TRST, sobota 15. marca 1958 Leto XIV. . Št. 64 (3909) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 91-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini št °! UL- m°NTECCHI št. 6, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-83* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno višin ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico 141., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska ne v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — Za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 34., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-Z-375 Med razpravo o priznanju partizanske vojske Fašistični hud pretep poslanci so izzvali v poslanski zbornici Po dveurnem razgovoru z Zo lijem je baje tudi Merzagora pristal na predčasno razpustitev senata (Od našega dopisnika) hiid^’ — V‘ poslanski zbornici je prišlo danes do nri a Prctepa med razpravo o pravnem priznanju PGpadnikov partizanskih borcev v enotah Korpusa Prostovoljcev svobode (CVL) zaradi provokacije faši-stacnih poslancev. Ko je —-———— , _ ... Predsednik vlade dejal: razdv°)ltl- Fasist LecelsI >e sp ?^ov°ljci za svobodo so Parili proti Nemcem in bila JLtega je prav’ da je "‘a zastava CVL postavljeni,, ^ S zastav slavne ita-janske vojske«, je fašistič-. Poslanec Leccisi zakrili-,'. «Vi ste jo onečastili.« T1 fašistični vzklik je v c a. Proteste na levici in Lecci ■ ! -a .fašistični poslanec iee» V .. 4e stal poleg svo- ttUalHc8Ističnega kolege Ro-Prostn ie stekel takoj v - Pred predsedstvom začel 'Ce 2 namenom, da bi odšel • napadom. Za njim je vice se fašist Nicosia. Z le- komunL-s-° ■ se tak°i dv‘gnili ni ian'shcn.i poslanec Boldri-ei ifr,za. bjim številni poslanci in psi. PrišloUbrf nast°Pu redarjev je 63 Udelpa vP^etepa’ ki S0 se cosis p fašisti Leccisi, Ni- Colabro ?mualdi- Angi°y in lice - ° monarhist De Fe- calabr(.E?mualdb Angl°y in lice , , r toonarhist De Fe-letta p e pa Giancarlo Pa- l*ajet{aapJ,ara' danca, Giuliano Canjei]- Grezzi, Cavazzini in in De Lffr socialista Ricca ■Ookrist P°- Redarji in de- s°cialri Alessandrini ter tanian em°krat Chiaramello so odtrgal s poslanske klopi desko in udaril z njo po roki komunističnega poslanca Qian-quinta, nakar mu jo je neki redar iztrgal iz rok. Tudi monarhist Cavaliere je z neke klopi odtrgal kos deske, toda ni je mogel uporabiti, ker mu jo je demokristjan Alessandrini iztrgal. Tudi znana junaška partizanka in komunistična poslanka Carla Capponi (odlikovana z zlato medaljo) je hotela obračunati s fašističnimi provokatorji, toda podpredsednik zbornice, njen starejši kolega D'Onofrio, jo je zadržal. Pretep je trajal četrt ure in predsedniku Lec-neju je komaj uspelo vzpostaviti red. Kc je povzel besedo je dejal, da mora izključiti fašističnega poslanca Lec-cisija najmanj za dva dni s sej poslanske zbornice, ker je hotel z desko napasti svoje' De Totto, ki je bil pred krat- zaradi tajnega fašističnega delovanja zaprt že leta 1946 in je v poslanski zbornici ze večkrat poskušal izzvati nerede. Tudi fašista Anfuso m Almi-rante sta uporabljala med kričanjem izraze, ki jih ni mogoče natistniti in tudi njim je Leone zagrosil z izključitvijo. Fašist Roberti je proti kazni protestiral in vsi fašisti so se strnili okrog Leccisija, ki ni hotel oditi iz dvorane. Toda Leone je odločno zahteval, da se njegov sklep izvrši ker je zanj glasovala večina poslancev. Toda Roberti je nadaljeval s protesti, predsednik pa je njegove besede tolmačil kot napad na dostojanstvo parlamenta. Tedaj so se vsi poslanci lgvice in centra dvignili in vzklikali; «Zivel parlament!« in burno ploskali predsedniku Leoneju, ki je Robertiju dejal; «Vi, onore-vole Roberti, ne zaključujete "avno na najlepši način sedanjo zakonodajno dobo.» Nato je Leccisi v spremstvu ostalih fašistov odšel iz dvorane, med splošnim hrupom. Fašist politične nasprotnike ter na ta način izzval pretep. Cl. 46 pravilnika uolpča kazen izključitve od 2 do 15 dni za tistega poslanca, ki »poziva na nasilje, izziva nerede, grozi al: pa fizično napade svojega kolego ali člana vlade in ki žali prestiž institucij ali pa poglavarja države«. Leccisi je bil kim zaradi provokacij na par. tizanskem zborovanju v Rimu kar dobro pretepen, se je na pragu dvorane obrnil ih zakričal; «Viva il duce!« Med pretepom so bili laže ranjeni; demokristjan Alles-sandrini, fašista Angioy in Leccisi, demokristjan La Rus. sa ter trije redarji. Fašistič- Oster spor v francoski vladi tiradi demonstracij policistov branji minister je ponudil ostavko na zahtevo socialistov • Odstavljen policijski prefekt - V Tunisu se nadaljujejo razgovori fsta^u 14. — Predsednik vlade Gaillard je zavrnil Jel notranjega ministra Bourges-Maunouryja, spre-ki , 'e ostavko policijskega prefekta Lahilonneja, hce p nadomestil prefekt iz Costantine (Alžir) Mau-Tj FaPon. is vlad pi 80 Prva reakci-bk^^na včerajšnje de- vap^cije agentov javne hirali’ so Popoldne pa-Ptestoiiv Promet v središču Sali n^Ce in tri ure oble- ™ ure u tadi rali potem pre- ,v torek podal 'bciHo1 ,!j3avo o včerajš-dentrh in o njihovih »osi, v* •■Pilim,,, —"»m so tudi babjim ®ankciie proti * demonstrantom. S*e,“0v r ?al° je okoli 7000 Zač!l(i0stnityne varnosti proti Va rajo ^ Plačam. Agentje 5NostiV°datke zaradi ne-C° številni,'1 lzPoslavljenL Cr «lanrlnih atentatov A1- ^Vob‘a"ov alžirske narod ni P? frente. IM,2* PoiePi2p.riu se za vla- fa e> Prert ai° tud' druge I* p edvsenn „„„ ii ,n*d Socir,sem možnost spo SL?« Slavi: , in zmernimi, Vai; cije o. .element vladne «tt- .°ds'too 'a'isti so zahte-larj 111 le a ,n.otranjega mini-»o l pVrič!^vo i’h Je Oail-blv;bačeli v a'-_ Ponovno pa «e jjb i>ojevnfaan)e pokojnin Pol« abčni m, čemur pa 0 fega _ nunister upira. ®*im vi ra,8 vai°- nai se C Pred vZpravlja v skup-Si« 28- t zasedanja, °ViišP tudf Social>sti za- Perni0*15 Vlari^ 0 ^čm- ^ aA£riki in P0litike V Se-°zemski se .h*5)*)0. da >nte‘a8a Gail, ' pakt- ki ga VPaci°naliiard Privedel do 'b sa; m? alžirskega "C bo sestLine celijo. Ju-Vi.tev > ki bo S'avni svet 11' a>i se ■ °,?°Kočil ugoto. S oVli5ina tako°Uetu s°vraž-i° Peteri tka°.P°vecala, ka- Se Zr°čila da bi lah- 4Kar ss't®nke. premembo po- >bSri,2a«ehe,v"t>erbih, ki so tesolul?.' konfires, so S tia.P°litiki J? 0 severno-H0 L zahteva P°ziva vla-> JUnizie t°d OXN ob-Nk?vta»e V' l nai Fran-1° toSl letahL®,Uerti in "a V fft 6v*jo 'L V Prav ta- Jiji oskih lVo'?ltdno akci’ °J*Kov v Tu-na b° tudi sesta- °nec , c ted ..m """""iiMMntiniiiiniii “ovjetske V ^e°gradu ■'S so 'n^ 30 3e or"oani- P1* . z in_. ua ia n,,, “_____ ?lo Jtaua. |j- tetslce grafi- •k !' ort*n°zeni«f Za kulturne tudi0?*^0 p'" banj *ia,S L sput n- 1 v Zaprebu “‘k v Mar°inp JI1 iuR°- kPdUn JeiiP?, arice ad-bt»df,rskeBa ovtču povclj-via, redozemske- nek glavnega sveta demokristjanov, ki želijo imeti vlogo pomirjevalcev. Na splošno prevladuje mnenje, da bo skupščina v torek potrdila zaupnico vladi. To pa ne zaradi tega, ker naj bi se strinjala s sedanjo politiko pač pa Ker se boji, ker di v, sedanjih okoliščinah bila kriza vlnde najslabša rešitev. Jutri se bo v Paniz vrnil zunanji minister Pineau, ki se je udeležil konference SEATO Poročal bo o inozemski reakciji na načrt za sredozemski pakt. V zvezi s tem načrtom je danes predstavnik libijskega zunanjega ministrstva izjavil: «Libijski vladi niso znane podrobnosti načrta. Mnenja pa je, da bi bilo bolje, če bi Francija dala neodvisnost Alžiru, preden misli o kakršni koli obliki sodelovanja ali sporazuma s severnoafriškimi državami.« Medtem sta se v ameriškem poslaništvu v Tunisu Robert Murphy in Harold Bceley ponovno sestala z državnim ta |-nikom v predsedstvu Ladgha-mom in z državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Mo-kaddenom. Po razgovoru je Ladgham izjavil, da se razgovori koristno nadaljujejo m da so rahlo napredovali. Ponovno se bodo sestali jutri. V Washington pa je tuniški poslanik Mongi Slim obiskal državni departma in se tam razgovarjal s pomočnikom državnega tajnika Palmerjem. Ni znano, o čem sta govorila. Zvedelo se je tudi, da je predsednik Eisenhovver poslal pismo Burgibi. V poučenih krogih izjavljajo, da Eisenhovver odgovarja na Burgibovo pismo. s katerim ga je ta opozoril na nevzdržni položaj, ki bo nastal zaradi določitve pod. ročja «brez gospodarja« ob aL žirsko-tuniški meji. Bonn ne bi oviral konference o razorožitvi BONN, 14. — Predstavnik zahodnonemške vlade von Eckardt Je v zvezi s konferenco najvišjih izjavil; »V primeru, da bi se konferenca naj. višjih sklicala samo v zvezi z razorožitvijo, ne bi zvezna vlada skušala te konference preprečiti in tudi ne ovirati njenega poteka z zahtevo, naj se na njej razpravlja tudi o nemški združitvi. Ce bi to napravila, bi bilo v nasprotju z. načelom, ki ga za-hodnonemška vlada vedno zagovarja, da je za pomiritev in za mir v svetu nujno potrebno, da pride do splošne in nadzorovane razorožitve, v o kviru katere naj se reši tudi vprašanje združitve in varnosti Nemčije. Cc bi se torej konferenca najvišjih o razorožitvi uveljavila, da popra- vi neuspeh prejšnje konference o razorožitvi, ki je bila v Londonu, ne bi zvezna vla da v Bonnu imela nič proti temu posebno še, ker ne pn-tiče samo njej sprejeti ali zavrniti tak sestanek.« Von Eckardt je izjavil tudi, da bi taka konferenca bila vsekakor koristna in bi v veliki meri prispevala k začetku pogajanj o nemški združitvi in evropski varnosti. Dalje je predstavnik izjavil, da je Adenauer med svoj.m zadnjim razgovorom s sovjetskim poslanikom Smirnovom skušal dobiti pojasnila o pomenu vsebine zadnje mo.ikov ske spomenice ZDA. kjer je rečeno, da bi SZ bila pripravljena skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo, a hkrati odklanja razgovore o združitvi. Dejal je, da je Adenauer ugotovil, da SZ noče govoriti o združitvi. Pripravljena pa bi bila še pred konferenco najvišjih skleniti mirovno pogodbo s konfederacijo obeh nemških držav, ali pa — v nedoločenem času. — skleniti mirovno pogodbo z Zahodno Nemčijo in z Vzhodno Nemčijo. Von Ečkardt je dejal, da nobena od teh rešitev ni sprejemljiva za bonnsko vlado, posebno še, ker si ni mogoče misliti, da bi še pred konferenco najvišjih, t. j. v nekaj tednih, lahko prišlo do omenjene konfederacije. no glasilo «11 Secolo« je nekaj ur nato izšlo v posebni izdaji pod naslovom »Parlament je partizanski — Italija je iz parlamenta odšla«. Pri glasovanju, ki se je vršilo brez fašistov, so poslanci zakon o pravnem priznanju partizanskih vojakov CVL z ogromno večino odobrili. Vendar pa so v volilnih žarah našli kar 46 glasovnic, s katerimi so najbrž demokristjanski poslanci glasovali proti priznanju. Gre torej za nov dokaz, da je med demokristjani dejansko še kar precej prikritih fašistov. Za zakon je bilo oddanih 346 glasovnic. Senatorji pa so danes razpravljali in odobrili zakon, ki vsebuje določbe v korist železničarjem, ki jim je bila priznana kvalifikacija bivših borcev. Predsedstvo senata in poslanske zbornice je po zaključku današnjih sej sporočilo, da bo prihodnja seja obeh zbornic po prazniku sv. Jožefa v četrtek. S tem v zvezi se govori, da bodo v obeh zbornicah prečitali odlok predsednika republike Gronchija o predčasnem razpustu. O tej važni zadevi sta se danes več kot dve uri pogovarjala predsednik vlade Zoli in predsednik senata Merzagora. Kot smo že včeraj poročali, je imel Merzagora zelo mnogo pomislekov glede upravičenosti in veljavnosti razlogov za predčasni razpust. Zato je razumljivo, da ga je hotel danes Zoli pregovoriti. Čeprav ni bilo izdano nobeno poročilo, se je zvedelo, da je Zo-liju uspelo prepričati predsednika senata, tako da mu je po razgovoru menda obljubil, da bo poglavarju države svetoval, naj tudi senat razpusti, Da je temu tako se sklepa na podlagi izjave, ki jo je dal podpredsednik senata Molle kmalu po omenjenem razgovoru novinarjem. Dejal je, da je prepričan, da bosta poslanska zbornica in senat skoraj gotovo razpuščena predčasno. seveda pa ima zadnja besedo samo predsednik Gron. chi. Zato se danes na splošno ponovno poudarja, da je Gron. chi pri presoji razlogov za raz pust popolnoma neodvisen. Kljub vsej propagandi vlade in demokristjanov, naj se parlament predčasno razpusti, še vedno ni gotovo, da se bo demokristjanska želja izpolnila. vse dotlej, dokler ne bodo sporočili, da je Gronchi zadevni odlok res podpisal. Ko se bo to zgodilo bo Zoli takoj sklical sejo vlade, ki bo določila za dan volitev 25. maj. Uradno nepotrjena je s tem v zvezi vest, da bo Gronchi že jutri zjutraj poklical k sebi Merzagoro in nato še T.eonija. Toda bolj verjetno je, da se bo z njima posvetoval samo nekj ur pred podpisom odloka, za katerega se govori, da bo objavljen v ponedeljek ali pa najpozneje v torek. Zunanji minister Pella je na. povedal za nedeljo v Milanu govor, v katerem bo obravnaval zunanjo politiko vlade. Predvideva se. da bo govoril tudi o znanih predlogih poveljnika NATO gen. Norstada za postavljanje atomskih oporišč za izstrelke na Sardiniji tn Piemontu ’er s tem v zvezi morda tudi o stališču Jugoslavije do tega vprašanja. Iz Turini pa poročajo, da je Zveza kovinarjev CGIL sklenila kandidirati svoje kan didate v trinajstih oddelkih tovarne FIAT. Doslej vsebuje jo kandidatne liste 112 kandidatov in 153 skrutinatorjev. A. P. Kmalu sputnik III? Sputnik II. pa bo kmalu dospel v atmosfero MOSKVA, 14, — Vedno bolj se zadnje čase v Moskvi govori o tretjem sputniku. V zvezi s tem se tudi omenja psica Alpha, ki ji je baje namenjeno, da postane drugi vsemirski potnik. Tretji sputnik bo opremljen s še številnejšimi aparati kot prejšnja dva. Profesor Ginsbourg je izjavil, da bo mogoče sputnik imel »atomsko uro«, ki bi lah. ko potrdila nekatere Einsteno-ve teorije. Sovjetski listi pa pišejo še o nadaljnjih načrtih z izstrelitvami satelitov. Hruščev pa je na sprejemu na danskem veleposlaništvu izjavil, da je treba pričakovati novih stvaritev sovjetskih znanstvenikov. Po mnenju angleškega znanstvenika Lovella je drugi sovjetski sputnik začel izgubljati na višini in bo v kratkem dospel v zemeljsko atmosfero. Ukrepi v ZDA proti brezposelnosti WASHINGTON. 14. — Predsednik Eisenhower je danes zahteval od kongresa drugih 171.450.000 dolarjev za finansiranje javnih del kot ukrep proti gospodarski krizi. Od tega zneska bodo 125.250.000 dolarjev uporabili za utrjevanja proti poplavam in za pristaniška dela ,ostalo pa za graditev bolnišnic. Senat pa je zavrnil predlog demokratičnega senatorja Douglasa, naj bi dohodninski davek in posredne davke znižali za 5 milijard 200 milijonov dolarjev. Izjava sovjetskega zunanjega ministrstva O razorožitvi na konferenci naj bi se pogajali na najvišji stopnji SZ se ne misli udeležiti dela razorožitvenega odbora - Razgovor Soboljeva s elani ameriške delegacije v OZN - ZDA le za delno prekinitev jedrskih poizkusov? MOSKVA, 14. — Načelnik tiskovnega urada sovjetskega zunanjega ministrstva Iljišov je na tiskovni konferenci izročil časnikarjem izjavo sovjetskega zunanjega ministrstva, v kateri se poudarja, da SZ ne misli sodelovati pri morebitnem zasedanju razorožitvenega odbora OZN, ker je mnenja, da je treba o razorožitvi razpravljati na konferenci najvisjih. Nota ugotavlja, da so se pododbor ne moreta prema); ; čal prekinitev vseh jedrskih ■j : J . 1.1 nnuienAa in ro/liit. v zadnjem času pojavile v tujih listih informacije, da nameravajo ZDA in druge zahodne države sklicati sejo razorožitvenega odbora OZN in da mislijo prikazati zadevo, kakor da je Sovjetska zveza kriva, ker je vprašanje zašlo v slepo ulico. «S tem izgovorom, nadaljuje izjava, nameravajo zahodne države predložiti vso raz-orožitveno zadevo v proučitev Varnostnemu svetu. V teh pogojih se sovjetskemu zunanjemu ministrstvu zdi potrebno izjaviti sledeče; Sovjetska vlada je k„t goreč zagovornik mednarodne pomiritve in nagle rešitve razorožitvenega vprašanja predlagala, naj se v bližnji prihodnosti skliče konferenca državnih poglavarjev, na kateri naj bi med drugim govorili o takojšnji prekinitvi jedrskih poizkusov, o prepovedi uporabljanja jedrskega orožja, o ustanovitvi neatomskega področja v Evropi, o zmanjšanju števila tujih čet v Nemčiji in drugih evropskih državah itd. Rešitev teh razorožitvenih vprašanj bi znatno izboljšal« mednarodni položaj in ustvarila ugodne pogoje »a napredovanje pri razgovorih o sploš ni razorožitvi ter pri reševanju drugih važnih mednarodnih vprašanj«. Izjava poudarja zatem, da se razgovori za sklicanje konference najvišjih aktivno nadaljujejo, in dodaja, da v teh pogojih načrt za sklicanje razorožitvenega odbora OZN in prepustitev zadeve Varnostnemu svetu «ne more biti nič drugega nego poizkus, da se odvrne pozornost od ukrepov za skliegnje konference najvišjih, na kateri bo eno glavnih vprašanj prav iskanje poti, ki naj omogoči rešitev vse, kar se tiče razorožitve«. Izjava pravi dalje, da j“ sedaj dokazano, da razoroži-tveni odbor OZN in njegov Opozorilo Hruščeva Zahodu glede vzhodnoevropskih držav Vprašanja, ki so po mnenju SZ zrela za rešitev - O odnosih z Grčijo, Italijo in skandinavskimi državami MOSKVA, 14. - Moskovski radio je javil, da je bilo danes v športni palači veliko zborovanje ob zaključku volilne kampanje za vrhovni sovjet SZ. Na zborovanju so govorili številni govorniki, ki so podpirali kandidaturo Hruščeva za moskovsko okrožje Kalinin. Sledil je govor Hruščeva, v katerem je ta najprej obravnaval notranja vprašanja, zatem pa mednarodno politiko. Hruščev je navedel mirovne pobude Sovjetske zveze in je pripomnil, da SZ ne bi nikoli zapustila svojih oporišč v Avstriji in na Finskem, če bi imela napadalne namene. V zvezi s Srednjim vzhodom je Hruščev izjavil, da je SZ «sporočila svoje prijateljske namene Turčiji«, da «nima neprijateljskih namenov do Irana« in da obžaluje, ker ni mogla izboljšati svojih odnosov s Pakistanom. Glede Severne Afrike je Ni-kita Hruščev zahteval, naj se za alžirsko ljudstvo upošteva pravica narodov do samoodlo-čanja. Hruščev je zatem izjavil, da je SZ pripravljena sestati se z ZDA in razpravljati o vprašanjih, ki so v korist vseh narodov sveta. Pripomnil pa je, da so Z,DA zavrnile vse sovjetske predloge za sestanek in ponovno postavile v ospredje nemško vprašanje in položaj v \ zhodni Evropi. Poudaril je, da bi razpravljanje o Vzhodni Evropi na konferenci najvišjih bilo »očitna kršitev najosnovnejših norm med državami«. Dodal je; «Ne bomo razpravljali o tej zadevi. Ce bi poizkušali s silo spremeniti sedanji red v socialističnih državah, ne bomo stali ob strani in ne bomo pustili naših prijateljev v težavah. Napravili bomo našo medna- III,IIIIIHIMIIIIHMIIIIimillllUIIIIIIIIHI,■■MIHI, ..........................................................................•••..... Zaradi «višjih koristi države> Lepa in priljubljena Soraya ni več perzijska cesarica K razvezi zakona je šaha silil kronski svet, ki je vztrajal pri zahtevi, da je lahko prestolonaslednik samo direktni moški potomec šaha TEHERAN, 14. — Poročilo | poročilu pred desetimi leti, perzijskega dvora je objavilo I ko se je »ah ločil od prve že-razvezo zakona med šahom in * ne Fatvzije, sestre bivšega e- cesarico Sorayo. Kot vzrok se navaja pomanjkanje nasledstva. Poročilo je bilo izdano istočasno v Teheranu in tudi v Koetnu, kjer se nahaja So-raya. Po telefonskem pogovoru s Sorayo je bilo sklenjeno, da se poročilo objavi že danes namesto jutri, »Upoštevajoč višje koristi dežele, je rečeno v poročilu, so kronski svetniki 1. marca tega leta sporočili šahu. da bo moral biti naslednik na iranskem tronu sin šaha po direkt. nem nasledstvu. Posebni odposlanec je odšel k cesarici, da jo je o tem obvestil. Cesarica je odgovorila, da je pripravljena na ”sako žrtev, da se zagotovi kontinuiteta dinastije. Pustivši ob strani svoja osebna čustva je šah 10. marca sklenil na zasedanju kronskega sveta, da s pristankom Soraye razveže svoj zaKon.« Poročilo je precej podobno giptovskega kralja Faruka, s katero je ;inel hčer. Toda sedanji zakon je bil razvezan po obojestranskem pristanku. Soraya, ki ima sedaj 26 let, se je rodila v Ispahanu. Pripada plemenu Bahtiarov, ka terega glavar je bii konec prejšnjega stoletja njen ded. Njen oče Halli Han Esfandiar Bahtiar, sedaj perzijski Veleposlanik v Zahodni Nemčiji, se je poročil z neko Nemko, Evo Hoffmann. Soraya je bila vzgojena v Švici, Nemčiji in Angliji. Ko se je šah 1. 1949 ločil, je perzijski dvor takoj mislil na Bahtiare in v februarju 1951 se je šah poročil s Sorayo. Z leti pa je postajalo vedno bolj kočljivo vprašanje nasledstva. Soraya je obiskala najslavnejše ginekologe na vsem svetu, vendar potomca ni bilo. &ah je dolgo branil svojo in ženino srečo pred tisto svojo okolico, ki je vedno bolj očitno nastopala z zahtevo, da šah žrtvuje osebno srečo za »blagor dinastije«. Tudi njegov predlog, da bi prestolonaslednik postal njegov po poli brat, je b'l zavrnjen, češ da je lahko prestolonaslednik samo direktni moški potomec. Razen tega pa šah sploh ne more biti kronan, dokler ni določil prestolonaslednika. In tako so se morala šahova čustva ukloniti »državnim razlogom«. Kaj namerava sedaj £>oraya, še ni znano. Določeno je, da bo »prejemala dostojno «pokoj. nino«, dokler se znova ne poroči. Nič Rotovega se še tudi ne ve o šahovskem bodočem zakonskem življenju. Verjetno bo prej opravil najavljeno potovanje v ZDA in nekatere druge dežele. Mogoče se bo večkrat vprašal, ali se je 'z-plačalo žrtvovati lastno sreči in srečo Soraye za danes nic preveč gotovo »kontinuiteto di-nastije«, rodno dolžnost in ne želimo, da bi kdo preizkušal našo potrpežljivost«. Glede nemškega vprašanja je Hruščev izjavil, da bi morali razpravljati o mirovni pogodbi. Toda če zahodne države temu nasprotujejo, ne bo' SZ vztrajala. Kar se tiče združitve, pa bi morali obe Nemčiji sami najt; rešitev. Važno je zajamčiti evropsko varnost. Toda kar so predlagale ZDA in druge zahodne države, ne bi okrepilo miru, ker Nemci ne bi imeli miru, Govornik je tudi dejal, da bodo vsi in tudi Nemci imeli samo korist, ko se bodo vse čete umaknile z nemškega o-zemlja. Hruščev je tudi dejal, da ima Sovjetska zveza dobre od. nose s skandinavskimi državami, »kar dokazuje dejstvo, da voditelji teh držav niso dovolili razmestitve raket na njihovem ozemlju«. Dodal je da gojita grško in italijansko ljudstvo prijateljska čustva do SZ,- in prav ta čustva gon sovjetsko ljudstvo do Grkov in Italijanov. »Vendar pa, je dejal Hruščev, nameravajo militaristi graditi raketna oporišča, čeprav je sovjetsKO ljudstvo prepričano, da želijo ljudje živeti v miru.« Glede konference najvišjiti je dejal: »Seveda, se vsa vprašanja ne bi mogla rešiti. To da glavna naloga je dobro za četi delo o zmanjšanju mednarodne napetosti. Po naselil mnenju so sedaj dozorela za rešitev sledeča vprašanja: 1. Takojšnja prekinitev poizkusov :• atomskim in vodikovim orožjem, 2. Sovjetska zve za. ZDA in Velika Britaniji naj se takoj odpovedo uporabljanju jedrskega orožje. 3. V Srednji Evropi naj se do-loči področje, na katerem naj ne bo atomskega orožja, 4. Države. ki pripadajo atlantskemu in varšavskemu bloku, naj podpišejo sporazum o nenapa-damju. 5. Zmanjša naj se število tujih čet v Nemčiji :n drugih evropskih državah. 6. Pripravi naj se sporazum o ukrepih, da se prepreči nenaden napad in sporazum o zmanjšanju mednarodne napetosti na Srednjem vzhodu; prav tako naj se sprejmejo ukrepi za razširitev mednarodne trgovine in za prenehanje vojne propagande. Hruščev je tudi izjavil, da sc ne sme dovoliti tuje vmešavanje v indonezijske zadeve. Poudaril je prijateljske odnose med SZ in Indonezijo in je dodal, da sovjetsko ljudstvo ne more razumeti spletk in vmešavanja v notranje zadeve Indonezije. »To se ne sme dovoliti. Nihče nima pravice vsiljevati indonezijskemu ljudstvu svojo voljo.« Hruščev je končno obtožil Dullesa. da je hotel na svoji tiskovni konferenc? 4. marca zastrupiti mednarodne odnose, in je dodal: »Ne^ bojimo se nikogar in smo pripravljeni zatreti slehernega napadalca, ki bi skušal napasti naso državo. Vendar pa se bomo trudili in branili mir.« «»------ Adenauer obišče London LONDON, 14. — V Londonu so danes uradno sporočili, da bo Adenauer od 16. do 18. aprila na uraduem obisku v Londonu. Obisk je bil določen že za lanski december, a je bil odložen, ker je kancler obolei. y diplomatskih krogih zatrjujejo, da bosta Adenauer in Mac Mlllan verjetno govoril* o sledečem; 1„ Zadnji raz. voj v izmenjavi pogledov med Vzhodom in Zahodom za sklicanje konference najvišjih, 2. Zadeve NATO. Morda bosta govorila tudi o angleško-nem-škem sporu glede plačevanja stroškov za vzdrževanje angleškega vojaštva v Nemčiji. 3. Načrti o področju svobodne izmenjave v Evropi. Posebno bodo važni razgovori o konferenci najvišjih, ker bo Mac Millan prve dni junija odpotoval v Washing-ton, kjer se bo sestal z Ei-senhotverjem. Adenauerja bo v London spremljal zunanji minister von Brentano. j niti razorožitvene zadeve mrtve točke, ker večina članov odbora predstavlja zahodna vojaška zavezništva in naspro tuje vsakemu predlogu, ki ne odgovarja interesom teh zu-vezništev. Zatem poudarja izjava, dn bi ustanovitev stalne komisi je za razorožitev, v kateri bi bili predstavniki vseh držav članic OZN. kakor jo je SZ predlagala na dvanajstem zasedanju glavne skupščine, o-mogočila vsem državam, velikim in malim, da prispevajo k stvari razorožitve. Dalje omenja izjava vzroke, zaradi katerih je Sovjetska zveza zavrnila zahodni predlog za ustanovitev 25-članskega razorožitvenega odbora OZN, od katerih jih je 16, ki pripadajo raznim vojaškim blokom, katere vodijo zahodne države. Kar se tiče načrtov, da bi o razorožitvi razpravljali v Varnostnem svetu, pravi izjava. da gre za spletko, katere namen je «pokriti z oblastjo tega sveta politiko zahodnih držav, ki je že doživela poraz«. »Vse to, dodaja izjava, se dogaja v trenutku, ko svetovno javno mnenje terja ukrepe za mednarodno pomiritev in za sklicanje konference najvišjih. Potrebno je najti druge poti, da se razorožitveno vprašanje spravi iz slepe ulice, .v katero je po krivdi za-hodp'h držav zašlo. Prav konferenca najvišjih bi to omo-g< čila«. Iljišov, ki je prebral omenjeno izjavo, je nato odgovarjal na vprašanja časnikarjev. Kritiziral je ZDA zaradi incidenta z atomsko bombo v Južni Karolini in izjavil: »Dogodil se je prav tisti strasen primer, na katerega je SZ večkrat opozarjala, t. j. da letala, ki prevažajo atomske in jedrske bombe lahko treščijo na tla med svojimi poleti n povzročijo smrt mirnega prebivalstva. To se lahko- upravičeno imenuje igranje t ognjem.« Iljišov je tudi izjavil, da b-na konferenci po mnenju so vjetske vlade morali razpravljati o prepovedi jedrskih poizkusov, o ustavitvi izdelova nja jedrskega orožja, o uničenju zalog tega orožja m o zmanjšanju števila vojaštva Ko so mu omenili, ali se mu ne zdi, da je razorožitev »preveč komplicirana«, da bi o njej govorili na konferenci najvisjih, je Iljišov odgovoril: »Odločilni element je dobi* volja. Prav ker so ta vprašanja komplicirana, jih je treba rešiti. Ce se ne rešijo, se bo nadaljevala oborožitvena tekma« Sovjetski delegat v OZN So. boljev je danes kmalu po objavi izjave sovjetskega zunanjega ministrstva obiskal a-meriško delegacijo. V ameriških krogih menijo, da je Soboljev obrazložil članom ameriške delegacije sovjelsko stališče in jih obvestil, da se SZ ne bo udeležila dela razoro žitvenega odbora. Ameriški funkcionarji niso hoteli komentirati sovjetske izjave, da bi se pogajanja o razorožitvi lahko nadaljevai« na konferenci najvišjih. Diplomatski dopisn.k lista «Washimgton Star« trdi, da na. meruvajo ZDA predlagati raz-orožitveni načrt, ki bi dolo- Prestolonaslednik rojen v Monacu MONTECARLO, 14. — Ob 10,50 se je rodil prestolona-»lednik kneževine Monaco I-menoval se bo Albert Ale-ksander Alojzij Peter. Jutrišnji dan bo po vsej kneževini praznik. Kneževini Monaco je mnogo do tega, da si ohrani dinastijo, Ce bi prestol ostal brez naslednika, bi bila kneževina na podlagi neke pogodbe, ki je bila podpisana I. 1919, priključena k Franciji. MimilllllllllHIIIIIIIIMIIMIIIHIIIIIIMIItlllllllllltlllllltllllllllintItllltlllMIIIIIIIIIHnilllHllltlltllf Indonezijska vojska napreduje na Sumatri Orožje, ki je bilo upornikom odvrženo t padali, je ameriške izdelave DUAKARTA, 14. zijski ministrski predsednik Djuanda je danes v neki uradni izjavi zatrdil, da je bilo orožje, ki je bilo s padali spuščeno upornikom med spopadom v Pakan Baruju, ameriške izdelave. Dostavil je, da se ni mogla ugotoviti državna pripadnost letala, ki je orožje spustilo. Pač pa je levičarski list »Bintang Timur« napisal, da so osebe, ki so bile navzoče ob izkrcanju vladnih čet v Pakan Baruju, sporočile, da je letalo imelo znamenja avstralskega letalstva. Neki predstavnik avstralskega veleposlaništva v Djakarti je najprej izjavil: «Prepričan sem, da to ni res.« Veleposlanik Mclntyre pa je vest označil za «popolnoma neresnično«. Indonezijski funkcionarji so se vzdržali vsakega komentarja. Neki vladni predstavnik je dejal, da je do odmeta orožja dejansko prišlo, toda ni mu znano, da bi orožje odvrglo avstralsko letalo. Predstavnik indonezijske vojske je sporočil, da so vladne čete preteklo noč osvojile kraj Dumai, kjer se konča petrolejski vod ameriške petrolejske družbe *Caltex» na vzhodni obali Sumatre. Vsa petrolejska polja pokrajine okrog Dumaia so sedaj pod popolnim nadzorstvom vladnih sil. Indone- Osvojitev Dumaia pa je važna tildi zaradi tega, ker je ta kraj važno cestno križišče, od koder, vodi pot v bližnja petrolejska področja Duri in Mi-nas. Razen tega je Dumai pristanišče ameriške družbe «Cal-tex». Z nadzorovanjem vzhodne obale Sumatre, je dejal polkovnik Pirngadie, pa lahko vladne čete tudi preprečijo tihotapsko delovanje upornikov. Indonezijski parlament je danes razpustil posebno komisijo, ki je bila v decembru ustanovljena za to, da bi našla osnovo za sodelovanje med predsednikom Sukamom in bivšim podpredsednikom Hat-to. To se tolmači kot znamenje, da je izključen povratek Hatte v vlado. Uporniška »vlada« na Sumatri pa prehaja v smešnost: izdala je ukaz za aretacijo predsednika Sukarna ter članov vlade v Djakarti kot «vojnih 2ločincev». To je po radiu sporočil predsednik u-porniške «vlade», ki je dostavil, da si ne bi pomišljal ukazati obesiti Sukarna, če bi se mu za to nudila priložnost. To pa pomeni, da so uporniki sploh prenehali priznavati Sukarna za državnega poglavarja indonezijske republike. Parlament v Djakarti je soglasno odobril mirovno pogodbo ter sporazum o vojnih reparacijah med Indonezijo in Japonsko. poizkusov, ki povzročajo radioaktivnost; dovolili pa naj bi na primer poizkuse pod zemljo. List trdi. da ZDA vedno bolj upoštevajo mnenje člana komisije za atomsko energiji dr, Libbyja, ki je mnenja, da bi morali jedrske poizkuse o-meiiti in ne popolnoma prekiniti. V komentarju o izjavi sovjetskega zunanjega ministrstva nravi Foreign Office nocoj: 1. britanska vlada obžaluje, da je SZ podala »potvorjeno« razlago nedavnih zaupnih pogajanj v New Yorku, 2. Namen zahodne pobude v New Yorku je bil doseči pristanek Varnostnega sveta za nadaljevanje razgovorov o razorožitvi po drugi poti in tudi na morebitni konferenci najvišjih, čeprav bi zadeva ostala v pristojnosti OZN. 3. Namen zahodnih držav je bil u-poštevati stališče SZ o tem vprašanju, zato da se pogajanja o razorožitvi premaknejo z mrtve točke. V britanskih pooblaščenih krogih izjavljajo, da so načrt pripravile ZDA. toda odobrili so ga tudi ostali člani NATO. Ameriška deiegacija v OZN je pred desetimi dnevi obrazložila načrt sovjetski delegaciji. Sovjetska delegacija je obljubila, da bo zahtevala navodila iz Moskve. Izjava sovjetskega zunanjega ministrstvi se torej zdi odgovor na t« predlog. Vlada FLRJ nasprotuje vsem atomskim oporiščem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — »Jugoslovanska vlada gleda negativno na. .postavljanje raketnih oporišč sploh, a posebno še na postavitev raketnih oporišč v sosednih državah,« je izjavil namestnik načelnika za tisk Tabor na današnji tiskovni konferenci v zvezi s komentarji, ki so se pojavili v zahodnem tisku, češ da je maršal Tito zavzel stališče samo proti raketnim oporiščem v Italiji, ne pa proti takim opo-‘riščeni v Grčiji in Albaniji. Na vprašanje, ali je jugoslovanska vlada že storila diplomatske korake, ki jih je napovedal Tito v svojem intervjuju Sulzbergerju v zvezi s raketnimi oporišči v Italiji, je Tabor odgovoril, da tega ne more komentirati. Tabor je dalje pojasnil, da ideja o razširitvi neatomskega področja v Evropi, o kateri je govoril maršal Tito v svojem intervjuju, ni alternativa za načrt poljskega zunanjega ministra Rapackega. Jugoslovanska vlada podpira načrt, kakor ga je predlagala poljska vlada. Z razširitvijo neatomskega področja pa bi se ne le olajšalo mednarodno sporazumevanje, temveč bi to bil tudi pomemben korak za atomsko razorožitev velikih sil. Jugoslavija je neposredno zainteresirana, da se ne znajde sredi atomskega oboroženega področja, kar je tudi v interesu vseh narodov tega področja. Tabor je dalje izjavil, da je jugoslovanska vlada v svoji zadnji noti francoski vladi z dokazanimi dejstvi pobila neutemeljeno tolmačenje, s katerim je francoska vlada skušala v svoji noti opravičiti zaplembo tovora na ladji »Slovenija«. Jugoslovanska vlada izraža v svoji noti še vedno upanje, da bo francoska vlada ponovno proučila dejansko stanje in ugodila upravičeni jugoslovanski zahtevi. Na koncu je Tabor izrazil presenečenje jugoslovanske vlade, ker je okrožno sodišče v Los Angelesu pustilo tudi po nalogu vrhovnega sodišča vojnega zločinca Artukoviča na svobodi. Verjamemo, da to ne bo prejudiciralo končnega sklepa sodišča glede zahteve o izročitvi, in da bo naši zahtevi spričo zločinov, zaradi katerih se zahteva izročitev, tudi zadoščeno. B. B. Nov poizkus z cvesoljsko ladjo» DAYTON, 14. — Pet častnikov ameriškega letalstva se je 12. t. m. zaprlo v »vesoljsko ladjo«, da začnejo dozdevni petdnevni polet okoli Zemlje. Gre za majhno, hermetično zaprto kabino, v kateri bodo častniki ostali pet dni. Kabina je dolga 5,18 metrov, široka 2,10, visoka pa 1,80. Poizkus obstaja v tem, da se ustvarijo taki pogoji, kakršni bi obstajali, če bi kabina letela v višini 224.000 kilometrov nad Zemljo s hitrostjo 28.000 kilometrov na uro. Poveljstvo nad «vesoljsko ladjo« je prevzel major Rus-sell Brevvington. Drugi pilot pa je kap. William Johnson. Z njima so še motorist kap. James Kennedy m druga dva častnika. Poveljnik, drugi pilot in motorist se bodo izmenjavali vsakih 16 ur, katerim bo sledilo 8 ur počitka. Prav tako se bodo izmenjavali ostali. PRIMORSKI DNEVNIK 15. marca 1958 Vrem« včeraj: Najvišja tempe-ratura 8.3, najmižja 1.9, zračni tlak 1003,1, parta, veiter 5 km, nebo 1/10 pooblačeno, vlaga 45 odst., morje skoro mimo s temper. 7.6. Vreme danes: Pretežno jasno; temperatura se bo dvignila Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, IS. marca Klemen, Truda , Sonce vzide ob 6.19 in zaton* 18.10. Dolžina dneva 11.51. vzide ob 3.30 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 16. marca Hilarij, Velislav Predstavnika vojaškega tehničnega urada v Lonjetju Za razlaščena zemljišča na Hudem letu ponuja vojaška oblast 60 do 200 lir za kv.m Povprečna cena naj bi znašala 135 Ur ■ Neumesten policijski ukrep ■ 26 kmetovalcem iz Velikega Repna bodo razlastili skupno 17 ha zemljišč Določitev kandidatov Še nekaj podatkov iz statističnih indeksov KPI n parlamentarne, $tevilO brezposelnih delavcev je ostalo skoraj na isti ravni volitve Včeraj dopoldne, sta prišla v Lonjer predstavnika vojaškega tehničnega urada, da pojasnita kmetom, kakšen je sedaj položaj v zvezi z igriščem na Hudem letu. Toda preden preidemo na kroniko, moramo posredovati zgražanje Lonjercev zaradi neumestnih ukrepov policijskih oblasti: kvestura je namreč že eno uro pred napovedanim sestankom poslala v Lonjer dva agenta, ki sta patruljirala po Lonjerju, medtem ko so karabinjerji poslali jeep z radijsko anteno. Lonjerci iz tega sklepajo, da je bila policija obveščena, da bodo predstavniki vojaškega tehničnega uradn prišli v vas s predlogi, ki bi utegnili razburiti vaščane in so zaradi tega preventivno poslali v vas svoje agente, To vsekakor ni lepo spričevalo za policijske oblasti niti ne za vojaški tehnični urad, ki je verjetno iz varnostnih razlogov o zadevi obvestil policijo. Dejstvo je, da je sestanek potekal mirno in policijska intervencija ni bila potrebna, čeprav so predlogi vojaškega tehničnega urada prizadete lastnike zemljišč na Hudem letu močno ogorčili. Predstavnik omenjenega urada je kmetovalcem, ki so se v velikem številu zbrali v prosvetni dvorani, najprej izjavil, da ie obrambno ministrstvo izdalo dekret, s katerim bodo na Hudem letu razlastili kakih 30 ha zemljišča zanj pa plačali od 60 do 200 lir za kv. meter, tako da bi bila povprečna cena 1.350.000 lir za ha oziroma 135 lir za kv. m. Nadalj’' je omenjeni predstavnik povedal, da bodo kmetje v prihodnjem tednu dobili uradno pismo, v katerem bo tudi točno navedena cena, ki jo vojaška oblast ponuja za razlaščeno zemljišče. Pristavil je, da če kdo želi priti do kompromisne rešitve, ki bi utegnila znašati največ 10 odstotkov več na ponujeno ceno, naj pride v urad, kjer bo podpisal ustrezni formular. «Raje vrabca v roki kot goloba na strehi,« j^ dejal predstavnik vojaškega tehničnega urada, ko je prepričeval kmete, naj sprejmejo ponujeno ceno. Po zakonu imajo namreč lastniki naslednjo možnost; Ce ponujene cene ne sprejmejo, podpišejo zadevno izjavo, ki mora v roku treh dni o zadevi obvestiti predsednika sodišča, ki imenuje enega ali tri zemljiške izvedence, kt nato določijo ceno. Ves ta postopek je brezplačen in gre na račun tehničnega urada, Ce se lastniki ne strinjajo niti s cenitvijo sodnega izvedenca, pa imajo še vedno možnost, da si najamejo odvetnika, ki vloži pri sodišču tožbo. Ce tožbo dobijo, gredo sodni stroški na račun tehničnega urada, če pa jo izgubijo, morajo kriti stroške sami. Kmetovalci so predstavniku vojaškega tehničnega urada takoj odgovorili, da je cena prenizka, nakar je ta izjavil, da so se pred določitvijo cene pozanimali o vrednosti zemljišč pri raznih uradih in med drugim tudi pri Kmetijskem nadzorništvu (lep primer, kako Kmetijsko nadzorništvo ščiti interese naših kmetovalcev!). Kmetovalci pa so poudarili, da je n. pr. tov.rna I-talcementi plačala za manjvredna zemljišča po 350 lir za kv. m in ko so gradili avto cesto, so lastnikom zemljišč plačali razlaščeno zemljo od 300 do 420 lir za kv. meter. Končno so Lonjerci poudarili, da je osnova za razgovore cena, ki naj gre od najmanj 250 do 350 lir za kv. m. Omenimo naj še, da je predstavnik vojaškega tehničnega urada mimogrede omenil, da bodo po razlastitvi pridobila na ceni aosedna zemljišča, ker bo zgrajen kakšen hotel itd. Ta opazka dokazuje, da so torej tudi že pripravljeni načrti, kako naj se golf igrišče v bližnji bodočnosti valorizira in potemtakem odpadejo namigovanja, češ da če kmetje ponujene cene ne sprejmejo, se bo zadeva lahko vlekle, še deset let. Vsekakor se bodo kmetje v kratkem sestali ter se o zadevi dokončno pomenili. Za sedaj so poudarili le to, da je cena absolutno prenizka, ker pač ne ustreza dejanski vrednosti razlaščenih zemljišč. Zvedelo se je tudi, da bodo v hribih za Velikim Repnom razlastili 17 ha zemljišč, ki so last 26 kmetovalcev. Poleg tegr bo vojaška oblast ob strelskih ' vajah uvedla tudi tako imenovano vojaško področje, ki se bo raztezalo od e-nega in pol kilometra vstran Reši- tev je torej mnogo hujša, kot se je spočetka predvidevalo. Kmetje bodo izgubili svoje najboljše pašnike, travnike in njive poleg tega pa še ne bodo smeli v hribe, ko bodo tam vojaške vaje. Kaj naj še *. temu dodamo, ko pa je vse tako jasno kot beli dan? Zaključimo z ugotovitvijo lonjerskega kmeta, ko je odhajal iz dvorane: «Kar je preveč, je preveč. Za norca me ne bodo imeli!# Univerza zopet odprta V zgodnjih popoldanskih u-rah je univerzitetni senat sklenil, da se prično danes ponovno predavanja na univerzi, kar je razglasil s posebnim proglasom rektor univerze Ambro-sino. PSDI za skupen nastop demokratične lcvicc» Vodstvu tržaške federacije PSDI sta snoči poročila Pit-toni in Cesare o svojih razgovorih z osrednjim vodstvom stranke, s katerim sta proučila politični položaj v Trstu pred volitvami. Pokrajinsko vodstvo je izrazilo zadovoljstvo s predlogom vodstva PSDI v Rimu drugim strankam «demokratične levice#, da bi postavili v Trstu skupno kandidaturo za bližnje politične volitve, ter je sklenilo, r’a skliče za jutri v Trstu skupno sejo tajništva PSDI, PSI, PR in PRI. Pokrajinsko Vodstvo PSDI je tudi ostro obsodilo ravnanje KD v senatu. V torek bosta odbor tržaške federacije KPI in federalna kontrolna komisija obravnavali kandidatno listo KPI za tržaško področje za parlamentarne volitve. Imena kandidatov bodo sporočili na javnem zborovanju, ki ga bodo priredili 23. marca v kinematografski dvorani «Arcobaieno» ob zaključku gospodarskega komunističnega zborovanja. To zborovanje se bo začelo 21. marca v Ljuaskem domu v Ulici Madonnina. Gradbeni kataster na vpogled občinstvu Tehnični erarični urad v Trstu sporoča, da bodo akti novega mestnega gradbenega katastra izobešeni na vpogled občinstvu mesec dni v poslopju ravnateljstva tržaškega velesejma v Drevoredu Ippodro-mo 18, in sicer ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Uradi pa bodo zaprti ob velikonočnih praznikih 6. in 7. aprila. 5. a-prila pa bodo uradi odprti samo od 9. do 13. ure, \ zadnjih štirih letih je prišlo v glavnem le do sezonskih nihanj - V januarju se je število brezposelnih celo povečalo gre v roke podprefektu. Ta od razlaščenih zemljišč •inniiiiiti»iiiniiimintiiiiitiniii»iii»i»iiiiin**t***»wiiiiiiiiinii*w»iiiiiti»iiif Poseg notranje komisije Delavci podjetja SALDA zahtevajo izboljšanje mezd Rasen tega zahtevajo tudi višje produkcijske nagrade in doklade za zdravju škodljiva dela llllllllllltllllllllllllllllllllllllllillllllllHIIIIIIIHimUllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIinillllllllllllllllllllltllHIMIIIIItllllllHIIIIIIIIIIIIII V ponedeljek otvoritev zdravilišča na Trsteniku INPS priredil tiskovno konferenco in ogled zdravilišča za novinarje Sanatorij je najbolj moderen v vsej državi - Razpolaga s 416 posteljami za bolnike in z najsodobnejšimi zdravstvenimi in higienskimi napravami Notranja komisija pri pod-letju SALDA J* enotno predložila ravnateljstvu zahteve glede produkcijske nagrade, zvišania prejemkov, doklade za zdravju škodljiva dela ter nekaterih izboljšav električ. nim varilcem. Predvsem je treba poudariti važnost enotnega nastopa glede delavskih zahtev, ki so podobne zahtevam, za uresni-č.tev katerih so se vztrajno bordi več mesecev delavci v obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu Podjetje SALDA kakor druga manjša tovrstna podjetja v našem mestu, je o-bratovalo s polno paro in ime-jo lepe dobičke prav med dolgim stavkovnim gibanjem tržaških kovinarjev, Ta podjetja so takrat dobro zaslužila, kei so jim ladjedelnice poverile razna dela, ki jih zargdi stavke niso mogli izvršiti v omenjenih obratih. Zaradi tega bodo ta manjša podjetja zdai lahko ugodila upravičenim zahtevam svojih delavcev. Vodstva teh podjetij pa morajo upoštevati odločno borbo kovinarjev in njihovo enotnost. Zaradi tega je upati, da ne bodo tako trmasto odklanjala delavskih zahtev, ker bi to škodovalo predvsem podjetjem. Omeniti je tudi treba, da so na zadnji seji izvršnega odbora FIOM podrobno razpravljali o potrebi izboljšanja razmer in prejemkov v teh podjetjih, ki zadnje mesece dobro napredujejo in služijo. Pojasnilo o sporazumu o urniku za železarje Včeraj je tajništvo FIOM razdelilo med delavce letake, v naterih so navedene glavne točke sporazuma za znižanje delovnega urnika. Kakor je znano, so te dni v Rimu dosegli načelni sporazum za znižanje tedenskega delovnega urnika v želazarski industriji, Tedenski delovni urnik bo z* sedaj znižan za poldrugo uro. To velja za delavce kakor tudi za uradnike. V prihodnjem letu bo delovni urnik skupno znižan za deset delovnih dni; za letos pa sindikati zahtevajo 80 odstotkov, medtem ko industrialci ponujajo 70 odstotkov (t. j, 8, oziroma 7 dni). FIOM opozarja delavce, zlasti pa notranje komisije, na) budno pazijo, da bodo delodajalci spoštovali omenjeni sporazum. Odhod delegacije žena CGIL v Rim Sinoči je odpotovala v Rim ženska sindikalna delegacija Delavske zbornice CGIL. ki se bo udeležila vsedržavnega sin dikalnega zborovanja, na katerem tudo razpravljali o sin. dikalni borbi za socialno in ekonomsko enakopravnost de-lavk. Tržaško delegacijo spremlja član izvršnega odbora Delavske zbornice CGIL, tov. U-lieni. Zborovanje v Rimu se začne danes in se bo zaključilo jutri popoldne. Glavno poročilo bo imel član glavnega tajništva CGIL poslanec Santi. O Delavci v ladjedelnici Sv. Justa ne prejemajo še redno svojih prejemkov. Včeraj »o jim izplačali zaostanke za pretekli teden. Upati je, da bodo po posredovanju notranje komisije in sindikatov v prihodnjih dneh uredili zadevo in da bodo delavci ter nameščenci nato redno dobivali svoje plače. Tečaj za šivanje in krojenje v Boljuncu Vodstvo ustanove F.CAP, k deluje pod okriljem Delavske zbornice CGIL, sporoča, da bo tečaj za krojenje in šivanj; v osnovni šoli v Boljuncu m ne v Dolini, kakor je bilo prvotno objavljeno. Vpisovanje se je začelo v ponedeljek in se zaključi 22. t. m. Tečaj, ki bo trajal 100 dni, se bo začel prve dni apc-la. Lahko se ga udeleži, kdor je vpisan na namestitvenem uradu kot brezposeln in ima od 1L do 40 let. Kdor se bo vpisal in bo sprejet v tečaj, bo prejemal dnevno podporo: če že dobava pomoč za brezposelne, oo dobival še 200 lir dnevne pol-pore; če pa ne dobiva pomoči za brezposelne, bo dobival 300 lir dnevno in 00 lir za vsakega člana družine, ki ga vzdržuje. Pcleg tega bo vsak tečajnik dobil ob koneu tečaji še 3000 lir nagrade. Prijave sprejemajo V ponedeljek na namestitvenem uradu (Ufflcio collčcamento) v Dolini, druge dneve pa na de legaciji ECAP na dolinskem županstvu. V ponedeljek bo uradna o-1 tvoritev velikega in modernega zdravilišča za tuberkulozo, ki ga je zgradil Zavod za socialno zavarovanje (INPS) na Trsteniku. Ob tej priložnosti bo prišel v Trst minister za delo in socialno zavarovanje Gui. Nadzorništvo zavoda za Julijsko krajino, ki ima sedež v Trstu, je včeraj povabilo časnikarje na tiskovno konferenco in na ogled zdravilišča. Na sedežu nadzorništva je časnikarje sprejel načelnik tiskovnega urada zavoda dr. Coc-cia, ki jim je obrazložil nekaj osnovnih podatkov o novem velikem in najbolj modernem italijanskem zdravilišču za tuberkulozo. Obenem je dr. Coc-cia govoril tudi o dolgoletni borbi proti tuberkulozi, ki je bila pred tridesetimi leti najbolj zavratna množična socialna bolezen in ki je tedaj žela. tudi največ smrtnih žrtev. Zdravstveni in tehnični napredek, gradnja zdravilišč, ambulant, množično preventivno nadzorovanje prebivalstva, nenehno izpopolnjevanje naprav ter obči zdravstveni razvoj v borbi proti tej nevarni socialni bolezni je v zadnjih desetletjih kronal z uspehom velike napore vseh, ki so sodelovali v borbi proti tuberkulozi. V okvir teh naporov spada tudi novo zdravilišče na Trsteniku. ki so si ga časnikarji ogledali po tiskovni konferenci. Novo zdravilišče je bilo zgrajeno, kot smo že omenili, na Trsteniku. Pročelje osrednje zdraviliške stavbe je obrnjeno proti jugu, od koder je krasen razgled na mesto in na ves Tržaški zaliv. Kraj je v zatišju in v krasni sončni legi. Celotno zemljišče zdravilišča obsega deset hektarov. Samo osrednja stavba meri 2.670 kvadratnih metrov in ima skupno 100.000 kubičnih metrov prostornine. V zdravilišču so sprejeli časnikarje številni zdravniki. Profesor Fegiz pa jih je skupno s svojimi kolegi spremljal pri ogledu in jim ves čas razlagal funkcionalnost posameznih oddelkov. Od oddelka do oddelka, od nadstropja do nad-strppja so si časnikarji lahko ogledali najmodernejše naprave, moderne jedilnice, prostore za bivanje in zabavo, ambulante in kirurški oddelek, skladišča in vse, kar je potrebno za tako veliko in so dobno zdravgtveno ustanovo. Zdravilišče je tako veliko, da je kljub tako podrobni obrazložitvi, kot jo je nudil časnikarjem prof. Fegiz, težko vse zapopusti. Naj omenimo samo najvažnejše oddelke. Osrednja stavba je od prvega do sedmega nadstropja razdeljena na dva dela: en del je določen za ženske in eden za moške. Vsak del ima v vsakem nadstropju po šest sob s šestimi in pet sob z dvema posteljama. Skupno je v vsakem oddelku 46 postelj, oziroma 368 postelj v vseh nadstrop jih, kjer so nameščeni bolniki. V sedmem nadstropju sta še dva oddelka kirurške oskrbe, kjer je skupno 48 postelj. Skupno razpolaga zdravilišče s 416 posteljami. Za osebje so uredili posebne razkuževalne prostore in naprave v slačilnicah. To je eden zelo važnih in zanimivih oddelkov, kjer je nameščena posebna razkuževalna soba, ki jo imenujejo filter in skozi katero gredo osebe, ki dnevno prihajajo in odhajajo iz zdravitišča. Kot je povedal prof. Fegiz, je ta razkuževalhi postopek za osebje najbolj zanesljiv. Sobe, kjer prebivajo bolniki, so neposredno povezane 7. velikimi verandami, obrnjenimi proti jugu. Verande imajo posebne zastore, ki se ob potrebi avtomatično zaprejo in odprejo. Vsi oddelki so obloženi z raznovrstnimi ploščicami, da se dajo celotne stene ’aže čistiti. Izredno zanimive so naprav* za centralno raz deljevanje stisnjenega za kirurški oddelek in cen tralno ogrevanje. Sedaj je v zdravilišču že o-krog 200 bolnikov. Čeprav so naprave najmodernejše, so se nekateri bolniki že pritožili zaradi oskrbe in nekaterih drugih vsakdanjih pomanjkljivosti. Upajmo, da se je to pripetilo samo začetka, ker bi bilo škoda, da bi se bolniki v takšnem modernem zdravilišču, kjer imajo na razpolago najmodernejše naprave in najbolj sodobno urejene prostore, pritoževali glede stvari, ki jih ni težko odpraviti. Sicer pa bo zdravniški zbor in strokovno osebje, ki je nameščeno v zdravilišču, gotovo znalo odpraviti še tiste pomanjkljivosti, ki se sproti pojavljajo, in nuditi oskrbovancem vse udobnosti in oskrbo, ki jim jo takšna ustanova lahko nudi. Zavod za socialno zavarovanje je za gradnjo zdravilišča porabil okrog 2 milijardi lir. vsem brez nevarnosti za motorna vozila. Pred dnevi je imel precej dela zaradi sne ga ih tudi včeraj je čistil, a smola je hotela, da je stopil ha ledeno skorjo, zaradi katere je izgubil ravnotežje in odletel na tla. Spočetka je mislil, da bode bolečine v hrbtu izginile, s ker se to ni zgodilo, se je s prvim avtom, ki je privozil mimo. pripeljal v mesto in na. to v bolnišnico. Iz previdnosti so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Med različnimi statističnimi podatki, ki jih vsebuje zadnja publikacija statističnega urada vladnega generalnega komisariata, so zlasti značilni podatki o številu brezposelnih, kot tudi podrobnejša proučitev teh podatkov s pomočjo rednega mesečnega biltena tržaške trgovinske zbornice. Po teh podatkih je znašalo število brezposelnih v decembru 1954. leta 18.867 oseb, v decembru 1955. leta 18.950 o-seb 1956. leta 19.077 oseb in 1957. leta 17.062 oseb. Izboljj šanje že na prvi pogled ni posebno občutno, upoštevati pa moramo povrh tega, da primerjava, ki je napravljena na osnovi nekega določenega meseca, ni povsem točna, ker število brezposelnih iz meseca v mesec zelo niha, kar je pač odvisno od sezonskih pojavov; lepega vremena, slučajnega pričetka večjih del, velesejma in podobno. Tako lahko na primer omenimo, da je bilo v oktobru 1954. leta brezposelnih 17.119 oseb in torej približno ravno toliko kot v decembru 1957. Na osnovi tega podatka bi lahko prišli celo do ne povsem točnega zaključka, da se število urez-poselnih v zadnjih treh letih sploh ni znižalo. Objetktivno pa je treba reči, da se je opazilo neko določeno, čeprav zelo skromno izboljšanje, do katerega je prišlo ob za Trst najugodnejših mednarodnih pogojih, ko so vse zaledne države izredno povečale svojo prekomorsko trgovino, so bile ladjedelnice zelo dobro zaposlene in je vladala splošna izredno ugodna konjunktura. Le rahel vetrček lahko torej stanje nenadoma ponovno zaostri, tako da se položaj ponovno bistveno poslabša in se število brezposelnih celo poveča, kje neki da bi se postopoma zniževalo. Taka bojazen je povsem utemeljena, saj je do podobnih kolebanj prihajalo tudi lani, ko smo v nekaterih mesecih celo presegli 20 tisoč brezposelnih in se lahko to stanje tudi brez mednarodnih negativnih pojavov Stiki dr. Caidassija z ministrstvi v Rimu Tajništvo trgovinske zbornice sporoča, da se je včeraj vrnil iz Rima novi predsednik trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi, ki je imel tam prve stike s predstavniki raznih ministrstev. Na direkciji za gospodarske zadeve ministrstva za zunanjo trgovino se je predsednik zbornice razgo-varjal o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu pri pogajanjih s tržaškimi zalednimi državami. Pri tem sta zlasti važni trgovinski pogodbi s CSR in Madžarsko .odnosno je sedaj prvenstveno aktualna trgovinska pogpdba s CSR, ker je promet te države skozi Trst skoro izginil prav zaradi neurejenih gospodarskih odnosov. Na generalni direkciji za carino ministrstva za finance je predsednik izmenjal stališča glede načrtov o industrijski prosti coni. Z zakladnim ministrom Ca-soratijem je dr. Caidassi govoril o izvajanju ukrepov, ki jih je vlada sprejela v korist Trsta in katere je pred kratkim odobril parlament. Nadaljnje razgovore je imel s funkcionarji državnih železnic o železniških tarifah in o železniških uslugah v prosti luki. Končno je imel predsednik zbornice tudi sestanek na generalni direkciji za pomorstvo in pomorske proge, kjer je ponovil tržaške zahteve v zvezi z obnovo konvencij. Dr. Caidassi je nato prisostvoval študijskemu zasedanju na medzbornični komisiji posvečenem prometu v okviru skupnega evropskega tržišča. Po teh sestankih namerava predsednik zbornice obiskati zaledne države. Pomorska zveza med Odeso in Trstom? Po vesteh inozemskega tiska nameravajo sovjetske pomorske družbe ustanoviti redne pomorske zveze med Odeso in pristanišči; Solun, Pirej, Drač, Split, Ancona, Reka, Trst, Benetke in da bodo na tej progi vozile 6.000-tonske sovjetske ladje, ki razvijajo 14 milj brzine. Tržaška gospodarska agencija ASTBA je v tej zvezi vprašala za mnenje tržaške pomorske kroge, ki so odgovorili, da jim uradno sicer ni nič znanega, vendar pa da je vest zelo verjetna, zlasti v zvezi a sovjesko - avstrijskim sporazumom o dobavah premoga, katerega pozimi ne morejo voziti po Donavi, Cestar je zdrsnil na ledeni plošči Andrej Cok z Bazovu e ceste št. 87 je tudi včeraj Kot zraka j vsak dan šel na delo na cesti. Je namreč cestar in mora sk> 1 beti, dn so ceste čiste in pred- Bntanski veleposlanik v Rimu sir Ashlep Clarke, ki je že od četrtka v Trstu, je včeraj dopoldne uradno obiskal tržaške predstavnike oblasti in mu je — kot vidimo na sliki — predsednik pokrajine prof. Gregoretti v prisotnosti članov pokrajinskega sveta izročil značko pokrajine. Ze prej je veleposlanik obiskal vladnega generalnega komisarja ter občinsko upravo, nato pa prvega predsednika prizivnega sodišča.. Popoldne ob 15.30 si je veleposlanik z motornim čolnom pristaniškega poveljstva ogledal pristaniške naprave in imel končno ob IS. uri v kulturnem krožku predavanje na temo «Humor v glasbi)). Zvečer je sir Ashlep Clarke zapustil Trst miiiiiiJiimiiiiiiimniiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiHiHiimiiiiHiMHiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiimturuiiHmimiiiimiiiiimiimmiiiHiHiniHiiiiiiiit Iz sodnih dvoran ob sedanjem splošnem položaju tržaškega gospodarstva kaj lahko ponovi. Svetovni gospodarski položaj pa se nagloma slabša, kjer kot običajno prednjačijo ZDA, ki imajo že več kot 5 milijonov brezposelnih in kar bo nujno kaj kmalu vplivalo tudi na evropske države, odnosno prve negativne znake te države že čutijo. Tržaško gospodarstvo je izredno občutljivo praV za splošna svetovna gibanja, saj temelji na mednarodni trgovini, pomorstvu in ladjedelniški industriji, kjer se najprej pokaže tako ugodna kot neugodna svetovna konjunktura. Kaže, da je do prvih takih negativnih pojavov že prišlo tudi pri številu brezposelnih, saj so v zadnjih šestih mesecih (od avgusta 1957 pa do januarja 1958) samo v enem mesecu zabeležili manj vpisanih brezposelnih, kot so jih izbrisali iz spiskov. V januarju se je število brezposelnih povečalo za 374 oseb ali za 2,2 odst. v primerjavi s stanjem v decembru. Ti znaki so kaj nevarni in lahko združeni z nepravilno politiko Rima do Trsta privedejo, da se stagnacija tržaškega gospodarstva še resneje zaostri in pretvori v ostro gospodarsko krizo. lepo uspelo predavanje SPD Sinoči je Slovensko planinsko društvo v Trstu priredilo v Gregorčičevi dvorani predavanje «Od Triglava po Soški dolini do morja#. Številnim ljubiteljem planin, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička in stali tudi na hod-, niku, je predaval Mirko Kambič, član Planinskega društva Slovenije, ki je vse navdušil z opisovanjem lepot naših planin in krajev ter z okrog 140 barvnimi diapozitivi, v katerih je prikazal gore v vseh letnih časih. Poleg velikanov, kot so Triglav, Mangrt, Razor, Kanih itd., smo vidfeli tudi številne koče in planine. Predavatelj je pokazal še posebno mnogo posnetkov z Bleda in iz Bohinja. Predavatelju se je občinstvo zahvalilo za njegov trud s toplim ploskanjem; po predavanju se je sestal s fotoamaterji. Danes ob 20.38 se predavanje ponovi v PD »Valentin Vodniku v Dolini. Nesreči na delu Luigi Marconcini iž Nabrežine je bil včeraj zaposlen pri gradnji tovarne papirja v Stivanu in med delom je moral delavec večkrat čez brv nad pol metra globoko jamo. Med prehodom okoli 13. ure pa mu je zdrsnilo na blatni deski in mož se je v bolečinah znašel na dnu jame. Z rešilnim avtom se je kasneje zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma zapestja in hudih bolečin sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni. Žrtev nenavadne nezgode na delu je včeraj v prvih popoldanskih urah postal tudi 46- lgtni mesar Romano Kermolj iz Ul. dei Giacinti. Mesar je v svoji mesnici v Ul. dei Mo-reri 1 čistil in mazal z oljem hladilnik, pri čemer je stal na lestvi. Nepričakovano pa je padel in z nogo zadel ob kavelj za obešanje mesa. O-stri kavelj mu je povzročil globoko rano na stegnu leve noge in mož, ki je precej krvavel, je nemudoma odšel z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so mu zdravniki priporočili, da bi ostal pod njihovo oskrbo na I. kirurškem oddelku vsaj deset dni. So namreč mnenja ,da bi se morala rana v teh dneh zaceliti. Grki; 16.15 Kavarniški ■***!& 17.00 Schubertove soloapev« vVj baritonist Heinz fW»u». 's Plesna čajanka; 18.00 Oddaj ? najmlajše: Joža Vouk; «F ^ nosu#; 18.45 Izbrani ek viirskih koncertov; 19.15 J**—. s poslušalkami; 1930 v ba; 20.00 Šport; 20.30 Te»» ......- ak. 7Krvr «EmMj S Italiji; 20.45 Zbor mič» ; 21.00 Dramatizirana zgodb Ivan Pregelj: ‘'Uospoda zadnji godit#; 22,00 .Rimjfca sui-kov: Šeherezade, simforučn . „(J. ta op. 35; 22.45 Glasben® i8m zija. 11.30 ivuuruirum 11' Nove popevike; 13.20 Glasbeni * izum; 14.20 «Tretja stran#, A Karnijske pesmi; 21.00 * jjg Affarissimoit, glasbena,. 22.00 G. Hauptmanu: slušna igra. koper 257 m, 1169 kHz ^ Poročila v slov.: 7-00, 15.°°- ^ n30, poročila v ital.: 17.15, 19.15, 32.30. rl; 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Pr*™®120) 7.15 Glasba za dobro • Glasba po željah; 13-4®frmjjen)e ska rad, univerza: «k” n.ejj; krav pred telitvijo m (A w m 13.50 Popevke im ritmi 'JV. tam; 14.30 Kulturni obzorn^.^. Piranu se je obrnilo na 14.45 Znane melodije; Jgu rodne v priredbahi sio ^ skladateljev; 15.40 - 17.00 . jj# RL; 17.00 Ritmi in P^f^iodlJ« Glasbeni variete; 1830 w gj,; iz operet; 19.30-22.15 Prei** 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 2 ;*'* g.00, Poročila: 5.00, 6.00, Luu' lSjO, 10.00, 13.00, 15.00, 17-00. 22.00. . joj 5.00 Pisan glasbeni sP°'r®!L*vneg_a__trga: JAM v rjti# uganke; 17.30 Godala A-jbrd11 18.00 Okno v svet: pr! -*■ človeku iz Sečuana; 18- ski zbori in samospevu‘°j)j t* zikovni pogovori; 20.00 v . V6* p* SNG v TRSTU Danes 15. t. m. ob 20. uri v Piranu, jutri, 16. t. m. ob 20. uri v Izoli A. P. CEHOV UTVA Igra v štirih dejanjih IZLETI Krošnjar je ponujal hkrati pa tudi krad Nepoboljšljiv avtomobilski zmikavt - Prizivno sodišče znižalo kazen trem mladim furlanskim tatovom Neki krošnjaj- je avgusta pred leti pozvonil pri vratih stanovanja Marije Ban vd. Merlak z Garibaldijevega trga in ponudil ženski naprodaj svoje blago, ki ga je prinesel s seboj v kovčku. Banova spočetka ni hotela ničesar slišati a krošnjar, ki jn vztra-al ’ jo je skoraj prepričal. tensMa je hottla pogledati v spalnico, pri čemer je položila denarnico, ki jo je imela v rokah, irv obešalnik, To pa je krošnjar {izrabil in izginil. Seveda z denarnico, v kateri je bilo le 300 Ut. ® tudi lep zlat obesek s Jietimi briljanti Banovi, ki ji je b‘l° ial nine, je štopila do policije, kjer ie zadevo prijavila. Preiskava je bila precej težavna, ker agenti niso imeli v rokah nobenega elementa, ki bi jim pripomogel k identifikaciji nesramneža, Zasliševanje nekaterih krošnjarjev pa je rodilo uspehe- agenti so izvedeli, da se je v tistih dneh zadržal v Trstu 36-letni Giuseppe ln-vidia iz okolice mesta Lecce. S fonogramom »o obvestili tamkajšnje policijske organe, ki so med preiskavo našlo u-kradeni obesek. Invidio so prijavili sodišču a mož ni smatral za potrebno da hi prisostvoval procesu Vseeno pa so končali razpravo brez njega in so ga obsodili na mesec dni zapora tez na 3.000 lir globe-+ * * Isti sodniki so obsodili na enako globo a na 4 mesece ječe 54-letnega Costantina Crr-lienca brez stalnega bivališča ki je specialist v vlomih v avtomobile. Marca lani ga je policijska pa.rulja zasačila v trenutku, ko je skušal v Ul-S. Spitidione odpreti vrata fiata 600, last Angela Lagnari nija iz Vicenze. Mož je bil tako predrzen, da se je spravil ravno na avto, ki je bii pred vhodom v hotel »Coreo#. Vratar je opazil njegovo sumljivo vedenje in ga j* hotel zadržati, a Cerlienco se je spustil v tek. Daleč Pa ni prišel, ker so ga agenti dohiteli in ga odpeljali na poveljstvo, Fo podpisu zapisnika so ga izpustili na začasno svobodo. Čeprav je vedel, da se bo moral za-^ govarjati pred sodiščem zaradi poskusne tatvine, pa je mož zopet zašel na slabo pot, Skušnjava je bila prevelika, ko je opazii v avtu Enmla Pintorja iz Vidma suknjič, odejo in naočnike. Vse skupaj je pobral m izginil. Mislil je namreč, da ga ne bodo mogli identificirati, Toda zmotil se je; po prijavi tatvine so se spomnili nanj in ga zopet spravili za zapahe ter ga po priznanju krivde ponovno prijavili sodnim organom, ki so ga sedaj poplačali za grehe. Preds, — Corsi tož. —- Ta-vella, zapisn. — Ranchelli. o-bramba — odv, Stradella. * * * Vse je kazalo, da so se tiči iz okolice Ragogne izbrali za torišče svojega tatinskega delovanja tobakarno, last Ines D* Ceccone. Njen sin Diego si ni dal miru in nekega dne je sklenil da bo osebno ujel tatove. Aprila 1. 1956 se je skril v tobakarno in potrpežljivo čakal. Kmalu se je odprlo okno in noter je stopil mladoletni Nino 8. Diego De Cecco je mladega tatu trdno prijel in ga kasneje izročil karabinjerjem. Nino D. ie priznal, da je že okradel De Ceccove skupno z mladoletnim Albertom A- m 2i-letnun l Castellano, zapisn. — Zanetti, Angelom L. Vsega skupaj so ukradli pol milijona lir in 35 zavojev cigaret, ki so jih baje prodali Italo Fersellu iz Ragogne. Marca lani so se vsi štirje morali zagovarjati pred videmskim sodiščem, ki je Fer-sella oprostilo obtožbe naku pa ukradenih cigaret zaradi pomanjkanja- dokazov, meu tem ko je tatiče obsodilo na ostre kazni; Nina B. na 3 leta in 20.090, Augela L. na _ leti in 2 meseca ter 15.(k)0 in končno Alberta A. na po'dru-go leto ječe in 10.000 lir globe. Vsi so bili tudi obsojeni na povračilo škode okradeni ženski in tudi na plačilo stro škov, ki jih je imela De Cer-cova z odvetnikom, ki je pred sodiščem branil njene inte-ie.se, Froti kazni je Nino B, vložil priziv, zaradi česar je tr žaško prizivno sodišče proučilo vse akte videmskega procesa in je sklenilo vsem trem /nižati kazen; Ninu B. na leto dni in 4 mesece ter na 8.000, Angelu L. na 1 leto 5 mesecev in 24 dni ter na 8.890 in Al bertu A, na leto in 14 dni ječe ter na 6.223 lir globe, * * * Februarja lani se je moral 42-letni Aldo G. iz Conegliana zagovarjati pred sodiščem Tolmezzu zaradi obtožbe spolzkih dejanj v škodo 15-letne hčere. Tedaj so ga sod niki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov in ker moža razsodba ni zadovoljila, je hotel doseči s prizivom popolno zadoščenje. Dosegel pa ga n ker so mu tudi tržaški sod nik' potrdili prvotno delno oprosthev. Preds, — Nachich tož, — -\ J IZLET ZDZ Zveza demokratičnih žena iz Trsta sporoča, da bo odhod avtobusa v Piacenzo na zborovanje žena za obrambo miru in proti gradnji jedrskih vzletišč v Italiji jutri zjutraj ob 5,30 s Trga Barriera Vec-chia ob začetnem postajališču filobusa št. 20. KAZNA OUVKNTILA čer; 21.00 Sobotna panoram8 pevk in melodij. TELEVIZIJA ' 18.39 17.00 Spored za Poročila; 18.45 Pouk fr»iw 19.00 Sito let poezije; tj* . jo?" beni variete: 20.30 Vu »Carosello#; 21.00 Nogom<* flu) 21.10 «11 Musichiiere#; dc Mauipassa-nt: «Mont-1-' ( GLEDA VERDI lti: Danes ob 21. uri: ,,v v «Nočni veter#. Ponovi jutri ob 17. uri. TEATRO NUOVO ^ Danes ob 21. uri: J- mont: «Srečanje». G- . Go^l Danes ob 17. uri: 0čen£,1 «1 Volpim#. Nastopu gledališke šole. Re Xidias. r- K I N .— “T Rlt» Excelsior, 15.00: Hayword, Frank Sin . Novak — komedija-Fenice 15.30: »Salona*8"’ . Hra-hdo, Miiko innai, ifinn- iiTunoo^Brsp, Nazionale 16.00: Wayne, S iiTM® E°re"’’ > “ Dvoboj do zadnje k-«' ^ A. Cžuinii. Zadnji^ 9'^2»* Superciuema. 16.00: mož#, A. Sordi. Fliodrammatico. TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« - TRST Jutri, 16. t. m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11 redni sestanek od 10. do 12. ure. Med Sestankom bo tudi odborova seja, na kateri se bo razpravljalo o klubovem občnem zboru in občnem zboru FZS zaradi delegatov. Vsi odborniki naj se sestanka in seje udeležijo. V nedeljo 30. t. m. ob .9. uri bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11, 5. občni zbor z običajnim dnevnim redom. Odbor naproša vse člane, naj se udeležijo tega jubilejnega občnega zbora. vecio cotoler#. Film- 6e. ...tl petroleja#, Dirk B« ^ Grattacie-o. 16-00j ,#M |jOl F- B A D I O US: t &&**( Arcobaleno. 16.00; * so j-en c i» (K an«l) • j| jt' Cannesu. , ' Astra Rojan. 16.00: «J je#. J. Lraw(ord. )n str a, Capitol. 16.00: «Ponos Q Qt ,, S ^laoren. F. 5 CristaPo. 16.00: »S^ot ne noči#, ul’?.„i,iett>i,n BjornStrand. Mlado (| pove-da-no. _-iKrat Alabarda. 15.30: “T^nUcci. joV*1 s Koščlna, A- orp- Aldebaran. 16.00: ^art Robert Taylor, 9' ger, D Paget. .. ptU-isci^1 Ariston. 16.00. «Zhe.U K- ^ njun (Va-n Gogh), .p, A. Qulnin. -rna z° Armonia. 15.00: fF Aurora ne», M Wayne, M. S<‘’'L t^uit*1 16.00: «LePe’ pe ^ Aliasio, SOBOTA, 15. marca 1958 IHSl PUSTAJA A 1.15 Jutranja glasba; 7.30 Lahka glasba; 11.30 Brezobvezno — Vzpon današnje Japonske; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Michell Legran-d; 13.30 Lahka glasba; 14.30 Pregled tiska; 14.45 Glasba Georgea Gershvvlmia; 15.00 O-perne arije, 15.20 Poje E«li Ca-lvert; 15 45 Sibeiiius in Weber; 16.00 Kad-ijsua univerza: Kako so živeli slarl liiiiiiiitiiiimiiliiimiitiiiiiiiMliiiiiiHiiiiiiilm OD VČERAJ 00 DANES HOJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14, marca se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 12 0>>eb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 35-letfii Salvatore Santomartino, 77-letna Carollna MrLeh vd. RuSca, 35-letna leresa i-ebbl por. Chicco, 63-letna Antonia Gazet por. Minca, 81-letua Halla Detla Torre, 5o-letm Francisco Fragiacoino, 82-leml Kttore Centassi, 67-letni Loreri2o Zeleo, 83-letna Luola Fabi-an vd. Pel-i-zan, 85-letna Lucla PašOualis vd, 'lasso, 83-lema Gioseita Ferluga vd Calici, 73-letna Maria Babu-de-r vd de VValderstelti. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Koma 16; Man-zom, Ul. Settefomane 2; Marchio, Ul. Ginnastlca 44; Rovls, I rg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul. Com-bi 19. Garibaldi. 16.30: L«1 klad#, V. Joy, i- Bromfield. ^ lmpero. 16.00: »L P? pe ne», M. Allasio. p pe A. Panaro. ,„(,rnaš>°*Kl^ Ideale. 16.00: «Ihte^nita . lice«, V. Mature, A Trevor Hmvard )aj Italla. 16.00: M18" noči#, Ulla Ja( j* nim prepovedan0- |V a \f oderno. 16.00: ^ B, /1* boj pri O.K- corr* jn Moderno, 16.. „ iste? KD°llslaS ‘V; mins' iisno- S. Marco. lb.OO- P Muller in K- , A Ob 21. url nečK° 5a C Savona 16 00- «DcCIYaC»- A. nu», S. mascope, te~"£ob: »>’ Vitt. Veneto. 19 p. M p„ strast#, S. Lor > «el Grant. -. #sreBr Belvedere. 15-3' »ngell- j#ji. Ztf‘ Marconi. 16.00. jllat Pjj, vo&>L, i'11 ljubezen«. C. Massimo. 16.00: ^ j:o& ^vl Novo cine. 15.30. •ki«, lazu Indlo#, Muller, obleki#, J- 3°£a%vlllire*'' T,c Odeon. na Valute Mnan It.m Zlati funt . . 5.950,— 6.150,— Marerigo 4.650,— 4.850.— Dolar . , , 623 — 626,— Frank franc. 129 — 132.— Frank Švicar. 144.— 146.— Sterling . . , 1 700.— 1 750 — Dinar .... 79.— 82.— Sillrig . 23.75 24 50 Zlato .... 707 — 709 — Zah, n. marka 146.— 148,— Hunter in N’* |H yr Vsem r cem sporočam^ da nas je pustila vče Fr3^ K zadnjemu Pf mo spremili gl«v iz mrtvašnice nice- hčerki v«“ Trst - N"brcz,n' . ‘SLOVENSKI VESTNIK. 0 UPRAVNIH VOLITVAH NA KOROŠKEM naprednih sil l , neznatno večji udeležbi *a*or Pred štirimi leti so -a*>n Celovca in Beljaka — je h i obaine; katerih število dncoi ° S sLrnitvijo nekaterih 2m anJih samostojnih občin «danjSihn022°7d P'ejšn,jih 240 na iavr.Hi ’. minul° nedeljo Savnike 'v'' °bčinske pred‘ teh i vecja pomembnost »Ml*«°« V Spričo Podaljšanja »lovne dobe novih občinskih Oborov na šest let ni bistve-d p°večala “deležbe in se v Veti ne,m povP''ečju vsak de-llosi uPravičenec ni po- vir«1 Sv°ie demokratične pravni) fsood'°oanja o bodočem V°dstvu občinskih zadev. Jtve'd v°lrtev ni pokazal bi-iu ne..spremenibe v sorazmer-il£?itt*nih 811 v deželi. So-nioi 1Cni s*ranki kot zagovor-materialnega in duhovne-Upr^apre^ka in večje samo* . Ve v občinah je uspelo že n n!11' poz*cije, ki si jih je skih ?rila na zadnjih občin-S volitvah pred štirimi leti. liven 5628 novih vo- VsehV ž* dosegla 49,6 odstotka dosl Ve vnih glasov in s tem neiše najvišii odstotek. Znat-°k>činSa prodora v Podeželske hodh t fasti v severnih in za-m0 / krajih Koroške sicer ni Ham- zabeležiti, ponekod ji je »ek»'° usPel celo oslabiti ObčnL dosedanjih položa.iev, “tno r»a io svoj Pa je utrdila Predvsem Vpljv sljju Predvsem v industrij ftiea-t Središčih. Posebno pori tisi?081 ,prrpisuje socialistič-iitvii dejstvu, da so z osvaja,.,0 s°eialistične večine v aih °ru sedaj v vseh okraj- v Koroške socialisti Verini. Za stran. p-sojo moči Ljudske tudi ,e v Posameznih občinah ve D1J1 v°*itve ne dajejo pra-v ,Ue' OeVP tudi tokrat p0d °®'b krajih ni nastopala 8e ieSVK?'tn Inienom, marveč Pove»n, ,r j* ie to ae uspelo, 0i°v. vala v enotne liste, do-ste , S 'n druge skupne li-Ptopa ?r’staši FPOe s ciljem Proti!5lranja tako imenovane te), ^»rksistične fronte. Vpliv Pa 7d ko prej najbolj viden d»r «°rpiem Koroškem. Ven- tsd-fa kaže, da se je OeVP ki S lij a boljših rezultatov, nleno koroško glasilo i°V Pa i« apredek sociali-vizdel,tVj J*5 b°tj viden v po-Ure(iitvi ov- Kljub no- Zlvi drugo ob dru- pretežni večini slovenskega in dvojezičnega ozemlja zavestno in neposredno podprl socialistične kandidate. Ponekod pa so posebni krajevni pogoji tudi za te volitve spet narekovali potrebo nastopanja raznih krajevnih demokratičnih, v glavnem delavsko-kmečkih volilnih skupin s ciljem zbiranja tistih demokratičnih in po napredku stremečih volilcev, ki se iz kakršnih koli krajevno pogojenih razlogov še ne vključujejo v socialistične vrste, zato pa s samostojnim nastopom pomagajo slabiti pozicije nazadnjaških in šovinističnih meščanskih strank v naših krajih. Radiše, Blato, Bilčovs, Bela in razni drugi naši kraji so minulo nedeljo na ta način neposredno ali posredno pripomogli, da se je misel napredka in socializma še bolj uspešno in odločilno kot doslej zasidrala in utrdila tudi že v izrazito podeželskih predelih. Ce je mislil OeVP-jevski vojni minister v volilni kampanji z grožnjami proti našemu ljudstvu reševati omajane pozicije svoje stranke v naših krajih, je očitno dosegel prav nasprotni učinek. Na svoj način je tudi to doprineslo, da se je še | več naših ljudi odločilo za napredne in demokratične kandidate. Očitno razočaranje in slabe izkušnje pa v večini naših krajev niso doživele samo QeVP-jevske in razne «domovinske» tvorbe, marveč tudi tisti ozki krog v Narodnem svetu, ki je s pomočjo svojih krajevnih 0-prod vsega skupaj le v štirih občinah »e uspel postaviti izrazito svetovnonazorno zožene «krščanske» liste. V St. Jakobu in v Smarjeti v Rožu so volivci vidno pokazali, da se z volilno skupino, ki nima namena slabiti reakcionarnih pozicij, ne strinjajo in so zato v veliki meri podprli socialistične kandidate. Najbolj pa se je ta ozki krog osmešil v Bistrici v Rožu, kjer se je brez sramu povezal v OeVP-VdU-jevsko Arbeitsgemein-schaft in se tako pobratil s ta. mošnjim bivšim prominentnim nacistom, ki se je še pred nedavnim pojavljal v vrsti tako imenovanih «odločnežev» Mdyrhoferjevega kova. Niti mastno tiskana propaganda v Tedniku-Kroniki za to čudno ((Delovno skupnost« pi mogla preprečiti njenega klavrnega poraza in močne okrepitve socialistov v tej občini. Rezultati nedeljskih volitev, ki so še posebej razveseljivi zlasti na ozemlju dvojezičnih šol, saj so prav tu daleč nad ostalim deželnim povprečjem znova močno utrdili pozicije naprednih demokratičnih sil, so podlagala gospodarski in kulturni SJZVpj' naših občin v bodočih šfStin letih. Naše ljudstvo, ki je skupno s svojimi nemško govorečimi sodeželani v veliki meri doprineslo k temu lepemu uspehu, upravičeno pričakuje, da bodo vsi na socialističnih in krajevnih demokratičnih listah izvoljeni mandatarji v svojih občinah v plodnem sodelovanju zasta- vili vse svoje moči in sposobnosti za gospodarski in kulturni napredek vsega delovnega prebivalstva brez razlike jezika in narodnostnega porekla. Predvsem bo tudi njihova naloga, da na Svojem odgovornem torišču za koristi svojih občin dosežejo korenito prekinitev dosedanjega zapostavljanja naših krajev in da se temeljito spoprimejo z odpravljanjem zaostalosti našega ozemlja. Saj so prav reakcionarni in šovinistični krogi kot nosilci in krivci zapostavljanja ln zaostalosti morali vzeti posebno na našem ozemlju na znanje ponovno oslabitev svojih pozicij in močno okrepitev naprednih sil. Mladina odhaja na gradnjo avto ceste Ljubljana—Zagreb (Foto Edi Selhaus) VTISI Z NEDAVIVE KMEČ Pot, da bi se slišal glas našega zapostavljenega kmeta Sem izobraženec kmečkega porekla in moja kmečka kri se oglaša vedno krepkeje. Vedno bolj me zanima usoda naše vasi in njenega življenjskega vira — kmetijstva, ki igra kljub proletarizaciji podeželja še vedno važno vlogo. Zaradi tega me je zanimalo nedavno kmečko zborovanje in sem se ga udeležil kot o-pazovalec. Upam, da mi bo to uredništvo odstopilo toliko prostora, da lahko izrazim svoje vtise s tega zborovanja. Iz mnogih vprašanj, ki so se tukaj obravnavala, sem si napravil tale razpored; 1. Položaj kmetijstva na Tržaškem, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiriiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiriiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NIČ KAJ VESELA «FOLKLORA» NA NOVI GVINEJI Pri poroki najvažn izplačevanje dogovorjene cene T Določeno šte^o (po možnosti starih) kovancev in primerno število rejenih svinj je cena deklelu, ki se ocenjuje po lepoti in tudi po tem, koliko žena ima njen oče V ospredju zadnjih dogodkov v svetu so dogodki v Indoneziji, katere del je tudi Nova Gvineja, ki je razdeljena med indonezijsko republiko in Avstralijo. Za Groenlan-dijo je po velikosti drugi otok na svetu. Otok je bogat, vendar na zelo nizki ravni, kajti kolonialne sile. ki so tod vla- nikoli potrudile, da bi prebivalstvu tega otoka kot tudi ostalim predelom tega velikanskega otočja nudile kakršnokoli možnost kulturnega dviga. Kolonialnim silam je bilo pri srcu le bogastvo, ki so ga tod dobesedno ropale in zato je ljudstvo ostalo na ravni izpred stoletij. Primer, ki dale 300 in več let, se niso1 ga bomo navedli, nam bo po- Grace Metalious, avtorica slovitega romana «Peyton Plačen, po katerem so posneli film, ki ga te dni vrte tudi v našem mestu 3000 OeVP in p° kateri je sedaj n, —aitvi, (a*1 Ihest°len'^u 60 odborni- »0 2adr>iih nlni k0t. Jlh Je bil° tn, S°cialisti baikov svojih ob- tud, /er’ marveč prav It, 'ePtih ° ir5ih Političnih i* (°2ePlljn jSa71ezn>h strank. tud? n'P Sol se *tvn Vn° >zkn„ ?"nu'0 nedeljo ^ H fc0’ da Prebival- '4 strpn *eRa »rut. širšo ,0*itja - ln n"roljub-< "'e* inoš, ‘emelju eoed-Potreb obe)'ania živlieni K. Ožeiv,.: e*1 narodov na t* P^itS-^i^ Pod-i^Sov i5> in n Pa ie hkrati n tiM°r tistin?a^ud'nkov’tejši Nvp<3fPokratunnazadnjaškim 1 v nk pl‘Oe u.1? krogom v 'luti ^ihskj ' bi hoteli tu-‘N/No neL° ki uveljav-Jar0() alh0st ter rpn°* ■ in Ko-m \ poc^^iganjem "O enak dripie in odre-»lVa eali P07nraVn<‘Ea sožitja Suj Potreb n°St Preblval-H>obili(eb 'n miin—.s . Sn» “Otlice 4 ',nuinosti re-Nls>darsUillvl.Jenj,ko važ- '-.s konP( , talhik arskiK , nJ*K° v Nk b . Prohi-L Pitbrnih in . Pr«,. °lje etnov ^'ačn iz te{J napredka. U 55 U V rlil., v duhu dl vidikov in v V*likSSn/k7h djam‘ 'napre.t 4,1 p£B:rrhacij je ljudstva v iiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirvnnniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ALI SE BO ŠVEDSKA MARGARETH poročila z Douglasom Homeom? če bi princes ne bilo, potem bi jih bilo treba ustvariti, sicer ne bi imeli časopisi kaj pisati. Pomislite samo, koliko člankov je bilo že napisanih v zvezi z angleško princeso Margareth. Njena ljubezenska zgodba s Petrom Townsendom je bila tako rekoč "poslastica« Švedska princesa Margareth za vse časopise, ki so se na dolgo in široko bavili s to zadevo, dokler ni šla v pozabo. Sedaj razburja novinarje druga princesa, prav tako po imenu Margareth. Gre za švedsko princeso, vnukinjo sedanjega kralja Gustava, ki naj bi se poročila, ali za sedaj vsaj zaročila z angleškim plemenitašem Robinom Douglasom Homom. Vsi «dobro poučeni« listi so ve deli še pred dnevi povedati, da je zaroka tako rekoč sklenjena in da bo švedski dvor trenutek za trenutkom objavil o tem uradno poročilo. Robin Douglas Home je bil celo v Stockholmu, baje na povabilo kraljeve družine, in to je seveda še bolj potrdilo resničnost govoric o njegovi zaroki z 22-letno princeso. No, pa ni prišlo do zaroke in iz kraljevega dvorca ni prišlo niti obvestilo, če bo do te vsaj kasneje prišlo. Razburjenje v Stockholmu je bilo zaradi tega veliko, v Angliji pa še mnogo večje. Pravijo, da je bil stari kralj Gustav zadovoljen z ženinom in da je bil ta všeč tudi Margarethini materi princesi Sibilli; da pa se je premislila Margareth sama, ki hoče še nekaj časa o tem razmišljati. Drugi vedo zopet povedati, da je bila proti zaroki Margare-thina mati, ki noče, da bi se hčerka poročila z Douglasom Homeom, ki niti ni lord, niti nima prave zaposlitve. Bodi tako ali drugače — Douglas je odpotoval in ga vsaj za nekaj mesecev ne bo več na švedsko. V Angliji so zaradi tega zelo razburjeni. Tam je ljubezenska zgodba mlade princese še bolj vžgala, saj je znano, da je bila večina prebivalstva za to, da bi se tudi njihova princesa Margareth poročila s Townsen-dom. Zadržanje švedske kraljeve družine, ki je znana v svetu po svojih demokratičnih načelih, jih je še bolj presenetilo. Oče Douglasa je dal novinarjem izjavo, ki niti najmanj ne prikriva razočaranja in pa Jeze nad zadržanjem tako princese kot njenih sorod-1 ca na dan. nikov. «Nič ne vem, če bo kaj s to poroko. Na vsak način pa ne bi hotel, da bi st moj sin še nadalje smešil. Ali naj odločijo, da se mlada poročita, ali pa naj se vsa zadeva razčisti!« Princesa Margareth je spoznala Douglasa Homea, ko je bila pred letom dni na obisku pri neki pleme nitaški družini v Londonu. Takrat je bil Robin Douglas zaposlen kot pianist v nočnem lokalu »Casanova club« v Londonu. Neke ga večera je prišla v ta lokal tudi princesa Margareth. Pravijo, da se je ljubezen med mladima vnela še istega večera. Od takrat dalje so ju videli skupaj še veck-at. Vest o tej ljubezenski idili je prišla tudi na švedski kraljevi dvorec, od koder je prišel ukaz, da se Margareth takoj vrne domov. Margareth je sicer odpotovala, a je, kot vse kaže, odločno povedala svojim, da se namerava poročiti z mladim pianistom, pa čeprav ta nima niti dovolj denarja niti primerne službe. Medtem ko je bila njena mati odločno proti temu, Je bil kralj Gustav za to, da se odločitev odnodi Vsaj za leto dni. «Ce se bosta imela še po preteku e-nega leta rada, potem bom privolil v poroko,« je dejal. Sedaj je mladi Robin Douglas zopet v Londonu, Margareth pa se že nekaj dni ni pojavila v javnosti, de je mlada princesa premislila, ali pa bo kljub vsemu poroka že to poletje? še dosti bo ugibanja, a nazadnje bo le prišla resni- kazal razmere, ki vladajo v notranjosti Nove Gvineje. Za primer bomo vzeli po- roko v plemenu Kapokos. Ko se mlad član plemena Kapokos odloči za ženitev, začne z zbiranjem sredstev. Isto kot pri nas — bi rekli. Toda sredstva ne gredo za u-reditev doma, pač pa za nakup — žene Zato začne zbirati denar in — gojiti svinje. Cena ženi je ilamreč določena vsota denarja in določeno število rejenih svinj. Ce ima mladenič srečo, da ima za ženitev godno sestro, je že na boljšem, ker lahko izsili prej njeno ženitev in del njene «cene» uporabi za nakup svoje žene. Kot je pri nas na trgu ali sejmu cena ^pločenega predmeta odvisna od kakovosti, tako je tudi pri plemenu Kapokos Cena dekleta — bodoče Žene — odvisna od njenih zunanjih draži, lepote in kvalitet, vendar z razliko, da je bodoča žena tem dražja, čim bogatejši je njen oče. Cim več žena ima nevestin oče, tem več' korij in debelih svinj bo moral dati zanjo ženin Tudi zaroka se pri plemenu Kapokos vrši kot pri nas na sejmu. Tu se zberejo sorodniki ženina in neveste in začne se barantanje, ki se skoraj vedno spremeni v prepir. Ta se zna podaljšati tudi na več dni, vendar pride po navadi do kompromisne rešitve. Prebrisani nevestin oče i-ma včasih za «zaroko» še posebno «karto». Na strgu« se namreč pojavi nov kandidat, ki ponudi višjo ceno in v tem primeru je prejšnja pogodba avtomatično razveljavljena, seveda v kolikor prejšnji ženin ne ponudi še višje cene. Velja namreč pravilo, da gre nevesta tistemu, ki da več — kot pri nas na dražbi Pri poroki je najvažnejši dogodek — izplačevanje dogovorjene cene. Tudi tu se zbere vse sorodstvo obeh «strank». Ženin prinese »tekočo valuto«, ki je bolj cenjena, čim starejši je denar. Starejši pripadniki plemena »valuto« ocenjujejo in jim novejši kovanci niso preveč pogodu. Cim več je starih kovancev, tem »primerneje« ali »dražje« je bilo dekle prodano, pa čeprav je nominalna vrednost kovancev ista. Sledi tretji del ((svečanosti«, ki ni nič manj zapleten. Ta spominja na niti ne tako stare običaje iz hrvaške Istre, le da je vloga mladih zakoncev •na Gvineji obratna. V Istri so še pred nekaj desetletji na dan poroke . morale neveste obdariti vso družino ženina. Na Novi Gvineji pa mora ženin razdeliti bogate darove nevestinim sorodnikom. Tu pa velja nepisan zakon, da mora ženin dobro paziti na »ceremonial« in sorodniško stopnjo Najožji nevestini sorodniki morajo dobiti najboljša darila, dočim dobe daljni sorodniki manj vredna darila. Vsekakor pa morajo biti obdaTO-vani prav vsi sorodniki, včasih kar celo pleme. In tudi tu prihaja pogosto do prepirov, ker se je ženin pri ocenjevanju sorodniške stopnje •pomotil in s tem tudi zameril Rešitev najde po navadi ženinov oče, ki obljubi, da bo ((napako« popravil pozneje z naknadnim obdarovanjem. In ta «dolg» je nekaj let vzrok nadaljnjih prepirov med novimi sorodniki. Ženinov oče skuša pozabiti, nezadostno ob- darovani užaljenci pa mu zapostavlja, Se' kar složno lo- Med prebivalci Nove Gvineje, ali bolje med plemeni avtohtonega ljudstva velja mnogoženstvo, Cim več žena nekdo ima, tem bolj ga cenijo. Tudi v okviru plemena mu gre večja beseda in vrednost Nič čudnega, saj je moral vsako ženo drago plačati in zanjo zrediti precej debelih svinj. Sicer pa je svinje zredil le za prvo, ker mora za nakup nove moževe žene vzrejati svinje prva žena. Zenske so namreč na Novi Gvineji obsojene na vse delo doma, na polju in se morajo ukvarjati tudi z lovom. Sicer pa živi žena plemena Kapokos kaj malo z možem. Srečujeta se le tedaj, ko se njemu zljubi, ker žive ženske ločeno od moških. Moški žive v svojih kolibah, ženske in o-troci pa v svojih. Ko se včar sih žene vendarle naveličajo svojega moža, Ju jih muči in V Zahodni Nemčiji so tudi psi dobili prostor za »parkiranje« «javno», to je na plemenskih sestankih, očitajo dolg. Ko pa je dekle po vseh teh obredih vendarle postalo zakonita žena, je s tem postalo malone suženj svojega moža. On je njen popoln gospodar in počne z njo, kar se mu zljubi. Mlada žena bi včasih rada tudi pobegnila od njega k staršem, toda tedaj bi njeni starši morali svojemu zetu vrniti ceno hčere, Ker pa tega ne zmorejo, oziroma nočejo, se mora sprijazniti z ((dejanskim stanjem«. tijo njega, vendar le tako, da napravijo pred njegovo kolibo »demonstracije«, S kričanjem in zmerjanjem ga osramotijo pred plemenom, ki se ob takih primerih zabava. Vendar to ne traja dolgo. Mož ima namreč pravico ženo tudi pretepati in žene, ki so bile prej tako odločne, zelo pokorno sprejemajo udarce, ki jih brez milosti deli po njihovih hrbtih kar pred »občinstvom« vsega plemena. In v družino se nato vrne «popolno soglasje« in «ljubezen». 2. Odnosi oblasti do kmetijstva. 3. Odnosi mladine do njega. 4, Kmetijstvo in njegove organizacije. Zanimal me je referat kmetijskega strokovnjaka inž. Pečenka, ki je orisal naše kmetijske razmere od vseh strani, da sem mogel dobiti jasno sliko o našem kmetijstvu, ki je po teh podatkih vse prej kot razveseljiva. Moram priznati, da sem imel o tem vse drugačne pojme in si predstavljal, da se pri nas več kot toliko ne da doseči. Tako je z mano in mnogimi izobraženci, ker žal ne poznamo najosnovnejših načel o, tej gospodarski veji. To je iz vee razlogov zelo napačno. Takšen o-čitek me je prešinil ub teh izvajanjih, iz katerih sem mogel posredno razbrati, da bi mogli tudi mi iz kroga izobražencev prispevati svoj delež za izboljšanje življenja naše vasi, predvsem za izboljšanje njenih gospodarskih pogojev. Razumel sem, da ni še naš zemljak odkril možnosti za dosego boljših življenjskih pogojev na svoji sicer skopi, a še dokaj primerni zemlji. Ni se še lotil pravih prijemov za večji hektarski donos in napredek. To je resno poglavje, ki ogroža njegov obstoj in mora razen kmeta zanimati tudi nas. Iz razprave, v katero so posegli številni kmetje, sem razbral, da se naši kmetje temeljito zavedajo posledic tega svojega položaja. A v njih besedi je bila tudi ostra kritika oblasti in njenih pogledov na naše kmetijstvo; nisem se čudil njihovi ogorčenosti, če se oblast tako malo zavzema za skladen razvoj kmetijstva in za kmečke interese. Kmetje bi radi storili marsikaj za svojo gospodarsko utrditev, zelo radi bi se po-služili globljih ukrepov in z njimi zvišali vrednost svojt zemlje, tega svojega osnovnega kapitala, A njih volja in podjetnost se krčita, ko se —’ vsaj takšen je bil moj vtis — spet pojavlja bojazen, slična oni izza fašistične prakse, slična, če ne njeni obliki, pa njenemu namenu. Kmetje so politično dovolj razgledani in si znajo pravilno razlagati ne. naklonjenost upravnega aparata, predvsem onega tržaške občine.. Nešteto je vprašanj pravnega, gospodarsko-politič-nega in drugega značaja, ki vsa skupaj sestavljajo ovire rednemu poslovanju kmetijskih obratov, a oblastni organi se za to ne zmenijo. Pomeni, da naš kmet nima v državi tiste zaslombe, ki jo kmečki stan uživa v naprednih državah v tej ali oni obliki, in kot je pri nas namenjena kmetom-priseljencem. Naš kmet nima kapitalov za večje investicije. Večjih zadolžitev pa ne prenese. A kar je še huje, je naslednje; v vsakem ukrepu in gospodar- ski dejavnosti mora biti vključena smotrnost. Ta pa ne zahteva ustrezne strokovne sposobnosti. Govoriti danes e kakšni smotrni podjetnosti ali gospodarskem napredku, ne da bi se za to prej usposobili, pomeni kapljo v morje. Zaradi tega je tudi na tem zborovanju krepko izzvenela že stara zahteva po kmetijski izobrazbi. Samo večja strokovna izobrazba bo znižala število u-bežnikpv z zemlje in dvignila smisel, razumevanje in nagnjenje do zemljedelstva, ker bo le sposobna mladina mogla izvabiti iz zemlje boljše življenjske pogoje. To poglavje se zaradi tesnosti časa ni moglo bolj obširno obravnavati. Neki okoliški kmet mi je po zborovanju rekel, da bi se moralo o tem vprašanju še in še govoriti ter naj bi se v ta namen sklicala posebna konferenca ali pa sestanki na vasi. Zanimalo me je tudi vprašanje odnosov kmetijstva do njegovih organizacij, O tem sem odnesel prijeten vtis. ker se mi je zdelo, da se kmetje zavedajo, da jim je skrajno potrebna čim večja stanovska zavest in enotnost. To je bilo opaziti zlasti, ko se je obravnavala izredno resna zadeva našega mlekarstva. Vsi smo eno. vsi enako prizadeti in o-groženi. vsi težimo za enim in istim ciljem, vsi moramo v svojo lastno organizacijo. Nekam tako bi opredelil njihovo splošno misel. Kdor se tega zaveda in vpliva na druge v nasprotnem smislu, je vede ali nevede sovražnik kmeč-ko-delavskega ljudstva in si izpodkopava svoje lastne te melje. Kmečka organizacija pa more s pridom delovati le v toliko, kolikršen je prispevek njenih članov. Takšnih zborovanj naj bi bilo čim več, a udeležilo naj bi se jih tudi vsaj nekaj takih kmečkih sinov kot sem jaz. REG. «»------ Nega krav-molznic Čeprav se danes živina mnogo' bolje neguje kot v preteklosti. marsikateri živinorejec še vedno zanemarja nego krav-molznic v tem. da pusti razpokano vime, včasih pa tudi vime z ranami, ne da bi ga skušal ozdraviti. Ponekod v svetu posvečajo temu veliko pozornost, tako da mažejo kravam-molzmcam vimena z ustreznimi kremami, ki preprečujejo tako razpok* v zimskem času. kot tudi razna vnetja, ker delujejo proti drobnoživkam, ki se vgnezdi-jo v razpoke in ranice Tudi na domačem trgu se dobe pri-merne kreme. tiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiui.irniiiiiiii,umnimi nuni m im 1 milu mn tiiiiiuiii im milnimi min Minili umni! mini n ti iiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiniii,, FOTOGRAFSKI KOTIČEK (MirasiiBiigKiHaKBiiiiiigiiiigigiaiiMHasaBiraBi i Napake pri razvijanju negativnega materiala S Tako začetnik, kot izvež-ban fotoamater m tudi poklicni fotograf imajo navado, da po razvijanju ogledujejo razviti film proti luči in tako ugotovijo, če bodo imeli 0-pravka z normalnim, premalo osvetljenim ali preveč osvetljenim filmom. Premalo o-svetljeni film se razlikuje od normalnega s svojo izredno prozornostjo, V sencah manjka vsaka najmanjša risba, ki je pri srednjih lučeh komaj vidna, ve visokih pa nezadostna, Pri predolgo osvetljenem filmu pa je obratno. V sencah je še preveč risbe, v srednjih in visokih lučeh pa tal(a preobilica, da ni med njimi nikake razlike in je zaradi tega srednja luč popolnoma zlita z visoko. Kakor vidite, smo za prozoren in pretemen negativ obdolžili ubogo osvetlitev, ki reva večkrat ne nosi nobene krivde. Kje naj bi potem tičala napaka? Pri nas samih; če smo bili pri osvetlitvi količka) točni, smo bili površni pri razvijanju. Skušajmo iztakniti te napake, da ne bomo pri prihodnjih posnetkih brez potrebe podaljšali ali pa skrajšali osvetlitve in prišli s točnim razvijanjem do slabih negativov. Ko smo govorili o razvijalcih. je bilo rečeno, da delujejo fi najbolje, če meri raztopina IS do 20 stopinj Celzija. Ker so počasni razvijalci zelo občutljivi za temperaturne razlike, bo njihov predstavnik hidrokinon, ki ga srečamo v vseh mešanicah z metolom, popolnoma odrekel, če ga prisilimo k delovanju ob temperaturi pod 15 stopinjami, pri kateri se rnetol drži precej moško, kajti rapidni razvijalci niso tako občutljivi, kar se tempi ture tiče, kakor počasni. Dognali smo potemta- kem, da ne nosi osvetlitev za prozoren film nikake krivde in da smo zakrivili napako z razvijanjem pri prenizki temperaturi. Kaj pa, če je bila osvetlitev pravilna in temperatura razvijalca taka, kakor je predpisana? V takem primeru smo prekratko razvijali. Kljub vsem pravilnostim se nam lahko zgodi nesreča tudi pri nepravilni sestavi razvijalca. Iz tega sledi, da se ne smemo vedno zagnati v osvetlitev in da moramo iskati vzrok t«di v drugih činite-Ijih. Do sedaj smo govorili le o prozornem filmu in smo dognali, da ne tiči napaka samo v prekratki osvetlitvi, ampak tudi v prekratkem razvijanju, prenizki temperaturi in v slabo sestavljenem razvijalcu. Po ugotovitvi krivde nam ne bo težko, da se v prihodnjih primerih držimo točno predpisov in v našem filmskem arhivu bodo izginili preveč prozorni negativi. Kar se dogaja v primerih s preveč prozornim filmom, se ponavlja pri pretemnih negativih, a v nasprotnem smislu. Tudi pretemen film ni vedno posied-fca preobilne osvetlitve, ampak tiči- vzrok v razvijanju. Kaj nam pomaga točna osvetlitev, če smo mučili film z razvijanjem po nepotrebnem čez določeni čas? Kako naj dolžimo osvetlitev, če smo kopali film v razvijalcu, ki je imel 22, 24 ali celo 26 stopinj Celzija? Kaj bi se opravičevali s predolgo osvetlitvijo, če smo bili tako površni, da nismo pravilno sestavili razvijalca? Nedavno smo govorili o faktorju, ki nam v vsakem primeru določi čas razvijanja, in če bo naš razvijalec pravilno sestavljen, bodo pritožbe o, presvetlih ali pretemnih negativih popolnoma izostale. Večina fotoamaterjev tudi premalo pazi na snago. Film, ki smo ga vzeli iz razvijalca, ne sme naravnost v fiksirno kopel, ampak mora biti dobro splaknjen, kajti v večkratnim prenosom neoplaknje-nega filma v fiksirno kopel se ta napije razvijalca in je v svojem delovanju močno o-virana. Po končanem fiksiranju, ki ni zadostno, ko film na nasprotni strani želatine počrni, ampak se mora nadaljevati še toliko časa, kolikor je rabil, da je počrnel, moramo prenesti film v raztopino ocetne ali solne kisline, ki odpravi vso umazanijo, ki je ostala na njem. Pri razvijanju filma je vsako varčevanje - z vodo neumestno in se hudo maščuje, posebno če se nam fiksirna raztopina razlije po predmetih, ki so nam med razvijanjem potrebni. Taki ostanki fiksirne raztopine se s sušit-«ijo kristalizirajo in ob vsakokratnem prijemu okužijo prste, ki prenesejo fiksirno sol na film, v razvijalec in povsod, kjer je do dokončanega razvitja ne rabimo. Film, ki je moker ali tudi samo vlažen, ne prenese dotika s prsti, ki morajo biti popolnoma suhi, tudi ko imamo 0-pravka s posušenim filmom. Iz vsega navedenega izhaja, da spada v temnico, če ni tekoče vode, velik umivalnik z večkrat menjano vodo, tn čista brisača. Cisti in suhi prsti so prvi pogoj za dosego v vsakem pogledu popolnega filma. Pri morebitnem ogledo. vanju filma, naj se prsti nikdar ne dotaknejo želatine, posebno v poletnem času, ko so zaradi potenja vlažni. Diletant, ki se bo držal gornjih predpisov in nasvetov, bo i-rnel veliko veselje nad svojim negativnim materialom. R. P. —. Kako je mogel pozvoniti!. Gorlško-beneški dnevnik Volitve v kmečke bolniške blagajne Zakaj bodo v Gorici volili listo Vsedržavne zveze kmetov Danes bodo kmetje v občini Doberdob, jutri pa v Sovod-njah, Števerjanu in v Gorici izvolili občinske odbore vzajemnih bolniških blagajn. V treh okoliških vaseh bodo e-notne liste, v Gorici pa sta bili predloženi dve kandidatni listi, in sicer je na prvem mestu lista Bonomijevih Col-tivatori diretti, na drugem mestu pa enotna demotcratična lista Vsedržavne zveze kmetov ali Federterre, kot jo pr nas še imenujemo. Na drug. listi so sledeči kandidati: Go-fredo Figel iz Št. Mavra, Gio-vanni Marini iz Ločnika, Ar.-ton Mavrič iz Pevme, Vladimir Peterin iz Štandreža, Franc Primožič z Oslavje, Francesco Perco iz Ločnika, Alojz Tabaj iz Štandreža, Ser. gio Vidoz iz Ločnika. Za dejanska namestnika sta bila postavljena še Giovanni Bor-ghc6i in Josip Sošol, za njuna namestnika pa Giuseppe Di Lenardo in Ernesto Far-nasari. Kandidati Vsedržavne zveze kmetov zahtevajo prosto izbiro zdravnika, zdravniške ambulante v mestni okolici, bolniške blagajne naj plačajo bolničarke, ki dajejo injekcije bolniške blagajne naj brezplačno dajejo tudi zdravila, za katera naj država plača dve tretjini, izboljša naj se besedilo sedanjega zakona, tako da bo kmečko bolniško zavarovanje nudilo kmetovalcem popolno zdravr.-ško o-skrbo. V goriški občini bodo slovenski kmeetovalci glasovali tako, da bodo prekrižali št. 2 deče kandidate na listi sl. 1: Nanut, Primožič, Klanjšček. Požar v dimniku Včeraj zjutraj so goriški gasilci pogasili majhen požar, k; je nastal v nekem dimniku v Ulici Carducci 21. Požar ni povzročil škode. «»------- Nogo si je spahnila Včeraj okrog poldne so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico Brigata Pavia gospodinjo Ivanko Kovic s Trga Cavour, ki je padla po stopnicah in si pri tem spahnila levo koleno. Stilna ureditev Bele dvorane 2e pred časom so pleskarji, mizarji in električarji občinskega ekonomata v Gorici pričeli urejati Belo sejno dvorano v prostorih županstva. Občinski delavci so delo opravili z velikim mojstrstvom. Popravili so štukaturo in očistili štiri slike dunajskega slikarja Karla Zei-gerja, ki so bile napravljene pred kakšnimi sto leti in ki prikazujejo štiri letne čase. Levji delež pri ureditvi Be le dvorane pa so imeli mizarji, ki so iz starega bresta, ki so ga posekali v občinskem parku, napravili čudovito mizo s stoli in dve elegantni kristalni omari. Dvorano krasi železni lestenec v imperialnem stilu, ki so in napravili križec pred sle- ............................. imuni minimumi n m umi Izpred okrožnega sodišča Ko se je peljal na delo se je ubil z motociklom Obsojen zaradi nerednosti pri denarnem poslovanju Včeraj so na goriškem sodišču obsodili na sedem mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov pogojno in brez vpisa v kazenski list krivca smrtne cestne nesreče, ki sc je zgodila 31. maja 1957. 41-letni Ernesto, Celeste, bivajoč v Gradiški in zaposlen kot delavec v tržiški ladjedelnici, se je peljal kot vsako jutro na delo v Tržič iz Gradiške s svojim motorjem. Tistega dne je imel na zadnjem sedežu tudi delovnega tovariša 45. letnega Giovannija Boscaroia iz Gradiške. Celeste je vozil z vso brzino, ker je bilo že. pozno. V Ronkah je motociklist povečal brzino, da bi prehitel kmečki voz, ki je pravkar hotel zaviti v stransko ulico. Celesteju je sicer uspelo voz prehiteti, vendar je izgubil ravnotežje in se najprej zaletel z motociklom v obcestni kamen, nato pa v železo-betenski drog obcestne table in ga razbiti. Motocikel se* je nekoliko poškodoval, Boscaro! pa je bil na mestu mrtev, ker je z glavo udaril ob drog Celeste pa se je izmazal samo nekaterimi praskami. Sodišče ga je sodilo zaradi prehitre vožnje na podlagi tožbe žene m otrok umrlega Ba-scarola. t * * V prvih mesecih preteklegv, leta je 37-letni Odino Bran-dolin iz Ul. Rafut 5 kupil v trgovini »Edigor« na Korzu Italia, ki je last 45-letnega Antonia De Colla, večje količine gradbenega materiala, za plačilo katerega je podpisal nekaj menic. Potem ko je plačal štiri menice po 100.000 lir. je Brandolin šfcl na goriško policijo m izjavil, da ga banka terja za plačilo dveh nadaljnjih menic v vrednosti 200.000 lir, o Katerih on n:č ne ve. Zaradi tega je naznanil De Colia, da je potvoril njegov podpis na menicah. Policijske oblasti so pričele raziskovati zadevo, zasii-šan je bil De Colle, zaslišana je bila njegova uradnica Iole Bocin, izvršena je bila grafo loška preiskava. Policisti sc prišli do zaključka, da je Brandolin po krivem obdolžil De Colla in da ga je hotel na tak način ogoljufati za 200.000 lir. Zaradi tega je De Colle naznanil sodnim oblastem Brandolina zaradi žalitve časti. Včeraj je Brandolin na razpravi branil svojo tezo, a sodišče ga je spoznalo za kri vega in ga obsodilo na leto dni in štiri mesece zapora, na plačilo sodnih stroškov in na plačilo stroškov civilne stranke. ga dobili v ekonomatovem skladišču, na zid pa so obesili sliki dveh znanih občanov Maranija in Bombija, ki sta bila pozneje povišana v senatorja zaradi zaslug za naše mesto. V kristalnih omarah so namestili dragocene starinske predmete. Idejni načrt, po ka. terem so uredili prostor, je izdelal ob pomoči občinskega ekonomata arhitekt Riavis. Vse delo je bilo opravljeno z delavci ekonomata in s skromnimi materialnimi stroški. Prvi so si novo dvorano ogledali občinski odborniki. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najnižjo temperaturo —4 ob 1.30 uri in najvišjo 10,4 ob 15.30 uri. Šoferske knjižice za traktoriste Ministrstvo za prevoz je leta 1055 odredilo, da morajo imeti šoferji traktorjev, katerih brzina presega 15 km na uro, šofersko knjižico druge stopnje. Odredba je povzročila med neposrednimi obdelovalci nezadovoljstvo in različna tolmačenja. Zato so sedaj odločili, da bodo opravljali šoferji traktorjev šoferski izpit na traktorju namesto na navadnih avtomobilih, ki se popolnoma drugače upravljajo. Kdor bo na tak način dobil šofersko knjižico, bo usposobljen za vožnjo traktorja in mu bodo na izstavljeni šoferski knjižici napisali: »Veljavnost omejena za vožnjo traktorjev po cestah«. Inšpektorji oddelka za motorizacijo bodo lahko na zahtevo prosilca izstavili šofersko knjižico prve stopnje, če traktor ne vozi hitreje kot 15 km na uro. Tudi na teh šoferskih knjižicah bo zapisano, da so veljavne samo za vožnjo traktorjev po cestah z brzino pod 15 km na uro. Uredba bo u-redila marsikatera vprašanja, ki so sedaj ovirala mehanizacijo poljedelstva. tO Pred 25. kolom italijanskega nogometnega prvenstva Genoa, Sampdoria in Atalanta v ogorčeni borbi za rešitev Dvovladje v B ligi se bo po vsej verjetnosti nadaljevalo iHiiiiiiniiiiNHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiMiiiiiniiiMiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiuiii Med levico in desnico v KD v Gorici Boji med strujama za kandidatna mesta Govori sc, da bodo Baresija poklicali na odgovor zaradi članka v «11 Piccolo* Da obstajata v goriški Krščanski demokraciji dve struji, ki sta si o številnih vprašanjih celo nasprotni, je to že stara stvar. Latentna nasprotja postanejo vidna zlasti za volitve, ko se borbi za poslanske stolčke pridruži tudi borba za zmago teh ali onih načel, ki jih struji zastopata. Te dni zopet pretresa vrste KD eden izmed toliko notranjih sporov, ki so tako razburkali članstvo, da se zunanje manifestacije tega pretresa o-pažajo tudi v javnem življenju . Pred dvema dnevoma je de-mokristjanski poslanec Baresi objavil v šovinističnem II Pic-colo — ki je neke vrste glasilo starih šovinističnih demo. kristjanskih voditeljev na županstvu, pokrajini in drugih ključnih mestih — daljši čla-neU) it" kattreth "'še Baresi hvali, da »za njega desetletna parlamentarna delavnost ni bila užitek ali kakšna ambicija, kateri je bilo zadoščeno.» Obenem namiguje, da se nekatere osebe, ki nimajo zadostnega znanja in pravice, potegujejo za poslansko mesto, ker prinaša lepe zaslužke. Demokristjanska desnica je, kakor se vidi, izstrelila iz vseh topov. Spoznala je, da gre tokrat za njen obstanek ali propast. Zato tudi ni izbirala sredstev. JI Gazzettino, ki je bolj naklonjen mladim levičarjem, članka ni objavil. Po mestu se vztrajno širi govorica, da bo Krščanska demokracija poklicala Baresija na zaslišanje zaradi njegovega pisanja. Ni izključeno, da u-tegne slediti tudi primerna kazen, v kolikor ne bo zadost. na kazen že samo dejstvo, da je konec Baresijevega vozar-jznja «med Gorico in Rimom« ker so mladi demokristjani postavili za poslansko zbornico in za senat druge kandidate. Za poslansko zbornico bodo SNG iz Trsta gostuje v sredo 19. marca ob 16.15 m 20. uri v Prosvetni dvorani v GORICI z RDEČO KAPICO veselo pravljico v tren dejanjih D. Gorinška. Sedeži za odrasle po 250 in 200 lir, za otrbke 150 in 100 lir, stojišča za odrasle 100 lir, za otroke 50 ur. Brez listka otroci ne bodo mogli v dvorano. Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Uil. Ascoli od 17. marca dalje in pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. Vstopnice se rezervirajo tu di po telefonu št. 24-95. kandidirali trije kandidati, in sicer Michele Martina, ki je predsednik ustanove IACP, po. krajinski svetovalec Bruno Cocianni in ing. Graziato. Medtem ko sta prva dva izrazita predstavnika levice, je Graziato človek desničarjev Baresija, župana in pokrajinskega predsednika. Aparat Krščanske demokracije bo skušal s preferenčnimi glasovi izvoliti v poslansko zbornico Martina, v senat pa pokrajinskega strankinega tajnika ing. Val-laurija. Ce k zgoraj navedenemu dodamo še čudno Bernardisovo obnašanje (govori se, da izsiljuje aparat KD s svojo odsotnostjo na sejah občinskega sveta in s svojim nerednim zahajanjem na županstvo, s čimer ustvarja vtis, da je pripravljen podati demisije zaradi #zapostavljanja» desničarske struje), potem je tembolj očitno, da skuša vsiliti II Pic-colo šovinistično politiko v go. riško javno življenje (glej njegovo pisanje o občinski seji, na kateri se je govorilo o spomeniku deportirancem, glej njegovo žolčno reakcijo na naše poročanje o tej seji) z namenom, da bi odvrnil pozornost javnosti od notranjih sporov v KD in da bi pomagal struji starih šovinistov, ki ~so odigrali svojo zgodovinsko vlogo in se bodo slej ali prej morali umakniti. Predstava CUC v kinu Centrale Jutri ob 10.15 bodo predvajali v kinu Centrale v okviru delovanja Akademskega filmskega centra Johna Forda film «Rdeče sence«, ki ga smatrajo za do sedaj najboljše izdelan western. Vstop je dovoljen samo članom CUC. DEŽURNA LEKARNA Ves dan in ponoči posluje neprekinjeno lekarna Soran-zo, na Korzu Verdj 17, tel. 2879. Kino v Tržiču EXCELSIOR. 16.00: »Nežni zločinec«, J. Lewis in M. Hyer. Vistavision. AZZURRO. 17.30: «11 cocco di mamma«. Maurizio Arena. PRINCIPE. 17.30: »Parižanka«, B. Bardot in C. Boyer. Naskakovanje Juventusove trdnjave se nadaljuje. V 2o>. kolu A lige bo tokrat posku-šal srečo milanski Inter, ki bo sprejel v goste' novega, teoretično . sicer še neuradnega prvaka. Bo li uspelo njemu, kar le za las ni uspelo Padovi in kar ni moglo uspeti niti ošibljenemu Milanu? Mogoče, toda s tako igro, kot jo je pokazal minulo nedeljo prdti Atalanti, prav gotovo ne. Toda ravno Inter je znan po svoji neustaljenosti in če je igral slabo proti Atalanti, to prav nič ne prejudicira možnosti, da bo proti Juventusu vendarle našel samega sebe in prekinil serijo Juventusovih uspehov, toliko bolj, ker Ju-ventus kljub svoji robustnosti prav gotovo ni neranljiv, posebno v obrambi. In naj ima Charles povrh še slab dan kar spričo naporov po zadnjih tekmah tudi ni nemogoče, potem lahko Lorenzi, An-gelillo in tovariši vendarle u-pajo na zmago. Toda to ali bo Juventus zmagal ali ne, že dolgo ni več tako važno, kot je važna borba za obstoj v ligi, ki je potegnila v svoj vrtinec predvsem Sampdorio, Genoo in A-talanto, posredno pa tudi U-dinese. Od treh glavnih kandidatov smrti igrata Atalanta in Genoa doma, prva proti Milanu druga proti Spalu, Sampdoria pa bo gostovala v Vicenzi proti Lanerossiju. Težko je reči kdo je trenutno na boljšem, vsekakor pa je že samo dejstvo, da igra Sampdoria na tujem terenu, zanjo kaj neugodno, ne glede na to, da se bo njen nasprotnik skušal na vsak način rehabilitirati pred svojimi gledalci za nedeljski poraz proti Padovi. Delitev točk bi bila spričo okoliščin za Sampdorio kar sprejemljiva. Genoa je proti Spalu vsekakor favorit, toda v Alessan-drii in tudi že prej je Spal dokazal, da zna izvrstno prakticirati verižno obrambo in nobenega dvoma ni. da bo z njo tudi jutri skušal rešiti točko, toliko bolj, ker tudi sam ni v najbolj rožnatem položaju. Atalanta — Milan! Atalanta mora zmagati če se hoče rešiti, to je očitno vsakomur in že zaradi tega jo je treba imeti za favorita, Milan res ni več tista enajstorica kot nekoč, toda ravno proti Juventusu je zaigral nepričakovano dobro. V ostalem pa je tudi res, da je z 22 točkami že precej izven neposredne nevarnosti in da mu misel na povratno srečanje z Borussio za evropski pokal povzroča več skrbi kot! pa prvenstvo. Udinese bo sprejela v goste Verono in tudi zanjo velja kar velja za Atalanto: zmagati za vsako ceno! Naloga se ne zdi pretežka, ker je Verona po silovitem startu začela pešati. Toda s tem zanimivih srečanj še ni konec. Pa- llllllllimitllUMIIIIIIIItllltlllllltlllMIIIIIIIIttl Snežne razmere dova bo skušala v Turinu nadaljevati s serijo zmag in tudi Fiorentina ne bo hotela v Neaplju zamuditi vlaka, Bologna pa je na svojem igrišču absolutni favorit proti A-lessandriji. Četrti in zadnji letošnji mestni derbi bo v Rimu med Laziom in Romo. Igralcem športne stave priporočamo, da upoštevajo vse tri možnosti, v ostalem pa si od tekme ni kdovekaj obetati, ktr sta obe moštvi letos precej povprečni, * * * V B ligi je v ospredju zanimanja dvovladje na vrhu. Tako Triestina kot Bari bosta tokrat igrala doma, prva proti Simmenthalu, drugi proti Leccu. Na papirju je Lecco slabši nasprotnik, toda v resnici najbrž ne bo ravna tako. Simmenthal je kljub temu, da je na lestvici še precej visoko (in še višje je bil!) začel močno pešati in bi zaradi tega za Triestino ne smel predstavljati posebne ovire. Ker pa je tudi Bari na svojem igrišču že vnaprej fav* rit lahko pričakujemo, da bo dvovladje pač še nadaljevalo vsaj do prihodnjega kola, razen seveda... če ne bo presenečenj. Ver.ezia, ki se verjetno vedno ni odrekla vsem sanjam, bo igrala doma proti Marzottu, Modena, ki ji tesno sledi, pa na tujem proti, Cagliariju. V obeh primerih sta favorita domačina. Nič manj kot na vrhu, pa je zanimiva borba na dnu. Parma je s svojimi 16 točkami sicer že prikovana k tlom za- to pa je še veliko vprašanje, kako se bo odvijala borba med Messino, Sambenedettese, Cagliarijem in Novaro, ki imajo po 20 točk ter med Leccom, ki ima samo eno več. Med temi je treba vsekakor iskati družabnika Parme za odhod v nižji razred in ni izključeno, da bo ta družabnik ravno premaganec jutrišnjega direktnega srečanja med Messino in Sambenedettese? Novara proti Parmi najbrž ne bo imela posebnih t^žav, Cagliari pa se bo z malo sreče tudi lahko proti Modeni dokopal do dveh prepotrebnih točk. o- I Aiaiauiii-Milan 1 X Bologna-Alessandria 1 Genoa-Spal 1 Inter-Juventus 1 2 L. R. Vicenza - Samp-doria X 1 k Lazio-Roma X 1 2 Napoli-Fiorentina 1 Torino-Padova X 2 Udinese-Verona 1 Cagliari-Zenit M. 1 Venezia-Marzotto 1 Uro Vercelli-Pro Patria 1 X 2 Salernitana-Sarom Ra venna 1 Piacenza-Varese 1 X Cosenza-Marsala 1 V nedeljo trening Avstrijcev Argauerjeve težave za tekmo z Italijo Zasnežena igrišča ovirajo priprave DUNAJ, 14. — Selektor avstrijske nogometne zveze Ar-gauer, je danes povsem nepr -čakovano sklical kandidate za A reprezentanco, ki se bo 23. t. m. pomerila z italijansko reprezentanco na Dunaju, na trening, ki bo v nedeljo na stadionu v Praterju proti neki -dunajski nižjerazredni c-najstorici. Med sklicanimi so: Vratarja: Schmied, Szan- wal; Branilci: Kollman. Hasei,- kopf, Buelhvatsch, Swoboda; Krilci: Stotz (v funkciji što-perja), Koller. Barschandt; Napadalci: Kovazh, Seneko, vitsch, Buzek. Hof. Hammerl Kozliček II.. Ninaus. Med sklicanimi ni igralcev Rapida, ki bodo v nedelj) nastopili proti FF. Wien v edi ni tekmi državnega prvenstva, ki bo zaradi zasneženih igrišč po vsej Avstriji, odigrana v nedeljo. Ce pa bi bila tudi ta tekma v zadnjem trenutku odpovedana, potem bi se reprr-zentativci Rapida avtomatično priključili ostalim, ki so na seznamu. Trening tekma reprezentance bo ob 15. uri. oe bo srečanje med Rapidom in Wie-nom dopoldne, če pa bo popoldne, potem bo trening ob 10. uri dopoldne. Selektor Argauer je danes v dnevniku «Bild-Telegramm» objavil članek, v katerem toži, da zaradi zasneženih igrišč ni mogel izvesti nameravane ga treninga v sredo, ki bi mu služil za eventualne nove odločitve glede kandidatov, ke~ je trenutno še precej negotovosti glede sestave reprezentance! Argauerja posebno skr bijo braniiski par in sred- imillMltilliiillllllllllilttltlliliilllllillllllllllilllimilllllllliliJliillllilllllliiillllllllllllllllfllillilitliliilllliillllltiliililltllllllllllliillnlltililililliiilll Kolesarska dirka Pariz-Nica Lokve: Livek: Kobarid: Bovec: 70 cm pršič 80 » » 30 » » 50 » » Log pod Mangartom: 80 » » Črni vrh nad Idrijo: 80 » » Vsako nedeljo vozi iz Gorce (blok pri Rdeči hiši) ob 6.45 avtobus na Lokve. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »La ragazza del Palio«. Diana Dors in Vitto-rio Gasman, cinemascoje v barvah. VERDI. 16.30: »Znak zakona*. Vistavision. Henry Fonda in Anthony Perkins. VITTORIA. 17.15: «Nebo gori« Amedeo Nazzari in Folco Lulli, supervisione. CENTRALE. 17.00: »Pesem u-sode«, Claudio Villa in Mii-ly Vitale, cinemascope. MODERNO. 17.00: »Vrni se. moja mala*. De Bruyne prevz Anguetil prvi n V drugi poletapi je zmagal Španec Poblet - Nascimbene padel na četrto mesto nji krilec. V napadli sta * nesijiva le Senekovitscn Buzek. SMUČANJE Burrini prvi v smuko za trofejo «Trch žičnic* SESTRIERE, 14. — V sjmr ku za mednarodno »Treh žičnic« na 2700 m gi progi z 800 m vismske like in 11 kontrolnimi vr ie zmagal Italijan rini pred Avstrijcem G® nom. Avstrijec Egon _Zim man je odstopil zaradi P"■ ^ Jutri je na programu na progi «Kandahar». Vrstni red: „ /*,. Burrini (It.) 2’°.2"11 |- bi. mon (Avst.) 2’23”8; 3. ni (It.) 2’24”2; 4. Ma-rth (AV» 2’24”7; 5. Burrini (K.) « 6. David (It.) 2?5”6, - S (It.) 2’25”8: 8. Klabacn (Avst.) 2’26”3: 9- Viotto 2’26”7; 10. Gartner (It-) 1 *** Ttaii- GRINDEWALD. 14. -- ^ jan Siorpaes je zmagal mednarodnem ^up* lomu na vanju v Grindewaldu s nim časom dveh spustov ,j. pred Nemcema Behrorn in 56") in Haecherjem t1 TENIS Mcrlo in finalista v Kairu KAIRO, 14. — V , Pblfl0p“ mednarodnega teniškega venstva Egipta sta Pietra ^ in Merio premagala sVO]faeljO sprotnika m bosta v n ;e odigrala firale. Pietrang.^, premagal Amerikanca M ■ ;5 ya s 17:19, 6:4. 6:2. 6:2, pa v treh setih Egipčana Slčina s 6:1, 6:2. 6:2. V finalu ženskih dvo]i£, -p. Američanka Knode ir* fl3li čanka Vassiliades Pr?nLn]!0 Belgijko Hovost in EgiPc Eid s 6:2, 6:3. MONTPELLIER, 14. — Današnja 5. etapa kolesarske dirke Pariz - Nica je bila razdeljena y dve poletapi. V prvi so vozili dirkači na kronometer, V drugi pa kot običajno. Prav vožnja na kronometer je — kot je bilo tudi pričakovati ' — privedla do spremembe v splošnem vrstnem redu in na prvo mesto se je povzpel Belgijec De Bruyne, ki je v etapi na kronometer dosegel najboljši čas za zmagovalcem Anquetilom nato pa v drugi poletapi pr,-šel na cilj z majhnim zaostankom za prvimi, med katerimi je v sprintu zmagai Španec Poblet. Nascimbene, ki je bil v poletapi na kronometer deseti, v drugi poletapi pa 5. s časom zmagovalca, je zdrkinl na četrto mesto v splošni klasifikaciji. Anquetil je v prvi poletap1 še enkrat potrdil svoje sposobnosti v dirkah na kronometer in De Bruyne, čeprav je novi nosilec klasifikacije, je zaostal za njim za 1’40’’. Na lahno valoviti progi je An-quetil dosegel izredno hitrost 45,683 km na uro in je bil s to povprečno hitrostjo edini med vsemi dirkači, ki je presegel 45 km na uro, ker ie povprečna hitrost drugoplasi-ranega De Bruyna znašala samo 44,670 km. Anquetil si je zagotovil zmago približno na po) proge pri 21. km. potem ko je prevozil edino, sicer položno a precej dolgo vzpetino. Na tem mestu je imel že 1’ naskoka pred De Bvuynom, 1’05" pred Impanisom, 1'10” pred Plank-iertom, r20" pred Forestierom, Le Berom. For-naro, U35" pred Vannitsenom in 1’40" pred Nasciinbenejern, ki je praktično že izgubil prvo mesto v splošni Klasifikaciji. Coppi je imel pri 21. km že 2'15" zaostanka. V drugem delu je Anquetil z izredno regularno vožnjo samo še utrdil svoje vodstvo. Fornara pa je prehitel Plun-kaerta in Impa-msa, tako da se je že zdelo, da bo on pre vzel prvo mesto v splošni klasifikaciji. Toda v zadnjem delu proge ga je prehitel De Bruy-ne in si za 52” zagotovil primat. Tudi drugo poletapo Vergc-ze • Montpellier so dirkači kljub drobnemu dežju prevozili s precejšnjo povprečno hi-trostjo. Zaradi spoiskega cestišča je bilo tudi precej padcev, in med vidnejšimi žrtvami sta bila Belgijec Rossel-le, katerega so morali prepeljati v bolnišnico ter Coppi, ki si je hudo poškodoval roko in za sedaj še ni znano, če bo jutri lahko nadaljeval vožnjo. 15 km po startu je ušla skupina petih kolesarjev, med ka terimi je bil tudi hitrostni dirkač Poblet. V to skupino se je vrinil tudi Nascimbene Naskok petorice je naglo naraščal in že je kazalo, da si bo lahko Italijan ponovno pr;. boril belo majico prvega v splošni klasifikaciji. Ki jo je izgubil v vožnji na Kronometer. Toda kmalu nato se je glavnina zganila in v hitrem zasledovalnem tempu znatno zmanjšala zaostanek. 50 m pred ciljem je Poblet prehitel Irca Elliota in zanesljivo zmagal, medtem ko je De Bruyne, ki je privozil na cilj v drugi skupini, oblekel be'o majico. Vrstni red v poletapi na kronometer Uzes - Vergeze (56 km): 1. Anquetil 1.13’33", s po vprečno hitrostjo 47,683 km, 2. De Bruyne (Bel.) 1.15T3"; 3. Fornara (It.) 1.16’5”; 4. Plankaert (Bel.) 1.16T6”; 5. Impanis (Bel.) 1.16’31”; C. Le i(Fr.) 1.32' |8. Grous-et (Bel.), 11. Fore skupina z De Rruynom vrstni red po Ber 1.17’4"; 7. Foresiier 1.17’ 10”; 8. Vannitsen (Bel.) 1.17’ 18”; 9. Derilcke (Bel.) 1.17’5l"; 10. Nascimbene (It.) l.I7’53”: Vrstni red v poletapi Vergeze - Montpellier (62 km). 1. Poblet (Sp.) 1.3213”, s povprečno hitrostjo 40.486 km; 2. Elliot (lrs.), 3. Van Aerde (Bel.), 4. Mahe (Fr.). 5. Nascimbene (It.), vsi s časom Po-bleta, 6. Darri 51”, 7. Picot sard (Fr.), 9. 10. Impanis (B? (Bel.), in manjša Belgijcem Splošni etapi: 1. De Bruyne (Bel.) 23.1’5”; 2. Fornara (It.) 23.2’47”; 3. Nascimbene (It.) 23.3’37”; 4. Vannitsen (Bel.) 23.4’; 5. De-rijeke (Bel.) 23.4’33 ’; 6. Ge-miniani (Fr.) 23.5’28”; 7. Bran. dolini (It.) 23.6’45”; 8. Fore-stier (Fr.) 23.6’59”; 9. Ferlen-ghi (It.) 23.7’5”; 10. Accordj (It.) 23.7'36”; 11. Anquetil (Fr.) 23.10’30”; 12. Elliott (lrs.) 23.14’ 33”; 13. Impanis (Bel.) 23.15’ 23”; 14. Dc Cabooter (Bel.) 23.18’07"; 15. Fore (Bel.) 23.18’ 27”; 16. Barale (It.) 23.1ST6”; 17. Scoubben (Bel.) 23.21’04”; 18. Bertolo (Fr.) 23.21'31”; 19 Colette (Fr.) 23.22T7”; 20. Has-senforder (Fr.) 23.23’07”. KROŽEK MLADIH iZOBRAZENCEV V TRSTU priredi od četrtka, m., do nedelje, 30. v prostorih na stadi0® «Prvi maj« 1. SLOVENSKI NOTENISKI TURNIR TRSTU Na sporedu so (e'o,'j0n vanja posameznikov ,. ekip Posamezniki .g. ekipe ki se želijo ležiti turnirja, se D ^ prijavijo najkasn*Je torka, ~~ v žaški Frančiška 20. 25. marca, v ^ knjigarni, Ul. Odgovorni uredaJJL STANISLAV RENKU frtt Tiska Tiskarski zavod KINOPROSEK-KONfOjS a e J, t0' predvaja danes i** har^ ob 19.30 uri Metro v* ni film: Trije mušketirji (I tre moschettief predvaja danes 15. t.m. z začetkom ob 18. uri barvni «5ouvenir dltalie Igrajo: JUNE AVERICK, ISABELLE COREV in INGE SCHOENER. V nedeljo z začetkom ob 15. uri ponovitev isteg* VLADIMIR BARTOL ALA «0, ta gnusoba! Ta živinska pohota!« je tulila Apama a onega brega. «Seiduni vaju bom izdala in on vaju bo ukazal vdrugič skopiti. Najlepšo mojo cvetko, moj nežni rožni popek sta mi teptala!* Skopljenca sta se na ves glas zakrohotala. »Cernu tuliš, gnusna krastača in stara lovača?!* se ji je posmehoval Adi. »Čakaj, med kamni te bomo trli in iz kože drli, vešča zlovešča, krivogleda in gnusojeda.* »Ti sm radiji vi koštrun!* je rohnela Apama. »Mladega mesa se ti je zahotelo, pohota ti skopljena! Alahu hvala, da so te pravi čas ob moštvo dali, ti črni šejtan s polomljenim rogom! Ah, kakšna sreča, da ne moreš, tudi če bi hotel!* Adi ji je odvrnil med novim režanjem: »Vidiš, kako se ti smejeva, stara opica in smešna coprnica! Vseh sedem prerokov bi lahko hkrati imela, pa če bi te en sam star pes hotel, bi bila do smrti vesela.* Apama je od onemogle togote skoraj pobesnela. Priletela je prav do obrežja, kakor da bi se hotela pognati v vodovje in ga prebresti. Adi je potegnil izza grma eno izmed vesel, ki jih je imel tam skrita, skočil je k vodi in spretno zamahnil po njeni površini, da je curek temeljito obrizgnil Apamo. Starka je zavreščala, skopljenca pa sta se zvijala od »meha. Adi je vrgel veslo v grmovje in se potem spustil z Mustafo v diT. Apama Je mahala za njima s pestmi in se zaklinjala, da ju bo pogubila. • # • Za sedaj se je znesla samo nad Halimo. Pred vsemi tovarišicami jo je še isti dan ozmerjala za potuhnjeno iz-prijenko in klicala na njeno glavo vse kazni tostranstva in onostranstva. Halimo je pekla slaba vest zaradi njene popustljivosti do Sare ter je videla v sebi veliko pokvarjenko, saj si je zdaj upala že neposredno po poljubljanju s črnko čisto nedolžno pogledati Mirjam v oči. Zaradi tega so ji segli Apamini očitki res do srca. Povesila je oči in do ušes zardela. Toda ko je Apama odšla, jo je Mirjam potolažila, češ, naj si Apaminega zmerjanja ne žene preveč k srcu, saj je vsakomur znano, da je starka hudobna in da sovraži skopljence. Prav tako, da nobena izmed deklic ne dvomi v popolno nedolžnost njene igre. To zaupanje Je Halimo, ki se ji je zdelo, da ga tako malo zasluži, tako pretreslo, da se je skrila v kotiček in se razjokala nad sabo. Zaklinjala se je, da se bo poboljšala in da ne bo več odjenjala Sari. Toda stari navadi se je težko odreči in vse je ostalo, kot je bilo. Dnevi so se daljšali in večeri so bili polni skrivnostnega življenja. Cricki so cvrčali v vrtovih in iz prekopov so se oglašale žabe. Netopirji so obletavali razsvetljena okna in neslišno pobirali leteči mrčes. V takih večerih Je bil deklicam najslajši užitek, poslušati zgodbe in pravljice, ki jih je pripovedovala Fatima. Sploh je bila Fatima čudovita žena. Vedela je tisoč prekrasnih stvari in nikoli ni prišla zaradi cesa v zadrego. Poznala je sto ugank in ko jih je vse razkrila, si je dan za dnem izmišljala nove. Poznala je vse pesmi, ki jih pojejo od skrajnega juga Arabije, od Sirije in od Egipta pa tja do severnega Turkestana. Umela je pa še druge stvari. Skopljenci so ji sredi gaja postavili podolgovato stekleno hišico in tam so se ji na odtrganih vejicah murv, ki so rasle kot vrbovje ob bregu, redile sviloprejke. Dejala je, da bo iz njihovih zapredkov pridelala toliko svile, kot je bodo potrebovala dekleta v vrtovih. Najrajši so jo deklice poslušale, ko je pripovedovala zgodbe iz Tisoč in ene noči in iz Firdusijeve Knjige kraljev. Pri teh zgodbah pa ni bila nič manj iznajdljiva od same Šeherezade. Kar ji je bil zob časa odkrhnil od spomina, je nadomestila z lastno domišljijo in marsikatera zgodba je bila od začetka do konca njena stvaritev. Deklice pa je med vsemi zgodbami najbolj pretresla ona o kiparju Ferhadu in kraljici širin. Pri njej so nehote pomislile na Mirjam in Fatima jim jo je morala neštetokrat pripovedovati. Vse je globoko ganila in Halima se je vsakokrat vtapljala v solzah. Kakor Mirjam, je bila tudi širin kristjanka. Njena lepota je bila tako izredna, da so celo cvetke od sramu in zavisti povešale svoje glavice, če je hodila po travnikih in vrtovih. Postala je žena najmogočnejšega kralja Irana, Kozrova Parvisa. Vse ljudstvo se je uprlo, ko je slišalo, da jiim je krivoverka postala kraljica. Toda kralj jo je tako ljubil, da je uklonil vse sovražnike. Bil pa ni Kozrov Parvis samo silen vladar, bil je tudi moder mož. Vedel je, kako minljiva je zemeljska lepota. In da bi za večno ohranil mili obraz in prekrasno telo svoje soproge, je poklical najslavnejšega kiparja tistega časa, Ferhada, da bi jo izklesal v marmor. Ko je tako mladi umetnik dan za dnem gledal nebeško podobo kraljice, se je nesmrtno zaljubil vanjo. Kjer koli je bil, kar koli je počel, čez dan Ln v snu, povsod ga Je spremljal njen rajski obraz. Naposled ni mogel več skrivati svoje strasti. Kip In živa kraljica sta si postajala bolj in bolj podobna. Njegovo delo, njegovi pogledi in zvok njegovega glasu, vse je izdajalo vihar v njegovem srcu. To je nekega dne opazil tudi kralj. Divji od ljubosumnosti je potegnil meč, toda širin se je postavila pred kiparja in ga s svojim telesom zaščitila. V zahvalo za tod? njegov umotvor mu je Kezrov Parvis podaril življ za vedno ga je pregnal v samotno gorovje Bizutuih- ^ je tam od hrepenenja in neutešene ljubezni zblaznel- ^ bolečini je pograbil za kladivo in dleto in začel stop» skalnati hrbet gore ogromno podobo Širine. Kakor jj t božanska kraljica živa iz kopeli, je videti še dandan ^ svOJ podoba. Pred njo stoji kraljev žrebec šebdis, sile11 mladi moči. z lažč0 Tedaj je kralj poslal v bizutumske gore slahotel P1^ novico, da je kraljica širin umrla. Ferhad je ni ^ nič \ živeti. V neznosni bolečini se je vrgel na sekiro, pi#l° razklala prsi na dvoje. Rezilo se Je pri padcu zemljo. In glej! Toporišče, namočeno s kiparjevo je ozelenelo, vzcvetelo in rodilo sad. Ta sad j® jabolko, ki je v spomin na Ferhadovo smrt Pre n odP so bile njegove grudi, in ki zakrvavi, če ga ran'* ’ . ^ Zato mu še dandanašnji pravijo Ferhadovo jab° j Deklice so poslušale zgodbo z rosnimi očmi. Sa ^ ji “ je navidez ravnodušno strmela v strop. Toda n®1 t čudno suhe in kakor da strme v silno daljav •AjujO* ponoči, sta Safija in Džada, ki sta spali v >stl ^jščU-njo, slišali, kako se je nemirno premetavala na ^ ji*11^ Rade so tudi poslušale zgodbe o starem iranskeI^unr9 0 Rustamu, ki je v dvoboju nevede ubil lastnega slIiaiKjp potem povesti o Ali Babi in štiridesetih razboj faL{i' Aladinovi svetilki in še one iz korana, ki pa jj11 je čisto po svoje prikrojila, če je pripovedovala, Ea farjeva žena Sulejka ljubila Jusufa, so vse neho_ svojo tovarišico Sulejko in se ji nasmehnile. ^ *Fjji očeh ni bila Egipčanka več pohotna grešnica, ^^jti nežna ljubimka, s kateri si mladi Jusuf ni upal dv>. pfj-oči. Polagoma je dobila vsaka izmed deklet v zgodbah svojo vzornico, s katero se je na !,e merjala ali pa so jo primerjale druge.