SpeffistoM in ibUmrani« poaMi Poštnina plačana v gotovini Štev. 91. V Ljubljani, v četrtek, 23. aprila 1942-XX Leto VII. lakljoCaa poefflalSenEa ca i(ttleni]( italijanskega In tujec« | Uredalltva la apr ata s Kopitarjeva t, CJoblJana | Concaulonarta esclturiva pel la pvbbticiU d) provenlenta (tall&nt fzrorai Uniona PobblidU It&Uana SL A. Milana 1 Hedazione. AmmlnUtfaaionei lopitaritTa & Lnbiana. § ed aaterai Uniona Cnbbiidtt h. A. Vojno poročflo št. 690: Topniško in letalsko delovanje na sredozemskem bojišču Uradno vojno poročilo št. 690 pravi: Topništvo je obstreljevalo ter odbilo sovražnikove oddelke, ki so se z oklepnimi sred stvi približali našim postojankam na c i r e -na j š kem bojišču. V letalskih bojih so nemška lovska letala sestrelila dva Curtissa, en Hurricane, ki ga je zadela protiletalska obrnmba rrke naše divizije, pa je strmoglavil na tla. Velike skupine osnega letalstva so silovito napadle luke hi letališča na Malti. Zndeta in zažgana so bila skladišča streliva, goriva ter torpedov, k molku so bile prisiljene štiri protiletalske baterije, ena trgovska ladja je bila poškodovana in na zemlji je bilo razbitih veliko letal. V bojih z angleškim letalstvom so nemški lovci sestrelili 6 letal, naši pa eno. Angleška letala so bila nad C o m 1 s s o m in C a t a n i j o ter so vrgla neka j bomb. Med civilnim prebivalstvom sta bila dva ranjena, stavbe v Cataniji pa so bile lažje poškodovane. Ob obletnici konca 180 dnevne zmagovite vojne med Italijo in Grčijo Kratek pregled junaških italijanskih nastopov od konca oktobra 1940 do srede aprila 1941 Rim, 23. aprila, s. Včeraj je poteklo prvo leto po zmagovitem konc« vojne Italije zoper Grčijo. Burno razdobje 178 dni trdega in kar najhujšega boja, čigar ponosni prvi igralec je bil italijanski vojak, spada v včerajšnjo zgodovino in jasno živi v spominu vseh Italijanov. Toda drugi dogodki odločilnega političnega in vojaškega pomena se zdi, da bi le prehitro zabrisali spomin na poprejšnje dogodke. Zato je potrebno in nujno pokloniti se požrtvovalnosti in hrabrosti bojevnikov iz grške vojske ter v kar najkrajšem pregledu povzeti razvoj te vojne, ki bo za vedno ostala med najhujšimi zaradi nezaslišanih oskrbovalnih težav, ki so jih zagrizeno zmagovale čete in poveljstva. 28. oktobra 1940 so italijanske čete v Albaniji, ki so bile razločno manjše po številu in po sredstvih kakor nasprotna grška vojska, odločno napadle v Epiru nasprotnika, prekoračile mejo od Erzeke do morja ter v več smereh vdrle na grško ozemlje. Večini občinstva niso znani razlogi za ta nenadni nastop, ki je bil neobhodno potreben zaradi zahrbtnih angleških spletk. Angleži so namreč mislili na Balkanu ustvariti drugo bojišče za os. Grške Nemško vojno poročilo Zmagoviti napadi na utrjene sovjetske postojanke Hitlerjev glavni stan, 23. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na donskem področju so nemške in romunske čete po zmagovitih napadih zavzele močno utrjene sovražne postojanke ter zajele večje Stavilo ujetnikov. Na srednjem in severnem odseku_ vzhodnega bojiSča so bili odbiti posamični sovjetski napadi. Oddelki nemške vojske ter vojnih SS-od-delktfv so vdrli v sovjetsko vrste v gozdnati pokrajini, kjer so ujeli številna sovjetske vojake tar zaplenili 13 topov. Oddelki bombnikov in strmoglavih letal so napadli sovjetske železnice. Trije sovjetski vlaki, naloženi z orožjem, so bili zadeti ter so zleteli v zrak. številn- železniške zveze so bije pretrgane in mnogo železniških potrebščin je bilo uničenih. V Severni Afriki nič važnega. Bombniki so v zaporednih valovih napadli vojaške cilje v La Valettl ter letališča na Malti, kjer so povzročili težko razdejan j'"1. Sovražnik je izgubil 16 letal; 9 jih je bilo uničenih na tleh, 7 pa v letalskih bojih. Včeraj so nemška letala ob južni angleški obali potopila angleški 300tonski parnik. Zadnjo noč je bila v južni Angliji bombardirana tovarna za orožje. Vzhodno bojišče, 23. aprila, s. Italijanski neutrudljivi lovci so bil junaki v sijajnem dogodku, ki je pokazal ne samo njihovo izkušenost im pogum, marveč tudi popolno skladnost v delovanju raznih iztjrjeiiih edinic v letalstvu. Ogledno letalo je na sovjetskem letališču zapazilo štiri letaila in takoj o tem 'javilo lovskim oddelkom in drugim italijanskim ediinicam. Ti so se takoj dvignili in se nenadoma »pustili nad sovjetskim letališčem ter * majhne višine s strojnicami uničili vsa štiri ruska letala. Vrnili eo se v lastne postojanke, ne da bi pretrpeli kake izgube. Nadaljnji japonski nastopi na Filipinskih otokih Saigon, 23. aprila, s. Japonski bombniki so onemogočili poskus treh pomožnih ameriških križark, da bi pobegnile iz Manilskega zaliva. Ena je bila potopljena, druga poškodovana, tretja pa se je morala obrniti ter vrniti v pristanišče. Rim, 23. aprila, s. Neko poročilo iz ameriškega vojnega ministrstva o vojaških nastopih na Filipinih pravi, da so ameriške vojne sile spričo vedno hujših japonskih napadov na otok Panay morale zapustiti mesto Lambuuau, ki leži v notranjosti tega otoka. ' Šanghaj, 23. aprila, s. Iz Cungkinga poročajo, da je glasilo Čangkajkove vojske sporočilo, da so japonske sile prišle do birmanskih petrolejskih vrelcev, ki leže severno od Dawmeja. Manila, 23. aprila. 8. Japonski ekspedicijski zbor na Filipinih sporoča, da znaša število fili-pinsko-ameriških ujetnikov, kolikor so jih našteli do zdaj, 62.600 mož. V celoti je 10.000 ameriških častnikov in vojakov, od katerih jih je bilo 1.600 zajetih v vojaških bolnišnicah in prevezovališčih-°stali pa so filipinski vojaki. Nov ponesrečen poskus angleškega izkrcanja na francoski obali Angleški oddelek, ki je vdrl na obalo blizu Boulognea, je bH pognan nazaj na morje Berlin, 23. aprila, e. Iz vojaškega vira se je zvedelo, da se je v prvih jutranjih urah 22. aprila močan oddelek Angležev poskušal izkrcati na francoski obali južno od pristanišča Načrti za obnovitev porušenega Liibecka Berlin, 23. aprila, s. V Liibecku zdaj proučujejo načrte za ponovno zidavo zgodovinskih poslopij in stanovanjskih hiš, ki so jih pred nekaj tedni uničili angleški bombniki. Načrti gredo za tem, da bi mesto sedmih stolpov ohranilo svoje značilno lice. Obisk vrhovnega poveljnika angleške mornarice v Ameriki Miinchen, 23. apr. s. Dopisnik lista »Miin-chener Neueste Nachrichten« v Stockholmu razpravlja o potovanju vrhovnega poveljnika angleške mornarice admirala Pounda v Ameriko. Pravi, da ta pot dokazuje, kako čedalje bolj narašča skrb zaveznikov zaradi delovanja podmornic osi. »Le eno prav važno dejstvo« — piše omenjeni list — »je moglo Pounda pripraviti do tega, da je zapustil svoje mesto v trenutku, ko ga angleška javnost napada, češ da je prvi odgovoren za neodločni in obotavljavi nastop angleške mornarice. Samo skrb za zadostno število ladij ga je torej nagnila k temu potovanju. Poleg tega je opaziti, da je glede vojne oskrbe prišlo do neke spremembe, zakaj v Wa-shingtonu se v pričakovanju odločilnih uspehov ruske ofenzive niso pomišljali preskrbovati najpoprej Rusijo. Zdaj pa ko so te prazne nade propadle, se zdi, da bodo v Ameriki dali spet prednost Angliji. Verjetno je namreč, da je angleško poveljstvo to zahtevalo kot po-eoj za začetek ofenzive oroti silam osi.« Boulognea. Poskus pa je spodletel 6pričo strnjene nemške obalne obrambe. Zaradi hudega obrambnega ognja od strani nemških vojakov, ki so bili za močno utrjeno postojanko, so bili Angleži prisiljeni k hitremu umiku. Sovražniku ,ki je pustil na bojišču mnogo padlih vojakov, se je pod varstvom megle, ki je ležala nad obalo, posrečilo na begu umakniti na morje. Ob obali je ostalo nekaj angleškega orožja in drugih vojaških potrebščin. Poročajo tudi, da so se včeraj zjutraj južno od Boulognea nemški čolni-pobiralci min spoprijeli z angleškimi torpednimi čolni ter najbrž enega potopili. Nagrade romunskim bojevnikom zoper boljševizem Bukarešta, 23. aprila, s. Maršal Antonescu je določil, da bodo tisti, ki so se v vojni proti komunizmu izkazali s posebnim junaštvom, dobili od države v last kos zemlje v besarabskih in bukovinskih pokrajinah. S tem bo Romunija dala ne samo otipljiv dokaz hvaležnosti, ki jo goji do svojih junaških sinov, marveč hkrati tudi rešila vprašanje, kako obljuditi obmejne pokrajine s čisto romunskim prebivalstvom. Denarne zbirko nemške vojske pozimi Berlin, 23. aprila, e. Kaikor poročajo iz pristojnih virov, je vojska v zimi 1941/42 za zdravstvene in socialne ustanove darovala 2)8 milijonov mark. Darovala je vrh tega še 3,64 milijone za dan oboroženih sil. vlade, vdinjane 'Angliji, so pridno pomagale angleškim načrtom. Grki so izpopolnjevali svoje vojaške priprave, da bi napadli Albanijo m zavzeli letalska oporišča za napad na Italijo. Grška vojska je bila obilno oskrbljena z angleškimi vojnimi potrebščinami. Opirajoč se na presenečenje, so Grki mislili, da bodo zlahka opravili z nekaj malega italijanskimi divizijami, ki so bile na albanskem ozemlju. Začetki boja, v katerega so se Italijani spustili z neustrašenim srcem, da bi prehiteli nasprotnika, so potekali ugodno navzlic nepretrganim nalivom, ki so se pridružili že obstoječim vojuškim oviram kot nova 'najhujša težava. Ko so italijanski oddelki prišli do Meta-xasove črte, ki je od Pindskega pogorja do morja zapirala pot v Epir, so se italijanski oddelki odločno borili, da bi jo osvojili. Planinska divizija »Giulia« je po grebenih gorovja prišla skoraj do Metzovona, konjeniški oddelki pa so vdrli drzno in glojboko na grška tla. Ker pa ni bilo mogoče primerno oskrbovati njihovega nastopa, so bili prisiljeni obrniti se nazaj. Medtem so nasprotnikove sile na macedon-skem bojišču začele s hudim pritiskom na italijansko levo krilo. Ta pritisk naj bi strl obrambo Korče ter ločil vojske pri Korči od onih na epir-skem bojišču. Zaradi tega je bilo potrebno zavzeti začasno obrambno stališče, da bi lahko medtem prišle v Albanijo nove čete, ki bi strle vsako grško nasprotovanje. Ker je številčna premoč sovražnikov bila vedno večja in ker je zaradi omejenih izkrcevalnih možnosti po albanskih lukah bil dotok italijanskih divizij nujno počasen, je bilo treba italijanske čete prestaviti na postojanke, ki 60 ležale bolj zadaj in ki so bile bolj primerne za izpodnašanje ponovnih grških napadov. Ta premik je bil izveden prožno. Italijanski vojaki so se borili z veliko hrabrostjo in medtem odstopali ozemlje. Toda izognili so se slehernemu zlomu fronte in preprečili nasprotniku, da bi bil dosegel cilj« vojaškega značaja. Ta obrambni nastop je trajal v»o zimo. Ob njem so se zlomile tri velike grške ofenzive, katerih cilji so bili Elbasan, Valona, Tepeleni. Ta gibčna obramba je Grkom prizadevala ogromne izgube. Najprej v januarju, potem pa v marcu 1941 z dvema bliskovitima protiofenzivrama nastopoma je izčrpala nasprotnika v globino ter ga pri* pravila na to, da bo v bližnji pomladi dobil končni udarec. Prišla je pomlad in z njo je izbruhnilo drugo ognjišče balkanske bolezni: Jugoslavija. Sprememba vlade v Jugoslaviji 27, marca 1941, ogražanje vojska v Albaniji, ki naj bi prišle v grško-jugo-slovanske klešče, da bi jih strle, to je še vsem dobro v spominu. Toda začel se je bliskoviti nastop osi zoper ti balkanski državi. Ko »o nemški oddelki 6. aprila prekoračili jugoslovanske meje od severa do vzhoda, so italijanski oddelki dva dni potem od zahoda dosegli severno obalo Ohridskega jezera, kjer so se potem združili z nemškimi četami. Tvarna ločitev grških sil od jugoslovanskih je bila dopolnjena. Na severu je okoli Skadra, mesta, na katerega je jugoslovanska pohlepnost metala poželjive poglede, divjala več dni strahovita bitka. 13. aprila, na veliko noč, pa so bile nasprotnikove sile končno premagane ter potisnjene čez mejo. Cesta na Cetinje, Kotor in Dubrovnik je bila odprta in mesta so bila zasedena v naglih pohodih po štirih dneh. Prav tisti dan je IX. italijanska armada planila v napad na grške sile, ki so se mogočno opirale na postojanke, pripravljene vso zimo. V skoku je bil zavzet Pogradec in popoldne 14. apr. so čudoviti italijanski pešci dosegli in prešli Korčo in so v nekaj več kakor 24 urah med bojem pretekli nad 60 km. Ob zori 14. aprila se je XI. armada zapodila z neukrotljivim zagonom zoper strahovite sovražnikove postojanke na gorski grmadi med Tomorijem in morjem. Divji boj se je razvnel v predelih, ki so že mesece in mesece doživljali neusmiljene spopade med nasprotujočimi si silami. Na eni strani je brezpogojna italijanska volja do zmage, na drugi strani pa potreba, ki sili nasprotnika, da ne sme odnehati, če se hoče izogniti takojšnjemu popolnemu uničenju vseh grških sil. Toda zagon, vnema in junaštvo italijanskih vojakov so bili močnejši od nasprotnika, ki je moral odnehati ter se v neredu umakniti. IX. in XI. armada sta se bližali k Peratiju in Teliniju, edinima prehodoma, ki sta dovoljevala grški vojski iz Albanije prehod v Epir. Zagrizeni boji so divjali še teden dni, potem so italijanske divizije na več krajih dosegle in prešle mejo, znova vdrle Določita za nemška letovišča in zdravilišča Berlin, 23. aprila, s. Državni tajnik, ki nadzoruje gibanje'tujcev, je izdal uredbo, po kateri bodo zdravilišča in letovišča tudi letoe morala sprejemati v goste najpoprej bojevnike ter delavce, ki so zaposleni v vojni in tej sorodni industriji. Po posebni uredbi je še določeno, da ne bo smel nihče prebivati v enem zdravilišču več ko tri tedne. Mobilizacija vsa sovjetske mladine Rim, 28. aprila, s. Neko poročilo, ki je bilo iz Kujbiševa poslano listu »D. Telegraph«, zatrjuje, da je sovjetska vlada nedavno ukaaala mobilizacijo vseh štirinajstletnih in petnajstletnih dečkov ter vseh žensk, stairih od Štirinajst do petdeset let, ki Še niso kako zaposlene v industriji. Mobilizirana bo tudi Šolska mladina. na grška tla ter dosegle oba omenjena prehoda. 22. aprila je bila usoda grških armad dopolnjena. V istem času je nemška oklepna armada uničila grške sile na tesalski ravnini ter vrgla svoja oklepna vozila čez sedlo Metzovon na Janino. Gr- čija je bila premagana in vse grške sile vklenjene v žepu, ki so ga naredile nemške čete, napredujoče od juga, in italijanske divizije, ki so pri- tiskale od severa. 2. aprila zvečer je poveljnik macedonskih in epirskih armad prosil za brezpogojno vdajo in 23. aprila so se sovražnosti nehale: vojna je bila končana. Bleščeča zmaga je v najsijajnejši meri poplačala hude telesne žrtve, ki so jih morali prenašati italijanski vojaki šest mesecev in katere so prenašali z zares čudovito ravnodušnostjo in prilagodljivostjo. Vsa negotovost o nevarnosti, ki jo je na Balkanu ustvarjala angleška in sovjetska propaganda je bila razpršena in vojna zoper Sovjetsko Rusijo je svetlo dokazala, kako ogromnega pomena je bilo za os, da je imela zavarovane boke in hrbet po docela razjasnjenem položaju na Balkanu. Zmaga zoper Grčijo mora ostati sijajna v italijanskem ljudstvu in vojski zaradi kar največje vsote tvarnih naporov, ki jih je zahtevala in zaradi železne volje, ki je podpirala daljnovidni italijanski nastop na Balkanu, zaradi neizčrpljive in najčistejše fašistovske vere in zaradi goreče ljubezni do domovine, ki je vedno prepajala srce slehernega izmed bojevnikov, za katere je bila vsa gotovost v besedi »vinceremo«. Vesti 23. aprila Japonski parlament je sprejel zakon o povračilu v vojni povzročene škode. Vlada bo s svojimi sredstvi nudila pomoč svojcem tistih, ki so bili ubiti ali ranjeni med letalskimi napadi na japonsko ozemlje. Pomoč bo v hrani, obleki ali zdravstvenih pripomočkih. Po naloga predsednika Roosevelta morajo zaple- niti vse industrijske patente sovražnih držav na korist, severnoameriške vojne izdelave. Novi predsednik francoske vlade Pierre Laval je včeraj sprejel v Parizu nemškega generalnega konzula. Pri izjalovljenem atentata na predsednika francoske nacionalne stranke Doriotja je bila ubita samo ena oseba. Granata, ki je eksplodirala v gledališču, je povzročila nekaj škode med napravami. Med navzočimi pa doslej ni bilo _ mogoče odkriti povzročitelja atentata, pravi uradno poročilo iz Pariza. Angleški minister z« dominione, major Attlee, je v svojem govoru rekel, da ne more napovedati izida spomladanskih in poletnih ofenziv na vzhodnem bojišču, ker je to leto usodno in ne bo mogoče zmagati brez prave borbe in žrtev. V Angliji bodo pričeli uporabljati nekakšne »celice groze«, v katerih naj bi se vojaki privadili na strahotni trušč, ki ga povzroča vojna z današnjim modernim orožjem, piše londonski list »Daily Herald«. Argentinski mornariški krogi izjavljajo, da Argentina ne bo pustila svojih ladij med ameriške konvoje in da tudi ne bo uporabljala svojih vojnih ladij za spremstvo trgovske dovja. V Zagreba so ustanovili poseben urad za gojitev^ i ailijansko-hrvatskih stikov, da bi ;e bolj pospeševale izmenjave dobrin med obema državama. Te dni Be je pred lizbonskim sodiščem končala kočljiva pravda, po kateri bodo zdaj dedičem portugalskega kralja Mihaela izročili dragulje, ki imajo veliko zgodovinsko vrednost. — Draguljev pa dediči ne bodo smeli odnesti v kako drugo državo in jih tudi ne izročiti ali prodajati drugim kakor državi. Na Japonskem bodo imeli 30. aprila splošne volitve. Jutri bo zaključen vpis kandidatov. Notranji minister je dejal, da imajo sedanje volitve veliko važnost za notranjo državno ureditev in za uspešno nadaljevanje vojne, ki jo Japonska bije za ustanovitev Velike Azije. Volitev ne bodo odlagali zaradi morebitnih sovražnih letalskih napadov. Parlamentarni tajnik angleškega ministrstva za poljedelstvo je dejal, da ni gotovo, če bodo mogli tudi vnaprej dajati določeni obrok mesa. Rekel je: »Nihče ne more vedeti, kako bo z našo prehrano v bodoči zimi.< Japonskf cesar je sprejel bivšega poslanika v Moskvi Tatokava, ki mu je poročal o svojem delu v Sovjetski Zvezi. Nemški poslanik v Sofiji je sprejel guvernerja iz južne Dobrudže, ki mu je izročil tri milijone levov. Ta znesek je hvaležno prebi-• valstvo zbralo za Hitlerjev rojstni dan in ga izročilo za nakup darov nemškim vojakom na fronti. Posebna komisija finske zbornice preučuje zakonski načrt o pospešitvi postopka za smrtne obsodbe. Ta postopek je bil dozdaj tak, da so v sto letih izrekli eno samo smrtno kazen. Razen tega bodo izvedbo kazni prilagodili duhu današnjega časa in ne bodo obsojencev več ob. glavijali, temveč jih streljali. Ameriški urad za vojno izdelavo zahteva sodni postopek proti jeklarnam Carnegie v državi Illinois zaradi prekršitev določb o ameriškem vojnem gospodarstvu, ker so jeklarne dajale zasebnikom velike količine jekla in s tem ovirale delovni načrt ameriške vojske in mornarice. Zaplemba vsega gradbenega materiala za državno podtajnistvo za vojno izdelavo Rim, 28. aprila, s. Rimski uradni list Je objavil uka* državnega podtajnika za vojno izdelavo z dne 20. aprila letos, a katerim se odreja, da se zaplenja in stavlja na razpolago državnemu pod-tajništvu za vojno izdelavo sledeč material, ki ga imajo na zalogi zasebna podjetja za gradnjo hiš, pa naj bodo hiše že končane ali šele v zidavi: apno, vodna veziva in mavec, dalje opeke vseh vrst, les vsake deboline ln kakovosti (deske, deščice za opaže in stavbne odre, tramiči, tramovi iu podobno), železni material, kovinski material, ki ni iz železa, cement, azbest v ploščah, cevi, rezervoarji in podobno. Potem pride na vrsto steklo, pipe, material za razna dela in za končava-nje del (stopnice, pragovi, okensko police in podobno, lirnež, barve, asfalt, bitumen, katran, umivalnik^ školjk« za stranišča in umivalniki v kuhinjah vseh vrst, ogrevalniki, vodovodne pipe, material za električne, telefonske in podobne naprave. Pregled šolskih kuhinj v pokrajini Ljubljana, 23. aprila. Na ukaz zveznega poveljnika so odšli funkcionarji GILLa v šolske občine na Rudniku, Turjaku, Velikih Laščah in v Ribnici, da bi pregledali delovanje šolskih kuhinj. Pri teh nadzorstvenih pregledih so ugotovili, da tudi v teh krajih šolske kuhinje v redu in hvalevredno delujejo. Funkcionarji GILLa so obiskali tudi šole v Grosupljem, Višnji gori, Št. Vidu pri Stični, v Velikem Gabru, v Nemški vasi, Novem mestu, Šmihelu pri Novem mestu, Selah pri Jogurju, Metliki, Podzemlju, Gradcu, Črnomlju, Semiču, Mozlju, Livoldu, Kočevju, Stari Cerkvi in Dolenji vasi. Pri vseh teh ogledih so ugotovili, da se voditelji kuhinj «r veliko vnemo posvečajo delu in da se jedila pripravljajo tako, kot se morajo. Gospodinjski tečaj Ljubljana, 23. aprila. Na zapoved zveznega poveljnika je podpoveljnik pregledal gospodinjski tečaj in prisostvoval nekaterim praktičnim delom. Nadzornica GILLa je pojasnila, kako poteka tečaj, na katerem se obravnava krpanje in pletenje, urezovanje in šivanje domačih oblek, kakor tudi poučujejo pravila za vedenje in higieno. Podpoveljnik, ki je s tega obiska odnesel najlepše vtise, je pohvalil učiteljice in vzpodbujal male udeleženke tečaja. Od zaplembe se izvzemajo materiali, ki bo potrebni za zgraditev ali dovršitev: kmečkih stavb, zgradb za fašistične avtonomne zavode in pa za ljudske hišice kakor tudi zgradb za stanovanja državnih uradnikov. Izvzeti so tudi materiali, potrebni za zgraditev ljudskih hišic, za delavska stanovanja, ki jih odobri ministrstvo za javna dela. Ne velja tudi ne za zgraditev novih Industrijskih objektov ali za razširitev dosedanjih, za kar je moralo dati svoje privoljenje ministrstvo javnih del, odnosno od primera do primera tudi korporacijsko ministrstvo ter državno podtajništvo za vojno izdelavo. V desetih dneh od včeraj naprej morajo lastniki navedenega materiala naznaniti zalogo niedpokrajinski delegaciji državnega podtaj-ništva za vojno izdelavo. Prijavljeni material je treba hraniti na razpolago državnemu podtajnlštvu za vojno izdelavo, sicer grozi kršilcem stroga kazen. — Uredba velja zaenkrat za stare pokrajine kraljevine. Zmagovi! nastop nemške in hrvaške vojske v vzhodni Bosni Zagreb, 23. aprila, s. Uradno poročilo poglav* nikovega glavnega stana govori o bitki med hrvaškimi oboroženimi silami in oddelki četnikov —■ komunistov in »partizanov«. Te tolpe so zagospodovale v vzhodni Bosni in so v slepi pokorščini boljševiškim navodilom ustanovile celo sovjete v pokrajinah med Zvornikom, Višegradom, Sokolov-cem in Rogatico. Iz Londona in Moskve dobivajo navodila ter tudi pomoč. Četniško-komunistične tolpe počenjajo najstrahotnejša grozodejstva zlasti nad muslimanskim prebivalstvom s tem, da uničujejo njegovo premoženje, zažigajo hiše, kradejo živino ter more ženske in otroke. Da se naredi enkrat za vselej konec temu živalskemu bandit-stvu, je prišlo v zadnjih mesecih do hudih spopadov in zagrizenih bitk v okolici Sokolovca, Roga* tiče in na Fločički gori. Nemške oborožene sile so skupno s hrvaškimi izvedle te nastope z največjim uspehom, v zadnjem tednu pa je prišlo do novega, še odločnejšega nastopa, pri katerem so hrvaške oborožene sile s pomočjo nemških popolnoma strle te komunistične in četniške tolpe ter očistile vso pokrajino. Tako je prišla vsa pokrajina okoli Sokolovca v roke hrvaških oblasti, ki zdaj že redno poslujejo. Na vsem tem področju poteka zdaj spet redno in delovno življenje. 30. 'S# APRILA | NEPREKLICNO ZADNII DAN SL Non proeurerti il rimorso di avere mmim riuunciato a tentare di diventare milionario per non rischiare 12 lire. gg? Acquista un biglietto oggi stesso. EŽŽT Pazi, da se ne boš kesal, ker nisi S? tvegal 12 lir, da bi postal milijonar. S Še danes si kupi srečko. Raznoterosti iz sodne dvorane Ljubljana, 23. aprila. Gostilničarji ne prihajajo pred kazenskega sodnika samo zaradi navijanja cen, marveč se primeri tudi, da morajo odgovarjati, ker so dajali gostom za drag denar slabo, ponarejeno ald oiknjeno vino. Tržno nadzorstvo je zadnji čas vzelo več vzorcev vina pri gostilničarjih ia jih dalo \ analizo. Neki gostilničar tam na periferiji mesta je imel sitnosti, ker so ga poklicali pred sodnika, da je prodajal ciknjeno vino. Gostilničarju pa se je primerila neprijetna pomota. Uradni organ, ki je prišel v njegov lokal, je zahteva! vzorec vina, ki ga gostilničar prodaja. Njega ni bilo doma. Bil je odsoten po opravkih v mestu. Njegova hčerka je pohitela v klet iri natočila v stekleničico iz nekega soda rdečo tekočino, ne da bi se prepričala, da li je to vino ali mogoče kis. Uradni kontrolni organ je stekleničico z vzorcem vina lepo vzel, napisal etiketo in odšel. Vzorec je bil izročen Higienskemu zavodu v analizo, ki se je kratko glasila, da vsebuje vino mnogo kisline in da je ciknjeno. Na osnovi te analize je bil gostilničar Janko obtožen zaradi prestopka o živilih in začela se je kratka razprava. Gostilničar je ugovarja! m navajal priče, da ni imel v kleti ciknjenega vina, pač pa v enem sodu kis. Poprej je dobil sod vina. en sod pa je bil določen za vinski kis. Hčerka je vzela vzorec iz soda za kis. Ker so razne priče potrdile njegov zagovor, je bil gostilničar oproščen. Neki drugii gostilničar je bil po svoji dobrohotnosti zapleten v čedno verižniSko afero. Svojo gostilnico ima na znamenitem kraju v bližini Žabjeka. Njegova gostilna je zelo slovela v časih, ko je bila na Žabjeku še »krvava rihta«, ko je bilo tam okrajno sodišče, kjer 60 sodili slavni sodniki razne Barjanske potoke čistijo Ljubljana, aprila. Z regulacijo Ljubljanice je bilo seveda rečeno glavno vprašanje, ki se je tikalo osuševanja Ljubljanskega barja, toda s tem še ni bilo nikjer rečeno, da je osuševanje do kraja zaključeno in da sedaj vsi činitelji z Barjani in Ljubljančani vred mirno počivajo. Ljubljansko barje bo namreč tudi v bodoče zahtevalo sta'no skrb in pažmjo. Zato je glavni odbor za osuševanje barja, ali po domače, kakor ga nazivljejo na Barju »močvirski odbor« stalno na delu. Sleherno leto se morajo namreč trebiti jarki in pritoki Ljubljanice, tako da voda nikjer ne ogroža plodne zemlje in ne travnikov. Ti jarki in potoki, še bolj pa hudourniki s krimskih gora namreč radi kaj hitro naraščajo ob dežju, nekateri donašajo s seboj mnogo proda, druge pa hitro prerašča raizno zelenje, kar vse ovira reden odtok vode. Zaradi tega pošilja močvirski odbor sleherno leto na barjanska polja marljive delavce, ki čistijo posamezne jarke. To se je tudi letos zgodilo in po Barju povsod naletimo na skupine kopačev, ki poglabljajo jarke in odstranjajo iz potokov nabrano nadležno gmoto. Povprečno računajo na Barju, da je treba vsaka tri leta najmanj enkrat očistiti vsak jarek, potok ali ceio rečico. Eden najbolj trmastih pritokov v Ljubljanico je na primer Prošca, ki teče po naj lepšem barjanskem tlu. Lani je bila temeljito očiščena, letos pa so na vrsti sosedni jarki. 8e več truda pa zahtevajo hudourniki s Krima, kjer je pogosto v enem dnevu uničeno delo enega leta in ki jih je treba ponovno in ponovno čistiti proda. Vendar Barjani ne klonejo ter se stalno bore a temi nefttetimt brzicami, pa tudi počasnimi jarki fn potoki ter tako skrbe, da so Barje počasi, pa gotovo vedno bolj spreminja v lepo kultivirano polje. S Hrvaškega 17. t. m. dopoldne je bila ▼ Zagrebu odprta velika nemška umetniška razstava. Razstava ima naslov: Nemška plastika v sedanjosti. Razstavo je priredilo Hrvažko-nemško društvo v Zagrebu. Cela razstava je prirejena pod pokroviteljstvom vojskovodje hrvaške vojske Kvaternika in pa nemškega poslanika v Zagrebu «k*c. Kascheja. Razstava je v prostorih Hrvaške akademije in umetnosti na Zrinjskem trgu. Zadnjo nedeljo je bil« ▼ zagorskem Zlatarju velika ustaška skupščina, na kateri je govoril tudi veliki župan župe Zagorje. Zagrebška mestna občina je dala v prodajo 14 vagonov krompirja za meščane, ki ga bodo lahko dobili le na karte. Krompir bodo prodajali le v določenih trgovinah. Tudi grah in fižol bodo v kratkem začeli prodajati iz mestnih skladišč. »Ljubljančan, ki je momaril s Francem Ferdinandom« Na včerajšnji članek pod gornjim naslovom prosim cenjeno uredništvo, da blagovoli odstavek glede križarke »Elisabetht toliko popraviti, da se vsi podatki o tem absolutno ne ujemajo, ker nisem bil nikdar vkrcan na križarki »Elisabeth« y času, ko se je že mnogo in mnogo let poprej bivši prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand voall ž njo po morjih. Informacije o tem potovanju baiirajo na kaki mietifikaciji. Z odličnim spoštovanjem: Joško Medved, vodja zemljiške knjige. potepuhe, berače in druge malopridneže i^vlaču-garsko svojat. Tam je vsake kvatre sodila tudi porota. In gostilna je bila vedno polna gostov, odličnih in uglednih meščanov, kakor tudi petičnih m skromnih deželanov. K sedanjemu lastniku te gostilne je najprej neki mlad moz prinesel do 100 kg riža z vljudno prošnjo, da bi mu za nekaj časa shranil riž. Naslednji dan pa je drugi človek, ki rad igra harmoniko, pripeljal do 60 kg olja. Zaradi ve-riženja z živili in zbiranja racioniranih živil 60 prišli pred sodnika kar štirje možje, tako gostilničar, prvi možakar z očetom in drugi mož, izvrsten harmonikar. Slednji je kratko pripovedoval: »Tam na Čevljar, mostu me je ustavil neznan mož in mi zaklical: Koseči Pelji mi tole kanto v gostilno na Žabjek. Peljal sem mu kanto in stisnil mi je 15 lir. Kaj hočem? Človek rad kaj zasluži! Nisem imel niti pojma, da je v kanti olje.« Tudi ostali obtoženci so zanikali vsako krivdo. Razprava je bila preložena, da se zaslišijo še razne priče. Pred malim senatom se je pred dnevi zagovarjal ne.ki Lojze Z., obtožen dveh zločinov tatvine. Državni tožilec ga je obtožil, da je lani maja odnesel iz Robežnikovega gozda pri Curnovcu v Mestnem logu štiri hraste, vredne 300 lir in da je Robežniku junija odpeljal iz hleva 3800 lir vrednega konja. Lojze je obe tatvini tajil. Zaradi konja se je toliko vdal, da je pač konja odpeljal, ker je bil last drugega lastnika, ne pa Robežnikov. Zaradi tatvine hrastov je bil oproščen, zaradi tatvine konja pa obsojen na šest mesecev strogega zapora. Proces proti bivšemu jugoslovanskemu poroč-niku_Ctetoji Vokiču zaradi prilastitve vojne blagajne s 13,500.000 din se bo vnovič vršil pred malim senatom okrožnega sodišča, ker je vrhovno sodišče na javni razpravi 16. t. m. prvo sodbo razveljavilo In zadevo vrnilo okrožnemu sodišču v ponovno razpravo. Žrtve partfzanov v L:ubl;anski pokrajini Skoraj ne mine dan, da ne bi partizani prelili krci v slovenski hiši, in kadar njihovi revolverji ne uspejo, da bi izkopali nov grob, se to ne zgodi zaradi velikodušnosti, marveč samo zato, ker njihovo orožje ni zadelo cilja, te preveč mrtvih morajo objokovati ljubljanski Slovenci, da bi mogli o sedanjosti in bodočnosti premišljevati še brezbrižno. I mehi k mrtvih in ranjenih, ki iz različnih razlogov ne more biti strogo izpopolnjen, nudi žalostno sliko razdejanja. ki ga širijo partizani med Slovenci. Barbarsko pobijajo otroke in žene, grabijo družinske očete iz njih domov in jih nato pobijajo o gozdovih, zadavljajo dekleta, ubijajo s streljanjem iz revolverjev mladeniče v cvetu njihovih let. To je slika ruskega barbarstva, ki se je naselilo na slovenski zemlji, kjer bi mogla biti študij in mirno življenje jamstvo najlevše bodočnosti. Imenik ubitih in ranjenih naj bo za prebivalstvo večen spomin razbojnikov, ki so pod lažno pretvezo izdali in ubili ljudi iste krvi. V mesecu februarju so bili ubiti: Janez Novak, star 20 let; Janez Lenič, žandarm. pod• narednik; Franc Rožič, brivec; Alfred Jaginan, star 19 let; Janez Šušteršič, star 23 let, študent; Alojzij Jakelj; Avgust Praprotnik, star 50 let; Bruna Gregorič, stara 19 let, zaklana z nožem; Janez Urbanc star 47 let ter njegova Merka Ivana, stara 21 let. V istem času so bili ranjeni: Franc Brus, star 30 let in Marija Urbanc, stara 19 let, hčerka in sestra zgoraj omenjenih umorjencev. — V mesecu marcu so bili ubiti; German Geomelij; Vera Fifer, stara 20 let; Franc Župec, star 22 let; Leopold Mehle, kurjač; študent Jaroslav Kikelj, star 22 let; Vinko Trampuž, star 3? let; Ernest Kožnič; Anton Rojar, star 18 let; Alojzij Škrbec, star 23 let; duhovnik Hubert Leiler; Ivan Pucelj, star 38 let. V istem času so bili ranjeni:Franc Perko, Ciril Korošec, Jožef Hladnik, Zvonko Sadar, Franc Pogačar, Anton Cilenšek, Franc Ovčar, Antonija Pombšek-Rejc, Janez Derganc, Franc Ogorevec, Jakob Moj-škerc, Vekoslav Strnad, Eva IViederroohl. — V prvi polovici aprila je Številka umorjenih žrtev se narasla. Umrli so od morilske roke: Jernej Mlr-tek, star 40 let; Marija Bizjak vd. Langer, stara 50 let; Janez Murgelj, bivši žandar; Franc Kolenc, star 50 let, njegova žena in njegova Štiriletna hčerka; Ivan Hribar; Uršula Piok-lupančič; Marija Habič, stara 20 let in Viktor Habič, star 31 let; Alojzij Uhernik, star 45 let, njegova žena in njegova petnajstletna hčerka. V istem času so bili ranjeni: Puntar Joiefina, Jakob in Janez Šušteršič, prvi star 21 let, drugi 1? let. Franc Kolenc, Frančiška Kamnlkar-štrukelj, Fajt Nevenka, stara 23 let, Marija Šprohar, Franc Rataj, Čuk Leonard, star 42 let; Evgenija Kuštrin in njena dveletna hčerka, Rupnik Roza, stara 43 let in hčerka Rupnik Marij4 stara 23 let. — Skupaj 41 mrtvih in 23 ranjenih. Spričo tega imenika umorjenih in ranjenih bi morali reagirati tudi najbolj plašni, še več, krvološtvo partizanov bi moralo že dobiti v odporu vseh Slovencev, ki jih obsojajo, orožje, ki naj bi zlomilo njihovo bratomorno orožje. E. Wallace ROMAN RDEGI KROG »Vaš oče se obnaša zaradi tega tako, ker nima v takih rečeh toliko izkušenj in nima takega vpogleda kot jaz,« je dejal detektiv mirno. »Toda znano mi je, da se je vaš oče sestal s policijskim inšpektorjem Parrom in tudi inšpektor je bil mnenja, da je ta zadeva zelo resna in nevarna.« Jack sc je pri teh besedah kljub zaskrbljenosti prisrčno zasmejal. _ v . , • , , »Kako pa je prišlo do tega, da se mogočni lev in pohlevno. krotko jagnje strinjata?« Je vprašal. »Nisem mislil,« je nadaljeval, »da se policijska uprava ukvarja tudi i zasebnimi detektivi kot »te vi. mr. Yale?« »Jaz občudujem Inšpektorja Para,« Je preriušljcno dejal Dernck. — >Je počasen, toda zelo natančen človek. Pravijo o njem, da je eden izmed najbolj, vestnih in marljivih mož na glavni policiji. Zdi se mi, da so Seti glavne policijo ob priliki zadnjega zločina, ki ga je izvršil »Rdeči krog«, ravnali z njim zelo krivično. Prišli so celo tako daleč, da so mu zagrozili, da ga bodo prisilili, da vloži prošnjo za upokojitev, če ne bo prišel na sled tej drhali.« Medtem ko sta se pogovarjala, je stari mr. Beardmore izginil v senco bližnjega gozdička, ki je stal na robu posestva. »Ob priliki zadnjega umora, ki ga je zakrivil Rdeči krog, sem tudi Jaz sodeloval,« Je nadaljeval Derrick Yale, in prepričan sem, da je Parr-------------.« Umolknil je ln oba moža sta se nenadoma spogledala. Ni se bilo mogoče motiti. Strel, ki je ie vedno odmeval v njunih ušesih, je prihajal iz bližine, v smeri gozdička. Oba sta bila kot ukjunanali. V naslednjem trenutka je Jack preskočil železno ograjo ter zdirjal čei travnik. Derrick Yale, ki mu je sledil, ga je komaj dohajal. Na stezi, približno dvajset korakov v notranjosti gozdička, sta našla Jima Beardmorea. Ležal je z obrazom, obrnjenim k tlom in je bil že mrtev. V istem trenutku, ko je Jack s sklonjeno glavo tn z grozo v očeh strmel na truplo svojega očeta, se je na oddaljenem koncu nenadoma pojavilo dekle. Ustavila se je samo za kratek čas. da si je s travo obrisala nekaj rdečega z rok, potem pa 3® "tok‘a vzdolž senčnate ograje, ki je ločila Frojantovo posestvu od Beard- moreovega. ,, . , . Talija Drummond se ni ozrla niti enkrat, dokler m dospela do nam že znane majhne poletne utice. Njen obraz je bil smrtno bled. Bila je vsa zasopljena in kar ni mogla priti do sape. šele ko se je ustavila pri vhodu t utico, je plašno pogledala nazaj proti gozdu. Naglo je pogledala okrog sebe in že je bila v hiši. Pokleknila je na tla in s tresočimi rokami segla v eno izmed špranj na podu. Prijela je za konee deske, ki je bila že malo privzdignjena ter jo povlekla z vso silo. Ko se ji je * veliko težavo posrečilo dvigniti desko, se je pod njo pokazala temna votlina. Po trenutnem obotavljanju je odločno vrgla v luknjo samokres, ki ga jo doslej držala v svoji desnici, potehi pa znova pritrdila desko k tlom. VI. POGLAVJE »Talija Drummond je iatlca.« Policijski upravnik Je zamišljeno opazoval izrezek iz časopisa, ki je ležal pred njim na mizi ter si pri tem vihal svoje brke. Inšpektor Parr, ki Je dobro vedel, kaj to pomeni, ga je opazoval * navidezno odsotnim zanimanjem. Inšpektor Je bil človek zelo nizke postave, toda čokat in krepak mol. Bil je tako majhen, d« se je marsikdo čudil, kako je mogel sploh vstopiti v policijsko službo, za kar je bilo treba biti 1.70 m visok. Star Je bil nekaj manj kot petdeset let, toda njegovo široko 1 in rdeče obličje Je bilo čisto gladko. Bil je to obraz, na katerem nisi asazil nobenega znaka bistroumnosti in izkušenosti. Njegove okrogle, strmeče oči, so bile brez izraza ln v tem podobne volovskim. Veliki mesnati nos, težka lica, ki so mu visela ob čeljustih kot dva mošnjička in napol plešasta glava, vse to je še bolj povečalo njegove neinatnost. Upravnik je vzel v roko časopisni izrezek. »Poslušajte, kaj pravijo,« je kratko dejal in začel brati. Bil je to uvodni članek »Monitorja«. Vsebina je bila tako zbadajoča in pikra, da je žo skoraj mejila na žalitev. >V teku preteklega leta je bila država že drugič razburjena in ogorčena zaradi podlega umora dveh svojih najbolj odličnih mož. Ni nam treba tu še posebej navajati okoliščine teh umorov, ki ju je izvršil Rdeči krog. Podrobnejše podatke boste lahko Čitali na \ cni izmed naslednjih sirani našega lista. Toda zdi se nam neobhodno potrebno, da že enkrat povemo odkrito in brez vsakega ovinka, kar opazujemo z veliko zaskrbljenostjo že dolgo časa. Pri tem namreč mislimo na onemoglost in nesposobnost policijske uprave, ki se zaman trudi, da bi prišla na sled tej zločinski tolpi. Inšpektor Parr, ki si je v preteklem letu nadel nalogo, da pride na sled tem ubijalcem in izsiljevalcem, nam ni mogel dozdaj postreči z ničimer drugim, kakor » prijaznimi obljubami o skorajšnjem odkritju te nevarne zločinske tolpe. Zaradi vsega tega je jasno, da mora priti pri policijski upravi do temeljitih sprememb in preosnov. Mi zatrdno upamo, da bodo tisti, ki so odgovorni za dobrobit in varnost države, poskrbeli, da se ukrenejo vse potrebne korenite spremembe in to brez namanjšega oklevanja.t »No,« je zagodrnjal polkovnik Morton, »kaj mislite o tem, Parr?« Parr se je pogladil po svoji bradi, ne da bi odgovoril. »James Beardmore je bil umorjen šele potem, ko je že bila policija o tem dvakrat obveščena,« je dejal upravnik premišljeno. »Ustreljen je bil v neposredni bližini svoje hiše, morilec pa je še vedno na svobodi. To je že drugi umor, katerega rešitev vam je bila poverjena. Obakrat pa vam je to spodletelo, Parr. In odkritosrčno vam moram povedati, da nameravam slediti nasvetu, ki mi ga daje tale časopis.« Ljubljančani kmetujejo, kakor še ne zlepa 1300 prošenj za semenski krompir Ljubljana, aprila. V Je raj je bilo zaenkrat zaključeno razdeljevanje semenskega krompirja, ki ga je delila mestna občina, oziroma njen gospodarski urad med male pridelovalce in vrtnarje v območju mesta samega. Za ta semenski krompir je vlada.o izredno veliko zanimanje, saj so ti pridelovalci vložili okoli 1300 prošenj. Vseh mestni gospodarski urad seveda ni mogel upoštevati, temveč se je oziral le na tiste, ki so res nujno potrebni in ki nimajo izgledov, da bi si kje drugje dobili semenski krompir. Prošnje pa so vložili tudi taki, ki so upali, da pridejo na ta način še najlaže do semenskega krompirja, dasi bi imeli drugje možnost, da si ga preskrbe ali pa da si ga pridelajo sami. Tako so med prosilci celo nekateri večji kmetje, rav.rb trgovc-i in podobno. Krompir pa so dobili izključno le lastniki malih vrtov, najemniki ali lastnik: malih leti, ki upajo v jeseni pridelati krompir izključno le za lastno uporabo, za Bvojo družino Pa zaenkrat niti tem upravičenim prošnjam še ni bilo mogoče ustreči, ker je bilo prosilcev le preveč. Iz tega velikega števila prosilcev je najbolj razvidno razveseljivo dejstvo, koliko je Ljubljančanov, ki se nameravajo že letos postaviti »na lastne noge< in jesti že poleti, pa tudi v jeseni in pozi riti svoj lastni krompir. Zaenkrat je mestni gospodarski urad razdelil med najbolj potrebne prosilce dva vagona semenskega krompirja, to je nekaj nad 10.000 kg, s čimer je bilo mnogim ustreženo. Ključ, po katerem je urad delil krompir, je bil pač tak. da se je oziral na površino zemlje, ki jo namerava prosilec obdelati in posaditi s krompirjem. Ta semenski krompir je mestni občini nakazal Prehranjevalni urad (Prevod). Seveda ta količina bi morda zadoščala pred leti, ko med Ljubljančani Še ni bilo takega zanimanja za obdelovanje zemlje, kakor je letos, zato pa bodo morali marljivi ljubljanski »kmetovalci« primanjkljaj semenskega krompirja nadomestiti % zasebnimi nakupi ali pa iz svojih privarčevanih zalog. Upanje pa je še, da se mestni občini le posreči dobiti še kaj semenskega krompirja, tako da bodo potrebe malih pridelovalcev'le krite. To se bo poznalo v jeseni, ko bodo mnoge ljubljanske družine brez skrbi, kje in kako kupiti taiko izvrstno hrauo kakor je pač krompir. Nad dvajset vagonov pomaranč na mesec v Ljubljani Ljubljana, aprila. Meseca aprila redno prihajajo na ljubljanski živilski trg pomaranče v prav velikih množinah in vedno prebivalstvo našega mesta rado sega po tem okusnem sadju, ki ga je rodilo sonce Sredozemskega morja in tople pokrajine juga. 2e desetletja sem so na našem trgu uvedene pomaranče iz Italije, zlasti iz Sicilije, ki so prav okusne in sočne, pa tudi dolgo drže. Isto velja tudi za limone (ali citrone), ki so še bolj vzdržne, saj če so posamezniki, to se pravi gospodinje ali lastniki javnih lokalov, dovolj pazljivi, vzdrže citrone od ene sezone do druge, tako da ni nikoli potrebe, da bi na našem trgu zmanjkalo citron. Drugače je s pomarančami, ki ne vzdrže vsega leta, temveč le nekaj mesecev, zato pa tedaj, kadar so na trgu, prebivalstvo tem rajši sega po njih. Pomaranče so na našem trgu uvedli že pred kakšnimi dvemi stoletji vozniki, ki so vozili les iz gozdov v Trieste, nazaj pa vozili — poleg morske soli — po večini kolonialno blago in južno sadje, predvsem seveda pomaranče, dalje limone, rožiče, cvebe in rozine, suhe in sveže fige, man* delje in podobno. Mnogi vozniki iz sedanje Ljubljanske pokrajine so tedaj tako blago razvažali Dal 15 al 30 aprile vengono emesse le nuove serle dl BUONI DEL TESORO NOVENNALI 57.« PREMI Interessi e Premi esenti da ogni Imposfta presente e futura PREZZO dl etnissione: L. 97.90 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L 4.800.000 mediante estrazioni semestralL Le sottoscrizioni sl ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Isti tu ti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d’Italia: Cassa Depositi e Prestltl — Istituto Nazlonale delle Assicurazioni — Istituto Nazlonole Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Kascista per 1'Assicurazione contro gli inlortuni sul lavoro — Banca d’Italia — Banco di Napoli — Bancu di Sicilia — Banra Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse dl Risparmio — Istituto dl Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istitnto Centrale delle Banche Popolari — Banco d*America e dTtalia — Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societi Italiana per le Strade Ferrate Meridionali — Assicnrazioni Generali dl Trieste — Compagnia di Assicnrazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio: Banca Nazionale delTAgricolti^ra — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Lignre — Banra VonvriUer — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnoio — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano —> Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrarlo Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C, Bielln — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca MobilTare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesnre Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare ai Modenn — Banca Popolare, Cremona — Bar.ca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. - Tutte le nltre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iseritte alle Federazioni di Cafegoria, nonche gli Agenti dl Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio. ^ ,11 Od 15. do 30. aprila bodo emitirane nove seri je 9 letnih 57. ZAKLADNIH BONOV e PREMIJAMI Obresti in Premije so oproSfane sleherne sedanje In bodofe da vidne • « EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis, PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Cassa Depositi e Prestiti — Istitnto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per lAssicurazione contro gli inlortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro ~ , ^ J,?0*0 " Torino —Monte del Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito P-B m a, an.e ~~ Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana -r- Credito Italiano — Banco n«« 5 Naaslon«:le Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d’America e dTtalia — Aacicn^rinni n ji — Banco Ambrosiano — Banca Popolare di Milano — Societa Italiana per le Strade Ferrate moninn« AH^u^r I«B Fn J- • “ Compagnia dl Assicnrazioni di Milano — Societč Reale Mutua Assicnrazioni Torino — Riunione Adriatica dl Sicurth - La Fondiaria Compagnia di Assicurazioni Firenze - Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio: Banca Nazionale deli Agricoltura —■ Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale. Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese - Banca Provinciale Lombarda - Banco di Chiavari e dello Riviera Ligure - Banca Vonvvtller - Credito Industriale, Venezia - Credito Romagnoio - Banca Lombarda di DD. & CC. - Banco S. Geminiano e S. Prospero - Banca di Legnano - Banca Unione, Milano - Banca Belinzaghi - Soc ctft Italiana di Credito, Milano - Banco Lariano - Credito Varesino - Credito Agrario Bresciano - Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia - Banca Piccolo Credito Bergamasco - Banca del Friuli - Banco S. Paolo. Brescia - Banca Gaudenzio Sella & C„ Biella - Banca A. Grasso e Figlio, Torino - Banca Mobiliare Piemontese - Banca del Snd - Banca Piccolo Credito Savonese - Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata tinanziuria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria; Banca Mutua Popolnre, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino - Banca Cooperativa Popolare. Padova — Banca Mutna Popolnre, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modcna — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banco Popolnre. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, RavennaBanca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito. Bologna — Banra Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Indnstria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in Ijndske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjalnični agenti, ki •o člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«. notri do Prage. Ko so zgradili Južno železnico, ki je zvezala Trlesto z Dunajem,, je bilo te kupčije seveda konec, o^tal je le krajevni »furmanski« promet z lesom. Naši vozniki pa se s prodajo tega Južnega sadja niso pečali. Vozili so le zaloge, jih prodajali na debelo, ali pa so jih vozili za tuj račun, recimo kakšnih večjih ljubljanskih ali dunajskih tvrdk. Na drobno pa so prihajali V naše kraje spretni in zelo gostobesedni, vedno šaljivi branjevci iz Vipacca. Skoraj vsaka večja vas je imela tik do prve svetovne vojne svojega »Vipavca«, kakor smo tedaj še otroci rekali tem sladkim ‘prodajalcem. Pomaranče so bile za nas važne zlasti o velikonočnih praznikih. Poleg sekanja pirhov je bilo tudi sekanje pomaranč nekakšen splošen ljudski običaj. Pa že teden pred veliko nočjo: žalostno bi izgledala butara, ki bi jo na cvetno nedeljo ponesli v cerkev, pa ne bi imela pomaranče. Sedaj, ko je lažji dovoz iz pokrajin Italije, je seveda povpraševanje po pomarančah še večje. V tem mesecu na ljubljanskem trgu drugega sadja ni na razpolago. Razprodana so zadnja jabolka, ki so prestala zimo in zato so pomaranče toliko bolj dobrodošle. V resnici vsebujejo pomaranče vse snovi, ki jih človek od sadja pričakuje: obilico vitaminov, dosti železa in škroba, pa tudi raznih drugih snovi, ki bi jih moral sicer človek iskati v umetnih zdravilih in preparatih. Cena pomarančam se v Ljubljani giblje od 6.60 do 8 lir kilogram, je pa to samo prvovrstno blago, ki prihaja v Ljubljano. Tudi one pomaranče, ki ne prihajajo v Ljubljano zavite v zabojčke temveč kot vagonskb blago, so v resnici prvovrstne, ako pa je kaj gnilega sadja vmes, ga trgovci sami izločijo. Tik pred veliko nočjo je Ljubljana ta mesec Že uvozila kake tri vagone pomaranč, Se večji pa je bil dovoz po veliki noči. Dosedaj računajo, da je Ljubljana samo ta mesec uvozila nad dvajset vagonov pomaranč, kar se pravi nad 150.000 kilogramov. Ljubljana Je torej izdala samo za pomaranče nad i,200.000 lir, toda te številke so rajši nižje ocenjene, kakor višje. V zadnjih dnevih pokupi Ljubljana povprečno nad en vagon pomaranč dnevno, kar bi pomenilo skoraj 80.000 lir na dan. Enako je veliko povpraševanje tudi po limonah. Ta mesec jih je Ljubljana pokupila kakšnih šest vagonov, kar bi tudi vrglo okoli 150.000 lir. Torej povpraševanje po tem žlahtnem sadju juga je v Ljubljani prav izdatno. Ljubljana Koledar Danes, četrtek, 23. aprila: Adalber* Petek, 24. aprila: Jurij, muč. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-i va -c. 43; mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4; mr.| Uetar, Selenburgova ulica 7. MolllvenlKe, rožne vence, (rakove m mlrllne venthe za prvoobhajance in birmance kupujte le v PAPIRNICI LIUDSKE KNJIGARNE Pred Škofijo 6 - L|tfbl|Ollfl - Miklošičeva e. 6 Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek 23. aprila, ob 17.30: »Vdov* Roš-linka«. Rod Premierski Opera: Četrtek, 23. aprila, ob 17: »Orfej in Evridika«. Red Četrtek. Petek, 24. aprila ob 15: »Indija Koromandija«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. V četrtek bo za red Premierski prva letošnja uprizoritev C. Golarjeve veseloigre; »Vdova RoS-linka«. Delo je imelo pred leti, ko ga je igrala naša Drama živahen uspeh. Zgodba o možitve željni kmečki vdovi, ki noče izročiti posestva hčeri in slišati o njeni poroki, je napisana z zdravim kmečkim humorjem in osvaja s svojo prvobitnostjo. Igro bo zrežiral Fran Lipah, naslovno vlogo bo igrala Polonca Juvanova. V pet •'k popoldne ob 15 bo uprizoritev mladin. operete po zelo znižanih cenah od 12 lir navzdol, na kar stare in mladino opozarjamo. Dali bodo Leharjevo »Indijo Koromandijo«. Prikupna in pmučna zgodba o dveh lenih čevljarskih vajencih, ki se napotita v deželo požeruhov in doživita tam čudovite prigode, je slikovita ter pestra po vsebini in glasbi. Prihodnji teden bo prva slovenska uprizoritev Mascagnijeve opere »Prijatelj Fric«, pod muzikalnim vodstvom dirigenta D. Žebreta in v režiji R. Primožiča. Opera vsebuje učinkovite pevske partije, v katerih bodo nastopili: Vidailijeva, Franci, Golobova, Popov, Dolničar, Kristančič, Poličeva. =!====:::“ S. S. vsn Din« KRIMINALNI ROMAN i »Kdo pa je bil tokrat na vreti?« je vprašal Vanče, ko smo.se peljali z avtomobilom proti Park Avenue. _ I »Ada,< je odvrnil Markhara in stiskal zobe. »Zdelo se mj je po tistem, kar nam je včeraj razodela. Domnevam, da je il tu struip, ne?« »Da, morfij. Toda, hvala Bogu, ni mrtva. Vsaj takrat, ko je Heatn telefoniral, je bila še živa. Policijski zdravnik, ki smo ga pustili na opre-zovanju v hiši nasproti Greenejevi. je lahko takoj prihitel na pomoč in medtem, ko je postrežniea telefonirala, je bil že tam in ji nudil prvo pomoč.« ! »Torej je Sprootovo opozorilno znamenje učinkovalo, kot je bilo treba?« | »Kaže, da je, in neskončno sem ti hvaležen za nasvet, ki ai mi ga dal.« Ileath na« je čakal pred vrati Grec-nejevega doma. Takoj nam je sporočil veselo novico: »Ni mrtva!« in potem nadaljeval skrivnostno: »Nihče še ne ve. kaj se je zgodilo, razen Sproota in poetrežnice OTIrienove. Sproot, ki je prvi odkril zločin, je hitro stekel v njeno sobo in spustil zavese, kakor je bilo domenjeno, šel je potem jjočakat dr. Drumma ven pred vrata in ga je pripeljal v hišo ne da bi kdo videl. Zdaj sta spet zgoraj v zaklenjeni sobi.« »Storili ste zelo dobro, da niste delali hrupa. Če se Ada spet prebudi, bi jo Sij lahko zaslišat « »Da, tako je, gospod. Zagrozil sem Sprootu, da mu bom vrat zavil, če komu kaj pove. In Sproot se je pokorno priklonil ter odgovoril: .DS. gospod/« »Tn drugi, kje so?« »Šibila je v svoji sobi. Okrog pol enajstih je zajtrkovala na postelji in dejala sobarici, da bi še rada spale. Stara gospa spi, sobarica in kuharica pa sta v sobah za služinčad.« »Kaj pa Von Blon. je prišel?« »Da, navadno pride ob desetih. — 0’Brien mi je dejala, da je bil eno i uro v sobi pri stari gospej Greeneje-potem pa da je odšel < »Mu ni nič rekel?« »Čemu? Drumm je odličen zdravnik,« je pripomnil Markham, »in Von Blon bi pač lahko še naprej klepetal s Šibilo ali « kom drugim.« »Čisto prav imate, gospod narednik,« je pritrdil Vanče. Medtem ko čakamo, da dr. Drumm pride iz sobe, bi lahko zaslišali Sproota.« Razvrstili smo se po salonu in Tle-: ath je poklical majordoma. Hladnokrvni Sproot je takoj prišel. Njegova mirnost se mi je zazdela kar brezčutna. Markham mu je rtomignT, naj stopi i bližje. I »No, Sproot, pripovedujte nam vse j po vrati.« »Za trenutek sem se hotel v kuhinji oddahniti, goepod,« je začel z običajnim enoličnim glasom, »in sem gledal na uro, da se potem spet podam na delo, ko sem nenadno zaslišal zvonec gospodične Ade... Veste, gospod, vselej, kadar zaslišim zvonec,..« »No, je že dobro. Povejte rajši, koliko je bila tedaj ura?« »Točno enajst, gospod. Kakor sem povedal, sem zaslišal zvonec gospodič-j ne Ade. Odhitel sem takoj po stopni-I cah, potrkal na vrat«, toda nobenega odgovora ni bilo. Tedaj sem si dovolil odpreti vrata. Gospodična Ada je ležala zleknjena na postelji, njen« lega pa ril bila nič kaj naravna. Morda razumete, kaj hočem 9 tem reči. Vprav tedaj sem zagledal psička gospodične Šibile. Žverca je bila na postelji.« »Je bil pri postelji kakšen ko6 oprave?« »Da, gospod, zdi ee mi, da je bila tam otomana.« »Je bila tako blizu, da je psiček lahko sam skočil na posteljo?« »Da, gospod « »Dobro, nadaljujte.« »Psiček je bil na postelji in zdelo se mi je. da bi ee rad igral z vrvico pri zvoncu In res ecm kar ostrmel, ko sem ga videl, kako udarja s svojimi šapicami po Adinem obrazu, ona pa se pri tem ni zbudila. Verjemite mi, gospod, da sem bil res v strahu. Stopil sem k postelji in poatavil psička na tla. Tedaj sem opazil, da drži med zobmi nekaj svilenih nitk od vrvice pri zvoncu, in verjemite mi, gospod, da je prav gotovo živalica sama pozvonila.« »Nekaj nenavadnega!« ec je oglasil Vanče, »in potem?« »Porukal sem gospodično, čeprav nisem imel nobenega upanja, da bi jo le predramil, kajti peiček ji je bil lajal naravnost v obraz in se za to rnti zmenila ni Čim ie prišel zdravnik, sem ga takoj peljal gor v sobo.« »Pa drugega nič ne veste?« »Nič drugega, gospod.« »Hval«, Sproot.« Markhamov fflas ni bil ravno preveč ljubezniv. »Recite dr. Drummu, da ga čakamo.« Namesto zdravnik« pa je prišla po-strežnica, močna in visoka ženska, stara kakšnih pet in trideset let. Njene oči so bile rjave in bistre, njen obraz pa je razodeval človeka, ki ve, kaj deja. Pozdravil« je Heatha in naredila pri tem ljubeznivo kretnio z roko ter se potem poklonila ostali družbi. »Doktor Drumm ne more zapustiti svoje bolnice, pa je mene poslal,« je dejala in se usedla, »prišel pa bo kmalu.« »No, kaj pa nam vi lahko poveste o tem dogodku?« »Ada je živa. Pol ure smo jo z umetnim dihanjem spravljali k zavesti /in gospod doktor zdaj že upa, d« se bo v kratkem lahko gibal«.« Markham se je sipet usedel. »Povejte nam vse. kar veste, 0’Bri-en. A4i lahko predstavljate, kako ji je bil zadan strup?« »V njeni sobi nisem naši« nič drugega, razen praznega krožnika za ju-no,< je odgovorila postrežniea vsa zmedena. »Mialim, da bi lahko našli tam sledove morfija.« nnf BSBa8MMBeM5B8^55Ž5ŽB5KSpLiMS = m t Žalost in veselje: :.v.: Risal Jože Beranek szx. Besedilo priredil Mirko Javornik Snidenje je vse ganilo do solz. Ker je bil Ferdinand hudo zdelan, ga je Aleš dal posadili na osla in vsa vojska se je odpravila proii morju. Spotoma mu je Aleš pravil svoje in očetove čudovite dogodivščine. Oba sta bila vesela, da se bodo morda kmalu videli. Potem je začel pripovedovati brat: m c l »Ko so nas tisto noč napadli divjaki, sem jih jaz zadrževal, dokler se niso rešile ženske. Malajcev je bilo vedno več. Spravili so me na tla, me zvezali, mi zamašili usta, vzeli sabljo ter me gnali s seboj v gore. Če sem se ustavljal, so me suvali v hrbet in mi grozili z noži.. .€ »... Med potjo sem slišal, kako so pokole vaše puške in bi bil ob vsakem strelu najrajši zavriskal, ko ne bi imel ust zamašenih. Slednjič so me prignali v raztrgano vas, ki ni obetala nič prida. Takoj so me peljali k poglavrju, ki je sedel pod senčno palmo...« Bogastvo Avstralije in njena mesta Dežela, kjer se pastirji vozijo za svojimi čredami z avtomobili Kaj čudno se človeku zazdi, če vidi navadne pastirje, kako se z avtomobili vozijo za svojimi čredami. Take edinstvene prizore pa lahko vidiš vsak dan v Avstraliji, deželi ob robu sedanjega vojnega področja v južnem delu Tihega morja. Avstralija je na drobnici izredno bogata dežela. Računajo, da je ima kar celih 12 milijonov glav. Čeprav tam ni ravno pomanjkanja pastirjev, vendar je bilo treba misliti na to, kako dobiti primerno »mehanizirano sredstvo«, s katerim bi jim bilo mogoče slediti tolikšnim tropam ovac. Našli so to sredstvo v avtomobilu. Življenje pastirjev v Avstraliji je romantično in polno pustolovščin, vprav kot življenje tako imenovanih »gauchos« v Argentini. In to toliko bolj, ker morajo v Avstraliji pastirji budno paziti ne samo na trope živine, ki se paso zunaj na širnih pašnikih, pač pa tudi na hleve in staje. To nadzorovanja je potrebno in tudi precej nevarno, kajti po poljanah in pašnikih v Avstraliji se klati mnogo ljudi, ki skušajo na vsak način znižati število drobnice in druge živine. Iz kakšnih razlogov, ja*pač jasno. »Zlata« dežela za ribiče in lovce Vse domače živeli,: kar jih ima danes Avstralca!' so pripeljali iz Evrope. Žive pa tam tudi takšne živali, ki so tam doma in so tako rekoč nekaka »krajevna specialiteta«. Med te spadajo na primer kenguruji, bivoli, dvogrbe kamele, ogromne želve ter papagaji mavrično pisanih barv. V vodah okoli avstralske celine, tega največjega otoka, če ga smemo tako imenovati, je vse polno kitov in delfinov in imajo ribiči tu pač mnogo izbire na svojem lovu. Toliko je tam raznovrstnih rib, da jih ni mogoče našteti niti približno. Avstralija je tako rekoč zlata dežela ribičev in lovcev. Peta celina, kakor Avstralijo še imenujemo, pa ni samo zlata dežela za ribiče in lovce, pač pa tudi zlata dežela za razne poslovne ljudi. Postavila je kmalu na trdne temelje lastno domačo trgovinp in industrijo. V manj kot sto letih so majhni trgi postali velemesta nastalo pa je v tem časovnem razdobju tudi mnogo čisto novih mest, zlasti tam, kjer je industrija doživela največji razmah. So to najsodobneje urejena mesta. Po zunanjem videzu so ta mesta nekaj srednjega med takšnimi mesti, kakršna je imela Evropa v 18, stoletju, ter podobna posnetkom ameriških mest. V njih imaš priliko videti vse mogoče udobje, veličastne široke ceste, ogromne palače, gledališča, spomenike, bajno razsvetljavo, številna športna igrišča in domove ter ogromno število najraznovrstnejših prometnih sredstev. Mestece s 7000 ljudmi — prestolnica vse Avstralije Zlasti živahno je življenje v Sydneyu, glavnem mestu Južnega Novega Wallesa, ki se v amfitea-tralni obliki ovija na široko okoli čudovito lepega morskega zaliva ter ima 1,300.000 prebivalcev. Nad vse sijajno urejeno in razkošno mestol Središč® trgovine in najraznovrstnejših kupčij je bogati in nič manj razkošni -Melbourne, glavno mesto dežele Viktorija. Tudi to je pravo velemesto, ki ima nad milijon ljudi. Potem so važnejša mesta še Adelaide (315.000 prebivalcev), Geelang (400.000), Ballarat (400.000), Brisbane (300.000), Perth s Fre-emantlejem (210.000), Newcastle (105.000), potem še nekatera manjša mesta, kot na primer Camberra, ki je prestolnica avstralske zveze in ima samo nekaj nad 7000 prebivalcev, ki so po veliki, večini sami uradniki. Industrija Mesta so da splošno zelo bogata, saj je v njih močno razvila najraznovrstnejša industrija, predilniška, kovinarska, kemična, lesna. Iz Avstralije izvažajo, oziroma so vsaj do pred kratkim izvažali ogromne količine volne, kož in raznega Sadja in poljskih sadežev tet tudi mnogo rudnin. Avstralska zemlja skriva v sebi bogate zaloge rude. Poleg zlata in srebra kopljejo tam tudi premog (približno 10 milijonov ton na leto). Dosti več kot pa ga Avstralija sama potrebuje in ga zato lahko precej izvozi tudi drugam. Tam so tudi širna nahajališča lignita, ki pride zelo prav zlasti industriji v Melboumeu. Toda, čeprav je v avstralski zemlji na številnih krajih mnogo rudnin, vendar rudnikov še ne izkoriščajo v tolikšni meri, kot bi jih lahko. Vzrok temu je zlasti treba iskati v dejstvu, ker belopolti delavci zahtevajo previsoko plačo za delo po rudnikih. Nikomur tudi preveč ne diši življenje in delo po temnih zemeljskih rovih, pač pe mnogo bolj mimo in udobno življenje po mestih in velemestih. Tudi delavci so se »pohujšali« Življenje v avstralskih mestih je postalo v zadnjih desetletjih zelo živahno in razburkano. Doživelo je čudovite spremembe v razmeroma zelo kratkem času. KeT pa se je po mestih razpasla silna strast po uživanju, je to tudi delavcem začelo jemati veselje do dela v notranjosti dežele, kjer 60 razdalje med posameznimi kraji teko ogromne: 45.000 km železnic in izredno številne avtomobilske zveze le niso mogle potolažiti delavcev v »izgnanstvu« v notranjosti Avstralije. Po večjih pristaniških mestih pa je na razpolago vsega, kar more narediti življenje udobno in prijetno. Tu so gledališča, v katerih nastopajo tudi tuje gledališke skupine (mnogo uspehov so v njih doživele tudi že skupine italijanskih pevcev), dalje športna igrišča, kjer se zlasti mladina veselo zabava, živahno, naravnost razigrano razpoloženje v predmestjih, kjer prirejajo zlasti ob nedeljah hrupne zabave in podobno. Po teh mestih pa imaš tudi priliko gledati neprenehoma dolge vrste najrazkošnejših avtomobilov, ob katerih se skušajo učvrstiti razna druge vozila, navadni vozovi s konjsko vprego, dvokolesa, vozovi cestne železnice itd. V ogromnih avstralskih razdaljah in v tistem čudovitem hrepenenju po mestnem in velemestnem življenju lahko najdemo tudi razlago, zakaj je od vse širne Avstralije do danes obdelana komaj desetina zemlje. To svojevrstno avstralsko življenje, zlasti po mestih, pa je v zadnjem času kar nekam obstalo in prisluhnilo, ko se je ob obalah pete celine zaslišalo brnenje japonskih bombnikov. To je nekak pomemben odmor na splošni avstralski zabavi .. • Zgodba o »skromnem« davčnem izterjevalcu Pred pariškim sodiščem poteka svojevrstna razprava proti nekemu Anzelinu, davčnemu iz-tirjevalcu iz Champignyja ob Marni, velikem frgu v pariški okolici. Anzelin je bil celih 14 let vsaj dvakratni zaslužkar. V Champignyju je veljal za resnega in skromnega uradnika in so ga tam vsi poznali ter tudi spoštovali. Užival je celo velik ugled, če s« o davčnem izterjevalcu sme kaj takšnega trditi. Večkrat pa se je Anzelin mudil, včasih tudi za dalj časa, v Parizu, kjer je imel razkošno urejeno hišo, več avtomobilov in dirkalne konje. Kupil si je bil ta podjetni mož poleg drugega še nek grad v Normandiji, ki ga je temeljito prezidal in preuredil, ter veliko kmečko posestvo v Bretagni. Šele po štirinajstih letih so ugotovili, da je ta »skromni« uradnik Anzelin na skrajno prebrisan način oškodoval državno blagajno za čedno vsoto okrog šestih milijonov frankov, (rs) Zgodovina in skrivnost izdelovanja črnila Pred 26 stoletji so gajKitajcl in Egipčani delali iz saj, danes pa ga , . izdelujejo iz hrastovih šftk Črnilo je človek poznal že davno in ima torej že zelo dolgo zgodovino za seboj. Iz raznih spisov je razvidno, da so črnilo uporabljali na Kitajskem že v 26. stoletju pred Kristusom, nekako prav tedaj pa tudi v starem Egiptu. Seveda ni bilo tisto prvo črnilo, ki ga je človek poznal in uporabljal za svojo pisavo v davnih časih, takšno kot ga imamo danes. Za izdelovanje svojega črnila so Kitajci in Egipčani uporabljali v prvi vrsti saje. Črnilo, precej podobno današnjemu, ki ga izdelujejo iz hrastovih šišk, se je pojavilo nekako v drugem stoletju pred Kr., ko je nekdo iz Bizanca začel izdelovati posebne vrste tekočino iz hrastovih šišk, katero so potem v vedno večji meri uporabljali za pisanje. Takšno črnilo so delali tudi številni srednjeveški menihi in so se njihovih receptov držali vse do 19. stoletja, ko so tedanji kemiki končnoveljavno rešili vprašanje pisalnega črnila Vsak pismen človek ve, kakšno mora biti črnilo, da je dobro ali sploh uporabljivo. Mora biti predvsem takšno, da lepo zaliva pero, ne sme se v črnilniku prehitro posušiti ali zvodeneti. Ne sme biti tako redko, da bi prehitro lilo s peresa in delalo packe na papir. Iz tega se pač vidi, na kaj vse -je treba paziti pri izdelovanju uporabnega črnila. Dobro črnilo, ki se po papirju preveč ne razliva in ki ne kvari peresa ter pisava z njim ne zbledi niti čez več let, je tisto, ki ga delajo jz hrastovih šišk, oziroma iz neke vrste kisline, ki jo pridobivajo iz njih. Največ tanina vsebujejo šiške hrasta, ki raste na Kitajskem. Te šiške imajo obliko češpelj. Nič slabši pa niso tudi plodovi, ki jih daje hrast iz Alepa ali japonski hrast Tanina vsebujejo od 40 do 80 odstotkov. Pri izdelovanju pisalnega črnila iz hrastovih šišk se vrši pravi kemični proces, s katerim so se razne učene glave dosti ukvarjale, preden so mu prišle do jedra. Bilo je treba precej potrpežljivosti. Tovarne črnila so prav kakor kakšni kemični laboratoriji. V njih imajo najbolj učeno sestavljene aparate, s pomočjo katerih preskušajo, kakšne vrste črnilo je primerno za tak ali drugačen papir ali za razne vrste peres. Eden teh aparatov je podoben nekakšnemu seizmografu, pripravi, ki riše potresne sunke. Ima nešteto različnih peres, ki delajo prav takšne gibe kot človeška roka pri pisanju, ter pri tem pišejo razna znamenja na tekoči papirnati trak Nazadnje vse to natančno pregleda še poseben strokovnjak, ki se z očali, lečami in celo z mikroskopom prepriča, če je črnilo res dobro in kakšnemu papirju in peresu ustreza. Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! lili 'IIII nun h 1 iiniiii umi m; J im« i n nun 1 li III iiinii II 1 Iiinii mm II is rtammm ). RENARD ROMAN GRDEGA OTROKA »Ah, nimaš umazanih,« reče ravnatelj, »štiri dni pripora, !jubček.« »Gospod,« pravi Korenček, »prefekt me ne morel« »Ahl Ne more tel Osem dni, ljubček.« Korenček pozna ravnatelja. Takšna milina ga nič ne pre-eneča. Trdno je odločen, da se ne bo podal. Naredi se trdega, itisne noge in se opogumi ter tvega zaušnico. Zakaj gospod ravnatelj ima nedolžno razvado, da od časa ilo časa švrkne kakega upornega učenca s hrbtom roke: flekl po licu. Prizadeti učenec mora biti tako spreten, da ugane, kdaj bo priletelo, in da se skloni. Ravanatelj izgubi ravnotežje in prisotni s težavo dušijo smeh. Drugič pa ne udari, ker njegovo dostojanstvo ne dopušča, da bi tudi sam rabil zvijačo. Zadeti mora naravnost na namenjeno lice ali pa rajši ne udari. »Gospod,« pravi Korenček, ki je neskončno drzen in pogumen, »prefekt in Marseau počenjata neke reči!« Takoj se ravnatelju skalijo oči, ko da s>ta padli nenadoma r!ve mušici vanje. Stisnjeni pesti upre ob mizni rob, napol vstane, stegne g