v neznano. Priporočamo, da vzamete s sabo telovadne copate. Za ostale info in vpisnino na tel. 333-1157815 (Ladi), 347-4434810 (Livio), 339-7064120 (Milan). SKD RDEČA ZVEZDA organizira enodnevni izlet na Blejski grad s kosilom v soboto, 27. junija, z odhodom ob 9.30 iz Zgonika. Info in prijave do 15. junija na tel. 340-8940225 (Madalena) ali skd.rdecazvezda@gmail.com. EXPO s Kru.tom od 25. do 27. septembra: avtobusni izlet z dvodnevnim doživljanjem Svetovne razstave, na soboto tudi v večernih urah, ko se vrstijo številne prireditve in koncerti. Tretjega dne sledi vodeni ogled Ber-gama, antičnega centra in novega dela mesta. Informacije, program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, (2. nadstropje) tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. H Prireditve KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi danes, 7. junija, ob 18. uri na koncert ŽPZ Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla »35 let pesmi in prija- íVjiirvtf jiWi'ifsfr/i fii^Níii'jiL'n vabi jutri v Petelinovo dvorano, Donizetiijeva i na predavanje zgodovinarke Ufijgne ¿nidariii Goleč P ri mož Tru bar i n Trst Novi podatki in nov j poudarki Začetek ob 20.20 teljstva«. Gost večera s šaljivimi prizori bo gledališka skupina Dekani. SKD LIPA BAZOVICA vabi na ogled razstave slik »Kamnite pastirske hiške na B'zovskem in v okolici«, v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici. Danes, 7. junija, od 19.00 do 20.30. SKD LIPA iz Bazovice organizira danes, 7. junija, ob 20.30 na M'zarju koncert »Pesem na M'zarju« posvečen 70 - letnici osvoboditve. Sodelujejo OPZ Slomšek, MePZ ter MoVS Lipa in glasbena skupina Ovce. SPD KRASJE vabi danes, 7. junija, ob 18. uri v Ljudski dom v Trebče na srečanje otroških zborov. Nastopajo OPZ Mini Venturini, otroška skupina Vesela pomlad in OPZ Krasje. UNINT - Šola umetnosti vabi na ogled razstave velikana fotografije S. Salgado »Profumo di sogno« z umetnikom Leonardom Calvom danes, 7. junija. Za ostale info na tel. 338-3476253. DSI vabi v ponedeljek, 8. junija, v Pe-terlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predavanje zgodovinarke Lilijane Žni-daršič na temo »Pogled v tržaške arhive ob 507. obletnici rojstva Primoža Trubarja«. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 8. junija, ob 20. uri na prostor pod vrtcem v Šempolaju na Zaključno prireditev. Sodelujejo pevska, plesna in glasbena skupina Vigred, mladinski orkester godbe Nabrežina, razni mladi glasbeniki ter ansambla To smo mi in Rock n'Bndimi. ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA vabi na predstavitev projekta »Digitisk - Digispomin« v ponedeljek, 8. junija, ob 11. uri v dvorani T. Tessitori v Deželni palači, trg Oberdan 5. O projektu digitalizacije časopisov Novi glas, Katoliški glas, Novi list, Slovenski Primorec in Demokracija, ki so odslej dostopni na spletnem portalu dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), bodo spregovorili: Peter Černic, predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva, predstavniki Nuk-a, časnikarja Miro Opelt in Saša Rudolf. Pokrovitelj predstavitve: Dežela FJk. KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES -MFU: vabi na »Dobrobit in pravica do zdravja«, predavanje s praktičnim prikazom Metode Ferriz - Ferriere v torek, 9. junija, ob 19.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253. ZALOŽBA MLADIKA vabi v torek, 9. junija, ob 20. uri na srečanje s pesnikom Marijem Čukom na kmetijo, Repen 45. O zadnji pesniški zbirki »Ko na jeziku kopni sneg« se bo s pesnikom pogovarjala Vilma Purič. Glasba: Dean Rebecchi. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine: »Zaplešimo« v sredo, 10. junija, ob 18.00. Sodelujejo društvene plesalke, gostje in napovedovalka Špelca Če-belca. VIOLINSKI ODSEK Glasbene Matice vabi otroke, ki bi radi spoznali violino, na zaključni koncert violinistov, ki bo na sedežu GM, Ul. Montorsino 2, v sredo, 10. junija, ob 18.30. Nastopali bodo tako začetniki kot tekmovalci, tako v duu kot v orkestru Do re mi malih violinistov. Po nastopu bo sledila predstavitev violine. NŠK IN KRUT vabita na predavanje Adriane Hovhannessian o Armencih v Trstu, ki bo v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20, v četrtek, 11. junija, ob 18. uri. Pogovor bo vodil Aljoša Fonda. KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES -MFU: vabi na predavanje »Vzgajanje otrokovega talenta za bodočnost v mi-roljubju. Empatija misli Marie Mon-tessori in Davida Ferriz Olivaresa« v petek, 12. junija, ob 19.30. Info na tel. 040-9882109 ali 338-3476253. SKD VESNA, Društvo Slomškov dom in Glasbena Matica vabijo na koncert »Mladi kriški upi« v petek, 12. junija, ob 20.00 v Slomškovem domu v Križu. V GALERIJI V TRSTU, Trg Piazza Vecc-hia 6, razstavljata slikarja Evgen Pan-crazi in Maria Pancrazi do petka, 12. POGREBNO PODJETJE trenutku žabsti. vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! junija. Urnik: ob delavnikih 10.0012.30 in 17.00-19.30; nedelja 10.0012.00. Petek popoldne in ponedeljek zaprto. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30, prireja v soboto, 13. junija, ob 20. uri predavanje na temo: »Človek na pre-vesici - antropozofija in židovstvo v življenju in delu Saula Dellowa«. Predaval bo dr. Davide Espro. Priporočamo, da se prijavite na tel. 3397809778. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v soboto, 13. junija, ob 20.30 v cerkev sv. Ivana na koncert zbora arhitektov Slovenije ArhiVOX, ki ga vodi Jelena Susnik. REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB - ZSKD in JSKD vabijo na koncerte 21. revije: v soboto, 13. junija, ob 20.30 na Kontovelu oz. v primeru slabega vremena v Kulturnem domu Prosek Kontovel (nastopajo GD Prosek, PO Breg, PO Ricmanje in KPG Sežana). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi ob zaključku sezone na zabavno kraško muzikomedijo »Utrinki«, v izvedbi skupine KUD Grešni kozli. Z glasbo in številnimi prizori bosta publiko zabavala Matej Gruden in Iztok Cergol. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, v nedeljo, 14. junija, ob 18. uri. GLASBENA MATICA - ŠOLA »M.KOGOJ« v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na koncert S flavto v poletno noč v nedeljo, 14. junija, ob 20.00 v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Večer bodo oblikovali učenci GM Tja-ša De Luisa, Valentina Jogan, Jan Kalc, Urška Petaros in Metka Zeriali iz razreda prof. Erike Slama ob klavirski spremljavi prof. Claudie Sedmach. SKD IGO GRUDEN vabi na Zaključni večer društvenih zborov v nedeljo, 14. junija, ob 20. uri. Nastopajo: OPZ Pet-pedi (vodi Mirko Ferlan), MlPZ Igo Gruden (vodi Mirko Ferlan), DPZ ^ Zapustil nas je naš dragi Luciano Zobin Od njega se poslavljajo Marino, Letizia in Luciana z družinami. Pokojnik bo ležal v torek, 9. junija od 11. do 12. v ulici Costalunga. Sledila bosta sveta maša ob 12.30 v cerkvi v Mačkoljah in pokop na domačem pokopališču. Mačkolje, 7. junija 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi Lucianota Zobina izreka iskreno sožalje Luciani, Letizi in Marinotu ter svojcem SKD Primorsko Mačkolje + Za vedno v naših srcih Maria Kocijan vd. Pertot Suzi, Elvio, Carlo, Marianne, Daniel. Maša bo v četrtek, 11. junija ob 13. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu. Pogrebno podjetje Alabarda Kraški slavček - Krasje (vodi Petra Grassi) in MePZ Igo Gruden (vodi Janko Ban). DSI vabi na ogled fotografske razstave »Na poti enakopravnosti - Ženska to-ponomastika v Sloveniji« v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v prvem nadstropju. Urnik: ponedeljek, sreda, petek, sobota 16.00 - 18.00; torek, četrtek, nedelja 11.00 - 13.00 do vključno ponedeljka, 15. junija. Za ostale informacije na tel. 329-0224074. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v petek, 19. junija, ob 20.30 na »Svet je bratstvo in ljubezen«, pozdrav poletju, ob petju, glasbi in degustaciji s presenečenjem. Nastopa ŽVS Barkovlje, vodi A. Pertot, sodelujejo mladinci in mladinke Glasbene kambrce, Tomaž Baldassi ter Willy Perko in Walter Starc. FOTOVIDEO TS vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča v prostorih gostilne v centru Zgonika in Nataše Peric v Ljudskem domu v Križu. RAZSTAVA O GABROVCU v predvojnih, medvojnih in povojnih letih je odprta v društveni gostilni v Gabrovcu do konca meseca. ZAHVALA Albina Bogatec vd. Caharija Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebno zahvalo zdravnici De Michelini, bolničarkam zdravstvenega okraja št. 1 Devin-Nabrežina in cerkvenemu pevskemu zboru. Družina Nabrežina, 7. junija 2015 Pogrebno podjetje SantAnna-Nabrežina 7.6.2014 7.6.2015 Danes poteka prva obletnica smrti našega dragega Bogdana Sturmana Boleče se ga spominjamo vsi domači Mačkolje, 7. junija 2015 8.6.2014 8.6.2015 Marija Zahar vd. Abram Draga mama, vedno v mojem srcu. Lučka 10 Nedelja, 7. junija 2015 MANJŠINE / Te dni v Dolini praznujeta Angelika in Franko vsak svoj okrogli rojstni dan. Vse najboljše jima želimo Danilo, Tanja, posebno pa Nika in Karin Ob okrogli obletnici delovanja Ženskega pevskega zbora Ivan Grbec iskreno čestita in želi še veliko nadaljnjih uspehov Škedenjsko kulturno društvo -Dom J. Ukmar V Gabrovcu praznuje naš stric Pepi Blazina častitljivih 90 let. Na zdravje mu kličemo Anita, Boris in Edi Laura in Emily pa stricu pošiljata 90 poljubčkov. ¿i Čestitke Draga MIRIAM! Danes je poseben dan, saj srečal te je Abraham. Obilo sreče, zdravja in nadaljnjega uspeha ti voščijo: mama Rozina, tata Mario, brat Ivan in sestra Milka z družinama. Danes slavi 50. rojstni dan naša sopevka MIRIAM. Čestitamo in voščimo, da bi veselo in zdravo nadaljevala po zaželenih poteh. Ob enem čestitamo še njeni hčerki Petri za odličen uspeh na svetovnem zbo-rovodskem tekmovanju. Šempolaj-sko-slivenski cerkveni pevski zbor. Danes praznuje naša pevka MARA FURLAN okroglih 60. Še dosti petja, zdravja in veselja ji želi TPPZ P. Tomažič. Včeraj sta praznovala zlato poroko DANILO in KARMELA. Še veliko zdravih in srečnih let vama želimo vsi, ki na »fešti« smo bili. Turistične kmetije BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsako soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino, vabita v osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. št.: 335-6067594. BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Tel št.: 040-232223. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040-299450. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA ŠVARA je odprta v Trnovci 14. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040200898. OSMICO je Skupek odprl v Koludrov-ci. Tel. 040-2296038. V PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782. VZGONIKU je odprl osmico GigiFur-lan. Tel. št.: 040-229293. □ Obvestila SKD SLOVENEC vabi v park Hribenca na 45. Praznik vina danes, 7. junija: razstava vin, enogastronomski kioski in ples z ansambloma Venera in Kla-pa iz Brega. OBČINA DOLINA vabi vse občane, da se udeležijo srečanja, ki ga prireja na-čelništvo karabinjerjev iz Trsta v ponedeljek, 8. junija, ob 20. uri v Sprejemnem centru v Boljuncu na temo: »Goljufije v škodo ostarelih, previdno ravnanje pri dvigih iz bankomatov in poštnih bankomatov«. PLAVALNI KLUB BOR organizira intenzivni tečaj plavanja za otroke od 4 do 8 let v bazenu Bianchi v Trstu drugi, tretji in četrti teden v juniju. Info in vpis na tel. 040-51377 (ob delavnikih v popoldansko-večernih urah), 334-1384216 ali urad.bor@gmail.com. SPLOŠNO KMETIJSTVO: v teku so vpisovanja na 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije. Tečaj v priredbi Ad Formanduma se bo pričel v ponedeljek, 8. junija, in se bo odvijal ob ponedeljkih in sredah od 18. do 22. ure v Trstu. Za informacije tel. 040566360 ali info@adformandum.org. RAJONSKI SVET za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 9. junija, ob 20. uri na svojem sedežu v Doberdobski ul. 20/3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bovto-rek, 9. junija, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AŠZ SLOGA in ZSŠDI prirejata odbojkarski kamp od ponedeljka, 15. do srede, 24. junija. Kamp bo potekal v telovadnici openske srednje šole in je namenjen deklicam in dečkom med 6. in 13. letom. Prijave in informacije do 10. junija na tel. 040-635627 ali slo-ga.info@gmail.com. OBČINA DOLINA obvešča, da je do torka, 30. junija, potrebno predložiti prošnjo za koristenje šolskih kosil za š.l. 2015/16. Za občinski šolski prevoz pa najkasneje do srede, 10. junija, s predhodno prijavo za koristenje storitve. Obrazci in informacije na www.sandorligo-dolina.it in na Uradu za izobrazbo in šolske storitve na tel. 040-8329281, 040-8329239, po fa-xu na tel. 040-228874 ali scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. OSNOVNA ŠOLA ALOJZA GRADNIKA na Colu, v sodelovanju z Maruško Guštin, vabi na zaključni nastop, ki bo v sredo, 10. junija, ob 18.30 v Kulturnem domu na Colu. SPDT in ZSŠDI organizirata od ponedeljka, 29. junija, do sobote, 4. julija, planinski tabor za otroke na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Na razpolago je še nekaj mest. Informativni sestanek za starše bo v sredo, 10. junija, ob 18.00 v Borovem Športnem centru na Stadionu 1. maja, Vrdelska cesta 7. Za ostale info na mladin-ski@spdt.org ali katjastarec@yahoo.it. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 12. junija (od ponedeljka do petka, 10.00-12.00; ob ponedeljkih tudi 15.00-16.30) potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve vpisovanja v občinski športni center - kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z AŠD Breg, ki se bo odvijal od 15. do 26. junija za otroke od 6 do 14 let in od 29. junija do 3. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Info na tel. št. 040-8329281/239, scuole-sol-stvo@sandorligo-dolina.it. ŠAGRA NA KRMENKI: KD F. Ventu-rini vabi ob 12. do 15. junija na tra- dicionalno vaško šagro. Delovali bodo dobro založeni kioski. Večere bodo popestrili ansambli: Mish Mash, Alterego, Kraški muzikanti in Maniax. ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja zaključno prireditev Zgodba o Minionih, ki bo v soboto, 13. junija, ob 18.30 v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! ASD CSD SOKOL, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja kamp mini-volleya za punčke in fantke letnikov 2008/2004 v nabrežinski telovadnici od 15. do 19. junija od 8.30 do 13.00. Za info na tel. 348-8850427 (Lajris) ali 040-200941; csdasdso-kol@gmail.com. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ organizira pod pokroviteljstvom MIBACT - Nadzorništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Mira-marskega gradu glasbene poletne centre od 15. junija do 3. julija. Predvidenih je veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6. do 14. leta. Info in vpisnine: na tel. 3497730364 (Desire) ali 347-1621659 (Mojca), info@accademialiricasanta-croce.com. NK KRAS prireja športno-nogometni kamp od 22. do 27. junija na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2002/2009. Vpis do 15. junija. Prijave in info na tel. 0402171044, 334-1258848 (Ester) 3332939977 (Roberta). NOGOMETNI KAMP od ponedeljka, 15. do sobote, 20. junija, organizira na Proseku F.C. Primorje, namenjen letnikom 2002-2008. Urnik: 8.00-17.30. Poskrbljena malica, kosilo in razne dejavnosti. Info po tel.: 329-6022707 (Roberto), 333-4239409 (Aleksander). SLORI - razpisuje nagradni natečaj za zaključna dela študentov druge in tretje bolonjske stopnje, diplome štiriletnih študijskih programov, magisterije in doktorate. Rok oddaje ponedeljek, 15. junija. Razpisni pogoji in prijavnica na www.slori.org. SOMPD VESELA POMLAD vabi vse otroke od 5. do 11. leta na celodnevni poletni center Smrkci ustvarjajo (likovna delavnica, plesne urice, igre na prostem, družabne igre, glasbene in kuharske dejavnosti). Od 6. do 10. julija od 8. do 16. ure v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska cesta 35. Prijave do 15. junija na vesela.po-mlad@yahoo.it; 335-7869448. TENIŠKA SEKCIJA ŠZ GAJA - Padri-če organizira od 15. junija do 3. julija začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave na tel. 389-8003486 (Mara). TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne tečaje za otroke od 6 do 14 let: od 15. do 26. junija, od 29. junija do 10. julija ter od 13. do 24. julija, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Info in vpisi v tajništvu kluba, Mira-marski drevored 32 (ob torkih 10.0012.00; ob petkih 18.00-20.00), tel. 040-422696, info@tpkcntsirena.it, www.tpkcntsirena.it. UMETNIŠKA ŠOLA SINTESI (ELIC) vabi na otroške likovne delavnice »Barve našega sveta« z Leonardom Cal-vom: od 15. do 18. junija 9.30-12.00 in od 22. do 25. junija 9.30-12.00 na sedežu v Ul. Mazzini 30 (5. nadstropje). Od 29. junija do 3. julija 9.30- Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snemi aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store SKD Lipa iz Bazovice vabi na koncert posvečen 70-letnici osvoboditve PESEM NA MZARJU Nedelja, 7. junija ob 20.30 na M'zarju. Sodelujejo opz Slomšek, movs Lipa, mepz Lipa in glasbena skupina Ovce. 12.00 v Miljah. Info in prijava na tel. 040-9882109 ali 338-3476253. ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA obvešča, da so na razpolago še nekatera mesta za poletni center »Poletni čas« za otroke od 3. do 12. leta, ki bo v Dolini od 15. junija do 4. septembra. Za info na tel. 348-0459772. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati od 9. do 17. ure. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V: od 15. do 19. junija; od 22. do 26. junija; od 29. junija do 3. julija; od 6. do 10. julija; od 13. do 17. julija; od 20. do 24. julija; od 27. do 31. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.0018.00 v tajništvu na sedežu v Sesljan-skem zalivu, tel./fax 040-299858, in-fo@yccupa.org, www.yccupa.org. ZSŠDI IN JK ČUPA organizirata za srednješolce celotedenske tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic od 13. do 18. ure: tečaj »Zabave na morju« od 6. do 10. julija in od 13. do 17. julija; tečaj na jadralnih deskah od 15. do 19. junija in od 20. do 24. julija. Vpis in info ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00, ob sobotah 16.00-18.00 v tajništvu na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. NŠK sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 17. junija, ob 17.00 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu na Oddelku za mlade bralce v Narodnem domu v Trstu, Ul. F. Filzi 14. ZSKD sporoča članom in mladim med 16. in 17. letom, da lahko kandidirajo za deželno prostovoljno civilno službo. Na voljo so tri mesta. Predvideno je zakonsko določeno nadomestilo za prostovoljno delo v trajanju 360 ur. Rok prijave do 19. junija do 14. ure. Informacije na sedežu ZSKD v Ul. S. Francesco 20 (II. nad.) tel. 040635626, trst@zskd.eu ali na ARCI Ser-vizio civile, Ul. F. Severo 31, tel. 040761683. KULTURNI DOM FERRIZ OLIVARES in Umetniška šola UNINT prirejata »Trst en plein air - Pejsaž« tečaj slikanja z akvareli ob vikendih: 20. in 21. junija ter 27. in 28. junija 9.00-12.00 in 15.30-18.30. Info na tel. 0409882109 ali 338-3476253. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.3018.30). Info na info@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 13 let. Vpis do 11. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na in-fo@melanieklein.org ali 345-7733569. Število mest omejeno. SKLAD MITJA ČUK prireja angleško -slovenski teden od 22. do 26. junija namenjen otrokom od 6 do 10 let. Info na tel. 040-212289, urad@skladmc.org. POLETNA DELAVNICA (petja, plesa, gledališča, spoznavanja glasbenih in- KD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124) vabi na koncert ŽPZ Ivan Grbec 35 LET PESMI IN PRIJATELJSTVA, ki ga vodi Silvana Dobrilla. V nedeljo, 7. junija, ob 18. uri. Gost večera s šaljivimi prizori bo gledališka skupina Dekani. strumentov in ustvarjanja ročnih del) za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo, v organizaciji SKD Vigred, bo od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, v Šempolaju. Prijave v društvenih prostorih: tajni-stvo@skdvigred.org ali tel. 3803584580. POLETNI CENTER pri Skladu Mitja Čuk, od 6. do 10. julija teden zabave z Mašo in medvedkom ter od 13. do 17. julija teden prijateljstva z ovčko Shaun. Vpisi na Proseški ul. 131, Opčine. Tel. 040-212289, urad@skladmc.org. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira tečaj plavanja za začetnike od 3 do 6 let, v okviru poletnega centra v Grljanu, od ponedeljka, 20. do petka, 24. julija, v jutranjih urah. Omejeno število mest. Info in prijave: center.har-monija@gmail.com ali 320-7431637. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da bo v kratkem začela redne izkope posmrtnih ostankov iz desetletnih grobov na polju B občinskega pokopališča v Sesljanu in polju D občinskega pokopališča v Devinu. Kdor želi shraniti oz. premestiti drugam posmrtne ostanke svojcev, naj se najkasneje do 30. novembra zglasi pri občinski Davčni službi in službi za storitve na ozemlju, v Nabrežini Kamnolomih 25, ki je na razpolago vsak dan od 10.00 do 12.00 ali na tel. št. 040-2017310. S Poslovni oglasi PRODAM STANOVANJE ulica Papaveri, Opčine. Tel. 3400503429 0 Mali oglasi 4 MT. ČOLN abbatte open, s prikolico ellebi in z raznimi pripomočki prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 3343362994. GOSPA Z VEČLETNO IZKUŠNJO išče delo pri negi starejših oseb 24 ur na dan. Tel. št.: 00386-40432304. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. PO UGODNI CENI prodam kletke za kokoši ali zajce. Tel.: 331-7114399. PODARIM simpatične tigraste muce. Tel. št.: 339-5472406. PRODAM hondo HRV sport, letnik 2000, v odličnem stanju. Tel. št.: 3358172480. PRODAM sliko Stanota Žerjala velikosti 120 x 90. Motiv: Cesta skozi gozd proti jezerčku. Cena po domeni. Tel. št.: 040-272701 (ob uri obedov). V MAČKOLJAH damo v najem na pol opremljeno stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766. V MAVHINJAH prodajamo staro hišo, sestavljeno iz dveh zgradb ter z dvoriščem. Potrebne obnove. Tel. št.: 348-6500067. / KULTURA Nedelja, 7. junija 2015 1 1 15. MLADA VILENICA - Včeraj v Lokvi Praznik mladih literarnih duš Med nagrajenimi tudi Tržačanki Elena Antoni in Chiara Lepore Nagrada mlada Vilenica je že dobrih petnajst let predvsem praznik otroške in mladinske ustvarjalnosti. Letošnje nagrade so podelili včeraj v Lokvi, medtem ko bo mednarodni literarni festival Vilenica potekal od 1. do 6. septembra. Tu je ves dan potekal razvejan kulturni program. Med ustvarjalnimi delavnicami (nekatere so vodili tudi taborniki in tabornice Rodu Modrega vala), pevskimi in plesnimi nastopi, koncerti in drugimi dogodki, je seveda največ zanimanja vladalo za nagrajevanje najboljših literarnih prispevkov. Kulturno društvo Vilenica iz Sežane je nagrade podelilo v kategorijah vrtec, prva, druga in tretja triada osnovne šole ter srednja šola. Marsikatera nagrada je »romala« v Avstrijo in Italijo, saj je natečaj odprt tudi šolam s slovenskim jezikom iz sosednjih držav. Kiara Sara Klafelc iz Vrtca Studenci v Mariboru je bila nagrajena za pesem Jama Vilenica, ki je, kot piše v utemeljitvi, že skoraj prava mala izpoved, podana v izdelani zgradbi. Iz prve triade osnovne šole je bil nagrajen David Čop (dvojezično varstvo ABCČ Celovec) za pesem Jama je jama, imenitno jezično vajo - igro s kar zahtevnim progresivnim akrostihom, s prisrčnimi asociacijami, ki jih diktirajo rime in črkovni izpis zastavljenega geografskega in pesniškega pojma Vilenica. Iz druge triade je bila nagrajena Chiara Lepore (Istituto G. Lucio, Milje). Njena Jama Vilenica je neverjetno ne-ponarejena, toplo, nič šolsko, nič papirnato izpisana pravljica, ki kljub zgoščeni pripovedi uvodoma izkazuje tudi otroško čudenje ob veličastnem naravnem pojavu. Zanimivo, da se nasmejano dekletce slovenščino uči šele nekaj let (kot drugi tuj jezik na miljski šoli). Iz tretje triade je nagrado mlada Vi-lenica prejela Špela Zadel iz OŠ Knežak. Njena pesem Zamišljeno gledam gane s svojo preprostostjo in preseneti s spoznanjem, kako je pri mladostniku in za 1 -..ft. * I - : i> Elena Antoni fotodamj@n Chiara Lepore fotodamj@n Med razstavljenimi ilustracijami so bile tudi tiste Klavdija Palčiča fotodamj@n ta čas izjemno čustvovanje, ki se zrcali v podobah narave, ne pa v twiteraško površnem, praznem besedovanju. Lina Malovič iz gimnazije Ptuj je bila nagrajena za pesem Pokop Atlantide - rapersko izpisan baladni motiv usode/katastrofe v mitični Atlantidi: precej baročen, mestoma nadrealistično zastavljen tekst, z drobci iz antičnega sveta, ki pa v zadnjih šestih verzih dobi smisel v zrcalni podobi - primeri z lastno bojaznijo pred kaosom in temo. V vseh naštetih kategorijah so podelili tudi posebne nagrade. Med temi je priznanje prejela tudi Elena Antoni, dijakinja DNSŠ sv. Cirila in Metoda iz Trsta, ki je komisijo prepričala s pesmijo Sam v temi, odlično izpovedjo bivanjskega protislovja. Med včerajšnjimi spremljevalnimi dogodki je bila tudi razstava ilustratorjev revije Galeb, na kateri je bil na ogled manjši izbor ilustraciji Dunje Jogan, Katerine Kalc, Klavdija Palčiča, Žive Pahor, Magde Starec in Ivane Soban. Igra za pet igralcev. Poigravanje z igralci. Tragično-ironično obravnavanje pohlepa. Skratka Neumnost. Sestavni del Heptalogije Hieronymusa Boscha. Tako je Rafael Spregelburd zastavil Neumnost, ki je v četrtek, 22. maja, v SNG Nova Gorica doživela slovensko krstno izvedbo. Igra, nastala za pet igralcev zasebne gledališke skupine argentinskega avtorja, se odvija v Las Vegasu. Slovenskemu občinstvu so jo predstavili v Novi Gorici, eni prestolnic igralništva na tem območju: naj to razumemo kot naključje? Tudi po oceni uveljavljenega sodobnega argentinskega avtorja naključji ni, pravzaprav so eno gonil dogajanja. Kot to prikazuje tudi v tej svoji Neumnosti, v petih zgodbah, ki sestavljajo igro. V njej pet igralcev nastopa v 24 likih: to je zahtevna igralska preizkušnja, ki jo je Spregelburd - ta je med drugim tudi igralec - naložil članom svoje skupine. Obenem pa paralelno na odru razkriva svoj pogled na današnji svet: denar je močno gonilo človekovih stalnih naprezanj, da bi si ga zagotovil čim več; različne zgodbe, pa pravzaprav venomer ena in ista zgodba ... Kot četrti del že omenjene heptalo-gije (zbirke sedmih iger) je La Estupidez (Neumnost) bila prikazana leta 2003. V slovenščino jo je prestavila Marjeta Pre-lesnik Drozg, za SNG Nova Gorica pa re-žirala Ivana Djilas. S to komedijo, v kate- sng nova gorica ri nastopajo »katastrofični« liki, kot v daljšem intervjuju, objavljenem v gledališkem listu, pravi Spregelburd, novogoriški teater zaključuje tokratno sezono. V uprizoritvi, v kateri pet igralcev nenehno prehaja iz ene vloge v drugo, se prepleta več zgodb. Vsebino je nemogoče, točneje nesmiselno obnoviti. Zgodbe imajo nekaj skupnega: vse se odvijajo v lasvegaškem motelu, posamezni liki pa se na različne načine skušajo dokopati do denarja. Ločujejo jih situacije, družbeni in ekonomski položaj, izobrazba, odnos do drugih . Za gonilno silo je avtor izbral pohlep, enega od smrtnih grehov (obravnava jih v svoji hep- talogiji), vsemu pa vlada kaos. Vendar kaos, tako Spregelburd, »ni nujno nered. Je le kompleksnejša organiziranost vzrokov in posledic.« V tej kompleksni, včasih vrtoglavi igri »popolnega kaosa, ki interpretira resnično življenje« v raznih vlogah nastopajo Marjuta Slamič, Ana Facc-hini, Miha Nemec, Andrej Zalesjak in Kristijan Guček. Kot resnično življenje tudi uprizoritev niha med smešnim in tragičnim; na novogoriškem odru pa se Spre-gelburdova igra v ne vselej dosledni režiji Ivane Djilas prevesi v vsakodnevno dolgočasje. Ko je kaos preveč kaotičen, postane nevznemirljiv. (bip) MLADIKA - V torek pesniški večer v Repnu Ko na jeziku kopni sneg ... Na kmetiji Pri Branovih v Repnu bodo v torek (ob 20. uri) gostili pesniški večer z Marijem Čukom. Novo pesniško zbirko tržaškega pesnika in novinarja je pred nekaj meseci izdala založba Mladika. V knjigi, ki nosi naslov Ko na jeziku kopni sneg najdemo vsa glavna tematska območja Čukovega pesnjenja, številne prestope v razvezano domišljijo, izstopa pa tudi pesnikov jezik, ki premore intenzivne metaforično bogate in vizualno dinamične izrazne postopke.Zbirko bo predstavila Vilma Purič, za glasbeno kuliso bo poskrbel Dean Rebecchi. Za po-kušino pa bralcem ponujamo hudomušno pesem, za katero je Čuk dobil navdih pri samem Francetu Prešernu ... Po Prešernu Od nekdaj lepe' so Slovenke slovele, na travi ob potoku so pesmice pele. Pa pride po vodi črni zamurc, velik je bil, še večji kot zmaj. Lepe Slovenke so se razbežale, doma pa v postelji milo jokale, ker niso zamorca pobliže spoznale. Čakajo princa iz devete dežele, a princi na konju letijo drugam, k dekletom, ki rade ponudijo cvet, na rane spustijo dražljivi balzam. Od nekdaj lepe' so Slovenke slovele, a kaj to pomaga, živijo osamele. Ker skrbno zaklepajo svoje zaklade, jim pajčevina raste do brade. REVIJA GALEB - Aprilska številka Pravljice, pesmice, naloge, šale in še kaj... Aprilsko naslovnico revije Galeb je naslikala Alexia Paoletti, učenka 2. razreda OŠ Albert Sirk v Križu. Na notranjih straneh revija prinaša pravljice, pesmice in didaktične naloge, vsebino pa lepo dopolnjujejo pisane ilustracije. Na prvih dveh straneh je pesem Špele Kaplja Jutranja Rosa, ki jo je pravljično ilustrirala Mojca Cerjak. Zvesti ilustrator Galeba je tudi Štefan Turk, ki je likovno upodobil pesmico Martine Le-giša z naslovom Palček Elo. Pesem Jureta Jakoba pripoveduje o življenju sipe, ki plava v velikem oceanu. Pesem je ilustrirala Anja Jerčič Jakob. Med listanjem Galeba se lahko mladi bralci pozabavajo ob v obliki stripa pripovedovani zgodbi o medvedku in miški, ki tokrat mešata beton. To pripoved dopolnjujejo naloge, ki so ravno pravšnje za učence nižjih razredov. Ker se vsak mesec april začenja s šalami, je zanimiva zgodba Lovro in Tinka, v kateri Maja Furman piše o prvoaprilski šali. Zgodbico Palček Ušesnik, v kateri bralci lahko spoznajo, kakšne barve so njihove sanje, je napisal Marko Gavri-lovski, imenitno pa jo je ilustrirala Katerina Kalc. Ljudsko pravljico o viteškem pesniku je prispevala Marjeta Zo-rec, ki je tokrat opisala ozadje nastanka pesmi V službi dame, ki naj bi jo napisal vitez Ulrik Liechtenstein. Ta zgodba ponuja še celo vrsto zanimivosti, med katerimi velja izpostaviti dejstvo, da je bil vitez Ulrik eden največjih častilcev viteškega življenja in kulture v vzhodnoalpskem prostoru, vendar pa njegovi opisi avantur kažejo, da je znal presneto dobro pretiravati. Slikovite besedne zveze o vodi so zanimivo branje za vse tiste, ki bi radi vedeli, s čim vse se povezuje voda. Prispevek je uredila Klarisa M. Jovanovič. Zgodbica Mravljinček Mrovi in bro- dolomci iz Termitreje, ki jo je napisal Robi Šabec, pripoveduje o daljni deželi, v kateri so živeli termiti, ki so zaradi suše iskali boljše življenje drugod. Naravoslovno vsebino ima rubrika Žu-želčje kronike, ki v fokus postavlja kobilice. Avtor prispevka Tomaž Pisanec je zelo natančno predstavil zanimiva bitja s kopico svojevrstnih telesnih značilnosti. Prisrčno kobilico je ilustriral Boštjan Plesničar. V vsakem Galebu se najde tudi likovna delavnica. Jasna Merku je tokrat pripravila prispevek o Lojzetu Spazza-panu, za likovno navdušene otroke pa tudi nasvete za zanimivo tehniko. Nove igrive naloge za samostojno, zabavno reševanje in učenje so na kar petih straneh. Na zadnjih straneh je tako kot vedno rubrika Naši šolarji pišejo in rišejo, v kateri so svoje risbe in spise prispevali učenci osnovnih šol Pinko Toma-žič Trebče, M. Samsa - I.Trinko Zamejski Domjo in Ricmanje ter učenci osnovne šole Albert Sirk Križ. (sč) 12 Nedelja, 7. junija 2015 MANJŠINE / GLASBENA MATICA - Številni nastopajoči v tržaški baziliki sv. Silvestra Napredki in dosežki na treh akademijah Bazilika sv. Silvestra je postala priljubljeno prizorišče akademij, ki jih Glasbena matica prireja ob koncu šolskega leta, in tudi letos so trije nastopi v njej prikazali napredek in dosežke najboljših učencev, tako solistov kot komornih skupin. Mnogi so uspešno zastopali šolo na uglednih tekmovanjih, za kar jim je šola podelila priznanja, še pred prvim nastopom pa je številno občinstvo pozdravila predsednica Glasbene matice Milena Padovan: dejala je, da komaj dohaja množico dogodkov, pri katerih je šola soudeležena, kar je znak velike vitalnosti, pa tudi kvalitetnega pedagoškega dela. Izpostavila je pomembno vlogo, ki jo ima šola v našem prostoru, saj ne pripravlja samo profesionalne glasbenike, temveč celo vrsto diplomirancev, ki s svojim znanjem bogatijo prosvetno dejavnost; kapi-larna prisotnost na širokem teritoriju od Trsta in Gorice do Benečije in Kanalske doline je dragocen povezovalni faktor, ki pomeni za šolo dodano vrednost, pa tudi odgovornost. Pa-dovanova se je zahvalila ravnatelju in profesorjem za trud ter čestitala vsem, ki so kakorkoli prispevali k razveseljivim uspehom. Trobentač Gabriel Legiša, ki študira pri prof. Petru Pačniku, je odprl program s prvim stavkom Loile-tove Sonate v Es-Duru ob spremljavi prof.Claudie Sedmach, nato je harmonikar Jakob Kralj, učenec prof. Igorja Zobina, dovršeno zaigral Der-benkove Variacije na rusko temo. Flavtistka Maja Devetak, učenka prof. Iris Risegari, je zaigrala prvi stavek Plattijeve Sonate v e-molu ob spremljavi prof.Sedmachove, pianistka Linda Cappellini, učenka prof.Tamare Ražem Locatelli, pa je izbrala romantični Nokturno Bojana Glavine. Kitarist Tjaš Leghissa, učenec prof.Marka Ferija, je zaigral Coldric-kov Lament, harmonikar Matej Per-čič, učenec prof. Zobina, pa je živahno podal Zoltarjeve Potujoče pevce na dvoru iz Otroške suite št.1. Violinistka Sara Schisa, ki ima tudi letos zelo bogato bero uspehov na mednarodnih tekmovanjih, je potrdila odlike šole prof. Armina Seška s prepričljivo izvedbo Legende op.17 Henryka Wieniawskega, ki jo je pri klavirju spremljala prof. Zontova. Vrsto nadpovprečno nadarjenih učencev je nadaljeval pianist Simon Kravos, učenec prof. Ražmove, ki je z občutkom zaigral zahtevni Lisztov Nokturno št.3 v As-Duru, nato je kitarist Francesco Cenci, učenec prof. Ferija, zaigral Rodrigovo En los trigales. Violinistka Emanuela Cola-grossi, učenka prof. Seška, je ob spremljavi prof. Zontove okusno zaigrala Sarasatejevo Romanco andalu-so op.22, tolkalec Lorenzo Dari, bri-ljantni učenec prof.Tomislava Hme-ljaka, pa je navdušil občinstvo z mojstrsko izvedbo Habetovega Plesa komarjev ob spremljavi prof. Sedmachove. Glasbeni del večera sta s Tho-masovo Carmen Fantasy lepo zaokrožili učenki prof. Tatiane Donis, harfistki Paola Gregoric in Martina Carecci, ki sta tako posamezno kot v duu osvojili celo vrsto nagrad, nato je ravnatelj Bogdan Kralj povabil na oder vse učence, ki so si na večjih in manjših tekmovanjih prislužili medalje in pokale: zahvalil se je pedagogom, učencem in njihovim družinam ter dejal, da tekmovanje ne sme postati cilj, temveč samo sredstvo za muzikalno in tehnično rast. Cecilia in Max Zuliani med samostojnim koncertom, ki je zaznamoval letošnjo drugo akademijo Glasbene matice, zgodaj desno pevski tercet iz razreda prof. Ilarie Zanetti fotodamj@n Kvartet kitaristov iz razreda prof. Marka Ferija, spodaj violinistka Maša Kocijančič fotodamj@n Matilde Bertolini, Julija Cante, Martina Carecci, Francesco Cenci, Rok Dolenc (nekateri so bili zaradi drugih obveznosti odsotni), Paola Gregoric, Elia Gustin, Alida Shahrazad Igbaria, Melanie Imperia, Goran Košuta, Jakob in Julija Kralj, Simon Kravos, Helena Lupinc, Damjan Opačič, Ivan Pavlicevich, Matej Perčič, Ema Petejan, Sara Schisa, Maks Skerk ter dvojčka Max in Vanja Zuliani so prejeli priznanja in ravnateljeve čestitke, nato sta Paola Gregoric in Martina Carecci dodali še živahno glasbeno točko, Salzedovo Rumbo. Rahločutni Max Zuliani Reforma glasbenega šolstva je na šolo Glasbene matice imela pozitivne in negativne posledice: gojenci višjih tečajev so domala prisiljeni, da se vpišejo na državne konservatorije, naša šola pa je sklenila dogovor z videm-skim konservatorijem Tomadini, ki učencem omogoča polaganje izpitov na domači šoli v slovenskem jeziku. Konvencija je stopila v veljavo v šolskem letu 2011-12 in od takrat je že preko petdeset učencev uspešno opravilo izpite iz glavnega in stranskih predmetov. Na drugi zaključni akademiji je ravnatelj Bogdan Kralj izročil dvojezična spričevala lepemu številu gojencev, protagonist večera pa je bil šestnajstletni pianist Max Zuliani, učenec profesorice Tamare Ražem Locatelli, ki je s klavirskim recitalom zapolnil vrzel, ki je v zadnjih letih nastala ravno zaradi reforme. Zuliani je v samih petih letih študija z imenitno pedagoginjo dosegel zavidljive uspehe: najvišje nagrade je prejel na uglednih mednarodnih tekmovanjih, letos pa je z bratom, violinistom Vanjo, začel osvajati nagrade tudi v kategoriji za duo. Izjemna rahločutnost in muzikalnost odlikujeta mladega pianista, ki je za samostojni recital pripravil kar pester in zahteven program: začel je z Mozartovo Sonato v c-molu KV 457, ki je že za- Ravnatelj Bogdan Kralj je nagradil številne učence in učenke GM fotodamj@n radi molovege tonalitete bolj resnobna, v Zulianijevi interpretaciji pa je dobila kar dramatične razsežnosti, kot bi mladostnik v njej že slutil vi-harnost kasnejšega obdobja Sturm und Drang. Bolj umirjeno je zazvenel drugi stavek, čeprav je bilo podtalno še vedno zaznati razburjenje, ki je spet privrelo na dan v tretjem stavku. Pianist je pokazal pozoren pristop do treh Preludijev Lucijana Marije Škerjanca-št. 1,3 in 9- in vsakemu podelil različen značaj s premišljeno izbiro barv in agogike, najlepše soglasje pa je našel v Lisztovi skladbi Les Cloches de Geneve iz zbirke Romarska leta-Annees de pelerinage, kajti bujna fantazija madžarskega mojstra z lahkoto očara najstnika, ki v njej najde odsev lastnih nemirov. Podobno duhovno ubranost je Zuliani našel tudi v romantiki Lisztove koncertne etude Un sospiro, kjer je prišla do izraza tudi odlično izpiljena tehnika. Sergej Rahmaninov je sklenil program z dvema Preludijema iz op.16, razmišljujočim št. 3 in viharno zagnanim št. 4, ki ju je pianist podal s prepričljivim poustvarjalnim zamahom. Dolgi navdušeni aplavzi so zasluženo nagradili mladega talenta, ki je za dodatek izbral po značaju bolj lahkotno, a tehnično kar zahtevno Etudo Moritza Moskowskega. Tretjo akademijo briljantno uvedla mala Alida Na treh zaključnih akademijah je Glasbena matica predstavila rezultate izjemno resnega strokovnega dela svojih pedagogov, čigar uspeh pogojujejo različni faktorji, predvsem nadarjenost in delavnost učencev. Kvalitetni razpon nastopajočih je bil zelo širok, kot je bila široka tudi starostna pahljača, nekje od osmega do osemnajstega leta, in ravno osemletna violinistka Alida Shahrazad Igba-ria, učenka prof. Jagode Kjuder, je z Bacewiczevim Poljskim kaprisom in Kreutzerjevo etudo št. 23 briljantno odprla tretjo Akademijo: deklici je narava podarila osupljiv talent, kar so potrdili tudi uspehi na mednarodnih tekmovanjih - ne nazadnje je 30. maja osvojila tretje mesto na izjemno zahtevnem tekmovanju Postacchini v Fermu, kjer se zbirajo najboljši mali talenti iz cele Evrope in Azije. Ema Petejan, učenka prof. Petre Grassi, je ljubko podala Coulthardo-vo Malo šalo, sledila sta dva učenca prof. Janoša Jurinčiča: kitarist Damjan Opačič, že zelo uspešen na raznih tekmovanjih, je lepo zaigral Bogda-novicev Stari avtomobil, Maks Skerk pa je z občutkom interpretiral Mert-zovo Romanco. Pianistka Alice Alle-granti, učenka prof. Denise Veresove, je s fantazijo podala Martinujevo Lutkovno gledališče, Helena Lupinc, učenka prof. Claudie Sedmach, pa je pokazala živ poustvarjalni zanos v Bartokovih Romunskih plesih. Maša Kocijančič, učenka prof. Kjudrove, je v Severnovem Poljskem plesu (pri klavirju prof.Sedmachova) razkrila razveseljiv tehnični in muzikalni napredek, nato je nastopil klarinetist Anton Jazbec, učenec prof. Marka Štoke, ki je ob spremljavi prof. Sedmachove gladko odigral 1. stavek Koželuhovega Koncerta v Es-Duru. V popolnem sozvočju z naslovom Aufschwung (Zalet, zanos) je pianistka Julija Kralj, učenka prof. Tamare Ražem Locatelli, odigrala Schu-mannovo skladbo, sledil je Rok Dolenc, nadpovprečno nadarjen učenec prof. Ražmove, ki je svojo muzikal-nost ter interpretacijsko zrelost vlil v prepričljivo izvedbo Lisztove Le chapelle de Guillaume Tell iz zbirke Romarska leta. Prof. Ilaria Zanetti je pripravila tercet Then since our charms iz Purcellove opere Dido and Aeneas, v katerem so učenke Eva Pozzecco, Maria Luisa Cigui in Ester Gomisel (pri klavirju prof.Sedmachova) razkrile svoje poustvarjalno veselje, pa tudi nekaj težav pri osvajanju zanesljive pevske tehnike. Sledili sta flavtistki Valentina Jogan in Metka Zeriali, učenki prof. Erike Slama, ki sta ob spremljavi prof. Sedmachove dovršeno odigrali Kronkejev Scherzo. Večkrat nagrajena violinist in pianist Vanja in Max Zuliani, (prof. Sešek in prof. Ražmova) sta v prvem stavku Dvoržakove Sonatine upravičila svoje uspehe, nato je nastopil kvartet kitaristov iz razreda prof.Marka Ferija: Francesco Cenci, Jaš Leghissa, Ivan Suppani in Gabrijel Žetko so v venčku južnoameriških ljudskih plesov pokazali lepo ubranost, prav tako harmonikarja Andrej Bachi in Mitja Tull, učenca prof. Fulvija Jurinči-ča, ki sta se uspešno preizkusila v Bossanovi Victorja Vlasova in z ljubko Lievo Svenneprova prijetno sklenila akademijo. Ravnatelj Bogdan Kralj je zbrano občinstvo povabil še na dve prireditvi, ki bosta sklenili šolsko leto: 18. junija bo na sedežu KD Barkovlje večer posvečen učencem kompozicije, 20. junija pa bo v Luteranski cervkvi poleg zbora Jacobus Gallus in harmonikarskega orkestra Synt-hesis4 nastopil mali orkester GM, ki ga sestavljajo godalci, pihalci, trobilci in tolkalci. Katja Kralj / OBLETNICA Nedelja, 7. junija 2015 1 5 Pred sto leti, natančneje 8. maja 1915, se je v Trstu rodil profesor biologije, pevec, zborovodja in skladatelj Karel Boštjančič. Leta 1919 se je z družino preselil v Jugoslavijo in tam živel vse do oktobra 1946, ko se je ponovno vrnil v Trst. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako tudi gimnazijo, kjer je leta 1934 maturiral. Nato se je vpisal na študij biologije in leta 1941 tudi diplomiral na Ljubljanski univerzi. Obiskoval je tudi glasbeno šolo in srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Kompozicijo se je učil pri Blažu Arniču. Druga svetovna vojna ga je kot mnoge druge fante zaznamovala z internacijo v Gonars. Po vrnitvi domov je postal član Narodnega gledališča v Ljubljani. Služboval je kot profesor biologije na gimnaziji v Novem mestu (1945), naslednje leto je bil premeščen na gimnazijo v Mursko Soboto (1946). Tem premestitvam se je izognil z zavrnitvijo delovnega mesta in se jeseni 1946 vrnil v Trst. Tržaško obdobje (1946 -1961) Ob prihodu na Tržaško je poiskal vezi s tamkajšnjimi učitelji. Tako je leta 1947 na stadionu 1. maj prisostvoval množičnemu nastopu pevskih zborov in tu prvič spoznal skladatelja Ubalda Vrabca, s katerim je v nadaljnjih letih aktivno sodeloval. Svoje spomine je opisal oktobra 2002 ob deseti obletnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca. »Prvič sem slišal Vrabčeve pesmi: Bilečan-ko, Udar na udar in Slovensko pesem. Pelo je 1500 pevcev. Bil je ogromen zbor z nepozabnim zvokom. Navezal sem stike s skladateljem Vrabcem, saj sem v Trst prišel kot učitelj. Bil sem sam in iskal sem nova poznanstva. Tako sem tudi jaz prišel peti v Komorni zbor in zraven vodil tudi druge zbore - v Bazovici, na Proseku, v Nabrežini in na Ferlugih - ter komponiral glasbo, ki me je zelo prevzemala, da je nisem mogel opustiti. Včasih je bilo tudi preveč, vendar tega nisem opazil, kako se mi je priljubila, da brez nje nisem mogel več. Ko sem Vrabca bolje spoznal, sem v prostem času z njim vadil kontrapunkt. Kasneje sva skupaj pisala priredbe ljudskih pesmi za Komorni zbor in jih izdala v rumeno-sivi pesmarici, v kateri se nisva smela podpisati. Bil je pač tak čas. V letih 1947-1948 sem prepeval v kvartetu Fantje s Krasa, ki so ga sestavljali : jaz - pel sem 1. tenor, Dušan Pertot - 2. tenor, Ubald Vrabec - 1. bas in Stanko An-dolšek - 2. bas. Peli smo po vaseh v okolici Trsta in sicer koroške narodne pesmi. Program smo sestavili tako, da smo najprej zapeli nekaj koroških pesmi, nato sem jaz predaval o Koroški in za zaključek smo zapeli še nekaj pesmi. Z nami je prepevala tudi so-pranistka Komornega zbora Anica Ščuka, tako da smo peli v kvintetu. Eden nepozabnih nastopov je bil v Mavhinjah.« Boštjančič je kot pevec in zborovodja sodeloval v različnih pevskih zasedbah. Srečamo ga kot zborovodjo moškega pevskega zbora Lipa v Bazovici, moškega in mešanega pevskega zbora v Nabrežini, na Vrdeli v Trstu, na Ferlugih, pri Tržaškem zvonu in vodenju mladinskega zbora Glasbene matice Trst. Komorni zbor Trst Kot odličnega pevca ga srečamo tudi pri Komornem zboru Trst že leta 1947. Prav v tem letu je zbor organiziral prvo turnejo po Štajerski (Maribor, Celje, Dobrna, Rogaška Slatina). Za program je vedno poskrbel Vrabec, za organizacijski potek turneje pa Boštjančič, ki je delo opravil vsestransko dobro. Zagnano pevsko udejstvovanje in uspešni skladateljski začetki so se v Bošt-jančiču stopnjevali. Dober glasbeni vzornik je v mladem skladatelju in zborovodji omogočal glasbeno napredovanje. Tako je Komorni zbor na izletu v Maribor in Strnišče izvajal v kazinski dvorani v Mariboru tudi Boštjančičevo skladbo. Komorni zbor je izvajal njegova dela na tržaškem in koprskem radiu. Tako je 13. 6. 1951 moški zbor Komornega zbora zapel na koprskem radiu pesmi iz zbirke 12 narodnih pesmi: Plenice je prala, Kam pa po-bandraš, Le sekaj smrečico, Moje dekle in Hladna jesen, poleg Vrabčevih priredb narodnih pesmi. Prav te pesmi so posneli tudi na tržaškem radiu 16. 3. 1953. OBLETNICA - Zborovodja in skladatelj se je rodil pred sto leti v Trstu Bogata glasbena pot Karla Boštjančiča Bojana Kralj Boštjančičevo sodelovanje z zborom se je nadaljevalo tudi po krajši prekinitvi Komornega zbora in kasnejšem preimenovanju v zbor Jacobus Gallus. Prva nagrada na tekmovanju Antonio Illersberg v Vidmu (maja 1960) sta pevcem in zborovodjema, Boštjančič je Vrabcu pomagal kot sodelavec, ulila novo upanje v delovanje zbora. Po tem tekmovanju je zbor nadaljeval delo pod Bošt-jančičevim vodstvom. Začel je s pripravami novih skladb za snemanje na radiu Trst A. Tudi v letu 1961 je Boštjančič kom-poniral skladbe, jih izvajal in posnel z zborom Jacobus Gallus. Na tržaškem radiu so posneli Boštjančičeve Mrzel veter, Zabuča-le gore, Tri narodne, Hej, kam nam za žalost, Balado in Koledo. Oktobra se je preselil v Lesce na Gorenjsko, na novo službeno in življenjsko pot. Toda zbor Jacobus Gallus pod Vrabčevim vodstvom je še vedno izvajal njegove skladbe. Ob otvoritvi novega sedeža RAI TV Trst, je slovenska postaja želela posneti nekaj zborovskih skladb tržaških skladateljev. Za to priložnost je zbor leta 1964 posnel Boštjančičevo Balado, Venturinijevega Mornarja in Vrabčevo Rdečo tulpo. Ob 20-letnici zbora (15. 5. 1965) je v Kulturnem domu v Trstu zazvenela Bošt-jančičeva priredba slovenske narodne pesmi Zabučale gore. Nekaj let kasneje (2. 2. 1969) je zbor Gallus snemal na koprskem radiu Boštjančičeve ljudske pesmi Zabučale gore (MePZ) ter za moški zbor Dve let' in pol, Plenice je prala Hladna jesen in Od Celja do Žalca. Zborovodja Ubald Vrabec je izbral Bošt-jančičevo priredbo slovenske ljudske pesmi Prišel ljubi je pod okno tudi za IX. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov C. A. Seghizzi v Gorici, v kategoriji za folkloro, poleg Vrabčeve Po cesti gre in I. Matetiča Ronj-gova Cače moj. Dosegel je četrto mesto. Boštjančičeve skladbe so posnete tudi na gramofonski plošči z 19 priredbami ljudskih pesmi. 15 priredb Ubalda Vrabca, dve Adamičevi in dve Boštjančičevi priredbi (Zabučale gore in Prišel ljubi je pod okno) je posnel zbor Jacobus Gallus. Pevski zbor v Nabrežini Poleg sodelovanja s Komornim zborom Trst je Karel Boštjančič vodil tudi pevski zbor v Nabrežini. Iz kronike tamkajšnjega društva Igo Gruden je razvidno, da je leta 1950 začel voditi moški pevski zbor in nato nadaljeval z vodenjem Mešanega pevskega zbora Igo Gruden od leta 1950 do 1953. Zbor je štel 30 pevcev in z njim je nastopal na slovenskem tržaškem radiu (Radio Trst II) in v Sloveniji. Med pomembnejšimi nastopi so v kroniki omenjeni nastop mešanega pevskega zbora Igo Gruden v kinodvorani v Nabrežini, koncert pevskih zborov in nastop dramske skupine v društveni dvorani v Nabrežini, nastop na Prešernovi proslavi v Avditoriju v Trstu, samostojni koncert mešanega pevskega zbora v Kulturnem domu Igo Gruden maja 1953, ko je Boštjančič vodil mešani pevski zbor in pihalni orkester v Nabrežini. Novembra 1953 je zbor Igo Gruden pod Bošt- jančičevim vodstvom sodeloval na radijskem festivalu Primorskih pevskih zborov v Kopru in dobil priznanje. Službovanje na Glasbeni matici Trst Iz Poročil o šolskem in poslovnem letu Glasbene matice Trst je Boštjančič v šolskem letu 1951/52 poučeval teorijo z Ivanom Grbcem in Pavletom Merkujem. Vodil je tudi mladinski pevski zbor GM, s katerim je nastopil na V. produkciji gojencev glasbene šole v Avditoriju v Trstu. V naslednjem letu se Boštjančič ne omenja več v poročilu. Mladinski zbor je prevzel Ubald Vrabec. Šele 7. 2. 1954 ga ponovno zasledimo kot zborovodjo mladinskega zbora na Prešernovi proslavi v Avditoriju. Kot honorarnega učitelja in zborovodjo otroškega pevskega zbora ga najdemo v poročilu za šolsko leto 1958/59. Na V. produkciji gojencev glasbene šole Glasbene Matice, 27. 5. 1959, v dvorani stadiona 1. maj, je otroški pevski zbor Glasbene matice s sodelovanjem otroškega pevskega zbora Prosvetnega društva Ivana Cankar pod Boštjančičevim vodstvom in ob klavirski spremljavi Neve Vrabec (hčerke Ubalda Vrabca) zapel skladbe Ubalda Vrabca: Krokodil, Ivana Grbca: Svat in Karla Boštjanči-ča: Ježek ima polje. Z delom je nadaljeval tudi v naslednjem šolskem letu 1958/59 kot honorarni učitelj. Kot zborovodjo ga v poročilih zasledimo na Akademiji šole Glasbene matice, 9. 5. 1960, v tržaškem Avditoriju. Z zborom je izvajal skladbe Ubalda Vrabca: Jutranja, svojo skladbo Zgodbica in Hugolina Sattnerja Žabe ob klavirski spremljavi Marte Ščuka. Na istem nastopu se je zboru pridružil še mladinski zbor iz Nabrežine pod vodstvom Karla Boštjančiča in ob klavirski spremljavi Erminija Ambrozeta. Zapeli so Boštjančičevo Ježek ima polje in Rada Si-monitija Vrana poje. Z mladinskim zborom je nastopil tudi na V. nastopu gojencev glasbene šole v prostorih Prosvetnega društva v Barkovljah. Mladostna podoba Karla Boštjančiča (1915-2003), spodaj pa leta 1952 med vodenjem Mladinskega pevskega zbora GM v tržaškem Avditoriju Poleg nastopov v Trstu in okolici je z zborom tudi snemal skladbe na radiu v Ljubljani in Kopru. V šolskem letu 1960/61 se je zaključilo Boštjančičevo delo in glasbeno ustvarjanje na Tržaškem. Z mladinskim zborom Glasbene matice je nastopil še na Prešernovi proslavi in na Akademiji šole GM v Avditoriju v Trstu. V program je vključil skladbe Ubalda Vrabca, Frana Venturinija, Rada Simonitija, Petra Liparja in svoje. Glasbena poustvarjalnost in ustvarjalnost Poleg vodenja pevskih zborov, poučevanja na Glasbeni Matici, komponiranja, prepevanja v pevskih zborih in vokalnih sestavih, se je Boštjančič predstavil tudi kot pianist. Tako je 11. 9. 1954 nastopil kot pianist v Kreftovi komediji Kranjski komedijanti, katero je režiral Jože Babič, glasbeno spremljavo je napisal skladatelj Dimitrij Žebre, izvedel pa jo je tržaški slovenski ansambel v Avditoriju ob jubilejni sezoni Slovenskega narodnega gledališča za svobodno tržaško ozemlje v Trstu. Glasbo je rad izvajal tudi s svojim učiteljem in skladateljem Ubaldom Vrabcem; v duu sta igrala skladbe različnih skladateljev in seveda tudi svoje. Tako v arhivu Ubalda Vrabca najdemo fotografijo, ko igrata harmoniko (Boštjančič) in klavir (Vrabec). Glasbeni opus Boštjančičevih skladb je številčno skromen, saj je glasbeno znanje namenil v večji meri glasbenemu poustvarjanju. Kompozicijski stavek je preprost in melodičen. Nekaj kontrapunktičnih prijemov je vidnih v posameznih skladbah za mladinski zbor. Po vzoru Vrabčevih del se je posluževal poliritmije, saj je, kot je dejal, občudoval njegove »strette«, ki jih je rad uporabljal v zborovskih delih za odrasle. Dela so nastajala iz potreb za petje mladinskih in odraslih zborov. Opus skladb za dvo in triglasen mladinski zbor zavzema naslednja dela: priredba ljudske Lastovki v slovo, Ježek ima polje (Igo Gruden), Zgodbice, Pomladna (Tugomer), Direndaj (Mirko Kunčič), Koleda (Ljudmila Prunk Utva), Petelin vrh zvonika (Maks Simončič) in priredba ljudske Pesem o sinički. Skladbe so izšle v reviji Grlica in v zbirki Otroških in mladinskih pesmi, ki jih je zbral Ignacij Ota in izdal leta 1966 v Trstu. Moškemu zboru je namenil sedem skladb, ki jih je objavil v zbirki 12 narodnih pesmi za moški zbor, skupaj s skladbami Ubalda Vrabca. V zbirki so priredbe ljudskih pesmi: Plenice je prala, Kam pa po-bandraš, Le, sekaj smrečico, Moje dekle, Od Celja do Žalca, Hladna jesen in Dve let' in pol. Moškemu zboru je namenil skladbo Manka Golarja: Ne klonite. Priredbe ljudskih pesmi je pisal tudi za mešane zbore. Izšle so v zbirki 9 slovenskih narodnih pesmi v samozaložbi v Trstu leta 1953. To so: Teče mi vodica, Travniki so že zeleni, Ko ptičica na tuje gre, Zbadljivka, Dajte mi mati dva krajcarja, Prišel ljubi je pod okno, Zagorski zvonovi, Kaj pa je tebi ljubica, in Kaj bi jaz tebi dal. Omenjene skladbe še vedno niso doživele ponatisa. Mešanemu zboru je napisal priredbe znane slovenske ljudske pesmi Zabučale gore za bariton solo in mešani zbor, ki je še vedno v rokopisu. Poleg zborovske glasbe je pisal tudi glasbo za gledališče. V njegovem opusu so tri dela: Sneguljčica, Pepelka in Dundo Ma-roje. Za potrebe tržaškega gledališča je napisal glasbo za otroško igro Pavla Golie: Sne-guljčica; premiera je bila 20. 11. 1949 v Slovenskem narodnem gledališču za Svobodno tržaško ozemlje. Boštjančič je napisal glasbo na tekst Boža Pokrajška za Pesem škratov. V vlogi škratov so nastopile znane pevske osebnosti. Elza Barbičeva, Gracije-la Štoka, Inko Starc, Marta Werk, Majda Novak, Neva Čok, Nora Jankovič, Učka Ščuka idr.. Glavno vlogo je odigrala Neva Li-povčeva, režija je bila zaupana Milanu Ko-šiču, scenografija pa Jožetu Cesarju. Naslednja premiera istoimenske igre je bila 19. 2. 1961 v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, v režiji Jožka Lukeša. V glavni vlogi Sneguljčice je nastopila Miranda Caharija. Ponovitvam v Trstu so sledile še ponovitve v Kopru za otroke s koprskega in ilirsko-bistriškega okolja. Boštjančič je svoje glasbeno znanje in udejstvovanje v gledališču namenil še drugi znani otroški igri Pepelka. 23.12.1969 je bila premiera te igre Marie Holkove v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici, v prevodu Jožka Lukeša, režiji Janeza Povšeta in avtorski glasbi Karla Boštjančiča. Glavno vlogo Pepelke je igrala Mateja Glažar. Pisal pa je tudi glasbo k zahtevnejšim delom. Na povabilo ljubljanske Drame je napisal glasbo h komediji Marina Držiča Dundo Maroje ali Boter Andraž. Sodelovanje s skladateljem Ubaldom Vrabcem pa ga je spodbudilo, da je pisal skladbe za telovadne nastope, ki so jih izvajali na stadionu 1. maj v Trstu. Tako je leta 1950 Boštjančič napisal Glasbeno spremljavo k vajam Olge Gorup za pionirje in za članice. Vrnitev v Slovenijo Leta 1961 je Boštjančič zapustil Trst in se vrnil v Slovenijo, v Lesce na Gorenjsko. Kot profesor biologije se je zaposlil leta 1971 na tamkajšnji osnovni šoli in poučevati je moral več predmetov: biologijo, kemijo, matematiko, fiziko in zborovske petje. Prav slednje področje - zborovsko petje - je zelo cenil. Predan glasbi je nadaljeval z občasnim vodenjem moškega pevskega zbora Podnart, ženskega pevskega zbora Murka Lesce, ki je bil ustanovljen ob obletnici podjetja Murka, ter kasneje mešanega pevskega zbora Lesce, ki so ga sestavljali učitelji osnovne šole, na kateri je poučeval. S tem zborom je izvajal svoje skladbe in skladbe prijatelja Ubalda Vrabca, katerega želja je bila, da bi zbor nastopil na koncertu v Trstu. Želja se mu žal ni uresničila. Glasbi je ostal zvest kot izvajalec in poslušalec vse do konca svojega življenja leta 2003. Pokopan je v Ljubljani, v družinski grobnici. Njegovo glasbeno ustvarjanje ostaja še danes živo v izvedbah različnih pevskih sestavov v Sloveniji in izven nje; ljubezen do slovenske ljudske pesmi in ustvarjanje preprostih priredb ostajajo stalnica pevskega repertoarja. S petjem ohranjamo slovensko glasbeno zapuščino naših prednikov, ki so skrbeli za razvoj slovenske zborovske glasbe. 1 4 Nedelja, 7. junija 2015 OBLETNICA / ŠPETRSKA DVOJEZIČNA ŠOLA 30 s pohvalo Besedilo in fotografije Tjaša Gruden /Novi Matajur Prvo leto dvojezičnega vrtca ŠPETER - Za dvojezično šolo v Špetru in vse, ki so soustvarjali njeno zgodovino oziroma bili protagonisti te uspešne zgodbe, je bil petek res poseben dan, saj so s posebno prireditvijo "Dvojezična 30 e lode" vsi skupaj praznovali tridesetletnico šole. O velikem pomenu, ki ga ima ta šola, in to ne samo za Beneške Slovence in vso krajevno skupnost, priča tudi veliko število predstavnikov oblasti iz Italije in Slovenije, ki so se pridružili praznovanju. Vsi so se strinjali, da gre za uspešen didaktični model, ki bi moral biti za zgled tudi ostalim, številni pa so izpostavili tudi pomemben doprinos ljudi, ki so se zavzeli za to šolo in ji pomagali rasti tudi v obdobju, ko vlaganje v jezikovno politiko ni bilo prioriteta in ko večjezičnosti niso obravnavali kot bogastvo. Med temi je bil tudi Pavel Petričič, oče dvojezične šole, ki ga je posebej omenil Bruno Forte, ki je bil deželni šolski ravnatelj leta 2001, ko so šolo podržavili. Forte je v svojem nagovoru tudi poudaril pomen 6. člena italijanske ustave in da lahko do pravega združevanja pride samo z vrednotenjem razlik, tudi jezikovnih. Priznal je, da je srčno upal, da bo ta šola startna točka in da se bo v naši deželi uveljavil model večjezične šole. Te sanje se zaenkrat še niso uresničile, Dežela pa je izgubila številne priložnosti, ker ni zahtevala, da bi bila tako kot Pokrajini Bocen in Trento ter Dolina Aoste pristojna za šolsko področje, je ocenil. Dvojezično šolo v Špetru pa je Forte označil za pionirsko in dodal, da pripada šola skupnosti, v kateri rase in se razvija. Glavne etape v zgodovini dvojezične šole je povzel špe- r r trski župan Mariano Zufferli v svojem govoru: prireditve, kot je bila Mlada brieza v sedemdesetih letih, odprtje vrtca in tri leta kasneje še osnovne šole, selitev v stavbo v Ažlinski ulici leta 1994, parifikacijo šole z državnimi šolami leta 1997, njeno podržavljenje z zaščitnim zakonom leta 2001, ustanovitev dvojezične nižje srednje šole leta 2007 in prisilno izselitev iz varnostnih razlogov leta 2010, odkar deluje šola na treh različnih sedežih. Obnovitvena dela na starem sedežu so novembra lani končno stekla, zagotovljena naj bi bila tudi sredstva za gradnjo dodatnih prostorov, saj so se potrebe šole medtem močno povečale, tako da vsi upajo, da se bo lahko dvojezična šola čim prej lahko vrnila v Ažlinsko ulico, je še povedal župan in dodal, da bi morali obnovitvena dela zaključiti do konca leta. Dolgo pot, ki jo je prehodila dvojezična šola od šolskega leta 1984/1985, ko so prvi malčki začeli obiskovati dvojezični vrtec, ki je deloval na zasebni osnovi, pa s pomočjo slik, uradnih dokumentov, šolskih časopisov in drugega gradiva izčrpno predstavlja tudi dokumentarna razstava, ki je na ogled v slovenskem kulturnem domu v Špetru, kjer se je uspešna zgodba dvojezične šole pravzaprav tudi začela. Po nastopih otrok iz vrtca, učencev osnovne šole in dijakov nižje srednje šole pa se je praznik nadaljeval s koncertom bendov The Skydrops, Sons of a Gun in dua Martina Marmai in Davide Tomasetig in druženjem na travniku pred dijaškim domom. Med prireditvijo je bila na ogled tudi razstava izdelkov extempora 'Po stezi Pavla Petričiča' in projekcija filma 'Dvojezična in a day! Prvi dan pouka na dvojezični osnovni šoli Skupinska slika pred stavbo v Ažlinski ulici OBLETNICA Nedelja, 7. junija 2015 1 5 Na petkovi proslavi 16 Nedelja, 7. junija 2015 MANJŠINE / V Opatiji je zasedala skupščina zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS Splošna kriza močno bremeni dnevnike v jezikih manjšin Dnevniki, ki izhajajo v jezikih manjšin, so v Evropi v čedalje večjih težavah. To je bila splošna ugotovitev udeležencev letne skupščine zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS, ki je potekala sredi maja v Opatiji. Vsi dnevniki se srečujejo s podobnimi težavami: splošno gospodarsko krizo, katere posledice je padec dohodkov od reklame, padec naklade, čeprav manj občuten kot pri dnevnikih v večinskih jezikih in dodatna obremenitev, ki jo predstavljajo spletne strani in prisotnost na družabnih omrežjih, kar terja veliko napora novinarjev in drugega osebja, ne prinaša pa skoraj nobenega dohodka. Dobra novica je v dejstvu, da v zadnjem letu ni prenehal izhajati noben dnevnik in da ima MIDAS novega člana, madžarski dnevnik Nyuga-ti Jelen iz Arada v Romuniji, prihodnje leto pa napoveduje članstvo tudi madžarski dnevnik iz Vojvodine. Vendar to ni velika Težka naloga ruskega dnevnika v Latviji Med posegi na zasedanju skupščine manjšinskih dnevnikov je izstopalo poročilo urednika ruskega dnevnika v Latviji Vesti Segodnja Nikolaja Kabanova. Ob ukrajinskem dogajanju je namreč ruska manjšina dokaj zmedena: po anketi, ki jo je izvedla ruska stranka Harmonija, namreč 15 odstotkov pripadnikov ruske manjšine podpira ukrajinsko vlado, 30 odstotkov jih je na strani ruskih separatistov Donetska in Luganska, kar 55 odstotkov pa o stanju v Ukrajini ni zavzelo stališča. Tu je treba povedati, da k ruski manjšini prištevajo tudi tisoče Ukrajincev, ki so se v času Sovjetske zveze naselili v Latviji; po podatkih iz leta 2015 naj bi jih bilo več kot 50.000. Večina teh ljudi je brez latvijskega državljanstva, ker je Latvija priznala državljanstvo samo tistim, ki so se preselili v Latvijo pred letom 1940 oziroma njihovim potomcem; vsi ostali morajo za pridobitev državljanstva opraviti izpit iz latvijščine, ki je zelo zahteven; še zlasti starejši tega niso sposobni. Dnevnik Vesti Segodnja berejo oboji, Ukrajinci in Rusi. Uredništvo mora tako tehtati novice in skrbeti za korektno informacijo; vse otežuje še dejstvo, da so tudi v samem uredništvu pogledi različni. Tako se na straneh istega dnevnika pojavljajo nasprotujoča si stališča, pogledi v sozvočju z ukrajinskimi oblastmi in pogledu, ki potrjujejo ruska stališča. Vse otežuje še dejstvo, da dnevnik deluje pretežno na ruskih podlagah, torej na tiskovnih agencijah, sporočilih in spletnih straneh, ki so seveda prorusko usmerjene. Po drugi strani dnevnik objavlja stališča latvijskih politikov, ki so vsi na ukrajinski strani. Veliko je intervjujev s politiki, ki so v nasprotju s poročanjem po ruskih virih. Uredništvo pa mora skrbeti za krhko ravnotežje. tolažba glede na splošno zaskrbljenost in krizo, ki ni omejena na posamezno državo, ampak je dejansko celinska. Zveza MIDAS je v zadnjem letu kljub temu izvedla nekaj pomembnih pobud. Med temi je evropski projekt Citoyen, ki se je iztekel pred letom dni in v katerem je sodelovalo 7 dnevnikov. Šlo je za enoletno informiranje bralcev manjšin o dejavnosti Evropskega parlamenta, v pripravi na lanskoletne evropske volitve. V Evropskem parlamentu so bili s projektom zadovoljni, vendar kljub temu niso odobrili nadaljevalnega projekta, ki bi bil usmerjen predvsem na mlade bralce. Tudi v Evropskem parlamentu je sredstev malo in prosilcev veliko in so očitno manjšinske dnevnike ocenili kot marginalne uporabnike ter so dali prednost velikim evropskim medijskim hišam. Nadaljevala se je tudi pobuda izobraževanja novinarjev s študijskimi obiski. Lansko leto je bil tak študijski obisk pri turški manjšini v Grčiji, letos pa pripravljajo obisk pri Retoromanih v Švici, kjer deluje edini retoromanski dnevnik La Quotidia-na. Tema tega obiska bo dejavnost jezikovne skupnosti brez matične države in Re-toromani so verjetno med manjšimi skupnostmi v Evropi med najbolje zaščitenimi, čeprav sami ugotavljajo, da število govorcev kljub temu upada. Načrtujejo tudi obisk v prihodnjem letu, ko bo na Južnem Tirolskem potekala Europeada, evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin, sočasno z evropskim nogometnim prvenstvom. Tako bo prihodnje leto študijski obisk namenjen športnim dejavnostim pri manjšinah. MIDAS je tudi letos podelil dve tradicionalni nagradi. Nagrado Otto von Habsburg je prejel hrvaški novinar Inoslav Bešker, dolgoletni sodelavec domala vseh pomembnih hrvaških dnevnikov in državne televizije, trenutno pa dopisnik Jutar-njega lista iz Rima, za članke, v katerih je opozarjal na pomen zaščite manjšin, izhajajoč iz evropskih in svetovnih primerov, ki pa jih je vsakokrat primerjal z dogajanji na Zahodnem Balkanu. Nagrado Aron Ballo, ki se podeljuje novinarjem manjšinskih medijev, pa je letos prejela skupina dveh mladih novinark in ene grafične oblikovalke, ki v danskem dnevniku v Nemčiji Flensborg Avis vsakodnevno oblikujejo stran za mlade (stare med 10 in 15 leti). Članki so v danščini, dodana pa je vsebina v nemščini, pripravljajo pa tudi video novice za spletno stran, novice pa objavljajo tudi na youtubu. Sicer pa je bila glavnina letošnje skupščine namenjena stanju italijanske manjšine na Hrvaškem, o čemer smo že obširno poročali. Na slikah: pod naslovom gostje na zasedanju skupščine manjšinskih dnevnikov Midas; v sredini evropski poslanec Ivan Jakovčič. Spodaj levo Nikolaj Kabanov. Spodaj desno vnuk Otta von Habsburga Severin Meister, predsednica zveze MIDAS Edita Slezakova in nagrajeni Inoslav Bešker. »Evropejci se spametujemo samo potem, ko smo bili hudo tepeni« Na nedavni skupščini zveze manjšinskih dnevnikov MIDAS so nagrado Otto von Habsburg za leto 2015 podelili hrvaškemu novinarju Inoslavu Beškerju; nagrado vsako leto namenjajo novinarju medija v jeziku večine za poročanje o jezikovnih manjšinah. Kot je navada, se je tudi Bešker za nagrado zahvalil z vsebinskim prispevkom, ki nam ga je vljudno odstopil v objavo. Dovolite mi, da najprej izrazim zadovoljstvo, ker sem tu, v tem večkultur-nem okolju. Vesel sem, da sem ponovno v Opatiji, mestu plodnega sožitja. Vesel sem, ker sem v svojem dvojezičnem okolju, še zlasti s prijatelji Italijanske unije. In seveda sem vesel, da sem dobitnik tega pomembnega in pomenljivega priznanja. Prepričan sem, da ta nagrada ni namenjena samo meni, ampak je to priznanje skupini starejših hrvaških novinarjev, ki so veliko prispevali k boju za uveljavljanje pravic manjšin; tak je bil Drago Hedl, ki je za to tvegal glavo, taki so bili drugi velikosrčni novinarji, ki so delovali in delujejo v teh krajih, med temi tudi novinarji dnevnika La Voce. Odgovornost novinarjev in pisateljev pogosto presega njihove sposobnosti. Nekateri moji vrstniki so se odločili, da postanejo vojni hujskači in so agitira- li proti manjšinam in njihovim značilnostim. Matvejevic jih je nazival »naši tale-bani« in je bil zaradi tega obsojen, on, ne oni. Po drugi strani pa so novinarji naredili veliko pri vzbujanju zavesti o pravicah manjšin, več kot stranke v parlamentu, ne samo v moji domovini Hrvaški ali v moji drugi domovini Italiji. Poročanje o razdalji med dobro zakonodajo in slabimi praksami mora biti naša obsedenost, ne samo novinarska ampak tudi državljanska. Pri teh prizadevanjih ne smemo popuščati. Naša dolžnost in pravica je, da poročamo, informiramo. Informacija je dajanje oblike nečemu, ki je bilo morda deformirano. Svoboda obstaja samo, če je svoboda za vse, ne samo za mnoge. Če je eden manj svoboden, smo vsi manj svobodni. Vladavina prava je vredna tega naziva, samo če vsi državljani uživajo iste pravice. Da, ponosen sem, da ima italijanska manjšina na Hrvaškem šole v svojem maternem jeziku, ampak vsem nam so na Hrvaškem okrnjene pravice, ker na Hrvaškem in marsikje drugje v Evropi romski otroci nimajo osnovne šole v svojem jeziku in so zaradi tega emarginira-ni za vse življenje. Pa tudi zato, ker nimajo televizijskih sporedov v svojem romskem jeziku. Diskriminacija, ne samo kulturna, je pogosto omejena na področje jezika. Kako pa je z verskimi manjšinami, na primer z muslimani, prvimi žrtvami muslimanskih teroristov, kot se je izkazalo v pariškem pokolu? Ponosen sem, da nosi ta nagrada ime po Ottu von Habsburgu, ki se je v Evropskem parlamentu dosledno zavzemal za Evropo, kjer ne bi bile enake samo države, ampak, kar je zame veliko pomembneje, za Evropo državljanov, enakopravnost ne glede na etnično pripadnost ali jezik (pa čeprav smo prisiljeni uporabljati angleščino kot nekakšno govorico sporazumevanja). Moji stari starši bi bili zelo presenečeni, če bi izvedeli, da je njihov vnuk, pa čeprav v častitljivi starosti, prejel nagrado Habsburžanov. Za njih je bilo cesarstvo »ječa narodov«. Res je, da so tam živele manjšine, ki so godrnjale, ponekod celo večine, kot v kraljestvu Dalmacije, kjer se je rodil moj oče pred vseč kot 100 leti, moja stara mati in stari oče pa sta se rodila ob pravem času, da sta se v kraljestvu učila v hrvaščini. Vendar želim opozoriti, da je nadvojvodov oče, zadnji dalmatinski kralj, blaženi Karl von Habsburg lotrinški, zaman poskusil spremeniti monarhijo v srednjeevropsko federacijo Podonavja in Sredozemlja. V zgodovinskem trenutku, ki za to zamisel ni bil primeren, v času nacionalističnega »svetega egoizma«, je bil nekakšen predhodnik Evropske unije, v kateri je bil Otto von Habsburg evropski poslanec. Evropska unija ni najboljše dobro, ni zdravilo za vse, vendar je ponujena kot najmanjše zlo, potem ko je naša celina pretrpela toliko zla v nesrečnem 20. stoletju. Hobsbawm ga je imenoval »kratko stoletje«. Vendar je kljub kratkosti združevalo vse vrste zla, večje krvavenje kot v kateremkoli od stoletij, ki jih imamo za »mračna«. Res ni prijetna ugotovitev, da se Evropejci spametujemo samo potem, ko smo bili hudo tepeni. »Kad popijemo batine«, pravijo Bosanci na osnovi lastnih izkušenj. Pred sto leti se je začela grozovita doba genocida. Morda bi se kateremu lahko izognili, če bi bila pobuda zadnjega kralja in cesarja sprejeta, ampak »če« ne ustvarja zgodovine. / ŽIVLJENJE V NARAVI Nedelja, 7. junija 2015 1 J ana ura, zlata ura, pravi moder slovenski pregovor. Zlobneži ga radi predelajo v rana ura, slovenskih fantov grob. Miran Prezelj si z zgodnjim vstajanjem že dolgo ne dela problemov: še pred svitom je pri ovcah in kravah, jih v dveh urah po-molze in nato spusti na jutranji obrok sveže trave. Prejšnjo soboto se je njegov dan začel še bolj zgodaj, tako da je že pred jutranjo zarjo postoril vse okrog živine, potem pa dal znak za odhod v planino. Najprej je šel na pot trop ovac, nato čreda krav, vmes pa traktor, ki je iz hlevov v bližini Kal-Koritnice odpeljal do spodnje postaje žičnice v Lepeni vse potrebno za štirimese-čno delo v planini Duplje pri Krnskem jezeru. Še zadnji nad Trento, kjer v poletnih mesecih ohranjajo transhumanco, poletno selitev na pašnike v visokogorju. A s'že skuhu kofe? Na planino Duplje me vežejo spomini z začetkov mojega radijskega odkrivanja zanimivosti Posočja. Oprtan s težko nagro (magnetofonom) sem nekega poletnega dne primahal iz doline in se oglasil v pastirskem stanu, da bi posnel reportažo o poletni paši, delu sirarja, obveznostih pastirja in podobnem. Sirarja sem zmotil pri popoldanskem počitku, pastir pa je bil nekje zunaj, pri tropu. »Veš,« mi je dejal, »midva nisva vajena teh reči. Daj nama čas, da se lepo dogovoriva, da vse skupaj prespiva, pa se vrni jutri zjutraj.« Meni je bilo prav, saj sem tako ali tako imel v načrtu skok do vrha Krna, kjer sem nameraval prespati, le magnetofon sem raje pustil pri njih. Med vzponom sem se odžejal pri studencu ob opuščeni planini Na Polju, spremljal prehod ovčjega tropa čez melišče, pomahal ostarelemu pastirju, ki je urnih nog nadzoroval živali, in se pripravljal na pravi pristop za pogovor. Z mangartske planine sem imel slabe izkušnje: tam je sirarju kri zavrela in mu začela teči iz nosa, ko sem iz torbe privlekel mikrofon in mu postavil prvo vprašanje. Sogovornika, čigar pričevanja sem lahko podložil s posnetki molže, blejanja in drugimi zvoki s planine, sem nato dobil šele v Bovcu ... Ko sem se naslednjega dne vrnil v pastirski stan planine Duplje, sta me sirar in pastir čakala pri odprtem ognjišču. Oba čila, kot se za ljudi, ki živijo od čomp (krompirja) in skute spodobi, sta se celo nekoliko praznično očedila in uredila, čeprav ni bilo televizijske kamere zraven. Ko sem nastavil parametre snemanja, sta moje prvo vprašanje prehitela z njunim: »Hej Lojz, a s' že skuhu kofe?« čemur je sledil odgovor »Ja Franc, kar ustan, pol greva pa must!« In v takem slogu sta dobre pol ure nadaljevala z opisom dneva na planini skozi dvogovor, ki sta ga verjetno pripravljala cel večer in še del noči za povrh. Celoten posnetek bi lahko objavil kot radijsko igro, nastala pa je (zgolj) reportaža, na katero se še zdaj, dobra tri desetletja kasneje, z veseljem spominjam. Transhumanca izginja Lepoča, Trebiščina, V plazeh, Za skalo, Nad Sočo, Za Črnim vrhom, Trenta, Zapotok, Veverica, Kranjska in še nekatere druge planine živijo le še na zemljevidih. Ni še dolgo tega, ko je vsaka trentarska hiša imela trop ovc ali koz, vsaka vas pa svojo planino. Zemlje v dolini je bilo premalo, da bi s pridelkom in košnjo nahranila ljudi in živali, zato se je že pred stoletji oblikoval učinkovit sistem kombiniranja reje v dolini, košnje v strmali in paše v sredogorju. Ob izvirih vode so ljudje zidali planine s sirarnami in zorilnicami sirov, po posebnem ključu, določenem po številu repov, pa so si naprtili dneve rabote, to je dela, ki ga je vsak posamezni gospodar moral opraviti v planini. »Saj bi še šel v planino, toda ovc imam toliko, da bi moral biti celo poletje tam,« pravi David Ostan, bovški ovčar in sirar, s katerim sva se pred leti prvič srečala na planini Krnica pod Kaninom. Takrat, pred skoraj dvajsetimi leti, je bilo tudi zadnjič, da je še šel v planino. Sistem pašnih skupnosti je stal pokonci toliko časa, dokler je posamezna skupnost imela dovolj močnih članov, da so si delo lahko porazdelili, ko pa je breme pad- Z ŽIVINO NA DUPLJE PRI KRNSKEM JEZERU Gremo v planine! Toni Gomišček (besedilo in fotografije) lo na ena pleča, so še najbolj vztrajni klonili in opustili transhumantno pašo. Nekatere planine zdaj služijo kot lovske koče, druge se spreminjajo v ruševine. Tudi planini Duplje se ne bi godilo nič bolje, če je ne bi pred leti vzel v najem Miran Prezelj, ki je dovolj nor, da sam in ob le občasni pomoči družinskih članov in kakega prijatelja zdrži v hribih štiri mesece. O njegovi »živalski farmi na 1384 metrih« sem pisali julija lani, tokrat pa sem spremljal selitev ovc, krav, kokoši in prašičkov iz doline na planino. Ob zaključku paše je mogoče vzdušje bolj slavnostno, ponekod spremlja vrnitev živali in pastirjev v dolino celo planšarski praznik, toda tudi odhod ima svoje čare. Pričakovanja so večja, tudi pri živalih, ki kot da slutijo, kdaj napoči selitve dan. Petelinov kikiriki je znak Ob petih so bile živali v ogradi že nestrpne. Ko je zakikirikal tisti petelin, ki napoveduje, da se dela beli dan, so si Miranovi otroci nadeli svetleče brezrokavnike, odlomili z bližnjega drevesa veje za usmerjanje tropa in odprli leso. Katja, najstarejša hči, študentka trženja na ekonomski fakulteti v Ljubljani, se je postavila pred čredo in s hitrimi koraki poskrbela, da je bekice niso prehitele. Mahanje z vejo ji je prišlo prav, še bolj pa redna vaja teka na petkilometrski razdalji. Zadnja straža sta bila Tanja in Klemen, zadaj je Zdenka vozila avto in z vsemi štirimi smernimi lučmi opozarjala maloštevilne voznike na trop na cesti. Po odhodu te hitre izvidnice je Miran ob pomoči prijateljev začel nalagati na traktorsko prikolico zabojčke s hrano in pijačo, sol za ovce in sirjenje, jeklenke plina, žeblje, žlebove in orodje za popravila in še marsikaj takega, kar potrebuje za bivanje v planini. Celo sir, narejen v dolini, je vzel s seboj, saj v sirarni na 1382 metrih višine lepše zori! Na koncu sta mesto na prikolici dobila še prašička, zaprta vsak v svoj zaboj, in kletka z jato kokoši in petelinom. Psička Kala se je nemirno prestopala na kratki verigi, nato pa, spuščena, nekajkrat obletela prikolico in preverila, če je vse na svojem mestu. Ko je traktor odpeljal, je šel Miran h govedu, nadel najstarejši kravi zvonec okoli vratu, odprl leso in tudi zanje je prišel čas odhoda. Prijatelj na skuterju je vozil spredaj, Miran in Kala sta hodila zadaj, jaz naj bi jih počakal v Lepeni, saj se med hojo po cesti ne more nič pripetiti, je svetoval Miran. Tudi prav, bom šel pa ovce štet ... Korak nazaj, dva naprej Ovce sem dohitel šele globoko v dolini Lepene. Ob planinskem domu jih je Katja prepustila sestri in bratu, sama pa pristopila k pripravi tovora za prevoz z žičnico. Tam je sicer glavno besedo imel Lojze Hriberšek, Trboveljčan, ki je bil kar nekaj sezon upravitelj žičnice, s katero sicer Planinsko društvo Nova Gorica oskrbuje Dom pri Krnskih jezerih, zdaj pa je prišel za teden dni pomagat Miranu. Ravno smo začeli klepetati o tehničnih podatkih naprave, ki dvigne tovor za več kot sedemsto metrov iz doline do roba kotanje Krnskih jezer, ko je Miran poklical hčer. Telički so izgubili stik s čredo in nikamor nočejo, pridite na pomoč, obrnite krave nazaj, je bilo povelje. Krava je mogoče res počasnejša od ovce, toda tudi težja in dovolj svojeglava, da bo prej šla s ceste na travnik ali v goščo in nadaljevala svojo pot, kot pa da bi popolnoma spremenila smer hoje. Na srečo vidi v človeku le nepotrebno oviro in ga obide, vendar bližina njenih rogov ne vzbuja nobenega občutka lagodja. Z mnogo tekanja in nekaj kričanja sva s Katjo končno uspela združiti čredo, ki jo je bilo potem potrebno še enkrat usmeriti v povsem drugo smer. Telička, vesela znanih gobcev, sta hotela pozdraviti vse starejše sestre, sestrične in še mami kravi za povrh, toda njuna prijaznost ni bila nič kaj dobrohotno sprejeta. Starejše junice so jima dale vedeti, da je njuno mesto čisto na repu, in vsak poskus prehitevanja se je končal z grožnjo z rogovi. Ustaljen vrstni red hoje je bil krava z zvoncem, molznice, dvoletne junice, letne junice in telička. Skupaj enajst repov, ki so, četudi razvrščeni po tej strogi hierarhični vrsti, hodili vse prej kot složno. Zdaj je šla ena smu-kat mlade liste vrbe, nato je drugi zadišala trava, potem se je tretja spomnila bližnjice čez travnik. Telička sta bila kmalu spet osamljena in le z veliko prigovarjanja, božanja, pa tudi spodbujanja z nežno tepežko sva ju vrnila v čredo, ki si je medtem vzela nekajminutni odmor za oddih. Mulatjere niso le za mule »Če nimaš potrpljenja, pojdi raje naprej,« me je pred začetkom vzpona po mulatjeri opozoril Miran. Krav ne smeš priganjati, ne smejo se preveč upehati, mi pojasni. Kamnita pot, smelo in vešče delo avstro-ogrskih inženircev za oskrbo fronte na Krnu, še vedno dobro kljubuje zobu časa. Hoja po razdrapanih kamnih kravam ne prija: raje se držijo notranjega roba, kjer je nekaj več zemlje in listja. Posebej je potrebno biti pozoren na številnih okljukah, kjer zelenje in mehkejša tla zvabijo krave, da zaidejo s prave poti. Kar nekajkrat je prihajalo tudi do jeznih odzivov starejših junic na pritiske mlajših, da bi jih prehitele. Pot je bila počasna, toda vse prej kot dolgočasna. Nekaj časa, ko je Miran že vzel v najem planino, vendar je bil istočasno še vedno v službi na pošti, se je dvakrat dnevno vozil z motorjem za kros iz doline v planino in nazaj, da bi čredo po-molzel, siril mleko in negoval hlebce sira. »Takrat sem obhodil vse mulatjere, ker sem iskal najprimernejšo, po kateri bi se lahko vozil. Ne vem zakaj, mogoče zaradi dosti prometa z oskrbo bojišč, mogoče zaradi vremenskih razmer, so že med vojne nekatere odseke podvojili, po vojni pa so Italijani zgradili povsem novo mulatjero za oskrbo kasarne in stražarnic. Imeli so dovolj časa, znanja in sredstev, da so zgradili dobro in široko mulatjero, le na smeri plazov se niso spoznali, tako da je dobršen del poti odneslo v dolino,« mi pripoveduje med čakanjem, da si krava vodnica oddahne in nadaljuje s hojo navkreber. »Krave bi zdaj običajno ležale in prežvekovale, zato jim ne smem zameriti, če hodijo počasi. Enkrat sredi popoldneva bova že prišla, boš videl,« me je tolažil, obenem pa le zakričal kak »gore«, ki naj bi jih spodbudil k hoji. Bolj kot jaz je bila nestrpna Kala. Ko se ji je zazdelo, da se ta procesija premika prepočasi in s preveč postanki, je kako kravo ugriznila v rep ali nogo, da bi jo pognala naprej. Žival je seveda jezno ri-tnila, psička pa je vselej pravočasno urno odskočila, saj je lekcijo s kopitom prebite arkade dobila že lani. Kot kralj na planini visoki Ko smo se bližali prelazu, po katerem se pot le še spusti proti planini Duplje, so živali postajale živahnejše. Gorski vetrc jim je prinašal v nosnice vonj po sveži travi, tako da so pospešile korak in niso potrebovale spodbujanja s strani Kale, ki se je tudi že naveličala igrice ugrizni in zbeži. Še malo in pred nami se je odprla dolina, kmalu smo bili tudi pri pastirskem stanu. Ovce so že bile na paši, v hipu so se jim pridružile tudi krave, prašička sta že pre-orala prst in zaspala na soncu, le kokoši so bile še v kletki. »Nocoj bodo spale v hlevu, ki ga bodo tako sprejele za svoj drugi dom, jutri pa bodo že brskale naokrog,« pove Miran. »Tu sem sam svoj gospodar, toda če ne bi bilo sodelovanja z oskrbniki planinskega doma, bi verjetno obupal. Skupaj smo potegnili vodo iz novega zajetja pod Krnom, preko njih dobivam elektriko iz doline, možnost uporabe tovorne žičnice za prevoz blaga v in s planine je neprecenljiva,« pohvali prve sosede in se še pred začetkom popoldanske molže odpravi pozdravit Flori-jana Hvalo, gospodarja doma. V priporočilo za dobre odnose vzame s seboj stekleničko likerja z materino dušico. Preden se posloviva, izklopi mobilni telefon. »Tu gori ni nobenega signala, zakaj bi trošil baterijo,« se hudomušno nasmehne in mi krepko stisne roko. Žal moram v dolino, vendar slovo ne mine brez obljube, da se letos v planini spet vidimo. Da poskusim sir in skuto in se napijem sirotke, zraven pa zvem še kakšno zgodbo o trentarskih posebnežih, s pripovedovanjem katerih si domačini krajšajo čas. Mokra po vodo Domačin iz Malnika je bil rudar v ra-beljskem rudniku. Vsak dan je šel peš na šiht in se utrujen vračal domov. Misel na zaslužek mu je dajala voljo za hojo na delo, upanje na toplo polento in počitek za vračanje domov. Nekega dne, ko se je ves utrujen in od dežja premočen vrnil, kosila še ni bilo. Da nima vode, je rekla žena, in se mu prilizovala, naj gre še po vodo, ko je že ravno moker. Mož je tiho vzel dve vedri, šel po vodo, ob vrnitvi pa je z njo polil ženo. »Na, zdaj si mokra tudi ti in greš lahko sama po vodo,« ji je zabrusil. 1 8 Nedelja, 7. junija 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu GORICA - Cesto pred cerkvijo sv. Ignacija naj bi obnovili pred praznikom Okusi na meji Poskakovanja po luknjasti cesti bo septembra konec Na začetku julija se bo na Travniku končno začela obnova razrite ceste, ki Ulico Roma povezuje z Ulico Arcivescovado. Goriška občina je sredi maja naredila pomemben korak naprej, saj je izbrala gradbeno podjetje, ki mu bo zaupala dela. Najboljšo ponudbo je vložilo podjetje Cimenti iz Ovara, ki je na izklicni ceni ponudilo 18,366-odstotni popust. Če ne bo neprijetnih presenečenj, bosta v kratkem na vrsti še dokončno imenovanje, ki ga občina lahko opravi le ob zaključku zakonsko predvidenih preverjanj, in podpis pogodbe, nakar bodo zabrneli stroji. Dela, piše v besedilu razpisa za izbiro izvajalca, bodo trajala približno tri mesece, obnovili bodo cestišče in robove pločnikov. »Ciljamo na to, da bo cesta dokončana pred začetkom praznika Okusi na meji. Z izvajalcem se bomo skušali dogovoriti, da do konca septembra obnovi celoten odsek od križišča z Ulico Oberdan do Ulice Arcivescovado. Če to ne bo mogoče, pa bomo predlagali, naj dela potekajo v dveh fazah. Do začetka praznika naj bi bil dokončan vsaj del ceste pred cerkvijo sv. Ignacija,« je povedal vodja tehničnega urada Mauro Ussai. Izvršilni načrt obnove ceste na Travniku je vreden 460.000 evrov. Plačala bo občina, nato pa bo terjala povračilo stroškov od propadlega podjetja Luci costruzioni, ki del ni izvedlo, kot bi moralo. To je potrdila tudi ekspertiza, ki jo je občina zaupala zunanjemu strokovnjaku. Neprimeren je bil zlasti uporabljeni material: plošče iz peščenjaka so se namreč kmalu po pretlakovanju ceste začele odlepljati in lomiti, na obeh voznih pasovih pa so zazijale luknje. Občinska uprava je naposled pred cerkvijo sv. Ignacija omejila hitrost vožnje, občinski delavci pa morajo kljub temu še vedno krpati luknje, ki se občasno pojavljajo. Po obnovi naj bi se to ne dogajalo več: lani je občina dobila pozitivno mnenje spomeniškega varstva, ki ji bo omogočilo, da bo za tlakovanje ceste tokrat uporabila primernejši material, tridentinski porfir. »Plošče iz peščenjaka, ki še niso poškodovane, bomo shranili, saj bodo morda prišle prav kje drugje,« je zaključil Ussai. GORICA - Abrami »Načrt ni opravičljiv« Kaj bo, ko ne bo več prispevkov? Pokrajinski koordinator stranke Italije vrednote Stefano Abrami opozarja, da je načrt za gradnjo termoelektrarne v Tržaški ulici v Gorici povsem neopravičljiv. Po njegovem mnenju bi morala pokrajinska uprava En-rica Gherghette izdati negativno mnenje k načrtu, ki ni prestal prave presoje in ki predstavlja nevarnost za stanovalce vseh sosednjih hiš. Abrami poudarja, da se za načrtom skrivajo ekonomske špekulacije. »Koliko let bomo morali čakati - deset, petnajst, dvajset, da bo zmanjkalo prispevkov za ta (lažni) okoljski projekt in za recikliranje aluminija ter da se bo podjetnik odločil za odhod drugam, pri čemer bo za sabo pustil novo prazno halo?« Abra-mi zato poziva pokrajinskega predsednika in odbornike, naj postavijo javno dobro pred zasebno koristijo. »Pojasnijo naj tudi, zakaj se ne jemljejo v po-štev alternativne lokacije izven mestnega središča, na primer na kakem opuščenem industrijskem zemljišču,« poudarja Abrami. Pred cerkvijo sv. Ignacija bodo kmalu odprli gradbišče ale l_ DOBERDOB Občinski svet je sprejel davčne pravilnike Lanski davčni količniki potrjeni, računi za odpadke v povprečju nižji Ob letošnjem proračunu, ki je »vreden« 1.947.911 evrov, je do-berdobski občinski svet na zadnjem zasedanju odobril tudi več sklepov, s katerimi je določil količnike davkov in tarife za letošnje leto. »Količniki bodo ostali nespremenjeni,« je povedal doberdobski župan Fa-bio Vizintin, pristojna odbornica Vlasta Jarc pa je pristavila, da so skušali davčni pritisk tudi znižati, proračun pa jim v letošnjem letu tega ni omogočil. Količnik davka Tasi bo torej ostal 1,75 tisočinke, stopnja davka Imu za druga stanovanja in zazidljiva zemljišča pa bo ostala 7,6 tisočinke. Potrjen je tudi dodatek k davku Irpef: predviden je količnik 8 tisočink, občani, ki spadajo v dohodkovni razred do 12.500 evrov, pa so davka oproščeni. »Nedavno smo sprejeli tudi drugo olajšavo za davek Imu. Lastniki nepremičnin, ki bodo stanovanja oddali v brezplačno uporabo sorodnikom v prvem kolenu in spadajo v nižji dohodkovni razred, bodo NOVA GORICA - Zakonski par o izkušnji rejništva Deklica prinesla sonce Na novogoriškem Centru za socialno delo opozarjajo, da bi potrebovali več rejniških družin, kot jih je na razpolago »Z možem nimava svojih otrok. Ker sva hotela nekomu ponuditi konkretno pomoč, sva se odločila za rejništvo. K nama je prišla tedaj 9-letna deklica. Na začetku je bilo hudo, a z majhnimi koraki smo dosegli že veliko. Deklica je prinesla sonce v našo družino,« pripoveduje Monika Jug, ena od osmih rejnic na Novogoriškem. Trenutno je pri rejniških družinah na tem območju nameščenih osem otrok, trije so zaradi pomanjkanja rejniških družin na Novogoriškem nameščeni na drugih koncih države. Prav zato na novogoriškem Centru za socialno delo (CSD) opozarjajo, da bi potrebovali več rejniških družin, kot jih je na razpolago. »Potrebe so zelo velike. Optimalna situacija je, ko imamo pri vsakem otroku na razpolago dve ali tri rejniške družine, da se lahko nato odločimo, katera bi bila za posameznika najboljša,« pojasnjuje Matjaž Strnad iz novogoriškega CSD. Rejništvo je sicer mišljeno kot kratkotrajna oblika namestitve otrok, a v veliko primerih otroci pri družini ostanejo več let. »Slovensko povprečje znaša nekako okrog osem let, kar je dokaj veliko,« opozarja Strnad in dodaja, da so doslej v rejniške družine že nameščali otroke vseh starosti - od novorojenčkov do najstnikov. Rejništvo je sicer kratkotrajen ukrep, namenjen varstvu in vzgoji otroka v času, ko si matična družina ob pomoči CSD in drugih inštitucij prizadeva odpraviti težave, zaradi katerih je otrok v rejništvu. »Med te težave oziroma vzroke za oddajo otrok v rejništvo sodijo različne situacije v bioloških družinah. Od težkih razmerij med staršema do pomanjkanja bivanjskih in finančnih pogojev, zlorab, nasilja, pa do vzgojne nemoči staršev,« našteva Strnad. Rejniki morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti ustrezna dovoljenja in se udeležiti za to predpisanih usposabljanj. Rejništvo se zaključi z otrokovo polnoletnostjo, pod določenimi pogoji ga je moč podaljšati do otrokovega 26. leta. »Največ težav smo imeli z birokracijo. Vse dokumente morajo namreč podpisati biološki starši, kar je včasih težko uskladiti z njimi,« opozarja Jugova in dodaja, da se rejnik ne ukvarja le z otrokom, ampak davka oproščeni,« sta povedala župan in odbornica. Nespremenjene ostajajo tarife občinskih storitev - izjema je le dostava hrane na dom, kjer je bilo treba tarife rahlo zvišati oz. prilagoditi novemu ponudniku storitve -, položnice za odpadke pa se bodo v povprečju rahlo znižale. Davek Tari je sestavljen iz fiksnega in spremenljivega dela - prvi je povezan s površino, drugi pa s številom družinskih članov (za gospodinjstva) oz. s tipologijo dejavnosti (za ostale uporabnike). »Sklenili smo, da znižamo tarifo za fiksni del, spremenljivi del pa se bo nekoliko povišal. Na splošno bodo položnice nižje od lanskih, razen v primeru nepremičnin z zelo velikimi površinami,« je dejala Jarčeva in poudarila, da so potrdili tudi »popuste« za gostince: 50-odstotni popust bodo na položnicah imeli upravitelji gostiln, restavracij in barov, katerih promet ne presega 75.000 evrov letno, do 10-odstotne olajšave pa bodo imeli pravico gostinski lokali, ki ne presegajo 150.000 evrov letno. tudi z biološkimi straši, ki tudi ostanejo izgubljeni, ko otroka enkrat oddajo. Center za socialno delo ima trenutno osem rejniških družin, v katerih je nameščenih prav tako osem otrok. Poklicnih rejnikov na tem območju ni, prevladujejo pa t.i. sorodstvena rejništva, ko otroke k sebi vzamejo sorodniki. (km) Proti anteni že 400 podpisov Pri Sv. Ani je včeraj potekalo zbiranje podpisov proti postavitvi nove antene za mobilno telefonijo v Ulici Garzarolli. Družba Wind je oddajnik že začela graditi, postavlja ga na občinski parceli tik ob parku Marvin, manj kot 200 metrov od otroškega vrtca Sonček. Do 17. ure je peticijo, za katero se je zavzel odbor občanov, podprlo že okrog 400 ljudi, nabirka pa se je nadaljevala do 19. ure. »Problem je med Goričani zelo občuten. Ljudje s pokazali veliko zanimanje za našo pobudo, jezni so, ker jih občina ni seznanila in informirala o načrtu, preden je izdala avtorizacijo za postavitev antene,« pravi Alessio Pesenti, eden izmed pobudnikov peticije, ki nameravajo še naprej zbirati podpise. Protest pred Ikeo Tudi uslužbenci Ikee v Vilešu so se včeraj pridružili stavki, ki je potekala v vseh trgovinah švedskega pohištvenega velikana v Italiji. Okrog 30 zaposlenih od skupnih 250 se je zbralo pred vhodom, da bi izrazilo nasprotovanje razveljavitvi dopolnilne pogodbe, za katero se je odločila družba. Trgovina s pohištvom je bila odprta kljub pro-testnikom, normalno je obratovalo tudi nakupovalno središče Tiare. V Krminu odprli Vrt miru V Krminu so včeraj slovesno odprli nov park, ki je začel nastajati lani na območju nekdanje vojašnice Amadio. Odprtja parka, ki so ga poimenovali Vrt miru, se je udeležila deželna od-bornica Sara Vito, ki je dejala, da bo FJK podpirala občinsko upravo pri nadaljnjem razvijanju tega projekta. Bellavite na kavi s knjigo V okviru srečanj na kavi s knjigo bo v četrtek, 11. junija, ob 10. uri v Katoliški knjigarni v Gorici predstavitev knjige »L'Isonzo«, ki je izšla na kraju prejšnjega leta pri založbi Leg iz Gorice in je letošnjega maja doživela prvi ponatis. Besedila »o novi knjigi o Soči, kakršne italijanski bralec ni še poznal«, je napisal novinar Andrea Bellavite, fotografije pa je prispeval Massimo Cri-vellari. Knjiga govori o naravnih lepotah, ljudeh, zgodovini, umetnosti in še marsičem, rdeča nit pa je seveda reka Soča. Pogovor z avtorjem in fotografom bosta ob skodelici kave, ki jo ponudi podjetje Primo Aroma iz Trsta, vodila Igor Komel in Jurij Paljk. Skavtski jubilej V KC Lojze Bratuž bo danes slovesnost ob 50-letnici slovenskega skavt-izma na Goriškem. Ob 16.30 bo odprtje dokumentarne razstave, ob 17.30 bo sledil zbor z dviganjem zastave, pozdravi načelnikov in gostov, klici vodov; ob 18. uri bo maša ob somaše-vanju sedanjih in nekdanjih duhovnih asistentov. Ob 20.30 bo taborni ogenj, ob 22.30 se bo praznik zaključil s pesmijo slovesa. Kulliim»ccrfrr Ijajor Brjlu} Antiia (i-rtEHiiiif h iOHLc-lmunjn r C .¡trii lun \1 ikhurjiii, o JruJ-hit SRI-ČANJA P()D LIRAMI dr. Karl Bonutti tffit)VMZrH r,y/ fKVjMiif IA. Xttl'ttfU iiLHTrNV-rf tni r/jfrif IF MED IZBIRO IN ZGODOVINO - STOMIHL GtJFJiKICA SLOVfMCA nfHl.i it A VTr hw« Ml tlMMJ J AY.TW1I, CH*J/M Mtfu MABX£i ,'.Hli.J.Hi Ptmedelje*. 6. junija 201 b, ob 20.30 Kulturni tenter Loj se 0-rstuž ■ GoMcs / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. junija 2015 19 ŠTEVERJAN - Jubilejna izvedba Likofa tudi danes ponuja pester program Vino priteklo celo iz vodnjaka Na letošnjem števerjanskem Likofu, že desetem po vrsti, je vino priteklo celo iz starega vodnjaka družine Formentini. »Iz njega baje ni še nikoli pritekla voda; v srednjem veku naj bi ga uporabljali za točenje vina med majskimi praznovanji, ko so sredi vasi postavljali mlaj,« je na včerajšnjem slovesnem odprtju Likofa povedal Evgen Ban, ki je nato povezoval tudi ves razvedrilni program ob udeležbi domačih vinarjev in prikazov kuhanja. Ban je v imenu prirediteljev Likofa poseben pozdrav namenil goriškemu županu Ettoreju Romo-liju, sovodenjski županji Alenki Florenin, pokrajinskemu predsedniku SSk Silvanu Primosigu, pokrajinskemu poveljniku ka-rabinjerjev Antoninu Minutoliju in krajevnemu marešalu Andrei Consoleju, zatem sta prisotne nagovorila še števerjanska županja Franka Padovan in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Pred zdra-vico je spregovoril še Fabjan Korsič, predsednik Vinoteke števerjanski griči, ki prireja Likof v sodelovanju z društvoma F.B. Sedej in Briški grič ter ob pokroviteljstvu števerjanske občine in goriške pokrajine. Korsič je poudaril, da sodi Likof med prireditve, s katerimi si prizadevajo, da bi ime Števerjana in njegova vina ponesli v svet -naj si bo v bližnjo okolico kot v bolj oddaljene kraje. Dogajanje na števerjanskem trgu se je razživelo predvsem pod večer, da- nes pa bodo stojnice s hrano in pijačo odprli že ob 11.30. Ob 11.45 bo Kava s knjigo. Med 11.30 in 19.30 bo potekal otroški program. Med 12.30 in 19.30 bo potekal razvedrilni program, ki ga bo vodil Evgen Ban. Ob 12.30 se bodo na osrednjem šte-verjanskem trgu zbrali ljubitelji Vesp in se podali na vožnjo po Vinski poti. Potekal bo Županja toči vino iz starega vodnjaka (levo); uradni začetek Likofa z nošami (desno) bumbaca tudi natečaj Pripelji dekle na Vespi. Ob 15. uri bo srečanje z vinarji, ob 16. uri bodo nagradili udeležence natečaja za osnovnošolce Mizica pogrni se. Ob 18. uri bodo ponovili vodeno degustacijo za začetnike, ob 19.45 pa bo degustacija starih letnikov v vinogradu. Ob 19.30 bo za brazilsko glasbo poskrbela skupina Denise Dantas 4et. GORICA - Ko se je Madi potekal po Goriškem S Trbiža so pripeljali prikolico s kletko Zanimanje za medvede je veliko. Več kot sedemdeset ljudi je v četrtek kasno popoldne napolnilo reprezentančno dvorano v Attemsovi palači Na Kornu, kjer je vrsta izvedencev in odgovornih posredovalo kup splošnih informacij o medvedih, njihovi prisotnosti in zaščiti, ter specifično o živali, ki se je nekaj dni sprehajala v začetku maja od Codroipa preko Vileša do Doberd-obskega Krasa in čez. Morda je bilo strokovnih posegov celo preveč, kajti vprašljivo je, ali prisotne in sploh goriško javnost zanima, kdaj, kako, kje in na osnovi katerih zakonov se predložijo odškodninske prošnje za nevšečnosti, ki jih lahko povzročajo medvedi. Od leta 2009 do danes ni namreč na Goriškem nikoli noben medved povzročil karkoli slabega ovcam, panjem, njivam, kaj šele človeku. V informacijo je sodila celo škoda, ki jo povzročajo volkovi in risi (sic!?). Tu pri nas gotovo ne. Tudi razlaga o sestavi ekip za neposredno poseganje ob pojavu medveda je bila dokaj podrobna z vsemi opozorili, ki se jih sestava vodje, dveh oboroženih spremljevalcev, živino-zdravnika in še koga mora držati, da ne krši zakonskih določil in v zadostni meri tudi zaščiti kosmatince. Po načinu pojavnosti in vedenja ločijo medvede na dva razreda: na tiste, ki se slučajno približajo naseljem, in one, ki postanejo »problematični« zaradi večje drznosti in povzročanja neposredne škode. Poučen je bil poseg o prisotnosti in gostoti medvedov na evropskih tleh. Mogoče jih je srečati na eni tretjini celine. Največ jih je osredotočenih v Skandinaviji, v krpatskem gorovju in seveda v Sloveniji ter na dinarskih visokih planotah. Samo v Sloveniji je 400 do 500 medvedov. V Severni Italiji jih je nekaj na Tridentinskem, sicer pa so prisotni v Abrucih. V Furlaniji Julijski krajini skorajda niso stalno naseljeni. Malo naivno, morda pa tudi ne, glede na osveščenost ljudi, je predavateljica opozorila, da 300 kilogramov težka mrcina na vi-deoposnetku ni merjasec! Najbolj cenjena je bila dolga razlaga o pojavu, premikih, izginjanju in ponovnem pojavljanju ter smeri potovanja Madija, se pravi medveda, ki ga je nepričakovano zabeležila videokamera blagovnega središča IKEA v Vilešu. Najprej je koristno povedati, da so žival opazili in ji sledili že prej okrog Codroipa, niso pa želeli vznemirjati javnosti oziroma vzbujati zanimanja, ki bi lahko množično pritegnilo radovedneže v naravo, kjer bi povzročali le zgago. Glavno je poudariti načelo, ki so se ga v strokovni ekipi držali ves čas: žival je treba spremljati, ne preveč od blizu vznemirjati, celo jo varovati med prehajanjem čez prometnice, da je kdo ne povozi, in poskrbeti za miren odhod čez Doberdobski Kras v Slovenijo. Čez dan, ko je kje skrit počival, saj se medvedi premikajo ob mraku in ponoči, ga niso motili z iskanjem. Za puške so sicer imeli različne vrste metkov, od gumijastih do uspavalnih in ta pravih, a ni jih bilo potrebno uporabiti. Od pristojnega ministrstva je ekipa tudi prejela dovoljenje, da ga ujamejo v premično past. Zato so s Trbiža pripeljali namensko prikolico s kletko, česar pa ni bilo potrebno uporabiti. Obvestili so vse živinorejce na Krasu, naj zaščitijo živino; vse sile javnega reda na širokem območju med spodnjo Fur-lanijo in Krasom so bile seznanjene s vedenjskimi pravili, primernimi za takšne okoliščine. Skratka, medvedja mrcina je postala pomemben pojav, ki je zaposlovala nekaj desetin ljudi. Dodati jim je treba poklicne naravovarstvenike, ki so dali kar nekaj znakov vznemirjenja zaradi - v tem primeru neupravičene - skrbi, da bi se ne zgodilo najhuje. Vsemu povedanemu na rob: v noči, ko se je Madi podil čez Kras v smeri meje, se je po Doberdobskem Krasu pohod-niško urejeno premikala skupina naših planincev. Vedela je za tavajočega medveda in srečala na prehodu čez asfaltno cesto tudi orožniško obhodnico, ki pa je ni zaustavila ali preusmerila. Na eni in drugi strani umirjen in zrel odnos do dogajanja v naravi. (ar) JAMLJE - Dobrodelna večerja Slovenci za Palestino »Gaza je največje koncentracijsko taborišče v vsej zgodovini takšnih zločinov zoper človeštvo« »Gaza je največje koncentracijsko taborišče v vsej zgodovini takšnih zločinov zoper človeštvo. Na manj kot 400 kv. kilometrih, kar je okrog en odstotek nekdanje zgodovinske Palestine, se stiska skoraj dva milijona ljudi, 56 odstotkov teh pa je otrok,« pravi Erik Valen-čič, slovenski novinar in avtor knjige Obleganje Gaze. ZDA in evropske države podpirajo Izrael, »a te države ne vidijo, da se nekaj zelo podobnega holo-kavstu dogaja v Gazi, ki je od leta 2006 pod vsestransko blokado judovske države,« trdi Valenčič: »Tako imamo na eni strani najmočnejšo vojsko na Bližnjem vzhodu z najbolj sofisticiranim orožjem na svetu in na drugi skupnost onemoglih beguncev, od katerih je več kot polovica otrok.« Ker od držav zanje ni pomoči, se za te nesrečne ljudi, zlasti za otroke, angažira civilna družba. Odraz le-te je tudi združenje Salaam Otroci Oljke. Nje- gov tržaški odbor, ki je med najbolj aktivnimi v Italiji in »duša« katerega je tržaška Slovenka Odinea Zupin, se bo prvič predstavil na Goriškem. V ta namen prireja solidarnostni večer Slovenci za Palestino. Potekal bo v četrtek, 18. junija, od 19. ure dalje v Restavraciji-ho-telu Pahor v Jamljah. Posebni gost bo gledališki igralec in kantavtor Iztok Mlakar. Cena koncerta in večerje, ki jo bodo spremljala vina slovenskih proiz-vajalcev-donatorjev, znaša 55 evrov. Izkupiček bodo izročili novinarju Maje-du Abusalamaju, sicer predstavniku organizacije Beats for Gaza, ki zagotavlja pomoč otrokom in mladini na območju Gaze, predvsem sirotam in brezdomcem. Predvidena je udeležba največ 55 gostov; rezervacije sprejemajo do zasedenosti mest na tel. 348-0039188 (Odinea Zupin) ali na naslov presiden-te.salaamts@gmail.com. Po potrebi Pa-horjevi omogočajo tudi nočitev. VRH - V četrtek predstavitev knjige Vrh 1915-2015 Gradivo so več let zbirali Boris Frandolič, Marjan Grillo in Angelo Bencina V četrtek, 11. junija, ob 20.30 bo v kulturnem centru Danica na Vrhu v organizaciji istoimenskega društva potekala predstavitev publikacije z naslovom Vrh 1915-2015. Gre za zbirko fotografij in listin, ki so jih na terenu kar nekaj let zbirali trije neutrudni raziskovalci preteklosti Boris Frandolič, Marjan Grillo in Angelo Bencina. Že leta 2006 so v centru Danica postavili razstavo fotografij in listin, ki je takrat zadevala zgodovino Vrha v obdobju prve svetovne vojne, ko je frontna linija v bistvu potekala skozi vas samo. Takrat se je že tudi začela rojevati zamisel o tem, da bi fotografije in listine objavili v publikaciji. Fotografijam iz prve vojne so v teh zadnjih letih trije zbiratelji dodali še kar nekaj fotografskega gradiva, ki tu- di v splošnem prikazuje zgodovino vasi. Gre torej za nekakšen zgodovinski prerez teh zadnjih sto let, seveda s po-sebnmim povdarkom na obdobju, ki zadeva dogajanje med prvo svetovno vojno. Nastala je tako zanimiva publikacija, ki želi biti nekakšen skupen vaški spomin. Vse gradivo so namreč na pobudo treh zbirateljev prispevali vaščani. O publikaciji, katere izid sovpada s stoletnico začetka prve svetovne vojne, njena predstavitev pa poteka v sklopu Junijskih večerov ob priliki občinskega praznika v Sovodnjah, bo spregovoril soavtor Angelo Bencina, nekaj uvodnih misli bo podala Dolores Černic. Ob tej priložnosti bo v centru Danica tudi odprtje razstave, na kateri bo predstavljen del objavljenega gradiva. (dam) Neprofitno združenje Salaam Otroci Oljke deluje na ozemlju Palestine in Gaze od leta 1991. Pomoč zbirajo s prostovoljnim delom in s podporo donatorjev. V prvih osmih letih delovanja je vsedržavno združenje s »posvojitvijo na daljavo« skrbelo za več tisoč palestinskih otrok. Po njegovi razpustitvi so človekoljubno poslanstvo nadaljevali krajevni odbori. Tržaški odbor je že pomagal zgraditi otroška igrišča, opremiti sobe za druženje in izobraževanje mladih, usposobiti bolničarje za pomoč ženskam, ki rojevajo na check-pointih, ker jih vojska ne spusti skozi pregrado ali zid, omogočil je tudi nakup rešilnega vozila, ki ga uporabljajo kot potujočo ambulanto na ozemlju, kjer zdravniške oskrbe malodane ni. Naloga odbora je hkrati ozaveščati ljudi o zločinu zoper človeštvo, ki se dogaja v Gazi. S tem namenom vabi na dobrodelno večerjo v Jamlje. 0" Jutri komedija, v petek Ovadia Festival Komigo 2015 se bo v prihodnjih dneh zaključil z dvema dogodkoma. Jutri ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu _ komedija Seks in ljubosumnost v režiji Jaše Jamni- ka ter v produkciji Šenjtakobske-ga gledališča iz Ljubljane. V petek, 12. junija, ob 20.30 se bo v sodelovanju s projektom zadrug ID-Coop predstavil italijanski gledališki igralec judovskega rodu Moni Ovadia. Nastopili bodo tudi novogoriška pevka Tatjana Mihelj ter mojstra klezmer glasbe Mauro Co-stantini in Giorgio Parisi iz Trsta. Vstop bo možen le z vabili oz. z abonmajem Komigo. Več informacij je na voljo v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). Moni Ovadia 20 Nedelja, 7. junija 2015 GORIŠKI PROSTOR GORICA - V palači Attems Petzenstein srečanje z Borisom Pahorjem Pred vsemi žrtvami moramo stopiti pokonci Udeleženci večera v palači Attems Petzenstein bumbaca POMNIKI MORIJE - Brestovec skriva ostanke vojaške kapelice »Ponesi naše izstrelke na cilj« Avstro-ogrski vojaki so jo posvetili sv. Barbari - Italijani so ohranili tabli v nemščini in jima dodali še svojo O Brestovcu na vrhovskem Krasu se veliko govori in piše. Tam so pred leti s temeljitim posegom uredili kompleks vojaških topniških kavern in strelskih jarkov, ki so jih pred stoletjem zgradile italijanske inženirske enote. Ves ta predel je tudi precej obiskan in izletniku na zgovoren način pokaže, kako kruto je vojna posegla v naravo, ki se je od hudih ran opomogla šele mnogo desetletij kasneje. Danes se bomo sicer pomudili na Brestovcu, a ne v kavernah in strelskih jarkih, temveč pri manjšem obeležju, ki je kar dolgo veljalo za skrivnost. To obeležje, pravzaprav manjša kapelica posvečena sv. Barbari, se nahaja na pobočju tik pred velikimi topniškimi linami bre-stovškega kompleksa. Da je tam nekje res obstajala manjša kapelica, so raziskovalci vojnih dogodkov na Krasu posumili pred nekaj leti, ko jim je v roke padla fotografija, ki je zbudila nemajhno zanimanje. Prikazovala je večjo skalo, na kateri sta bili pritrjeni podoba sv. Barbare, zavetnice topničarjev, in cementna plošča z napisom. Spodaj pa je bil postavljen lesen klečalnik. Fotografija je prihajala iz nekega madžarskega albuma, ki je vseboval posnetke z vrhovskega Krasa, predvsem z območja med Martinščino in Vrhom, kar je pomenilo, da se je tudi kapelica nahajala na tistem območju. Po nekaterih poizvedbah na Madžarskem so na dan prišli dnevniški zapisi nadvojvode Jožefa, poveljnika 7. pehotne divizije, v katerih omenja, da se na koti 209 nahaja manjša kapelica. To se je dogajalo maja 1916, ko je bil doberdobski in z njim vrhovski Kras še krepko v rokah avstro-ogrske armade. Na Brestovcu, ko tam še ni bilo italijanskih topniških ka-vern, je avstro-ogrska vojska imela topniško opazovalnico. Po tem odkritju so se nekateri raziskovalci iz Mar-tinščine res podali na iskanje obeležja in so ga po nekaj urah našli na pobočju, ki je obrnjeno proti zaselku Deve-taki v Dolu. Takoj so opazili, da se manjše udr-tine na skali skladajo s podobo sv. Barbare in ploščo, ki sta vidni na fotogra- Kapelica leta 1916 foto m juren Ostanki kapelice foto m juren fiji. Na njihovo začudenje so na drugi strani skale odkrili še dve izklesani niši, v katerih sta zagotovo bili nameščeni spominski plošči. Nadaljnje raziskave so razkrile, da se tri plošče nahajajo v pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju. Ni znano kdo in kdaj jih je tja prinesel, pomembno pa je, da so se ohranile in so, poleg drugih plošč in manjših obeležij, na ogled v priznanem goriškem muzeju. Če bi ostale na Brestovcu, bi prav gotovo postale plen raznih skrunilcev. Lepo in tudi ne predrago pa bi bilo, da bi napravili cementne kopije in jih namestili na njihovo prvotno mesto na Brestovcu. Kaj pa piše na izginulih in ponovno odkritih ploščah? Zanimivo je, da sta skalno kapelico na Brestovcu uporabili obe armadi. Na plošči nad podobo sv. Barbare piše: Sveta Barbara, pomagaj tvojim sinovom, ki so ti vdani, ponesi naše izstrelke na cilj in vodi njihov sikajoči let, okrepi stražo na Soči in pokaži nekdanjemu prijatelju, kako mi tu v zvestobi in dani besedi izpolnjujemo svojo dolžnost. Zelo čudna priprošnja, ni kaj reči! Druga plošča na nasprotni strani skale je navajala, da sta se tam v letih 1915-1916 nahajala bojna opazovalnica poveljstva avstro-ogr-ske 17. pehotne divizije in poveljstvo 17. brigade poljskega topništva. Obe plošči sta napisani v nemškem jeziku. Po zavzetju Gorice in doberdob-skega Krasa avgusta 1916 so Italijani očitno našli avstro-ogrsko kapelico, ohranili table na njej in dodali še eno svojo, na kateri piše, da so jo postavili pripadniki 5. polka oz. 18. stotnije in-ženircev. Pripisali so še napis »Ai mar-tiri dell'Italia nuova« - Mučencem nove Italije 1916-1917. Precej podatkov o brestovški kapelici nam je posredoval neutrudni raziskovalec kraških bojišč Mitja Juren s Peči, ki je to obeležje opisal tudi v svoji knjigi Spomin Brestov-ca. Povedal je še zanimivo zgodbo o italijanskih inženircih, ki so jih poveljstva iskala predvsem med rudarji in so zato predstavljali kar dobro usposobljeno silo, ki je znala vrtati in kopati velike kaverne v trdi kraški skali. (vip) V palači Attems Petzenstein je bilo v četrtek, 4. junija, srečanje s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem, na katerem so predstavili italijanski prevod njegovega romana »Mesto v zalivu«. Izšel je pri založniku Bompiani z naslovom »La citta nel golfo«. Na večeru, ki so ga organizirali pokrajinska uprava, državna knjižnica ter združenji Dante Alighieri in Ponte rosso, je navzoče pozdravila - tudi v imenu predsednika pokrajine Enrica Gherghette - Marjeta Kranner. Predsednica goriškega odbora združenja Dante Alighieri Antonia Blasina je nato povedala, da se pri združenju ukvarjajo s širjenjem italijanskega jezika in kulture v svetu, goriški odbor pa si hkrati prizadeva za ovrednotenje krajevnih jezikov in kultur ter spodbuja njihovo soočanje. Tržaški književnik Walter Chiereghin je Pahorja označil za izrednega pričevalca tržaške polpretekle zgodovine in ideolo- ških mistifikacij, katerih posledice so žal še vedno žive. Roman »Mesto v zalivu« pripoveduje o nemirnih dogodkih okrog 8. septembra pred 72 leti, ko se tržaški Slovenec Rudi Leban vrne domov z željo, da bi se boril za svoj narod in zemljo. Izšel je leta 1955. Skoraj neverjetno je, da je tako tipično tržaška zgodba izšla v italijanskem prevodu komaj 60 let po slovenski izdaji, je pred udeleženci goriškega srečanja z avtorjem poudarila Tatjana Rojc. Roman »La citta nel golfo« je izšel pri italijanski založbi, potem ko je v Franciji že naletel na odličen odziv kritike in bralcev. Izredni in različni so ženski liki, pa tudi metaforični opisi. Šestdeset let po izidu knjige se zdi, da so bili komaj napisani, za nas, da ne bi pozabili, je še dejala Tatjana Rojc. Prevajalka Marija Kacin je ugotavljala, da se zgodba razvija v značilnem Pahorjevem slogu umirjenega in obenem odločnega zavračanja vseh oblik nasilja in zatiranja, v navezanosti na ljudi in kraje, na Trst. Avtor je tesno povezan s svojim mestom. »Obstaja Pahorjev Trst, kot obstaja Svevov Trst ali Balzacov Pariz.« Knjiga ima visoko literarno vrednost, je poklon dostojanstvu in neuklonlji-vosti Kraševcev, obenem je umirjeno zgodovinsko pričevanje. To je knjiga, ki zahteva pozornost, delo, pred katerim je treba v tišini stopiti pokonci v znamenje spoštovanja, so napisali v časniku Express ob izidu francoskega prevoda. Boris Pahor, ki je v dvorano pokrajinske palače privabil lepo število Goričanov, je poudaril, da knjiga ne zahteva pozornosti zaradi avtorja, ampak zaradi vsebine. Zaradi preprostih ljudi. Pred vsemi žrtvami moramo spoštljivo stopiti pokonci. Slovence je Mussolini primerjal s stenicami ... Zdaj smo prijatelji, nekdaj pa smo se borili na zemlji, kjer se je govorilo slovensko. Kljub odličnim prijateljskim odnosom Italija še ni obžalovala gorja, ki ga je prizadela Slovencem. GORICA - Zaključni nastop V vrtcu Sonček gradijo prijateljstva Zaključni nastop v vrtcu Sonček Radoživo prireditev ob izteku šolskega leta so pred dnevi pripravili v slovenskem vrtcu Sonček v ulici Ma-xa Fabianija v Gorici. Pred številno publiko na dvorišču vrtca so mali sončki predstavili glavne dele projekta Po-mahajmo v svet. Gre se za mednarodni projekt, v katerega je vrtec Sonček vključen že tretje leto; preko omrežja se povezuje predvsem z vrtci iz Slovenije, tako da krepi in bogati slovenski jezik. Obenem projekt omogoča vzgojo k strpnosti in medsebojnemu spoznavanju, ki pomagata ustvarjati prijateljsko in tvorno sožitje med narodi Evropske skupnosti. Zajčki in medvedki so tako recitirali, peli in plesali na temo »petih prstkov« in sicer: to sem jaz, moja družina, moj vrtec, moje mesto in moja država. Ob tem so obračali strani velike, barvane knjige, ki je vse to povzemala. Povabili so tudi publiko, naj z njimi zapleše pesem Pomahaj mi. Na koncu so otroci, ki se od vrtca poslavljajo, prejeli še priznanje in pohvale ter voščilo za uspešni preskok v šolske klopi. Vzgojiteljice so jim poklonile tudi malega ostržka, dar Ministrstva za šolstvo in šport iz Slovenije, za knjige, ki so jih med letom prebrali s pomočjo staršev. Praznovanje se je nadaljevalo ob dobro obloženih mizah in prijetnem kramljanju. V vrtcu Sonček je navada, da je vsaka dejavnost evalvirana, to se pravi, da otroci povedo, kaj jim je oziroma jim ni bilo všeč. Tokrat so za menja vprašali tudi starše, ki so zapisali, da je bila prireditev zelo lepa, razgibana, vesela, izvirna, zabavna... da so uživali skupaj z otroki, ki so se sproščeno zabavali. Pohvale gredo najprej otrokom, nato učnemu in neučnemu osebju, ki je poskrbelo, da je prireditev lepo uspela. Vendar se za sončke delo še ni končalo. V torek, 16. junija, imajo namreč, vedno v sklopu projekta Poma-hajmo v svet, odprtje razstave v veži občinske palače pod naslovom Jaz in moje mesto. Ob predstavitvi projekta bodo zaplesali in zapeli ter pokazali svoje izdelke. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. junija 2015 21 RONKE - Zaključni nastop v vrtcu Barčica V družbi Ostržka Včasih ima malo predolg nos, saj je po naravi zelo vesel in navihan fant Zaključni nastop otrok iz vrtca Barčica Konec šolskega leta so v prejšnji dneh proslavili tudi otroci, vzgojiteljice in šolski sodelavki iz otroškega vrtca Barčica v Ronkah. Kot se za tako prireditev spodobi, so se je udeležili otroci, starši, bratci, sestrice, dedki in babice. Otroci so navdušili prisotne z dogodivščinami glavnega junaka Ostržka, v okviru celoletnega projekta Rastemo z Ostržkom. Nekega zimskega dne je bil mojster Pepe zelo žalosten, ker ni imel družbe. Prav zaradi tega se je odločil, da bo izrezal lutko in res od tistega dne ni bil več sam! Pepe je od veselja poklical prijatelje, da bi jim predstavil Ostržka. Vsi skupaj so od veselja pripravili ogenj in spekli klobase: pravi piknik! Pepe se priporoča, naj pazijo na ogenj, ker je nevaren, a naenkrat hiša zagori... a brez skrbi! Gasilci so že tu! Otroci so tudi prikazali, kako ima včasih Ostržek malo predolg nos, saj je po naravi zelo vesel in navihan fant, ki rad odkriva nove stvari, prav tako kot vsi mi. Tudi v šolo ne rad gre, temveč zbeži v Deželo igrač, kjer živijo deklice Winx in kav-bojci, ki se cel dan samo zabavajo in zvabijo druge naivne otroke. Tukaj ni nobene šole, a sami oslički... Ostržek in vsi otroci obljubijo, da bodo pridni in da se bodo učili, ker nočejo postati oslički. Še posebno petletni otroci, ki septembra vstopijo v prvi razred osnovne šole. Pozdravili so prijatelje in vzgojiteljice z recitacijo. Sledila je podelitev diplom. Starši so jih gledali s ponosom in marsikomu se je ob pogledu na svojega otroka utrnila solza sreče prav tako kot Pe-petu, ko zagleda svojega junaka. Znani zmagovalci Znani so zmagovalci mednarodnega likovnega natečaja Dario Mulitsch. Prvo nagrado je prejel Andrea Tagliapietra, na drugo mesto se je uvrstil Giovanni Patriarca, na tretje pa Sergio Garzel. Nagrado žirije je prejela Elsa De-lise. Med umetniki, ki so ustvarjali na temo prve svetovne vojne, je zmagal Petar Dakulovic, druga je bila Tiziana Millo. Med višje-šolci so po glavnih nagradah posegli Claudio Nargiso, Enora Leger in Giavomo Zorba. Ujeta voda v Gabrjah V okviru Junijskih večerov, ki jih prirejajo ob sovodenjskem občinskem prazniku in v sodelovanju s krajevnimi društvi, bodo v sredo, 10. junija, ob 20.30 na sedežu društva Skala v Gabrjah predvajali dokumentarec »Ujeta voda«, ki je posvečen vodi, vodnjakom in njihovemu pomenu za življenje ljudi, avtoric Anje Medved in Nadje Velušček. TRŽIČ - Zaščitni zakon št. 38 Občina izbrala upravitelja slovenske spletne strani Medtem ko slovenski jezikovni urad že mesec dni čaka na imenovanje prevajalca in ponovno odprtje, je Občina Tržič izbrala podjetje, ki bo upravljalo slovensko različico njene uradne spletne strani. Imenovala je podjetje Sys-com iz Tavagnacca, ki je z najugodnejšo ponudbo - 7300 evrov - »premagalo« tržaško podjetje Dotcom in zmagalo na javni dražbi, ki jo je občina izvedla preko računalniškega sistema Mepa. Občina je bila v slovensko spletno stran pripravljena vložiti 12.000 evrov, ki bi jih črpala iz prispevka, vrednega 60.000 evrov, ki je bil tržiški občini dodeljen na podlagi zaščitnih zakonov 38 iz leta 2001 in 482 iz leta 1999 za spodbujanje uporabe slovenskega jezika v javnosti. Projekt predvideva izdelavo spletne strani v slovenščini, s pomočjo katere si prizadevajo za izboljšanje spletne komunikacije, pri čemer bodo upoštevali ministrska navodila glede spletnih storitev, ki jih krajevne uprave zagotavljajo državljanom. Na spletnem portalu tržiške občine bo tako zaživela stran tudi v slovenskem jeziku, s katero si bodo prizadevali za širjenje informacij o uporabi slovenščine v odnosu do javnih uprav. Spletnim obiskovalcem bodo tako na voljo tudi razni dokumenti, ki zadevajo zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji. Na tržiški občini si bodo pri pripravi spletne strani v slovenščini zgledovali po deželi, ki je svojčas že izdelala podoben portal. Na novi spletni strani bodo na voljo tudi splošne informacije o slovenski narodni skupnosti v Italiji in o projektih mednarodne kooperacije, v pripravo katerih namenjajo na tržiškem županstvu posebno pozornost, tako da je Tržič v zadnjih letih soudeležen v več evropskih in mednarodnih projektih. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 18.00 -21.00 »Fury«. Dvorana 2: 15.20 - 17.20 - 19.50 -22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 3: 15.15 - 17.30 - 20.00 -22.10 »E' arrivata mia figlia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 -20.00 - 22.10 »San Andreas«. Dvorana 2: 16.10 »Il libro della vita«; 17.20 - 19.45 - 22.10 »Fury«. Dvorana 3: 15.15 - 18.00 - 21.00 »La risposta e nelle stelle«. Dvorana 4: 15.15 - 17.30 - 20.00 -22.10 »Le regole del caos«. Dvorana 5: 15.00 - 17.20 - 19.50 »Youth - La giovinezza«; 22.00 »Pitch Perfect«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Fury«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »E' arrivata mia figlia«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »Fury«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »La risposta e nelle stelle«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Le regole del caos«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 18.00 - 21.00 »Cristiada«. J Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE: danes, 7. junija, ob 21. uri v goriškem gradu bo koncert z naslovom »Veri dulcis in tempore«, nastopa ens. La Doss'aura. GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici: 9. junija ob 19. uri koncert nagrajencev primorskih glasbenih šol na mednarodnih tekmovajih z naslovom »Mladi glasbeni biseri«; vstop prost. SNOVANJA 2015 v organizaciji SCGV Emil Komel: v soboto, 13. junija, ob 20. uri »Glasbo pod cerkvenim obokom«: koncert sakralnih skladb v izvedbi otroškega zbora SCGV Emil Komel in mladinskega zbora SCGV Emil Komel v cerkvi Žalostne Matere Božje na Mirenskem Gradu. V AJDOVŠČINI: v Dvorani prve slovenske vlade bo v nedeljo, 14. junija, ob 20.30 dobrodelni koncert skupine Katalena. Namen koncerta je zbiranje denarnih sredstev za program Neodvisno življenje hendikepiranih društva YHD. Po koncertu bo družabnost ob dobrotah Društva gospodinj s Planine in dobri kapljici planinskih vinarjev. Več na www.yhd-drustvo.si. 9 Šolske vesti POLETNI KAMPI V DIJAŠKEM DOMU: od 15.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9: za vse želje in starosti: jezikovni tečaji angleščine in španščine, košarkarski tabor (v sod. s ŠZ Dom), tečaj fotografije (v sod. s Skupino 75) in videoklipov; gledališče, ples in glasba (priprava prave- ga muzikala), vsakodnevno kopanje v Sesljanu (za srednješolce), adrenalinski park in druge ekskurzije, predvsem pa veliko zabave, v prijetni družbi. Iz So-vodenj in Doberdoba urejen prevoz. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495, od 13.00 do 18.30. www.dijaskidom.it PIKIN KAMP ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA V DIJAŠKEM DOMU: kamp lu-doteke Pikanogavičke, od 29.6. do 17.7. in od 24.8. do 11.9. Program: angleščina, ples in glasba, ekskurzije, animacija, ustvarjalne dejavnosti. Urnik od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; s poklicnimi vzgojiteljicami, v varnem okolju, s sveže pripravljeno hrano. Cena zelo ugodna. Vpisovanje do zasedbe mest, tel. 0481-533495. www.dijaskidom.it SLOVIK obvešča, da bo nov multidi-sciplini program, ki je namenjen univerzitetnim študentom za leto 20152016 objavljen na spletni strani www.slovik.org v sredo, 10. junija. Prijavnice bodo zbirali na naslovu in-fo@slovik.org do 15. septembra. Program bodo začeli izvajati 10. oktobra med »Dnevom odprtih glav«. & Izleti 44. SREČANJE OBMEJNIH PLANINSKIH DRUŠTEV bo v nedeljo, 14. junija, na Vrhu v organizaciji SPDG v sodelovanju s ŠKD Danica, z Gospodarsko zadrugo Brajda Vrh ter Jamarskim klubom Kraški krti. Planinci se bodo zbrali pred centrom Danica ob 9.30. Od tod bosta startala dva pohoda (krajši in daljši). Sledil bo uradni del srečanja in družabnost..com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za potovanje v Rim od 5. do 10. oktobra še nekaj razpoložljivih mest na avtobusu. Prijave čimprej na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481-531383 ali 0481-532092. ECOTRIATHLON bo potekal 7. in 21. junija v naravnem rezervatu otoka Cona in naravnem rezervatu Val Ca-vanata. Udeleženci se bodo na izlet podali peš, s kanuji in kolesi. Zbirališče ob 8.30 in 14. uri na zunanjem parkirišču rezervata otoka Cona. Obvezna je prijava po tel. 349-5068928 ali info@guidanaturalistica.it. OBISK KOČEVSKEGA ROGA prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v okviru »Srečanj pod lipami« v nedeljo, 14. junija. Na programu udeležba na maši in spominski svečanosti pod vodstvom zgodovinarja Renata Podbersiča in v spremljavi umetnostnega zgodovinarja Saše Quinzija, ki bo predstavil tamkajšnje mozaike ateljeja centra Aletti, ki so jih uresničili pod vodstvom p. Marka Rupnika. Poskrbljeno bo za kosilo in za popoldanski obisk samostana in Muzeja krščanstva v Stični. Avtobus bo startal iz Gorice in se bo ustavil tudi na Opčinah. Informacije in prijave po tel. 0481-531445 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 ali na info@centerbratuz.org. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja večdnevni avtobusni izlet od 20. do 24. avgusta v deželo Apu-lijo; informacije in vpisovanje najkasneje do 15. junija po tel. 3289181685 (Ana Saksida) ali tel. 0481536807 (Katerina Ferletič). 1X1 Čestitke ALIJU KUSIČU z Brjača - Osla-vje: 75 let ni malo, ni dosti, pa tudi ni preveč. Vse najboljše! Peterinovi iz Srbije □ Obvestila AŠZ DOM prireja do 12. junija mesec odprtih vrat za učence osnovnih šol, ki želijo poskusiti minibasket, basket ali cheerleading. Vadbe v mesecu juniju bodo brezplačne (obvezno zavarovanje); informacije po tel. 3292718115 ali na domgorica@gmail.com (David Ambrožič). AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 3339353134 (Elena). KRUT obvešča, da se bliža odhod na skupinsko obmorsko letovanje v Špadice pri Poreču od 20. do 30. junija. Člani z goriškega se za vse informacije in poravnavo salda lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., v torek, 9. junija, med 9. in 12. uro, tel. 0481-530927, ali na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČI NA SOVODNJE obvešča, da bo davčno okence na sedežu občine, zaradi bližajočega se roka plačila davkov TASI in IMU in nudenja informacij ter pomoči pri izračunu le teh, odprto ob naslednjih dneh in urnikih: v torek, 9. junija, in v torek, 16. junija, od 8.30 do 10.30. H Prireditve IN/VISIBLECITIES - mestni multime-dialni festival poteka še danes, 7. junija, z delavnicami, s posveti ter srečanji v raznih goriških lokacijah in z umetniškimi inštalacijami od 21.30 dalje na Travniku, v dvorcu Bratina, za pokrajinsko mediateko, v Raštelu, v grajskem naselju v galeriji Bombi, na Trgu Sv. An- tona, na Korzu Verdi, v Ul. Garibaldi, Trgovskem domu in po ulicah v centru mesta; več na www.invisiblecities.eu. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža prireja v spomin na kulturno delavko večer z naslovom »Eldin večer« v ponedeljek, 15. junija, ob 20. uri v domu Andrej Budal v Štandrežu. V TRŽIČU: v občinski knjižnici v Ul. Cenam 10 bo 11. junija ob 18. uri v sklopu »Knjižnih četrtkov« predstavitev knjige »Gorizia nella Grande Guerra« Roberta Covaza. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2015 - Junijski večeri: 7. junija piknik na sedežu ribiškega društva Vipava; 10. junija ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah predvajanje dokumentarca »Ujeta voda«, Anje Medved in Nadje Velušček (projekt Living fountains); 11. junija ob 20.30 v centru KŠD Danica na Vrhu zgodovinska razstava in predstavitev knjige »Vrh 1915-2015«, prireja KD Danica; 16. junija ob 20. uri na Frnaži v Rupi (v primeru slabega vremena na sedežu društva) literarni večer s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom; 20. in 21. junija šagra na Peči; 21. junija ob 9. uri na Vrhu pri Jamarski koči predstavitev delovanja Kraških krtov in ogled jame Kraljice Krasa ter arheološke jame »Pogriže«; 21. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; ob sv. Ivanu kresovanje na Largi na Vrhu v organizaciji PD Vrh sv. Mihaela; 27. junija tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava. V ŠTANDREŽU: društvo Skultura 2001 ter otroci in vzgojiteljice otroškega vrtca iz Štandreža vabijo na svečano predajo vodnjaka na Trgu Sv. Andreja v ponedeljek, 8. junija, ob 10.30. Vodnjak je umetniško delo iz kamna kiparja Franca Kocjana in skupine kamnosekov iz Manč (Ajdovščina). POZDRAV POLETJU: KD Briški grič vabi na zaključno prireditev v petek, 12. junija, ob 20. uri na sedežu društva v Števerjanu. Nastopajo Mali briški slavčki in otroški zbor Sovodnje. 0 Mali oglasi V OKOLICI GORIŠKE železniške postaje damo v najem stanovanje z dnevnim prostorom, dvema spalnicama in kopalnico. Tel. 0481-522206 ob uri obedov ali pustiti sporočilo. Pogrebi JUTRI V FOLJANU: 9.55, Aurelia Todero vd. Zorzenon iz hiše žalosti v Ul. Acquedotto 15 na pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Egidio Mauc-higna iz bolnišnice na pokopališče. 22 Nedelja, 7. junija 2015 LETALA IN VLAKI / LETALIŠČE FVG - RONKE URNIK POLETOV OD 29. MARCA DO 24. OKTOBRA 2015 ODHODI ODHOD PRIHOD PLANIRAN LINIJA LETALO OPOMBE ALGHERO 14.15 15.50 1---5-- FR8135 738 14.15 15.50 --3— FR8135 738 od 2. do 30.9. BARCELONA 9.40 11.30 --3---- VY6713 320 od 24.6. do 9.9. 12.35 14.25 -----6- VY6713 320 samo 13.6. 15.05 16.50 -----6- VY6713 320 od 20.6. do 12.9. BARI 18.00 19.20 -2-4-6- FR8955 738 CATANIA 13.15 15.50 -----6- AZ1366 AT7 od 6.6. do 26.9. 11.40 14.15 ------ 7 AZ1366 AT7 od 7.6. do 27.9. LONDON (Stansted) 21.55 23.10 # FR169 738 do 1.8. in od 1.9. 17.20 18.35 1---5-- FR169 738 od 3. do 31.8. 21.55 23.10 -234-6- FR169 738 od 4. do 29.8. 22.35 23.50 ------ 7 FR169 738 od 2. do 30.8. MILAN (Linate) 6.50 7.55 12345-- AZ1350 AT7 ne leti od 3. do 31.8. 18.55 20.00 12345-- AZ1352 AT7 MUNICH 7.00 8.00 123456- LH1939 CR9 8.55 9.55 ------ 7 LH1939 CR9 12.50 13.50 ---4--- LH1935 CR9 do 30.7. in od 3.9. 12.55 13.55 123-567 LH1935 CR9 do 2.8. in od 31.8. 12.55 13.55 1-3--6- LH1935 CR9 od 3. do 29.8. 17.00 18.00 12345-7 LH1937 CR9 do 2.8. in od 31.8. 17.00 18.00 -2-45-7 LH1937 CR9 od 4. do 30.8. NEAPELJ 10.10 11.40 12345-- AZ1702 AT7 9.00 10.30 -----6- AZ1702 AT7 od 9.5. do 26.9. 18.00 19.30 ------ 7 AZ1702 AT7 RIM (Fiumicino) 7.10 8.15 # AZ1356 320 8.05 9.10 123456- AZ1354 E75 do 1.8. in od 7.9. 8.05 9.10 -2----- AZ1354 E75 od 4.8. do 1.9. 11.20 12.25 # AZ1358 320 17.40 18.35 # AZ1364 E75 TRAPANI 8.40 10.20 -2---6- FR8648 738 14.30 16.10 ---4--- FR8648 738 od 6. do 27.8. VALENCIA 21.15 23.35 1---5-- FR7265 738 21.15 23.35 --3---- FR7265 738 od 3. do 28.8. PRIHODI ODHOD PRIHOD PLANIRAN LINIJA LETALO OPOMBE ALGHERO 12.20 13.50 1---5-- FR8134 738 12.20 13.50 --3---- FR8134 738 od 2. do 30.9. BARCELONA 07.00 8.55 --3---- VY6712 320 od 24.6. do 9.9. 11.00 12.55 -----6- VY6712 320 samo 13.6. 12.30 14.25 -----6- VY6712 320 od 20.6. do 12.9. BARI 16.15 17.35 -2-4-6- FR8954 738 CATANIA 16.25 19.00 -----6- AZ1367 AT7 od 6.6. do 26.9. 14.50 17.25 ------ 7 AZ1366 AT7 od 7.6. do 27.9. LONDON (Stansted) 18.20 21.30 # FR168 738 do 1.8. in od 1.9. 13.45 16.55 1---5-- FR168 738 od 3. do 31.8. 18.20 21.30 -234-6- FR168 738 od 4. do 29.8. 19.00 22.10 ------ 7 FR168 738 od 2. do 30.8. MILAN (Linate) 8.30 9.35 12345-- AZ1351 AT7 ne leti od 3. do 31.8. 20.40 21.45 12345-- AZ1353 AT7 MUNICH 11.20 12.15 # LH1934 CR9 do 2.8. in od 31.8. 11.20 12.15 1-3--6- LH1934 CR9 od 3. do 29.8. 15.15 16.10 12345-7 LH1936 CR9 do 2.8 in od 31.8. 15.15 16.10 -2-45-7 LH1936 CR9 od 4. do 30.8. 21.40 22.35 # LH1938 CR9 NEAPELJ 12.15 13.45 12345-- AZ1701 AT7 11.05 12.35 -----6- AZ1701 AT7 od 9.5. do 26.9. 20.05 21.35 ------ 7 AZ1701 AT7 RIM (Fiumicino) 9.20 10.30 # AZ1357 320 14.55 16.10 # AZ1365 E75 19.05 20.15 12345-7 AZ1361 E75 do 31.7. in od 6.9. 19.05 20.15 1------ AZ1361 E75 od 4.8. do 1.9. 21.25 22.35 # AZ1363 E75 TRAPANI 6.30 8.15 -2---6- FR8647 738 12.20 14.05 ---4--- FR8647 738 od 6. do 27.8. VALENCIA 18.35 20.50 1---5-- FR7264 738 18.35 20.50 --3---- FR7264 738 od 3. do 28.8. PLANIRANJE: 1-Ponedeljek; 2-Torek; 3-Sreda; 4-Cetrtek; 5-Petek; 6-Sobota; 7-Nedelja; #-Vsak dan LETALSKE DRUŽBE = AZ-Alitalia, FR-Ryanair, LH-Lufthansa, VY-Vueling LETALA = 319-Airbus A319, 320-Airbus A320, 738-Boeing B737.800, AT7-ATR72, CR7-Bombardier CRJ700, CR9-Bombardier CRJ900 ODHODI IN PRIHODI PO LOKALNEM ČASU/PREVERITE ZADNJE POSODOBITVE NA http://www.aeroporto.fvg.it/ Letalske družbe in tour operaterji lahko spremenijo urnik poletov brez predhodnega obvestila ZELEZNISKA POSTAJA V TRSTU VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 14. DECEMBRA 2014 DO 13. JUNIJA 2015 ODHODI Proga TRST-BENETKE PRIHODI URA VRSTA SMER 5.15 6.10 6.16 6.20 6.38 6.45 7.15 7.21 7.50 8.15 9.15 9.38 12.15 12.20 13.01 13.15 13.20 13.46 14.15 15.15 16.15 16.50 17.01 17.15 17.20 17.50 18.15 18.20 18.50 19.15 20.15 20.40 21.15 22.06 22.15 (RV) (RV) (FB) (FB) (FA) (RV) (IC) (RV) (RV) (RV) (FB) (RV) (IC) (RV) (RV) (RV) (RV) (FB) (RV) (R) (R) (RV) (R) (R) (RV) (R) (ICN) (R) (IC) Tržič (5.38), Portogruaro (6.23), Mestre (7.08), Benetke (7.20) Tržič (6.32), Portogruaro (7.23), Mestre (8.08), Benetke (8.20) Mestre (7.40) nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (6.43), Cervinjan (6.55), nadaljuje za Palmanovo (7.07), Videm (7.22), Carnia (8.13) (1> Tržič (7.01), Portogruaro (7.31), Mestre (8.14) nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Mestre (8.24) nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (7.38), Portogruaro (8.23) Mestre (9.08), Benetke (9.20) Tržič (7.44), Portogruaro (8.30), Mestre (9.12), nadaljuje v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (8.13), Cervinjan (8.25), nad. za Palmanovo (8.37), Videm (8.52) (,> (3> Tržič (8.38), Portogruaro (9.23), Mestre (10.08), Benetke (10.20) Tržič (9.38), Portogruaro (10.23), Mestre (11.08), Benetke (11.20) Tržič (10.01), Portogruaro (10.31), Mestre (11.14), nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Tržič (12.38), Portogruaro (13.23), Mestre (14.08), Benetke (14.24) Tržič (12.44), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.22), Trbiž (15.00) (1 Tržič (13.24), Portogruaro (13.59), Mestre (14.52). Nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (13.38), Portogruaro (1423), Mestre (15.08), Benetke (1520) Tržič (13.43), Cervinjan (13.55), nadaljuje za Palmanovo (14.07), Videm (14.22), Carnia (15.13) (1> (3> Tržič (14.13), Cervinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) (1> (3> Tržič (14.38), Portogruaro (1523), Mestre (16.08), Benetke (1620) Tržič (15.38), Portogruaro (1623), Mestre (17.08), Benetke (1720) Tržič (16.38), Portogruaro (1723), Mestre (18.08), Benetke (1820) Tržič (17.13), Cervinjan (17.25), nadaljuje za Palmanovo (17.37), Videm (17.52), Trbiž (19.25) (1> (3> Tržič (17.24), Portogruaro (17.58), Mestre (18.42), nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (17.38), Portogruaro (1823), Mestre (19.08), Benetke (1920) Tržič (17.44), Cervinjan (17.56), nadaljuje za Palmanovo (18.07), Videm (18.22), Carnia (19.13) (1> (3> (5> Tržič (18.13), Cervinjan (18.25), nadaljuje za Palmanovo (18.37), Videm (18.52), Trbiž (20.25) (1 (3> Tržič (18.38), Portogruaro (1923), Mestre (20.08), Benetke (2020) Tržič (18.43), Cervinjan (18.57), nadaljuje za Palmanovo (19.08), Videm (19.22) (1> (3> (5> Tržič (19.13), Cervinjan (19.25), nadaljuje za Palmanovo (19.37), Videm (19.52), Carnia (20.40) (1> (3> Tržič (19.38), Portogruaro (2023), Mestre (21.08), Benetke (2120) Tržič (20.38), Portogruaro (21.24) (" (3> Tržič (21.05), nadaljuje za Gorico (21.30), Videm (21.56), iz Benetk v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (21.38), Portogruaro (22.24) Tržič (22.28), Portogruaro (23.13), Mestre (00.05) (Obv. rezerv.) Tržič (22.38), Portogruaro (23.24) (1 URA VRSTA SMER 6.16 6.42 7.22 7.40 7.46 8.18 8.40 8.46 9.10 9.46 11.46 12.08 12.46 13.40 14.22 14.40 14.46 15.10 15.46 16.10 16.10 16.46 17.46 18.10 18.39 18.46 19.10 19.46 20.10 20.46 21.10 21.22 21.46 21.51 22.22 22.31 23.19 23.37 23.48 0.46 0.53 (BUS) (R) (IC) (R) (R) (RV) (RV) (RV) (FB) (RV) (RV) (FB) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (IC) (RV) (RV) (RV) (RV) (FB) (FA) (RV) (FB) (FB) (FB) (IC) (FB) (RV) (FB) Červinjan (5.20), Tržič (5.41).'» Portogruaro (5.29), Tržič (6.15).(1) Portogruaro (6.09), Tržič (6.55) "> Červinjan (7.04) Tržič (7.16) iz Carnie (5.35), Videm (6.38), v Palmanovo (6.53) "> Mestre (5.50), Portogruaro (6.35), Tržič (7.23) (Obvezna rezervacija) Portogruaro (7.05), Tržič (7.51)."' (3> Červinjan (8.05), Tržič (8.17), izTrbiža (6.00) preko Vidma (7.38) in Palmanove (7.53) (" 3 Benetke (6.41), Mestre (6.53), Portogruaro (7.37), Tržič (8.23) Červinjan (8.35), Tržič (8.47), iz Trbiža (6.35) preko Vidma (8.08) in Palmanove (8.23) (» (3) Benetke (7.41), Mestre (7.53), Portogruaro (8.37), Tržič (9.23) Benetke (9.41), Mestre (9.53), Portogruaro (10.37), Tržič (11.23) Iz Turina v Mestre (10.20), Portogruaro (11.04), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija) (» (3) Benetke (10.41), Mestre (10.53), Portogruaro (11.37), Tržič (12.23) Červinjan (13.04) Tržič (13.16) iz Vidma (12.38) preko Palmanove (12.53) (» Iz Turina za Mestre (12.47), Portogruaro (13.21) Tržič (13.59) (Obvezna rezervacija) (2) (4) Červinjan (14.05) Tržič (14.17) iz Vidma (13.38) preko Palmanove (13.53) (" (3) (5) Benetke (12.41), Mestre (12.53), Portogruaro (13.37), Tržič (14.23) Červinjan (14.35), Tržič (14.47), iz Carnie (13.21) preko Vidma (14.01), Palmanova (14.23)(" Benetke (13.41), Mestre (13.53), Portogruaro (14.37), Tržič (15.23) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), iz Carnie (14.27) preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (» (3) (5) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) ("(3K6) Benetke (14.41), Mestre (14.53), Portogruaro (15.37), Tržič (16.23) Benetke (15.41), Mestre (15.53), Portogruaro (16.37), Tržič (17.23) Červinjan (17.35), Tržič (17.47), iz Trbiža (15.45), Videm (17.08), preko Palmanove (17.23) (" (3) Iz Rima v Mestre (16.46), Portogruaro (17.30), Tržič (18.16) (Obvezna rezervacija) Benetke (16.41), Mestre (16.53), Portogruaro (17.37), Tržič (18.23) Červinjan (18.35), Tržič (18.47), iz Carnie (17.21), Videm (18.01), preko Palmanove (18.23) (" (3) Benetke (17.41), Mestre (17.53), Portogruaro (18.37), Tržič (19.23) Červinjan (19.35), Tržič (19.47), iz Carnie (18.27), Videm (19.01), preko Palmanove (19.23) (" (3) Benetke (18.41), Mestre (18.53), Portogruaro (19.37), Tržič (20.23) Červinjan (20.35), Tržič (20.47), iz Carnie (19.21), Videm (20.08), preko Palmanove (20.23) (" (3) (5) Iz Turina v Mestre (19.49), Portogruaro (20.29), Tržič (20.59) (Obvezna rezervacija) (ne vozi 31.1.) Iz Rima v Mestre (20.21) (Obvezna rezervacija) Benetke (19.41), Mestre (19.53), Portogruaro (20.37), Tržič (21.23) Iz Milana v Mestre (20.46), Portogruaro (21.29), Tržič (21.59)(Obvezna rezervacija) (ne vozi 31.1.) Iz Turina za Mestre (20.56), Portogruaro (21.36) Tržič (23.14) (Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.) Iz Milana v Mestre (21.55) (Obvezna rezervacija) (ne vozi 31.1.) Iz Rima v Mestre (21.38), Portogruaro (22.34), Tržič (23.14) (Obvezna rezervacija) Iz Milana v Mestre (22.13), Portogruaro (22.55), Tržič (23.25)(Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.) Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.23) Iz Milana v Mestre (23.22) (Obvezna rezervacija) (vozi 31.1.) ODHODI Proga TRST-VIDEM PRIHODI URA VRSTA 5.26 (R) 5.26 (R) 5.56 (R) 6.20 (R) 6.26 (R) 6.56 (RV) 7.26 (R) 7.26 (R) 7.50 (RV) 8.56 (RV) 9.26 (R) 10.56 (RV) 11.26 (R) 11.26 (R) 12.20 (R) 12.26 (R) 12.56 (RV) 13.20 (R) 13.26 (RV) 13.26 (R) 13.46 (R) 14.26 (R) 14.56 (RV) 15.26 (R) 16.00 (R) 16.30 (R) 16.50 (R) 16.56 (RV) 17.20 (R) 17.26 (R) 17.26 (R) 17.26 (RV) 17.50 (R) 17.56 (RV) 18.20 (R) 18.26 (R) 18.50 (R) 18.56 (RV) 19.26 (R) 20.30 (RV) 20.40 (ICN) 22.22 (R) Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.50) (2> Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.50), nadaljuje za Benetke (» Tržič (6.25), Gorica (6.47), Videm (7.20), nadaljuje za Benetke (» Tržič (6.43), Videm (7.22), preko Cervinjana (6.55) in Palmanove (7.07), nadaljuje za Carnio (8.13)(1) Tržič (6.55), Gorica (7.17), Videm (7.50), nadaljuje za Sacile ™ Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04), nadaljuje za Benetke Tržič (7.55), Gorica (8.17), Videm (8.50) (1> Tržič (7.55), Gorica (8.17.), Videm (8.50), nadaljuje za Benetke (2> Tržič (8.13), Videm (8.52), preko Cervinjana (8.25) in Palmanovo (8.37) (1>(3> Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04), nad. za Benetke Tržič (9.55), Gorica (10.17), Videm (10.50), za Trbiž (12.15) (2> Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04), nadaljuje za Benetke Tržič (11.55),Gorica (12.17),Videm (12.50), nad. za Benetke ™3> Tržič (11.55), Gorica (12.17),Videm (12.50), za Trbiž (14.15)(2> Tržič (12.44),Videm (13.22), preko Cervinjana (12.56), Palmanovo (13.07); nadaljuje za Trbiž (15.00) (" Tržič (12.54), Gorica (13.17), Videm (13.50) (1> Tržič (13.18), Gorica (13.40), Videm (14.04), nadaljuje za Benetke Tržič (13.43), Videm (14.22). Preko Cervinjana (13.55) in Palmanove (14.07), za Carnio (15.13) (1 (3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.50), nad. za Benetke ™3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.50), za Trbiž (16.15) (21(4> Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Cervinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) (" (3> Tržič (14.55), Gorica (15.17), Videm (15.50) (" (3> Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04) nadaljuje za Benetke Tržič (15.55), Gorica (16.17), Videm (16.50) (2> (4> Tržič (16.28), Gorica (16.50), Videm (17.24) za Carnio (18.13) ™3> Tržič (16.58), Gorica (17.20), Videm (17.54) (1> (3> Tržič (17.13), Videm (17.52); preko Cervinjana (17.25) in Palmanovo (17.37) nadaljuje za Trbiž (19.25) (1> (3> Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04) nadaljuje za Benetke Tržič (17.44), Videm (18.22), preko Cervinjana (17.56) do Palmanove (18.07), za Carnio (19.13) (1> (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50) (1> (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50), nadaljuje za Trbiž (20.25) (2> (4> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.50) nad. za Benetke.™ (3> (6> Tržič (18.13), Videm (18.52), preko Cervinjana (18.25) do Palmanove (18.37), nadaljuje za Trbiž (20.25) (1> (3> Tržič (18.18), Gorica (18.40), Videm (19.04), nad. za Benetke (1) (3) (5) Tržič (18.43), Videm (19.22), preko Cervinjana (18.57) do Palmanove (19.08), ™ (3> (5> Tržič (18.54), Gorica (19.15), Videm (19.50) (" (3> Tržič (19.13), Videm (19.52), preko Cervinjana (19.25) do Palmanove (19.37), nadaljuje za Carnio (20.40) (" (31 Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04), nad. za Benetke Tržič (19.54), Gorica (20.16), Videm (20.50) Tržič (20.54), Gorica (21.16), Videm (21.50), nad. za Benetke. Tržič (21.05), Gorica (21.30), Videm (21.56), nadaljuje za Benetke v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (22.46), Gorica (23.08), Videm (23.40) URA VRSTA SMER 6.34 7.30 7.40 8.04 8.30 8.40 9.00 9.00 9.10 9.20 10.04 10.34 10.57 11.04 12.34 13.04 13.40 14.14 14.14 14.34 14.40 15.04 15.10 15.40 16.10 16.10 16.34 16.34 17.04 17.40 18.04 18.04 18.10 18.34 18.34 19.04 19.10 19.34 20.04 20.10 20.16 20.40 20.40 21.04 21.10 21.39 22.44 22.44 23.04 1.18 (BUS) (RV) (ICN) (RV) (RV) (RV) (R) (R) (RV) (RV) (RV) Videm (4.25), Gorica (5.17), Tržič (5.52) ™ Videm (6.10), Gorica (6.41), Tržič (7.05) ™ Videm (6.38), Tržič (7.16), v Palmanovo (6.53) in Cervinjan (7.04), iz Carnie (5.35) (1> Videm (6.56), Gorica (7.20), Tržič (7.41), iz Benetk (1 (3> Videm (7.10), Gorica (7.41), Tržič (8.05) Videm (7.38), Tržič (8.17) v Palmanovo (7.53) in Cervinjan (8.05), iz Trbiža (6.00) ™ (3> Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Benetk (1 (3> Videm (7.36), Gorica (8.07), Tržič (8.31), iz Trbiža (6.00) (4> (ne vozi 25.4.) Videm (8.08), Tržič (8.47), v Palmanovo (8.23) in Cervinjan (8.35), iz Trbiža (6.35) ™ (3> Videm (7.55), Gorica (8.28), Tržič (8.55), prihaja iz Rima (Obvezna rezervacija) Videm (8.56), Gorica (9.20), Tržič (9.41), iz Benetk (" Videm (9.10), Gorica (9.41), Tržič (10.05) (2> Videm (9.33), Gorica (10.04), Tržič (10.28), iz Benetk (1> Videm (9.56), Gorica (10.20), Tržič (10.41), iz Benetk (2> Videm (11.10), Gorica (11.41), Tržič (12.05) (2> Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41), iz Benetk Videm (12.38), Tržič (13.16) v Palmanovo (12.53) in Cervinjan (13.04) (1> Videm (12.50), Gorica (13.21), Tržič (13.45) (1 (3> (5> Videm (12.50), Gorica (13.21), Tržič (13.45) 4 (vozi od 10.1. do 28.3. in od 11.4) (ne vozi 25.4.) Videm (13.10), Gorica (13.41), Tržič (14.05) (2> (vozi vsak dan od 24.12 do 6.1. in od 2.4. do 7.4) Videm (13.38), Tržič (14.17) v Palmanovo (13.53) in Cervinjan (14.05) (" (3> (5> Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (14.01), Tržič (14.47) v Palmanovo (1423) in Cervinjan (14.35); iz Carnie (1321) (1> Videm (14.16), Gorica (14.47), Tržič (15.11) (1 Videm (15.08), Tržič (15.47) v Palmanovo (15.23) in Cervinjan (15.35); iz Carnie (14.27) ™ (3> (5> Videm (15.08), Tržič (15.47) preko Palmanove (15.23) in Cervinjan (15.35)(1) (3> (6> Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) iz Trbiža (13.45) (2> Videm (15.10), Gorica (15.41), Tržič (16.05) iz Carnie (14.27)(4>(vozi od 10.1 do 28.3. in od 11.4) (ne vozi 25.4.) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41), iz Benetk Videm (16.16), Gorica (16.47), Tržič (17.11) (1 (3> (5> Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41) (1> (3> (6> Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41), iz Benetk (1> (3> (5> Videm (17.08), Tržič (17.47) v Palmanovo (17.23) in Cervinjan (17.35), iz Trbiža (15.45) (» (3> Videm (17.10), Gorica (17.41), Tržič (18.05) (3> (1 Videm (17.10), Gorica (17.41), Tržič (18.05) iz Trbiža (15.45) (4> (2> Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41), iz Benetk Videm (18.01), Tržič (18.47), v Palmanovo (18.23) in Cervinjan (18.35), iz Carnie (17.21) (» (3> Videm (18.10), Gorica (18.41), Tržič (19.05) (1 (3> Videm (18.56), Gorica (19.20), Tržič (19.41), iz Benetk(« (3> Videm (19.01), Tržič (19.47), v Palmanovo (19.23) in Cervinjan (19.35), iz Carnie (18.27) (» (3> Videm (19.10), Gorica (19.33), Tržič (19.53), prihaja iz Trbiža (17.45) (2> Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11), prihaja iz Trbiža (17.45) (4> (ne vozi 25.4.) Videm (19.16), Gorica (19.47), Tržič (20.11) (1 (3> Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41), iz Benetk Videm (20.08), Tržič (20.47), v Palmanovo (20.23) in Cervinjan (20.35), iz Carnie (19.21) (1) (3) (5) Videm (20.33), Gorica (20.56), Tržič (21.16), prihaja iz Carnie (19.47) (2> Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15), iz Benetk (2> Videm (21.20), Gorica (21.51), Tržič (22.15) (1 Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41), iz Benetk Videm (23.56), Gorica (0.26), Tržič (0.49), iz Benetk 1,1 Vozi ob delavnikih - 121 Vozi ob praznikih - 131 Ne vozi ob sobotah - 14 Vozi ob sobotah - 151 Vozi do 23.12. in od 7.1 do 1.4 ter od 8.4 - 19 Vozi od 24.12. do 6.1 in od 2.4 do 7.4 FA - Freccia Argento FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV- Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 7. junija 2015 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 8. junija ob 20.30 / bo v okviru 12. trojezičnega Festivala komičnega gledališča Komigo, sedma oziroma zadnja predstava, in sicer komedija »Seks in ljubosumnost«, v priredbi in režiji Ja-še Jamnik, v produkciji Šenjtakobskega gledališča iz Ljubljane. V glavnih vlogah nastopajo Srečko Kermavner, Katarina Batagelj Glavan, Silvija Jovanovič, Boris Car, Bojan Vister, Katarina Lukšič, Tjaša Valentinčič Novak in Mirjam Sedmak. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder V sredo, 10. junija, ob 20.00 / Neboj-ša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. V četrtek, 11. junija, ob 20.00 / Rafael Spregelburd: »Neumnost«. / Ponovitev: v soboto, 13. junija, ob 20.00. ■ Mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica V soboto, 27. junija, ob 21.30 / KDPM StreetTheatreCompany & Čupakabra (SLO): »Sodrga«. V nedeljo, 28. junija, ob 21.30 / Alla Tea (UKR, SLO): »Spomini«. LJUBLJANA MGL Velika dvorana V sredo, 10. junija, ob 19.30 / Drama s songi / Bertolt Brecht: »Dobri človek iz Sečuana«. / Ponovitve: v četrtek, 11., ob 18.00, v soboto, 13., v ponedeljek, 15. in v sredo, 17. junija, ob 19.30. V soboto, 20. junija, ob 19.30 / Komedija / Jera Ivanc: »Prevare«. Mala scena V ponedeljek, 8. junija, ob 20.00 / Ko- mična drama / Moritz Rinke: »Ljubimo in nič ne vemo«. V četrtek, 11. junija, ob 17.00 in ob 20.00 / Komična drama / Nejc Gaz-voda: »Menjava straže«. V petek, 12. junija, ob 20.00 / Ljubezenski triler / Jaša Koceli, Eva Mahko-vic: »Do zadnjega diha: Zdaj«. / Ponovitve: v torek, 16. junija, ob 20.00 V sredo, 17. junija, ob 20.00 / Drama / Ivor Martinic: »Ko je otrok bil otrok«. SNG Drama Veliki oder V nedeljo, 7. junija, ob 20.00 / Frank Wedekind: »Lulu«. V torek, 9. junija, ob 19.30 / Goran Voj-novic: »Jugoslavija, moja dežela«. / Ponovitve: od srede, 10. do sobote, 13. junija, ob 19.30. V soboto, 13. junija, ob 19.30 / Goran Vojnovic: »Jugoslavija, moja dežela«. V sredo, 17. junija, ob 20.00 / Lutz Seiler Kruso: »Skodelica literature v nemščini«. Mala drama V nedeljo, 7. junija, ob 18.00 / Jan Cvi-tkovič: »Otroci Adama in Eve«. GLASBA _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 27. junija, ob 20.30 / koncert / Nastopa Oliver Dragojevic s prijatelji. LJUBLJANA SNG Opera in balet V ponedeljek, 8. junija, ob 19.30 / opera / Georges Bizet: »Carmen« / Libreto po istoimenski noveli Prospera Meri-meeja / Glasbeni vodja in dirigent: Jaroslav Kyzlink. V sredo, 10. junija, ob 19.30 / balet / Peter Iljič Čajkovski: »Labodje jezero« / Ponovitve: od četrtka, 11. do sobote, 13. junija, ob 19.30. V torek, 16. junija, ob 19.30 / opera / Giuseppe Verdi: »Rigoletto« / Ponovitev: v petek, 19. junija, ob 19.30. V četrtek, 18. junija, ob 19.30 /opera / Giuseppe Verdi: »Nabucco« / Ponovitev: v soboto, 20. junija, ob 19.30 Cankarjev dom Gallusova dvorana V torek, 9. junija, ob 20.00 / »La vie en rose« 100-letnica rojstva Edith Piaf in izbor najzanimivejših izvajalcev 15-let-ne zgodovine festivala šansonov. Kino Šiška V nedeljo, 7. junija, ob 21.00 / metal večer / Nastopajo: Body Count feat. Ice T. V sredo, 10. junija, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Dan Deacon, Wume in Casperelectronics. ■ Ljubljana Jazz festival Cankarjev dom Klub CD V sredo, 1. julija, ob 18.00 / Nastopajo: Flat Earth Society: Homage to Mr Zappa - Don't worry, Frank is dead anyway (Belgija) / ob 22.00 / Nastopajo: KUU! (Finska, Nemčija, Srbija). V četrtek, 2. julija, ob 22.30 / Nastopata: Craig Taborn & Mats Gustafsson Duo (ZDA, Švedska). V petek, 3. julija, ob 23.30 / Nastopa: Dans Dans (Belgija). V soboto, 4. julija, ob 15.00 / Nastopajo: Dre Hočevar Quartet feat. Joe Morris, Pascal Niggenkemper & Nate Wooley (Slovenija, ZDA, Francija, Nemčija). / ob 16.00 / Nastopa: Carlos Bica Azul (Portugalska, Nemčija, ZDA). Velika sprejemna dvorana V sredo, 1. julija, ob 20.30 / Nastopajo: Kristijan Krajnčan Project: Hidden Myth (Slovenija, Nemčija, Romunija). Linhartova dvorana V četrtek, 2. julija, ob 19.30 / Nastopajo: Carate Urio Orchestra: (Belgija, Danska, Francija, Irska, Islandija, Španija) / ob 21.00 / James Blood Ulmer (ZDa). V soboto, 4. julija, ob 20.00 / Nastopajo: Fire! Orchestra (Švedska, Danska). Štihova dvorana V petek, 3. julija ob 16.00 / Nastopajo: Vitja Balžalorsky (Slovenija). Križanke V petek, 3. julija, ob 19.30 / Terje Rypdal & Big Band RTV Slovenija feat. Stale Storlokken; z dirigentom Lojzetom Krajn-čanom (Norveška, Slovenija) / ob 20.30 / Nastopa: Igor Bezget (Slovenija) / ob 22.00 / Nastopata: Sly & Robbie meet Nils Petter Molvaer (Jamajka, Norveška). Klub Gromka V petek, Petek, 3. julija ob 01.00 / Ju & Kjetil Moster (Madžarska, Norveška). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST NŠK - Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco 20) je na ogled fotografska razstava Valentine Cunja: »NUDANIMA«. Razstava bo na ogled do 31. avgusta, od ponedeljka do petka, od 10.00 do 18.00. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline:od-prto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. / Na ogled je tudi stalna razstava »Podobe Krasa« / In-fo.:gradstanjel@guest.arnes.si TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO SLOVENSKI PISATELJ (IVAN) LJUBEZNIVO, NEŽNO (GLASB.) STARA, ZASLUŽNA, UPOKOJENA DELAVKA / MOČ, JAKOST JAPONSKI FILMSKI REŽISER KUROSAVA KRAJ PRI POREČU SRBSKO MOŠKO IME TEČAJNO DOPLAČILO ČEBELJA TVORBA NOVI SVET LASTNIK ALI NAJEMNIK VEČJEGA GOSTIŠČA / ZAHOD ZADNJI V VRSTI DAMIJAN TERPIN ITALIJANSKI PEVEC (RENATO) ELEKTRIČNI DELEC MESTO V ETIOPIJI y l PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK u CIMA, KLICA, POGANJEK ZAPUSTITEV POLOŽAJA I ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA (VIRNA) Rflra VINORODNA RASTLINA OBRI AMERIŠKI RAPER RASTLINSKA BODICA ČAŠČENJE, BOGOSLUŽJE MOSTOVNI ČOLN PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (JAMES) HRG.IHV.lH.l PRIVRŽENEC LITERARNE SMERI LETOVIŠČE NA SICILIJI SALVADOR DALI NORMAN-DIJSKI VOJSKOVODJA RT V LIBIJI SKOPUH PRISTANIŠČE V MASSA-CHUSETTSU PRIPADNIK VERSKE LOČINE KOREJ. AVTO / KONZUL, POVELJNIK PRI STARIH RIMLJANIH VOJAŠKI NOVINEC, NABORNIK OSKAR DANON SREDIŠČE VRTENJA "ITALIJANSKI" VRSAR ANGLEŠKI BAND DUHOVNIK, KI DAJE NAUKE ZIMSKO VOZILO FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) IZMERLJIVA PRAZNINA VRHUNSKI ŠPORTNIK NEZAUPANJE V KAJ, DVOM ŠOLSKA OCENA ADA NEGRI ITAL. FILMSKA IGRALKA GRAMATICA IVO ANDRIČ DEL MESTA, OBČINE EDI KRAUS SLOV. IGRALKA ... RINA ROJSTNI KRAJ SV. FRANČIŠKA ITAL. IGRALEC (GIANCARLO) SL. SMUČARKA MAZE SLOVARČEK - AGADIR = pristanišče v Maroku • AMIKO = normandijski vojskovodja • AMIR = rt v Libiji • ARAI = japonski pisatelj • IRI = reka na Peleponezu • NAS = ameriški raper, producent in filmski igralec (Nasir Jones) 24 Nedelja, l. junija 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Srce, telo in duša, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.50, 20.00, 23.15 Dnevnik 7.05 Overland 8.20 Passaggio a Nord-Ovest 9.05 Dreams Road 9.55 QB -All'estero quanto basta 10.30 A Sua im-magine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 Italia da stimare 15.00 L'arena 16.55 Domenica in 18.50 Igra: Reazione a catena 20.35 TecheTecheTe 21.20 Film: Notte prima degli esami (kom., It., '06) RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Once Upon a Time in Wonderland 8.30 Serija: Heartland 9.15 Film: La nave dei sogni - Viaggio di noz-ze in Marocco (rom.) 10.45 Film: Amore tra i fiordi - Sogno di mezza estate (rom.) 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0018.00, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Sereno Variabile Estate 14.30 Serija: Delitti in paradiso 16.30 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Regata Storica di Venezia 18.50 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 LOL 21.15 Serija: Hawaii Five-0 22.00 Serija: C.S.I. 22.50 Pole Position 22.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kanade, dirka RAI3 7.10 Gledališče: L'arte della commedia 8.10 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 10.25 Community - L'altra Italia 11.00 Figu - Album di persone notevoli 11.05 Ritratti 12.00 14.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.25 Radici - L'altra fac-cia dell'immigrazione 13.25 Geo 14.30 In 1/2 ora 15.05 Film: Amori e ripicche (kom.) 16.35 Film: Incinta... o quasi (kom., '09, i. L. Lohan) 18.00 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.40 Nemico Pubblico loghi dal Salone del libro 18.50 Koncert: Tchaikovsky, Schubert, Sibelius 20.45 In questo stento 21.15 India selvaggia 22.10 Millennium - Nascita di un bestseller 23.05 Film: The Limits of Control (krim.) RAI MOVIE 13.30 Film: I duellanti (dram.) 15.15 Film: Il cavaliere della valle solitaria (vestern) 17.20 Novice 17.25 Film: Grease 2 (muzi-kal, '82, i. M. Pfeiffer) 19.25 Film: Gambe d'oro (kom., It., '58) 21.15 Film: Lo spaval-do (dram., '70) 23.00 Serija: I Soprano RAI PREMIUM 14.50 Tanto pe' canta - Nino Manfredi 15.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.15 Film: Katie Fforde - Aria di festa (kom.) 16.55 Nad.: Stiamo bene in-sieme 17.45 Novice 17.50 Nad.: La Omici-di 19.35 Film: Un dono semplice (dram.) 21.20 Nad.: Caccia al re - La Narcotici 23.10 Nad.: Lo zio d'America _RETE4_ 7.35 Media Shopping 8.05 Nad.: Casa Via-nello 8.35 Magnifica Italia 9.10 Oltre il limite - Storie di corsa 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Ieri e oggi in Tv 12.10 Serija: Walker Texas Ranger 13.15 Nad.: Colombo 14.45 Film: Alta societa (kom., '56, i. G. Kelly) 17.00 Film: Il pistolero (vestern, '76) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Nad.: Tempesta d'amore IRIS / RAI4 11.45 Film: Shooter - Attentato a Praga (akc.) 13.35 Film: Point Break - Punto di rottura (akc.) 15.45 Chaos 16.3017.20 Xe-na 17.15 Novice 18.05 Perception 19.40 Supernatural 20.25 Teen Wolf 21.15 Atlantis 22.05 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.55 Film: L'isola dei sopravvissuti (toiler) _RAI5_ 14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.10 Wild Italy 16.05 Cinque buoni motivi 16.20 Gledališče: Streghe, ribelli e altre passioni 17.40 Prima della prima 18.10 Novice 18.20 Dia- 12.40 Film: C'era una volta in Cina e in America (akc.) 14.45 Film: In fuga col mal-loppo (kom.) 16.35 Film: I sublimi segreti delle Ya-Ya sisters (kom., '02, i. S. Bullock) 18.50 Film: S.Y.N.A.P.S.E. - Pericolo in rete (krim., '00) 21.00 Film: Dave - Presidente per un giorno (kom., '93) 23.10 Film: Thank You for Smoking (kom., '05) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 L'aria che tira - Il diario 11.15 Gustibus 11.40 Film: L'uomo di Laramie (vestern) 14.00 Kronika 14.40 Serija: Quattro donne e un funerale 16.40 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Il meglio di Crozza nel Paese delle meraviglie 21.10 Film: The Net - Intrappolata nella rete (akc.) 23.15 Film: Inserzione pericolosa (dram.) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.30 Chef per un giorno 9.10 I menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiam-me 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.10 Il meglio di Crozza nel Pae-se delle meraviglie 21.15 Film: The Peacemaker (spio., '97, i. G. Clooney, N. Kidman) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere dello spirito 10.10 Ciak Junior 10.40 Supercine-ma 11.20 Diari di viaggio: Nepal e Tibet 12.00 Melaverde 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Nad.: Furore - Il vento della speranza 16.20 Serija: Extreme Makeover Home Edition Italia 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.30 X-Style _ITALIA1_ 6.20 Serija: Till Death - Per tutta la vita 7.00 Serija: Mike & Molly 7.45 Risanke 9.00 Film: Lupin - Nome in codice Tarantola (anim.) 11.0012.40, 13.45 Motociklizem: SP Superbike 2015 12.10 Fuori giri 12.25 Šport 13.25 18.30 Dnevnik in vreme 15.00 Film: The Phantom (zf, '09) 19.00 Film: Jurassic Park (fant., '93, r. S. Spielberg) 21.30 Film: Il mondo perduto: Jurassic Park (fant., '97, r. S. Spielberg) 0.10 Film: Jurassic Park III (fant., '01) _ N d7 . .. VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 7. junija - Um Raistoria, ob 21.35 Il nastro bianco Avstrija - Nemčija 2009 Režija: Michael Haneke Igrajo: Susanne Lothar, Ulrich Tukur in Burghart Klausner Vasica v protestantskem območju severne Nemčije med leti 1913 - 1914. Vsakdan maloštevilnih prebivalcev označujeta le sprememba letnih časov in enolično ponavljanje rutine. Prebivalci se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom in polovica jih dela za bogatega barona. Močan vpliv na vaščane, še posebno na otroke in najstnike, ima strog protestantski pastor. V tej odmaknjeni skupnosti se naenkrat začnejo vrstiti nenavadne nesreče. Kdo nosi odgovornost za to? Ko je čas žetve mimo, postajajo mala vaška hudodelstva vedno bolj kruta in sosedje vse manj zaupajo eden drugemu. V zakulisju njihovega življenja se odvija predvečer prve svetovne vojne. 23.00 Film: Getta la mamma dal treno (kom.) TELEQUATTRO 6.3018.00 Le ricette di Giorgia 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del Signo-re 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 15.00 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Vaterpolo: Pallanuoto Trieste - Ortigia Siracusa, finale 19.45 Qua la zampa 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 13.0019.55 Il cuoco vagabondo 13.5517.50 Posso dormire da voi? 16.05 Film: 2 giorni a Parigi (kom.) 18.55 Bourdain: Cucine segrete 21.00 Nad.: Tess dei D'Urberville 23.20 Film: Piccole donne (dram.) _CIELO_ 12.00 Top 20 Countdown 13.30 19.30 House of Gag 14.15 Film: Rob-B-Hood (kom.) 16.15 Film: Eve of Destruction - Di-struzione totale (zf) 18.00 Film: Major League - La squadra piu scassata della lega (kom.) 21.15 Film: Ticket Out (triler) 23.00 Film: Perfect Stranger (triler, '07, i. H. Berry) _DMAX_ 11.40 Come e fatto il cibo 13.20 La prova del diavolo 14.10 Caccia all'uomo 15.05 22.55 Nudi e crudi 15.55 World's Top 5 16.50 Airport Security 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 21.10 Storage Wars 22.00 L'appetito vien di notte 23.45 Messi alle corde SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Maša 11.00 Na obisku 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.0017.00, 18.55, 23.10 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 15.00 Film: Lady L (dram.) 17.15 Dok. odd.: Ma-kalu - 30 let pozneje 18.10 Dok. serija: Noetova barka 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Nad.: To naše življenje 21.35 Intervju 22.35 Dok. odd.: V fo-kusu 23.40 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.40 Posebna ponudba 8.05 Ugriznimo znanost 8.30 Turbulenca 9.20 10 domačih 10.10 Žogarija 10.45 Glasbena matineja 12.25 Z mladimi virtuozi 13.20 Dok. odd.: Propaganda 15.00 Migaj raje z nami 15.25 Rad igram nogomet 16.00 Športni izziv 16.55 Rokomet: kvalifikacije za SP (ž), Francija - Slovenija, prenos 18.25 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kanade, kvalifikacije, pon. 19.35 Žrebanje Lota 19.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Kanade, dirka, prenos 22.05 Nan.: Gospodična Marple 23.40 Aritmično koncert _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K216.05 Predstava: Če namesto Ostržka... 17.05 Avtomobilizem 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.25 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Notranja izgorelost 22.40 Slovenski magazin 23.10 7. Zborovski Festival Koper 23.35 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.25 Serija: Zmenki milijonarjev 11.25 Nad.: Beverly Hills 90210 12.35 Film: Izginuli potnik (krim.) 14.15 Film: 007 - Živi in pusti umreti (akc., '73) 16.40 Film: Dr. Dolittle 5 (kom.) 18.10 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Jaz, ti in nadloga Dupree (kom., '06, i. O. Wilson, K. Hudson) 22.10 Film: Skok čez metlo (kom.) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.0018.40 Serija: Naša mala klinika 8.4515.20 Serija: Revolucija 9.40 Serija: Učitelj 10.15 Serija: Midva in vsi drugi 10.4015.00 Serija: Šola za pare 11.00 Tv prodaja 11.20 Serija: Veliki po-kovci 12.10 19.25 Nad.: Mindy se dogaja 12.40 Film: Drzni par (kom.) 16.10 Nad.: Everest 18.00 Volan 20.00 Big Brother 21.30 Film: Celica smrti (dram., '96, i. G. Hackman) 23.45 Film: Bitka na Neretvi (voj.) PLANETTV 10.10 Nad.: Ena žlahtna štorija 13.25 Nan.: Gospod Bean 14.00 Nan.: Spet zaljubljena 14.55 Gordonova vrhunska domača kuhinja 15.30 Nan.: Pretkane služkinje 16.25 Ta teden z Juretom Godlerjem 17.00 Bogne-daj, da bi crknu televizor 18.00 23.40 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Bar 21.55 Film: Fontana življenja (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obozrnik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.35, 11.30, 14.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00 Glasba; 11.00 McGuffin; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 La rosa dei venti/Istria che passio-ne/Next/I magnifici 22; 14.30 Pesem tedna; 16.00 Anni '70; 18.00 Album charts; 20.00 Glasba; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zelo boste ustvarjalni. V domačem okolju boste čustva vpletali v nepomembne zadeve, zato boste v prihodnjem tednu po nepotrebnem večkrat razburjeni. Zdravje: dobro. m^l BIK 21.4.-20.5.: Dom in družina vam bosta pomenila ogromno. Veliko časa boste namenili otrokom in partnerju, ki vam pozornosti ne bodo vračali v enaki meri. V odnosu s prijatelji boste čustveni. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Zaznamovala vas bo zelo močna osebnost, ki bo pripomogla k vaši samozavesti. Čeprav boste imeli občutek, da se skrivate za lažnim obrazom, boste uživali v občutku zanosa. VAjf* RAK 22.6.-22.7.: Premik son-«« ca v vašo dvanajsto hišo bo vašo podzavest napolnil s svetlobo in pozitivno energijo. Odnos s partnerjem se bo okrepil, tudi v službi boste bolj zanesljivi. y^ LEV 23.7.-23.8.: V prijateljskih (^^r odnosih se ne boste najbolje znašli, težave boste imeli z empatijo. Ljubezen: s partnerjem so možni prepiri. Veliko pozornosti boste namenili malenkostim, ki niso pomembne. DEVICA 24.8.-22.9.: Na de- ^^ lovnem mestu boste imeli zelo visoka pričakovanja. Kolektiv se ne bo odzival na vaše predloge, zato boste precej obupani. Lahko se zgodi, da boste izgubili veliko motivacije. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Z ide-^ ^ jami boste zelo realni, neradi se boste spuščali v razmišljanje o idealih. Prihodnji teden lahko zaznamuje pomanjkanje občutka za sočutje, zato se izognite delu s strankami. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu se boste morali večkrat intuitivno soočiti s situacijo. V hitrih odločitvah boste najprej negotovi, vendar boste čez čas pridobili potrebno samozavest. STRELEC 23.11.-21.12.: Pri opravljanju izzivov boste uporabili svojo ustvarjalnost, ki vas bo večkrat rešila pred težavami. Pomoč poiščite tudi v sodelovanju. Imeli boste odličen občutek za komunikacijo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Uspeh, ki ste ga dosegli, bo izzvenel hitreje, kot ste pričakovali. Izkoristite trenutni zagon, opravičevanje lenobe ni na mestu. Izzivi, ki so pred vami, bodo zahtevali še veliko časa. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Hrepeneli boste po večji dinamiki v življenju. Pazite, da zaradi kratkotrajnih želja ne boste naredili kakšne poteze, ki jo boste obžalovali. Življenjske obveznosti so včasih dolgočasne. RIBI 20.2.-20.3.: Kljub zaposlenosti na delovnem mestu preveč časa vlagate v svojo kariero. Tako v partnerstvu kot med prijatelji več pozornosti namenite razmerjem, ki jih že preveč zapostavljate. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, l. junija 2015 25 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.40 Nad.: Che Dio ci aiuti 18.50 Igra: Rea-zione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Serija: Il commissario Montalbano 23.30 Porta a porta Cooking Show - II mondo in un piatto 16.45 Nad.: Tutti pazzi per amore 17.45 Novice 17.50 Nad.: Batticuore 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Provaci ancora prof! 21.201 migliori anni _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amo-re 20.30 Dalla vostra parte RAI2 6.00 Nad.: Settimo cielo 7.15 Nad.: Streg-he 7.55 Sorgente di vita 8.25 Nad.: Il nostro amico Charly 9.50 13.30, 17.45 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il no-stro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra arnica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.15 Dnevnik in vreme 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: Ghost Whisperer 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 21.00 LOL 23.10 Voyager - Ai confi-ni della realta 23.30 RazzoLaser RAI3 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Sabato, domenica e lunedi... con Eduardo 11.40 Kilimangia-ro 11.55 14.00, 18.55, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.55 Rubrike 15.15 Nad.: Terra Nostra 16.00 Film: Piedone lo sbirro (det.) 17.45 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.10 Nan.: Kebab for Breakfast 20.30 Nan.: Il candidato - Zuc-ca presidente 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Il grande bluff 23.10 Visionari RAI4 12.05 Heroes 13.00 19.15 Doctor Who 14.40 90210 15.20 Heartland 16.05 The Lost World 16.55 Novice 17.00 Andromeda 17.45 Film: L'aereo piu pazzo del mondo (kom.) 20.05 Star Trek Enterprise 21.15 Film: Danni collaterali (akc., '02, i. A. Schwarzenegger) 23.35 Film: L'avvocato del diavolo (dram., '97, i. K. Reeves) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mat-tino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Inga Lindstrom - Innamorarsi ancora (rom.) 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Po-meriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Serija: Squadra Mobile 23.10 Grand Hotel Chiambretti _ITALIA1_ 6.55 Risanke in otroške oddaje 9.30 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Nan.: One Piece 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: American Dad 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nad.: Pretty Little Liars 17.20 Serija: Royal Pains 19.25 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Saving General Yang (pust.) 23.00 II trono di spade _RAI5_ 14.20 Le Alpi viste dal cielo 15.20 Wild Italy 16.15 Dok. film: La pianista bambina 17.30 Scaramouche Scaramouche 18.05 Novice 18.10 Memo - L'agenda culturale 18.40 Trans Europe Express 19.45 Art of Paesi Bassi 20.45 Passepartout 21.15 Cinque buoni motivi 21.20 Gledališče: Il mercante di Venezia 0.15 Shakespeare da scoprire RAI MOVIE 14.00 Film: Lo spavaldo (dram.) 15.45 Film: La strana coppia (kom.) 17.35 Novice 17.40 Film: Il giorno della vendetta (vestern) 19.20 Film: Cara sposa (rom.) 21.15 Nad.: Deadwood 21.10 Film: Come ti spaccio la famiglia (kom., '13, i. J. Aniston, E. Roberts) 23.25 Film: Role Models (kom., '08) _IRS_ 14.30 Film: Volevo i pantaloni (dram., It., '89) 16.25 Note di cinema 16.30 Film: Fra-tello sole, sorella luna (biogr., '71) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: The Life of David Gale (dram., 01, i. K. Spacey) 7 t «V 23.00 Film: Il salario della paura (triler, '77) RAI PREMIUM 11.00 Nad.: Un posto al sole 12.05 Autori-tratti 12.50 Nad.: Terapia d'urgenza 13.45 19.25 Nad.: Terra Nostra 14.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.35 Film: Il mistero del cortile (dram.) 16.15 The 23.30 Film: Formula per un delitto (triler, '02, i. S. Bullock) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita 23.15 Film: Viaggio a Kandahar (dram.) _lazd_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menù di Be- nedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Nad.: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Imaginary Heroes (dram.) 23.15 The Dr. Oz Show TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Piccola grande Italia 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Trieste in diretta 19.00 Tisane, uguenti e cachet 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Film: Inchiesta pe-ricolosa (det.) 23.30 Film: Il terrore corre sul filo (triler) _LAEFFE_ 11.3518.45 Bourdain: Cucine segrete 13.15 20.00 Il cuoco vagabondo 15.15 Chef Sara in Europa 17.10 Jamie: Menu in 30 minuti 19.40 Novice 21.00 Film: Sister - Mia sorella (dram.) 22.55 Film: Per amore di Liza (rom.) _CIELO_ 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 Junior MasterChef Italia, finale 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.15 Fratelli in affari 20.15 House of Gag 21.10 Film: Boygirl - Questione di... sesso (kom.) 23.00 Dok. film: Fuoristrada _DMAX_ 12.30 19.30 Rimozione forzata 14.10 Cat-tivissimi amici 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 A mani nude nella palu-de 17.45 Airport Security 18.35 Vanilla Ice Project 21.10 Megalodonte: La leggenda de-gli abissi 22.55 La prova del diavolo SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.20 Kviz: Vem! 11.10 Nan.: Moji, tvoji, najini 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.45 18.00 Risanke 16.15 0.10 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.20 Nan.: Fina gospa 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Umetnost igre 23.35 Romska glasba v jazzovskih preoblekah SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.50 Opus 8.55 Infodrom 9.00 Dok.: Slovenski vodni krog 10.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.00 Na lepše 13.25 Obzorja duha 14.00 O živalih in ljudeh 14.35 Prava ideja! 15.10 To bo moj poklic 15.40 Z vrta na mizo 15.55 Čez planke 16.45 Dober dan, Koroška! 17.20 Dok. odd.: Oštevilčeni 18.15 Nad.: Pokličite babico 19.10 Točka 20.00 Film: Vrnitev (dram.) 21.30 Serija: Vera 23.00 Dok. odd.: Gensko spremenjeni organizmi _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.35 Čez-mejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 Film: Kralj ciganov (dram.) 16.10 Vesolje je... 16.40 Zvočno klasični 17.25 Istra in... 18.00 Športel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Nautilus 20.30 Artevi-sione 21.00 Dok.: 8. september 1943 21.30 Folkest 2009 22.15 Glasba zdaj 22.30 Športna mreža 23.00 Dok.: Milan Rakovac, tihotapec besed _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 10.15, 11.25, 12.35 Tv prodaja 8.3517.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.30 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.40 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 12.50 Film: Jaz, ti in nadloga Dupree Ponedeljek, S. junija La l, ob 23.1 S VREDNO OGLEDA Viaggio a Kandahar Iran, Francija 2001 Režija: Mohsen Makhmalbaf Igrajo: Nelofer Pazira, Ike Ogut in Hassan Tantai Še en portret krajev in ljudi iranskega režiserja, ki je z ljubeznijo za film okužil vso svojo družino. Nafas je afganistanska emi-grantka, ki se vrača v rojstni kraj, ker je pred kratkim prejela pismo, v katerem ji sestra sporoča, da bo zaradi nevzdržnih razmer pod talibanskim režimom ob bližajočem se sončnem mrku storila samomor. Nafas je kot otrok zbežala z družino v Kanado, na poti pa je sestra naletela na mino, ki ji je pobrala nogi, zaradi česar je morala ostati v Afganistanu. Nafas hoče zdaj na vsak način nazaj v Afganistan. Preko Irana in naprej preko Kandaharja. Prva ovira na katero naleti je seveda burka, žensko pokrivalo, ki ji, kot milijonom drugih žensk, vzame svobodo in vse druge pravice ... (kom., '06) 17.0018.55, 22.00 Novice 20.00 Film: Monte Carlo (kom., '11, i. S. Gomez) 22.35 Serija: Na kraju zločina 23.30 Serija: Policijska družina _KANAL A_ 8.00 Risanke in otroške oddaje 9.15 Serija: Posel mojega življenja 10.05 16.35 Pazi, kamera! 10.40 12.35, 12.50 Tv prodaja 10.55 Film: Žena za Božička (kom.) 13.05 16.15 V živo iz hiše Big Brother 13.35 17.05 Serija: Komisar Rex 14.35 Film: Razbesnela narava - Vulkan (zf) 16.35 Serija: Novo dekle 18.00 19.45 Svet 18.55 Serija: Puščica 20.00 Big Brother 21.30 Film: Podkupljeni policaj (krim., '99) 23.40 Film: Osmi potnik (horor, '79) PLANETTV 10.00 Kosmika Tv 11.00 Tv prodaja 11.30 Nad.: Sulejman Veličastni 13.55 Ellen 14.55 Nan.: V kritičnem stanju 15.50 20.00 Bar 16.55 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.00 Nan.: Ljubice 19.00 Danes 21.20 Film: Ukradena (akc.) 23.05 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik, sledi Music box; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas, vodi Rok Maver; 10.10 Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj - Ua-če naš, 14. del, sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturalizacije; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 11.00 Razstava Življenje na plaži; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Appun-tamenti d'estate; 9.35 Il frullatore; 10.15, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 12.00, 14.00, 14.35, 18.35, 21.00, 22.30 Glasba; 11.00, 23.00 Social Radio; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00, 22.00 Il cam-mino del Nord; 13.35 Ora musica; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 E... state freschi; 18.00 Intercity; 19.30 Il giornale della sera; 20.00 London Calling; 21.30 Spassiunata-mente; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. irski dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu NOGOMET - Juventus se je v finalu lige prvakov borila Bar^i peta zvezdica Zmagoslavje Kataloncev po osvojitvi pete evropske lovorike ansa IZ BERLINA »Movida«, Goričani in Visca Catalunya 26 Nedelja, 7. junija 2015 Barcelona - Juventus 3:1 (1:0) Barcelona: Ter Stegen, Dani Alves, Pique, Mascherano, Jordi Alba, Busquets, Rakitic (91. Mathieu), Iniesta (78. Xavi), Neymar, Suarez (95. Pedro), Messi. Juventus: Buffon, Lichtsteiner, Bonucci, Barzagli, Evra (89. Coman), Marchisio, Pirlo, Vidal (79. Pereyra), Pogba , Tevez, Morata (85. Llorente). Sodnik: Cüneyt Cakir (Turčija) NAŠ KOMENTAR »Prevladal napadalni nogomet« »Mislim, da je Barcelona zasluženo zmagala. V drugem polčasu sta se sicer ekipi borili enakovredno, vendar je na koncu prevladala kvaliteta posameznikov, ki izstopa pri Barceloni. Španski nogometaši so pravi mojstri,« je takoj po tekmi ocenil finalne lige prvakov Dario Fran-dolič, doberdobski trener, ki je letos pri Pro Romansu vodil vadbo tehnike, prireja pa tudi vrsto kampov za mlade (julija tudi v Romjanu in Fari). »Juventus v prvem polčasu ni imel poguma za napadalno igro, s katero bi spravil v težave Barcelono. Šele po golu se je opogumil in prevladal: vendar je premoč ohranil le 10 minut, kar pa je bilo premalo za kaj več kot poraz.« Frandolič meni, da je Juventus letos vselej sestavil konkurenčno ekipo, ki je ena redkih v Italiji usmerjena v evropski nogomet: »Ko gre v tujino, lahko pokaže svoje sposobnosti. Nogometni kader je zelo dober, sicer ne vrhunski kot pri Barceloni ali Real Madridu. Napredek je viden predvsem po prihodu trenerja Allegrija, ki poudarja individualno tehniko,« je Frandolič orisal vrnile stare dame. »Zadovoljen sem, da je zmagal napadalni nogomet nad obrambnim. Skratka, da je zmagala tehnika nadfizično premočjo. Pri Barceloni se je že konec sedemdesetih let uveljavila nizozemska šola, ki je poudarja napadalni nogomet. Juventus je sicer nekoliko zamenjal pristop in zdajle le upošteva tehniko, vendar so italijanski nogometaši opravili preveč prekrškov: to je znak, da se niso uspeli enakovredno boriti z nasprotnikom.« Je torej zmaga Barcelone pričakovana? »Da. Juventus bi zmagal samo v primeru, da bi Barcelona naletela na črn dan in ne bi uspela doseči gola.« (vs) BERLIN - Barcelona je petič evropski nogometni prvak. V sinočnjem finalu na olimpijskem stadionu v Berlinu so Katalonci pred več kot 70 tisoč gledalci premagali Juventus s 3:1 (1:0). Popolnoma zaslužena zmaga, čeprav prvaki niso docela prikazali svoje običajne igre. Juventus se je srčno boril do konca, zmaga pa je pripadala najboljšemu ne le sinoči, temveč na vseh pokalnih tekmah. Prvi gol je v četrti minuti za Barcelono dosegel Hrvat Ivan Rakitic, v 55. minuti je izenačil Alvaro Morata, v 68. je zadel Luis Suarez, v sodniškem dodatku pa še Neymar. Katalonski klub je tekmo začel zelo živčno, kar ni v njegovi navadi. Igralci Barce so že v prvi minuti storili napako v obrambi, po kateri je priložnost dobil Carlos Tevez, a je z 19 metrov meril prek vrat. Nogometaši Barcelone so se po dveh napakah hitro zbrali in že v četrti minuti dosegli vodilni gol. Akcijo je na levi strani začel Neymar in podal Andresu Iniesti, ta pa je žogo poslal v osrčje kazenskega prostora, kjer jo je ob onemeli Juventusovi obrambi pričakal Ivan Rakitic in poskrbel za prvi gol na tekmi. Moštvi sta drugi polčas začeli v nespremenjenih zasedbah. Prvo večjo priložnost so imeli igralci Barcelone, ki so v 48. minuti izpeljali protinapad petih proti trem. Ivan Rakitic je žogo peljal do kazenskega prostora Juventusa in podal na levo stran do Suareza, njegov strel v bližnji kot pa je ustavil Buffon. Barceloni se prevlada ni obrestovala, saj je Juventus v 55. minuti poravnal rezultat. Turinčani so napadli po desni strani, sledil je strel Carlosa Te-veza, ki ga je Ter Stegen še ustavil, nato pa je bil pri žogi prvi Alvaro Morata in jo je potisnil v mrežo. Juventus je imel osem minut po izenačenju novo resno priložnost. Carlos Tevez je poskusil z roba kazenskega prostora, vendar pa je iz ugodnega položaja meril prek vrat. V 67. minuti je v kazenskem prostoru Barcelone ob stiku z Alvesom padel Paul Pogba, a je glavni sodnik Cakir pokazal, naj se igra nadaljuje. Katalonci so to znali izkoristiti in so minuto kasneje izpeljali hiter protinapad. Lionel Messi je po pre-igravanju udaril v levi spodnji kot, Buffon je nerodno žogo odbil v polje, na njegovo nesrečo pa je k njej prvi pritekel Suarez in je zadel za novo vodstvo Barcelone. Katalonski klub je v 71. minuti zadel še tretjič, vendar so sodniki Ney-marjev gol upravičeno razveljavili zaradi igre z roko. V zadnji minuti regularnega časa minuti je Ter Stegen s skrajnimi močmi odbil poskus Marchisia z okoli 20 metrov. Ko se je čakalo le še na zadnji sodnikov žvižg, je Barcelona izpeljala še en protinapad, ki ga je z diagonalnim strelom po tleh zaključil Neymar za 3:1. Nogomet. Šport (hočeš ali nočeš), ki premika množice. Sprošča čustva. Človek se tega zave šele, ko je na prizorišču. Berlin je včeraj norel. V neolimpijskem letu, ko na športnem koledarju ni ne svetovnega in niti evropskega nogometnega prvenstva, je finale LP za medije (in druge) dogodek številka ena. To so dejstva. Berlin je bil v zadnjih dneh zelo malo nemški. Nekajdnevna migracija iz dveh južnoevropskih držav (Italija in Španija oziroma Katalonija) je bila izjemna. Temperamentni Sredozemci so popestrili berlinske noči. Uprizorili so katalonsko in italijansko »movido«. Tudi skupaj, kot se spodobi. Na roko jim je prišlo še vreme. Nenavadno vroče je bilo v teh dneh v mestu, kjer se je pred 70 leti pisala zgodovina. Nekdanja prestolnica bivše Vzhodne Nemčije je pravzaprav izjemno tolerantna. Po Carigradu in Ankari je nekdanji Berolin - kot je na začetku 20. stoletja nemško prestolnico imenovala tržaška Edinost - celo tretje največje »turško« mesto, pravijo turški Berlinčani ali berlinski Turki. Veliko je tudi Kurdov, ki niso ravno turški prijatelji. Nemška strogost in togost sta zbližali oba naroda, ki se nekaj tisoč kilometrov v smeri jugo-vzhoda še med seboj bojujeta. Precej je Italijanov in Slovanov (predvsem z Balkanskega polotoka). Multikulturni, napredni in tolerantni Berlin so »cepili« zavezniki leta 1945. Hladna vojna in blokovska delitev sta nato upočasnila proces, ki je svoj višek dosegel po letu 1989, ko je padel berlinski zid. Betonski bloki, ki so nekoč razdelili Berlinčane, so danes le zgodovinski spomin, kjer se turisti »sel-fajo«. Brandenburška vrata so bila te dni pobarvana v barve »blau-grana« in »bianco-nero«. Več je bilo Kataloncev, ki so si privoščili daljše bivanje v Nemčiji. Slišali smo gesla »Visca Catalunya« za osamosvojitev in v podporo referenduma za odcepitev Katalonije. Italijani so prišli zadnji trenutek. Posledica krize, ki je, kot kaže, v Italiji hujša kot na Iber-skem polotoku. Tudi Slovenci iz Italije smo v Berlinu in na berlinskem Olympiastadionu, kjer je leta 1936 temnopolti sprinter Jesse Owens ponižal Hitlerjevo »arijsko raso«, pustili sled. Matej Leopoli je na tržnici Markthalle Neun v mestni četrti Kreuzberg pogostil navijače z rogljiči in kruhom, ki ga Števerjanec že nekaj let peče v nemški prestolnici. Na dolgo športno romanje so se z Goriškega proti vzhodnemu delu Nemčije z av-todomom podali goriški »juventi-ni« kluba Pavel Nedved, ki ga vodi sovodenjski »bianco-nero« Peter Custrin. Nekateri (sicer ne Goričani) so se na pot podali, čeprav niso imeli vstopnic. Iskali so jih na črni borzi. Pripravljeni so bili odšteti tudi do 3500 evrov. Noro. Fanatizem. Med navijači Barcelone so prevladali dresi Lea Messija, ki je pred berlinskim finalom obiskal našo deželo. »Bolhi« (Messiju) že nekaj časa svetuje športni zdravnik in nutricionist Giuliano Poser. Nihče ne ve, kaj mu je zdravnik iz Sacileja predpisal. Samo sadje in zelenjavo ali morda furlanski »frico«? Prav gotovo ne berlinskih krač, ki so (nam) otežkočile berlinsko noč pred velikim finalom. Po tekmi veselje na eni in žalost na drugi strani. Že dolgo pred sodnikovim začetnim žvižgom pa so se veselili gostinci: pivo je teklo v potokih. Blagajne so se napolnile. Jan Grgič V izboru spet tudi El Shaarawy in Matri COVERCIANO - Selektor italijanske nogometne reprezentance je objavil seznam igralcev pred kvalifikacijsko tekmo proti Hrvaški, ki bo v petek, 12. junija v Splitu. Med vpoklicanimi je prvič tudi Nicola Sansone (Sassuolo), spet je poklical El Shaarawyija in Matrija, na spisku pa so tudi igralci Juventusa, ki bodo ostale dohiteli danes ob 20. uri. NAPOLI - Maurizio Sarri bo odslej trener Napolija. Olimpia Milano EA7 vendarle zmagal MILANO - Košarkarji milanske Olim-pie so v peti tekmi polfinala za naslov prvaka proti Sassariju vendarle bili boljši (95:88) in se približali na 2:3 v zmagah. Čeprav je Sassari povedel plus 15, so v tretji četrtini z delnim izidom 30:11 povedli. TENIS - V Parizu Serena Williams 20. na turnirjih za grand slam Serena Williams ansa PARIZ - Američanka Serena Williams je zmagovalka teniškega odprtega prvenstva Francije v Parizu. V finalu drugega turnirja za grand slam v sezoni je Williamsova, tudi prva nosilka, premagala 13. nosilko, Čehinjo Lucie Šafarovo, s 6:3, 6:7 (2) in 6:2. Za 33-letno Williamsovo je to 20. zmaga na turnirjih največje četverice, dve več ima v odprti eri le legendarna Steffi Graf. Za Američanko je to tudi tretji naslov na Rolandu Garrosu, pred tem je slavila še v letih 2002 in 2013. Letos je slavila tudi že na OP Avstralije in je tako na polovici poti, da v eni sezoni dobi vse štiri največje turnirje. »Igrala sem res dobro, Lucie pa je bila izvrstna tekmica. Bila je agresivna, zato sem bila kar malce živčna po dobljenem nizu in prvi igri v drugem nizu,« je dejala Williamsova. V današnjem moškem finalu (ob 15. uri) pa se bo Švicar Waerinka pomeril s Srbom Novakom Bokovicem. Srbski teniški igralec je na včerajšnjem nadaljevanju v petek prekinjenega drugega polfinala proti tretjemu nosilcu Britancu Andyju Murrayju zmagal s 6:3, 6:3, 5:7, 5:7 in 6:1. WIGGINS ZA ZGODOVINO - Britanski kolesar Bradley Wiggins bo danes skušal izboljšati rekord na velodromu. V londonskem Lee Valley VeloPark bo skušal prevoziti več kilometrov kot Alex Downsett, ki je lani v uri prekolesaril 52,937 km. REKORD - Kitajka Liu Hong je v španski La Coruni postavila nov svetovni rekord v hitri hoji na 20 kilometrov. Nov mejnik znaša 1:24:35 ure, kar je 25 sekund bolje od Rusinje Jelene Lašmanove, ki je rekord postavila na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Tudi olimpijski prvaki BAKU - Na premiernih evropskih igrah, ki bodo v Bakuju med 12. in 28. junijem, bo nastopilo 150 športnikov, ki so v svoji karieri že osvojili olimpijsko odličje. Med 6000 športniki, kolikor jih bo skupaj tekmovalo, je 59 olimpijskih prvakov in 200 svetovnih prvakov. V Bakuju bo nastopila tudi tržaška telovadka Tea Ugrin (fotodamj@n). Slovenijo bo zastopalo 83 tekmovalcev v 20 športih, med njimi tudi nekdanji olimpijski prvak v strelstvu Rajmond Debevec. Spet Hamilton MONTREAL - Britanec Lewis Hamilton (na fotografiji ANSA) je zmagovalec kvalifikacij pred današnjo dirko za svetovno prvenstvo v Kanadi (ob 20.00,ob 23.00 na Rai 2). Voznik Mercedesa je bil v kvalifikacijah hitrejši od moštvene-ga tekmeca Nemca Nica Rosberga, ki bo dirko začel z drugega mesta. Tretji startni položaj si je privozil Finec Kimi Raikonnen s Ferrarijem. Nemec Sebastian Vettel (Ferrari) je bil šele šestnajsti. / ŠPORT Nedelja, 7. junija 2015 27 VATERPOLO - V tretji odločilni tekmi v bazenu Bianchi Tržačani v A1- Pallanuoto Trieste - Cc Ortigia 11:5 (3:0, 5:1, 1:2, 2:2) Pallanuoto Trieste: Jurišič, Podgornik, Pe-tronio 4, Ferreccio 1, Giorgi 1, Giacomini 1, Popovic 3, Mezzarobba, Namar, Ber-langa, Spadoni 1, Lagonigro, Vannella. Trener: Piccardo Tržaški vaterpolisti so na tretji odločilni tekmi finalna A2-lige ugnali Or-tigio iz Sirakuze in si tako v domačem bazenu pred več kot 1500 navijači zaslužili napredovanje v A1-ligo. Trst bo tako po letu 1962 znova nastopal v najvišji italijanski ligi: takrat je v A1-ligi igrala Trie-stina nuoto, zdaj pa bo svoje vrline pokazala Pallanuoto Trieste, klub, ki je nastal leta 2002. Tretja tekma proti Ortigii je bila povsem enosmerna: v bazenu so v prvih dveh četrtinah povsem prevladali Tržačani, ki so povedli kar z 8:0, edini gol v prvem delu pa so gostje dosegli tik pred odmorom. Po odličnem začetku so tržaški vaterpolisti odigrali tretji del z delno dvignjeno zavoro, spet pa so svojo moč pokazali v zadnjem delu, ko o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Veselje ob doseženem uspehu je bilo nepopisno: od igralcev, vodstva kluba in publike. Napredovanje je sad dolgoročnih finančnih in tehničnih izbir kluba, ki je višek doseglo letos s prihodom trenerja Štefana Piccarda in s sestavo mlade ekipe, ki je bila v A2-ligi krepko boljša od ostalih, gotovo pa lahko še tehnično napreduje. V sezoni so Tržačani izgubili le tri tekme: eno v rednem delu, po eno pa v polfinalu in finalu. V takšni postavi bi bila ekipa že konkurenčna v višji ligi, bržkone pa bodo ekipo še dodatno okrepili. Fair-play noto finalni tekmi je pred začetkom postavil predsednik nasprotnikove ekipi, ki je Enricu Samerju podelil priložnostno prijateljsko darilo. ODBOJKA - Na državnem finalu under 19 v Abanu Terme Mladinci Olympie za 7. mesto Včeraj izgubili proti Trevisu, nato še proti Turinu: obakrat s 3:0 - Danes proti Padovi - Vogrič: »To je vsekakor odličen rezultat« KOTALKANJE - Še danes v organizaciji Poleta Kakovostni nastopi na Pokalu Sedmak Bressan Pokal Sedmak - Bressan v organizaciji ŠD Polet bo danes dosegel višek s celodnevnim tekmovalnim programom. Zjutraj od 8. ure dalje se bodo na Pikel-cu zvrstili najmlajši, v poznih popoldanskih urah (od 16.30 dalje) pa bodo mladinci, člani in pari pred žirijo prikazali še dolge programe. Po petkovem tekmovanju v obveznih likih so včeraj do poznih večernih ur kotalkarji in kotalkarice iz osmih držav prikazali kratke programe. Visoko raven tekmovanja, ki ga uvrščajo med drugo najpomembnejše v Evropi, so zagotovili evropski in svetovni prvaki. Med njimi je izstopal Luca Lucaroni, ki je z dobro točko dokazal, da bo najboljšim mešal štrene tudi na članskem svetovnem prvenstvu. »S potekom tekmovanja smo zadovoljni, je pa zelo utrudljivo,« je povedal predsednik Poleta Samo Kokorovec. »Tudi tekmovalni program je kakovosten: nekaj razlike je med najboljšimi in ostalimi tekmovalci, nihče res ni za razred slabši.« Od Poletovih kotalkarjev je Metka Kuk po kratkem programu šesta med 11. tekmovalkami, po vsej verjetnosti pa bo mesto zadržala tudi po dolgem programu. Irene Albasini pa je zaradi napake Metka Kuk (Polet) med včerajšnjih nastopom fotodamj@n med kadetinjami šele 13. (16. tekmovalk). Med članicami vodi Slovenka Nika Ar-čon, ki trenira pod vodstvom Sama Ko-korovca, druga je Martina Pecchiar (Pat). Loči ju šest točk. Svoje nastope pa so že zaključili tekmovalci v kategorijah open (nižjeka-kovostne). Med pari sta bila Battisti in Scamperle druga (sicer med le dvema paroma), v mešani kategoriji open pa je bila favoritinja za zmago Jessica Piazza po napakah tretja, Alice Martellani 11., Andrea Dessanti 19. Zadnjič 3. polčas Zadnjič v tej sezoni bo na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro športna oddaja Tretji polčas. Voditelj Rok Maver se bo pogovoril s Massimom Rasenijem, košarkarskim trenerjem, zastopnikom igralcev oz. menadžerjem, ki je že 15 let oddaljen od naše stvarnosti. V drugem delu oddaje pa bo sogovornik predsednik TPK Sirena Peter Sterni. Mladinci Olympie se bodo na zadnji tekmi državnega finala prvenstva under 19 v Abanu Terme borili za 7. mesto. Kaj več, niso zmogli, saj so po petkovih desetih odigranih nizih ostali dobesedno brez moči. Obe včerajšnji tekmi so izgubili s 3:0, čeprav sta imeli tekmi povsem drugačen pridih. »Nekoliko smo razočarani, morda ko bi zbrali več moči... Vendar biti vsaj 8. v Italiji je res odličen rezultat. Rekel bi celo, da je ta rezultat boljši kot lanski (bili so 6., op.a.), saj smo tokrat igrali z ekipo, ki se je zbrala šele pred mesecem dni, nekateri igralci pa so morali tik pred zdajci celo spremeniti vloge,« je po včerajšnjem dnevu povedal športni direktor Olympie Andrej Vogrič. Olympia bi včeraj na jutranji če-trtfinalni tekmi proti Trevisu res lahko odščipnila kaj več. Tako v prvem kot v tretjem nizu so bili igralcem iz Trevisa (velika večina je redno igrala v B2-ligi in osvojila 3. mesto) enakovredni. V obeh nizih so bili ravno goriški odbojkarji bližji 25. točki. V prvem so Marchesinijevi fantje povedli 23:21, a so jih pustile na cedilu naivne napake. V tretjem nizu pa so vodili že 16:11, nato dopustili, da so jih nasprotniki celo prehiteli (16:18). V izenačeni končnici je Olympia pri 23:23 imela zaključno žogo za 24:23, a je bil Treviso prisebnejši. Tokrat je zmanjkala tudi skupinska nota, ki so jo pokazali v petek, sam Terpin (v petih tekmah 130 točk, 60 % učinkovitost) pa ni zmogel. »Škoda, saj bi bilo morda pravično, da bi osvojili vsaj niz. Ko bi zmagali prvega, pa bi se morda tekma celo obrnila v drugo smer. Kljub temu moramo priznati, da smo na tem finalu najmanjša realnost in torej je to, kar nam je uspelo že veliko,« je povedal trener Fabrizio Marchesini. Treviso je v popoldanski tekmi premagal tudi Modeno in se uvrstil v finale, kjer se bo pomeril s Trentom. Po jutranjem porazu je Olympia odigrala tekmo proti Turinu za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Srečanje pa je bilo v bistvu enosmerno, saj so goriški odbojkarji fizično popustili. Kvalifikacijski del turnirja so namreč odigrali več kot 200 %, na koncu pa jim je zmanjkalo goriva. Danes se bodo za 7. ali 8. mesto borili proti Padovi. Volley Treviso - Olympia 3:0 (25:23, 25:12, 25:23) Olympia: Terpin 18, Komjanc 5, Cobel-lo 10, Corsi 2, Bossi 1, Manfreda 4, A. in Š. Čavdek (L), Pahor 0, Waschl 0, Princi 0, Russian 0, n.v. Franzot. Sporting Libertas Parella - Olympia 3:0 (25:20, 25:13, 25:14) Olympia: Terpin 9, Komjanc 3, Cobel-lo, Corsi 6, Bossi 1, Manfreda 4, Princi 2, Luppoli 2, Russian 0, Waschl 0, A. in Š. Čavdek (L), n.v. Franzot. NOGOMET Leghissa odslej trener Michele Leghissa, nogometaš iz Medjevasi, bo odslej trener Ronchija, kjer je lani igral. Novico nam je potrdil sam Leghissa, ki bo v naslednji sezoni sedel na klopi. Ronchi bo nastopal v promocijski ligi, kjer igrata tudi Juven-tina in Primorec. Vratar Sovodenj na zbirnem treningu Včeraj je v Radomljah na zboru mladih reprezentanc Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Slovenije (zahodni del) nastopil tudi vratar Sovodenj Uroš Vuk (2002) iz Mirna, ki je letos nastopal v ekipi začetnikov. Vpoklic je zagotovo velik uspeh za društvo ter nagrada za dosedanje delo mladega čuvaja mreže. V procesu spremljanja mladih reprezentanc MNZ bo izbrana tudi prva najmlajša državna reprezentanca Slovenije U15. Danes finale v Repnu V Repnu se bo danes zaključil Pokal Kras, ki ga organizira NK Kras v sodelovanju z ZSŠDI. V finalu turnirja začetnikov, ki so merili moči že od začetka tedna, se bosta pomerili Jadran iz Divače in NŠ Ajdovščina (ob 17.45), za 3. mesto bosta igrali ekipi Krasa in Sovodenj (ob 16.30), za 5. mesto pa Zarja in S. Giovanni (ob 15.15) Istočasno bodo igrali tudi cicibani (U10): osem ekip bo dvoboje začelo že zjutraj. Včeraj dopoldne pa so se pomerili mlajši cicibani petih klubov Krasa, Zarje, Juventine, Sistiane calcio in CGS. KOŠARKA - A. Sossi Pri Jadranu še niso vrgli puške v koruzo O usodi Športnega združenja Jadran, predvsem pa o tem, ali bo v naslednji sezoni še članska ekipa, bo kaj več znano šele naslednji teden. Odborniki Jadrana, predvsem pa predsednik Adriano Sossi še ni vrgel puške v koruzo: »Želimo storiti vse, kar je v naših močeh, da bi ekipa obstajala še naprej in bila vrh piramide. Vem, da je situacija vse prej kot lahka, a naslednji teden bomo skušali dobiti rešitev.« Na sestanku sredi tedna, kjer so se zbrala vsa matična društva (Bor, Breg, Dom, Kontovel, Polet in Sokol), o članski ekipi namreč niso dorekli še ničesar. Vsako društvo želi obdržati svoje igralce pri sebi, nekateri klubi pa nimajo igralcev, ki bi bili (že) dovolj zreli za igranje v ekipi na vrhu piramide. Skratka, želje po ohranjanju članske ekipe Jadrana, ki bi bila nekakšna vitrina za najboljše slovenske košarkarje pri nas, kaže, da tačas ni več. »Naravno bi moralo biti, da se najboljši mladi igralci pre-lijejo v Jadranove vrste, kaže pa, da to ni več aktualno,« pravi predsednik Jadrana Sossi, ki poudarja, da bi morala matična društva o projektu Jadran in članski ekipi razpravljati z »mi«, ne pa z »oni«. »Ko bi se najboljši prelili res v člansko ekipo, bi seveda pomenilo, da bi moralo kako društvo morda premisliti o tem, v kakšni ligi zmore igrati. Pri Jadranu smo pripravljeni, da dobimo skupno pot in si pomagamo. Zdi pa se mi, da če ni reprezentančne članske ekipe, ki je sad dela vseh matičnih društev, je celotno košarkarsko gibanje pod vprašajem. Brez vrha bo delovanje zelo ohromljeno in prizadeto, prav zato delamo v to smer, da prepričamo društva, da člansko ekipo potrebujemo. Če je ne bo več, kam naj stremijo mladi, ki trenirajo v mladinskih ekipah?« Vprašanje o igralcih je letos še toliko bolj aktualno, glede na to, da pri Jadranu potrebujejo nove sile. Tačas so edini možni kandidati Simon Cettolo in Aleksander Daneu, ki sta sicer vključena v mladinski projekt Pallacanestro Trieste Team 98, Samuel Zidarič pa bi prišel v poštev, ko ne bi dobil mesta v članski ekipi Pallacanestro Trieste. Odpoved članske ekipe bi posledično pomenila, da bi se košarkarsko delovanje pri nas omejilo na vaška društva, članske ekipe Jadrana, ki je slovensko ime in besedo nosila daleč naokrog po Italiji, pa ne bi bilo več, dodaja Sossi. Pri Jadranu sicer ekipe za vsako ceno ne bodo sestavljali, saj bi radi ohranili dosedanjo re-prezentančnost ekipe. (vs) Za konec zmaga Sokol - Spilibasket Spilimbergo 65:50 (12:14, 29:25, 49:36) SOKOL: Kojanec 4, Sardoč 6, Coloni 4, Terčon 8, Doljak 2, Fabi 2, Piccini, J. Fer-folja 6, Peric 10, Hmeljak 11, Ušaj 10, trener Lazarevski Tri točke: peric 2, Hmeljak 1, Ušaj 1. PON: nihče. Igralci Sokola, ki so si že pred dvema krogoma zagotovili obstanek v D-li-gi, so sklenili letošnje nastope zelo (preveč) dolge sezone z zasluženo zmago doma proti zadnjeuvrščeni ekipi Spilibasket iz Spilimberga. Tudi na tej tekmi je naše moštvo nastopilo z zelo mlado postavo, saj je bila večina igralce pod 19 leti in nekateri celo under 17. Kljub temu je Sokol, razen v prvi četrtini, stalno vodil in na koncu zmagal kar s 15 točkami razlike. Za zmago je treba pohvaliti prav vse igralce, ki so dali vse od sebe. Še posebno se je izkazal mladi Gabrijel Terčon, ki se je v boj vrgel brez bojazni in prispeval osem točk. (lako) primorski_sport face book 4 Nedelja, 7. junija 2015 VREME, ZANIMIVOSTI 1986 - Na notranjskih planotah je bila zjutraj slana, nenavadno hladno za junij je bilo tudi drugod. Na Rakitni je bila minimalna temperatura -3,0 °C, v Babnem Polju so izmerili -2,0 °C, v Novi vasi na Blokah -1,8 °C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 1,0 °C. i Danes: ob 0.00 najvišje 27 cm, ob 7.00 najnižje -43 cm, ob 14.06 najvišje 28 cm, o ob 19.58 najnižje -4 cm. Jutri: ob 0.53 najvišje 18 cm, ob 7.50 najnižje -36 cm, ob 15.14 najvišje 28 cm, ob 21.35 najnižje -6 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C. 500 m............25 1000 m ..........22 1500 m...........18 2000 m...........15 2500 m...........12 2864 m ........ 6 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost do 9 in v gorah do 10. BLED - Prireditev Na blejskem gradu 9. srednjeveški dnevi BLED - Bled v poletnem času zaživi s številnimi prireditvami, ki jih obišče veliko turistov. Blejski grad je bil včeraj in je tudi danes v znamenju že devetih Srednjeveških dnevov, na katerih letos nastopa 20 srednjeveških, glasbenih in plesnih skupin iz Slovenije ter tujine. Več kot 200 kostumiranih nastopajočih bo obiskovalcem prireditve pričaralo avtentično srednjeveško vzdušje, so sporočili iz Zavoda za kulturo Bled. Po oceni zavoda je prireditev vabljiva za vse generacije, saj poleg programa ponuja tudi bogato izbiro izdelkov in prikaz rokodelskih spretnosti na srednjeveški tržnici, za najmlajše pa pravi srednjeveški vrtiljak. Tudi letos je na prireditvi poskrbljeno za pestro kulinarično ponudbo. Že minuli ponedeljek pa je na jasi pod gradom zaživel srednjeveški tabor, kjer je mogoče vstopiti v življenje vitezov in njihovih družin. Člani domače grajske skupine Kdis viteza Gašperja Lambergarja so poskrbeli, da se lahko obiskovalci preizkusijo v spretnostih, ki so jih nekdaj morali usvojiti vsi pravi vitezi. Na prireditvi poleg srednjeveških skupin iz Slovenije nastopajo tudi skupine iz Nemčije, Italije, Hrvaške, Madžarske in Češke. Zelo atraktiven je bil tudi sinočnji Ognjeni šov na srednjeveški tržnici. Prireditev poteka letos ob lepem vremenu, vstopnina pa je cena vstopnice na Blejski grad. Za vse obiskovalce, ki bodo na Bled prispeli z osebnim prevozom, bo poskrbljeno za brezplačen prevoz na Blejski grad, saj je dostop na grad z vozili zaradi prireditve omejen. fotoutrip '15 DAKA - Padel je »azijski Berlinski zid« Indija in Bangladeš podpisala zgodovinski sporazum o meji Indijski predsednik vlade Narendra Modi in premierka Bngladeša Sheikh HasinaAnsa Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Primorski na kameli ob Rdečem morju r.p. DAKA - Bangladeš in Indija sta včeraj podpisali zgodovinski dogovor o meji, ki bo omogočil delitev ozemelj, s čimer bo več deset tisoč ljudi, ki živijo v mejnih enklavah, imelo možnost po več desetletjih končno izbrati državljanstvo. Državi sta sporazum podpisali ob dvodnevnem obisku indijskega premierja Narendre Modi-ja v Bangladešu.V središču Modijevega prvega obiska v Daki po izvolitvi maja lani je sporazum, s katerim bi rešili vprašanje meje med državama, ki je dolga kar 4000 kilometrov. S podpisom sporazuma so razrešili zmedo, ki je vladala vse od osamosvojitvene vojne Bangladeša od Pakistana leta 1971. Posredovanje Indije na strani osamosvojitvenih sil je bilo ključno za zmago v tej vojni in vse kasnejše vlade v Daki so imele dobre odnose z New Delhijem. A dogovora o lastništvu 162 enklav - otočkih ozemelj, ki so nastali na podlagi lastniških dogovorov lokalnih princev pred več stoletij - državama več desetletij ni uspelo podpisati. V skladu s podpisanim sporazumom bo sedaj 111 enklav dobil Bangladeš, 51 Indija. Ljudem, ki živijo v teh enklavah, bo omogočena izbira, ali želijo živeti v Indiji ali Bangladešu, imeli pa bodo tudi možnost pridobitve državljanstva. Okoli 50.000 ljudi naj bi po ocenah živelo v teh enkla-vah, v katerih pogosto ni številnih osnovnih storitev, kot so šole in bolnišnice, ker so v odročnih predelih. Modi, ki ga je v Daki sprejela ban-gladeška kolegica Sheikh Hasina, je sporazum primerjal celo s padcem Berlinskega zidu in ga označil za pomemben trenutek v odnosih med državama. Po podpisu je Modi dejal, da imata Indija in Bangladeš sedaj urejeno mejo, ki bo postala bolj varna, življenje tamkajšnjih prebivalcev pa stabilnejše. Tudi bangladeška premierka je izrazila zadovoljstvo, da se je dolgoletno vprašanje razrešilo miroljubno. Modijev obisk v Bangladešu je sicer pomembna priložnost za podpis številnih sporazumov za poglobitev odnosov med New Delhijem in Dako. Skupno naj bi jih v dveh dneh obiska podpisali okoli 20. Namenjeni so krepitvi prometnih in trgovinskih povezav. Med drugim je Indija napovedala posojilo Bangladešu v višini dveh milijard dolarjev, ki bodo namenjeni predvsem infrastrukturnemu razvoju. Premierja obeh držav sta poleg tega včeraj obeležila odprtje avtobusnih linij med bangladeško prestolnico in štirimi vzhodnoindijskimi mesti. Daka je poleg tega blizu svojega južnega pristanišča razglasila posebno ekonomsko območje, namenjeno izključno indijskim vlagateljem. Prav tako sta že danes dva indijska koncerna z bangladeškim državnim energetskim in distribucijskim podjetjem Power Developement Company podpisala 5,5 milijarde dolarjev vredno pogodbo za gradnjo novih elektrarn v energetsko obubožanem Bangladešu.